Upload
nejc-sirec
View
241
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
1/28
UNIVERZA V LJUBLJANI
PRAVNA FAKULTETA
SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU
EKONOMSKA ANALIZA PRAVA
EKONOMSKA ANALIZA DOPINGA PRI REKREATIVNIH ŠPORTNIKIH
Avtor: Mentorica:
Nejc Širec prof. dr.
Katarina Zajc, univ. dipl. prav.
Ljubljana, januar 2016
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
2/28
V sklopu predmeta Ekonomska analiza prava, sem se kot š tudent č etrtega letnika Pravne
fakultete v Ljubljani odloč il za analizo ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na odloč anje
rekreativnega š portnika o poseganju po dopingu. Problematika dopinga in razlogi za
poseganje po njem so v zadnjem desetletju obč utno prodrli tudi v sfero rekreativnega š porta,
kar je š ir š i javnosti v več ji meri neznano področ je. V nadeljevanju se bom kot bivš i š portnik
opredelil do vzrokov poseganja po nedovoljenih substancah in ekonomskih tako vplivih, kot
posledicah ravnanja, skupaj s kritič nim vrednotenjem.
KAZALO
2
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
3/28
I. UVOD...........................................................................51.1 REKREATIVNI ŠPORTNIK.....................................................51.2 DEFINICIJA DOPINGA..........................................................61.3 POJEM EKONOMSKE ANALIZE PRAVA...................................7
II. BOJ PROTI DOPINGU.....................................................8
III. PRAVNA ANALIZA......................................................13.1 DOPING IN KAZENSKO PRAVO...........................................13.2 JAVNO IN ZASEBNOPRAVNI VIRI........................................113.3 UREDITEV V SLOVENIJI.....................................................12
IV. VZROKI ZA UPORABO DOPINGA..................................13
V. EKONOMSKA ANALIZA.................................................155.1 DOPING NA MONOPOLNEM IN !RNEM TRGU......................155.2 OPTIMALNO SREDSTVO " ZA KATERO OBLIKO DOPINGA SE BO
ŠPORTNIK ODLO!IL#..............................................................165.3 RAVNANJE ŠPORTNIKA.....................................................175.$ TEORIJA IGER...................................................................2
VI. EKONOMSKA ANALIZA IN OBLIKOVANJE PROTIDOPINŠKEPOLITIKE.........................................................................23
6.1 ELEMENTI ODLO!ANJA.....................................................236.2 PREDLOGI ZA NAPREJ.......................................................25
VII. ZAKLJU!KI IN SKLEPI................................................26
VIII. VIRI IN LITERATURA.................................................28
KAZALO GRAFOV
G%&' 1( P)%*)+,-+/ %-0/ %&0,)4+,)*-........................16
G%&' 2( P)*%)+,-+- )*-............................................17
3
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
4/28
POVZETEK
V današnji družbi se vseskozi soočamo z novimi in novimi izzivi. Želja po zmagovanju in
uspehu je marsikje že premagala dvome o družbeno sprejemljivih posluževanjih. Ena izmed
˝tabu˝ tem med športniki je zagotovo tudi doping. Z uživanjem nedovoljenih substanc se jim
znatno povečajo možnosti za uspeh, s tem pa se veča tudi njihova družbena moč in vpliv.
Vzporedno v svojem zasebnem življenju doživljajo visoko ekonomsko rast, ki je pogojena
predvsem z doseganjem vrhunskih rezultatov. Vse skupaj gre za velik posel, ki ga predstavlja
šport in pritiske organizacij ter posameznikov, ki so na različne načine vpleteni v šport, tako
da o svobodi izbiranja niti ne moremo več govoriti. Povprečen bralec ob navedenem
najverjetneje pomisli na profesionalnega športnika, a težnja po dokazovanju in zaslužku se
pod vplivom globalizacije v vse več ji meri vključuje na nivo rekreativnega športa. Naloga
temelji predvsem na empiričnem raziskovanju, saj sem se med svojo športno kariero tako ali
drugače soočal z ekonomskimi, etičnimi, kot tudi fizičnimi posledicami in pritiski uporabe
dopinga. Športniki svoje telo potiskajo do skrajnosti, velikokrat tudi praktično do roba smrti,
saj si drugače nikakor ne morejo zagotoviti rezultata ter z njim povezanih ekonomskih
sredstev. Kosanje z ostalimi tekmovalci brez nedovoljenih sredstev je praktično nemogoče,
vendar navedeno v več ji meri velja za profesionalne športnike, kar pa nujno v primarni in
zaključni fazi pomeni ekonomske posledice. V sklopu svojega raziskovanja sem poiskušal
ugotoviti ali so v perspektivi rekreativnega športnika slednje bodisi pozitivne, bodisi
negativne.
Ključne besede: družba, doping, tekmovalnost, organizacije, rekreativni športniki
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
5/28
!. "#O$
˝Si ambiciozen, treniraš trdo, odkrivaš profesionalnost in poveč uješ sposobnosti. Stvari teč ejo
kot po maslu, si uspeš en, postaneš prepoznaven in vsi te obo ž ujejo. To je nač in, ko doping
postane normalen.˝
(Patrick Sinkewitz)
Šport je gibanje, ki je postalo privlačno za širšo množico, hkrati pa ravno zaradi tega eden
izmed najdonosnejših načinov zaslužka v moderni družbi.1 Vendar lahko samo tisti, ki močno
izstopajo s svojo nadarjenostjo in rezultati zares računajo, da jim bo šport zagotovil kruh.
Konkurenca je iz leta v leto več ja, pomembna je tako fizična kot tudi psihična pripravljenost.
Pri tem imajo vedno več ji pomen tudi športni psihologi ipd… Manj nadarjeni ali tisti, ki jim
iz različnih razlogov ni uspelo prodreti v sfero profesionalnega športa se v veliki meri
znajdejo na področ ju različnih rekreativnih športov, a njihova želja po uspehu in dokazovanju
širši množici ostaja na visokem nivoju, posledično pa motivacijo in željo po profesionalnosti
prenesejo na amaterski nivo.
