UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

EKOTURIZEM KOT PRILOŽNOST RAZVOJA PREKMURJA

Študentka: Eva Melita Kušej Naslov: Sodna 30, 9000 Murska Sobota Izredni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: mag. Sonja Sibila Lebe

Murska Sobota, maj 2006

II

PREDGOVOR Prekmurje z Goričkim je ostalo v pozabljenosti. Kmetijstvo počasi izumira, delovnih mest ni in mladina se seli v večja mesta. Manjka zagon ekonomije, ki bi to stanje spremenil. Čas na Goričkem se je mogoče res ustavil, vendar kot lahko sedaj ugotavljamo, v prid regije. Njena narava je ostala neokrnjena, kulturna dediščina ohranjena in njeni prebivalci so ostali pristni ter preprosti ljudje. Leta 2003 je Republika Slovenija s pomočjo finančnih sredstev Evropske unije ustanovila Krajinski park Goričko. S parkom se je odprla nova prihodnost regije v smeri ekoturizma. To je bil zame povod, da sem izbrala to temo za diplomsko nalogo. Želela sem ugotoviti, na kakšni ravni je trenutno ekoturizem regije, prav tako pa videti, kaj si Prekmurci in Goričanci predstavljajo pod izrazom ekoturizem, prepoznavnost Krajinskega parka Goričko in ugotoviti prihodnost te zvrsti turizma v regiji. Diplomsko delo je namenjeno predstavitvi ekoturizma na splošno, predstavitvi in raziskavi ponudbe Trideželnega parka Goričko – Raab – Őrség in podrobneje Krajinskega parka Goričko ter tudi njegovega delovanja. Na podlagi SWOT analize sem ugotovila trenutno stanje obstoječe eko-ponudbe v Prekmurju in na Goričkem. Na podlagi ankete sem ugotovila dopustniške želje in navade Prekmurcev in Goričancev, trenutno stanje seznanjenosti prebivalcev z ekoturizmom, prepoznavanje Krajinskega parka Goričko med domačini in trend razmišljanja tu živečih o ekoturizmu v regiji. S pridobljenimi podatki sem ugotovila, kaj prebivalci parka pričakujejo od svojih dopustov, ali so zaradi parka bolj osveščeni glede ekoturizma in kaj jim pomeni prebivanje v Krajinskem parku Goričko. V diplomskem delu sem izoblikovala naslednje trditve:

• ekoturizem je še nezadostno izrabljena priložnost razvoja turizma v Prekmurju, • ekoturizem je zvrst turizma, ki se mora v Prekmurju še razvijati ter postati

pomembna tudi za njene prebivalce, • Krajinski park Goričko bo pospešil razvoj turizma v Pomurju, • zaradi slabe informiranosti o ekoturizmu med prebivalci Prekmurja, je razvoj

turizma še zmeraj dokaj počasen. Raziskavo sem omejila na območje Prekmurja. Od celotne turistične ponudbe v Prekmurju sem izbrala Krajinski park Goričko. Od vseh možnih zvrsti turizma sem se omejila na ekoturizem. Dodatno omejitev je predstavljala velikost vzorca pri anketiranju. S pomočjo ankete ter zbiranja in obdelovanja drugih strokovnih podatkov o ekoturizmu, Trideželnem parku Goričko – Raab – Őrség in Krajinskem parku Goričko sem prišla do ugotovitve, da se ekoturizem v regiji razvija, vendar prepočasi. Promocija je premajhna in tako tudi prepoznavnost. Krajinski park je pripomogel k razvoju, vendar manjka povezanosti med prebivalci in ponudniki. Primanjkuje iniciative, poguma in izvirnosti. Ohranjena narava in kulturna dediščina imata za večino prebivalcev velik pomen. Potrebno

III

je dvigniti samozavest Prekmurcev in Goričancev, da bodo ponosni na te danosti in da jih bodo znali pravilno izkoristiti. Prepričati je treba prebivalstvo, da je ekoturizem edina pozitivna prihodnost regije in da je to možnost potrebno čim prej izkoristiti njim samim v prid.

IV

KAZALO

PREDGOVOR................................................................................................................................. II

1 UVOD ....................................................................................................................................... 1

1.1 Opredelitev problema ....................................................................................................................... 1

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve......................................................................................................... 1

1.3 Predpostavke in omejitve ................................................................................................................. 2

1.4 Predvidene metode raziskovanja ..................................................................................................... 2

2 EKOTURIZEM ....................................................................................................................... 3

2.1 O pojmu ekoturizem ......................................................................................................................... 3 2.1.1 Ekoturizem kot sociološka kategorija............................................................................................. 4 2.1.2 Ekoturizem kot ekonomska kategorija ............................................................................................ 4 2.1.3 Ekoturizem kot okoljska kategorija ................................................................................................ 4

2.2 Pogoji za razvoj ekoturizma............................................................................................................. 5

2.3 Načini pospeševanja ekoturizma...................................................................................................... 5 2.3.1 Quebeška deklaracija ..................................................................................................................... 5 2.3.2 Pospeševalci v Sloveniji ................................................................................................................. 6 2.3.3 Primera pospeševanja ekoturizma ................................................................................................. 6

2.4 Kritika................................................................................................................................................ 7

3 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO IN EKOTURIZEM V PREKMURJU .................................................................................................................................. 9

3.1 Geografski položaj Prekmurja in Krajinskega parka Goričko .................................................... 9 3.1.1 Prekmurje ....................................................................................................................................... 9 3.1.2 Goričko........................................................................................................................................... 9

3.2 Trideželni park Goričko – Raab - Őrség....................................................................................... 10 3.2.1 Naravni park Raab ....................................................................................................................... 11

3.2.1.1 Narava v parku ...................................................................................................................... 11 3.2.1.2 Rokodelstvo........................................................................................................................... 11 3.2.1.3 Organiziranost parka ............................................................................................................. 12

3.2.2 Narodni park Őrség...................................................................................................................... 12 3.2.2.1 Narava v parku ...................................................................................................................... 12 3.2.2.2 Rokodelstvo........................................................................................................................... 13 3.2.2.3 Organiztiranost parka ........................................................................................................... 13

3.3 Krajinski park Goričko .................................................................................................................. 14 3.3.1 Narava v parku............................................................................................................................. 14 3.3.2 Zgodovina in kulturna dediščina Goričkega ................................................................................ 15 3.3.3 Naravne znamenitosti in naravovarstvene organizacije............................................................... 16 3.3.4 Rokodelstvo .................................................................................................................................. 16 3.3.5 Pohodniške in tematske poti ......................................................................................................... 18 3.3.6 Kolesarske poti ............................................................................................................................. 18

V

3.3.7 Bioenergetske točke na Goričkem ................................................................................................ 19 3.3.8 Nastanitvene možnosti na Goričkem in v Prekmurju.................................................................... 20 3.3.9 Gostinske storitve ......................................................................................................................... 21 3.3.10 Ponudba športnih aktivnosti na območju parka in Prekmurja ..................................................... 22 3.3.11 Organiziranost parka .................................................................................................................... 23

3.4 Ekoturistični potencial v Krajinskem parku Goričko ................................................................. 23 3.4.1 Priložnosti v parku ....................................................................................................................... 24 3.4.2 Ekoturizem kot tržna niša Krajinskega parka Goričko ................................................................ 24 3.4.3 Od ideje do ustanovitve Krajinskega parka Goričko ................................................................... 25

4 SWOT ANALIZA OBSTOJEČE TURISTIČNE EKO-PONUDBE NA GORIČKEM .. 27

5 ANALIZA ANKETE O POZNAVANJU EKOTURIZMA IN PRIPOROČILA .............. 29

6 SKLEP.................................................................................................................................... 40

POVZETEK....................................................................................................................................VI

SEZNAM LITERATURE IN VIROV.......................................................................................VIII SEZNAM SLIK: .......................................................................................................................... XI SEZNAM TABEL:....................................................................................................................... XI SEZNAM GRAFIKONOV: ......................................................................................................... XI PRILOGE:.......................................................................................................................................a

Kulturni spomeniki in znamenitosti: ..............................................................................................................a Naravne znamenitosti in naravovarstvene organizacije ................................................................................a Pohodniške in tematske poti ......................................................................................................................... b Kolesarske poti ............................................................................................................................................. d

VPRAŠALNIK................................................................................................................................e

1

1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Ohranjena narava je pomemben del turistične ponudbe. Je eden od osnovnih razlogov, zakaj se turizem v nekem okolju sploh razvije. Je razlog, zakaj določena destinacija pritegne turista in je razlog, zakaj je kje lepo, drugod pa ne. Ekoturizem razumemo kot priložnost razvoja turizma v Prekmurju. Velik razlog za tako razmišljanje je podal novonastali Krajinski park Goričko. Pod okriljem tega parka bi se turistična ponudba Pomurja na trgu lažje, bolj prepoznavno in enotno predstavljala. Krajinski park Goričko nudi velike možnosti razvoja ekoturizma. Vzporedno pa se postavlja tudi vprašanje, kako se lotiti tega projekta, imenovanega »ekoturizem«? Kako motivirati turistično ponudbo Pomurja, da bi se razvijala v smeri ekoturizma in kako prepričati ponudnike, da je ta pot pravilna. Kljub temu, da je turizem zelo odvisen od neokrnjene narave, od vseh lepot, ki jih le-ta nudi, pa vseeno pospešuje uničevanje in onesnaženje le-te. Mnogo priljubljenih destinacij masovnega turizma se sooča s temi problemi. Turizem na mnogih področjih uničuje osnovo, na kateri je bil zgrajen. Turistično gospodarstvo si dovoljuje velike, zaznavne posege v naravo, ki niso zmeraj upravičeni. Vprašamo se, ali se narava res lahko tako hitro obnavlja, da lahko vzdrži pritisk masovnega turizma in ob tem ostane na ravni, kot si jo želimo? Dopust je zelo pomemben del našega življenja in mu posvečamo veliko pozornosti. Ampak, ali se sploh zavedamo pogosto uničevalnih akcij okolja v imenu razvoja turizma? Smo seznanjeni z ekoturizmom? Sanfter Tourismus ali soft tourism, kot bi rekli v nemščini ali v angleščini, je v tujini tema že od sedemdesetih let naprej. Lahko bi rekli, da je to pravilna pot, saj gre za edini način, kako ponuditi alternativo masovnemu turizmu in zaščititi naravo, okolje in vse lepote okrog nas. Ideja o parku treh dežel se je porodila že v zgodnjih devetdesetih letih. Trideželni park Goričko – Raab – Őrség se razteza med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Slovenija se je s svojim delom priključila oktobra 2003. Krajinski park Goričko predstavlja danes območje za »bolj zdravo kakovost za življenje človeka ter priložnost za ohranitev številnih rastlinskih in živalskih vrst« (Dobovišek 2003). S Krajinskim parkom Goričko se je pojem »ekoturizem« približal vsem Prekmurcem in nam odprl nove možnosti v turistični ponudbi ter podal temelje za boljšo kvaliteto življenja v tej regiji. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen: V diplomski nalogi smo želeli predstaviti možnosti za razvoj ekoturizma, s tem povezan Krajinski Park Goričko ter analizirati raven razvoja ekoturizma v Prekmurju. Preveriti smo želeli stopnjo osveščenosti o ekoturizmu ter trend razvoja le-tega na opazovanem območju

2

Cilj: Ekoturizem je dokaj nova zvrst turizma v Prekmurju. S Krajinskim parkom Goričko se je odprlo novo obzorje. Pojavili so se novi razlogi, kateri privabljajo turiste. Vsi ti razlogi se skrivajo prav v ekoturizmu, ki ga Prekmurju s Krajinskim parkom Goričko zavestno nudi. Ampak, ali je prebivalstvo dovolj seznanjeno s to zvrstjo turizma? Podpirajo ta način dopustovanja? Cilj naloge je bil analizirati trenutno stanje ekoturizma ter ugotoviti, ali ga prebivalstvo te regije podpira in kaj je razlog za našo ugotovitev. Cilj je

• predstaviti ekoturizem kot zvrst turizma, predstaviti prednosti in tudi kritike, • pripraviti posnetek stanja ekoturizma v Prekmurju s poudarkom na Krajinskem

parku Goričko, • pretehtati prednosti, slabosti, ki jih prinaša Krajinski park Goričko za Prekmurje, • na podlagi ankete ugotoviti trenutno stanje seznanjenosti prebivalcev Prekmurja z

ekoturizmom ter ugotoviti vzroke za pridobljene rezultate.

Trditve, ki smo jih poskušali dokazati v diplomskem delu, so: • ekoturizem je še nezadostno izrabljena priložnost turizma v Prekmurju, • ekoturizem je zvrst turizma, ki se mora v Prekmurju še razvijati ter postati

pomembna tudi za njene prebivalce, • Krajinski park Goričko bo pospešil razvoj turizma v Pomurju • zaradi slabe informiranosti o ekoturizmu med prebivalci Prekmurja, je razvoj

turizma še zmeraj dokaj počasen.

1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljali smo, da:

• bodo potrebni podatki o Krajinskem parku Goričko na voljo • je le malo informacij in podatkov na temo ekoturizem v Pomurju • ekoturizem je vse bolj pomemben pri načrtovanju dopusta, • trend ohranjanja narave in kulturnozgodovinskih regij narašča, • masovni turizem je out, ekoturizem je in.

Omejitve: • raziskavo smo omejili na območje Prekmurja, • od celotne turistične ponudbe v Prekmurju smo se omejili na Krajinski park

Goričko, • od vseh možnih zvrsti turizma smo se omejili na ekoturizem, • dodatno omejitev je prestavljala velikost vzorca pri anketiranju.

1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi smo uporabili mikroekonomsko, statično raziskavo Krajinskega parka Goričko. Informacije smo pridobivali iz strokovne literature (domače in tuje). V praktičnem delu smo uporabili metode deskripcije, anketo, analizo in kompilacijo.

3

2 EKOTURIZEM Dobršen del zgodovine človeštva lahko enačimo z zgodovino potovanj – prebivalci Zemlje od nekdaj potujemo iz privatnih, službenih in političnih razlogov. Pojav, katerega pojmujemo turizem, se je v njegovi današnji obliki pojavil šele s koncem 19. stoletja (Kirstges 1992, 3). Do pričetka 60. let 20. stoletja je bilo na svetu ustanovljenih približno 220 organizatorjev potovanj. Pred tem obdobjem je bilo potovanje povezano s prestižem in je predstavljalo določen privilegij izbranih. Z uvedbo pavšalnih potovanj in ponudb v tujino je bil postavljen temeljni steber za masovni turizem, kot ga poznamo danes (Kirstges 1992, 3). Masovni turizem predstavlja za ekonomijo določene države velike ekonomske, zaposlitvene in finančne prednosti, kljub temu pa moramo uvideti tudi negativne posledice, ki so prav tako prisotne. Probleme delimo v: ekonomske in socio-kulturne:

- ustvarijo se le sezonska delovna mesta, domačinom se prepustijo le nižje kvalificirana delovna mesta, vodilne položaje prevzamejo tujci,

- pride do turističnih monostruktur, katere vodijo v nevarno, enostransko odvisnost, - inflacija turistične industrije: cenovna raven v turističnih centrih se močno zviša.

Tako postane življenje za domačine predrago, - mlado prebivalstvo se preseljuje z agrarnega zaledja v turistične centre, - prihaja do komercializacije kulture. Tradicija se spreminja v predstavo za turiste in - kriminal, prosjačenje, prostitucija in konzumacija alkohola ter drog naraščajo.

ekološke: - podeželje se spreminja v počitniške namene, narava se spreminja v površine za

prosti čas in - konstantno ekološko obremenjevanje se zaradi turistov stopnjuje (smeti, plini,

odplaka, uničevanje rastlin in ubijanje živali, hrup, itn) (Kirstges 2001, 10-11). Po vseh teh ugotovitvah potuje »trdo« tisti, ki ima le malo časa za dopust, uporablja hitra prevozna sredstva, znamenitosti le na hitro »preleti«, na potovanje se ne pripravi duševno in v obiskani deželi poskuša uveljaviti svoj način življenja, brez prilagajanja. »Trdi« turist se tako ne kiti le z uničevanjem narave ciljne države, temveč negativno vpliva na socialno okolje obiskane dežele in daje negativno vrednost temu dopustu. Turist na vsak način vpliva negativno na okolje, zato se poizkusimo poglobiti v ekoturizem. Ekoturizem bi naj predstavljal drugačno obliko turizma. Obliko, pri kateri želimo ustvariti sožitje med turisti in socialno-naravnim okoljem (Kirstges in Lück 2001, 14).

2.1 O pojmu ekoturizem O ekoturizmu je mnogo zapisanega. Če naštejemo njegove poglavitne značilnosti:

- vse vrste turizma v naravi, kjer je glavna motivacija turistov opazovanje in uživanje narave in tudi tradicionalnih kultur, ki prevladujejo predvsem v naravnih okoljih,

- vključuje izobraževalne, predstavitvene in promocijske dejavnosti, - tržijo ekoturistične izlete za manjše skupine,

4

- zmanjšuje negativne vplive na naravo in socio-kulturno okolje, - podpira zaščito naravnih okolij z:

• ustvarjanjem gospodarskih koristi za lokalne skupnosti, organizacije in upravne organe, ki upravljajo naravna področja z namenom njihovega ohranjanja,

• ustvarjanjem alternativnega zaposlovanja in možnostjo zaslužka za lokalne skupnosti,

• dvigovanjem ozaveščenosti za ohranjanje naravnih in kulturnih dobrin, tako pri lokalnem prebivalstvu kot pri turistih (www.rr-vel.si/tzs/et.html).

