Upload
lekhanh
View
219
Download
4
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
Jernej Vokalič
EKONOMIKA PREUSMERITVE VINOGRADNIŠKE
KMETIJE IZ KONVENCIONALNE V EKOLOŠKO
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2013
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
VINOGRADNIŠTVO, VINARSTVO IN SADJARSTVO
Jernej Vokalič
EKONOMIKA PREUSMERITVE VINOGRADNIŠKE
KMETIJE IZ KONVENCIONALNE V EKOLOŠKO
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2013
POPRAVKI:
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
III
Diplomsko delo je bilo opravljeno v okviru dodiplomskega programa visokošolskega
strokovnega študija Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo na Fakulteti za kmetijstvo in
biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:
Predsednik: izr. prof. dr. Stanko VRŠIČ
Mentorica: izr. prof. dr. Karmen PAŽEK
Somentor : izr. prof. dr. Črtomir ROZMAN
Lektor: David Križman
Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Datum zagovora:
Jernej Vokalič
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
IV
Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko
UDK: 631.14:634.8:631.147:657.478.2:004.414.23(043.2)=863
V diplomski nalogi se je s pomočjo razvitih tehnološko ekonomskih simulacijskih modelov ocenjevala
ekonomičnost preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko. Kmetija obsega 8 ha
njivskih obdelovalnih površin, 2 ha travnika, ter 1 ha vinograda. Vinograd leži na prisojnem pobočju v
Bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu v kraju Volčje. Vhodni podatki so bili pridobljeni neposredno iz
prakse. Rezultati so bili ocenjeni s pomočjo metodologije kalkulacij skupnih stroškov. Ocenjevali so se
najpomembnejši ekonomski parametri: prihodek, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti, lastna cena
in prelomna točka pridelave grozdja, ki je namenjeno za svežo potrošno (namizno grozdje). Analiza je
pokazala, da preusmeritev vinogradniške kmetije ekonomsko ni upravičena, ker je ocenjena vrednost
koeficienta ekonomičnosti za obdobje ekološke pridelave 0,75.
Ključne besede: preusmeritev / vinogradništvo / ekološko kmetijstvo / kalkulacije /
simulacijski modeli
OP: VIII., 24 s., 6 pregl.
The economic feasibility of conversion from conventional to organic vineyard farm
In this dissertation we used the developed technological economic models. The economy of conversion of
an viticulture farm from conventional in organic vineyard is presented. The farm comprises 8 ha cultivated
field surfaces, 2 ha meadow and 1 ha vineyard. Vineyard lies on sunny slope in the Wine growing region
Bizeljsko- Sremič within place Volčje. Model input data were gained from practice. Results were assessed
with the help of developed calculation of total costs. Most important economic parameters were being
assessed: total revenue, financial result, coefficient of economy, break-even price and break-even field of
grape production for fresh consumption as table grape. An analysis indicated, that conversion of viticulture
farm was not economically justified, the coefficient of economics for the period of ecological production is
0,75.
Key words: conversion / vinegrowing / organic farming / calculation / simulation models
NO: VIII., 24 P.,6 Tab.
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
V
Kazalo vsebine
1 UVOD ........................................................................................................................1
1.1 Namen in cilji .........................................................................................................1
1.2 Delovne hipoteze ....................................................................................................2
2 PREGLED LITERATURE......................................................................................3
2.1 Ekološko vinogradništvo ........................................................................................3
2.2 Preusmeritev v ekološko vinogradništvo................................................................3
2.3 Simulacijsko modeliranje in orodja za podporo odločanju v kmetijstvu ...............4
3 MATERIALI IN METODE DELA.........................................................................6
3.1 Kalkulacija skupnih stroškov .................................................................................7
3.2 Simulacijski model za pridelavo grozdja..............................................................11
4 REZULTATI IN DISKUSIJA ...............................................................................13
4.1 Preusmeritev vinogradniške kmetije ....................................................................14
5 SKLEPI ...................................................................................................................19
6 LITERATURA .......................................................................................................22
7 ZAHVALA ..............................................................................................................24
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
VI
Kazalo preglednic
PREGLEDNICA 1: ZBIRNA PREGLEDNICA EKONOMSKIH PARAMETROV IN REZULTATOV
KALKULACIJ PRIDELAVE GROZDJA ZA KONVENCIONALNO OBDOBJE TER
OBDOBJE PREUSMERITVE IN EKOLOŠKE PRIDELAVE GROZDJA NA
KMETIJI ...................................................................................................13
PREGLEDNICA 2: VIŠINA NEPOSREDNIH PLAČIL GLEDE NA NAČIN PRIDELAVE GROZDJA
(PDP V €/HA) ..........................................................................................15
PREGLEDNICA 3: ŠKROPILNI NAČRT ZA OBDOBJE KONVENCIONALNE PRIDELAVE ZA 1 HA
VINOGRADA.............................................................................................16
PREGLEDNICA 4: ŠKROPILNI NAČRT ZA OBDOBJE PREUSMERITVE IN EKOLOŠKE PRIDELAVE
ZA 1 HA VINOGRADA ...............................................................................17
PREGLEDNICA 5: NORMATIV DELOVNIH UR IN URNA POSTAVKA ZA POSAMEZNO ROČNO
DELO .......................................................................................................19
PREGLEDNICA 6: DELOVNI NORMATIVI IN STROŠKI OBIRANJA GROZDJA ZA POSAMEZNO
OBDELOVALNO OBDOBJE.........................................................................19
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
1
1 UVOD
V zadnjih letih se je povpraševanje potrošnikov po ekoloških živilih opazno povečalo.
Razlog za to je bodisi vedno večje zdravstveno in okoljevarstveno zavedanje ljudi, bodisi
zanimanje za zaščito živali. Ekološka pridelava živil tako po eni strani zadošča
povpraševanju potrošnikov po ekoloških izdelkih, po drugi strani pa prispeva k varovanju
okolja, dobremu počutju živali in razvoju podeželja. Čeprav je ekoloških živil na tržišču
vedno več in tudi ponudba je vedno pestrejša, povpraševanje še vedno presega ponudbo.