1.1 %&K%&A'!#N! Š(O%'N!K
Že v miselnosti se vrhunski šport močno razlikuje od amaterskega. Zdrav duh v zdravem
telesu, je miselnost, ki rekreativne športnike spremlja že od nekdaj. Profesionalni šprotniki so
plačanci, ki se s športom ukvarjajo poklicno. Nasprotno velja za rekreativnega športnika. Za
potrebe seminarske naloge bom rekreativnega šprtnika opredelil kot športnika, ki se s športom
ne ukvarja poklicno in za svojo aktivnost ne dobi plačila. Za potrebe razumevanja poglavij, ki
sledijo je zelo pomembno, da do definicije nismo ozko opredeljeni, če posplošim, zajema tako
športnike, ki športu posvečajo zgolj nekaj deset minut na teden in se ne udele žujejo nobenih
1 Doupona, M., Petrović, K. (2000): Š port in dru ž ba: sociološ ki vidiki. Ljubljana: Fakultetaza šport, Inštitut za šport, str. 36.
)
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
6/28
tekmovanj (rekreativnih dogodkov), kar v grobem pomenu zajema večino športno aktivnih,
kot tiste, ki namenjajo športu po več ur na dan. Predpostavili bomo, da njihovi denarni
dohodki iz dejavnosti, razen redkih izjem znašajo nič. Nasprotno se na odhodkovni strani
pojavljajo velike razlike. Nekateri so pripravljeni žrtovati velik del svojega dohodka iz redne
zaposlitve za športno dejavnost, neredki so primeri, ki praktično kot pogosto rečemo “živijo
za šport”. Vendar lahko nedvomno trdim, da gre zgolj za predstavnike manjšine, povprečen
rekreativen športnik namreč šport dojema kot hobi oz. rekreacijo s ciljem “zdravega duha v
zdravem telesu” in v šport ni pripravljen investirati nerazumno visokih vsot denarja.
1.2 $&*!N!+!A $O(!N-A
“Doping je sredstvo, ki preko mere poveč uje telesno dejavnost, zmogljivost”.2
Beseda doping (doop) bi naj po Challeybertu pomenila nekaj, kaj osebo vrne v novo
življenje.3 V splošnem velja pravilo, da je doping uporaba substanc ali postopkov, ki so
prepovedani s strani mednarodnih športnih združenj. Doping odločilno vpliva na delovanje
organizma in njegovih fizioloških zakonitosti. Ima potencialen vpliv na doseganje dobrega
rezultata, posledično pa seveda posegamo po vedno več jih ciljih, pridobivamo vpliv. Razlike
med rekreativnimi športniki, ki so v samem vrhu so minimalne, velikokrat pa je rezultat odraz
predvsem njegove psihične in ne fizične pripravljenosti. Z doseganjem rezultatov pride do
velike razlike v družbenem ugledu, ki so med zmagovalci in poraženci tako velike, da s tem
želja po dobrem rezultatu le še narašča. Dejstvo je, da s tem športnik žrtvuje svoje lastno telo,
doping pa je problem, ki je prisoten prav v vsakem izmed profesionalnih športov. Vedno več ji
2 SSKJ, http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html3 Tomaž, Bole (2008): Seznanjenost o dopingu amaterjev profesionalcev v amaterskemkolesarstvu. Ljubljana: Fakulteta za šport, str. 17.
6
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
7/28
vpliv ima tudi pri amaterskih športnikih, ki pa v veliki meri med sabo tekmujejo zgolj za
˝ugled˝ ter dokazovanje sebi in bližnjim.
Uporaba dopinga se je v zadnjem času povečala zaradi pojava globalizacije in modernizacije,
njegov vpliv pa se v modernih družbah nezadržno povečuje in širi.
1.3 (O& &KONO/K& ANAL!Z& (%A#A
Ekonomska analiza prava je del ekonomske vede, ki analizira vzpostavljanje, strukturo,
proces in ekonomske posledice prava in pravnih institucij.4 Napoveduje učinek pravnih
sankcij na ravnanje naslovnikov (npr. vpliv cen na ravnanje potro šnikov). Tako pravo, kot
ekonomija sta vedi, ki si prizadevata za odpravljanje konfliktov v dru žbi, veliko sodobnih
pravnikov na pravo gleda preveč enostransko in zavrača pomen, vpliv ekonomskih znanosti
na pravo in pravna pravila ter medsebojno povezavo. Sprememba pravnih pravil nedvomno
vpliva na odločanje gospodarskih subjektov, bodisi pozitivno, bodisi negativno, posledično na
rezultate gospodarstva in družbo kot celoto. Temeljno vodilo ekonomske analize prava je
torej koncept učinkovitosti. Povprečen bralec bo ekonomsko analizo prava dojemal kot
napoved, kako se naslovniki zakona odzvivajo na njegove (zakonodajne) spremembe.
Zajc, Katarina (2009): Ekonomska analiza prava v Sloveniji, Uradni list RepublikeSlovenije, str. 17.
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
8/28
!!. O (%O'! $O(!N-"
˝Dober š port se zač ne, kjer se zdravje konč a.˝ (Bertolt Brecht)
V času modernizacije je med športniki začelo veljati nenapisano pravilo, da se uspešen
športnik ne meri več v količini treninga, ampak v količini zaužitega dopinga. Prve pomisleke
o uporabi dopinga so prinesle komaj smrtne žrtve na več jih tekmovanjih (kolesarstvo, 1868 –
Linton, Pariz). Takrat so bili negativni učinki pretiravanja predstavljeni tudi širši javnosti.
Kasneje so uvedli tudi več je število organizacij, ki so se začele boriti proti uporabi dopinga
predvsem zaradi negativnih posledic. Uporaba dopinga nenehno narašča od leta 1960, ko je
bila uvedena antidoping kontrola. Najprej se je pojavil v atletiki, danes pa ga najdemo
pravzaprav povsod. Razširil se je na različne atletske discipline, kasneje na kolesarje itd.. Prav
tako se je iz profesionalnega športa razširil na amaterska tekmovanja. Korak k poenotenju
dopinške zakonodaje je bil storjen leta 1999 z ustanovitvijo svetovne protidopinške
organizacije WADA in sprejetjem Svetovnega kodeksa proti dopingu. Kodeks kot razlog
protidopinških aktivnosti navaja ohranjanje športnega duha, ki pomeni temeljne športne
vrednote (popolnost, užitek, pogum, fair play, izobraževanje, predanost, spoštovanje sebe in
nasprotnikov, zdravje…).5 WADA je svetovna antidopinška komisija, ki izvede največ
nepristranskih testiranj. Vsi športniki, ki so na dopinškem testu pozitivni, se najprej
zagovarjajo pred Nacionalno športno zvezo, če svetovna antidopinška komisija meni, da
njihova odločitev ni pravilna, se primer predloži svetovnemu razsodišču CAS v Lozani.6 Na
ravni testiranj razlik med rekreativnimi in profesionalnimi športniki ni, saj se tako v
amaterskem, kot profesionalnem športu izvajajo na tekmovanjih najviš jega ranga.
) Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza pravav Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# 2$%#
6 Court of Arbitrtion for Sport, URL: http://www.tas-cas.org/en/index.html
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
9/28
Boj proti dopingu naj bi primarno vsem športnikom zagotavljal enake možnosti za uspeh, kar
pa v praksi pomeni, da bo športnik, ki ima boljše genetske predispozicije avtomatično v
prednosti pred ostalimi.7 Zanemarljivo ni niti dejstvo, da imajo športniki z boljšim
ekonomskim položajem možnost ustvarjanja boljših pogojev za trening (trenerji, oprema,
prehrambeni dodatki…), zato niti prepoved dopinga ne more zagotoviti vsem enakih
možnosti za uspeh.
Cilj prepovedi dopinga pa naj bi bil ravno zagotavljanje enakih izhodi ščnih možnosti za
doseganje rezultatov pri vseh športnikih.8
Rakočevič, Bergant (2003): Je kaj prav(n)ig argumentov proti prepovedi dopinga v športu?,Pravna praksa, 27-28, str. 18-20.
Tičar, T. (2001): Doping v vrhunskem športu in športu mladih. Diplomsko delo,Ljubljana,str. 14.
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
10/28
!!!. (%A#NA ANAL!ZA
˝Doping pomeni uporabo uč inkovin in kake druge metode, ki je na voljo, za umetno
izboljš evanje sposobnosti na š portnih prireditvah ali kadar se pripravlja nanje na nač in, ki
kr š i š portno etiko in š koduje fizič nemu in psihološ kemu zdravju š portnika˝.
(uradna definicija, ki jo je sprejel Svet Evrope, 1963)
Pravna pravila športnikom zapovedujejo, katere substance smejo oz. ne smejo uživati,
postopek dopinških testiranj in sankcije za kršitve pravil.
3.1 $O(!N- !N KAZ&N/KO (%A#O
V kazenskem zakoniku najdemo dve določbi, ki se nanašata na nedovoljene snovi v športu.
186. čl KZ-1 določa, da gre za kaznivo dejanje, ko nekdo neupravičeno proizvaja in daje v
promet prepovedane droge, nedovoljene snovi všportu in predhodne sestavine za izdelavo le
teh.9 187. čl. KZ-1 pa govori o storitvi kaznivega dejanja v primeru, ko nekdo omogoča
drugemu uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu.10 Po kazenskem pravu
bi doping lahko izpolnjeval tudi znake kaznivih dejanj, kot so goljufija, povzro čitev hude,
lahke telesne poškodbe ali v skrajnem primeru celo smrti. Po mojem mnenju navedene
določbe v praksi niso pogost predmet razprave in ne dosegajo željenih preventivnih učinkov
zmanjševanja uporabe dopinga, saj se v sferi kaznivosti znajde širok krog subjektov, od
tistega, ki uživanje omogoča, kot samega športnika, večina se jih niti ne zaveda, da so njihova
dejanja inkriminirana kot kazniva. Redek krog oseb z osnovnim pravniškim znanjem pa o
dejanjih molči, saj doping med športniki ne glede na vse določbe velja za “tabu” temo.
3.2 A#NO !N ZA/&NO(%A#N! #!%!
Kazenski zakonik – KZ-1 (Uradni list RS, št. 55/08 z dne 4. 6. 2008).10 Kazenski zakonik – KZ-1 (Uradni list RS, št. 55/08 z dne 4. 6. 2008).
10
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
11/28
Države in naddržavne institucije (EU) regulirajo šport in poseganje na področ je dopinga na
različne načine. Državna regulacija se deli na intervencionistično, na katero se trendi čedalje
bolj nagibajo in neintervencionistično.11 Intervencionistične države močneje posegajo v
športno avtonomijo in praviloma posega v organizacijo in poslovanje športnih institucij.
Neintervencionistične države na drugi strani sprejemajo zakonodaje, v katerih postavljajo
temelje za regulacijo športa, medtem ko druge predpise sprejemajo drugi pooblaščeni organi
oziroma avtonomne organizacije.12
Kot zasebnopravni vir se navaja Svetovni kodeks proti doping, ki ga je sprejela svetovna
protidopinška agencija WADA v sodelovanju z nacionalnimi vladami, predstavniki institucij
EU, Mednarodnim olimpijskim komitejem, mednarodnimi športnimi zvezami, nacionalnimi
olimpijskimi komiteji in nacionalnimi špportnimi panogami ter športniki. Kodeks širi pojem
dopinga, vsebuje seznam prepovedanih substance, določa način in postopek testiranja
športnikov in sistem kazni ter postopek pritožbe. Med zasebnopravne vire lahko uvrstimo še
pogodbene klavzule, povezane z dopingom, a ker rekreativni športniki ne sklepajo špornih
pogodb je potrebno omeniti, da v sferi rekreativnega športa ne moremo govoriti o pogodbah
kot zasebnem viru. Urejanje sankcij v primeru kršitve dopinških pravil na ravni pogodb bi
sicer lahko imelo močan preventivni učinek, saj bi se športnik v primeru ustrezno visoke
zagrožene kazni (sankcije) redkeje odločal za poseg po nedovoljenih sredstvih. Pogodbenih
klavzul, ki bi na kakršenkoli način urejale področ je dopinga po mojih izkušnjah ni.
3.3 "%&$!' # /LO#&N!!
11 Wong (2003): Doping in sport, str. 60.12 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza prava
v Sloveniji, Uradni list Republike Slovenije, str. 285.
