Energetika.net (pomlad-poletje 2012)

Brezplačna revija za naročnike portala Energetika.NET • pomlad-poletje 2012

• Alberto Pototschnig • Philip Lowe • Dirk Buschle • Jesse Scott • FredericBoyer • Boris Sovič • Branko Gregorčič • Miha Valentinčič • Tomaž Končina

• Zmagovalci En.odmeva 012 • Energetika in politika • Energetska varnost• Zdravo lokalno gospodarstvo • Ranljivost regionalnega energetskega trga• Energetske priložnosti • Lokalna in regionalna energetika

�Energetika.NET

izdajatelj: Energetika.nEt d.o.o.; odgovorna urednica: Alenka Žumbar; novinarji: Alenka Žumbar, TanjaSrnovršnik, Mateja Kegel; Ana Vučina Vršnak; Marketing: Mateja Kegel; naslov: Energetika.NET d.o.o.,Tehnološki park 21, 1000 Ljubljana; e-pošta: [email protected], [email protected];Lektorici: Maja Sušin in Breda Munda; oblikovanje: Roman Peklaj, Spletni portali: www.energetika.net •www.energetika.net/see • www.energijadoma.si

Sneg, led in hud mraz, še prej pa trmoglava suša. Potem si bo jugovzhodna Evropa verjetno najbolj zapomnilavrhunec letošnje zime v mesecu februarju. V mesecu,kakršnega tudi v Sloveniji nismo imeli vse od leta 1956,hkrati pa smo – kot lahko v pričujoči številki revijeEnergetika.NET preberete v intervjuju z znanimmeteorologom Brankom Gregorčičem – v istem mesecudvakrat zabeležili tudi najvišji temperaturi v tem mesecuv Ljubljani, kjer sicer vreme opazujejo in merijotemperature že dalj kot sto let.

Nepredvidljive vremenske razmere nas vse bolj opo-zarjajo na našo ranljivost, ki se riše v obliki odvisnosti odenergije pa tudi od energetske povezanosti. Kot v tokratništevilki piše Tomaž Orešič, je Slovenija »usodno odvisnaod energetske bilance jugovzhodne Evrope«, ta pa krvavopotrebuje nove investicije v proizvodne in prenosnezmogljivosti. Tudi zato, ker je cenovna politika na pod-ročju energije – zlasti v Srbiji – naravnana tako, da ljudjeogrevajo oz. dogrevajo stanovanja z električno energijo.

Takratno številko smo namenili tako lokalni kotregionalni energetiki. Prva namreč v mnogih pogledihkaže, kako učinkovit je lahko neki lokalni energetskisistem, druga pa odstira strateško dimenzijo energetskepovezanosti in s tem medsebojne (energetske) odvisnosti.Ali bo imela slednja pozitivne učinke ali ne, pa je odvisnood nas samih – ne le kot energetskih akterjih ali energetskihopazovalcih, ampak tudi (ali pa predvsem) kot ljudeh!

Tudi v prihajajočem mesecu, ki je med drugim znantudi kot mesec pričakovanj, vam bomo ponudili novemožnosti učinkovitega mreženja, in sicer tako “lokalno”kot “regionalno”. Vabljeni ste, da 17. maja (brezplačno!)prisluhnete in sodelujete na En.forumu o modrem gospo-darstvu in učinkoviti rabi energije na Celjskem sejmuEnergetika in se nam pridružite na eminentni regionalnienergetski konferenci En.regional 012, ki jo Energetika.NETorganizira z Evro-atlantskim svetom Slovenije 31. maja vGrand hotelu Union.

Se vidimo in beremo!

Odvisnost

UvodniK

KazaloEnErgEtiKA.nEt, pomlad-poletje 2012

Kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1

Energetske priložnosti v URE, pametnih omrežjih in boljši izrabi OVE . . . . . . . . . . . . . . . 2

Južni tok pomemben za slovenska podjetja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

Pirančani bi se ogrevali in hladili z izkoriščanjem temperature morja . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Novi energetski projekti povečujejo energetsko varnost Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

Nagrada Zlati kamen je šla v Idrijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

Zdravo lokalno gospodarstvo in javni sektor kot gonilo energetskega razvoja . . . . . . . . 10

Največji potencial je v privarčevani energiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Vsak, ki ima 5 minut časa, je danes energetik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

En.občina 012 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Regionalna energetika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Energetika in politika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Energetska učinkovitost kot poslanstvo in odličen posel! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Simbio: Lastna proizvodnja električne energije s pomočjo deponijskega plina . . . . . . . . 24

Negotovost in ranljivost regionalnega energetskega trga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

Regija jugovzhodne Evrope še vedno obeta velike priložnosti za trgovanje . . . . . . . . . 28

Na začetku nove dobe športnih avtomobilov .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Kakšno energetsko varnost si lahko obetamo v Sloveniji? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Z večjo energetsko učinkovitostjo v boj proti energetski revščini! . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Regija jugovzhodne Evrope še ne pozna tržnih cen energije! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

Energija nevihte je večja kot energija ob eksploziji atomske bombe! . . . . . . . . . . . . . . . 35

Akterji na trgu električne energije jugovzhodne Evrope se lahko veliko naučijo, čeanalizirajo druge regije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

V tem trenutku si je zelo težko zamisliti, kakšna bi lahko bila prihodnost . . . . . . . . . . . . 40

Slovenija lahko priložnosti na področju “demand response” izkoristi hitreje kot drugi . . 42

V Srbiji se bo v prihodnje še veliko vlagalo v energetiko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

Večja preglednost na trgu bo koristila vsem! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

Energetska učinkovitost je odvisna od širokega nabora dejavnikov . . . . . . . . . . . . . . . . 51

Energetska učinkovitost koristi vsem! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

Družba bi naredila veliko napako, če bi padla pod vpliv iluzije, da je energijasamoumevna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

Z nižjimi stroški za energijo lahko dosežemo velike ekonomske učinke . . . . . . . . . . . . . 60

V podjetju AlgEn se pripravljajo na trenutek preboja algnih tehnologij . . . . . . . . . . . . . . 62

Z manjšo porabo energije do čim hitreje pripravljene kave! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

V Essnu novi energetski utripi za pametne energetske ideje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

Hotel, ki trajnostno “crklja” svoje goste. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

Na gradbišču največjega energetskega objekta v državi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

Do prve sončne elektrarne v BiH z slovenskim znanjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

Na voljo novi krediti Eko sklada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

Nepovratne finančne spodbude za URE na voljo tudi pri sedmih velikih zavezancih . . . 83

O Energetiki.NET so povedali … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

Ilustracija na naslovnici: Roman Peklaj

Alenka Žumbar Klopčič

Energetika.NET�

inovAtivnost v EnErgEtiKi

Energetskepriložnosti v URE,pametnih omrežjihin boljši izrabi OVE

Priložnosti za inovacije v slovenskienergetiki je še ogromno, a izkoristiti jih botreba kmalu, sicer nas bodo drugi prehiteli.Med najbolj perspektivnimi so inovacije, kivodijo do izdelkov in storitev za manjšorabo energije in nižajo njene stroške. Velikpotencial je tudi v razvoju tehnologij zakratkoročno in sezonsko shranjevanjeenergije, meni Dejan Savić iz GreenpeaceSlovenija. Z zmanjšanju rabe primarneenergije in manjši obremenitvi okolja lahkomočno prispevajo vsi prenosni indistribucijski sistemi, zato je treba razvijatipametna omrežja, dodajajo na Energetskizbornici Slovenije. Priložnosti pa vidijo tudiv boljši energetski izrabi obnovljivih virovenergije, ki jih v Sloveniji še preslaboizkoriščamo.

Tanja Srnovršnik »Naraščajoča cena nafte bo še naprej dvigala stroškeza energijo, torej se bodo stroški za uporabnike ve-čali. Industrija, javni sektor in gospodinjstva danesizgubljajo dragoceni del blaginje zaradi vse večjihstroškov za energijo. Če bi te stroške občutno zmanj-šali, bi prihranki zmanjšali pritiske, ki jih povzročagospodarska kriza,« poudarja Savić. Največ prilož-nosti vidi v inovacijah, ki bi pocenile stroške za energijov porabi pa tudi v proizvodnji energije. Podobno raz-mišljajo na Energetski zbornici Slovenije, kjer pra-vijo, da je zanesljivost energetske oskrbe velik na-cionalni in inženirski izziv ter eden od temeljev zauresničitev gospodarskih in razvojnih ciljev v pri-hodnosti. Po njihovem mnenju resnični potencialza velike globalne energetske učinke predstavljajoukrepi energetskega trikotnika – zmanjševanjepotreb po energiji (učinkovita raba energije), razvojučinkovitih tehnologij obnovljivih virov energije(OVE) in implementacija razvitih tehnologij.Med inovacijske priložnosti zagotovo sodijo pametnaomrežja, ki jim v EU v zadnjem času namenjajo vsevečjo pozornost. Janez Renko z Zbornice elektron-ske in elektroindustrije izpostavlja predvsem mikropametna omrežja za povezavo distribuiranih OVE.Na energetski zbornici pa poudarjajo, da imamo zarešitve na področju pametnih omrežij doma vsepotrebne »sestavine«. »Na strani uporabnikov tehrešitev imamo distribucijska podjetja, ki poznajoprobleme in vedo, kakšne rešitve potrebujejo. Pravtako imamo znanje (raziskovalce na inštitutih infakultetah) ter industrijo, ki je sposobna izdelatistrojno opremo. Torej poznamo cilje in znamo načr-tovati ter na koncu proizvesti izdelek – edini prob-lem so sredstva,« pojasnjujejo. A če v razvoj pamet-nih omrežij ne bomo začeli čim prej vlagati, se boponovila zgodba OVE, kjer bomo subvencije dajalitujim podjetjem, namesto da bi sami razvili in pro-izvedli produkte, ki bi jih lahko tržili tudi v tujini,opozarjajo.

�Energetika.NET

inovAtivnost v EnErgEtiKi

»Pretežni del slovenske energetike je zelokonzervativen, investira v področja, ki jihobvladuje že 40 let in več, in se nipripravljen lotiti projektov, ki jih ne pozna;gre predvsem za projekte na področjuURE in OVE. Inovativnosti je sicer prinas veliko, a je razpršena. Zato je tudi neizkoriščamo za proizvodnjo opreme za nasin za tuje kupce. Da bi se to spremenilo, bibilo treba koncentrirati interes in znanje.Večja energetska podjetja bi finančno lažjespeljala projekt proizvodnje opreme zaelektrarne za izkoriščanje OVE kot zgraditihidroelektrarno,« pravi Franko Nemac,direktor Agencije za prestrukturiranjeenergetike.

Lahko bi delali dele za sončne in vetrneelektrarneKljub izjemni konkurenci na področju sončne invetrne tehnologije je na tem področju še vedno ve-liko prostora za inovacije, ki bi pocenile tehnologije,je prepričan Savić. »Na področju sončnih in vetrnihelektrarn ter tudi drugje pri OVE je priložnosti zaproizvodnjo opreme ogromno, a potrebna je strokov-na in finančna podpora. Ne moremo prodreti z jedr-skimi elektrarni, tudi s TEŠ 6 ne. Če se lotimo izde-lave opreme za termoelektrarne, bomo prodali malo.Drugače je na primer pri sončnih elektrarnah, ki sosestavljene iz veliko različnih delov, Bisol pa zdaj vsete dele uvaža, ker jih pri nas ne izdelujemo,« pou-darja direktor Agencije za prestrukturiranje ener-getike Franko Nemac. Meni, da bi morala država zato področje izdelati strategijo, se ga lotiti dolgoročnoin pregledati, kje je naša industrija že zdaj dobra inrazvita. V mislih ima dele za različne elektrarne zaizkoriščanje OVE. Kot primer navaja proizvajalcanavtike Seaway, ki je s proizvodnjo orodij za izdelavokril vstopil tudi na trg vetrnih elektrarn. Materiali in

tehnologija, ki jih uporabljajo za izdelavo jadrnic, sonamreč podobni.Na energetski zbornici pa ob tem opozarjajo, da ševedno premalo izkoriščamo biomaso, vetrno in geo-termalno energijo, skoraj popolnoma neizkoriščeniostajajo tudi viri industrijske odpadne toplote tertoplote, ki nastaja pri izgorevanju odpadkov. V Slo-veniji so sicer največje potrebe po električni energijiin toploti. Zato je smotrna kombinacija pri energet-ski izrabi OVE taka, da jo najprej uporabimo za pro-izvodnjo električne energije in nato za ogrevanje. Zata namen pa je treba razviti ustrezne tehnologije,menijo. Kot pravijo, so slovenska podjetja, ki so osvo-jila nekatere tehnologije za izrabo OVE v energetskenamene, dovolj kompetentna za proizvodnjo ele-mentov in gradnjo sistemov. Nekaterih tehnologij,ki so potrebne za proizvodnjo električne energije, papo mnenju zbornice ne kaže samostojno razvijatidoma, ampak čim bolje uporabiti v tujini.

Premik bo potreben kmalu, sicer groziizguba konkurenčnostiIn kaj bo, če inovacijskih priložnosti ne bomo izko-ristili? »Elektroindustrija bi izgubila konkurenčnost,kar bi ogrozilo dolgoročne perspektive obstoječihpodjetij. V tem primeru bi domača industrija izgu-bila priložnosti za sodelovanje v energetski tranzi-ciji od klasične energetike na obnovljive vire, odreklabi se razvojni perspektivi, ki jo prinaša tovrstno pre-strukturiranje. Slovenija pa bi povrhu izgubila prilož-nost za zagon zelenega gospodarstva in odpiranjenovih delovnih mest v podjetjih, ki bi od potencial-nih inovacij uživale koristi,« poudarja Savić. Meni,da bi več inovativnosti v slovenski energetiki lahkopripeljalo do združevanja akterjev in do prestruk-turiranja slovenske energetike v smer nadomestitvefosilne in jedrske energije z OVE. �

Foto

:Rom

anPe

klaj

Energetika.NET4

ZEMELJsKi PLin

Južni tok pomembenza slovenska podjetjaAna Vučina Vršnak

»Projekt Južni tok bo odprl vrstogospodarskih priložnosti za slovenskapodjetja, družba Plinovodi pa verjame, dajih bodo slovenske družbe znale izkoristiti.«Tako je direktor Plinovodov Marjan Eberlincodgovoril na naše vprašanje, kakšnepriložnosti bo plinovod Južni tok, ki bo ruskiplin čez Slovenijo dostavljal v Evropo,odpiral slovenskemu gospodarstvu.