Temu primerno so visoke tudi cene. Ekološka živila kupujemo na tržnicah, v manjših
posebnih trgovinah, v spletnih trgovinah ter tudi v velikih trgovskih centrih (ZPS 2010).
Na naši kmetiji že dlje časa razmišljamo o preusmeritvi vinogradniškega dela kmetije iz
konvencionalnega v ekološki način oskrbe vinograda, za pridelavo grozdja za svežo
potrošnjo, katerega bi tržili na ekološki tržnici. Zavedamo se da je to z vidika poslovanja
kmetije zelo velika in pomembna odločitev zato smo se tudi odločili za raziskavo v okviru
diplomske naloge na to temo.
Pomoč pri poslovnih odločitvah na vinogradniški kmetiji lahko predstavljajo v ta namen
razvita podporna orodja, kot so npr. simulacijski modeli s pripadajočimi kalkulacijami
skupnih stroškov in prihodkov kmetijske pridelave in predelave.
1.1 Namen in cilji
Namen diplomskega dela je v prvi fazi pripraviti ustrezen preusmeritveni načrt za
konvencionalno vinogradniško kmetijo, ki bi se preusmerila v ekološko vinogradniško
pridelavo. V ta namen je potrebno predhodno zbrati vse ustrezne tehnološko-ekonomske
input podatke, ki se bodo vnašali v predhodno razvit simulacijski model. Po opravljenem
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
2
vnosu bo sledila aplikacija celovitega kalkulacijskega sistema na primeru preusmeritve
vinogradniške kmetije.
Cilj diplomske naloge je oceniti ekonomičnost preusmeritve vinogradniškega dela kmetije
in hkrati ugotoviti smiselnost preusmeritve. V ta namen bo razvit tehnološko-ekonomski
simulacijski model, v katerem bodo osnova posamezne tehnološke karte pridelave grozdja
s kalkulacijami skupnih stroškov pridelave. Ocenjeni bodo tudi pripadajoči ekonomski
parametri.
Drugi cilj je razvoj integriranega kalkulacijskega sistema v obliki simulacijskega modela,
kateri bo služil ob spremembi vhodnih podatkov v tehnološki karti kot podporno orodje pri
nadaljnjem načrtovanju in ekonomski oceni proizvodnje na vinogradniški kmetiji.
1.2 Delovne hipoteze
V raziskavi sta predpostavljeni naslednji delovni hipotezi, in sicer:
H1: Predvidevamo, da je preusmeritev iz konvencionalne vinogradniške kmetije v
ekološko iz ekonomskega vidika upravičena.
H2: Razviti simulacijski model s kalkulacijami skupnih stroškov bo služil kot podporno
orodje pri procesu odločanja kmetije o preusmeritvi v ekološko kmetovanje.
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
3
2 PREGLED LITERATURE
2.1 Ekološko vinogradništvo
Ekološka pridelava grozdja in vina je način trajnostnega kmetovanja, ki v pridelavi grozdja
temelji na ravnotežju v sistemu tla-rastline-živali-človek v krogotoku hranilnih snovi v
njem (Bavec in sod. 2003).
Ekološko vinogradništvo temelji na celostnem sistemu pridelave, pri katerem mora biti
vsak obdelovalni ukrep prilagojen specifičnim razmeram. Osnova vinogradniške
proizvodnje je ohranjanje in povečevanje naravne rodovitnosti tal na neki lokaciji, ki
temelji na pozitivnem součinkovanju življenja v tleh. Glede na izkoriščanje vinograda
oziroma gospodarjenja z njim gre za dve usmeritvi, in sicer za biološko-dinamično in
organsko biološko (Vršič in Lešnik 2010).
V Sloveniji je bilo v letu 2011 po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO
2011) v kontrolo ekološke predelave vključenih skupaj 287,19 ha vinogradniških površin
in 206 KMG. Od tega je 131,78 ha ekoloških površin oz. 132 kmetijskih gospodarstev, ki
so že pridobili certifikat s katerim lahko tržijo ekološko grozdje in vino. V letu 2012 je bilo
v kontrolo ekološke pridelave grozdja vključenih skupaj 324,1 ha vinogradniških površin
od tega je 158,81 ha že ekoloških vinogradov. V preusmeritvi je 165,29 ha vinogradov
(SURS 2013).
V svetu je bilo v letu 2008 obdelanih 7.400.000 ha vinogradov, od tega je bilo okoli
148.000 ha vključenih na ekološki način pridelave, kar predstavlja okoli 2% vseh
vinogradov. V Evropi pa je bilo leta 2008 skoraj 128.000 ha vinogradov oskrbovanih na
ekološki način, kar je 2,8 % vseh evropskih vinogradov. V zadnjih letih se beleži porast
ekološkega načina oskrbe vinogradov v letih 2007/2008 je le ta narasla za kar 21%. Države
z največjimi površinami ekoloških vinogradov v Evropi pa so Italija, Španija in Fracija
(Hofmann 2013).
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
4
2.2 Preusmeritev v ekološko vinogradništvo
Na splošno pod preusmeritev razumemo posamezne razvojne faze, ki pripeljejo posamezno
posestvo do ekološkega načina dela. Pred tem je potreben temeljit razmislek posameznega
vinogradnika ali vinogradniške družine o situaciji, za katero se odločajo, in prav tako o
posledicah takega načina pridelovanja. Če je odločitev dobro premišljena in planirana,
potem lahko pričakujemo napredek v fazi preoblikovanja. V nasprotnem primeru so
posledice lahko zelo negativne (Vršič in Lešnik 2010).
Stopnja preusmerjanja konvencionalnih vinogradov v ekološke vinograde se trenutno
povečuje. Preusmerjanje pa se povečuje predvsem zato, ker se veča povpraševanje
potrošnikov po ekološki hrani in pijači, pomemben vpliv na preusmeritve pa imajo tudi
okoljski in gospodarski vidiki (Coll in sod. 2011). Ne smemo pa tudi zanemariti višjih
subvencij za ekološko pridelavo.