11
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
12/28
Nacionalna antidoping komisija (NAK) v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS),
Združenja športnih zvez (ZSZ) ter Ministrstva za šolstvo in šport RS je krovna organizacija
na področ ju dopinga v Sloveniji. Skrbi za izvajanje protidopinških aktivnosti določenih s
Svetovnim kodeksom proti uporabi dopinga v športu.13 Uresničevanje javnega interesa na
področ ju športa v Sloveniji ureja Zakon o športu (ZSpo). Določbi, ki se nanašata na doping
sta 45.člen, ki določa, da morajo športniki, organizatorji ali prireditelji tekmovanj, izvajalci
letnega programa in pristojni zdravstveni delavci spoštovati določila Evropske konvencije
proti dopingu ter 62. člen, ki določa, da se z denarno kaznijo za prekršek kaznujejo subjekti
navedeni v 45. členu, ki ne ravnajo v skladu s pravili Evropske konvencije proti dopingu.14
13 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza pravav Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# 2$
1 Zakon o športu – Zspo (Uradni list RS, št. 22/1998 z dne 20. 3. 1998).
12
http://www.uradni-list.si/1/index?edition=199822#!/Uradni-list-RS-st-22-1998-z-dne-20-3-1998http://www.uradni-list.si/1/index?edition=199822#!/Uradni-list-RS-st-22-1998-z-dne-20-3-1998http://www.uradni-list.si/1/index?edition=199822#!/Uradni-list-RS-st-22-1998-z-dne-20-3-1998http://www.uradni-list.si/1/index?edition=199822#!/Uradni-list-RS-st-22-1998-z-dne-20-3-1998
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
13/28
!#. #Z%OK! ZA "(O%AO $O(!N-A
Različni posamezniki se soočajo z različnimi cilji. Glavni cilj večine izmed njih je ravno
uspeh, zmaga, ugled. Športnik samega sebe zaznava za uspešnega takrat, ko ocenjuje, da je
dosegel rezultate, ki so v skladu z njegovimi pričakovanji. Na podlagi pričevanj nekaterih
športnikov s katerimi sem se pogovarjal in so doping že zaužili, bi izpostavil nekaj njihovih
občutkov: postanem napadalen, ne čutim nobenih bolečin, moja regeneracija je izjemna, zdi
se mi, da sem nepremagljiv, napredek je neverjeten… Iz slednjih izjav lahko sklepamo, da je
pravzaprav vpliv dopinga zelo prisoten in vpliva predvsem na psihično stanje športnika, saj se
športnik po zaužitju postavlja v ospredje, počuti se nepremagljivega. Ne moremo pa v okviru
rekreativnega športa govoriti o zaslužku kot cilju športnika, saj so donacije s strani sponzorjev
in denarne nagrade na tekmovanjih redke oz. jih ni.
Č e je č asovni razmik do konč nega cilja prevelik, lahko š portnikovo zaupanje v mo ž nost
doseganja cilja upade in se pojavi pomanjkanje motivacije, zato takrat š portnik izbere la ž jo
in krajš o pot do uspeha – doping. 15
ŠPORTNIK, TRENERJI, OSEBNI ŠPORTNI SVETOVALCI
Navedena dejstva nas pripeljejo do zaključka, da se večina rekreativnih športnikov od
profesionalcev razlikuje v tem, da se za doping odloči sama, vendar so cilji, ki so si jih
zastavili tako visoki, da se jih brez dopinga ne da doseči. Malo verjetna pa se zdi trditev, da
športnik ni vedel, da so substance, ki jih je uporabljal, prepovedane. Trenerji so tisti, ki
športnika usmerjajo na poti do uspehov, vendar dopinga v večini primerov ne zagovarjajo, a
se po mojih izkušnjah vsaj potihoma strinjajo.16 Nasprotno velja za različne športne
1) Tušak, M. (1997): Psihologija športa. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete,str. 51.
16 Laure, Partick, Franck Thouvenin in Thierry Lecref. (2001): Attitudes od Coackestowards Doping. Journal of Sports Medicine and Physical Fitness, str. 133.
13
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
14/28
svetovalce, ki jih rekreativni športniki najemajo z namenom povečati svoje sposobnosti s
pomoč jo dopinga. Ne le, da zagovarjajo doping, ampak se na področ ju dopingiranja
rekreativnega športnika aktivno vključujejo.
DRUŽINA
Tukaj lahko izpostavim lastno izkušnjo s starši. Starši se večinoma ne strinjajo z dopingom,
saj se tisti, ki so nekoliko viš je na družbeni lestvici dobro zavedajo negativnih posledic.
Soočamo se tudi s primeri, ko starši pravzaprav sploh ne poznajo stranskih učinkov in jim je
tako rekoč vseeno. Tretji vzorec predstavljajo star
ši, ki prakti
čno silijo otroka k poseganju po
dopingu, saj je njihova želja po rezultatu viš ja, kot otrokova. Ker pa ima večina rekreativnih
športnikov že lastne družine lahko enako kot za starše trdimo za njihove zakonce oz.
zunajzakonske partnerje in otroke.
MODERNA DRUŽBA
Pojav, uporaba in razširjenost dopinga v športu so močno povezani s splošnimi značilnostmi
moderne družbe. Lahko bi rekli, da ljudje za vsako težavo raje posežejo po zdravilih, drogah
ali alkoholu, zato nikakor ni presenetljivo, da tako ravnajo tudi športniki.17
MEDIJI
S ciljem povečati splošno športno aktivnost prebivalstva se v medijih v vedno več jem obsegu
aktivno poroča ne samo o profesionalnih, ampak tudi rekreativnih športnih dogodkih in
zmagovalcih le teh. V medijih so izpostavljeni izključno športniki, ki dosegajo zares vrhunske
rezultate. Mediji so tisti, ki športnika popeljejo do “slave”, velikokrat pa tudi ne opazijo truda
1 Tičar, T. (2001): Doping v vrhunskem š portu in š portu mladih. Diplomsko delo,Ljubljana.
1
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
15/28
in energije, ki je s strani športnika vložen v rezultat. Mediji so tisti, ki izvajajo pritisk na
športnika, saj javno izražajo pričakovanja od športnikov na prihodnjih tekmovanjih.18
#. &KONO/KA ANAL!ZA
Z ekonomsko analizo bom poiskušal celovito razčleniti odgovore na vprašanja, kako
ekonomski in pravni dejavniki omejujejo (vzpodbujajo) športnika k poseganju po dopingu.