Južni tok bo postopno prehajal iz faze načrtovanjain umeščanja v prostor v fazo izvedbe in nato obra-tovanja. »V vsaki od teh faz projekta je mogoče žedanes najti podjetja, za katere bo sodelovanje naj-verjetneje zanimivo. Prezgodaj pa bi bilo že zdajnapovedovati konkretna podjetja in dejavnosti, sajbosta njihova izbira in zaposlitev odvisni od napred-ka projekta ter konkretnih zahtev in pogojev tistega,ki bo dela razpisoval,« je poudaril Eberlinc.Vekoslav Korošec iz Gospodarske zbornice Slovenijeje za Energetiko.NET izpostavil predvsem pomeninženiringa za omenjeni projekt. Dejal je, da gre priizgradnji plinovoda za »kompleksno investicijo, kipoleg cevovoda vključuje tudi infrastrukturne objek-te in kompresorske postaje«. Naštel je nekaj podro-čij, kjer vidi priložnosti, med drugim pri izdelavi in-vesticijske in projektne dokumentacije, svetovalnihstoritvah investitorju (denimo pri razpisni doku-mentaciji, pripravi pogodb z izvajalci, pridobivanjuzemljišč, služnostne pravice), nadzoru nad izgrad-njo, sodelovanju pri zagonu, poskusnem obratovanjuin tudi šolanju kadrov. »Dejstvo je, da smo v Sloveni-ji že zgradili plinovodno omrežje vključno s kompre-sorskimi postajami, imamo znanje, reference in us-posobljene kadre,« je prepričan Korošec, ki pa gavendarle skrbi konkurenca. Zato je opozoril, da sebodo morala podjetja pravočasno pripraviti na raz-pise in se, če bo treba, tudi povezati za učinkovitnastop.

Plinovod bi lahko pomagal pri zagonuinvesticijskega ciklaSloveniji zdaj po mnenju Eberlinca »prav gotovo pri-manjkuje nov, prepotreben investicijski ciklus, ki bipognal več sektorjev gospodarstva, ki so v globokifinančni in gospodarski krizi«. Južni tok je lahkoeden od projektov, ki bi v manjšem deležu povzročilmultiplikativni učinek na slovensko gospodarstvo,je dejal in pristavil, da bo Južni tok »zaznamoval«Slovenijo na evropskem energetskem, posebej plino-vodnem, zemljevidu kot državo, ki bo lahko tudi vprihodnje zagotavljala stabilno oskrbo prebivalcem

Slovenije z zemeljskim plinom, ki je tudi z ekološ-kega vidika najčistejše fosilno gorivo.Direktor Plinovodov, družbe za upravljanje s prenos-nim sistemom zemeljskega plina, sicer ni želel raz-kriti nobenih finančnih podatkov o vrednosti inves-ticije na slovenskih tleh. Govori se o milijardi evrovvredni naložbi, vendar Eberlinc pravi, da je Južni tokmednarodni projekt in zato družbi Plinovodi finanč-ni razrez ni znan. »V tej fazi namreč še ni izvedenpostopek umeščanja plinovoda v prostor in prav takoše ni pripravljena potrebna projektno-tehnična doku-mentacija, ki bi lahko dala osnove za definiranje ob-sega posameznih del,« je pojasnil.Z realizacijo projekta po Eberlinčevem mnenju torejne pridobiva le slovensko plinovodno omrežje, tem-več celotno gospodarstvo, Vekoslav Korošec pa je iz-postavil nekaj pomembnih elementov, denimo za-nesljivost oskrbe s plinom, konkurenčne cene plinaza industrijo, energetiko in gospodinjstva, udeležbodomačih izvajalcev in druge sinergijske učinke in-vesticije. �

�Energetika.NET

novE tEHnoLogiJE

Pirančani bi se ogrevaliin hladili z izkoriščanjemtemperature morjaTanja Srnovršnik

Slovenska Obala bi lahko energijo pridobivala tudi zizkoriščanjem morja. O tem že razmišljajo v občiniPiran, kjer so se skupaj z občino Milje, InstitutomJožef Stefan in Morsko biološko postajo Piran prijavilina razpis IPA Adriatic �007–�0�� s predlogom projekta»Energy of the sea«. V sklopu tega projekta želijougotoviti, kako izvedljivo sploh je izkoriščanje morjaza ogrevanje in hlajenje objektov v priobalnem pasutržaškega zaliva v Sloveniji in Italiji.V piranski občini trenutno deluje ena toplotna črpalka, ki izko-rišča temperaturo morja za ogrevanje. Postavljena je v čolnarniFakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. Ker pa bi radi tem-peraturo morja izkoristili za večje območje občine, načrtujejoštudijo izvedljivosti izkoriščanja morja za to območje. S tem pro-jektom so se prijavili na razpis IPA Adriatic 2007–2013, ki jetrenutno v fazi potrditve in utemeljenosti prijave.Če bo projekt potrjen, bomo občina in vsi tisti, ki odločajo o so-glasjih za posege v morje, dobili podatke in smernice za izko-riščanje morja. S potrditvijo projekta bomo kot občina dobili tudimožnost, da izpeljemo investicijo na izbranem objektu kot vzorč-nem primeru,« pojasnjujejo na občini. Dodajajo, da bi na podlagipozitivno ocenjene sposobnosti izkoriščanja morja pridobili ocenomožnega števila objektov tako na italijanski kot slovenski strani.»Dobili bi oceno, koliko je še tista zgornja meja, ko flora, favna inmorje ne bi utrpeli škode, ali pa bi to predstavljalo negativne vplivna tržaški zaliv.« »Država do zdaj področju izkoriščanja energijemorja ni dajala dovolj poudarka in podpore. Problem pridobivanjaustreznih soglasij bo verjetno ostal, dokler z neko študijo ne bomodokazali, da morje ta poseg prenese,« pravijo na občini Piran.

Izkoriščanje morja tudi v NEPNa Ministrstvu RS za gospodarstvo ob tem menijo, da je ta po-tencial slovenskega morja zelo smiselno izkoristiti. Potencialnoizkoriščanje temperature morja in drugih voda je upoštevano tudiv Nacionalnem energetskem programu (NEP), in sicer v okviruskupnega potenciala za izkoriščanje geotermalne energije s toplot-nimi črpalkami. »Projekcije kažejo, da bo izkoriščanje obnovljivihvirov energije s toplotnimi črpalkami leta 2030 doseglo nad 3,6PJ oz. 1,6 % bruto rabe končne energije,« pojasnjujejo.

Masovno izkoriščanje bi lahko bilo usodno za obrežneorganizmeVodja Morske biološke postaje Piran Vlado Malačič opozarja, dalahko pri takem izkoriščanje morja nastopi problem, če bi se vpe-ljal zakon, ki bi dovoljeval »masovno« izkoriščanje toplote morskevode za ogrevanje v hladnejšem obdobju in ohlajevanje v toplejšemobdobju. »Tako bi na primer zaradi gostih instalacij lahko prišlodo priobalnega pasu izredno tople morske vode, saj bi jo z izko-riščanjem poleti ogreli za najmanj 4, če ne 5 °C. To bi lahko imelousodne posledice za obrežne organizme; toplotni šok,« poudarja.Valovi v slovenskem morju so prešibki za izkoriščanje. Morje jenamreč preplitvo, da bi se lahko razvili, ne da bi se porušili. Takole ob orkanski burji presežejo 4 metre od vrha do dola, najpo-gosteje imajo značilno višino od 0,3 do 0,5 metra. Tudi plimovanjeje prešibko – razpon je vedno manjši od 2 metrov, pojasnjuje vodjaMorske biološke postaje Piran Vlado Malačič.Pozimi bi po njegovih besedah ohlajevali izkoriščano vodo intvorili jezike goste vode, ki bi se plazila po dnu in sledila naklonutopografije. Pojav se sicer lahko v obeh primerih omili z ustrez-nimi razpršilniki (difuzorji – cevi z drobnejšimi odprtinami), a tovse pomeni »centralno« načrtovanje in novo mestno infrastruk-turo (cevovodi z dovodnimi cevmi morske vode in odvodnimi,difuzorji, črpalke, centralni toplotni izmenjevalnik …), praviMalačič in poudarja, da ne smemo dovoliti, da se tako izkorišča-nje morja razpase za vsak hotel, kino, šolo, zasebne hiše. Doda-ja tudi, da pri nas še ni ustreznega znanja in izkušenj s tega pod-ročja.

Priložnosti za slovenska podjetjaSlovenska obala je sicer zaenkrat primerna le za izkoriščanje tem-perature morja. »Obstajajo tudi druge oblike izkoriščanja energijemorja, kot so valovanje morja, plima in oseka, vendar je prva ob-lika še v fazi preizkušanja in raziskav, za drugo obliko izkoriščanjapa je razlika med plimo in oseko v našem zalivu premajhna zanjeno ekonomsko upravičenost,« pravijo na občini Piran. Na go-spodarskem ministrstvu dodajajo, da bi bilo to področje lahko zaslovenska podjetja zanimivo s stališča razvoja tehnologij za izko-riščanje energije morja, glede na tradicijo tehnologij za izkorišča-nje vodne energije. � Fo

to:R

oman

Pekl

aj

Energetika.NET6

sLovEnsKA EnErgEtiKA

Novi energetski projektipovečujejo energetskovarnost SlovenijeAna Vučina Vršnak

V Sloveniji načrtujemo ali pa so že v teku številne naložbe napodročju energetike. Največ prahu je bilo zaradi šestega blokaTermoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), drugi blok nuklearke Krško(NEK �) razburja predvsem nasprotnike jedrske energije,vznemirjajo pa tudi drugi projekti, denimo črpalnahidroelektrarna (ČHE) na Kozjaku ali pa postavitev vetrneelektrarne kjerkoli v državi. Kljub temu se vodilni v energetskihpodjetjih in strokovnjaki, ki smo jih povprašali za mnenje,strinjajo, da novi projekti zagotovo povečujejo varno oskrbo zenergijo pri nas. Hkrati pa sogovorniki opozarjajo na nujnostdobre dolgoročne energetske strategije ter na izzive prehodana nizkoogljično družbo, saj bo potrebno v Evropski uniji doleta �0�0 znižati izpuste toplogrednih plinov za �0 odstotkov,za toliko pa bo treba tudi dvigniti delež obnovljivih virov.

Izvršni direktor razvoja v Holdingu Slovenskih elek-trarn (HSE) Djordje Žebeljan pravi, da novi energet-ski projekti obetajo večjo energetsko varnost v Slo-veniji, saj z jedrsko energijo, premogom, plinom inhidroenergijo zagotavljajo diverzificiran portfelj ener-getskih naložb. Te izkoriščajo tako domače naravnedanosti (vodo in premog), kot tudi možnosti uvozaenergentov (denimo plin in uran).V GEN energiji so opozorili, da zanesljivost oskrbeni samoumevna. Če jo želimo dosegati, je potrebnorealno oceniti tako trenutne kot dolgoročne potrebeter upoštevati realno rast porabe. Najpomembnejšikorak je realno načrtovanje. Pomemben preskok bopo njihovem mogoč le, če bo razprava o energetskiprihodnosti temeljila na strokovnih podlagah in dej-stvih ter ob upoštevanju sodobnih standardov.»Glede vloge energetskih projektov, kot so NEK 2,TEŠ 6, Južni tok ter hidroelektrarne na reki Savi, innjihovem vplivu na varnost bodoče oskrbe države zenergijo, menim, da bodo imeli navedeni energetskiobjekti za proizvodnjo električne energije in trans-port zemeljskega plina iz Rusije velik in nadvse po-memben vpliv na kakovost in zanesljivost energijskeoskrbe,« je izpostavil direktor Plinovodov MarjanEberlinc, ki skupaj z ruskim gigantom Gazpromomnačrtuje izgradnjo plinovoda Južni tok preko Slove-nije.Dekan Visoke šole za tehnologijo in sisteme PeterNovak, sicer direktor Energotecha, se strinja, da grepri naložbah v omenjene energetske objekte ne-dvomno za večjo elektroenergetsko varnost v Slove-niji. Ločiti pa je potrebno med energetiko v širšemsmislu in oskrbo z elektriko, saj, kot pravi, elektrikapredstavlja le okoli četrtino končne energije. GledeTEŠ 6 je prepričan, da bo imel v obratovanju iz-jemno velik multiplikacijski učinek na celotno go-spodarstvo, nujne so tudi hidroelektrarne na srednjiSavi in Muri zaradi zavez o 25-odstotnem deležu ob-novljivih virov v Sloveniji do leta 2020. Tudi gledeJužnega toka »ni nobenih pomislekov, napajal bo deltistih 75 odstotkov drugega dela energetike«, velikovprašanje pa je po njegovem NEK 2.