Nove zahteve po kakovosti, ki jih imajo potrošniki, proizvodne verige in proizvodne
organizacije dajejo še večji povod bolj kot kdajkoli prej, da se pridelovalci ter predelovalci
prilagodijo ekološkim zahtevam pridelave in predelave. Sposobnost prilagajanja
pridelovalcev je odvisna od njihove prakse za izvajanje in sodelovanje, da usklajujejo širok
spekter novosti in idej (Chiffoleau 2005). Študije, ki so bile opravljene na tem področju,
nam postavljajo vprašanje strukturiranja trga. Najpomembneje je upoštevati razmerje
povpraševanja in ponudbe na trgu (Benoit in Veysset 2003).
Ekološko kmetovanje je doživelo v zadnjih letih veliko rast. Zagovorniki ekološkega
kmetovanja pravijo, da ima le to okoljske in prehranjevalne koristi. Pred kratkim je bila
trditev, da lahko ekološko kmetijstvo zagotavlja korist za razvoj podeželja s pomočjo
večje zaposlenosti in s pomočjo pametnega gospodarjenja tesnejšo povezavo z lokalnim
gospodarstvom, predvsem pa s ponovnim povezovanjem med potrošniki in pridelovalci in
spodbujanjem pozitivnih gospodarskih krovnih organizacij (Lobley in sod. 2009).
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
5
2.3 Simulacijsko modeliranje in orodja za podporo odločanju v kmetijstvu
Simulacijsko modeliranje je ena od vodilnih sodobnih metod računalniškega modeliranja
za analizo dinamičnih potreb. S pomočjo simulacijskega modeliranja se lahko raziskuje
dinamika proizvodnje glede na različne organizacijske različice, učinkovitost proizvodnje
in njenega vodenja, izkoriščanje delovnih zmogljivosti in drugih virov, ki jih iz različnih
razlogov ne moremo pridobiti. Tako pridobljeni podatki omogočajo analize in sklepanja v
zvezi z resničnim sistemom. Naloga modeliranja torej je, da se s pomočjo modelov
razložijo znana dejstva in predvidijo ali spoznavno napovejo in interpretirajo spoznavni
dogodki nekega problema v okviru neke teorije. Simulacijske modele delimo v več skupin.
Za ekonomsko analizo se najpogosteje uporabljajo matematični simulacijski modeli, kjer
so odnosi med posameznimi elementi sistema in vstopnimi in izstopnimi podatki podani v
matematični obliki in se model kot tak lahko tudi izračuna (Rozman in Pažek 2007).
Pažek (2008a) navaja, da je simulacijsko modeliranje v kmetijstvu splošno sprejeta metoda
za ocenjevanje stroškov kmetijske proizvodnje. Simulacija je izvajanje preizkusov nad
modelom, da vidimo, kako se model obnaša skozi čas. Prednost simulacijskih modelov je,
da lahko začnemo s preprostim približkom in nato skozi razvoj model dodelamo v
podrobnosti. To nam omogoča hiter razvoj primernega modela in hkrati postaja model vse
bolj natančen. Prednost je tudi v »neuničljivosti« simulacijskega modela v primerjavi s
fizičnimi sistemi, kar nam omogoča bolj učinkovito in cenejše preverjanje.
Prednost simulacijskega modeliranja je, da lahko začnemo z nekim približkom in nato
skozi čas model dodelamo. Tako imamo možnost da hitro razvijemo model ki je za nas
primeren in je s časom vedno bolj natančen.
S simuliranjem (modeliranjem) je željeno ponazoriti dejanski proces ali stanje. V
simulacijski model se lahko vnašajo spremembe in ugotavlja odziv modela na vnosne
spremembe (Levin in sod 1992, cit. v Pažek in sod 2003).
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
6
Kmetijski sistem je dinamičen sistem in je odvisen od mnogih dejavnikov. Pri ugotavljanju
ekonomičnosti proizvodnje in predelave kmetijskih proizvodov je v kmetijskem
managementu simulacijski proces splošno sprejeta metoda. V procesu simulacijskega
modeliranja s pomočjo niza matematičnih formul in funkcijskih odvisnosti opisujemo
dejansko stanje oziroma proces, ki se odvija v nekem sistemu (Pažek in sod. 2007).
Na opisani način razvite modele lahko klasificiramo kot tehnološko-ekonomsko-
simulacijske modele. Modeli so ustrezno računsko podprti in omogočajo hitro in natančno
izvedbo stroškovne analize za obravnavane proizvode (Pažek in sod. 2003).
Simulacijski modeli temeljijo na sistemski analizi in jih prištevamo k metodam za podporo
odločanja. Sistemski pristop nam predstavlja način iskanja najboljših ali vsaj dovolj dobrih
rešitev problemov ob upoštevanju celovitosti in omejitvi sistema. Tak sistem razumemo
kot množico elementov, ki so v medsebojnih povezavah. Elementi množice imajo končno
število zvez in odnosov z drugimi elementi in tvorijo strukturo sistema. Značilnost sistema
kot celote je določena z raznolikostjo odnosov (Kljajič 294, cit. v Vindiš in sod. 2011)
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
7
3 MATERIALI IN METODE DELA
Analiza in ocena ekonomike preusmeritve je bila opravljena na konvencionalni
vinogradniški kmetiji, katere sedež je na Trebežu pri Artičah. Analiza je zajela le
vinogradniški del kmetije.
Kmetija je velika 16 hektarjev od tega je 8 ha njivskih površin, 2 ha travnika ter 1 ha
vinograda. Na kmetiji se redijo tudi živali; 40 kokoši, 10 gosi ter 7 konjev. Kmetijo
obdelujejo 4 člani družine, za obdelavo pa imajo na razpolago 2 traktorja (41,14 KW in
55,93 KW). Lega vinograda je na prisojnem pobočju v Bizeljsko-sremiškem vinorodnem
okolišu v kraju Volčje. Sorte, ki so zastopane v sortimentu, so 'Modra frankinja',
'Žametovka', 'Ranfol', 'Laški rizling' ter 'Renski rizling'.