2.1.1 Ekoturizem kot sociološka kategorija Ekoturizem je način obnašanja, ravnanja, gospodarjenja. Je spremljanje prijaznih aktivnosti, ki se dogajajo v naravnih in grajenih okoljih, varovanih in nevarovanih okoljih ter razvitih in nerazvitih področjih sveta. V razvitem svetu pomeni ekoturizem pogosto saniranje že pogosto močno izrabljenih naravnih virov ter racionalnejše razporejanje kapitala. Za nerazvita področja pa pomeni ekoturizem visok razvojni potencial z ugodnimi vplivi na ekonomskem-socialnem področju (SeP 2003, 18).

2.1.2 Ekoturizem kot ekonomska kategorija Kot ekonomska kategorija izhaja iz mestinacije managementa. Ekoturizem predstavlja specialen marketinški produkt - izdelek, ki omogoča promocijo in trženje celovitega eko-turističnega produkta neke dežele. Ta produkt sestavljajo številni pod-produkti, kot so eko-prehrambena ponudba in nastanitev, ohranjeno socio-kulturno okolje, tradicionalna arhitektura s tradicionalnim načinom življenja, varovana območja, ekoturistične tematske pohodne in kolesarske poti, čisti zrak, ekološko neoporečno okolje, ohranjene značilne krajine itd…(SeP 2003, 18).

2.1.3 Ekoturizem kot okoljska kategorija Ekoturizem naj bi predstavljal Ključ do sonaravnega razvoja (slogan generalne skupščine UNWTO ob praznovanju svetovnega dneva turizma 27. septembra 2002 in obeleževanju Mednarodnega leta ekoturizma 2002, ki so ga proglasili Združeni narodi). Parametri, ki zaznamujejo ekoturističen proizvod neke dežele in ki se razlikujejo od parametrov klasičnega turističnega proizvoda, so:

- ohranjevanje narave in kulturne dediščine, - poudarjanje naravne in kulturne dediščine v celoviti ponudbi turističnih destinacij, - usmerjanje turistične ponudbe in prodaje v nasprotju z masovnim turizmom k

individualnim obiskovalcem in majhnim skupinam organiziranih turistov, - uravnotežen gospodarski, socialni in okoljski razvoj (SeP 2003, 18-19).

5

2.2 Pogoji za razvoj ekoturizma Kadar so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih mora neka destinacija izpolnjevati, da se lahko začne razvijati ekoturizem, je vse odvisno samo še od obnašanja in pristopa turistov, ki bodo te kraje obiskali. Od turistov pričakujemo, da se bodo na potovanjih in izletih obnašali po načelih ekoturizma: da bodo spoštovali in ohranjali naravo in njene danosti ter kulturno dediščino; da bodo potovali individualno ali v manjših skupinah in da s prevoznimi sredstvi ne bodo nepotrebno dodatno onesnaževal okolja. 2.3 Načini pospeševanja ekoturizma Pasivno-receptivno obnašanje neizkušenih turistov, ki največkrat niti ne vedo, kam in kaj si želijo v času dopusta in ki so zaradi tega zelo lahko vodljivi s strani spretnih ponudnikov raznih potovanj, je enostavno prepričati za določeno destinacijo. To se mora spremeniti, je mnenja Krippendorf (Krippendorf 1975, 34). Odnos do potovanja posameznikov je ogledalo osveščenosti družbe, v kateri živijo. Vsak posameznik je odgovoren za svoj odnos do okolja in narave tudi v času dopusta.

2.3.1 Quebeška deklaracija Quebeški vrh pomeni vrhunec 18 pripravljenih sestankov, ki so potekali v letih 2001 in 2002 pod pokroviteljstvom programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in Svetovne turistične organizacije (UNWTO). 2002 se je v okviru mednarodnega leta ZN o ekoturizmu v Quebecu v Kanadi sestalo več kot 1000 udeležencev iz 132 držav iz javnega, zasebnega in nevladnega sektorja. Quebeška deklaracija je rezultat dialoga med zainteresiranimi udeleženci. Cilj Deklaracije je določitev predhodnega programa in vrste priporočil za razvoj dejavnosti ekoturizma v kontekstu trajnostnega razvoja. Quebeška deklaracija velja za vrhunski dokument z navodili in priporočili za uveljavljanje ekoturizma v svetu in vsebuje tri sklope priporočil, namenjenih

- javnemu sektorju, nacionalnim vladam, regijskim in lokalnim oblastem, - gospodarskemu (ali zasebnemu) sektorju ter - nevladnim organizacijam.

Področja, ki jih obravnava Quebeška deklaracija, so: - odgovorna turistična in gospodarska politika, - spodbujanje okolju prijaznega prometa, - boljše upravljanje z vodami, energijo in odpadki, - postavljanje trajnostnih ciljev, - povečanje osveščenosti proizvajalcev turističnih proizvodov in - osveščenost turističnih potrošnikov itd ( SeP 2003, 4-6).

6

2.3.2 Pospeševalci v Sloveniji V Sloveniji se s tematiko ekoturizem ukvarja Ministrstvo za gospodarstvo, direktorat za turizem. Temeljni cilji, ki jih želi doseči na področju razvoja in uveljavljanja ekoturizma v Sloveniji so:

- dvig splošne osveščenosti in vedenja o pomenu in možnostih ekoturizma za družbeni, ekonomski in okoljski razvoj;

- spodbujanje vzpostavljanja čim širšega konsenza vseh sektorjev, gospodarske sfere, javne in civilne sfere k celostnemu, sonaravno naravnemu razvojnemu konceptu Slovenije z definiranjem vlog javnega, gospodarskega sektorja ter civilne družbe pri uveljavljanju ekoturizma;

- promocija sonaravnega podjetništva, pospeševanje in vzpodbujanje ekološko naravnih turističnih projektov in motiviranje podjetnikov za ekološko sprejemljivo gospodarjenje in investiranje v ekološke razvojne projekte (SeP 2003, 43 – 44).

2.3.3 Primera pospeševanja ekoturizma Dva primera dobre ekoturistične prakse: 1. Avstrija Ime projekta: Avstrijska nacionalna ECO-blagovna znamka Nosilca projekta: Ministrstvo za ekonomske odnose in delo, Ministrstvo za kmetijstvo

in okolje Opis projekta in cilj: zastavljen na zvezni ravni z osrednjim ciljem dvigniti kakovost turistične ponudbe ter okoljevarstveno zavest v smislu upoštevanja okoljevarstvenih in socialnih principov predvsem v gostinskih in namestitvenih turističnih podjetjih. V prvi fazi so za skupno oblikovanje standardov izdali priročnik z navodili vsem deležnikom turizma pri odločanju za vzpostavitev pogojev in pridobitev tega posebnega znaka kakovosti, ECO-blagovne znamke. Projekt se je pričel odvijati 1996 in leta 2000 je pristopilo že 86 turističnih podjetij in podjetnikov, ki so skupaj nudili 6700 postelj visokega kakovostnega razreda v skladu z nacionalno ECO-blagovno znamko in standardi. Financiranje projekta: 100% financiran iz javnih sredstev Nadzorovanje: sistem trajnega monitoringa je bil vzpostavljen na osnovi

predstavnikov obeh ministrstev, Združenja potrošnikov in inšpekcijskih služb.

2. Slovenija Naziv projekta: Trilateralni krajinski park Goričko in obnovitev gradu pri

Gradu na Goričkem Nosilca projekta: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Evropska unija

7

Cilji in namen projekta: Krajinski park Goričko bi skupaj z že ustanovljenima sosednjima parkoma Raab v Avstriji in Őrség na Madžarskem tvoril prvi evropski trilateralni krajinski park. Projekt izvaja mednarodni konzorcij, v katerem sodeluje 14 slovenskih strokovnjakov. Projekt so pričeli izvajati junija 2002. Popisali so vse naravne danosti, kartirali so park, izdelali vsebinski koncept parka. Ureditev parka temelji na kmetijski dejavnosti, turizmu, drobnemu gospodarstvu in kulturni dejavnosti. Celotna turistična ponudba bo skladna z ekoturističnimi principi. V načrtu je obnova celotne stavbne in kulturne dediščine parka z iztopajočim podprojektom, to je obnovo gradu Grad, in s pripravo novih, smiselnih vsebin, ki jih objekti kulturne dediščine v parku ponujajo. Projekt se je končal ob koncu leta 2003. Financiranje projekta: Evropska unija 1,6 milijona EUR

Ministrstvo za kulturo 200.000 EUR Ministrstvo za okolje 285.000 EUR Ministrstvo za gospodarstvo 50.000 EUR Ministrstvo za kmetijstvo 50.000 EUR Ministrstvo za delo 40.000 EUR

Nadzor: Sestavljena je komisija za nadzor in izvajanje projekta, po dokončanju projekta je ta komisija tudi prevzela trajni nadzor stanja in gospodarskih aktivnosti v krajinskem parku. Podoben projekt ima tudi Ciper, kjer obnavljajo celotne vasi in hkrati izobražujejo lokalno prebivalstvo o veščinah turizma. Po svetu najdemo številne dobre ekoturistične prakse. Lahko nam služijo kot vzor, kako je mogoče na način ekoturizma zmanjševati revščino, nerazvitost in težke življenjske pogoje celotnih regij in njihovih prebivalcev (SeP 2003, 24-27). 2.4 Kritika Ekoturizem »za«: turistična znanstvenika in kritika Jost Krippendorf in Robert Junghk sta že v začetku sedemdesetih let svarila pred posledicami masovnega turizma. Oba znanstvenika sta izdelala nekaj rešitvenih modelov, ki bi bili v sozvočju z naravo in človekom. O mehkem turizmu, v slovenščini bolj prepoznaven izraz je ekoturizem in trdem turizmu – masovnem turizmu, je Robert Junghk leta 1980 v reviji GEO izdal članek, kjer ju primerjal trdi in mehki turizem. S to objavo je dosegel svoj cilj – pričela so se velika razpravljanja ter razmišljanja na to temo (www.roland-gross.de).

8

TABELA 1: PRIMERJAVA MED »TRDIM« ALI MASOVNIM- IN »MEHKIM« ALI EKO-TURIZMOM

TRDI TURIZEM MEHKI TURIZEM masovni turizem individualni turizem malo časa mnogo časa hitra prevozna sredstva primerna (tudi počasna) prevozna sredstva fiksen program spontane odločitve vodljivo od zunaj vodljivo od znotraj nenaraven način življenja tipičen način življenja neke destinacije znamenitosti doživetja udobno in pasivno naporno in aktivno malo ali nobene duševne pripravljenosti predpriprava na obiskano deželo nobeni tuji jeziki učenje tujih jezikov ravnodušnost pripravljenost k učenju nakupovanja (»Shopping«) prinašanje daril suveniri spominki, risbe, nova spoznanja razglednice, »škljocanje« slik fotografiranje, risanje radovednost takt glasno tiho

Vir: (www.roland-gross.de) Res, da mehki turizem – ekoturizem predstavlja alternativo uničujočemu masovnemu turizmu, kljub temu pa niso vsi znanstveniki in praktiki mnenja, da je ekoturizem rešitev vseh težav, ki nastajajo zaradi turizma. Ekoturizem »proti«: četudi bi lahko vse dopustnike, turiste prepričali, da je ekoturizem prava pot in da prinaša mnogo prednosti za okolje, bi se s preusmeritvijo turističnih težav zopet pojavil neki novi masovni turizem. Kirstges (1995, 73) pride do zaključka, da mehkega turizma – ekoturizma v njegovi čisti obliki ni mogoče realizirati. Individualna prostost potovanja nas kljub temu pripelje do nekega masovnega gibanja, ki pa je v protislovju z ideali mehkega turizma ali ekoturizma. Roth (1992, 54) meni, da težav ki nastajajo z uničevanjem narave, ne bomo rešili z ekoturizmom. Ekoturisti so le manjšina turistov v primerjavi s celoto. Tako je ekoturizem le tržna niša, ki le minimalno lahko pripomore k ohranjevanju narave. Roth (1992, 54) pride do zaključka, da je potrebno spremeniti masovni turizem. Potrebno bi ga bilo organizirati v smeri boljšega izkoriščanja naravnih virov. Vse moči bi morale biti usmerjene v to smer, kajti turist je žal masovni pojav (Roth 1992, 54). Mose (1989, 21) kritizira, da se mehki turizem – ekoturizem včasih zlorablja in se uporabi kot začetni razvoj ene regije, ki se pa kar hitro spremeni v masovni turizem. Neokrnjeno naravo vključimo v turistično ponudbo, kjer na začetku na vsak način prevladuje ekoturizem, obstaja pa nevarnost, da je to le začetna faza za trdi ali masovni turizem. To nevarnost je potrebno izključiti s tem, da se postavijo meje v kapacitetah (Mose 1989, 21).

9

3 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO IN EKOTURIZEM V PREKMURJU 3.1 Geografski položaj Prekmurja in Krajinskega parka Goričko

3.1.1 Prekmurje Prekmurje je pokrajina v severovzhodni Sloveniji ob osrednjem toku reke Mure in meji na tri države: Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Na površini 947 km2 živi približno 130.000 prebivalcev (6,5% prebivalcev Slovenije) (www.pomurje.net). Obsega gričevnasto Goričko (vzhodno, zahodno in osrednje), ravninsko območje Dolinsko in Ravensko, na zahodnem delu pa Lendavske gorice. Reka Mura je dolgo časa delovala kot ločnica, ki je določala prebivalcem na obeh straneh različen zgodovinski, politični, družbeni in kulturni razvoj. Danes druži oba bregova. Prekmurje je najbolj izrazita kmetijska pokrajina na Slovenskem. Čeprav obsega le 6,6% slovenskega ozemlja, zajame 22,3% slovenskih njiv in vrtov, 12,7% sadovnjakov, 11,7% vinogradov in 7,6% travnikov ter pašnikov. Prekmurje je območje, na katerem je kar 21,8% prebivalcev kmetov, medtem ko je v celotni Sloveniji delež kmečkega prebivalstva le 7,6% (www.pomurje.net) in se hitro zmanjšuje. Prekmurje je ekološko zelo dobro ohranjena pokrajina, z bogatimi viri termalne in mineralne vode, ki je služila kot osnova za sedanji turizem. Nosilci turistične ponudbe pomurske regije so zdravilišča Moravske toplice, Radenci, Terme Lendava in Banovci (www.pomurje.net).

3.1.2 Goričko Ime Goričko prihaja iz goric. Tako imenujejo domačini griče, ki so davno nastali na dnu Panonskega morja in se pozneje dvignili. Goričko je najbolj severovzhodna pokrajina Slovenije, severno od Mure med Avstrijo in Madžarsko. Ob meji z Madžarsko živi okrog 7500 Madžarov, ki ohranjajo lastno narodno kulturo in imajo v ustavi zagotovljeno dvojezično šolstvo in poslovanje. Prebivalci Goričkega se imenujejo Goričanci in govorijo gorički govor, ki se iz kraja v kraj razlikuje. V nekaterih goričkih vaseh najdemo naselja Romov, npr. v Kraščah, Sotini, Moščancih, itd., ki se šolajo, živijo in delajo skupaj z drugimi prebivalci. Za goričke vasi je značilno, da so razložene po slemenih in pobočjih, strnjene ob cesti ali pa razmetane po razgibani pokrajini. Vasi so sestavljene iz številnih zaselkov. Za Goričko je značilno subpanonsko podnebje, za katero je značilna blaga klima (Gulič 1998, 123). Zgodnje pomladi in pozne sončne jeseni omogočajo rast starih rastlinskih kultur, še posebej vinske trte in sadnega drevja. Goričko je napredek »zaobšel«, tako da je ohranilo podobo, značilno za srednjo Evropo pred drugo svetovno vojno (www.park-

10

goricko.org). To zaostajanje se sedaj kaže kot prednost. Narava je ohranjena, mozaično razsejani vinogradi, sadovnjaki, travniki, ki se harmonično prepletajo in dopolnjujejo z naselji, delajo Goričko zanimivo in privlačno za oko. 3.2 Trideželni park Goričko – Raab - Őrség Zamisel o ustanovitvi parka med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko se je porodila v zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja. Povod za to je bila dobro ohranjena krajina in oddaljenost območja od prometnih središč. Ustanovitev parka bi dala priložnost za ohranitev številnih rastlinskih in živalskih vrst in bolj zdravo in kakovostno življenje človeka. Ti trije parki so si na prvi pogled zelo podobni, pa vendar je zgodovina v vsaki deželi zapustila drugačna izročila in sledi. Trideželni park sestavljajo: Naravni park Raab v Avstriji,

Narodni park Őrség na Madžarskem in Krajinski park Goričko na Goričkem.