Pomisleki pri jedrski energijiNovak je v zvezi z jedrsko elektrarno opozoril na tve-ganje ob morebitni nezgodi, ki ga Slovenija ne morepokriti in prevzeti, pa tudi na problem visokoradio-aktivnih odpadkov. »Dokler to ne bo rešeno, se moraSlovenija odreči NEK 2 z močjo nad 1000 MW,« je

7Energetika.NET

EnErgEtsKi ProJEKti

električne energije, ki so višje od naših. Hkrati pa bimoral biti operater tudi povezan s sosednjimi omre-žji. »Ključno je povezovanje s sosednjimi omrežji inobenem graditev ter posodabljanje lastnega omrežja,sicer je naš elektroenergetski sistem mrtev.« Jevše-nak dodaja, da brez povezave z Madžarsko in dodat-nih povezav z Italijo ni smiselno graditi NEK 2 aliČHE Kozjak ter nobenih pomembnejših proizvod-nih objektov. Gradnja črpalnih elektrarn se mu zdizelo primerna za naš srednjeevropski prostor podAlpami, kar dokazuje tudi Avstrija, saj bi v teh elek-trarnah lahko shranjevali odvečno električno ener-gijo. »Dnevna ekonomija sicer ne kaže pozitivnebilance za take elektrarne, dolgoročno pa bodo te iz-jemno pomembne za t. i. mega pretoke električneenergije med severno in južno Evropo,« je sklenilprvi mož Elesa.

Izzivi ostajajo ...Profesor Novak je spomnil še na nekatere pomanj-kljivosti načrtovanja slovenske energetike, med dru-gim slabo izkoriščanje geotermalne energije, neizko-riščenost vetra, nujnost izgradnje tovarne stekla terpridobitve tehnologije za proizvodnjo tankoplastnihsončnih celic. Slovenija je po njegovem po neumno-sti izgubila večino tehnologij, propadle so nekoč od-lične tovarne energetske opreme ali servisa (Metalna,Hidromontaža, del Litostroja, TAM, Tomos). Pri učin-koviti rabi energije pa je predlagal, da se izolacija zastavbe državljanom enostavno podari.Eberlinc je spomnil še na osnutek novega nacional-nega energetskega programa iz lanskega leta, ki biga bilo potrebno izboljšati. Program bi moral biti boljjasen, realno izvedljiv, postaviti pa bi moral tudi izho-dišča za vstop zasebnega kapitala, tako domačega kottujega, na slovenski trg. »Največji neizkoriščeni po-tencial je po mojem mnenju naša neenotnost in raz-drobljenost ter pomanjkanje dolgoročne energetskestrategije. Vse to je razlog za našo premajhno samo-zavest. V Sloveniji imamo veliko strokovnih znanj,teoretičnih in praktičnih, ki so na svetovni kakovost-ni ravni, pa jih zaradi navedenih razlogov ne znamopolno izkoristiti,« je zaključil.

Na Direktoratu za energijo v okviru Mini-strstva za gospodarski razvoj in tehnologijonam na naša vprašanja niso odgovorili. �

poudaril profesor, ki sicer dopušča izgradnjo manj-še jedrske elektrarne-toplarne v bližini velikih mestza gretje in hlajenje.Kot je opozoril Eberlinc, zanesljivost delovanja slo-venskega elektroenergetskega sistema trenutno slonina treh osnovnih energetskih virih, ki imajo približ-no tretjinske deleže v proizvodnji. To so proizvodnjaelektrike v termoelektrarnah iz domačih premogov,proizvodnja v hidroelektrarnah na povodjih sloven-skih rek in proizvodnja v jedrski elektrarni.V GEN energiji so prav tako izpostavili pomembendelež, ki ga ima jedrska energija pri današnji oskrbi zelektrično energijo v Sloveniji. Po njihovem so znanjein izkušnje, pridobljene v več desetletjih, zagotovovelik potencial za prihodnost. »Jedrska tehnologija jeza Slovenijo priložnost, da stopi na pot nizkoogljičnedružbe, katere energetska oskrba bo temeljila na zna-nju in visoki tehnični kulturi obvladovanja tehno-logij,« pravijo v podjetju.

Prehod na nizkoogljično družboŽebeljan je pojasnil, da v Sloveniji uporabljamo vserazpoložljive proizvodne tehnologije v smeri zmanj-šanja ogljikovega dioksida (CO2) na stroškovno učin-kovit način. Tveganja – izpadi proizvodnje, neugod-na hidrologija, težave pri dobavi plina – poskušamominimizirati prav z različnimi energetskimi viri.»Smo na začetku intenzivnega prehoda države, EUin celotnega sveta v brezogljično energijsko oskrbo,«je dejal Eberlinc in poudaril, da je v času prehoda po-membno postopno zmanjševanje emisij CO2 v pro-izvodnji električne energije. To je možno tako priproizvodnji elektrike v TEŠ 6 s tretjino nižjo speci-fično emisijo CO2 na enoto proizvedene elektrikekot v hidroelektrarnah. V tem prehodnem obdobju jezemeljski plin po njegovem gotovo eden od najpo-membnejših energetskih virov, saj so emisije pri zgo-revanju plina za polovico nižje kot pri premogu. Po-leg tega ni emisij prašnih delcev in je zato idealen zaporabo v urbanih sredinah, je zatrdil Eberlinc. Dol-goročno stabilnost brezogljične proizvodnje elektrikebi lahko po njegovem prepričanju zagotavljal novidrugi blok v jedrski elektrarni Krško.Milan Jevšenak, direktor Elektro-Slovenija(Eles), ki je sistemski operater slovenskegaelektroenergetskega prenosnega omrežja,je ob tem poudaril, da bi moral biti vsaksistemski operater samozadosten, sicerbomo primorani plačevati evropske cene

Foto

:Rom

anPe

klaj

Energetika.NET�

LoKALni rAZvoJ

Nagrada Zlati kamenje šla v IdrijoRobert Mulej, SBR

Na Brdu pri Kranju so prvič podelili nagrado za razvojnonajbolj prodorno občino. Dobitnica nagrade zlati kamenje Idrija, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstilaŠentrupert in Šempeter – Vrtojba.

Nagrado zlati kamen sta organizatorja, Planet GV in SBR, prvičpodelila na konferenci o dobrih praksah na področju lokalne samo-uprave, ki je bila 13. marca na Brdu pri Kranju. Zmagovalna občinaje strokovni svet zlatega kamna prepričala predvsem zaradi celovitein dosledno izvajane strategije. Ta gradi na posebnostih kraja innjegovi tradiciji, obenem pa je izrazito usmerjena v prihodnost. VIdriji izhajajo iz posebnega, izrazito lokalnega, a so obenem odprtiv svet in vpeti v globalne tokove.Občina ima močno industrijo z dvema tehnološkima prvakoma, kise uspešno borita za tržni delež v svojih nišah v svetovnih merilih.Kljub temu je strategija Idrije usmerjena že v razvoj postindus-trijskega kraja: strategija poudarja momente, kot so inovativnost,infrastruktura, ki podpira razvoj, kakovostno bivalno okolje, vza-jemno družbo in prepoznavnost ter kohezivnost občine. »To sozveneče besede. V primeru Idrije so podprte s konkretnimi pro-jekti, ki se že izvajajo,« je med drugim zapisal strokovni svet v

na sliki so zmagovalci letošnjega izbora za nagrado zlati kamen. od leve: Bojan sever (idrija), rupert gole (Šentrupert) in Milan turk (Šempeter – vrtojba).

Foto

:Miš

koK

ranj

ec

svoji utemeljitvi izbire. Prav strokovni svet je odigral ključno vlogopri izboru zmagovalcev in šestih finalistov – poleg Idrije so to šeŠentrupert, Šempeter – Vrtojba, Radlje ob Dravi, Solčava in ŠkofjaLoka. V svetu so predstavniki različnih strok iz akademskega svetain prakse: iz treh slovenskih glavnih univerz, podjetij in stati-stičnega urada. Svet je svojo izbiro utemeljil na obširni kvalita-tivni in kvantitativni analizi.

Kaj je zlati kamen?Akcijo Zlati kamen sta sicer organizatorja predstavila javnosti želani ob peti konferenci Dnevi občin in srečanje županov, ki je bilamaja prav tako na Brdu. Akcija je namenjena spodbujanju občin-skega razvoja in prenosu dobrih praks, pri čemer je močan pou-darek na gradnji orodij, ki omogočajo smiselno primerjalno anali-zo občin.Nagrada zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino je takole krona obsežnega sistema, ki ima vrsto gradnikov: konferenco,ki se je razvila iz Dni občin in srečanja županov, revijo Zlati kamenin spletni portal. Ključni element celotnega koncepta je baza ISSO– informacijski sistem slovenskih občin, ki vsebuje okrog 500kazalnikov za vsako slovensko občino. Ena od novosti, ki sta jo

�Energetika.NET

ZLAti KAMEn

organizatorja predstavila na letošnji konferenci, je Analiza ISSO –vse slovenske občine, ki zajema zgoščen in urejen pregled ključnihpodatkov za vse občine, ob tem pa še 100 lestvic, kjer so občine raz-vrščene po najrazličnejših kriterijih. Naj omenimo le nekaj pou-darkov: moč gospodarstva in podjetniške dinamike, okoljski kazal-niki, učinkovitost rabe proračuna …Druga pomembna novost je Indeks Zlati kamen. Gre za sestavljeniindeks, ki vključuje 32 najpomembnejših kazalnikov in ki omo-goča razvrstitev občin glede na njihovo dosedanjo uspešnost inblaginjo. Razvrstitev glede na indeks pa se ne sme zamenjevati zizborom za nagrado zlati kamen; za slednjo finaliste izbere stro-kovni svet, pri tem pa ob samem indeksu uporablja še vrsto drugihpodatkov in analiz.

Pozitivna energijaEnergetika sodi prav med ključne elemente, ki jih je pri svojiizbiri pretresal strokovni svet. Na tem področju so napredneobčine izjemno aktivne. To še zlasti velja za spodbujanje učinko-vite rabe energije in trajnostnih virov. Vrsta zanimivih praks naj-

bolj prodornih občin se na energetiko navezuje posredno, naprimer prehod na varčno in inteligentno javno razsvetljavo (Šem-peter – Vrtojba) ali spodbujanje gradnje energetsko varčnih hiš(Radlje ob Dravi).Pri dobrih praksah, povezanih z energetiko, med finalisti posebejizstopa občina Šentrupert, ki se je pri izboru za zlati kamen uvr-stila na drugo mesto. Šentrupert je zgradil prvi leseni vrtec v Slo-veniji, za ogrevanje so za šolo in vrtec zgradili kotlovnico na lesnobiomaso. Na strehi energetsko varčnega in zdravega vrtca je sonč-na elektrarna. Takšna zasnova objekta ima tudi demonstracijsko-izobraževalni namen in je pomemben simbolni korak v energet-ski strategiji občine. Do leta 2020 naj bi se Šentrupert v celoti samoskrboval z energijo. V okviru poslovne cone naj bi nastal lesnopredelovalni center in elektrarna, kjer bi za gorivo uporabljali lesneodpadke iz predelovalnega centra.Prva podelitev zlatega kamna je bila uspešna. Dogodka se je ude-ležilo nekaj manj kot 200 predstavnikov lokalne samouprave.Prireditev in podelitev nagrade bosta potekala vsako leto. �

Več: www.zlatikamen.si

En.ob~ina 012Nate~aj za energetsko najbolj u~inkovito slovensko ob~ino

Energetika.NET è tretje leto zapored izbiraEnergetsko najbolj u~inkovito ob~ino v Sloveniji z namenom izbolj{ati stanje na podro~ju u~inkoviterabe energije in obnovljivih virov energije.

Nate~aj je namenjen ob~inam, ki se zavedajo energetskou~inkovitega ravnanja in v tem vidijo prilo`nost zaizbolj{anje energetskega stanja v lokalni skupnosti,manj{e stro{ke za energente in izpolnjevanje evropskihin slovenskih energetskih in okoljskih obvez, noveposlovne prilo`nosti, ki jih prina{ata u~inkovita rabaenergije in uvajanje obnovljivih virov energije, hkrati pa tudi izbolj{anje ìvljenjskega standarda ob~anov in prispevek k varovanju okolja.

Na nate~aj se ob~ine lahko prijavite vse do 31. maja 2012.

Vloge bo pregledovala in ocenjevala strokovnakomisija v sestavi: mag. Toma` Fatur (Solvera Lynx), prof. dr. Andrej Predin (Fakulteta za energetiko), dr. Darja Piciga (Slu`ba vlade RS za podnebne

spremembe), dr. Janez Petek (LEA Ptuj), Bojan Vogrin~i~ (LEA Pomurje), mag. Boris Su~i}(Center za energetsko u~inkovitost Institut JoèfStefan), mag. Sabina Jordan (Zavod za gradbe-ni{tvo – ZAG), Mateja Kegel (Energetika.NET).

Zmagovalke nate~aja En.ob~ina 2011:

• Absolutna zmagovalka in zmagovalka v kategoriji srednjih ob~in – Ob~ina Piran.

• Najbolj{a mestna ob~ina – Mestna ob~ina Velenje.

• Najbolj{a majhna ob~ina – Ob~ina Miren-Kostanjevica.

Naj bo na zaklju~nem dogodku En.ob~ine012, ki bo 19. oktobra 2012 v sodelovanju z Lokalnimi energetskimi agencijamiSlovenije, med najbolj{imi tokrat prav va{a ob~ina!V

e~o

nat

e~aj

un

a:w

ww

.en

erg

etik

a.n

et/e

no

bci

na-

012

Energetika.NET�0

LoKALnA EnErgEtiKA

Energetska agencija za Podravje sodeluje v projektuLEAP (Leadership for Energy Action and Planning –Vodenje načrtovanja in izvajanja aktivnosti na področjutrajnostne energije), ki ga sofinancira Evropskakomisija, program Inteligentna energija Evrope. Enanajpomembnejših aktivnosti v okviru projekta jevključevanje zasebnega sektorja in zagotavljanjegospodarskega razvoja prek področja trajnostne energije.