Na primeru rekreativnega športnika, katerega dohodki iz športne dejavnosti v povprečnem
okolju znašajo – kot sem že predpostavil v prejšnjih delih seminarske naloge, nič, bom
prikazal posledice ki jih ima ravnanje na športnikovo finančno stanje ter kak šne bi bile ob
morebitni spremembi pravnih pravil (npr. strož je sankcije).
).1 $O(!N- NA ONO(OLN& !N 4%N& '%-"Monopol je oblika trga pri katerem nobeden izmed faktorjev (veliko število ponudnikov in
povpraševalcev, odprtost trga, homogenost blaga, produkta ali storitev, gibljivost in
informiranost) ni izpolnjen.19 Nastane lahko samo v okolju, kjer je vstop na trg na kakršenkoli
način oviran. V ekonomskem smislu je trg ponudbe prepovedanih sredstev torej monopolni
trg (prodajni monopol ali monopson), saj na strani ponudbe nikakor ne moremo govoriti o
športnikovi možnosti izbiranja med različnimi ponudniki, še posebej na tako majhnem trgu,
kot je slovenski. Končne cene prepovedanih sredstev so po podatkih, s katerimi razpolagam
določene dokaj enotno z manjšimi variacijami v primerih, ko govorimo o več posrednikih, ki
so sredstvo priskrbeli končnemu uporabniku. O možnosti vstopa novih ponudnikov na trg, ki
bi predstavljali konkurencu obstoječim pa predvsem zaradi narave trgovanja na t.i. črnem trgu
težko govorimo. Črni trg je neuradni trg, ki ni nadziran s strani države oz. njenih institucij in
1 Doupona, M., Petrović, K. (2000): Š port in dru ž ba: sociološ ki vidiki. Ljubljana: Fakultetaza šport, Inštitut za šport, str. 23.
1 A. Bajt, F. štiblar (2002): Ekonomija, ekonomska analiza in politika, GV založba,Ljubljana, str. 221.
1)
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
16/28
na katerem se trguje s prepovedanimi dobrinami. Če dodam še pravni vidik, ugotovimo, da se
subjekti med katerimi potega trgovanje s prepovedanimi sredstvi znajdejo v sferi kaznivosti,
kar je bilo predstavljeno že v poglavju o dopingu in kazenskem pravu.
).2 O('!ALNO /%&$/'#O 5 ZA KA'&%O OL!KO $O(!N-A /& OŠ(O%'N!K O$LO4!LNapredek tehnologije in moderne medicine v vseh pogledih sta raz širili trg ponudbe do te
mere, da zelo težko govorimo o omejeni izbiri. Vendar so cene prepovedanih substanc tako
različne, da predvsem pri rekreativnih športnikih praktično ne moremo govoriti o prosti izbiri,
saj je cena in ne kvaliteta aliče se druga
če izrazimo, u
činek, ki ga z dolo
čenim sredstvom
dosežemo tista, ki ima največ ji vpliv na odločanje pri izbiri ustreznega sredstva. Športnik bo
torej preferiral tisto dobrino (doping), ki mu bo ponujala najboljše zadovoljstvo,
najprimernejši način prikaza športikove preference je krivulja ravnodušnosti, prikazana
spodaj.20
Graf 1: Portošniške krivulje ravnodušnosti.21
20 Cooter, Robert; Ulen, Thomas. (2005): Ekonomska analiza prava, Časnik Finance, str.23.
21 Cooter, Robert; Ulen, Thomas. (2005): Ekonomska analiza prava, Časnik Finance, str.23.
16
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
17/28
V primeru izbire kombinacije dobrine (prepovedane substance) x in y, bo športnik izbral
kombinacijo, ki mu prinaša največ jo oz. enako korist, zato bo do izbire ravnodušen.
Predpostavil bom, da so čas, znanje in dostopnost elementi odločanja, ki športniku ne
predstavljajo ovir, najbolj pogosta in izrazita ovira pri rekreativnem športniku so finančna
sredstva s katerimi razpolaga (sredstva, ki jih je v doping predstavljen investirati). Na podlagi
potrošnikega optimuma bom grafično ponazoril kombinacijo dobrin x in y, do katerih je
športnik glede na učinkovitost sicer ravnodušen, vendar si vseh kombinacij zaradi finančnih
omejitev ne more privoščiti. Katera je torej tista kombinacija, ki bo maksimirala njegovo
zadovoljstvo ob upoštevanju dohodkovnih omejitev?
Graf 2: Potrošniški optimum.
22
Točka M predstavlja tisto kombinacijo dobrin x in y, ki je optimalna glede na potošniškovo
dohodkovno omejitev, ki jo predstavlja premica I.23 Premica in površina pod njo predstavljata
kombinacije dobrin, ki so športniku na razpolago v primeru omejenega dohodka.
Poenostavljeno, športnik se bo odločil za kombinacijo sredstev, ko bodo mejni stroški enaki
22 Cooter, Robert; Ulen, Thomas. (2005): Ekonomska analiza prava, Časnik Finance, str. 25.23 Cooter, Robert; Ulen, Thomas. (2005): Ekonomska analiza prava, Časnik Finance, str. 25.
1
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
18/28
mejni koristi (sredstvo, ki bo po po športnikovem subjektivnem prepričanju najbolj
koristno).
).3 %A#NAN& Š(O%'N!KAPsihološki dejavniki so tisti, ki športniku zapovedujejo doseganje rezultatov. Športnik se
odloči za tisti način doseganja začrtanih rezultatov, ki mu v obstoječem okolju omogočajo
najbolj optimalno možnost doseči najboljše rezultate s čimmanjšim vložkom tako energije,
kot denarja. Okoliščine, ki na to ravnanje vplivajo so dostop, cena prepovedanih substanc ter
morebitne sankcije v primeru ugotovitve kršitve. Element denarnih nagrad bomo v sferi
rekreativnega športa razumljivo izključili.