SLIKA 1: ZEMLJEVID TRIDEŽELNEGA PARKA GORIČKO – RAAB – ŐRSÉG

vir: (Dobovišek 2003, 6) SLIKA 2: PROMOCIJSKI MATERIAL TRIDEŽELNEGA PARKA

vir: (Lehner 2002-2003, 6)

11

3.2.1 Naravni park Raab Meri 15 tisoč hektarjev in leži v najbolj južnem delu avstrijske Gradiščanske. Področje se razteza po nižini južno od reke Lafnitz, sega na zahodu do štajerske deželne meje in meji na jugu na slovenski, na vzhodu pa na madžarski del skupnega parka. Pod naravni park spadajo sledeče občine: Mogersdorf, Weichselbaum, mestna občina Jennersdorf, St. Martin an der Raab, Minihof-Liebau, Műhlgraben in Neuhaus am Klausenbach. Lega naravnega parka, na prehodu med Alpami, jadranskim predgorjem in madžarskimi nižinami ter dolinami, daje osnovo za veliko raznoterost živalskih in rastlinskih vrst, ki bivajo na tem območju (Kaligarič 2003, 17). 3.2.1.1 Narava v parku Prehod v nižino - območje se imenuje po reki Raabi, Rabska dolina pa je pokrajinska os naravnega parka Raab. V sedemdesetih letih so večji del Rabe regulirali in s tem hudo prizadeli njen ekosistem, toda kljub temu najdemo na Gradiščanskem v nekaterih starih rokavih pri Mogersdorfu še gnezda vodomcev. Raaba predstavlja osrednji prostor vider. Panonski vplivi - značilne so rastlinske vrste kontinentalnega podnebja, ki so prilagojene vročim poletjem in ostrim zimam. Prevladuje hrastov gozd, na pobočjih in ozarah pa uspeva tudi francoski šipek, Bauhinova školica, violičasti lučnik, v sadovnjakih pa hostni teloh. Značilni pevec v Rabski dolini je cvrčalec kobiličar, najdemo pa tudi dvoživki, kot sta donavski veliki pupek in nižinski urh. Alpski vplivi - kažejo se skozi rastlinske vrste vzhodnega predgorja. V gozdnih dolinicah severnega dela neuhausenškega gričevja najdemo rastline, kot so bela čmerika, avstrijski dijakovec, zimska in gozdna preslica, ter živali kot so gorski urh, planinski pupek in veliki pupek. Jadranski vpliv - je opazen predvsem v neuhausenškem gričevju in v ozkem pasu, ki se prek Ledave odvodnjava v Muro. Tukaj najdemo pasji zob in pravi kostanj, prav tako zelenca, smokuljo in navadnega goža. Lahko pa slišimo tudi velikega skovika (Kaligarič 2003, 17-18). 3.2.1.2 Rokodelstvo Tradicionalnih rokodelcev več ni. Oblikovala se je nova skupina rokodelcev »Handg' macht«, kar v prevodu pomeni narejeno z roko (Dobovinšek 2003, 3). Ta iniciativa želi ohranjati stareročne tehnike preko novih oblik. Ukvarjajo se z akvarelom, steklenimi objekti in rezbarskimi izdelki. Iz tekstila izdelujejo krpanke, prešite odeje, vezejo in izdelujejo okrasne izdelke in izdelujejo ročno potiskano tkanino. Iz keramike izdelujejo pečnice, tlake, posode in predmete za hišo. S posebno tehniko obdelovanja ovčje volne,

12

katere domovina je v osrednji Aziji, izdelujejo filz – klobučevino ali polst. Iz nje izdelujejo nakit, preproge, igrače in obleko (Dešnik in drugi 2003.20-22). 3.2.1.3 Organiziranost parka Informacijski center parka se nahaja v Jennersdorfu (www.naturpark-raab.at). Park se uspešno ukvarja s turizmom in še z nekaterimi drugimi pridobitvenimi dejavnostmi (Gerenčer 2004, 5). Na tematskih in doživljajskih poteh lahko obiskovalci sami ali s pomočjo vodnikov doživljajo in odkrivajo skrivnosti naravnega parka pod geslom »Naravo doživeti – naravo razumeti« (Dobovišek 2003, 4). V Mührgrabnu se lahko seznanimo z življenjskimi navadami in vedenjem živalim ter spoznamo, zakaj je voda vir življenja. V ponudbi tudi ne manjka razburljiva vožnja s kanujem po Rabi, ki popelje obiskovalce vse do Madžarske. Zgodovina in sedanjost se prepletata na vrhu Schlossberga – obeležja zmage nad Turki in na gradu tabor. Duhovno moč si lahko okrepimo na romarskih poteh okoli romarske cerkve v Maria – Bildu. Vredno ogleda pa je tudi stiskanje bučnega olja, ki je bistveni sestavni del kulinarike v teh krajih.

3.2.2 Narodni park Őrség Leži v južnem kotičku Železne in Zalske županije. Őrség (Stražna krajina) je dobil ime takrat, ko je madžarski kralj na zahodno mejo naselil kmete, da bi varovali državo. Park meri 40 tisoč hektarjev, podnebje pa je subalpsko. Srednja letna temperatura ne presega 20° C, padavine se gibljejo od 800 do 850 mm, število sončnih ur je majhno. V pokrajini najdemo precej stoječih voda, površina tal pa je erodirana, izluščena in kisla (Kaligarič 2003,19). 3.2.2.1 Narava v parku Rastlinski svet - struktura gozdov je posledica stoletja dolgih poseganj človeka v naravo. Prevladujejo smrekovi gozdovi, najdemo pa tudi gabrove, hrastove in bukove gozdove. V podrasti najdemo borovnice, mahove in kijaste lisičjake. Značilne vrste so rebrenjača, svečnik in zelena jelša, v listnatih gozdovih pa ciklama ter pasji zob. Po poseku gozdov so se oblikovali travniki, ki se pa ohranjajo samo zaradi stalne košnje in paše. Žal pa so zaradi zmanjšanja obsega živinoreje ti pašniki začeli zaraščati. Močvirnati travniki ob potokih se večji del leta ponašajo z bujno vegetacijo in z redkimi cveticami, kot so: munec, orhideje, zlata pogačica, sibirska perunika, zvezdasta narcisa, kačji dresen in najbolj znana rumena maslenica ali lilijan. Barje je poraslo s šotnim mahom, ki hrani ostanke iz ledene dobe. Barje se je izoblikovalo na kislih tleh, vodo pa zagotavljajo majhni izviri.

13

Živalski svet - poleg številnih vrst majhnih sesalcev, kot so travniška voluharca, celo sibirska voluharca, podlesek in netopir, najdemo preštevilno divjad, ki povzroča resne probleme kmetijstvu, gozdarstvu in varstvu okolja. Med pticami so pogoste gorske vrste, ognjeglavi in rumenoglavi kraljiček in čopasta sinica. V mirnih gozdovih gnezdita tudi zaščitena črna štorklja in belorepec. Bogat je tudi svet nevretenčarjev. Najdemo veliko vrst metuljev, največ na Madžarskem. Nekatere vrste pa prebivajo samo v parku Őrség (Kaligarič 2003,19-21). 3.2.2.2 Rokodelstvo Glinena posoda - tla so glinena, slabo rodna in manj primerna za gojenje žita. So pa odlična za lončarski material. Lončarstvo ima v tej regiji zelo dolgo tradicijo, že od XIV. stoletja! Lončarji so sami izkopali in predelali glino. Iz nje so izdelovali uporabne predmete enostavnih oblik: z žico opleteno posodo, posodo za mleko in smetano, pekač, bidrače (glineni pekač za potico), žetveni vrč, vrč za vino idr. Posoda je bila najprej neloščena, od preloma stoletja pa so glazirali najprej notranjost, pozneje pa glazirali in porisali tudi zunanjost. Značilni barvi posode sta bili zelena in rjava. Pletenje iz slame - plete se iz ržene slame s pomočjo leskovega šibja. Izdelujejo se košarice za shranjevanje različnih velikosti in oblik. Izdelujejo se tudi večje posode s ploščatimi in visokimi, trebušastimi pokrovi pa tudi čebelji panji. Pletenje košar - iz vrbovega šibja se izdelujejo košare za shranjevanje, za pokrivanje kokoši, visoke košare in skrinje s pokrovom. Obdelava lesa (suha roba) - les je zlahka dosegljiv material, zato se iz njega izdelujejo veliko uporabnih predmetov, kot je pohištvo, leseno korito, čeber za mast, različno orodje. Tkanje - statve smo pred drugo svetovno vojno lahko našli skoraj pri vsaki hiši. Ljudje so sami tkali oblačila, posteljnino, perilo, vreče idr.. Okrasje je bilo dokaj preprosto. Največ so uporabljali rdečo barvo (Dešnik in drugi 2003, 24-26). 3.2.2.3 Organiztiranost parka Uprava narodnega parka se nahaja v Őriszentpétru (www.orseginpi.hu). Madžari so svoj del parka povzdignili na raven narodnega parka. Njihov osnovni cilj je ohranjanje naravne dediščine. V okviru parka so več kot tisoč hektarov zemljišč namenili za vzgojo avtohtonih madžarskih konj in govedi, za kar skrbi 35 delavcev (Gerenčer 2004, 5). V turistični hiši v Őriszentpétru lahko gostijo preko 40 udeležencev in zanje organizirajo vodenje po parku, kolesarjenje skupaj z vodnikom ali ogled rezervata bivolov v bližini Szaparyjevega dvorca ob Krki.

14

Gozdna učna pot Rezgőnyár (Trepetlika) prikazuje razvoj gozdov in njihov rastlinski ter živalski svet, učna pot Sárgaliliom (maslenica) pa naravo, zgodovinsko in etnološko bogastvo parka (Dobovišek 2003, 5). 3.3 Krajinski park Goričko

V oktobru 2003 se je obstoječim parkom v Avstriji in na Madžarskem pridružil še slovenski del, ustanovljen je bil Krajinski park Goričko. Površina Krajinskega parka Goričko meri 462 km2 in je upravno razdeljena na 11 občin, in sicer: Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Rogaševci in Šalovci. V parku je 91 vasi. V Krajinskem parku živi 23 tisoč ljudi, veliko pa je tudi rastlinskih in živalskih prebivalcev. Približno tretjino pokriva gozd, ki skupaj z vodami, travniki, njivami sadovnjaki in naselji tvori mozaik življenjskih okolij. Vsa ta prepletenost daje Goričkemu pestro podobo (www.park-goricko.org). Goričko je predel v Sloveniji z najmanj padavin (700-800 mm letno). V poletnih mesecih prevladuje suša. To je edinstveno podnebje v Sloveniji. Gričevnati svet tvorijo večinoma najmlajše kamenine, posebna zanimivost pa so vulkanske kamenine pri Gradu (Kaligarič 2003, 3-5). SLIKA 3: UTRINKI Z GORIČKEGA

vir: (www.park-goricko.org)

3.3.1 Narava v parku Gozdovi - gozd prekriva dobro tretjino vsega ozemlja v parku. Razmerja med obdelovalno zemljo, gozdom in poplavnimi površinami parku dajejo karakteristično značilnost. Prvotnega gozda tu pravzaprav ni več, združbe so večinoma drugotne, spremenjene in prilagojene današnjemu načinu gospodarjenja in današnjim talnim razmeram. Osnovno združbo goričkih gozdov predstavljajo gozdovi hrasta, gradna in belega gabra., ti so se zaradi steljarjenja (odnašanja listnega odpada) spremenili v borove gozdove. Se pa ta proces zopet obrača v obratno smer (Kaligarič 2003, 5-7). Mokrišča - mokrišča predstavljajo vsa naravna močvirja in vodni življenjski prostori ter vlažni in mokrotni travniki. Ti vlažni biotopi so posebej zanimivi, saj zaradi melioracij in opuščanje rabe – košnje, izginjajo. S tem izginjajo tudi redke in ogrožene vrste cvetlic, kot

15

so: zvezdasta narcisa, rumena maslenica ali lilijan, pehtranov rman, močvirski svišč ter modra stožka (Kaligarič 2003, 7-10). Vode - Goričko je bogato s potoki, ki so na srečo v njihovem naravnem ali polnaravnem stanju, kar pomeni, da niso regulirani. Ob vseh potokih najdemo glavno prebivalko, to je vidro. Zelo pogosta pa je tudi bela štorklja, katera je tudi simbol Prekmurja . (Kaligarič 2003, 11-12). Polsuhi in suhi travniki - srednje vlažni in polsuhi travniki so gospodarsko najbolj pomembni, saj predstavljajo prehrano za goveda. Zaradi suhih travišč bi Goričko tudi lahko imenovali »deželo nageljčkov«, saj rastejo kar tri vrste. Množične pa so tudi divje orhideje. Bolj ogrožena so suha travišča, ki se zaradi opuščanja poljedelstva zaraščajo (Kaligarič 2003, 13-14). Polja, sadovnjaki in vinogradi - v vinogradih nizke rasti najdemo še številne stare, samorodne vrste trt in vinogradniške breskve. Vsaka ima drugačno barvo in okus (Kaligarič 2003, 15-16). SLIKA 4: NARAVA NA GORIČKEM

vir: (www.park-goricko.org)

3.3.2 Zgodovina in kulturna dediščina Goričkega Kultura kot antipod naravi označuje vse tisto, kar ni zraslo samo po sebi in po določenih naravnih zakonitostih, ampak kar ustvarja, oblikuje ali usmerja človek skozi svoje delovanje. Sledi naselbin, v zgodnjih poselitvenih obdobjih, so bili najdeni ob porečjih Ledave, Krke in Kobiljskega potoka. Med najpomembnejšo prazgodovinsko naselbino štejemo Bukovnico. Rimljanom so sledili Slovani, kar potrjuje edina slovanska najdba iz Gradišča v Selu, datirana 9. stoletje. Sledili so Madžari, ki so tu izoblikovali tkim. mejni pas. Vse do leta 1919 je Goričko spadalo pod Železno ter škofiji v Györu in nato Szombathelyu. Po priključitvi k Jugoslaviji leta 1919 se je dnevna migracija zaposlenih počasi usmerjala v Mursko Soboto kot regionalno središče (www.park-goricko.org). Kultutrni spomeniki in znamenitosti: pokopališka cerkev sv. Martina v Domanjševcih, Rotunda sv. Nikolaja v Selu, Grad pri kraju Grad, Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, Čikečka vas, Gaj pri Filovcih, Panonska domačija na Kobilju, Dajčev mlin v Sotini in Tromejnik pri Trdkovi (Stojan-Dolar 2003).

16

3.3.3 Naravne znamenitosti in naravovarstvene organizacije Goričko je bogato z ohranjeno naravo in naravnimi znamenitostmi. Ponuja se nam cela vrsta naravnih točk, ki so vredne ogleda: Serdički ali Rdeči breg (416 m), Sotinski breg ali Kugla pri Sotini (418 m), potok Ledava, slatinski vrelec v Nuskovi, mokrotni travniki, Ledavsko jezero pri Kraščih, pravi kostanj v Gerlincih, Fuks graba v Korovcih, zeliščni park Kuzma, Srebrni breg (404 m), nahajališče bazalta in piroklastitov pri Gradu, v grajskem parku pri gradu Grad je moč najti vredna stara drevesa, vodnjak Mrzli studenec v Šulincih, Velika Krka s pritoki, Hodoško jezero, naravni izvir zdrave pitne vode v Krplivniku, jezero pri Križevcih, pravi kostanj izjemnih dimenzij na tejatnem bregu v Križevcih, izvir Mrzlek v gozdu med Dolino in Moščanci, pravi kostanj na Makoterjevem bregu, park ob ruševini graščine Matzenau v Prosenjakovcih, Bukovniško jezero v bližini rdeči bor pri Zlati jami na Kobilju, drevo skorš izjemnih dimenzij na Martinovem bregu drevo brek izjemnih dimenzij pri cerkvi sv. Martina na Kobilju. Naravno-znanstveno organizacijo najdemo v Peskovcih: Lutra pannonica, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine (to je inštitut, ki se je uspešno prijavil na razpis Natura 2000) (Stojan-Dolar, 2003).

3.3.4 Rokodelstvo Nekatere spretnosti so se ohranile vse do danes. Rokodelci svoje izdelke predstavljajo na sejmih, na proščenjih, čedalje bolj pa tudi v raznih trgovinah s turističnimi spominki. V teh izdelkih se skrivajo značaj, duh in kulture območja. Goričko je bilo zmeraj pod vplivom sosednjih narodov, zato je težko izluščiti, kaj je res avtentično in kaj ni. Kovaštvo - nekoč so izdelovali vsa orodja v kovaških delavnicah, danes s kovanjem vročega železa izdelujejo okrasne predmete in spominke. Poleg muzejske kovaške delavnice na gradu, lahko pravega kovača najdemo v Andrejcih, Martjancih in Puconcih. Kolarstvo in tesarstvo - tesarji so še danes nepogrešljivi pri gradnji hiše, medtem ko kolarji dandanes samo še kaj popravljajo. Kolarsko delavnico lahko obiščete na gadu in se seznanite, kako so nekoč izdelovali iz lesa kolo. Nekateri posamezniki še izdelujejo uporabno kmečko orodje, katerega prodajajo na sejmih in proščenjih. Pletarstvo - iz vrbovega šibja so spletali uporabne izdelke. Pletli so košare za pobiranje pridelkov in košare za vozove. Največ vrbovih dreves je v dolini Ledave. Danes pozna to tehniko pletenja še veliko kmetov. Mlinarstvo in oljarstvo - vodna mreža je na Goričkem zelo razvejana. Na starih kartah je moč našteti preko 60 vodnih mlinov, kateri so nekoč uravnavali vodo v potokih. Ohranjene vodne mline lahko najdemo v Berkovcih, Neradnovcih, Markovcih in Motvarjevcih. Zelo živa dejavnost je stiskanje bučnega olja. Oljarne najdemo v Sotini, Gornjih Petrovcih, Gornjih Slavečih.