Kot javna agencija že nekaj let rušimo stereotipe o javnem sek-torju in dokazujemo, da je dobro delovanje javnega sektorja vsmeri trajnostne energije in varovanja okolja lahko tudi v gospo-darski krizi razvojna priložnost za gospodarstvo in zasebni sektor.Za vse akterje v regiji želimo pripraviti pogoje za uspešno izva-janje projektov na področju učinkovite rabe energije, rabe obnov-ljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. Z mreženjem insti-tucij, organizacij, sektorjev in ljudi, z internim komuniciranjem inpromocijami dvigujemo znanje in kakovost dela ter izvedenihstoritev. S tem izboljšujemo tudi konkurenčnost naših podjetij.Kot agencija smo del mreže evropskih energetskih agencij. Topomeni, da imamo dostop do ljudi, znanja in projektov v celotniEU, kar prenašamo v zasebni sektor. Zavedamo se namreč, da jedelovanje na trgu zelo zahtevno in hkratno spremljanje razvojastrategij, zakonodaje in novih pristopov je skoraj nemogoče.

Zelo aktivno delujemo na področju zbiranja in obdelave podatkovo rabi energije, nastalih stroških in emisijah ogljikovega dioksidav sektorju energetike. Na področju energije sta ažurnost in natanč-nost podatkov zelo pomembni. Zato imamo v javnem sektorjuuvedene tako imenovane dinamične energetske izkaznice, ki vse-bujejo aktualne podatke, stare največ mesec dni. Na podlagi tegaso pripravljeni tudi akcijski načrti energetskih sanacij. S temomogočamo, da so razpisne dokumentacije za izvajanje projektovnatančno pripravljene in zasebnemu sektorju omogočajo pravilnonačrtovanje dela in sredstev. Predvsem je to izraženo na področjujavno-zasebnih partnerstev, kjer s pravilnimi podatki zasebnikuomogočamo večjo gotovost pri zagotavljanju prihrankov. Hkrativemo, da so prihranki odvisni predvsem od ravnanja uporabnikov.Zato sta naši glavni nalogi izobraževanje in spremljanje javnegasektorja v smeri doseganja maksimalnih prihrankov. Dobro pri-pravljene pogodbe nato omogočajo porazdelitev odgovornosti intveganj med oba partnerja. Za javne stavbe v Mariboru je uvedenstalen energetski monitoring, ki omogoča spremljanje učinkovi-tosti izvedenih ukrepov. S tem dajemo potrditev in izkušnje zaseb-nemu partnerju ter vodstvu stavb.V regiji izvajamo eksperimentalne projekte na področju rabe OVE.Tako smo investirali v sisteme za proizvodnjo toplote prek so-larnih sistemov in le-te integrirali v proizvodnje procese. Informi-ranje in izobraževanje ter izvajanje energetskega menedžmenta v

Zdravo lokalno gospodarstvoin javni sektor kot goniloenergetskega razvojadr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje Energap

��Energetika.NET

LoKALnA EnErgEtiKA

proizvodnih podjetjih nadgrajujemo s podatki iz realnih pilotnihsistemov. S tem želim podjetjem pokazati, da smo lahko evropskoprimerljivi tudi na področju OVE v industriji. Zelo pomembno jetudi področje proizvodnje in porabe bioplina. Zagovarjamo nam-reč stališče, da je bioplin za Slovenijo izjemno pomemben, vendarsamo tak, ki ga iniciramo v omrežje zemeljskega plina in ga potemrabimo tam, kjer je to najbolj učinkovito. Taki sistemi tudi omogo-čajo povezavo z razvojem tehnologij vodika. Po podatkih ener-getske agencije v Berlinu je možnost mešanja določenih količinvodika z bioplinom in zemeljskim plinom v obstoječem omrežjuže realnost. To izkušnjo želimo prenesti tudi v Slovenijo.Zaradi problemov, ki jih povzroča promet, tako na področju one-snaževanja zraka in 100-odstotne odvisnosti od fosilnih goriv, jeveliko naših aktivnosti usmerjenih tudi v ta sektor. Zaradi zman-jševanja emisij prašnih delcev v okolje smo že leta 2008 začelipromocijo uporabe stisnjenega zemeljskega plina v vozilih. Za te-stiranje v javnem sektorju in izobraževalne aktivnosti smo sofi-nancirali nabavo ekološkega vozila, ki uporablja stisnjen zemeljskiplin (»compressed natural gas« – CNG). V letu 2012 Maribor sku-paj z Energetiko Maribor načrtuje postavitev hitre polnilne postaje,tečejo pa tudi aktivnosti za zamenjave voznega parka mestnihavtobusov in javnih komunalnih podjetij. S tem bomo privarče-vali več kot 30 odstotkov energije in stroškov ter postali vzor tudiza zasebni sektor. Polnilnice bodo namenjene tudi občanom. Prav

tako smo na področju električne mobilnosti s ključnimi akterji vregiji vzpostavili vzorčno regijo za električno mobilnost. Takoimajo Elektro Maribor in Dravske elektrarne Maribor že številnepolnilnice in avte. Mestna občina Maribor bo v aprilu postaviladve polnilni postaji in rezervirala parkirna mesta za električnavozila.Glede na to, da je leto 2012 mednarodno leto trajnostne energije,smo v Mariboru začeli projekt priprave ogljičnega odtisa za mesto.S tem želimo postati prvo mesto v Sloveniji in eno prvih v EU. Zaktivnim sodelovanjem javnega in zasebnega sektorja želimopovezati zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida z marketingom inpromocijo ter tako vplivati na energetsko ozaveščenega porabnika.S svojim delovanjem želimo pomagati zasebnemu sektorju, dapostaja konkurenčnejši tudi zunaj slovenskih meja, in sicer z glo-balnimi informacijami in evropsko primerljivimi primeri dobreprakse. Zavedati se je namreč treba, da je sodelovanje javnega inzasebnega sektorja ključ do uspeha v lokalnem okolju in celotnidržavi. Okolje in podnebne spremembe so priložnost za gospo-darski razvoj in nova delovna mesta. Energetika je in ostaja go-nilna panoga. Finančni vidik projektov je najpomembnejši, vendarje za dolgoročno rast in uspešnost potrebno kompleksno finančnoupravljanje z upoštevanjem smernic trajnostnega razvoja in neneh-nega dviga znanja in kakovosti ter partnerskega povezovanja inskupnega nastopanja. �

Ilust

raci

ja:R

oman

Pekl

aj

Energetika.NET��

intErvJU: BoJAn vogrinčič, LEA Pomurje

Največji potencial je vprivarčevani energijiMateja Kegel, foto: Analog

»V Pomurju obstaja širok spekter razpoložljivihpotencialov, a noben v obsegu, da bi se kot regija lahkonaslonili samo nanj. Primorani smo izkoriščati vsepotenciale v določeni višini, kar predstavljadiverzifikacijo trajnostno naravnanega izkoriščanja vsehrazpoložljivih obnovljivih virov energije (OVE),« praviBojan Vogrinčič, direktor Lokalne energetske agencijePomurje, ki v prvi polovici leta �0�� tudi predsedujekonzorciju LEAS (Lokalne energetske agencijeSlovenije). Tokratni sogovornik vidi prvi in hkratinajvečji potencial v privarčevani energiji, prav tako pasva se v pogovoru dotaknila priložnosti tako za lokalneskupnosti kot za samo Pomurje.

Pomurje je specifična regija na različnih nivojih in eden od teh jetudi energetika. Kateri so največji izzivi energetike v Pomurju?Kako se s temi izzivi srečujete?Zagotovo je največji izziv regije, kako razpoložljive potenciale napodročju energetike pravilno izkoriščati. Dogaja se, da so narejeneštudije, vidimo, kakšen potencial imamo na eni strani, na drugistrani pa se pripravljajo projekti za sisteme za izkoriščanje, ki sonesorazmerni tem potencialom. Mi lahko ničkolikokrat pripra-vimo energetsko strukturo, a če ne bo usklajene regijske politike,ki bo dala soglasje k izkoriščanju OVE, bomo zgrešili začrtanosmernico trajnostne energije. Primer je bioplin, za katerega me-nim, da je že presegel razpoložljive potenciale regije, ko govorimoo trajnostni naravnanosti.

Kaj so prednosti Pomurja in kako bi jih morali izkoristiti? Kje viditenajveč neizkoriščenih rezerv v lokalnih skupnostih? Kako jihspodbuditi, da se aktivirajo?Če se osredotočimo na lokalne skupnosti kot javne organizacijein z njimi stroškovno povezane javne objekte, je največji poten-cial v privarčevani energiji. V pomurski regiji je velika večinajavnih stavb visoko nad povprečjem, ko govorimo o porabi ener-gije, in prav tukaj se skriva največji potencial – varčevanje z orga-nizacijskimi ukrepi, minimalnimi vložki in šele nato z investici-jami, kjer je smiselno in možno glede na občinske proračune invire financiranja.Kar pa se tiče razpoložljivih OVE, imamo v regiji dejansko širokspekter razpoložljivih potencialov, a nobenega v obsegu, da bi sekot regija lahko naslonili izključno nanj. Tako smo primorani izko-riščati vse potenciale v določeni višini, kar predstavlja diverzi-fikacijo trajnostno naravnanega izkoriščanja vseh razpoložljivihOVE. Pa vendar bi si upal trditi, da je še vedno največji neizko-riščen potencial sončna energija, saj glede na rezultate, kolikotovrstne energije pridobimo na letnem nivoju, in glede na kapa-citete ugotovimo, da ne izkoristimo niti odstotek tistega, karimamo. Z nameščanjem fotovoltaičnih celic pa še vedno ne bi po-segali v kmetijske in okoljevarstvene površine, pač pa smo vzeli vobzir samo strehe ustreznih objektov tako za sončne elektrarnekot kolektorje za pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje ob-jektov. V tej kvoti sončne energije niso upoštevane energije, ki bijo stavbe izkoriščale preko pasivnega izkoriščanja.

Kaj pa degradirane površine, ki niso primerne za kmetijstvo, pravtako pa še niso izkoriščene?Obstajajo tudi ideje, pozivi in težnje lokalnih skupnosti k ureditvidegradiranih okolij. Kot primer naj navedem občino Puconci, kjersmo že v fazi priprave energetske zasnove imeli na mizi oz. namje bilo kot izdelovalcem LEK-a predstavljeno območje starega gli-nokopa in okoliških nabrežjih. Občinska komisija za spremljavo inpripravo LEK-a je predlagala različne rešitve za to območje in meddrugim se spomnim tudi predloga za postavitev sončne elektrarne.V lanskem letu je tam začela obratovati fotovoltaična elektrarnamoči 360 kW. Projekt je realiziral zasebni vlagatelj, občina pa muje nudila potrebno podporo. Dejansko gre za dokaz, da elektrarnni potrebno postavljati na kmetijskih površinah, ki so v uporabi, kidajejo prehrano za nas in za živino, pač pa lahko izkoristimozemljišča, ki ne dajejo nič, ampak le obremenjujejo občinske pro-račune.

Trajnostni razvoj s pridihom energetikeKakšna je vloga LEA Pomurje v vaši regiji? Kakšno je vašeposlanstvo?Naše poslanstvo je trajnostni razvoj s poudarkom na energetiki.Poskušamo usmerjati izkoriščanje OVE do tiste meje, ko je še traj-nostno na eni strani in na drugi strani spodbujati to izkoriščanjetako v javnem kot tudi zasebnem sektorju z raznimi promocijami,


intErvJU

ozaveščanji, seminarji, delavnicami. Vedno pa na prvo mesto po-stavljamo, glede na porabo v regiji, energetsko učinkovitost. Delež,ki ga Pomurje lahko privarčuje, je še dovolj visok, zato moramo vprvi vrsti pogledati, koliko se lahko danes privarčuje, in šele natopreiti na izkoriščanje OVE.Prepričan sem, da je tudi ta logika potrjena s strani strokovnega,projektantskega vidika; preden preusmerijo neko zgradbo iz fos-ilnih goriv na OVE, najprej preverijo, kako bodo zmanjšali poraboenergije. V nasprotnem primeru lahko pridemo do tega, da sopostavljeni sistemi predimenzionirani in niso več energetsko opti-malni, pač pa potratni.Naj se vrnem na našo vlogo. Ta se je od začetka do danes okrepila.Razvojne inštitucije in občine nas vedno bolj vključujejo v svojeprograme, sprašujejo za mnenje in usmeritve, prav tako pa sepovečuje obisk s strani gospodinjstev in občanov za preverjanjeidej in idejnih študij ter tudi za konkretno pripravo vlog za prido-bitev nepovratnih sredstev in subvencij s strani Eko sklada.

Kakšno pa je z vaše sodelovanje z občinami?Imamo dogovore, ki se realizirajo, ko nas občina potrebuje zadoločen projekt. Ob tem ves čas bedimo nad njimi in imamo naeni strani bazo potrebnih akcij za vse občine. Ko vidimo priložnostv kakšnem razpisu, pozivu ali akciji, občino o tem obvestimo.Pogodbenega energetskega menedžmenta trenutno še nimamovzpostavljenega, saj nam je do sedaj uspevalo vse aktivnosti umeš-čati v projekte tako z vidika svetovanja, kot tudi razvoja in pripraveposameznih projektnih dokumentacij. Do sedaj in tudi v prihod-nosti bomo stremeli k temu, da ne bomo dodatno obremenjevaliobčinskih proračunov.