Optimalno ravnanje športnika lahko matematično izrazimo z naslednjo enačbo:
nU = (1- r) (p (A – DC) + pNPB – NOC) – r (C + DC + LR + NOC), posamezne okrajšave pa
pomenijo:
7 nU = pričakovana neto korist dopingiranja7 r = verjetnost, da je športnik odkrit na dopinški kontroli (vrednost med 0 ≤ r ≤ 1)7 p = učinkovitost dopinga (vedno manjša od 1, saj doping ne pomeni zagotovega
uspeha)
7 A = neposredne finančne koristi (nagrade, sponzorske donacije), pri rekreativnem
športniku bomo predpostavili, da te koristi znašajo 0
7 DC = stroški izogibanja dopinški kontroli7 NPB = nefinančna korist, ki jo športnik pridobi ob zmagi7 NOC = nefinančne koristi, ki bi jih športnik imel ob zmagi brez dopinga7 C = sankcija v primeru obsodbe – prepoved nastopanja na športnih prireditvah do
dveh let, doživljenska prepoved nastopanja, finančni stroški
7 LR = nefinančni strošek (moralni strošek – ponižanje).24
Enačbo bom za potrebe razumevanja primera dopinga pri rekreativnem športniku poenostavil:
2Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza
prava v Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# 292#
1
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
19/28
nU = pA – rC
7 nU = pričakovana neto korist dopingiranja7 A = celoten levi del enačbe – koristi, ki jih športniku prinese zmaga7 C = celoten desni del enačbe – stroški, če je športnik na dopinški kontroli odkrit.25
Športnik se bo torej za doping odločil v primeru, ko bo pričakovana neto korist več ja od 0
( nU > 0 ).
Spremenljivka A bo na primeru rekreativnega športnika razumljivo negativna. Verjetnost, da
je športnik odkrit na doping kontroli v sferi rekreativnega športa znaša blizu 0, saj se kontrole
ne izvajajo, razen na amaterskih tekmovanjih najviš jega svetovnega ranga, ki se jih udeleži
zanemarljivo majhen delež izmed vseh rekreativnih športnikov. Verjetnost zmage zaradi
uporabe dopinga se zagotovo eksponentno poveča zaradi manjšega deleža dopingiranih
ostalih (konkurentov) na amaterskih tekmovanjih, morebitno poseganje po dopingu se zato
hitreje in učinkoviteje obrestuje, kot pri profesionalcih (pogosto radi rečemo, da je doping za
profesionalca le “pika na I” do dobrega rezultata). Najpomembnejše dejstvo ob obravnavani
prve spremenljivke je, da rekreativni športnik niti v primeru zmage neposredno ne bo imel
prav nobenih finančnih koristi. Denarne nagrade za zmago so zelo majhne, v večnini
primerov jih ni. Tudi sponzorske donacije izostanejo, razen pri redkih izjemah. Koristi v
primeru zmage znašajo 0. Potrebno je upoštevati še verjetnost, da športnik kljub dopingu NE
zmaga, kar njegov položaj dodatno poslabša. Neto finančne koristi bodo torej tako v primeru
uspeha, kot neuspeha znašale 0.
Rekreativec za razliko od profesionalnih športnikov nima nobenih stroškov izogibanja
dopinškim kontrolam, saj se na amaterski ravni ne izvajajo, v primeru tekmovanj najviš jega
ranga kjer obstaja možnost dopinškega testa pa finančnih sredstev za izogibanje načeloma ne
namenjajo.
2) Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza pravav Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# 29'#
1
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
20/28
Pri analizi druge spremenljivke so podobnosti profesionalnega in rekreativnega športnika
očitnejše. Sankcije v primeru pozitivnega testa so namreč povsem identične. Tako bo tudi
rekreativni športnik kaznovan z dvoletno ob prvi kršitvi ali dosmrtno prepovedjo nastopanja
ob naslednjih kršitvah. Izključene niso niti finančne sankcije, ki pa po dosedanji praksi niti pri
profesionalnih športnikih niso pretirano visoke. Ne moremo pa pri rekreativnem šporniku
govoriti o izgubi dohodka, saj kot sem omenil že večkrat dohodek iz dejavnosti znaša 0.
Lahko pa govorimo o nefinančnem strošku, saj moralne posledice obsodbe zadanejo prav
vsakega športnika ne glede na njegov status. Je pa res, da bo krog javnosti, ki bo z morebitno
obsodbo seznanjena pri rekreativnem športniku občutno ož ji kot pri profesionalcu.
Če na kratko povzamem rezultat navedenih spremenljivk je ob navedenih argumentih
pričakovana neto korist dopingiranja pri rekreativnem športniku nujno negativna, zato ne
moremo zagovarjati teoretične predpostavke, da več ja, kot bo neto korist dopinga, več ji bo
obseg dopinga in nasprotno. Lahko pa ima morebiten boljši rezultat, ki ga je rekrativni
športnik dosegel zaradi dopinga pozitivno neto korist zgolj v okviru spremenljivke njegovega
zadovoljstva. Govorimo zgolj o njegovem “osebnem” zadovoljstvu, zato je ne glede na
“velikost” te spremenljivke matematično nedokazljivo in nevzdržno pričakovati, da bo neto
korist dopingiranja zgolj zaradi te predpostavke pozitivna.
). '&O%!A !-&%V športu in življenju se neprestano soočamo s situacijami, kjer je optimalna odločitev (v
našem primeru odločitev o dopingu) odvisna od odločitve – ravnanja nasprotnih subjektov,
položaj je podoben igram.26 Subjekti se torej morajo obnašati strateško, športnik se mora
prilagajati drugim športnikom. Strategija je načrt obnašanja, ki se odziva na ravnanje drugih
igralcev.27
26 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza pravav Sloveniji, Uradni list Republike Slovenije, str. 295.
20
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
21/28
Za opis iger na primeru dopinga pri rekreativnem športniku bom predpostavil naslednje
elemente: igralce, sklop informacij, s katerimi razpolaga posameznik, strategijo vsakega
igralca (za katero dejanje se bo odločil), izkupičke za vsakega športnika in ravnotež je (skupna
strategija, sestavljena iz optimalnih strategij vsakega posameznika).28
Predpostavke, na katerih bom izpeljal model teorije iger na primeru dopinga rekreativnih
špornikov so naslednje:
7 na športnem tekmovanju med sabo tekmujeta dva športnika7 oba športnika izbirata med strategijo uporabe dopinga (D) in neuporabe dopinga (ND)7 doping enako vpliva na oba športnika, kar pomeni, da doping pomeni zanesljivo
zmago v primeru, če se samo on odloči za doping
7 finančni izkupiček v primeru zmage znaša 0, športnik išče osebno zadovoljstvo7 športnik na dopinško kontrolo ne more vplivati7 popolnost informacij (športnik pozna omenjene predpostavke).