17

Lončarstvo - ilovnata zemlja je omogočila razcvet te obrti. Izdelovali so lončene posode in izdelke različnih oblik in uporabnosti. Žgali so jih in jih oblili z glazuro, ter jih okrasili in jih še enkrat žgali v lončarski peči. O lončarstvu si lahko ogledamo v delavnici na gradu. Najdemo pa lončarske delavnice v Pečarovcih, Filovcih in Tešanovcih. Izdelujejo vrče za vodo in vino, različne sklede, pekače, krožnike in drugo posodo. SLIKA 5: LONČENE PÜTRE

vir: (www.park-goricko.org) Izdelki iz lesa - izdelovali so se leseni škafi za kisanje repe in zelja, čebri za spravljanje mesa v masti, korita za mesenje kruha, skrinje za spravilo živil in drugo. Izdelki so bili okrašeni z rezbarijo ali poslikavo. Danes najdemo v trgovinah le še kakšne manjše spominke. Pokrivanje s slamo - hiše na Goričkem so bile cimprane ali butane in običajno prekrite z rženo slamo. Pokrivanje s slamo je danes običajno na objektih, ki jih varujemo kot kulturne spomenike. Pojavljajo se pa tudi privatne hiše, kjer si želijo lastniki pričarati ugodje domačega in naravnega. Slamokrovce najdemo v Trdkovi, Serdici, Kraščih in Fikšincih. Oprema doma - doma izdelano pohištvo je nekoč krasilo kmečke domove. Žal je staro ročno izdelano pohištvo danes možno videti le še v etnografskih zbirkah in domovih zbiralcev. Gospodinje pa so krasile dom s tkaninami iz lanenega, pozneje bombažnega platna. Izvezene tkanine se izdelujejo še danes v Dobrovniku, Kobilju, v Cankovi in drugod. Platno, obleka in čevlji - uporabljali so lanena in konopljina vlakna, ki so zrasla na domači njivi. Izdelovalo se je grobo platno za rabo v kmetijstvu in finejše platno za vreče za moko, platno za posteljnino, brisače in obleko. Obleka je bila skromna, brez okrasja in živobarvnih vzorcev. Tkanje danes ni več ohranjeno, je pa predstavljeno na gradu. Skoraj v vsaki vasi na Goričkem so izdelovali tudi čevlje. Danes le redki razstavijo svoje izdelke na vaških sejmih. Nakit in drugo okrasje - nekoč okrasju niso namenjali veliko pozornosti. Ta obrt je bolj novodobna pogruntavščina. Razne okraske, kot so lutke iz ličja, božične okraske in podobno, izdelujejo cekarji iz Odrancev, Turnišča, Kamovcev, Velike Polane in iz Lipovec. Papirnate rože in remenke - izdelovali so jih iz krep papirja v vseh barvah. Oblikovane rože so potopili v staljen vosek, ki je dal cvetu trdnost in daljšo življensko dobo. Papirnate rože so krasile neveste in njene spremljevalke, prav tako pa so krasile pogrebne vence. To obrt najdemo danes v Moščancih, Vučji gomili in Ratkovcih.

18

Remenke so okrašena velikonočna jajca, ki so nepogrešljiva na vüzenski – velikonočni mizi. Ohranjene so tri tehnike krašenja jajc: pisanje z voskom, praskanje in luknjanje jajčne lupine tkim. čipkasta tehnika. Izdelovalce najdemo pri Gradu, v Motovilcih, Vidoncih in Dobrovniku. Medičarstvo in svečarstvo - nekoč čebelarstvo ni bilo tako razvito, kot je to danes. Na kmetijah lahko kupimo razne čebelje izdelke, kot tudi sveče, medenjake in lecto. Lectarsko in medičarsko delavnico najdemo v Ratkovcih, kjer izdelujejo rdeča lectova srca, popisana z belo barvo ali barvno risbo in nalepljenimi ljubezenskimi sporočili. Igrače - ovčereja sicer ni tradicionalna na Goričkem, si pa počasi utira pot. V Čikečki vasi izdelujejo volnene igrače. Na Goričkem najdemo tudi drobne lesene igrače, brnkevce (vrtavke), piščalke idr. Iz gline pa se izdelujejo lončene piščali v obliki ptiča, ki napolnjene z vodo, lepo žvrgolijo (Dešnik in drugi 2003, 4-18).

3.3.5 Pohodniške in tematske poti Na Goričkem najdemo kar nekaj pešpoti, pohodniških in tematskih poti: Speljani so štirje odseki Evropske pešpoti E7 SLO, Pomurska planinska pot, Vinska turistična cesta Goričko, Gozdna učna pot Fuks graba, Geološka pot Sotina, Gozdna učna pot Tromejnik, Turistična pot Tromejnik, Pot ob Ledavskem jezeru, Pot sprostitve in užitka, Sladka pot , Učna pot Selo, Pot Vitis vitae , Vidova pot, Gozdna objezerska pot, Gozdna pot skozi Urbanijo, Boršova vinska pot, Urbanova vinska pot, Vinska pot na Rigányóc, Pot sv. Urbana do sv. Martina ter Gozdna pot v log (Stojan-Dolar 2003).

3.3.6 Kolesarske poti Kolesarjem po Goričkem je na razpolago šest zaznamovanih kolesarskih poti:

pot 1: Med Sadovnjaki in vinogradi, dolžina 39 km pot 2: S sožitjem ver, dolžina 51 km pot 3: Obmejna pot, dolžina 36km pot 4: Panoramska pot, dolžina 38 km pot 5: Osrednja pot, dolžina 64 km pot 6: pelje med vinogradi in gozdovi do Bukovniškega jezera, (Stojan-Dolar 2003, Stanko in drugi, 2004).

Turistom so na voljo tudi izposojevalnice koles, kot npr:

- Informacijski center Krajinskega parka Goričko, Grad, - ŽKG d.o.o., Grad, - Bike center Sergej Kaučevič, Moravske Toplice, - TIC Moravske Toplice, Moravske Toplice, - Hotel Vivat, Moravske Toplice, - Turistična kmetija Ferencovi, Krašči, - Informacijska pisarna Naša vas, Moščanci ( Stojan-Dolar 2003).

19

3.3.7 Bioenergetske točke na Goričkem V Prekmurju najdemo energije, ki so bile že davno odkrite v tem prostoru in jih ljudje uporabljajo za zdravljenje in boljše počutje. Obstajajo področja blagodejnih sevanj, ki jih imenujemo radiestezijska sevanja. Govorimo o pulzirajočem delovanju energij, ki se z različnimi hitrostmi širijo skozi prostor in za njih ni materialnih preprek (Ziernfeld 2002, 3-4). Človek čuti te energije kot pikanje, gomazenje, toploto ali hlad različne intenzitete in na različnih razdaljah. S posebnim radiestezijskim energetskim znakom so zaokrožena tri odkrita energetska območja v Pomurju; ta so: grad v Gradu na Goričkem, studenec sv. Vida z okolico Bukovniškega jezera ter Razkriški kot. To so območja, ki niso privlačna le zaradi svojih turističnih posebnosti, ampak zmeraj bolj zaradi zdravilnih mest. Po objavi rezultatov energetskih merjenj, je v ta predel Slovenije pritegnilo veliko število obiskovalcev. Vsak dan jih je več in s tem se je turizem začel hitro razvijati. Če smo pred nekaj leti lahko mirno kampirali ob Bukovniškem jezeru in razen ribičev in redkih sprehajalcev ter domačinov nismo srečali nikogar, je danes to območje polno ljudi, željnih zdravilne energije čudežne vode. SLIKA 6: RADIESTEZIJSKI ENERGETSKI ZNAK POMURJA

vir: (Ziernfeld in drugi, 2002)

Bukovniško jezero - jezero se nahaja ob vznožju Strehovskih goric v neposredni bližini Dobrovnika. Jezero je nastalo iz Bukovniškega potoka, gozdnata okolica pa je vedno bila privlačna za sprehode in za izlete. Ob jezeru stoji kapelica sv. Vida in pod njo istoimenski studenec. V čudodelnost tega izvira, so bili domačini vedno prepričani. V tej okolici so radiestezisti odkrili okrog 50 močnih energetskih točk, od katerih je 26 točno izmerjenih in označenih. Energije delujejo samodejno, le sprostiti in prepustiti se jim moramo. Ob hkratnem pitju izvirske vode se blagodejnost delovanja še poveča. Vsaka od 26 točk je namenjena odpravljanju različnih težav, kot na primer odpravljanju: žolčnih in ledvičnih kamnov, mentalnih težav, bolezni okončin, bolezni ožilja, bolezni debelega črevesja, glavobola, bolezni dihal, sladkorne bolezni, kožnega raka in luskavice, bolezni prsnih vretenc, bolezni želodca, bolezni prebavil, itn. prav tako je pri vsaki točki priporočen čas zadrževanja, ki se giblje med 8 in 50 minutami. Odvisno od posamezne točke. Območje sv. Vida je edinstveno v Sloveniji in je celo med večjimi čudeži v Evropi (Ziernfeld 2002, 45-53). Grad na Goričkem- Grad je naselje v severozahodnem delu Goričkega. Ponaša se z največjim in mogoče tudi z najstarejšim gradom na Slovenskem. Po ustnem izročilu bi naj prvotno grad sezidal viteški red templarjev že v 12. stoletju. Graščina stoji na vulkanskih kameninah, saj je na tem mestu nekoč prišlo do vulkanskega izbruha. Grad je bil sezidan v

20

sedmih etažah in je imel 365 prostorov. Stoji na kraku pentagrama, ki ponazarja koncentracijo energetskih moči, zanimivo je pa tudi to, da je sam grad zgrajen v obliki pentagrama. Zdravilna energijska mesta najdemo na notranjem dvorišču gradu. Odkritih jih je bilo pet in so posebno blagodejna za zdravljenje: bolezni srca, ožilja, dihal, bolezni sečil in spolnih organov, bolezni oči, kožnih bolezni in bolezni prebavil. V okolici gradu je bilo ugotovljenih še dodatnih 15-20 zdravilnih mest, ki pa morajo biti še natančno izmerjena in določena ( Ziernfeld 2002, 45-53). Razkriški kot - Razkrižje je manjša občina med reko Muro in Hrvaško. Na območju ob Ivanovem izviru, za katerega že mnogo let velja, da prispeva k izboljšanju vida in splošnega počutja, so radiestezisti odkrili več zdravilnih točk in s tem izoblikovali Čudežno pot ob zmajevi črti moči: Označenih je 21 točk in prav tako kot ob sv. Vidu in gradu v Gradu na Goričkem, vsaka točka prestavlja zdravilno energijo za določeno bolezen (Trstenjak 2002, 57-62).

3.3.8 Nastanitvene možnosti na Goričkem in v Prekmurju Prekmurje in Goričko nam ponujata vrsto različnih nastanitvenih možnostih. Dejstvo pa je, da le-teh primanjkuje po samem Goričkem, večji del prenočitvenih možnosti je omejenih na lokacijo term. Hoteli: Hotel Ajda 4 * Moravske Toplice, Hotel Diana 3 * Murska Sobota, Hotel Lipa 3 * Lendava, Hotel Termal 3 * Moravske Toplice, Hotel Vivat 3 * Moravske Toplice. vir: (www.panon.si) Turistične kmetije s prenočišči: Turistična kmetija Marič, Vadarci, Vinogradniška kmetija Erniša, Suhi vrh, Turistična kmetija Smodiš, Otovci, Turistična kmetija Flisar, Moravske Toplice, Turistična kmetija Ferencovi, Krašči, Turistična kmetija Tremel, Bokrači. Turistične kmetije imajo na razpolago približno 6 do 30 postelj po hiši. V ponudbi je domača hrana, suho sadje, domača vina in žganja, različni sokovi, sadni kis ipd. V določenih hišah si gosti kar sami lahko točijo pijačo, prinašajo zelenjavo z vrta in si nabirajo sadje. Vsaka kmetija tudi rada svetuje glede možnosti izletov po Goričkem in Prekmurju.

21

Kampi: Stara vojašnica, Hodoš, Pri stari šoli v Domanjševcih, Šalovci, Moravske Toplice, Moravske Toplice. Gostilne s prenočišči: Gostišče Aleksander, Moravske Toplice, Gostilna Lovski dom, Cankova, Gostišče Ajda, Cankova, Gostišče Horvat, Gornji Petrovci, Gostilna & Penzion »Šinjor«, Martjanci, Gostišče pri Rudiju, Šalovci, Gostilna Zadravec, Brezovci, itn. Apartmaji: Nada Šinkec, Moravske Toplice, Geza Erniša, Moravske Toplice, Lovrenčec, Moravske Toplice, Veronika Plesec, Moravske Toplice, Penzion Sever, Moravske Toplice, Apartmaji Sonček, Moravske Toplice, itn. Mladinski dom: dijaški dom, M. Sobota Murska Sobota, Mladinski dom Hodoš, Hodoš. vir: (www.park-goricko.org)

3.3.9 Gostinske storitve Za hrano in pijačo je na Goričkem dobro poskrbljeno. Predstavljamo vrsto turističnih kmetij, gostiln in vinotočev, ki nudijo tovrstno storitev. Turistične in izletniške kmetije: Turistična kmetija Nemec, Nuskova, Turistična kmetija Marič, Grad, Izletniška kmetija Sever, Suhi vrh, Turistična kmetija Tremel, Puconci, Turistična kmetija Puhan, Bogojina, Turistična kmetija Zver-Gutman, Moravske Toplice, Turistična kmetija Rengeo, Šalovci, itn.

22

SLIKA 7: TURISTIČNA KMETIJA RENGEO, ŠALOVCI

Družina Rengeo se ukvarja z ekološkim kmetovanjem. Obiskovalcem nudijo ogled kmetije in pokušnjo pridelkov in izdelkov (www.panon.si). Gostilne: Okrepčevalnica – Pizzerija Kučan, Križevci, Okrepčevalnica vinogradniški center Ivanovci, Ivanovci, Okrepčevalnica Berden, Kobilje, Gostilna Smej, Kobilje, Okrepčevalnica pri Zlatki Kuhar, Korovci, Gostilna Klement, Grad, Gostilna Lovenjak, Vaneča, itn. Vinske kleti in vinotoči: Gjerkeš, Rogaševci, Tremel, Puconci, Lunežnik, Gornji Petrovci, Jože Gomboc, Cankova, Grah, Cankova, Gjerek, Kobilje, itn. vir: (www.park-goricko.org)

3.3.10 Ponudba športnih aktivnosti na območju parka in Prekmurja Za aktivni oddih se nam ponuja paleta športih dejavnosti v Prekmurju in na Goričkem. Kopanje - termalna kopališča kot so Moravske Toplice, Terme Lendava, Hotel Diana v Murski Soboti nudijo obilo zabave in vodnih aktivnosti. Kolesarjenje - Kot smo že omenili, pelje po Prekmurju in Goričkem kar nekaj kolesarskih poti. Težavnost le-teh je namenjena rekreativnim kolesarjem, prav tako pa tudi bolj zahtevnim športnikom. Golf - golf igrišče je v Naravnem parku Terme 300 – Moravske Toplice. Tu so pred kratkim odprli še zadnje luknje in tako zaokrožili igrišče na 18 lukenj. V okolici je igrišče tudi v Termah Ptuj. Tenis - teniška igrišča so na razpolago v Naravnem parku Terme 3000 – Moravske Toplice, Tenis center Mešič in na turistični kmetiji Ferencovi v Kraščih.

23

Balonarstvo in letenje - Aeroklub Murska Sobota – Rakičan nudi možnost letenja in tudi panoramskega poleta z balonom. Jahanje - jahanje je zelo priljubljen šport še posebno v Prlekiji, regiji čez reko Muro. Tako se gostu ponuja kar dolga vrsta raznih klubov, kjer ponujajo možnost jahanja: Kasaški klub Ljutomer, Konjeniški klub grad Rakičan, Konjeniški klub Zaton, Turistična kmetija Firbas Cogetinci, Turistična kmetija Smodiš Otovci, itn. Ostale športne dejavnosti: Rafting: tradicionalni spusti po reki Muri. Organizira Kajak kanu in rafting klub »Most« Petanjci Ribolov: številne ribiške družine (Ribiška družina Murska Sobota, Ribiška družina Lendava, itn.) ribolov v jezerih in rekah Paintball: Paintball klub No Limits iz Petanjcev omogoča tudi to vrsto zabave Nordijska hoja: Center za nordijsko hojo Murska Sobota posreduje vse vrste informacij v zvezi s tem priljubljenim rekreativnim športom, ki je primeren za vse starosti vir: (www.panon.si)

3.3.11 Organiziranost parka Upravo Krajinskega parka Goričko najdemo v vasi Grad (www.park-goricko.org). Širom Goričkega in Pomurja najdemo še sledeče informacijske točke: - TIC Moravske Toplice, Moravske Toplice, e-pošta: tic.moravci@siol.net - Informacijska točka Rotunda, Selo, odprto marec – oktober (podružnica TIC M. Toplice) - Informacijska točka Bukovniško jezero, e-pošta: obcina.dobrovnik@siol.net - Informacijska točka Telehiša Kobilje, Kobilje, e-pošta: telehiša.kobilje@siol.net- Informacijska pisarna Naša vas, Moščanci, e-pošta: nasa.vas@siol.net- Informacijska pisarna Občine Šalovci, Šalovci, e-pošta: obcina.salovci@siol.net- Pomurski turistično informacijski center, Murska Sobota, e-pošta. info@pt-zveza.si vir: (Stojan-Dolar 2003 ) 3.4 Ekoturistični potencial v Krajinskem parku Goričko Prekmurje in Goričko sta se kar hitro začela zavedati svoje enkratnosti in ohranjene narave. Začelo se je kot nekakšno gibanje v smeri ekoturizma. Obnavljati so se začela stara poslopja, oživljati so se začele že pozabljene rokodelske delavnice, tipične za to regijo. Začelo se je brskati tudi po receptih goričkih babic, kjer so na dan potegnili dobrote, katere so v teh krajih pripravljali nekoč, sedaj pa so že mogoče malo v pozabi. S Krajinskim parkom Goričko se je vsa ta ponudba regije, ki vsebuje eko-turistični potencial, združila nekako pod eno streho in oglaševanje postaja bolj enostavno, bolj prepoznavno. Izdana je bila že vrsta različnih letakov, brošur, kart Krajinskega parka z vrisanimi znamenitostmi itn. Ponudba je zelo pestra. Težnja prebivalcev po tej zvrsti turizma je precej očitna in potrebno jo je le vzpodbujati in zavestno ohranjati obstoječo eko-ponudbo.