V kolikšni meri vaša regija danes že izkorišča naravne, obnovljivevire energije in v kolikšni meri je prisotna trajnostna gradnja?Upam si trditi, da čedalje več in da bodo v prihodnje vse gradnjetrajnostno naravnane; sicer ne toliko na pasivnem standardu kotna nizkoenergetskem. Investitorji se namreč začenjajo zavedati,da gradnja ne pomeni zaključek z izgradnjo, pač pa ima dolgo-ročne učinke. Zgrajeni objekt ima največ stroškov v življenjskifazi. Mislim, da trajnostna gradnja prihaja v podzavest tudi v za-sebnem sektorju. Danes se investitor že zaveda, da bo kasnejeplačeval manj za stroške ogrevanja, če bo uporabil učinkovitejšoizolacijo za svojo hišo. Če imamo hišo z dobro izolacijo in šetoplotno črpalko, že imamo trajnostno gradnjo. Dvomim, da binašli v zadnjih letih kakšno novogradnjo na sistem kurilnega oljain brez izolacije. Če pa že, so stavbe najbrž zaradi finančnegavidika samo trenutno brez izolacije in čakajo na likvidnost in-vestitorjev.

Začetek lokalnih energetskih agencij je bil ob podpori programaInteligentna energija Evrope. To obdobje je mimo. Kako danespoteka vaše sofinanciranje, od kod finančna sredstva in kolikšendelež je tržno pridobljenih financ?Temu vprašanju je po mojem mnenju Evropska komisija dala pre-majhen poudarek. Kako naj se energetske agencije osamosvojijo?Tudi na evalvaciji projekta v Bruslju smo razpravljali o tem, kamin kako po zaključku projekta ustanovitve, financiranega iz pro-grama Inteligentna energija Evrope. Bolj smiselno bi bilo, če bi vtriletnem obdobju začeli projekt z višjo subvencijo v prvem letu,v drugem letu bi se ohranilo 50-odstotna stopnja, v tretjem letupa 25-odstotna, da šok ne bi bil tolikšen, kot je danes, ko so seagencije že takoj ukvarjale s pridobitvijo tudi do 50 odstotkov sred-stev. Dosti lažje in učinkoviteje bi bilo prvo leto dobiti 100 od-stotkov in se ukvarjati z vsebino, nato pa postopoma pridobivati

nova sredstva. Najverjetneje za nas ta šok še ni bil tolikšen kot zadruge agencije, ki so imele 75-odstotno sofinanciranje. Že predzaključkom smo se začeli usmerjati v čim širši spekter aktivnosti,projektov in s tem povezanih sredstev ter naravnanost agencije,predvsem z vidika, da bi čim maj obremenjevali občinske pro-račune s plačevanjem storitev, ki jih občine potrebujejo. V temtrenutno delujemo ob podpori lokalnih, nacionalnih, čezmejnih intransnacionalnih virih financiranja. Sam tržni delež pa predstavljamed 10 in 15 odstotkov celotnih prihodkov.

V prvi polovici leta �0�� kot predsednik vodite konzorcij LEAS.Kakšna je trenutna vloga konzorcija v odnosu do države, lokalnihskupnosti?Delujemo po principu 6-mesečnega predsedovanja in od mojegaprvega predsedovanja do danes je konzorcij občutno napredoval,predvsem pa okrepil svojo vlogo kot sogovornik ministrstev in in-stitucij na nacionalnem nivoju. Danes smo kompetenten sogo-vorniki na področju načrtovanja, priprave in izvajanja zakonodaje.Če smo danes približno na polovici upoštevanja naših predlogovin mnenj, upam, da se bo ta vloga v prihodnje še krepila. Vsa mne-nja in pripombe so naravnana in usklajena na nacionalnem nivojumed agencijami in odražajo stanje na terenu, zato upamo, da boto v še večji meri upoštevano v pripravah aktov in dokumentacijeza področje energetike na nacionalnem nivoju.

Ne moreva mimo zakonodaje. Kako boste izkoristili vlogo, ki joenergetski zakon prinaša agencijam?Energetski zakon sedaj energetske agencije umešča na svoje me-sto, vendar še vseeno ne dovolj trdno in enoznačno. Definicija, ki jezapisana, le opominja lokalne skupnosti, da smo tukaj, da lahko todelamo, nikjer pa ne daje navodila, da bi lokalne skupnosti siste-matično zaupale ali preusmerile dejavnosti na energetske agen-cije.

Vsekakor pa je vedno znova na mestu vprašanje, zakaj se občinepogosteje ne odločajo za prehod na OVE.Ideološko vsi podpirajo ideje in projekte za energetsko učinkovi-tost in za prehod na OVE, tako je najverjetnejši osnovni vzrokkončno v finančnih sredstvih. Običajno se vse ustavi pri sofinan-ciranju energetske investicije in če bi občine imele več sredstev,bi dosti lažje realizirale tovrstne ideje. Vsekakor pa ne primanj-kuje načelnega interesa, pripravljenosti in posluha županov inobčinskih svetov. Tudi ko smo predstavljali lokalne energetske kon-cepte, ni bilo težav, da se občine ne bi želele usmerjati v to. Edinizadržki so bili, da sistemov ne bi zamenjevali takoj in 100-od-stotno, če še niso popolnoma zastareli. Takšen je tudi primer javnerazsvetljave; če v občini obstajajo trase, ki še niso pokrite z javnorazsvetljavo, ima z vidika občine novogradnja prednost pred adap-tacijo obstoječega in zastarelega sistema. Taki primeri potem one-mogočajo istočasen trajnostni in sorazmeren razvoj občine, saj jepred obnovo zastarelega sistema potrebno zagotoviti infrastruk-turo na teh področjih. Težave so tudi v lokalnih posebnostih inneustreznih naravnanostih razpisov. Opažam pa, da je na razpisuza razvoj regij, tokrat bo že šesti rok za prijavo, čedalje več prijavza sanacijo in novogradnjo vrtcev, medtem ko so v preteklosti vsistremeli predvsem k projektom osnovne infrastrukture. To sicer nibilo zgrešeno, a razpisi z razvojnimi vsebinami bi morali vsebovativeč izkoriščanja trajnostne energije. �

Energetika.NET�4 Energetika.NET�4

intErvJU: dr. JAnEZ PEtEK, LEA Ptuj

Vsak, ki ima 5 minut časa,je danes energetikMateja Kegel, foto: Analog

Danes občine pri energetskih projektih še vednopričakujejo, da bodo dobile od �0 % do �� %nepovratnih sredstev, v resnici pa za projektedobivajo od �� % do �0 %, pravi dr. Janez Petek,direktor Lokalne energetske agencije SpodnjePodravje (LEA). Ob tem poudarja, da bi se občinelažje odločite za energetske rekonstrukcije, če bi bileprepričane, da bodo denar tudi v resnici dobile.Priložnosti Petek vidi tudi v povezovanju industrijein javnega sektorja.

Že kar nekaj let je minilo od začetka delovanja LEA SpodnjePodravje, od časa, ko se je zgodba začela ob podpori programaInteligentna energija Evrope (IEE). Danes sredstva pridobivate spomočjo Evrope, čedalje bolj pa se morate v agenciji znajti tudisami in svoje storitve tržiti. Kako uspešni ste na tem področju?Kateri so danes vaši viri financiranja?Projekt IEE smo končali junija 2011, že leto pred koncem projektapa smo začeli z aktivnim iskanjem partnerjev za nadaljnje pro-jekte. Med drugim sedaj sodelujemo v programu LEADER+: LAS− Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah, v okvirukaterega za občane prirejamo svetovalne večere s področja UREin OVE. Odziv je odličen, saj na delavnico poprečno zberemo 60občanov. Vključeni smo tudi v 15 mesecev trajajoč projekt IPA SLOHR �007-�0��-ŠTEDI/VARČUJ, ki ga izvajamo skupaj z občinoKrško, LEA Dolenjska, Fakulteto za elektrotehniko UL, REGEA −zagrebško regionalno energetsko agencijo in še z dvema hrvaš-kima občinama. Nadalje sodelujemo v 236 tisoč evrov vrednemtriletnem mediteranskem projektu PROFORMBIOMED s področjalesne biomase. V okviru tega projekta načrtujemo ustanovitev dvehGrozdov, od tega enega na Primorskem in drugega na Podrav-skem. Osnovna ideja projekta je vzpostaviti koncept Od sonaravneproizvodnje lesnih sekancev do njene energetske izrabe. Prav tako smoletos začeli še s projektom INTERREG IVC – RE-GREEN, s področjazelenih, nizkoenergijskih gradenj. Naslednji INTERREG IVC pro-jekt RECOMMEND je usmerjen v ekološke inovacije in energetskookoljsko upravljanje. V okviru tega projekta načrtujemo tudi uva-janje standarda EMAS v mala in srednje velika podjetja, na osnovikaterih bi tudi spodbudili ekološke inovacije oz. izdelavo na-cionalne strategije uvajanja EMAS in ekoinovacij. Finančno ovred-noteno so vsi ti projekti vredni skupaj več kot pol milijona EUR vobdobju do konca leta 2014. Sicer pa je v tem trenutku odprtih večprojektov, med njimi tudi Mediteran in IEE, na katere se tudi pri-javljamo kot partnerji.Težava pa je v tem, da denarja ni, LEA Ptuj pa ga ne more zalagatiza nazaj za več kot pol leta. Če ne bo hitrejše realizacije izplačil,bomo morali zapreti vrata, saj si financiranja ne moremo privoščitiza eno leto in več nazaj. Naš letni proračun je med 150 do 180 tisočevri, skupaj z zunanjimi izvajalci, ki jih moramo tudi plačati. Stržnimi dejavnostmi lahko zaslužimo le od 20 % do 30 %, zago-tovo pa ne 100 % tega zneska.

Kar se tiče samih tržnih dejavnosti, so končani lokalni energetskikoncepti, nekatere danes že posodabljamo. To so manjši projekti,ne prinašajo veliko sredstev, a občinam vsekakor želimo poma-gati. Naslednje aktualne aktivnosti so energetsko knjigovodstvojavnih stavb in energetsko upravljanje občin, ki pa se šele začenja.Vsi tudi mnogo pričakujejo od energetskih izkaznic, ki naj bi jihzačeli podeljevati v začetku naslednjega leta. ZRMK je začel z izo-braževanjem strokovnjakov. Po izdelanih analizah Slovenija potre-buje od 80 do 100 polno zaposlenih strokovnjakov, ZRMK pa jihnamerava v naslednjih letih izobraziti 1000. S tem bodo sicerdobro zaslužili, po drugi strani pa bo prišlo do razvrednotenjaenergetskih izkaznic, padca cen na nivo, ko ne bo mogoče izdelatikvalitetne energetske izkaznice, in ves trud bo zaman.

Del vašega poslanstva je svetovanje občinam na področjunačrtovanja in izvajanja trajnostne energetske politike. Kakoodzivne so občine? Koliko je energetika tema vsakodnevnegapogovora?Svetovanje občinam bomo izvajali skozi energetski menedžmentobčin v okviru izvajanja lokalnih energetskih konceptov. To sicerže počnemo, z nekaterimi občinami imamo tudi podpisane us-trezne pogodbe, drugim svetujemo brezplačno. Občine še vednodosti delajo na infrastrukturnih projektih, kanalizaciji, vodovodu,cestah. Nekaj malega tudi na rekonstrukcijah javne razsvetljave,kjer je trenutno še aktualen razpis, vendar je možnost financiranjatukaj le do 25-odstotna. Žal obstaja pri tem razpisu še kriterij, kiopredeljuje najnižjo stopnjo količine stroškov (200 tisoč evrov), karzahteva združevanje manjših občin, a to se v resnici ne dogaja.Imeli smo celo primer, ko je občina dobila pozitivno odločbo, a seje sofinanciranju odpovedala.Sicer pa občine zanimajo predvsem energetske novogradnje –trenutno se največ gradijo vrtci –, saj želijo dosegati nizkoenerget-ski standard. V tem primeru jim nudimo energetski preračun zapasivne in nizkoenergijske stavbe. V okviru tega skrbimo za dose-ganje nizkoenergijske računske vrednosti (preverimo projekt, po-tek gradnje, možnosti optimizacije …). Občine prav tako kontak-tirajo, ko se želijo povezati v javno zasebnem partnerstvu, ko želijomnenje o dokumentaciji in tudi o samih odlokih za podeljevanjekoncesij s področja energetike. Prav tako se na nas obračajo glededoseganja pogojev za prijave na razpise za energetske rekonstruk-cije (Eko sklad ipd.).

Kje vidite največ neizkoriščenih rezerv v lokalnih skupnostih inkako spodbuditi občine, da se aktivirajo?

»Projekti so super, težave pa imamo v Sloveniji pri prvonivojskikontroli. Do sedaj za projekte, ki so v teku, še nismo prejelifinančnih sredstev, saj naša kontrola ne opravi svoje domačenaloge – ne pregleda dokumentacije. Našim partnerjem vEvropi ni razumljivo, da država ne pregleda dokumentacije, nakoncu pa še nepotrebno zapleta z večkratnimi dokazili o porabisredstev. Predlagali smo že, da sami financiramo zunanjegalicenciranega presojevalca, kot je bilo to možno pri projektuIEE, a država tega ne pusti. Bi pa to zagotovo omogočiloučinkovitejše delo in redni dotok sredstev.«

Energetika.NET ��Energetika.NET

intErvJU

Velik vir prihrankov predstavlja javna razsvetljava. Z energetskorekonstrukcijo lahko prihranite do 60 %, 30-odstotni prihranekpa omogoča zamenjava z energetsko varčnimi sijalkami. Primervarčevanja je občina Gorišnica, kjer luči tudi ugašajo. MO Ptuj jev fazi pred rekonstrukcijo, vsi izračuni in projekti so narejeni,nepovratna sredstva pridobljena, čakamo le še na dovoljenje drža-ve. Naslednji segment so javne stavbe, ki imajo zelo visoko ener-gijsko število, tudi do 300 kW/m2 na leto (letna poraba primarneenergije za ogrevanje). Kako potratne so te stavbe, pove primer-java s pasivnim standardom (15 kW/m2 na leto) ali nizkoenergi-jskimi hišami (25 kW/m2 na leto), medtem ko naša zakonodajapredvideva od 40 do 50 kW/m2 na leto. Občine nimajo denarja,da bi gradile nove stavbe, rekonstrukcija pa zahteva veliko doku-mentacije, kakovosten energetski pregled, prav tako pa je priporoč-ljivo imeti PZI projekte in kvalitetne popise, kar pa seveda stane.Razpisni pogoji zahtevajo še sofinanciranje in projektno doku-mentacijo, vezano na zakon o javnih naročilih, in spet smo pristroških.