Vinograd je star okoli 30 let, v njem pa je tudi 5 vrst, ki so bile ponovno posajene v letu
2009. Sorti, ki sta bili dosajeni, sta 'Modra frankinja' in 'Ranfol'. Vinograd se obdeluje
strojno in ročno. Razdalje med trsi so 0,90 m, medvrstna razdalja pa je 2,5 m. V vinogradu
je 4.000 trsov (skupni osnovni pridelek grozdja je za analizirani obseg pridelave v obdobju
konvencionalne obdelave ocenjen na 10.000,00 kg/ha, v obdobju preusmeritve je pridelek
ocenjen na 4.000,00 kg/ha in v obdobju ekološke obdelave vinograda pa je pridelek
ocenjen na 5.000,00 kg/ha. Podatki so bili pridobljeni pri konvencionalnih in ekoloških
vinogradnikih iz prakse). Podrobnejši vhodni podatki o količini pridelka in njegovih
prodajnih cenah v posameznem obdobju pridelave so navedeni v poglavju Rezultati in
diskusija v preglednici 1 .
Za analizo ekonomske upravičenosti preusmeritve kmetijskega gospodarstva bodo
uporabljene naslednje metode dela:
- metoda simulacijskega modeliranja in
- metoda kalkulacij skupnih stroškov.
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
8
Za obdelavo in izračunavanje podatkov bo uporabljeno računalniško orodje Microsoft
Office Excel 2007, s pomočjo katerega bodo razviti:
1.) Tehnološko-ekonomski simulacijski modeli pridelave grozdja s pripadajočimi
kalkulacijami skupnih stroškov.
2.) Simulacijski modeli za oceno pomembnejših ekonomskih kazalnikov upravičenosti
poslovanja kmetije po posameznih analiziranih obdobjih (konvencionalno, dveletno
preusmeritveno in ekološko obdobje).
3.1 Kalkulacija skupnih stroškov
Kalkulacija skupnih stroškov zajema spremenljive ali variabilne stroške kot tudi nekatere
stalne (fiksne) in pripadajoče sporne spremenljive stroške. Stroški najetega dela so
obračunani po cenah iz kataloga kalkulacij za načrtovanja gospodarjenja na kmetijah
(KGZS 2011). Poraba delovnega časa je izračunana s pomočjo tehnoloških formul, ki
ponazarjajo odnose med dejanskim časom, potrebnim za posamezno delo, in tehnološkimi
normativi (normativi delovnih postopkov, zmogljivosti strojev, opreme itd.).
Za oceno analize ekonomske upravičenosti kmetijske pridelave bodo ocenjeni naslednji
ekonomski parametri:
- Skupni prihodek
Skupni prihodek proizvodnje izračunamo kot produkt med količino pridelka in njegovo
prodajno ceno (prodajna cena je cena katero dosega pridelovalec z direktno prodajo
grozdja na trgu in sicer kot grozdje za neposredno konzumacijo).
SP = Y × Cy + Ysp × Csp, (1)
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
9
kjer je:
SP - skupni prihodek (€)
Y - količina pridelka (kg, l, kom)
Cy - prodajna cena pridelka (€/kg, €/l, €/kom)
Ysp - količina stranskega pridelka (kg, l, kom)
Csp - prodajna cena stranskega proizvoda (€/kg, €/l, €/kom)
- Finančni rezultat
Predstavlja razliko med skupnim prihodkom proizvodnje in skupnimi stroški proizvodnje.
FR = SP – SS, (2)
kjer je:
FR - finančni rezultat (€)
SP - skupni prihodek (€)
SS - skupni stroški (€)
- Koeficient ekonomičnosti
Koeficient ekonomičnosti predstavlja razmerje med skupnimi prihodki in skupnimi stroški.
Z njim ugotavljamo ekonomičnost poslovanja. Če je koeficient višji od 1, pomeni, da je
poslovanje ekonomično, pri proizvodnjah, ki imajo koeficient ekonomičnosti manjši od 1,
z ekonomskega vidika niso upravičene.
Ke = SP / SS, (3)
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
10
kjer je:
Ke - koeficient ekonomičnosti
SP - skupni prihodek (€)
SS - skupni stroški (€)
- Lastna in prelomna cena
Lastna cena nam pove višino stroškov potrebnih za proizvodnjo enote proizvoda.
Izračunana je kot kvocient med skupnimi stroški in količino pridelka. Lastna cena je
ekvivalent prelomni ceni proizvoda (PCP).
LC (PCP) = SS / Y, (4)
kjer je:
LC - lastna cena (€/kg)
SS - skupni stroški (€)
Y - količina pridelka (kg, l, kom)
PCP - prelomna cena proizvodnje (€/kg)
Lastna cena se lahko računa tudi tako, da upoštevamo subvencijo. V tem primeru je
izračun naslednji:
LC = (SS - SUB) / Y , (5)
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
11
- Prelomna točka proizvodnje
Izračuna se kot kvocient med skupnimi stroški proizvodnje in prodajno ceno pridelka.
PTP = SS / Cy, (6)
kjer je:
PTP - prelomna točka proizvodnje (kg, l, kom)
SS - skupni prihodek (€)
Cy - prodajna cena pridelka (€/kg, €/l, €/kom)
3.2 Simulacijski model za pridelavo grozdja
Za ekonomsko analizo pridelave grozdja je bila uporabljena metoda simulacijskega
modeliranja s kalkulacijami skupnih stroškov.
Naš simulacijski model je bil v prvi fazi razvit preko popisa posameznih faz tehnološkega
procesa v pridelavi grozdja. S pomočjo razvitih simulacijskih modelov so se lahko v
nadaljevanju ocenjevali najpomembnejši ekonomski parametri. Podatke smo zbirali pri
pridelovalcih, bili na razgovoru z ekološkimi pridelovalci grozdja nato pa vnesli podatke iz
prakse, ter podatke iz stokovne literature.