24

V parku obstajajo določena pravila, ki jih določa uredba z varstvenimi režimi. Ker je Goričko primer ohranjene krajine, je nujno potrebno ohraniti vodne režime v vodotokih, jezerih in potrebno je zagotoviti trajnostno izkoriščanje naravnih surovin. Dodatno pozornost se bo treba posvečati le sledečim dejavnostim: - športne, kulturne in javne prireditve bodo usmerjene na lokacije, ki so namenjene za

takšne aktivnosti, - letenje zrakoplovov na motorni pogon bo omejeno, - ne dovoli se sejanje ali sajenje gensko spremenjenih organizmov, - država lahko uveljavi predkupno pravico na območjih, ki so pomembna za ohranjanje

narave (www.park-goricko.org).

3.4.1 Priložnosti v parku Ustanovitev Krajinskega parka predstavlja veliko priložnost krajini, saj bo uprava parka delovala kot povezovalna ustanova, ki bo pomagala pri razvoju območja in zagotavljala kvalitetno življenje v čistejšem okolju. Park pa bo prinesel tudi druge koristi: - možnost pridobivanja dodatnih razvojnih sredstev, pomoč pri upravnih postopkih,

možnost povezovanja posameznih dejavnosti, - svetovanje glede izpolnjevanja prijav za posamezne razpise, - pomoč pri razvoju kmetijstva, turizma in drugih dejavnosti, - obveščanje o možnostih za kandidaturo za razvojna sredstva, - sprotno seznavanje z možnimi novimi rešitvami bodisi pri gozdarjenju, kmetovanju,

lovstvu, ribištvu, turizmu, - park si bo prizadeval za čistejše okolje in seveda čisto vodo, - možna pomoč pri obnovi kulturno zaščitenih objektov, pomoč pri obnovi obstoječih

objektov, ki so pomemben element kulturne krajine, - možnost trženja pod skupno blagovno znamko ter - razvoj turizma, prodor na mednarodni trg (www.park-goricko.org/sl/kpg_8.asp).

3.4.2 Ekoturizem kot tržna niša Krajinskega parka Goričko Majhnim in srednje velikim turističnim podjetjem nudi ekoturizem tržno nišo, ki jim nudi priložnost za doseganje dobrih ekonomskih rezultatov na velikem turističnem tržišču. Ekoturizem lahko postane realnost v podjetju šele tedaj, ko se ideja o ekoturizmu globoko zakorenini. Ekoturizem mora biti v zavesti vsakega zaposlenega, prav tako pa je priporočljivo uvesti določene organe, ki skrbijo za doseganje ciljev podjetja v ekoturizmu. Za te je več razlogov: - zniževanje kompleksnosti

pravilna vnovčitev idealov ekoturizma zahteva določen know-how na vseh področjih. KPG (Krajinski park Goričko) mora zaposlovati osebe, ki se bodo dobro organizirale in pokazale profesionalen in kompetenten nastop do strank in javnosti. Z organizacijskimi snopi nalog se kompleksnost zmanjša;

- razbremenitev drugih oddelkov in boljši controlling v okviru uresničevanja ciljev v ekoturizmu je v podjetju bolj enostavno ustanoviti določeno enoto, ki skrbi za eko-naloge in eko-vprašanja, ki se sproti pojavljajo. S tem

25

se drugi oddelki lahko razbremenijo. Profesionalnost in specializiranost na določene naloge ustvarijo pogoje za ofenzivno, vodljivo naravovarstveno politiko in

- pospeševanje inovativnosti je potrebna na vseh področjih. Še posebno pa je potrebno inovativnost voditi v smeri ekoturizma.

Ustvarjanje novih delovnih mest za uresničevanje ekoturizma v podjetju je povezano z visokimi stroški, ki majhna podjetja ne morejo kriti. Prav zato je za taka podjetja, ki se razvijajo v smeri ekoturizma, zelo priporočljivo projektno delo, delovne skupine, seminarji, kjer bi se konstantno seznanjali z vsemi pojmi ekoturizma, novicami, izmenjavali misli, povedali svoje težave, itn. (Kirstges in Lück 2001, 26-29).

3.4.3 Od ideje do ustanovitve Krajinskega parka Goričko Ideja o krajinskem parku Goričko se je pred ustanovitvijo parka rojevala kar nekaj let. To ni projekt, ki je nastal čez noč. Najprej je bilo potrebno narediti premike v glavah županov (Balažic 2003, 12), nato pa še prepričati ljudi, da park predstavlja rodno polje, kjer lahko obrodijo njihove ideje. Goričko ponuja izjemno veliko, potrebno je bilo pripraviti destinacijo in ponudbo »zapakirati« tako, da bo postala zanimiva in privlačna za obiskovalce. Park je bil deležen visoke mednarodne subvencije, kar 1, 6 milijonov evrov. Kupljena je bila oprema, narejene delavnice, internetni portal, itn. Kmetje, ki sejejo poljščine v zavarovanem območju, dobijo za 10 % višje subvencije kot kmetje na drugih področjih (Gerenčer 2004, 5). Goričke občine pa še zmeraj ne razmišljajo o parku kot o veliki razvojni priložnosti (Gerenčer 2004, 5). Od oktobra 2002 do oktobra 2003 so gospodinjstva v občinah krajinskega parka mesečno prejemala bilten (Lehner 2002-2003, 1). Na ta način so bili prebivalci parka seznanjeni z aktivnostmi projekta ter vabljeni k sodelovanju. SLIKA 8: BILTEN KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO

vir: (Lehner 2002-2003, 1) Projektna skupina za ustanovitev krajinskega parka Goričko je pripravila v januarju in februarju 2003 izredno zanimivo raznovrstno (podjetništvo, marketing, komuniciranje, izdelava poslovnega načrta, itd.) poslovno izobraževanje. Kmetje, študentje, obrtniki, lastniki vinotočev, sadjarji, vinogradniki, turistični delavci, naravovarstveniki in duhovniki

26

Goričkega ter Prekmurja so se zbrali in prisluhnili predavateljem in njihovim nasvetom ter idejam. Goričanci so željni takih napotkov in take vrste izobraževanja, kajti ti jih opozorijo na njihove premalo poudarjene vrednote (Balažic 2003, 14). Na Goričkem so možnosti in kdor jih bo izrabil, bo imel tudi lepo priložnost za zaslužek. To je bil tudi namen izobraževalnega programa, da se najdejo možnosti zaslužka v okviru tega krajinskega parka in da se ohrani to, zaradi česar je park postal park, zaradi te čudovite narave, ki je ohranjena. Potreben je sonaravni razvoj z ustreznimi zvrstmi obrti, turizma in kmetijstva. Treba se je povezovati med seboj, saj je to edina možnost za razvoj. Velika prednost Goričkega je ponudba sadja in zelenjave. Kajti blagu, ki prihaja z zavarovanih območij, ljudje bolj zaupajo (Balažic 2003, 14). »Naravne produkte« drugod po Evropi prodajajo po dvojni ceni. Goričko pa nudi kar paleto teh produktov, katere bi bilo treba le pravilno predstaviti in tržiti. Vzgledujejo se lahko pri naših sosedih v Avstriji. Tam je podeželski turizem zelo dobro razvit in predstavlja zelo priljubljeno turistično ponudbo (Balažic 2003, 12). Park je od svoje ustanovitve leta 2003 do leta 2005 deloval brez pravega vodstva (Gerenčer 2005, 4). Zanesljivo vodstvo parka, z odgovornim direktorjem pa je zelo pomembno, da se bodo v parku začele stvari odvijati, da bo park začel delovati kot enota in da se bo začel razvoj. Žal je nastalo predolgo časovno obdobje med koncem projekta in vzpostavitvijo infrastrukture. Proračunska sredstva, namenjena parku, pa so dokaj skromna.

27

4 SWOT ANALIZA OBSTOJEČE TURISTIČNE EKO-PONUDBE NA GORIČKEM V naslednjih tabeli bomo prikazali analizo obstoječega stanja turistične eko-ponudbe na Goričkem in ugotovili prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti, ki bi jih pri strategiji razvoja ekoturizma morali čim bolj upoštevati.

Prednosti obstoječe eko-ponudbe Slabosti obstoječe eko-ponudbe ohranjena, neokrnjena narava, neprepoznavnost, ugodne razmere za razvoj ekoturizma, ekološkega kmetijstva in eko-ponudbe,

premalo nočitvenih kapacitet na območju Goričkega,

prijazni ljudje, preslaba turistična eko-ponudba, enoličnost, mir, tišina, premalo promocije v vseh zvrsteh medijev,

neobremenjenost z industrijo, prenizka osveščenost prebivalcev o ekoturizmu,

domača obrt z izvirnimi izdelki in pridelki (Pojbič 2004, 4),

preslaba povezanost med turističnimi ponudniki,

povezanost med starobitnostjo in sodobnostjo (Pojbič 2004, 4), premalo iniciative za ekoturizem,

ustanovitev Krajinskega parka Goričko, premalo mladega prebivalstva na kmetijah in na Goričkem,

vrnitev mladega prebivalstva na kmetije, zaposlitvene možnosti.

zaprtost lokalnih skupnosti in ljudi nasploh (Pojbič 2004, 4),

možnost za posodobitev in obogatitev ekoturistične ponudbe regije,

izrazita pohlevnost tukajšnjih ljudi (Pojbič 2004,4),

možnost za ekonomski razvoj regije, priložnost ohranjanja domačih obrti in kulinarike (Pojbič 2004, 4).

medsebojna zamerljivost in pomanjkanje dobre komunikacije s svetom, prek katere bi pri potrošnikih ustvarjali potrebe (Pojbič 2004, 4).

Priložnosti obstoječe eko-ponudbe Nevarnosti obstoječe eko-ponudbe

ekoturizem je vse bolj priljubljen, nepravilna izraba naravnih virov in poseganje v naravno okolje,

priložnost za ekonomski razvoj regije, pomanjkanje kapitala za uresničevanje zamisli in programov (Pojbič 2004.4).

regija je zanimiva za nove domače in tuje vlagatelje, priložnost dotoka javnih sredstev ( Pojbič 2004, 4). Ugotovili smo, da Goričko ponuja zadostno podlago in osnovo za razvoj ekoturizma v regiji. Z ustanovitvijo Krajinskega parka Goričko, se je ta možnost razvoja še povečala. Težave nastopijo pri prebivalcih regije, ki so popolnoma nepovezani in so še zmeraj nezadostno informirani, glede možnosti razvoja ekoturizma. Potrebno je dvigniti osveščenost ljudi in povečati njihovo medsebojno povezanost. Potrebno je tudi pritegniti mlade ljudi, ki se sedaj množično izseljujejo iz teh krajev.

28

Možnosti za razvoj ekoturizma so izredno velike. Potrebno bo le vložiti zadosti truda tako s strani države, kot pobudnice, kot tudi s strani ljudi živečih v tej regiji. Ljudje morajo uvideti, da jim ekoturizem ponuja možnost pozitivnega razvoja tako v kmetijstvu, kot tudi v turizmu in v vseh ostalih panogah.

29

5 ANALIZA ANKETE O POZNAVANJU EKOTURIZMA IN PRIPOROČILA Da bi izvedeli, kakšno je splošno zavedanje o ekoturizmu in kakšne so navade prebivalcev, povezave z načrtovanjem počitnic, smo izvedli anketo. Izvedli smo jo v mesecu aprilu 2005. Vprašalniki so bili razdeljeni v večjem trgovskem centru v Murski Soboti, na Slovenski ulici v Murski Soboti, na Hodošu pred pošto in na Cankovi na trgu. Petdeset naključno izbranih domačinov v Prekmurju, različnega spola, starosti in izobrazbe smo prosili za njihova mnenja. Anketa je vsebovala 27 vprašanj na tematiko načrtovanja potovanja, želje in pomembnosti na potovanju in dopustu, pomembnosti ekoturizma in prepoznavnosti krajinskega parka Goričko. Z zastavljenimi vprašanji smo si želeli ustvariti sliko, ki jo imajo Prekmurci o dopustu in ekoturizmu. Želeli smo ugotoviti:

- kakšne počitniške želje imajo prebivalci krajinskega parka, - ali se zavedajo ekoturistične ponudbe v svojem okolju, - poznavanje in pomembnost ekoturizma za Prekmurce, - poznavanje Krajinskega parka Goričko, - v kakšni meri vpliva ustanovitev krajinskega parka na njegove prebivalce

glede dopusta, - kako domačini zaznavajo turistično ponudbo Goričkega, - katere so pomanjkljivosti krajinskega parka, - ali so zaradi ustanovitve parka Prekmurci bolj osveščeni o ekoturizmu, - ali jih je dejstvo, da živijo v krajinskem parku dalo pobudo in razmišljajo

bolj ekološko o svoji prihodnosti in o svojih bodočih dopustih. 1. in 2. vprašanje sta bili namenjeni preverjanju, kolikokrat letno se odpravljajo anketiranci na dopust in kako dolgo ostanejo. GRAFIKON 1: POGOSTOST DOPUSTA

enkrat46%

dva- do trikrat42%

več kot trikrat12%

enkrat

dva- do trikrat

več kot trikrat

KOMENTAR: Enkrat ali dva- do trikrat se odpravi na dopust 88% anketiranih. To je pokazatelj, ki kaže, da prebivalci SV Slovenije radi potujemo in izkoristimo skoraj vse proste dni za potovanja ali dopust.

30

GRAFIKON 2: DOLŽINA DOPUSTA

8

67

25

00

10

20

30

40

50

60

70

dolžina dopusta v odstotkih

konectedna

1 teden 2 tedna 3 tedne inveč

dopust

odstotek

KOMENTAR: 30 oseb se odloči za enotedenske dopuste, kar predstavlja 67%. Sledijo jim dvotedenski s 25%. PRIPOROČILO: Predlagamo, da v KPG oblikujejo vrsto krajših paketov, prirejeno tej vrsti povpraševanja. Paketi bi bili različno dolgi, od dnevnega do tedenskega paketa. Pritegniti bi morali tako domače kot tudi tuje goste. V 3. in 4. vprašanju smo želeli izvedeti, kako anketiranci rezervirajo dopust in kaj so motivi, da se zanj odločijo. GRAFIKON 3: REZERVACIJA DOPUSTA

24

10

66

0

10

20

30

40

50

60

70

v celoti le prevoz do ciljain nazaj

organiziram vceloti sam/a

kako organiziram dopust?

osto

tek

odstotek

KOMENTAR: Pri tem podatku bi lahko sklepali, da se anketiranci zelo dobro pozanimajo, kam se odpravljajo na naslednji dopust, saj si celotno organizacijo uredi, brez pomoči agencije, kar 33 vprašanih oseb. GRAFIKON 4: RAZLOGI ZA DOPUST

43%

25%

13%

2%

15%2%

počitek/odklop

spoznavanje novih dežel,krajev

uživanje na soncu in plaži

nova kulturna doživetja

užitek v naravnih lepotah

drugo: golf, ribolov

KOMENTAR: Večji del anketirancev povezuje dopust s počitkom, z odklopom od vsakdana: kar 43%. Za spoznavanje novih dežel in krajev se odloči 25% oseb, vendar uživanje v naravnih lepotah, ni najbolj povezano s tem spoznavanjem.

31

PRIPOROČILO: KPG mora poskrbeti, da bo ponudba KPG hitro najdena v brskalniku. Turistične agencije morajo na svojih spletnih straneh tudi ponujati različne pakete, ki vključujejo KPG. Po zvrsti dopusta in aktivnostmi med dopustom smo vprašali pri vprašanjih 5 in 6. GRAFIKON 5: NAJLJUBŠA ZVRST DOPUSTA

7%

27%

25%

14%

3%

5%

17%1%

1%

dopust, poln zabave

počitniški ("lenarjenje")

dopust, poln novih doživetij

dopust na plaži in soncu

zdraviliški

dopust, poln športnih aktivnosti

študijski, odkrivanje kulturne dediščine

spoznavanje in odkrivanje naravnihvrednotdrugo: ribolov

KOMENTAR: Od 52% anketirancev, želi 27% počivati med dopustom ali prav nasprotno; 25% si želi dopust, poln novih doživetij. Ostale zvrsti so več ali manj enakomerno porazdeljene, izstopa še morda spoznavanje in odkrivanje naravnih vrednot s 17%. GRAFIKON 6: AKTIVNOSTI MED DOPUSTOM

34%

13%9%1%

27%

14% 2%

s kopanjem, s sončenjem

s sprehajanjem inpohodništvom

s športnimi aktivnostmi

z nakupovanjem

z doživljanjem narave in njenihlepot

z ogledom kulturne dediščine indrugih znamenitosti

drugo: vožnja z motorjem,ribolov, kolesarjenje

KOMENTAR: Kopanje in sončenje sta vodilni aktivnosti med dopustom pri 34% oziroma 17 anketirancih. Zelo pomembno pa je tudi doživljanje narave in njenih lepot, tako se je odločilo 27% anketirancev. PRIPOROČILO: KPG lahko skoraj vse navedene aktivnosti vključi v svojo ponudbo tako za domače, kot za tuje goste. Povezati se mora s ponudniki ter skupaj z njimi ustvariti pakete in razne ponudbe. Domačini morajo uvideti, da jim tudi domača regija ponuja možnost za prijeten dopust. Tuje goste pa je treba prepričati, da je Goričko kotiček Evrope, kamor se z veseljem odpraviš na dopust.