»Občine se zavedajo, da imajo težave, nimajo pa denarja.Če denar imajo, ga namenjajo za infrastrukturne projekte inne za energetske sanacije. Prav tako veliko županov ne verjamev to paradigmo o prehodnih URE in OVE, zato je pred namiobdobje, ko se bomo morali s tem spopasti, če bomo sevedauspeli pridobiti nepovratna sredstva.«

Občine so po drugi strani precej razvajene, kar se tiče pridobivanjarazpisnih sredstev, saj so vajene odobritve do 80 % nepovratnihsredstev, kar pa je že težko. Danes je realnost od 15 % do 25 %,država nato še DDV šteje kot neupravičen strošek in že smo priscenariju, ki se praktično ne izplača. Novogradnje, ko se zanjelahko odločijo, pa že gredo na nizkoenergijski standard, sploh čepogoji za sofinanciranje to zahtevajo. Prihranki so možni tudi napodročju ogrevanja, soproizvodnje električne in toplotne energije,a to je že drug segment.

Povezati industrijo in javni sektor bi bilo čudovito

Ali Spodnje Podravje lahko postane trajnostno energetsko razvitaregija?Vsak župan želi imeti v občini vse, kar pa ni mogoče, zato je totežko vzpostaviti. Primer je geotermalna energija in z njo povezanaproizvodnja električne energije, ki bi bila v celem Spodnjem Po-dravju lahko ena, ne pa ena v vsaki občini. Vprašanje je, kako žu-pane spodbuditi, da pridejo v prvi vrsti do konsenza, potem pasledi sofinanciranje tovrstnih projektov. Vendar pa je možnost zasodelovanje dovolj, potrebna je le medsebojno usklajevanje občin,to pa je naloga LEA Spodnje Podravje.Do trajnostno energetsko razvitega območja pa lahko pridemopostopoma. Na področju ogrevanja javnih objektov, kjer je že na-rejeno daljinsko ogrevanje, bi lahko obstoječe neobnovljive virezamenjali z obnovljivimi. Tak primer sta Ptuj in Kidričevo, med-tem ko Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Ormož tega ni-majo. Omenjene tri občine so delale na razvoju plinifikacije, karpa se je danes pokazalo kot dražja možnost, prav tako bi bili stroškiza zamenjavo previsoki. Ni težava uvesti izkoriščenja lesne bio-mase, tudi interes za financiranje obstaja, vendar nekateri županiv to ne verjamejo. Prav skozi projekt PROFORMBIOMED bomoskušali to paradigmo obrniti v smer OVE. Če bi v neki regiji uspelipovezati vse segmente, od županov, kmetov, gozdarjev, javnegasektorja, bi lahko s pametno politiko tovrstne projekte realizirali.Imamo pa še en neizkoriščen vir – segment industrije. Povezati in-

dustrijo in javni sektor bi bilo čudovito. Primer je Talum iz Kidri-čevega, ki ima precej MW odpadne energije na različnih tempe-raturnih nivojih. Če bi to energijo izkoristili, bi bil to tudi evropskozanimiv projekt, omogočil pa bi integracijo javnega in zasebnegasektorja. Podobna situacija je Opekarna Ormož, kjer bi z najboljšorazpoložljivo tehnologijo lahko odpadno toploto sušilnika opekeučinkovito izkoristili. Takih sistemov je kar nekaj, a povezati vseto ni lahko.

Ne moremo mimo zakonodaje. Kako se v LEA Ptuj spoprijemate zzavezami, ki prihajajo? Kako boste izkoristili vlogo, ki jo novenergetski zakon prinaša agencijam?Konzorcij LEAS je bil v času javne razprave povabljen k dopolnitvienergetskega zakona, eden od naših predlogov je bil tudi, da min-istrstvo agencijam podeli status, ki nam pripada. Glede na izkuš-nje bi bilo nesmiselno, da država tega ne bi izkoristila. V celoti na-ših predlogov sicer niso sprejeli, delno pa. Če bi stvari realizirali,kot smo predlagali, bi imeli veliko lažje delo na lokalnem nivoju.Tako glede realizacije zavez na področju energetskega menedž-menta, kot tudi energetskega knjigovodstva. To bi morale izvajatiagencije predvsem tam, kjer javni sektor tega ni sposoben opravl-jati samostojno. Definitivno bi bila lažja tako primerjava med obči-nami, kot tudi ugotavljanje porabe, na podlagi česar bi imeli po-datke za ugotavljanje potenciala. Država bi med drugim lahko tudipogojevala odobritev sredstev z izvajanjem energetskega menedž-menta in knjigovodstva.

Zakaj se občine pogosteje ne odločajo na prehod na OVE?Težava je predvsem v tem, da župani ne vidijo konkretnih projek-tov. Primer v eni od občin je bil, da je ponudnik želel narediti so-proizvodnjo na lesno biomaso tako, da občina praktično ne biimela stroškov. Šele ko je župan videl, kaj je to, je prišlo do reali-zacije. Poskrbeti moramo torej za to, da župane izobrazimo. Zatopa moramo imeti agencije integriteto in biti neodvisne, da lahkozastopamo javni sektor, saj bomo le tako dosegli večjo naklonjenostobčin za OVE. Težavo pa vidim tudi v segmentu investicij na pod-ročju energetike; investirajo avstrijska in nemška podjetja, čepravbi bilo potrebno dolgoročne naložbe peljati v interesu države nalokalnem nivoju, s slovenskimi izvajalci in investitorji.

Katere težave še v Spodnjem Podravju še zaznavate na področjuenergetike?Morda je ena rešitev, ki bi jo lahko občine naredile, priprava vna-prejšnje dokumentacije za energetsko potratne stavbe, ki so po-trebne sanacije in za katere je potrebno izvesti razširjen energet-ski pregled, kar lahko z ustreznim osebjem, ki ga že imamo,naredimo v Lokalni energetski agenturi. Ta dokumentacija potemlahko počaka na ustrezen razpis. Sicer pa težave na splošno pri-našajo razpisi, ki so premalo dodelani. Kjer bi morali biti bolj pri-lagodljivi, so preveč dodelani na eni strani in občine s svojimi pro-jekti ne ustrezajo kriterijem. Prav tako občine potrebujejo le enoosebo oz. institucijo, ki svetuje na področju energetike, in ne 20različnih strokovnjakov, ki potem vsak po svoje svetujejo županu.Ta pa ne more filtrirati informacij teh predstavnikov, saj ni ener-getski strokovnjak. Ravno zato je spodbujanje energetskega up-ravljanja občin tako pomembno, saj imamo v tem primeru tudipotrebne izračune vedno pri roki. Vse to pa mora doreči država,sicer so danes energetiki vsi, ki imajo 5 minut časa. �

Energetika.NET�6

LoKALnA EnErgEtiKA

Šest gorenjskih občinpovečuje delež OVE

Družba Eltec Petrol je z Regionalno razvo-jno agencijo Gorenjske (BSC Kranj) v okviruprojekta Obnovljivi viri energije v alpskemprostoru (REAAL) podpisala pogodbo o iz-vedbi investicij v okviru omenjenega projek-ta. Na slovesnosti je bil prisoten tudi švicarskiveleposlanik Robert Reich ter župani občineKranj, Gorje, Žiri, Bled, Kranjska Gora inGorenja vas – Poljane. V okviru projekta boEltec Petrol pet osnovnih šol in en plavalnibazen opremil z novimi ogrevalnimi sistemioz. sončnimi elektrarnami (solarnimi in fo-tovoltaičnimi paneli, toplotnimi črpalkami), sčimer omenjene občine povečujejo uporaboOVE in energetsko učinkovitih sistemov, karje glavno vodilo v okviru projekta RenewableEnergy Across the Alpine Land (REAAL), kise izvaja v okviru švicarskega finančnegamehanizma. Namen projekta je tudi ohra-njanje okolja in pospeševanje gospodarskerasti na Gorenjskem.

Slovenija znižuje CO2 –Slovenija ima dobre prakse

Raba obnovljivih virov energije v Slovenijije leta 2010 znašala 8 odstotkov več kot letoprej. Več kot polovični delež sta predstavljalales in druga trdna biomasa, drugi najpo-membnejši vir je bila vodna energija, ostaliviri pa so bili tekoča biogoriva, bioplin, geo-termalna in sončna energija. Napredek napodročju obnovljivih virov energije v Slovenijije zelo opazen. Tu je namreč ekonomski in-teres najmočnejši, saj je etično odgovornoravnanje nagrajeno s finančnimi koristmi,predvsem z zmanjšanimi stroški, ki ob ras-točih cenah energentov pomenijo vedno kraj-še vračilne dobe naložb. V zadnjih nekaj letihje vzcvetelo kar nekaj dobrih praks na po-dročju raziskav, proizvodnje, projektiranja inkar nekaj uspešno izvedenih projektov, prav-ijo v Umanoteri, kjer so pripravili strokovnoekskurzijo, namenjeno spoznavanju prime-rov dobre prakse. Na ekskurziji smo si takoogledali sistem daljinskega ogrevanja na les-no biomaso s sončnimi sprejemniki na Vran-

En.občina 012Mateja Kegel

skem, ki ogreva praktično celotno občino inje prvi tovrstni sistem v Sloveniji. Spoznalismo tudi raziskovalno enoto OLEA Zagorje,samooskrbno bivalno enoto, izdelano iz pre-dizdelanih enot, ki so dopolnjene z nizko-ogljičnimi tehnologijami.

Več o projektu si lahko preberete tudi naspletni strani www.slovenija-co2.si.

Varčevanje energije tudi zašole

Potrošnja energije je vedno bolj pereč prob-lem. Kot kažejo predvidevanja za prihodnost,gre lahko samo še na slabše. Varčevanje z en-ergijo danes postaja nujno tako z ekonom-skega kakor tudi z okoljevarstvenega vidika,poleg tega pa sta tu še družbeni vidik in izo-braževanje ljudi – tako odraslih kot, še po-membneje, mladih. Da sploh lahko začnemorazmišljati o varčevanju z energijo, moramonajprej imeti zanesljive in uporabne podatkeo potrošnji. Tu podjetje Schneider Electricuporabniku prihaja naproti z zelo prijaznotehnologijo, ki ima za osnovo danes vednobolj razširjeno »oblak« strukturo, ki omogočavaren dostop do podatkov kadar koli in kjerkoli (internet). Schneider Electricova stori-tev, imenovana SWEO, je namenjena laikom,saj omogoča zelo enostavno prikazovanje po-datkov (kot so na primer »ogljični odtiszgradbe«). Prav tako je namenjena tudi stro-kovnjakom, saj omogoča podrobno analizo po-datkov v odvisnosti od časa in na primeru večprimerljivih zgradb med seboj. Storitev pa jepomembna v vzgoji, saj takoj pokaže, kolikose zmanjša poraba, če se npr. v šolah začneugašati nepotrebno razsvetljavo, kar je lahkozelo poučno za prihodnje rodove.

Obnovljivi viri energije vPomurju

V Moravskih Toplicah je v okviru projektaEnerscapes potekala razprava Možnosti iz-rabe obnovljivih virov energije v Pomurju zupoštevanjem varovanja krajine in okolja.Strokovnjaki so kot največje razvojne prilož-nosti regije označili energetsko učinkovitost,vodno, sončno in geotermalno energijo ter

lesno biomaso. Na posvetu so spregovorili oizzivih, kot je smiselnost postavitve hidro-elektrarn na reki Muri, izkoriščanje in uvozbiomase ter koriščenje geotermalne in sonč-ne energije, ki sta dva od večjih potencialov vPomurju. Pozabili pa niso niti na umeš-čenost Pomurja v trajnostno energetsko pri-hodnost na osnovi strateških dokumentov(NEP, Evropski Kažipot za energijo 2050).Kot je ob vsem tem povedal dekan Fakulteteza energetiko, dr. Andrej Predin, bodo obnov-ljivi viri energije temelj energetike v prihod-nosti. K temu vodi tudi projekt Enerscapes, kiga izvaja 7 partnerjev iz mediteranske regije,obravnava pa pregled zakonodaje s področjaenergije in okolja, pregled zaščitenih območijin pregled potencialov OVE. Projekt poskušatudi najširše vključiti javnost v procese umeš-čanja OVE v prostor. Bojan Vogrinčič iz LEAPomurje meni, da ima Pomurje zelo dobrepogoje pri potencialu OVE, vendar pa je po-trebno določiti smotrno mejo med izkoriš-čanjem OVE in varovanjem okolja, pri čemermora imeti varovanje okolja prednost predpovečanjem obsega rabe OVE.

LEA Spodnje Podravje −projekt PROFORMBIOMED

Lokalna energetska agentura Spodnje Po-dravje je ena izmed osmih energetskih agen-cij v Sloveniji, ki skrbi za trajnostni energet-ski razvoj na lokalni ravni. LEA SpodnjePodravje med drugim izvaja projekte, pove-zane s prenosom dobrih praks in tehnologijmed evropskimi regijami. Tako skupaj s 17partnerji iz 6 sredozemskih držav (Francije,Grčije, Italije, Portugalske, Slovenije inŠpanije) izvaja triletni projekt PROFORBIO-MED, ki se ukvarja s trajnostno proizvodnjoin energetsko izrabo lesne biomase. Iz Slove-nije v projektu poleg LEA Ptuj iz Slovenijesodeluje še Gozdarski inštitut Slovenije.Vsaka od sodelujočih držav bo v okviru pro-jekta vzpostavila dva biomasna grozda (odgozda do energije), v katerem bodo povezanilastniki gozdov in kmetje, gozdna gospo-darstva, proizvajalci lesnih sekancev, občine,proizvajalci in dobavitelji opreme, financerjiin obstoječi oz. prihodnji nosilci koncesijproizvodnje in distribucije toplote.