Osnova simulacijskega modela je bila tehnološka karta za pridelavo grozdja. Ta karta je
sestavljena iz vhodnih parametrov porabe zaščitnih sredstev, delovnih ur, strojnih ur,
najetih strojnih uslug in prenesenih fiksnih stroškov. S pomočjo teh podatkov je bila v
nadaljevanju ocenjena ekonomičnost preusmeritve. Poraba kupljenega materjala je
obračunana po maloprodajnih cenah. Strošek storitev (najeto delo in usluge) je bil
obračunan po cenah ki trenutno veljajo za tovrstno delo. Te cene ter predviden čas za
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
12
posamezno so pridobljene na kmetijski svetovalni službi, zapisane pa so v katalogu
kalkulacij.
S pomočjo razvitega simulacijskega modela na začetku emperično ocenjujemo parametre
konvencionalnega načina oskrbe vinograda. V nadaljevanju je nato z ekonomskega vidika
ocenjeno obdobje preusmeritve in kot zadnje še ekonomska analiza ekološke pridelave
grozdja. Vsako obdobje je bilo ocenjeno posebej, da bi na koncu lahko ugotovili ali je
preusmeritev vinogradniškega dela kmetije iz konvencionalne oskrbe v ekološko z
ekonomskega vidika upravačena.
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
13
4 REZULTATI IN DISKUSIJA
S pomočjo razvitega tehnološko-simulacijskega modela smo s kalkulacijami skupnih
stroškov želeli oceniti ekonomsko upravičenost preusmeritve vinogradniškega dela
kmetije. Z vnosom pridobljenih podatkov (npr. tehnološki podatki pridelave, prodajne cene
za kg grozdja, predvideni pridelki na ha površine - ki smo jih pridobili neposredno od
pridelovalcev, itd.) v za to razviti simulacijski model, smo ocenili pomembnejše
ekonomske parametre. Slednji služijo kot pokazatelji ekonomske upravičenosti
preusmeritve.
V nadaljevanju poglavja so predstavljeni pokazatelji ekonomske upravičenosti
preusmeritve po posameznih obdobjih pridelave, konvencionalna pridelava, obdobje
preusmeritve in ekološka pridelava grozdja (preglednica 1).
Preglednica 1: Zbirna preglednica ekonomskih parametrov in rezultatov kalkulacij
pridelave grozdja za konvencionalno obdobje ter obdobje preusmeritve in
ekološke pridelave grozdja na kmetiji
OCENJENI PARAMETRI
KOVENCIONALNO
OBDOBJE
OBDOBJE
PREUSMERITVE
(2 leti)
EKOLOŠKA
PRIDELAVA
Y 10.000,00 kg 4.000,00 kg 5.000,00 kg
Cy 0,55 €/kg 0,80 €/kg 2,00 €/kg
LC 0,64 €/kg 3,60 €/kg 2,84 €/kg
FR -518,67 € -10.571,05 € -3.618,00 €
Ke 0,92 0,27 0,75
PTP 11.546,00 kg 18.008,00 kg 7.098,00 kg
PCP 0,64 €/kg 3,60 €/kg 2,84 €/kg
SS 6.350,67 € 14.406,96 € 14.196,96 €
SP 5832,00 € 3835,91 € 10.579,00 €
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
14
Analiza je pokazala, da je lastna cena grozdja v konvencionalni pridelavi 0,64 €/kg, v
obdobju preusmeritve 3,60 €/kg ter v ekološki pridelavi 2,84 €/kg.
Ocena koeficienta ekonomičnosti nakazuje na ekonomsko učinkovitost pridelave grozdja v
posameznem obdobju pridelave. V konvencionalni pridelavi je vrednost Ke = 0,92, v
obdobju preusmeritve znaša vrednost Ke = 0,27 in v obdobju ekološke pridelave Ke =
0,75. Vsi ocenjeni parametri nakazujejo, da je ob predpostavljenih vhodnih parametrih
pridelave le-ta iz ekonomskega vidika neupravičena.
4.1 Preusmeritev vinogradniške kmetije
Iz preglednice 1 je torej razvidno, da kljulb višjim prodajnim cenam grozdja pridelanega na
ekološki način preusmeritev vinogradniškega dela kmetije iz konvencionalne v ekološko
pridelavo in prodajo grozdja ekonomsko ni upravičena.
Skupni prihodek v konvencionalni pridelavi z vključenimi neposrednimi plačili in
upoštevano vhodno maloprodajno ceno v kalkulaciji (0,55 €/kg) ceno je ocenjen na
vrednost 5.832,00 €/ha, pridelali bi predvidoma 10.000 kg grozdja/ha (vhodne
maloprodajne cene grozdja so bile pridobljene pri več vinskih kleteh). V obdobju
preusmeritve je ocenjen prihodek 3.835,91 €/ha ker se predpostavlja izpad pridelka zaradi
spremembe načina in tehnologije pridelave grozdja (ocenjen pridelek je 4.000kg
grozdja/ha, prodajna cena le tega pa je 0,80 €/kg).V obdobju ekološke pridelave je skupni
prihodek ocenjen na 10.579,00 €/ha, količina pridelka je ocenjena na 5.000 kg grozdja/ha,
upoštevana prodajna cena pa je 2,00 €/kg (navedene cene smo pridobili od ekoloških
vinoradnikov ki tržijo grozdje za svežo potrošnjo).
Pri tem je potrebno poudariti da so v kmetijstvu pomembna tudi neposredna plačila v
vinogradništvu (višine plačil za vinogradništvo so podrobneje prikazane v preglednici 2).
Slednje neposredno vplivajo na samo končno oceno ekonomskih parametrov pridelave
(preglednica 2).
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
15
Preglednica 2: Višina neposrednih plačil glede na način pridelave grozdja (PDP v €/ha)
Neposredno plačilo za
konvencionalno pridelavo
Neposredno plačilo za obdobje
preusmeritve
Neposredno plačilo za ekološki
način pridelave
332,00 € 635,91 € 578,92 €
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (2012)
Če med sabo primerjamo višino neposrednih plačil za posamezno obdobje pridelave
(preglednica 2) vidimo, da je višina slednjih za obdobje preusmeritve ter za obdobje
ekološke pridelave grozdja višja v primerjavi s konvencionalno pridelavo.