32

Anketirance smo v vprašanju 7 vprašali, kaj bi bil razlog, da se za določeno destinacijo ne bi odločili. GRAFIKON 7: RAZLOG ZA ODPOVED POTOVANJA

40%

32%

5%

6%

14%3%

onesnažena narava inokoljepreveč turistov

premalo možnosti zašportne in druge aktivnostislaba infrastruktura

premalo znamenitosti

drugo: ni ribolova,prenizka plača

KOMENTAR: Najbolj moteča faktorja sta onesnaženost okolja in narave ter preveč turistov, to je navedlo 72% oziroma 36 anketirancev. Lahko bi rekli, da anketiranci ne marajo tipičnih, prepolnih turističnih krajev. Rajši se odpravijo v kraje, kjer ni gneče in je narava ohranjena. PRIPOROČILO: Ta rezultat pomeni veliko prednost za KPG. Na Goričkem najdemo ohranjeno naravo, malo turistov in dovolj znamenitosti. Te potenciale je potrebno izkoristiti in jih pri promociji postaviti v ospredje. V 8. vprašanju nas je zanimalo najljubše prevozno sredstvo na dopustu. GRAFIKON 8: PREVOZNA SREDSTVA NA DOPUSTU

7%

56%11%

22%

4%javna prevozna sredstva

avtomobil (lasten ali rent acar)

kolo

peš

drugo: letalo, motorno kolo

KOMENTAR: Vodilno prevozno sredstvo je avtomobil, kar 56% anketirancev se odloči za tako vrsto prevoza. Javna prevozna sredstva niso niti vredna omembe, le 7% se odloči za to možnost. V ciljni destinaciji pa jih 22% rado pešači. PRIPOROČILO: Potrebno bi bilo ugotoviti, zakaj se tako malo anketirancev odloči za javna prevozna sredstva. Mogoče so to slabe povezave, nefleksibilnost, previsoke cene vozovnic, itn. KPG bi moral preveriti dostopnost različnih pomembnih krajev v parku in se s predstavniki avtobusnega prometa dogovoriti za dodatne linijske vožnje do le-teh. Mogoče pa le ob praznikih, počitnicah in podobnih dnevih, ko bi pričakovali več gostov. Cene kart za javna prevozna sredstva bi lahko bile vključene v paket.

33

9. vprašanje je bilo namenjeno namestitvi na dopustu. GRAFIKON 9: NAMESTITVE NA DOPUSTU

0%

26%

2%2%

4%

26%

21%

0%

19% hoteli 5*hoteli 3 do 4*klubi, all inclusivemladinski hotelipenzioniapartmajiprivatne namestitveturistične kmetijekampiranje

KOMENTAR: Hoteli 3* do 4*, apartmaji, privatne namestitve in kampiranje si zelo enakomerno delijo odstotke pri vrstah namestitve, skupaj 92%. Zanimivo je, da se nihče ne odloča za turistične kmetije. Za nas je zanimiv podatek, da se jih 21% odloči za privatne namestitve, 26% pa za apartmaje. PRIPOROČILO: Ta rezultat nam pove, kje prebivajo anketiranci na dopustu. Zanimivo je, da se nihče ne odloča za turistične kmetije. Upoštevati moremo, da na destinacijah, kjer sta sonce in morje, niti nimamo v ponudbi turističnih kmetij. Le-te najdemo predvsem na podeželju, v gorah, v parkih in podobno. KPG vse te zvrsti namestitve tudi nudi. Ponudbe lahko naredijo z različnimi namestitvenimi možnostmi. V vprašanjih 10 in 11 smo vprašali, koliko se anketiranci pozanimajo o kulturi dežele, preden se odpravijo na dopust in ali kontaktirajo domačine. GRAFIKON 10: ZANIMANJE ZA KULTURO REGIJE IN NJENIH OBIČAJEV

2 4

3846

1005

101520253035404550

sploh ne ne minimalno da natančno

odgovor

odst

otek

odstotek

KOMENTAR: Skoraj polovica anketirancev, 46%, se jih pozanima o destinaciji, kamor odhajajo, prav tako pa se ostalih 38% pozanima le minimalno. 10% se z kulturo in običaji seznani natančno, kar pa je kar nizek odstotek. PRIPOROČILO: KPG mora skrbeti za to, da je dovolj informativnega materiala na vseh točkah, kjer jih bodoči gost išče. Te točke so razni TICi, turistične agencije, turistična predstavništva v tujini, knjižnice, itn.

34

GRAFIKON 11: KONTAKTIRANJE DOMAČINOV NA DOPUSTU

da nele, če jepotrebno

odstotek

44

6

50

0

10

20

30

40

50

odgovor

odstotek

KOMENTAR: Skoraj polovica, 44%, kontaktira z domačini, preostali pa se za stik odločijo le, če je nuja. To pomeni, da večji del anketirancev vzpostavi stik. PRIPOROČILO: Goričanci so znani kot prijazni ljudje. Radi pomagajo in so zelo gostoljubni. Te lastnosti domačinov so zelo pozitivne in pomagajo pri razvijanju turizma v KPG. Park bi moral skrbeti za to, da so vsi prebivalci seznanjeni s ponudbo KPG in z vsemi novostmi. Tako da bi Goričanci znali tudi svetovati gostom in jih informirati o parku. Na vprašanja od 12 do 14, v katerih smo spraševali po pomembnosti naravnih lepot na dopustu, po odgovornem odnosu do narave in po ohranjeni naravi ter kulturni dediščini v lastnem okolju, smo prejeli naslednje odgovore: GRAFIKON 12: POMEMBNOST DOŽIVLJANJA NARAVNIH LEPOT NA DOPUSTU, ODGOVOREN ODNOS DO NARAVE IN POMEMBNOST OHRANJENE NARAVE TER KULTURNE DEDIŠČINE V NAŠEM KRAJU

40

52

4 40

56

42

2 0 0

4650

40 00

10

20

30

40

50

60

odstotki

vprašanje št.12

vprašanje št.13

vprašanje št.14

vprašanja

zelo velikovelikoo tem še nisem razmišljal/amanj pomembnonepomembno

KOMENTAR k odgovoru 12: Doživljanje naravnih lepot pomeni 20. anketirancem veliko, dodatnim 26. osebam pa zelo veliko, skupaj 92%. Naravne lepote igrajo veliko vlogo pri dopustu. KOMENTAR: k odgovoru 13: Odgovornost do narave predstavlja skoraj vsem anketirancem zelo veliko in veliko, 98%. Pri tem izidu ugotavljamo, da se ljudje zavedajo, kakšen negativni vpliv lahko imajo na destinacijo, kamor gredo in se te odgovornosti tudi zavedajo. KOMENTAR k odgovoru 14: Prav tako je 96% anketirancem pomembna ohranjena narava in kulturna dediščina v domačem okolju. To je zelo pozitiven rezultat, saj ugotavljamo, da se polaga velika pozornost prav naravi in kulturni dediščini v deželi okrog nas.

35

V vprašanju 15 nas je zanimalo poznavanje izraza »ekoturizem«. GRAFIKON 13: POZNAVANJE IZRAZA EKOTURIZEM

da88%

ne12%

da

ne

KOMENTAR: Večji del anketirancev, 44 oseb, je že slišalo za izraz ekoturizem. Izraz ekoturizem povežejo: - z naravo, - s turizmom z omejeno količino onesnaževanja in čim manj porabljenimi resursi, - z okoljem, katerega človek čim manj spreminja in posreduje ter je namenjeno turistom, - s urizmom, ki je ekološko naravnan (pravi odnos do okolja), - z zdravo prehrano, s počitnicami v ekološko neoporečnem okolju, - s preživljanjem dopusta na ekoloških kmetijah, kjer ponujajo ekološko pridelano hrano, - s čuvanjem narave, ekološkim odnosom do narave, sobivanjem z naravo, bivanjem v naravnem okolju, ekologijo – turizmom. KOMENTAR: Anketiranci si zelo dobro razlagajo ekoturizem in točno vedo, kaj ta izraz pomeni. PRIPOROČILO: Osveščenost prebivalcev Goričkega je zelo dobra. Potrebno bi jih bilo s takimi ponudbami tudi pritegniti in jim pokazati, da je ekoturizem v njihovi neposredni bližini. Anketirance smo vprašali, ali so kdaj v svoji potovalni agenciji zasledili turistične ponudbe, s področja ekoturizma (vprašanje 17), ali so bili na takem dopustu (vprašanje 18) in ali se jim zdi ekoturizem perspektivna zvrst turizma (vprašanje 19)? GRAFIKON 14: PONUDBE S PODROČJA EKOTURIZMA; EKOTURISTIČNI DOPUST IN EKOTURIZEM KOT PRESPEKTIVA TURIZMA

da; 18 da; 20

da; 54

ne; 82 ne; 80

ne; 46

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

vprašanje št. 17 vprašanje št. 18 vprašanje št. 19

vprašanja

odst

otki ne

da

KOMENTAR: Vprašanje št. 17: slika nam jasno kaže, da se turistične agencije premalo ali pa sploh ne ukvarjajo z ekoturistično ponudbo, saj 41 anketirancev še ni zasledilo takšne ponudbe v agencijah. Agencije, ki so locirane na obrobju parka ali pa celo v parku samem, bi morale

36

posvetiti več pozornosti tej zvrsti turizma. S tem bi promovirali svojo regijo ter privabljali domače ter tudi tuje goste. Vprašanje št. 18: le 10 anketirancev si je izbralo ekoturizem za način dopustovanja. Za slab izid tega vprašanja lahko iščemo vzroke pri vprašanju št. 17. Turistične agencije ne posvečajo nobene pozornosti ekoturizmu in tako tudi stranka, ki pride po nasvet in po predloge za prihodnji dopust v agencijo, ne dobi nikakršnih podatkov ter informacij, da taka zvrst dopusta tudi obstaja. Niti ni možnosti, da bi se turist lahko morda odločil za ekoturistično ponudbo. Vprašanje št. 19: 54% anketirancev je že razmišljala o ekoturizmu kot perspektivni zvrsti turizma. Iz podatka ne moremo razbrati, če bi se za tak dopust tudi odločili. PRIPOROČILO: Naloga lokalnih turističnih agencij bi morala biti: pritegniti domače in tuje goste na Goričko. KPG bi moral tesneje sodelovati z njimi. Skupaj bi morali zgraditi trdno mrežo informacij in ponudb, ki bi se vsiljevale v zavest turistom in domačinom. Mnogo ljudi bi se odpravilo na ekoturistični dopust. Potrebno jim je dati informacije in jih usmerjati. To je tudi ena izmed nalog turističnih agencij in tudi parka. V vprašanju 20 smo želeli izvedeti, kakšno je poznavanje slovenskih parkov. GRAFIKON 15: POZNAVANJE SLOVENSKIH PARKOV

24%76%

neda

38%

29%

11%

7%

5%4%2%2%2%

Triglav

Goričko

Volčji potok

Logarska d.

Bohinj

Snežnik

Trenta

Kranjska gora

Škocjanske j.

KOMENTAR: 76%, oziroma 38 anketirancev pozna nacionalne in krajinske parke. 38% tistih, ki so odgovorili z »da«, pozna Triglavski narodni park, 29% jih je omenilo Krajinski park Goričko, sledi Volčji potok z 11%, itn. Ugotavljamo, da je seznanjenost anketirancev s slovenskimi parki zelo slaba.

37

V vprašanjih 21. in 22. nas je zanimalo, ali anketiranci poznajo Krajinski park Goričko in promocijski material le-tega. GRAFIKON 16: POZNAVANJE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO?

da94%

ne6%

da

ne

KOMENTAR: Odstotek odgovora “da” je zadovoljiv, 94%, vendar se bo moral krajinski park še bolj potruditi v svoji prepoznavnosti, saj bi bilo za pričakovati, da so vsi prebivalci te regije vsaj enkrat slišali zanj. Promocija parka je nezadovoljiva. GRAFIKON 17: POZNAVANJE PROMOCIJSKEGA MATERIALA PARKA

da64%

ne36%

da

ne

KOMENTAR: Več kot polovica anketirancev, 64%, je že zasledila promocijski material parka. Za dobro promocijo in prepoznavnost bi ta odstotek med domačini moral biti mnogo višji. PRIPOROČILO: Kot smo že nekaj krat omenili, je promocija parka izredno slaba in s tem je prepoznavnost parka zelo nizka. Prva naloga KPG je promocija parka. Na vprašanji 23 in 24, kaj nam ponuja KPG in ali bo park pripomogel k razvoju ekoturizma v regiji, smo dobili sledeča rezultata: GRAFIKON 18: SEZNANJENOST S PONUDBO KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO

46 47 48 49 50 51 52

%

da

ne

odgo

vor

odstotek

KOMENTAR: Na vprašanje, kaj poznajo na Goričkem, jih je največ odgovorilo grad pri Gradu, 8 oseb, sledi rotunda s 3 glasovi, ostale naštete točke in ponudbe Goričkega pa so naštete le posamezno: Bukovnica, Krašči, gozdna učna pot Fuks graba, Kobilje, jezero na Hodošu, naravne znamenitosti, posebna vegetacija parka, kolesarske in sprehajalne poti, lepa narava, Noč čarovnic, svež zrak in sprehodi po gozdu ter turistične kmetije.

38

Kar 52% jih ne ve, kaj jim Krajinski park Goričko ponuja. Vsi anketiranci so gotovo že bili

a Goričkem in bi morali znati našteti vsaj eno stvar, ki je povezana z njim. Mogoče jih je temveč so

mogoče mislili na kakšne posebne ponudbe v sklopu parka. PRIPOROČILO: Seznaniti najprej Prekmurce, kaj je Krajinski park Goričko in kaj ponuja. GRAFIKON 19: VPLIV KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO NA RAZVOJ EKOTURIZMA

nzmedlo vprašanje in niso enačili Krajinski park Goričko s samim Goričkim,

46%

50%

4%

da

mogoče

ne

OMENTAR: Pri tem odgovoru lahko vidimo, da je ustanovitev krajinskega parka K

Goričko naredilo tudi nekakšen premik v prepričanju ljudi, da lahko ta park pripomrazvoju ekoturizma v regiji. Z odgovorom »da« in »mogoče« je skupaj odgovorilo 96%,

ore k

oziroma 48 anketirancev. Rezultat je zelo pozitiven in poda upanje in verovanje v to zvrst turizma. PRIPOROČILO: Ekoturizem po našem prepričanju pomeni prihodnost turizma na Goričkem. Prebivalci parka bi se morali truditi, da se ta zvrst razvija in pomagala ohranjati

rizma pri načrtovanju dopusta, smo dobili sledeče rezultate:

Goričko tako, kot je. Na vprašanje 25, ali bodo v prihodnosti posvetili več pozornosti ponudbam ekotu GRAFIKON 20: POSVEČANJE POZORNOSTI PONUDBAM EKOTURIZMA V

RIHODNOSTI P

44%

52%

da

ne

ne vem

4%

KOMENTAR: Čeprav je 44%, oziroma 22 anketirancev odgovorilo z da, je delež tistih, ki niso prepričani, zelo visok, kar 26 anketirancev. Ta rezultat nam kaže, da kljub vsemu ni posebno velike želje ali motivacije, da bi se turizem razvijal v smeri ekoturizma. Anketiranci imajo radi lepo naravo, nenasičenost s turisti, itn., vendar po našem mnenju niso dovolj pozorni na ponudbe ekoturizma, kadar se odločajo o lastnem dopustu. PRIPOROČILO: Naloga regije je osveščati prebivalstvo o ekologiji, o ekoturizmu in jih prepričati o njihovi pomembnosti za našo zdravo prihodnost in ohranjeno naravo.

39

Povprašali smo še po starosti ter spolu anketirancev: GRAFIKON 21: STAROST IN SPOL ANKETIRANCEV

40anketirancev %6080

100

število

spol moški

spol ženska0

20

15-20 21-35 36-50 51-65 66 in skupajveč

starost

KOMENTAR: Anketa je bila med moškim in ženskim spolom zelo enakomerno porazdeljena. 18% anketirancev smo imeli v starostni skupini med 21 in 35 in 19% v starostni skupini med 36 in 50 let. PRIPOROČILO: Prekmurci, stari med 21 in 65 let, predstavljajo aktivni del prebivalstva.

To je tudi starostna skupina, ki največ potuje. Ta del prebivalstva je potrebno animirati in jim predstaviti domačo ponudbo ter jim predstaviti vse pozitivne lastnosti ekoturizma.