Vsak izmed obeh rekreativnih športnikov ima torej možnost izbirati med strategijo tekmovati
pod vplivom dopinga ali brez. Športnik A bo svojo strategijo izbiral glede na ravnanje
športnika B. Če športnik B vzame doping pomeni, da je tudi za športnika A ugodnejše
poseganje po dopingu, saj si tako zagotovi možnost zmagati (predpostavka, da doping pomeni
zanesljivo zmago). Tudi če športnik B ne vzame dopinga, je za športnika A še vedno
ugodneje, da vzame doping, saj bo v tem primeru prišel do zanesljive zmage. Ker športnik A
ne ve za kak šno strategijo (tekmovanje z dopingom ali brez) se bo odločil B je zanj zmeraj
ugodnejše, da se za doping odloči, saj mu to ravnanje pomeni največ ji možni izkupiček. A
glede na navedene predpostavke je ta teoretičen koncept na primeru rekreativnega športnika
nevzdržen. Rekreativni športnik namreč v ekonomsko – finančnem smislu zaradi stroškov, ki
jih ima z dopingom ne more doseči razmerja v katerem so dohodki > odhodkov. Z dopingom
2 Cooter, Robert; Ulen, Thomas. (2005): Ekonomska analiza prava, Časnik Finance, stran37. 28 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza
prava v Sloveniji, Uradni list Republike Slovenije, str. 295.
2
21
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
22/28
se športnik dodatno izpostavlja morebitnemu pozitivnemu dopinškemu testu, kar pomeni
dodatno tveganje in izgubo. Boj proti dopingu na konceptu rekreativnega športnika bi zaradi
navedenega lahko označili kot učinkovit, saj se večina rekreativnih športnikov za doping ne
bo odločila že zaradi prevelikega finančnega vložka v primarni fazi ter nepopolnih informacij
o ravnanju nasprotnika v sekundarni fazi. Končna korist pa tako ali tako za zmagovalce in
poražence znaša 0, zato teorija iger na primeru rekreativnega športnika ne igra več je vloge in
je tovrstno “taktiziranje” popolnoma nesmiselno. Verjetnost, da bosta oba športnika
tekmovala brez dopinga je mogoča le tedaj, ko športnika ne verjameta v učinkovitost
dopinga.29
ASIMETRIČNE INFORMACIJE
V okviru teorije iger velja omeniti še problem asimetričnih informacij med športniki in
protidopinškimi organizacijami, saj se športniki vedno zavedajo ali jemlejo doping ali ne,
medtem, ko protidopinške organizacije tega nevejo.30 Odnos ekonomisti primerjajo z
odnosom principal – agent.
2 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza prava
v Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# 29 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza pravav Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# '0#
22
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
23/28
#!. &KONO/KA ANAL!ZA !NOL!KO#AN& (%O'!$O(!NŠK&
(OL!'!K&
V tem poglavju bom na podlagi rezultatov ekonomske analize oblikoval predloge za
zmanjšanje poseganja po dopingu pri rekreativnih športnikih.
Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnih športnikih je pokazala, da je poseganje po
dopingu pri rekreativnih športnikih popolnoma nesmiselno in neumno dejanje. Matematično
smo prišli do zaključkov, da je športnik ne glede na končni športni rezultat v ekonomskem
smilsu nujno v izgubi (breme stroškov nosi sam). Zaradi velike pripravljenosti nekaterih
rekreativnih športnikov investirati lastna finančna sredstva v doping in doseganje “slave” je
smiselno, da se opredelimo do morebitnih ukrepov, ki bi jih vendarle prisilili v druga čno
ravnanje (neposeganje po dopingu).
Zaradi narave rekreativnega športa je v tem kontekstu nesmiselno govoriti o stroških
dopinških testiranj, ki bremenijo WADO, saj se ta opravlja testiranja zgolj pri profesionalnih
športnikih. Kljub zanemraljivemu številu opravljenih dopinških testiranj na rekreativnem
nivoju ne smemo zanemariti stroškov, ki ob tem nastajajo in v tem primeru bremenijo
nacionalne protidopinške organizacije. Povprečen strošek dopinškega testiranja znaša 450
dolarjev, kar je glavni razlog za praktično ničelno število testiranj.
6.1 &L&&N'! O$LO4ANAZa oblikovanje učinkovite protidopinške politike je potrebno analizirati elemente na podlagi
katerih se rekreativni športnik odloči za poseganje po dopingu. Kot sem omenil v že
obdelanih poglavjih seminarske naloge so elementi naslednji:
7 športnikova želja po zmagi in ugledu7 športni svetovalci7 majhna verjetnost odkritja dopinga7 ostrina sankcij.
ŠPORTNIKOVA ŽELJA PO ZMAGI IN UGLEDU TER ŠPORTNI SVETOVALCI
23
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
24/28
Narava prvega in drugega elementa je tak šna, da ne glede na pravna pravila ne moremo oz.
težko kakorkoli vplivamo na spremembe, saj se nanašata zgolj na športnikovo osebno željo in
prepričanje. Morda bi s spremembo pravnih pravil lahko do neke mere vplivali na obnašanje
športnih svetovalcev, kar bom predstavil v poglavju o spremembi športnih pravil skupaj s
preostalima elementoma.
MAJHNA VERJETNOST ODKRITJA DOPINGA
Verjetnost odkrivanja dopinga pri rekreativnih športnikih je razumljivo praktično ničelna.
Zaradi stroškov, ki jih dopin
ška testiranja predstavljajo tako za nacionalne kot mednarodne
protidopinške organizacije bi bilo zaradi majhnega obsega rekreativnih športnikov, ki so pod
vplivom dopinga nesmiselno uvajati ukrepe v obliki več jega števila kontrol. Po podatkih
WADE je namreč le 0,5% vseh testiranih profesionalnih športnikov pozitivnih, kar pomeni,
da povprečni strošek vsakega pozitivnega testa znaša okrog 93.000 dolarjev.31 Preoblikovanje
tega elementa odločanja s protidopinško politiko torej ni smiselno.