Nadaljnje so za vsak način pridelave pripravljeni ustrezni škropilni načrti na podlagi,
katerih so se v celoti ocenili kot materialni stroški pridelave grozdja. Škropilni načrt je tudi
osnova za uspešno zatiranje bolezni in škodljivcev, če želimo doseči optimalen pridelek.
V načrtih so navedene cene posameznih pripravkov ter strošek škropljenja za 1 ha
vinograda.
V obdobju konvencionalne pridelave grozdja škropimo 10-krat in 2-krat herbicidamo proti
plevelom z Boom efektom. Materialni strošek uporabljenih pripravkov (preglednica 3), za
1 ha vinograda za 10 škropljenj in uporabo herbicida v pasu pod trsi je v strukturi skupnih
stroškov ocenjen na 528,89 €/ha.
Razlika v škropilnem načrtu med konvencionalnim obdobjem in obdobjem preusmeritve
(preglednica 4) je v številu škropljenj ter v uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Poraba
različnih pripravkov ter število škropljenj se iz leta v leto spreminja v odvisnosti od
vremenskih razmer ter pojavov bolezni ne glede na način pridelave. V obdobju
konvencionalne obdelave škropimo 10-krat in 2-krat herbicidamo, v obdobju preusmeritve
pa bi škropili, 17-krat brez uporabe herbicidov, saj je za ekološki način oskrbe
prepovedano. Pleveli bi se zatirali termično. Strošek zatiranja plevelov na hektar bi znašal
med 50-60 € (poraba plina bi znašala med 25-30 kg na ha površine).
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
16
Preglednica 3: Škropilni načrt za obdobje konvencionalne pridelave za 1 ha vinograda
TERMIN UKREP SREDSTVO KOLIČINA
(kg,l/ha)
CENA (€/kg) STROŠEK (€/ha)
23.4.2013 Škropljenje 1 Antracol 1,00 11,00 11,00
23.4.2013 Škropljenje 1. Cosan 1,00 3,83 3,83
23.4.2013 Škropljenje 1. Ortus 0,40 10,00 4,00
26.4.2013 Herbicidanje 11.boom efekt 2,00 24,80 49,60
2.5.2013 Škropljenje 2.Antracol combi 1,00 11,00 11,00
2.5.2013 Škropljenje 2. Karatane 0,25 4,50 1,12
2.5.2013 Škropljenje 2. Protifert 1,00 4,87 4,87
2.5.2013 Škropljenje 2. Cosan 1,00 3,83 3,83
13.5.2013 Škropljenje 3. Mikal premium 2,10 25,50 53,55
13.5.2013 Škropljenje 3. Karatane 0,35 4,50 1,58
13.5.2013 Škropljenje 3. Cosan 1,40 3,83 5,36
13.5.2013 Škropljenje 3. Bor 4,00 5,50 22
23.5.2013 Škropljenje 4. Mikal premium 2,10 25,50 53,55
23.5.2013 Škropljenje 4. Karatane 0,35 4,50 1,58
23.5.2013 Škropljenje 4. Cosan 1,40 3,83 5,36
2.6.2013 Škropljenje 5. Mikal premium 2,10 25,50 53,55
2.6.2013 Škropljenje 5. Cosan 1,40 3,83 5,36
2.6.2013 Škropljenje 5. Nativo 1,26 29,95 37,74
13.6.2013 Škropljenje 6. Pergado 1,40 10,38 14,53
13.6.2013 Škropljenje 6. Cosan 1,40 3,83 5,36
13.6.2013 Škropljenje 6. Runner 0,21 12,95 2,72
13.6.2013 Škropljenje 6. Nativo 1,26 29,95 37,78
23.6.2013 Škropljenje 7. Pergado 1,12 10,38 11,63
23.6.2013 Škropljenje 7. Cosan 1,40 3,83 5,36
23.6.2013 Škropljenje 7. Karatane 0,35 4,50 1,58
3.7.2013 Škropljenje 8. Bakreni
Antracol
2,00 5,95 11,90
3.7.2013 Škropljenje 8. Pyrinex 1,00 11,87 11,87
3.7.2013 Škropljenje 8. Cosan 2,00 3,83 7,66
3.7.2013 Škropljenje 8. Karatane 0,50 4,50 2,25
14.7.2013 Škropljenje 9. Cuprablau Z 3,00 3,75 11,25
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
17
14.7.2013 Škropljenje 9. Cosan 2,00 3,83 7,66
28.7.2013 Škropljenje 10. Cuprablau Z 3,00 3,75 11,25
28.7.2013 Škropljenje 10. Cosan 2,00 3,83 7,66
26.4.2013 Herbicidanje 11. Boom efekt 2,00 24,80 49,60
STROŠEK 528,89
Vir: Kmetijska trgovina ZRNO d.o.o. Raka (2013), Tehnološka navodila za integrirano pridelavo grozdja
(2012). Številke pred pripravki pomenijo število tretiranj (1-10). Herbicidanje je označeno s številko 11.