40

6 SKLEP

Preprostost, revščina ter odmaknjenost Goričkega so ohranili naravo in kulturno dediščino takšno, kot si ju preostali del Slovenije, Evrope in sveta lahko le želi. Ohranili so se pristnost, neokrnjena narava, mir in tišina. Z ustanovitvijo Krajinskega Parka Goričko ima priložnost vsa sonaravna ali eko-punudba regije združiti pod eno streho in ponuditi nove priložnosti za nadaljnji razvoj ekoturizma.

u in okoljskemu položaju v državi.

urna ediščina nista dovolj, interese mora imeti tudi tu živeče prebivalstvo.

diplomski nalogi smo želeli ugotoviti trenutno stanje ekoturizma in njegove ponudbe na oričkem, oceniti prepoznavnost ekoturizma in Krajinskega parka Goričko med Goričanci r ugotoviti, kakšna bo bodočnost razvoja turizma v tej regiji.

gotovili smo, da so nam z ustanovitvijo Krajinskega parka Goričko dane vse možnosti, a se regija lahko uspešno in enotno razvija v njegovi ekoponudbi, da so neokrnjene aravne danosti na dlani, treba jih je le pametno uporabiti in promovirati v smislu koturizma.

ark je v začetni fazi dobil veliko finančno podporo, ki jo je izkoristil za renovacijska dela radu v Gradu, ki služi kot sedež Krajinskega parka Goričko in kot informacijski center arka. Organizirane so bile različne delavnice za Goričance, natisnjeno je bilo kar nekaj romocijskega materiala, narejena je bila spletna stran parka in še nekaj projektov je bilo vedenih. Ta ritem dela in gradnje na ekoturizmu se je upočasnil.

oričance ni bilo tako enostavno prepričati, da prinaša park Goričko in z njim povezan koturizem razne prednosti za prebivalce. Težko jim je bilo verjeti, da je to verjetno edina rihodnost Goričkega in da je ta zvrst turizma lahko istočasno priložnost za zaposlovanje kalnega prebivalstva, za vračanje mladih nazaj na kmetije, priložnost za finančni vir in

aslužek. Prebivalcem manjkata pogum in samozavest, da se odločijo za korak naprej v koprihodnost. Med prebivalci primanjkuje tudi povezanosti in enotnosti. S takim bnašanjem se razvoj le upočasnjuje in pretok informacij in nasvetov je majhen.

a podlagi ankete smo ugotovili, da Goričancem zelo dosti pomeni neokrnjena narava in hranjena kulturna dediščina, kot doma tako tudi na dopustu. Večina je mnenja, da še niso ili na dopustu, ki bi ga lahko uvrstili med ekoturizem, prav tako pa jih večina ni zasledila ristične ponudbe te zvrsti v lokalnih agencijah. Večji del jih verjame, da se bo z

stanovitvijo Krajinskega parka Goričko ekoturizem v tej regiji boljše razvijal. romocijski material parka večina pozna, zelo slabo pa je znanje o ponudbi parka. Razen

gradu na Gradu in rotunde v Selu, so bile še dodatne znamenitosti le posamezno naštete.

Slovenija se je v viziji gospodarskega razvoja opredelila za trajnostni razvoj turizma in se s tem uskladila z razvojnimi usmeritvami Evropske unije. Ekoturizem bi naj vodil k boljšemu gospodarskemu, socialnem Ekoturizem je oblika alternativnega turizma, ki pa je tesno povezana z okoljem, z naravo. Ekoturistična ponudba vabi ljudi v nedotaknjeno naravo, ti pa pridejo z namenom, da jo doživijo. To pa nam nudi Krajinski park Goričko. Vsekakor sama narava in kultd VGte Udne Pgppiz Geplozeo NobtuuP

41

Osnova za uspešno prihodnost ekoturizma v Prekmurju in na Goričkem je podana. ebivalce, ki si želijo sodelovati pri tem projektu. Spodbujati je treba

anoge, katere sodijo v ekoponudbo, pretok informacij in pomoči mora biti hitrejši. Graditi

no znova vračali in uživali pri nas na Goričkem.

Potrebno je povezati prpje potrebno na prepoznavnosti regije, najbolj s promocijskim materialom v vseh zvrsteh medijev. Letaki, brošure, plakati in ostali materiali parka bi morali biti na voljo v vseh agencijah, hotelih, gostilnah, itn. Tu živeče ljudi je potrebno prepričati, da je ekoturizem prihodnost. Z ustnim izročilom se bodo lepote pokrajine in njena neokrnjenost širile najhitreje in privabile goste, ki se bodo ved

VI

POVZETEK Krajinski park Goričko spada med mlajše parke v Sloveniji in je del trideželnega parka Goričko – Raab – Őrség. Z ustanovitvijo parka so se odprle nove možnosti za razvoj in oblikovanje ekoturizma. V nalogi smo predstavili Krajinski park Goričko, njegove ekoturistične potenciale in osveščenost njegovih prebivalcev o ekoturizmu. Do ključnih odgovorov sem prišla s

omočjo SWOT analize in ankete.

men diplomske naloge je bil prikazati trenutno stanje razvoja ekoturizma v parku. koturizem je kot oblika alternativnega turizma tesno povezan z okoljem, z naravo in s rebivalci. Ekoturistična ponudba vabi goste v nedotaknjeno naravo, ti pa pridejo z

enom, da jo doživijo. Z ustanovitvijo KPG (Krajinskega parka Goričko) se je pojavila ožnost, da se ekoturizem v tej regiji boljše razvija. Različni ponudniki bi morali nastopati

parka. Promocijski nastopi parka in oglaševanje v vseh medijih bi ripomogli k boljši prepoznavnosti in bi pritegnili domače in tuje goste.

gotovili smo, da sta slaba osveščenost in pomanjkljivo oglaševanje razlog za trenutno anje počasnega razvoja ekoturizma v parku.

koturizem v KPG predstavlja lepo prihodnost za vse ponudnike in njegove prebivalce. To istiti in napeljati turizem na Goričkem v prave tirnice.

LJUČNE BESEDE: rizem, ekoturizem, Trideželni park Goričko – Raab – Őrség, Krajinski park Goričko,

urje, parki, ohranjena narava, kulturna dediščina, rokodelstvo, anketa.

USAMMENFASSUNG

er Landschaftspark Goričko gehört zu den jüngsten Naturparks Sloweniens. Er stellt auch inen Teil des Dreiläder Naturparks Goričko – Raab – Őrség dar. Die Gründung des Parks at viele Möglichkeiten für die Entwicklung und Gestaltung des Ökotourismus in der egion geöffnet.

unserer Arbeit haben wir den Landschaftspark Goričko mit all seinen ökotouristischen r Einwohner über diese Art des Tourismus

ehandelt. Diese Informationen haben wir mit Hilfe der SWOT Analyse und einer mfrage bekommen.

ie Absicht der Diplomarbeit ist, den heutigen Stand des Ökotourismus im Park orzustellen. Ökotourismus als eine Form des alternativen Tourismus ist eng mit der Natur,

der Umgebung und mit den Einwohnern verbunden. Das ökotouristische Angebot lädt die Gäste ein, die unberührte Natur zu genießen und diese auch aktiv zu erleben. Mit der

p NaEpnammenotno pod okriljemp Ust Eenkratno priložnost je potrebno izkor KtuPrekm Z DehR InVorteilen, sowie auch die Vorstellung debU Dv

VII

Gründung des Landschaftsparks Gorider Region

čko ergab sich die Möglichkeit, den Ökotourismus in besser und unter einem Dach mit dem Park zu gestalten. Alle

ourismusanbieter können unter dem Patronat des Parks einheitlich auftreten und in allen

ir haben erkannt, dass die mangelhafte Werbung des Parks und die nicht ausreichende

kotourismus im Landschaftspark Goričko stellt eine schöne Zukunft für die Einwohner

erbe, Handarbeit, mfrage.

TMedien dafür sorgen, dass sich durch die Werbung deren Bekanntheitsgrad hebt und dadurch sowohl einheimische als auch Fremde Gäste angezogen werden. WKenntis der Einwohner über den Ökotourismus die Gründe für die langsame Entwicklung des Ökotourismus sind. Ödar. Diese einmalige Möglichkeit sollten wir ausnutzen um den Tourismus Goričkos auf den richtigen Weg zu führen. SCHLÜSSELWÖRTER: Tourismus, Ökotourismus, Dreiländer Naturpark Goričko – Raab – Őrség, Landschaftspark Goričko, Prekmurje, Parks, erhaltene Natur, KulturU

VIII

SEZNAM LITERATURE IN VIROV

1) AIEST. 1999. Future-Oriented Tourism Policy. St. Gallen: Edition AIEST ) Bieger, Thomas. 2000. Management von Destin2 ationen und

epublike Slovenije

n und sozialvertraglichen Tourismus durch deutsche Reiseveranstalter. München, Wien: Oldenburg

Umweltverträglicher Tourismus: Fallstudien zur Entwicklung

Grad na Goričkem. Grad: Eurotrade Print 10) Krippendorf, Jost. 1975. Die Landschaftsfresser. Bern 11) Ludwig, Has, Neuer. 1990. Der neue Tourismus, Rücksicht auf Land und Leute,

2.Aufl. München: Beck 12) Mose, Ingo. 1989. Sanfter Tourismus – Alternative der Tourismusentwicklung.

Innsbruck: Österreichischer Alpenverein, Verwaltungsausschuss 13) Pauko, Franc. 1999. Turistične zvrsti. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta 14) Roth , Schrand. 1992. Umweltverträglicher Tourismus. Von der Forderung zur

Realisierung. München: Touristik Marketing 15) SeP. 2003. Razvoj ekoturizma v Sloveniji. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije 16) Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. 2001. Turizem in okolje, Slovenija-

turistična dežela. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica 17) Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. 1994. Človek in njegovo okolje.

Celostno razumevanje okolja-izziv na pragu tretjega tisočletja. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica

18) Ziernfeld, Trstenjak, Čosič, Titan. 2002. Zdravilne energetske točke v Pomurju. Murska Sobota: Franc – Franc d.o.o.

19) Balažic Peček, Bernarda. 2002. Krajinski park je realnost? Vestnik 21, 4 20) Balažic Peček, Bernarda. 2002. Prvi evropski trilateralni park. Vestnik 38, 5 21) Balažic Peček, Bernarda. 2003. Izobraževanje za krajinski park. Vestnik 7, 9 22) Balažic Peček, Bernarada. 2003. Oktobra bo razglašen Krajinski park. Vestnik 22, 3 23) Balažic Peček, Bernarada. 2005. »Varuh« občine bo postal »varuh« parka. Vestnik

30,5 24) Genčer, Ivan. 2004. Priložnost za Goričance. Delo 12.05.2004 25) Genčer, Ivan. 2005. Razvojna priložnost, ki je Goričanci ne smejo zamuditi. Delo

23.02.2005 26) Kalamar, Daniel. 2004. Narediti premik tudi v glavah ljudi. Vestnik 56, 12 27) Lebe, Sonja Sibila. 2003. Goričko je moja zasebna in poslovna tema. Vestnik 13, 14 28) Pojbič, Jože. 2004. Možnosti in priložnosti Krajinskega parka Goričko. Delo

10.02.2004

Tourismusorganisationen. 4. Aufl. München Wien: Oldenburg Verlag 3) Fennel, David A. 2000. Ecoturism: an introduction. London, New York, Routlendge 4) Gulič, Andrej. 1998. Strategija razvoja Pomurja (Prekmurja in Prlekije). Ljubljana:

Urbanistični inštitut R5) Huybers, Twan. 2002. Environmental management and the competitiveness of nature

– based tourism destination. Northhampton: E. Elgar 6) Kirstges Torsten. 1992. Sanfter Tourismus: Chancen und Probleme der Realisierung

eines ökologieorientierte

7) Kirstges, Lück. 2001.und Umsetzung Sanfter Tourismuskonzepte. Messkirch: Gmeiner Verlag

8) Kontschnik, Maximilian. 1991. Darstellung und kritische Analyse des Konzeptes »Sanfter Tourismus«. Graz: diplomsko delo

9) Krpič, Daniela. 2003.

IX

29) Uitz, Martin. 2003. Goričko kot Toskana srednje Evrope. Vestnik 55, 12 deželje. Katalog turističnih kmetij. Združenje

turističnih kmetij Slovenije: Založba Slon 30) Verbič, Darja. 1998. Slovensko po

INTERNETNI VIRI: 1) Alpe Adria Media Marketing 2002. (2004). Regijski park Mura (online). Available:

http://www.aa-mm.si/OdkrijmoSlovenijo/Mura.htm (30.6.2004) Büro fur integrierte V2) erkehrsplanung und Stadtentwicklung. (2004). Probleme des Tourismus (online). Available: http://www.umwelt-verkehr.de/bfivs/literatur/doc-tourismus-01.htm (24.6.2004)

3) Cyberalps. (2004). Conservation – Soft Tourism (online). Available: http://www.cyberalps.com/features/conserv01.html (24.6.2004) Dobrodošli v Slovenij4) i. (2005). Tuistična informacijska mreža (online.) Available: http://www.creativ.si/wts/ (15.3.2005)

5) Dreilander Naturpark Raab. (2005).(online). Available: http://www.naturpark-raab.at/start.html (30.5.2005)

Regionale Fr6) Feilmayr, Wolfgang. (2004). emdenverkehrs- und Planung. SanfTourismus (online). Avail c.at/feil/sanft1.pd

ter fable: www.srf.tuwien.a (24.6.2004)

7) GIS-Gorička informativna stran. (2005). Turizem (online). Available: http://www.goricko.net/index.php?topic=Turizem (30.5.2005)

8) Gross, Roland. (2004). Die ersten Kritiker. Historischer Rückblick (online). Availablle: http://www.roland-gross.de/STHistorie.htm (24.6.2004) Krajinski park ). (online). Available9) Goričko.(2005 : http://www.park-goricko.org/sl/prvastran.asp (7.6.2005)

10) Nachhaltigkeitstaten Bank. (2004). School of soft travel 2002 Training course for Inergrative Tourism (online). Available: http://e-taten.municipia.at/alle/f0001408.html (24.6.2004)

11) Panon.si (2005). (online). Available: http://www.panon.si (7.6.2005) 12) Pomurje net. (2005).(online). Available: http://www.pomurje.net/pomurje_turizem.asp

(30.5.2005) Őrségi nemzeti park igazgatóság. (2005). (online).Available: 13) http://www.orseginpi.hu/ (30.5.2005)

14) Pomurska turistična zveza. (2005). (online). Available: http://www.pt-zveza.si/mlcore/core/index.cfm?fuseaction=site&siteID=9 (7.6.2005)

15) Sanfter Tourismus kommt immer mehr in Mode. (2004). (Online). Available: http://www.nachhaltig-leben.de/TOURIS.HTM (24.6.2004)

Sanfter Tourismus. Auch die Natur braucht E16) Schaffer, Manfred. (2004). rholun(online). Available: www.v 4-1.htm

g erbraucher.de/umwelt/inhalt/recherche/umw l

(25.6.2005) 17) Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. (2004). (online). Available:

http://www.gov.si/svo (24.6.2004) 18) Turistična zveza Slovenije. (2004). Etični kodeks v turizmu (online), Available:

http://www.turistica.edu/kribel/kodeks%20v%20turizmu.htm (24.6.2004) 19) Turistična zveza Slovenije. (2004). Mednarodno leto ekoturizma in slovenski turizem

(online). Available: http://www.rr-vel.si/tzs/et.html (24.6.2004)

X

20) Urad vlade za informiranje. (2005). Zakaj ne zaščitimo več ozemlja Slovenije z

/531-124nacionalnimi parki? (online). Available: http://evropa.gov.si/evropomocnik/question (7.6.2005)

1) Van Emtden, Ian C. Meerkamp. (2004). Handlungsoptionen zur Reduzierung von Umweltauswirkungen des Tourismus (online). Available:

um.de/i_handlungsoptionen.html

2

http://www.alpenfor (24.6.2004) 2) Večer 29.05.03. (2005). Ekoturizem v luči različnosti (online). Available: 2

http://www.planid.org/b_c/ve/03/0529_us-varstvo.htm (24.6.2004) Vestnik (2005). Turizem (online). Available: 23) www.pomurje.si (7.6.2005)

24) World tourism organization.(2004). International year of ecotourism 2002 (online). Available: http://www.world-tourism.org/sustainable/IYE-Main-Menu.htm (26.4.2004)

PR

1) in Uhrin Noémi C. 2003. Trideželni park

in energijo.