OSTRINA SANKCIJ
Grobo rečeno so sankcije, ki zadanejo morebitnega kršitelja zelo mile in v tej obliki nimajo
preventivnega učinka na ravnanje. Rekreativni športnik dohodkov iz športne dejavnosti nima,
kar posledično pomeni, da grožnja s prepovedjo nastopanja zanj nima posledic, vsaj v
finančnem smislu ne. Na žalost ne razpolagamo s sodno prakso, ki bi obravnavala primere
dopinga pri rekreativnem športniku, a zaradi narave tekmovanj bi težko z zagotovostjo trdili,
da bi v primeru pozitivnega testa špornika doletela najstrož ja predpisana kazen (2 leti
prepovedi nastopanja ob prvi kršitvi in doživljenska prepoved nastopanja ob drugi kršitvi).32
6.2 (%&$LO-! ZA NA(%&
31 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza pravav Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# '0%#
32 World Anti – doping agency (WADA), URL: https://www.wada-ama.org
2
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
25/28
Smiselna bi bila ureditev, po kateri bi sankcije doletele ne le samega športnika, ampak tudi
osebnega svetovalca, ki mu je doping priskrbel. Osebni svetovalci so ponavadi strokovnjaki,
ki se primarno ukvarjajo s profesionalnimi športniki, zato bi morebitna prepoved delovanja na
športnem področ ju za njih imela veliko več je posledice, kot za športnika samega, saj bi s tem
izgubili svoj primarni vir zaslužka. Rekreativnim športnikom na drugi strani pa vir zaslužka
predstavlja njihov poklic (služba), ki ga opravljajo, zato ob sedanji ureditvi finančnih posledic
ne trpijo. Ureditev, ki bi lahko imela močan učinek v smislu preprečevanja dopinga pri
rekreativnih športnikih so ustrezno visoko zagrožene finančne sankcije v primeru odkritja.
Denarne kazni bi tako tudi rekreativnega športnika neposredno prizadele. Če se še nekoliko
opredelim do profesionalnega športa, kjer se zaslužki med različnimi športi izjemno
razlikujejo, pa bi bilo smiselno, če bi denarne kazni opredelili glede na odstotek zaslužka
posameznega športnika.
Ugotovili smo tudi, da je športnikova želja po zmagi in ugledu eden izmed najpomembnejših
elementov odločitve o poseganju po prepovedanih sredstev. Kot svoj svoj najpomebnejši
predlog ureditve v prihodnosti bom izpostavil množično izvajanje dopinških kontrol pri
mlajših kategorijah športnikov (mladincih). Neizpodbitno dejstvo je, da se vsak potencialni
profesionalni ali rekreativni športnik primarno s problemi dopinga srečuje že v mlajših
kategorijah, po lastnih izkušnjah se veliko mladih športnikov s problematiko ne le srečuje,
ampak tudi množično posegajo po prepovedanih sredstvih. Zato bi bilo smiselno, da se
dopinška testiranja množično izvajajo že v mlajših kategorijah in preventivno zelo učinkovito
zmanjšajo uporabo dopinga. “Po zdravi kmečki pameti”, kot radi rečemo je logično, da je po
tem, ko športnik začne posegati po prepovedanih sredstvih, s tak šnimi ali drugačnimi ukrepi
doping praktično nemogoče izkoreninit. Zato morem ob tem poudariti – problemov in
obsegov omenjenega ravnanja se zavedajo vsi športniki in njihovi sodelavci, do dejanskih
sprememb pa zaenkrat še ni prišlo.
2)
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
26/28
#!!. ZAKL"4K! !N /KL&(!
Cilj seminarske naloge je bil z ekonimskimi instrumenti nazorno prikazati, da se, če se
izrazim nekoliko po domače, poseganje po dopingu rekreativnemu športniku po nobenih
ekonomskih kazalnikih “ne splača”. Pravna pravila so zelo ozko naravnana, sistem prevencije
in sankcioniranja je vzpostavljen zelo površinsko in igra s prepovedanimi sredstvi pri
rekreativnih športnikih, ki razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi se začne. Finančnih
sredstev za dopinške kontrole na rekreativni ravni ni, niti ni pričakovati, da jih bo katera
izmed športnih zvez v prihodnosti zagotovila. Športnik ima praktično prosto pot brez ovir pri
izbiri svojih ravnanj. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da se tehnologija na področ ju dopinga
razvija s svetlobno hitrostjo, vedno korak pred tehnologijo odkrivanja. V poglavju o predlogih
za naprej sem obravnaval svoje predloge za spremembe pravnih pravil, ki bi lahko
preventivno delovala predvsem na obnašanje športnikov v mladinskih vrstah, a sem glede
morebitnih sprememb v bližnji prihodnosti pesimističen.
Znanja o dopin8u i9a9 od ne:daj ;e veli:o in ve9, da je to ena iina ne doti:a ravno po8o=to. # =plo?ne9 dopin8
pred=tavlja ene8a ianju, da =e
bre< dopin8a ne da anje niti ni
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
27/28
po=e8anje po dopin8u ne je in ve>je
rano ne9o8o>e pre:init u;ivanje
prepovedani@ =red=tev. (reprodajalci =lu;ijo 9a=tne denarje, < na9eno9
Dpo9a8atiD ?portni:o9, v ve>ini pri9erov ji9 navajajo ino poin:e. (o=e8anja po dopin8u na9 verjetno ne bo u=pelo ni:oli odpraviti,
vendar bi < u=tre
8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku
28/28
#!!!. #!%! !N L!'&%A'"%A
1. Cooter, Robert; Ulen, Thomas (2005): Ekonomska analiza prava, Časnik Finance.2# Zajc, Katarina (2009): Ekonomska analiza prava v Sloveniji, Uradni list Republike
Slovenije.
3. Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza
prava v Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije.
4. Doupona, M., Petrović, K. (2000): Š port in dru ž ba: sociološ ki vidiki. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
5. Tomaž, Bole (2008): Seznanjenost o dopingu amaterjev profesionalcev v amaterskem
kolesarstvu. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6. Laure, Partick, Franck Thouvenin in Thierry Lecref. (2001): Attitudes od Coackes
towards Doping. Journal of Sports Medicine and Physical Fitness 41 (1): 132-136.
7. Tušak, M. (1997): Psihologija športa. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete.
8. Wong (2003): Doping in sport.
9. Rakočevič, Bergant (2003): Je kaj prav(n)ig argumentov proti prepovedi dopinga v
športu?, Pravna praksa, 27-28.