Materialni strošek sredstev za varstvo 1 ha vinograda bi v obdobju preusmeritve v strukturi
skupnih stroškov za 17 škropljenj znašal 637,55 €/ha (preglednica 4). Strošek mehanskega
zatiranja plevela je v strukturi spremenljivih stroškov upoštevan kot postavka ročnega dela
(okopavanje, pletev, košnja z navadno koso) seveda pa smo za zatiranje upoštevali tudi
uporabo plina. V obdobju preusmeritve je način oskrbe vinograda enak kot v ekološki
pridelavi, zato so upoštevani enaki materialni stroški za fitofarmacevtska sredstva za 1 ha
in bi potem za 17 škropljenj znašali 637,55 €/ha, enako kot v obdobju preusmeritve
Preglednica 4: Škropilni načrt za obdobje preusmeritve in ekološke pridelave za 1 ha
vinograda
TERMIN UKREP SREDSTVO KOLIČINA (kg,l/ha)
CENA (€/kg) STROŠEK (€/ha)
17.4.2013 Škropljenje 1. Močljivo žveplo 1,00 2,50 2,50
22.4.2013 Škropljenje 2. Champ formula 1,00 10,62 10,62
22.4.2013 Škropljenje 2. Cosan 1,00 3,83 3,83
27.4.2013 Škropljenje 3. Champ formula 1,00 10,62 10,62
27.4.2013 Škropljenje 3. Cosan 1,00 3,83 3,83
27.4.2013 Škropljenje 3. Frutoguard 2,00 22,34 44,68
2.5.2013 Škropljenje 4. Myco-sin VIN 2,50 11,32 28,30
2.5.2013 Škropljenje 4. Algovital plus 2,00 7,97 15,94
7.5.2013 Škropljenje 5. Champ formula 1,00 10,62 10,62
7.5.2013 Škropljenje 5. Cosan 1,00 3,83 3,83
13.5.2013 Škropljenje 6. Champ formula 1,00 10,62 10,62
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
18
13.5.2013 Škropljenje 6. Kalijevo vodno
steklo
3,00
7,76 23,28
13.5.2013 Škropljenje 6. Frutoguard 1,00 22,34 22,34
18.5.2013 Škropljenje 7. Myco-sin VIN 2,50 11,32 28,30
18.5.2013 Škropljenje 7. Algovital plus 2,00 7,97 15,94
18.5.2013 Škropljenje 7. Delfin WG 0,75 35,34 26,51
24.5.2013 Škropljenje 8. Champ formula 1,40 10,62 14,87
24.5.2013 Škropljenje 8. Kalijevo vodno
steklo
4,20
7,76 32,59
30.5.2013 Škropljenje 9. Myco-sin VIN 3,50 11,32 39,62
30.5.2013 Škropljenje 9. AQ 10 0,25 100,00 24,50
6.6.2013 Škropljenje 10. Champ formula 1,40 10,62 14,87
6.6.2013 Škropljenje 10. Kalijevo vodno
steklo
4,20
7,76 32,59
12.6.2013 Škropljenje 11. Myco-sin VIN 3,50 11,32 39,62
12.6.2013 Škropljenje 11. AQ 10 0,25 100,00 24,5
19.6.2013 Škropljenje 12. Bazfoliar aktiv 2,45 13,16 32,24
19.6.2013 Škropljenje 12. Kumulus 1,40 2,50 3,50
19.6.2013 Škropljenje 12. Champ formula 1,40 10,62 14,87
26.6.2013 Škropljenje 13. Bazfoliar aktiv 2,45 13,16 32,24
26.6.2013 Škropljenje 14. Pepelin 1,40 2,60 3,64
26.6.2013 Škropljenje 14. Nordox 1,05 18,00 18,90
1.7.2013 Škropljenje 15. Kumulus 2,00 2,50 5,00
1.7.2013 Škropljenje 15. Champ formula 2,00 10,62 21,24
10.7.2013 posipavanje 16. Žveplo v prahu 15,00 0,90 13,50
25.7.2013 škropljenje 17. Cuprablau Z 2,00 3,75 7,50
STROŠEK 637,55
Vir: Kmetijska trgovina ZRNO d.o.o. Raka (2013), Tehnološka navodila za integrirano pridelavo grozdja
(2012). Številke pred pripravki pomenijo število tretiranj (1-17).
Nadalje so v preglednici 5 prikazane delovne ure in urne postavke posameznega ročnega
dela za vsak ukrep. Delovne ure (preglednica 6) za obiranje so odvisne od načina pridelave
cena pa je določena po Katalogu kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah
(KGZS 2011).
.
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
19
Preglednica 5: Normativ delovnih ur in urna postavka za posamezno ročno delo
DELOVNE URE
UKREP ur/ha €/h €/ha
ZIMSKA REZ 100 6,00 600,00
VEZ 50 6,00 300'00
ZELENA DELA 100 5,00 500,00
POPRAVILO OPORE 10 5,00 50,00
NEPREDVIDENA DELA 35 5,00 175,00
PLETEV 15 5,00 75,00
KOŠNJA TRAVE MED TRSI Z NAVADNO
KOSO 20 5,00 100,00
OKOPAVANJE 25 5,00 125,00
STROŠKI SKUPAJ 1.925,00
Vir: Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah (KGZS 2011)
Preglednica 6: Delovni normativi in stroški obiranja grozdja za posamezno obdelovalno
obdobje
Obdobje KONVENCIONALNO PREUSMERITEV EKOLOŠKO
Število h/ha 160 130 140
Cena €/h 5,00 5,00 5,00
Strošek obiranja €/ha 800,00 650,00 700,00
Vir: Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah (KGZS 2011)
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
20
5 SKLEPI
Namen raziskave je bil analizirati preusmeritev vinogradniškega dela kmetije iz
konvencionalne v ekološko v ekološko pridelavo.
V prvi fazi raziskave je bil razvit ustrezen tehnološko-ekonomski simulacijski model s
kalkulacijami skupnih stroškov za pridelavo grozdja. Ta model je predstavljal osnovno
orodje za ugotavljanje ekonomičnosti preusmeritve. Razvit model se je apliciral v
konvencionalnem obdobju pridelave, obdobju preusmeritve vinogradniškega dela kmetije
in v obdobju ekološke pridelave grozdja. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko potrdimo ali
ovržemo naslednje predpostavljene hipoteze:
H1: Na osnovi opravljenih kalkulacij ter dobljenih rezultatov predvidevamo, da je
preusmeritev iz konvencionalne vinogradniške kmetije v ekološko iz ekonomskega
vidika dolgoročno gledano upravičena odločitev.
Iz rezultatov analize je sicer razvidno, da bi vinogradniški del kmetije v obdobju ekološke
pridelave posloval z višjim prihodkom kot v konvencionalnem obdobju. V konvencionalni
pridelavi znaša prihodek s prištetim neposrednim plačilom 5.832,00 € in je višji kot v
obdobju preusmeritve, kjer znaša 3.835,91 € ter nižji kot v obdobju ekološke oskrbe, kjer
znaša 10.579,00 €. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je negativna vrednost (FR
= -518,67 €), prav tako v obdobju preusmeritve (FR = -10.571,05 €) in v obdobju ekološke
pridelave (FR = -3.618,00 €).