7) rtoci K., Šanca G.., Skalič A., Lačen G. in Horvat M. 2004. Kolesarske in

zdaja. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo

OMOCIJSKI MATERIAL:

Dešnik, Stanka, Wahlhütter I.IsabelleGoričko – Raab – Őrség.Domača obrt in dejavnosti. Ljubljana: Ministrstvo za okolje prostor in energijo

2) Dobovišek, Amadea. 2003. Trideželni park Goričko – Raab – Őrség. Ljubljana: Ministrstvo RS za okolje, prostor in energijo

3) Kaligarič Mitja. 2003. Trideželni park Goričko – Raab – Őrség. Življenjska okolja in njihovi prebivalci. Ljubljana: Ministrstvo RS za okolje, prostor

4) Lehner, Aleksandra. 2002, 2003. Krajinski park Goričko. Ljubljana: Ministrstvo za okolje prostor in energijo

5) Lehner, Aleksandra. 2003. Krajinski park Goričko. Ljubljana: Ministrstvo za okolje prostor in energijo

6) Pšajd, Metka. 2003. Krajinski park Goričko: Rokodelske delavnice in domače dejavnosti. Murska Sobota: MS grafika, Milan Simčič Stanko R., Pepanoramske poti po Goričkem. Celje: Razvojna agencija Sinergija

8) Stojan-Dolar, Mojca. 2003. Krajinski park Goričko, turistična karta parka v merilu 1:50 000. 1.i

XI

SEZNAM SLIK: KA 1: ZEMLJEVID TRIDEŽELNEGA PARKA GORIČKO – RAAB –

ŐRSÉG SLI

SLISLI

SLI RJA

EZNAM TABEL: A MED »TRDIM« ALI MASOVNIM- IN

»MEHKIM« ALI EKO-TURIZMOM

SEZ OV:

GR

GR

GR OSTI MED DOPUSTOM

GR EVOZNA SREDSTVA NA DOPUSTU

GR JE IN NJENIH OBIČAJEV

GR H LEPOT NA

KULTURNE DEDIŠČINE V NAŠEM KRAJU

RAFIKON 13: POZNAVANJE IZRAZA EKOTURIZEM RAFIKON 14: PONUDBE S PODROČJA EKOTURIZMA; EKOTURISTIČNI

DOPUST IN EKOTURIZEM KOT PRESPEKTIVA TURIZMA RAFIKON 15: POZNAVANJE SLOVENSKIH PARKOV RAFIKON 16: POZNAVANJE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO? RAFIKON 17: POZNAVANJE PROMOCIJSKEGA MATERIALA PARKA

GRAFIKON 18: SEZNANJENOST S PONUDBO KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO

GRAFIKON 19: VPLIV KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO NA RAZVOJ EKOTURIZMA

GRAFIKON 20: POSVEČANJE POZORNOSTI PONUDBAM EKOTURIZMA V PRIHODNOSTI

GRAFIKON 21: STAROST IN SPOL ANKETIRANCEV

SLIKA 2: PROMOCIJSKI MATERIAL TRIDEŽELNEGA PARKA KA 3: UTRINKI Z GORIČKEGA KA 4: NARAVA NA GORIČKEM

SLIKA 5: LONČENE PÜTRE KA 6: RADIESTEZIJSKI ENERGETSKI ZNAK POMU

SLIKA 7: TURISTIČNA KMETIJA RENGEO, ŠALOVCI SLIKA 8: BILTEN KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO

STABELA 1: PRIMERJAV

NAM GRAFIKONGRAFIKON 1: POGOSTOST DOPUSTA

AFIKON 2: DOLŽINA DOPUSTA GRAFIKON 3: REZERVACIJA DOPUSTA

AFIKON 4: RAZLOGI ZA DOPUST GRAFIKON 5: NAJLJUBŠA ZVRST DOPUSTA

AFIKON 6: AKTIVNGRAFIKON 7: RAZLOG ZA ODPOVED POTOVANJA

AFIKON 8: PRGRAFIKON 9: NAMESTITVE NA DOPUSTU

AFIKON 10: ZANIMANJE ZA KULTURO REGIGRAFIKON 11: KONTAKTIRANJE DOMAČINOV NA DOPUSTU

AFIKON 12: POMEMBNOST DOŽIVLJANJA NARAVNIDOPUSTU, ODGOVOREN ODNOS DO NARAVE IN POMEMBNOST OHRANJENE NARAVE TER

GG

GGG

a

PRILOGE:

o enikievcih:

ik v Prekmurju, sredina 13. stoletja,

mu ska go leta 1392. Notranja ika a je de

• Rotunda sv. Nikolaja v Selu: enik gotskega slikarstva, sredina 13. stoletja, rotunda je izjemna po

prvič omenjen in s tem je to največji grad v Sloveniji. Skozi stoletja je zamenjal veliko lastnikov. Ima zanimivo grajsko

čudovit park. V zadnjih letih potekajo obnovitvena dela. V r Krajinskega parka Goričo,

ospo ni: so jo gotizirali. Med 1925-27 so jo

prez ačrtih znamenitega arhitekta Jožefa Pri d icijo in domače umetne obrti, as:

ka dediščina, ilovc

i zidanicami,

vzgrajen leta 19

• Tromejnik pri me Avstrijo – Slovenijo in

vrsta naravnih točk, ki so vredne ogleda:

• Serdički ali R v Pomurju. Odpira lep razgled

• Sotinski breg ni (418 m) je najvišji vrh Pomurja. Z razglednega

• potok Ledava – potok je v gornjem toku oranil naravne značilnosti, • slatinski vrelec – izvir mineralne vode v Nuskovi,

Kulturni sp m in znamenitosti: • Pokopališka cerkev sv. Martina v Domanjš

najstarejši ohranjeni sakralni spomen• Sv. Martin v Martjancih:

prek r tska arhitektura in stensko slikarstvo, dograjeno posl v lo znamenitega radgonskega slikarja Janeza Aquile,

izjemen spomtem, da je okrogle oblike,

• Grad pri kraju Grad: v začetku 13. stoletja, imel je 365 sob

dvorišče in obdaja ga poslopju najdemo tudi informacijski cente

goji• Cerkev G dovega vnebohoda v Bov jedru je bila romanska, v 14. stoletju pa

o ntemeljito idali in preoblikovali pPlečnika. elu se je mojster oprl na lokalno trad

• Čikečka vtipična vas z gručastim jedrom. Varovana je kot naseldbins

• Gaj pri F ih: jen s tradicionalnimslikovit hrib, porasel z bujno vinsko trto in posel

• Panonska domačija na Kobilju: udi muzej. Je več kot 100 let stara, lepo obnovljena domačija, v kateri je t

pomemben arhitekturni in etnološki spomenik, • Dajčev mlin Sotini:

24 in obratuje še danes. V pritlični zgradbi je tudi žaga, Trdkovi:

trioglat ka n, postavljen leta 1924 na tromeji med Madžarsko, kot simbol prijateljstva (Stojan-Dolar 2003).

Naravne znamenitosti in naravovarstvene organizacije Goričko je bogato z ohranjeno naravo in naravnimi znamenitostmi. Ponuja se nam cela

deči breg (416 m) je drugi najvišji hrib

na avstrijsko Štajersko, ali Kugla pri Soti

stolpa je vidno celo območje trideželnega parka,

b

• mokrotni travniki - na poplavnem območju Ledavskega jezera pri Pertoči, sko jezero pri Kraščih je umetno akumulacijsko jezero , ki zadržuje vodo

potoka Ledava,

gozd pri Cankovi z gozdno učno potjo,

• iroklastitov pri Gradu – najdemo jih v opuščenem

• sa, kot so rdeči

• • enzij v Markovcih,

•

•

•

ves,

• Nar n , Inštitut za ohr a

ohod

kih poti:

ni stolp Kamenek – Gornji Petrovci – Hodoš.

rav tako razne

• Ledav

• pravi kostanj v Gerlincih, • Fuks graba v Korovcih – ohranjen• zeliščni park Kuzma – predelovalnica zelišč,

Srebrni breg (404 m) je etretji najvišji hrib Pomurja, • nahajališče bazalta in p

kamnolomu. Ta kamen je vgrajen tudi v grad, v grajskem parku pri gradu Grad je moč najti vredna stara drevehrasti, gledičevke, sofore idr., vodnjak Mrzli studenec v Šulincih, pravi kostanj izjemnih dim

• Velika Krka s pritoki – povirje je razvejano in še v naravnem stanju, Hodoško jezero – akumulacijsko jezero na Dolenjskem potoku. Zraven je še izvir pitne vode, naravni izvir zdrave pitne vode v Krplivniku,

cija, • jezero pri Križevcih – majhna umetna akumula• pravi kostanj izjemnih dimenzij na tejatnem bregu v Križevcih,

izvir Mrzlek v gozdu med Dolino in Moščanci. Voda priteka iz sprijetih peščenih plasti,

na Makoterjevem bregu, • pravi kostanj • park ob ruševini graščine Matzenau v Prosenjakovcih – veliko starih dre

o v bližini Dobrovnika – leži v gozdu v dolini Bukovniškega • Bukovniško jezerpotoka. V bližini kapelice sv. Vida so številne energijske točke in izvir sv. Vid

, • rdeči bor pri Zlati jami na Kobilju• drevo skorš izjemnih dimenzij na Martinovem bregu JZ od Kobilja in

drevo brek izjemnih dimenzij pri cerkvi sv. Martina na Kobilju.

av oznanstveno organizacijo najdemo v Peskovcih, Lutra pannonica, 2003). anj nje naravne dediščine (Stojan-Dolar

P niške in tematske poti

Na Goričkem najemo kar nekaj pešpoti, pohodniških in temats

1. Speljani so štirje odseki Evropske pešpoti E7 SLO, v skupni dolžini 27 km, kar pomeni približno 8 in pol ur hoje. Poti vodijo skozi Moravske Toplice – dom duhovnosti Kančevci – razgled

2. Pomurska planinska pot, skupaj približno 22 ur hoje: Osem etap sestavljajo pot Murska Sobota – Selo – Gornji Petrovci – Martinje – Dolič – Serdiški breg – Rogašovci – Grad – Bodonci – Radenci.

3. Vinska turistična cesta Goričko, čez 136 km ceste, katera povezuje raznoliko ponudbo vina, sadja, žganih pijač in prekmurske kulinarike, pdelavnice domače obrti ter naravno in kulturno dediščino.

c

4. Gozdna učna pot Fuks graba, dolga približno 2,4 km. To je poučna pot v

nas najprej popelje na Kuglo ali Sotinski breg (najvišji ko izvir

6 km. To je pot speljana po

ko opazujemo mirno in lepo naravo

Moščancih in

jedeh in vinih. ter pelje mimo vodnega mlina v

tkovcih, čebelarstva Kozic v ite domače dobrote

vodi med njivami travniki gozdovi v okolici Sela in ogled

ljuje

km. Poteka ob Bukovniškem jezeru, v okolici im izvirom z

astlinami.

enje. 16. Boršova vinska pot je dolga 5 km in se iz Dobrovnika nadaljuje na sleme

vodi med vinogradi in vinskih kleti do vinotoča Varga. , 5 km dolga pot pelje do kapelice sv. Urbana na Popovem

ev čez polja mimo

gozdu z zanimivimi točkami kot so različna drevja, lisičji dom, lovski objekti idr.

5. Geološka pot Sotina breg v Pomurju, 418 m), potem na Serdički ali Rdeči breg. Vidimo lahmineralne vode in kamnolom Sotina.

6. Gozdna učna pot Tromejnik, dolga približno 2,gozdu in pohodnika vzpodbuja k doživljanju narave.

7. Turistična pot Tromejnik, v dolžini približno 14,7 km. Pot je polna številnih naravnih in kulturnih znamenitosti ob tromeji med Slovenijo – Avstrijo in Madžarsko. Vidimo lahko spominski park v Kuzmi, leseni zvonik, izvir slatine idr.

davskem jezeru, vzdol8. Pot ob Le ž obale lahin vodne prebivalce.

9. Pot sprostitve in užitka poteka med Španovo domačijo v Tremlovo kmetijo v Bokračih. Ponuja sprostitev in možnost uživanja ob goričkih

10. Sladka pot je namenjena za sladokusceBerkovcih, do medičarstva Jožice Celec v RaIvanševcih in za konec še vinotoč Ratnik, kjer lahko poskusin vino.

11. Učna pot Seloromanske rotunde iz 13. stoletja.

12. Pot Vitis vitae se prične v murski Soboti v Pokrajinskem muzeju in se nadav Martjancih v gotski cerkvi, Moravskih Toplicah, Bogojini v Plečnikovi cerkvi, obisk lončarja v Filovcih in konec je med kletmi v filovskem Gaju.

13. Vidova pot je dolga približno 3kapelice sv. Vida z zdravilno energetskim območjem ter z Vidovzdravilno vodo. Pot se še nadaljuje v Strehovske gorice.

14. Gozdna objezerska pot nas seznani z vodnimi in obvodnimi r15. Gozdna pot skozi Urbanijo v dolžini 8 km nas popelje skozi gozd in nam

omogoča ogled lovskega doma, lovske preže, krmišča, gozdne protipožarne preseke, Voglerjevo znamenje in Marijino znam

Boršovega brega. Pot17. Urbanova vinska pot

bregu. 18. Vinska pot na Rigányóc, pot dolga 7 km vodi iz Žitkovc

gozdov in vinogradov na Rigányócu, kjer je razgledni stolp. 19. Pot sv. Urbana do sv. Martina je 7 km dolga gozdna pot, katera pelje od

Urbanove poti do vinogradov na sv. Martinu. 20. Gozdna pot v log je g8 km dolga gozdna pot v naravnem gozdnem rezervatu

hrasta doba in belega gabra (Stojan-Dolar 2003).

d

Kolesa Kolesar

pots

d

potje s

med

pelavs

ene

rske poti

po Gjem oričkem je na razpolago šest zaznamovanih kolesarskih poti:

1: Med Sadovnjaki in vinogradi, dolžina 39 km peljana po vzhodnem delu Goričkegaje , med vinogradi in sadovnjaki. Počitek je

možen pri vinogradnikih, vinotočih in vinskih kleteh. pot je polna znamenitosti, kot omača obrt, sakralni objekti in naravne znamenitosti. so

2: S sožitjem ver, dolžina 51 km peljana po severozahodnem delu Goričkega, mimo Hodoša, Budinec in Gornjih

Petrovcev. Ta pot ponuja veliko naravnih lepot in gostoljubnost domačinov.

pot 3: Obmejna pot, dolžina 36km se prične pri Gradu pri največjem gradu na Slovenskem in nas pelje do tromeje

Avstrijo – Slovenijo in Madžarsko.

pot 4: Panoramska pot, dolžina 38 km je po zahodnem delu Goričkega in ponuja čudovit razgled na slovenski in trijski del krajinskega parka.

pot 5: Osrednja pot, dolžina 64 km i po osrednjem Goričkem, kot vod po ravnini tako po Gričih. pot vodi med

vinogradi in sadovnjaki in širnimi poljanami.

6: potpelje med vinogradi in gozdovi do Bukovniškega jezera, ki je obdano z zdravilno

rgijo (Stojan-Dolar 2003, Stanko in drugi, 2004).

e

VPRAŠALNIK Pozdravljeni, Sem št n pripravljam diplomsko delo, pri kateVljudn

1. Koli

. Kako dolg je Vaš posamezni dopust? O 2 tedna O 3 tedne in več 3. Ali r enciji?

O v celoti O le prevoz do cilja in nazaj O organiziram v celoti sam/a 4. Kate na dopust ali potovanje (navedite največ dve

ožnosti)?

O nova kulturna doživetja v naravnih lepotah ______

. Katera zvrst dopusta Vam je najljubša (navedite največ dve možnosti)? O dopust, poln zabave

počitniški (»lenarjenje«) O dopust, poln novih doživetij O dopust na plaži in soncu

zdraviliški O dopust, poln športnih aktivnosti O študijski, odkrivanje kulturne dediščine O dopust spoznavanje in odkrivanje naravnih vrednot O drugo (prosim napišite): _______________

i se ukvarjate med dopustom (navedite največ dve možnosti)? O s kopanjem, s sončenjem O s sprehajanjem in pohodništvom O s športnimi aktivnostmi O z nakupovanjem

O z doživljanjem narave in njenih lepot O z ogledom kulturne dediščine in drugih znamenitosti O drugo (prosim napišite): __________

udentka Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru irem potrebujem tudi Vašo pomoč.

o prosim, da izpolnite vprašalnik.

kokrat letno se odpravite na dopust? O enkrat O dva- do trikrat O več kot trikrat

2O konec tedna O 1 teden

ezervirate svoje potovanje ali dopust v ag

ri so Vaši motivi, da se odpravitem

O počitek / odklop od vsakdana O spoznavanje novih dežel, krajev O uživanje na soncu in plaži

O užitekO drugo (prosim, navedite): ________________________________________

5 O O

6. S katerimi aktivnostm

f

7. Kaj bi bil za Vas glavni razlog, da bi se odpovedali potovanju v kakšno deželo, regijo ali esto (navedite največ dve možnosti)?

nažena narava in okolje O preveč turistov

O drugo (prosim, navedite): __________________________

pustu ali potovanju?

O avtomobil (lasten ali rent a car)

O drugo (prosim, navedite): _________________________

. Kak me itve pO hoteli 5 *, lux O hoteli 3 do 4 *

adinski hoteli

___________________________

0. Ali se pred odhodom na dopust pozanimate o kulturi in običajih dežele ali regije,

minimalno O da O natančno

pite v stik z domačini? O le, če je potrebno

ih lepot na dopustu?

O manj pomembno

13. Ko ovoren odnos do nar

ti nepomembno O manj pomembno O nepomembno

m O ones O premalo možnosti za športne aktivnosti in druge aktivnosti za prosti čas O slaba infrastruktura O premalo znamenitosti 8. Najljubša prevozna sredstva na Vašem do O javna prevozna sredstva O kolo O peš 9 šna vrsta na st revladuje pri Vaših dopustih? O klubi, all inclusive O ml O penzioni O apartmaji O privatne namestitve O turistične kmetije O kampiranje

O drugo (prosim, navedite): _ 1kamor odhajate?

O sploh ne O ne O 11. Ali tam, kjer preživljate dopust, sto O da O ne 12. Koliko Vam pomeni doživljanje naravn

O zelo veliko O veliko O o tem še nisem razmišljal/a

O nepomembno liko Vam pomeni odgO zelo pomembno

ave med dopustom?

O pomembno O niti pomembno ni

g

14. Koliko Vam pomeni ohranjena narava in ohranjevanje kulturne dediščine v Vašem kolju?

/a

6. S č _____________________________________

otovalni agenciji zasledili turistične ponudbe, s področja ekoturizma?

t ekoturizem?

urizmu kot o perspektivni zvrsti turizma?

aterega od slovenskih nacionalnih ali krajinskih parkov?

sim, navedite v katerega: __________________

21. SteO da O ne

akšen promocijski material tega parka?

Če ste odgovorili z da, prosim navedite, kaj poznate na Goričkem:_________

4. Me ovitev Krajinskega parka Goričko pripomogla k razvoju ekoturizma v regiji O ne 25. Boste v prihodnosti posvetili več pozornosti ponudbam ekoturizma pri načrtovanju dopusta?

26. Va let O 51 – 65 let O 66 let in več 27. Va moški O ženska

o O zelo veliko

O veliko O nanjo nisem pozorenO manj pomembno O nepomembno

15. Poznate izraz »ekoturizem«? O da O ne 1 im povežete izraz »ekoturizem«? __ 17. Ste kdaj v svoji p O da O ne 18. Ste bili kdaj na dopustu, ki bi ga lahko uvrstili med zvrs O da O ne 19. Ste kdaj razmišljali o ekot O da O ne 20. Ste se kdaj odpravili v k O da O ne Če je odgovor da, pro

že slišali za Krajinski park Goričko? 22. Ste zasledili k

O da O ne 23. Ste seznanjeni, kaj Vam ponuja Krajinski park Goričko? O da O ne 2 nite, da bo ustan

? O da O mogoče

O da O ne O ne vem

ša starost? O 15-20 let O 21- 35 let O 35– 50

š spol? O