Novice si v celoti lahko preberete naspletni strani:www.energijadoma.si/znanje/enobcina.

Energetika.NET v sklopu projekta En.občina 0�� pripravlja mesečneEn.občina novice, kjer objavljamo primere dobrih praks, dogajanje vobčinah in zanimivosti za občine in energetike v lokalnih skupnostih. Več onatečaju si lahko preberete na www.energetika.net/enobcina0��, ostalenovice pa smo za vas objavili na www.energijadoma.si/znanje/enobcina.

�7Energetika.NET

En.rEgionAL 012

Regionalna energetika

Chevronove raziskave zapridobivanje plina izskrilavcev v RomunijiogroženeVladimir Rodina, Bukarešta

Ameriški energetski velikan Chevron sezaradi prizadevanja za začetek raziskoval-nih del na dveh območjih, ki pokrivata900.000 hektarov v okrožjih Vaslui inConstanta, spopada z romunskimi okolje-varstveniki in politično opozicijo.

Čeprav podjetje do zdaj še ni začelo z razis-kovalnim vrtanjem na teh dveh območjih,pa je na stotine ljudi iz mesta Barlad, ki ležiokrog 265 km severovzhodno od Bukarešte,sede protestiralo proti projektu. Protestniki,ki so jih podprli Greenpeaceovi aktivisti, soopozorili na okoljska tveganja zaradi hidrav-ličnega lomljenja, ki bi, kot trdijo, onesna-žilo in uničilo podzemne vodne zaloge.

Prebivalci se nameravajo vnovič združitina množičnem shodu proti Chevronovemuraziskovalnemu delu, ki bi potekalo na600.000 hektarih blizu Barlada, socialno-liberalna opozicija (USL), ki jo vodi morebi-ten ministrski predsednik Victor Ponta, pase je že zavezala, da bo razveljavila kakršenkoli dogovor s Chevronom, ko pride naoblast. Manj kot osem mesecev pred parla-mentarnimi volitvami bi, sodeč po javno-mnenjski raziskavi o političnih strankah,socialno-liberalna opozicija prejela kar48 % glasov.

Bolgarija projekt jedrskeelektrarne Belene opustilapod ameriškim pritiskomStefan Svilenov, Plovdiv

»Oblasti v Bolgariji so se pod skoraj od-kritim pritiskom s strani ZDA odpovedalegradnji ruske jedrske elektrarne,« so poro-čali pri ruskem časniku Vzgliad.

Ruski mediji so razkrili zanimive po-drobnosti o neuspešnih pogajanjih o grad-nji jedrske elektrarne med Bolgarijo inpodjetjem Rosatom. Postalo je jasno, da jebila odločitev o zavrnitvi sodelovanja z Ru-sijo sprejeta zaradi dejavnega posredovanjaZdruženih držav Amerike, ki imajo v bol-

garskem energetskem sektorju lastne in-terese. Dolgotrajna pogajanja o gradnji medRusijo in Bolgarijo so bila tako končana.Sofija namerava Rusiji poravnati stroškeprojekta, vključno z morebitnim plačilomkazni zaradi prekinitve le-tega. Bolgarija seje uradno odločila odpovedati svojo udelež-bo v projektu zaradi visokih stroškov in ne-varnosti, ki jih prinaša jedrska energija.

RWE in EPS začenjata gradnjopetih hidroelektrarn na VelikiMoraviDragan Obradović, Beograd

Olaf Heil, direktor za hidroprojekte RWEInnogy, dela nemške družbe RWE, ki je zElektroprivredo Srbije (EPS) ustanovilaskupno podjetje Moravske hidroelektrane,je za gradnjo petih hidroelektrarn na VelikiMoravi ob nedavnem obisku Beograda de-jal, da so prvi koraki že narejeni in da so vteku geološke raziskave na terenu in detajl-no načrtovanje.

»Predvideno je, da se na reki Velika Mo-rava zgradi pet hidroelektrarn po 30 MW oz.150 MW skupne moči in z letno proizvod-njo 640 milijonov kWh električne energije.Ta investicija je vredna okoli 350 milijonovevrov, potrebno pa bo približno leto in polsamo za razvoj projekta in pridobitev vsehpotrebnih dovoljenj in soglasij. Začetekgradnje prve HE pričakujemo leta 2014,medtem ko bi lahko bili prvi kWh proizve-deni leta 2017,« je dejal Heil.

Omenil je tudi, da je ta nemška družbazainteresirana za investiranje v hidroener-gijo v regiji in za sodelovanje z EPS-om tu-di na drugih področjih »zelene energije«,kot sta denimo geotermalna energija in bio-masa.

Južni tok naj bi se v Srbijizačel graditi novembraDragan Obradović, Beograd

Dušan Bajatović, generalni direktor Sr-bijagasa, je izjavil, da je vse pripravljeno zapodpis dolgoročne pogodbe o oskrbi Srbijes cenejšim plinom iz Rusije, kot je bil dosedaj, in da se bo izgradnja Južnega toka

skozi Srbijo začela v novembru letos in nev začetku leta 2013, kot je bilo prvotno na-javljeno. Bajatović je spomnil, da je dolgo-ročna pogodba o oskrbi Srbije s plinompripravljena za podpis. Dodal je, da je Sr-bija že dobila eno pocenitev ruskega plinaza 12 % za letošnje leto, ker bi bil sicer plindražji za okoli 70 do 90 dolarjev za tisočkubičnih metrov.

Pričakuje se, da bo ob podpisu dolgo-ročne plinske pogodbe z Rusijo zagotovljendodatni popust na osnovno ceno in da sebo okoli 85 % plina kupovalo po naftni for-muli, 15 % pa po cenah na spot trgu.

Elektroprivreda RepublikeSrpske v štirih letih izgubila30,7 milijonov evrovMirsad Bajtarević, Sarajevo

Elektroprivreda Republike Srpske (ERS)je od leta 2006 do leta 2010 izgubila večkot 60 milijonov konvertibilnih mark (30,7milijonov evrov) zaradi distribucijskihizgub, ki so večje od 14 % (kar je definiranov energetskih bilancah), je potrjeno v revi-ziji učinkov distribucijskih izgub in povpra-ševanja v elektroenergetskem sistemu Re-publike Srbske v tem obdobju.

V poročilu Urada za revizijo RepublikeSrbske navajajo, da znotraj elektrodistribu-cijskih podjetij, ki so v sestavi mešanegaholdinga ERS, obstaja visoka variacija dis-tribucijskih izgub, ki se giblje od 10 do 23% odvisnosti od podjetja.

Na novinarski konferenci v Banjaluki jeglavni revizor Boško Čeko dejal, da so distri-bucijske izgube v obravnavanem obdobjuzmanjšane z 19,6 % v letu 2006 na 16,5 %v letu 2010. Povpraševanje kupcev je nakoncu leta 2010 preseglo 340 milijonovkonvertibilnih mark, v ta znesek pa so vklju-čena t. i. »negativna« povpraševanja, ki vklju-čujejo povpraševanja iz preteklega obdobjain tudi povpraševanja gospodarskih družbv stečaju ali likvidaciji.

Za vEč o energetiki v Jv Evropi obiščitewww.energetika.net/see in se nam pridružite naregionalni energetski konferenci En.regional 012(pišite nam na [email protected])!


En.rEgionAL 012

Energetika in politikaProf. dr. Anton Bebler, predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije

Energetika in politika sta dve zaznavno medsebojno povezanidejavnosti na svetovni in celinski ravni ter v večini sodobnihdržav. Konec marca 2012 so to povezavo jasno potrdili voditelji53 držav, ko so se v južnokorejski prestolnici Seulu zbrali navrhunskem zasedanju, posvečenem jedrski varnosti. Medudeleženci tega velikega političnega in medijskega dogodka so bilitudi predsedniki republik in vlad največjih svetovnih sil, vključnos predsedniki ZDA, LR Kitajske in Ruske federacije – največjihproizvajalk, uvoznic in izvoznic ključnih energentov.

Tesno razmerje med energetiko in politiko še posebejvelja za industrijsko razvite države in države izvozni-ce energentov v količinah, pomembnih za svetovnogospodarstvo. Učinkovanje med energetiko in politikoje dvosmerno in ga lahko obravnavamo z več zornih

kotov – geostrateškega, ekonomskega, pravnega, tehničnega, okol-jevarstvenega itn. Energetika se močno odraža na vsakdanjem živ-ljenju sleherne države in na njenem gospodarskem razvoju, zaz-navno opredeljuje razmerja med poglavitnimi dejavniki na političnisceni ter pomembno vpliva na notranjo in zunanjo politiko tako vdržavah-proizvajalkah kot v pomembnih tranzitnih državah. Nadrugi strani je z energetiko marsikje povezanih tudi več oblik druž-bene in politične patologije – klientelizem, grobe zlorabe položa-jev v upravljanju in odločanju, kvarna vloga lobijev, korupcija itn.–, ki vplivajo na državno politiko tudi na energetskem področju.

Nadzor nad prihodki od energetike je eden od virov, ponekodnajvečji vir družbene in politične moči. Zaradi tega je večkrat po-glavitni vzrok političnih spopadov in v nekaterih državah tudi no-tranjega oboroženega nasilja. Boj za drugačno razdelitev dohodkovod proizvodnje nafte je imel tragične posledice v najbolj naseljeniafriški državi Nigeriji in teritorialno velikanskem Sudanu. V obehprimerih je prišlo do državljanskih vojn, ki so povzročile več stotisoč smrtnih žrtev, ter do odcepitve dela države. Razglasitev neod-visne Biafre je bila sicer po nekaj letih vojskovanja izničena, po-dobni poizkus v Sudanu pa je po 38 letih državljanske vojne ven-darle uspel. Po posredovanju mednarodne skupnosti, sklenjenemdogovoru med osrednjo vlado in južnimi uporniki, sklepu Varnost-nega sveta OZN in vzorno izpeljanem referendumu se je poleti2011 rodila nova neodvisna država Republika Južni Sudan. Na-tančna meddržavna razmejitev, nadzor nad naftno industrijo indelovanjem obstoječih naftovodov do Rdečega morja, potek more-bitnih novih naftovodov in delitev dohodkov od izvoza nafte pa ševedno ostajajo predmet napetosti in sporov med dvema Su-danoma. V dveh obmejnih pokrajinah še vedno potekajo vojaškispopadi za zasedbo ozemelj, bogatih z nafto. Ni izključeno, da bozaradi tega tekmovanja prišlo do novih vojn v Vzhodni Afriki, v ka-tere bi se utegnili vplesti velesile.

Notranja politika zelo močno in večkrat odločilno vpliva naenergetiko – s sprejemom in spremembami zakonodaje in podza-konskih aktov, s podelitvijo dovoljenj in koncesij, z uvedbo aliodpravo monopolov ali oligopolov, s spremembami zunanjetr-govinske, davčne in carinske zakonodaje, z začasnimi ali trajnimiprepovedmi uvoza ali izvoza energentov, z direktnim kadrovanjemv državnih energetskih podjetjih, s sodnim pregonom in zapira-njem zasebnih lastnikov ali direktorjev večjih energetskih kon-cernov (na primer, M. Hodorskovskega, nekdanjega glavnega last-nika holdinga Jukos v Ruski federaciji itn.). V ZDA lastniki invodstva energetskih koncernov običajno podpirajo Republikanskostranko, njihovi predstavniki so tudi zaradi predvolilne denarnepodpore zasedali visoke položaje v administraciji G. W. Busha,vključno s položajem podpredsednika ZDA. Eno od žgočih vpra-šanj v ameriški predvolilni predsedniški kampanji l. 2012 je od-prava letne, 4 milijarde dolarjev »težke« zvezne subvencije naftniindustriji ZDA, ki jo predlaga predsednik B. Obama. Neposrednapovezava med ideologijo vladajoče stranke in energetsko politikoje še bolj razvidna v Venezueli med že večkratnim predsedovanjemH. Chaveza. Vodenje energetske politike je zelo zaznavno vplivalotudi na razplet lanskih predsedniških volitev v Ukrajini. Temu jesledila obtožba za zlorabo položaja ob sklenitvi meddržavnega spo-razuma z Rusko federacijo o plinu, nato sojenje in večletna zapor-na kazen nekdanji predsednici vlade in neuspešni predsedniškikandidatki Juliji Timošenko. Ta zaporna kazen še vedno povzročanapetosti tako v notranji politiki Ukrajine kakor tudi v njenihodnosih z Rusko federacijo in Evropsko unijo.

Prizadevanja za vzpostavitev neposrednega nadzora nad že ob-stoječo proizvodnjo nafte in plina lahko povzroči in dejanskopovzroča hude notranje in meddržavne oborožene spopade, držav-ne udare, vojaške vdore, okupacijo nahajališč in prave vojne. Sled-nje se je med drugim zgodilo pred dobrimi 20 leti na Bližnjemvzhodu, ko je Irak okupiral in izropal sosednji z nafto bogati Ku-vajt. Temu sta sledila oboroženi poseg koalicije predvsem zahod-nih sil in meddržavna vojna v Arabskem oz. Perzijskem zalivu.Tudi zadnjo vojno v Iraku, ki se je l. 2003 začela z napadom obo-roženih sil ZDA in Velike Britanije, niso povzročili hude kršitve


En.rEgionAL 012

Prizadevanjaza vzpostavitevneposredneganadzora nadže obstoječoproizvodnjonafte in plinalahko povzročiin dejanskopovzroča hudenotranje inmeddržavneoboroženespopade,državne udare,vojaške vdore,okupacijonahajališč inprave vojne.