Iz analize je razvidno, da tudi pridelava grozdja na ekološki način, s katerim lahko
dosežemo tudi do štirikrat višjo ceno grozdja, ekonomsko ni upravičena. Hipotezo 1 na
osnovi dobljenih rezultatov ovržemo, saj je koeficient ekonomičnosti pod vrednostjo 1 in
znaša v obdobju ekološke oskrbe vinograda 0,75. Višji koeficient ekonomičnosti lahko
pričakujemo le v primeru, da bi bile v vinograd posajene namizne sorte grozdja, pri katerih
bi dosegli večji pridelek. Poleg tega je potrebno upoštevati zdajšnjo sortno sestavo, saj je
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
21
glede na sorte, ki so posajene v vinogradu tudi možnost prodaje za svežo potrošnjo
omejena. Če hoče pridelovalec v ekološkem obdobju poslovati ekonomsko upravičeno,
potem bi moral pri tem pridelku grozdja nadaljevati s predelavo grozdja do končnega
produkta, vina in le-tega prodati po ceni, ki bi omogočila ekonomsko upravičenost
pridelave.
H2: Razviti simulacijski model s kalkulacijami skupnih stroškov bo služil kot podporno
orodje pri procesu odločanja kmetije pri preusmeritvi kmetijskega gospodarstva.
Zastavljeno hipotezo lahko potrdimo, saj lahko s spremembo vhodnih podatkov modela
ocenjujemo celovito ekonomiko pridelave grozdja.
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
22
6 LITERATURA
Bavec M., Poštrak N., Repič P., Robačar M., 2003. Ekološko vinogradništvo. SAD revija
za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo 10: 13–14.
Benoit M., Veysset P., 2003. C onversion of cattle and sheep suckler farming to organic
farming: adaptation of the farming system and its economic consequences. Livestock Prod.
Sci. http://www.sciencedirect.com/science/journal/03016226/80/1 80: 141–152.
Chiffoleau Y. , 2005. Learning about innovation through networks: the development of
environment-friendly viticulture. Technovation, 25/10: 1193–1204.
Coll P., Le Cadre E., Blanchart E., Hinsinger P., Villenave C. 2011. Organic viticulture
and soil quality: A long-term study in Southern France. Applied Soil Ecology, 50: 37–44
str.
Hofmann U. Ökologischer Weinbau in Europa 2010
http://www.fibl.org/fileadmin/documents/de/biofach/2010/hofmann-willer-2010-
viticulture.pdf (September 2013)
KGZS, 2011. Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah. Ljubljana, 62–
66 str.
Lobley M., Butler A., Reed M., 2009. The contribution of organic farming to rural
development Land Use Policy, 26: 723–735.
Ekološko kmetovanje. 20.8.2012
kmetovanje http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/
(september 2012)
Pažek K. 2008a. Simulacijski modeli. Zapisku predavanj. Univerza v Mariboru. Fakulteta
za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor.
Pažek K., Rozman Č., Borec A. 2007. Aplikacija simulacijskih in večkriterijskih
odločitvenih modelov za podporo odločanju na kmetijah z omejenimi dejavniki za
kmetijsko pridelavo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo, 2007, 33 str.
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
23
Pažek K., Rozman Č., Turk J., Bavec M. 2003. Finančna analiza ocenjevanja investicij
dopolnilnih dejavnosti na ekoloških kmetijah. V: Kavčič S, Erjavec E, Kuhar A. (ur.).
Sodobni izzivi menedžmenta v agroživilstvu. Ljubljana, DAES: 325–339.
Rozman Č, Pažek K. 2007 Študijsko gradivo za predmet »Management v
kmetijsktvu«Zbirka rešenih nalog«. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor:
60 str.
SURS Statistični urad Republike Slovenije. 2005.
http://www.stat.si/ (maj 2007).
SURS Statistični urad Republike Slovenije 2013.
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1561902S&ti=&path=./Database/Okolje
/15_kmetijstvo_ribistvo/11_15619_ekolosko_kmet/&lang=2 (junij 2013).
Tehnološka navodila za integrirano pridelavo grozdja 2012. Ljubljana, Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje 34-38 str.
Vindiš P., Rozman Č., Stajnko D., Muršec B. 2011. Aplikacija simulacijskega in
večkriterijskega odločitvenega modela za podporo odločanja pri izbiri energetskih rastlin
za pridelavo v bioplin.(elektronski vir).
http://fk.uni-mb.si/fkbv/images/stories/Biosistemsko-inzenirstvo/Aplikacija-simulacijskega
-in-večkriterijskega-odločitvenega-modela-za-podporo-odlocanja-pri-izbiri-energetskih-
rastlin-za%20pridelavo%20v-bioplin.pdf (10. maj 2012).
Vršič S., Lešnik M. 2010. Vinogradništvo. Ljubljana, Kmečki glas: 222 str.
ZPS 2010 (zveza potrošnikov Slovenije)
http://www.zps.si/hrana-in-pijaca/oznacevanje-zivil/ekoloska-zivila4.html?Itemid=413
(september 2013)
Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013
24
7 ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Karmen Pažek za strokovno svetovanje, usmerjanje,
potrpežljivost in pomoč pri pisanju diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem tudi
gospodu Jerneju Prišenku mag. agrar. ekon. in tehniškemu sodelavcu Katedre za agrarno
ekonomiko in razvoj podeželja za pregledovanje ter pomoč pri izdelavi diplomske naloge,
ter gospodu Davidu Križmanu za lektoriranje diplomske naloge.
Izr. prof. dr. Stanku Vršiču za pregled diplomske naloge, ter gospodu Šumenjaku in
gospodu Šmalčiču za pomoč in posredovane podatke iz prakse pri izdelavi diplomske
naloge.
Iskreno se zahvaljujem materi, starim staršem, dekletu in prijateljem za podporo in
motiviranje med študijem.