človekovih pravic v Iraku in strahovi pred jedrsko oborožitvijo nje-govega diktatorskega režima. Dejansko so ZDA uporabile to vojnoza povečanje političnega vpliva v regiji ter za okrepitev strateškeganadzora nad večjim delom nahajališč bližnjevzhodne nafte in nadključnimi pomorskimi vozlišči v mednarodnem prometu s»tekočim zlatom«. Graditev velikih hidrocentral in z njo povezanopreusmerjanje strateško pomembnih vodotokov sta že povzročilameddržavne spore in napetosti med Turčijo in njeni sosedi, medEtiopijo, Sudanom in Egiptom itn. Ti spori v povezavi s klimat-skimi spremembami lahko v bližnji prihodnosti pripeljejo tudi dooboroženih spopadov in pravih vojn.

Problemi v zvezi z varnostjo in zanesljivostjo raziskovanja, iz-gradnjo proizvodnih zmogljivosti, črpanjem, delovanja naftovodovin izvozom nafte močno ogrožajo notranjo stanovitnost več afriš-kih in azijskih držav. Pričakovanja o velikih zalogah nafte na sicernenaseljenem in puščobnem obmejnem območju Rann of Kutchso pred leti prispevala k izbruhu ene izmed pravih vojn med Indijoin Pakistanom. Ocene, da so v zahodni sudanski pokrajini Darfurvelike zaloge nafte, so že pred nekaj leti pripeljale do pravega geno-cida nad njenim nearabskim prebivalstvom. Sudanski diktatorskirežim predsednika Omarja al-Baširja že več let izvaja sistematičnopraznjenje pokrajine ter preganja in pobija nemuslimanske in po-temtakem politično manj zanesljive domorodce. Nahajališča naftev teritorialnih vodah Falklandov dvigujejo že nekaj mesecev nape-tosti v političnih odnosih med Veliko Britanijo in Argentino, ki jopodpira več latinskoameriških držav. Velika Britanija in Argentinasta se pred tremi desetletji že vojskovali zaradi lastništva nad te-mi otoki. Med to kratko vojno je padlo približno tisoč vojakov naobeh straneh. Primer manj dramatičnega vpliva energetike inenergetske varnosti na notranjo politiko nam je l. 2011 ponudilaJaponska. V tej tretji svetovni gospodarski sili je huda industrij-ska nesreča v jedrski elektrarni Fukušima, ki jo je povzročila nar-avna nesreča (t. i. cunami), pripeljala do globoke notranjepolitič-ne krize, odstopa in zamenjave premiera Naota Kana in njegovevlade.

Energetski interesi so pomembno vodilo v zunanji politiki ve-lesil, energetika pa je lahko močno orodje za mednarodno uvel-javljanje držav izvoznic energentov. Slednje velja tako za majhnein vojaško šibke izvoznice nafte (na primer, šejkate v Arabskemzalivu in sultanat Brunej) kakor tudi za regionalne sile. Gadafijevrežim v Libiji je v preteklosti uporabljal ter sedanja režima v Savd-ski Arabiji in v Iranu aktivno uporabljata svojo na izvozu nafte za-snovano ekonomsko in finančno moč za izvajanje političnegavpliva v regiji in na svetovnem prizorišču. Njuno učinkovanje vregiji in na Bližnjem Vzhodu je imelo in še vedno ima zaznavnovojaško sestavino. Za državno vodstvo Ruske federacije dohodki odizvoza nafte in plina niso samo materialna podlaga za oborože-valno tekmovanje z ZDA in vzdrževanje statusa te države kot eneod dveh jedrsko-raketnih velesil v svetu. Izvoz energentov ter nad-zor nad mrežo naftovodov in plinovodov, ki vodijo proti EU terležijo na ozemljih drugih držav, sta ključna vzvoda za izvajanjeruskega političnega vpliva v Evropi in v večjem delu nekdanjegasovjetskega prostora. Ruski nakupi energetskih podjetij in infra-strukture v več državah ter megaprojekta Gazproma (Severni tokin Južni tok) imajo poleg dolgoročnih gospodarskih smotrov tudimočno geopolitično sestavino v funkciji državne politike Ruskefederacije. Tudi zaradi tega prihaja ponekod v nekdanjem sovjet-skem prostoru do napetosti v odnosih med Rusko federacijo intranzitnimi državami. Zanesljivost dobav ter cene nafte in plina tervišina tranzitnih dajatev občasno izrazito grenijo odnose med Rusko

Energetika.NET�0

federacijo ter Ukrajino in Belorusijo. Ti spori so v preteklosti žeprizadeli oskrbo s plinom v več vzhodno- in jugovzhodnoevrop-skih državah. Glede na napovedano zmanjšanje tranzita plina izRuske federacije po ukrajinski mreži se utegnejo te napetostiponoviti pozimi 2012–2013.

Geopolitični vidiki energetske varnosti prihajajo v ospredje šeposebej v obdobjih kriz, nemirov, revolucij, državljanskih ali med-državnih vojn na območjih proizvodnje ali transporta energentovv količinah, pomembnih za svetovno gospodarstvo. Že zgolj grož-nje ali napoved oboroženih spopadov na takih območjih navadnone povzročajo le strmega dvigovanja cen energentov in zato upo-časnitev gospodarske rasti na svetovni ravni. Verjetnost, da bo pri-šlo do prekinitve tokov oskrbe z energenti, občutno vpliva tudi nasrednjeročno vojaško politiko dejansko ali potencialno prizadetihdržav, na okrepljeno izvidniško, opazovalno (vključno satelitsko)ter vohunsko dejavnost velesil, na pogostost in obseg vojaških ma-nevrov, na taktične premike pomorskih, letalskih ter kopenskih enot,na pospešitev trgovine z orožjem in tudi na pojav terorističnih na-padov. Zaostrovanje mednarodnih sankcij zoper Iran v zvezi z nje-govo jedrsko politiko in vojaške grožnje Izraela dvigujejo političnenapetosti na regionalni in medcelinski ravni ter spodbujajo velikaspekulativna gibanja kapitala. Dokaj verjetni zračni napad Izraelana iranske jedrske naprave bi imel izzval hudo regionalno krizo teroborožene spopade širših razsežnosti, vsaj začasno bi ustavil ladij-ski promet in izvoz nafte iz Arabskega zaliva ter povzročil velikskok cen nafte na svetovnih borzah.

Dvosmerno učinkovanje energetike in politike je prisotno tudiv delovanju mednarodnih organizacij. Tako Svetovna trgovinskaorganizacija (WTO) kot OECD se aktivno ukvarjata z energetiko inenergetsko varnostjo. Dolgoletna pogajanja, priprava in podpis Po-godbe o energetski listini (Energy Charter Treaty – ECT) so jasnoodražala politična razmerja med 145 članicami WTO. Med drža-vami, ki pogodbe niso ratificirale, so tudi Ruska federacija, Nor-veška in Avstralija. Članice Evropske gospodarske skupnosti, pred-hodnice današnje Evropske unije, so l. 1999 podpisale Evropskoenergetsko listino, Evropska unija pa je pozneje sprejela vrsto stra-teških dokumentov in direktiv na področju energetike. Zadnji,tretji »energetski paket« je bil predmet predhodnih zelo živahnihin politično močno obarvanih debat med članicami ter je povrhtega povzročil ostre razprtije v odnosih z Rusko federacijo. TudiNATO je v svojem novem strateškem konceptu l. 2011 posvetilprecejšnjo pozornost problemu energetske varnosti kot področjumorebitnih t. i. novih groženj članicam zavezništva. Delovanje inodločitve skupine pomembnih izvoznic nafte, združenih v med-narodni organizaciji OPEC, sledijo pomembnim dogajanjem vsvetovni politiki in občasno na to politiko tudi občutno vplivajo.Dejstvo, da so med članicami OPEC-a države, ki so politično tesnopovezane z ZDA, nudi najbolj verjetno razlago, zakaj Ruski fede-raciji ni uspelo pritegniti v vzporedni kartel izvoznic plina.

Naša javnost se pogosto ne zaveda večkrat prikrite, a zelo tehtnepovezave med energetiko in politiko. Ta povezava tudi pri nas lahkoima in dejansko ima tako pozitivne kot negativne učinke. V Re-publiki Sloveniji žal nimamo dobro premišljene in solidno stro-kovno podprte dolgoročne strategije razvoja energetike. Le-ta bimorala biti primerno umeščena v širši evropski kontekst, še pose-bej v okvir energetske politike Evropske unije. Prejšnja, Pahorjevavlada je sicer ustanovila strateški svet za energetiko, toda ta po-

izkus je doživel žalostno usodo. Naši najvišji državni organi ševedno niso sprejeli ključnih strateških odločitev, tudi ne o predla-gani graditvi novega bloka jedrske elektrarne Krško, skladiščenjustrateških rezerv energentov na našem ozemlju, polnem izrablja-nju vodne energije itn. Brez dolgoročne strategije Republike Slo-venije so zelo vprašljivi in lahko ekonomsko nesmotrni nekaterinujni kratkoročni in srednjeročni ukrepi, vredni več deset in celoveč sto milijonov evrov. Brez sprejete ter dejansko in dosledno iz-vajane državne strategije ostajajo neizrabljeni nekateri obnovljiviviri energije ter zamrznjena velika že zbrana sredstva (recimo zadolgoročno skladiščenje radioaktivnih odpadkov).

Druge pomanjkljivosti na področju energetike so prišle doizraza ob pripravi ter sklepanju pogodb in izvajanju projekta TEŠ6. Verjetno zaradi nestrokovnosti, pomanjkljivega nadzora HSEin predstavnikov države, izsiljevanja lokalnega lobija in morda tudikorupcije je prišlo pri tem do velikega oškodovanja državnega pre-moženja. Še vedno visi v zraku nevarnost, da bodo v neposredni bli-žini naše kopenske in pomorske meje z Italijo na italijanski stranipostavili zelo sporne plinske terminale, ki bi, če bodo zgrajeni,močno poslabšali okoljske razmere v naših teritorialnih vodah.Med energetskimi dogodki novembra l. 2010 je treba omenitivprašljiv prevoz po naši železnici v luko Koper nevarnih radioaktiv-nih odpadkov iz starega, nekoč jugoslovanskega raziskovalnegajedrskega reaktorja v Vinči pri Beogradu. Potem ko so ta tranzit za-vrnile Hrvaška, Makedonija, Grčija in Ukrajina, so naši državniorgani vendarle izdali več dovoljenj in organizatorji so opravili pre-voz iz Srbije čez Madžarsko in Slovenijo. To logistično zahtevnooperacijo je izpeljalo neko majhno zasebno špedicijsko podjetjeTransing iz Črnuč pri Ljubljani. Le-to je pri tem veliko zaslužilo, nipa do danes, kolikor vem, izplačalo vseh podizvajalcev, tudi ne slo-venske policije in svojih zaposlenih. Naši mediji so v zvezi s temprevozom poročali le o 2,5 tone nizko radioaktivnih odpadkov. Poporočilih nekaterih tujih medijev pa naj bi šlo za veliko večji tovor,naložen na 16 vagonih, s približno 330 tonami odpadkov, ki so vse-bovali radioaktivni uran, cezij in kobalt. Ta prevoz je pritegnil po-zornost tujih medijev šele potem, ko je specializirana danska ladja»Puma«, ki je prevažala to nevarno pošiljko v Murmansk v Ruskifederaciji, ob vrnitvi skoraj potonila in so morale norveške oblastinjo in njeno posadko reševati v Severnem morju. Lahko si le pred-stavljamo, kakšne katastrofalne posledice bi bile za našo obalo,njeno prebivalstvo in naš turizem, če bi se ta ladja potopila v Ko-prskem zalivu.

Z izjemo nekaj manjših nevladnih, predvsem okoljevarstvenihorganizacij se naša javnost ne zaveda v zadostni meri resnih pro-blemov naše energetike in nerešenih dilem v njenem razvoju. O na-ši energetski varnosti bi morali poglobljeno in na osnovi strokovnihargumentov obravnavati Državni zbor, vse druge državne institu-cije ter ključni politični in gospodarski dejavniki v RepublikiSloveniji. To bi moralo veljati tudi v drugih državah in v medna-rodnih organizacijah, katerih cenjeni predstavniki sodelujejo natej konferenci. Ravno temu je ta dogodek tudi namenjen. �

En. rEgionAL 012

Energetika.NET in Evro-atlantski svet Slovenije organizirata��. maja �0�� v Grand hotelu Union v Ljubljani regionalnoenergetsko konferenco En.regional 0��, kjer bodo eminentnipanelisti spregovorili tudi in predvsem o energetski varnostiv Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Bodite z nami!([email protected], 0� 40 �� 7�)

IZBOLJŠUJEMOKONKURENČNOST

SLOVENSKE INDUSTRIJE

AD

RIA

PLIN

d.o.

o.D

unaj

ska

cest

a7,

Ljub

ljana

ww

w.a

dria

plin

.si/

indu

strij

aEn.management 012Ljubljana GZS 19. september 2012

Postanite partner En.managementa 012!

Pokli~ite 01 40 12 872 ali pi{ite na [email protected]!Ve~ na: www.energetika.net/enmanagement012

Izkoristite prilo`nost in bodite vidni

med najpomembnej{imi slovenskimi

energetskimi menedèrji!

Tradicionalni in vedno aktualni seminar za energetske menedèrje, ki è sedmo leto poteka na Gospodarski zbornici Slovenije, bo letos {e bogatej{i, {e pestrej{i in {e bolj poln energije!


En.odMEv 012

Energetska učinkovitost kotposlanstvo in odličen posel!Alenka Žumbar, foto: Analog

»Podjetje EL-TEC MULEJ z Bleda deluje napodročju energetike in racionalizacijeprocesov v energetiki in kot tako tudi zlastnim zgledom predstavlja vzor ravnanjaz energijo in naravnimi viri. Podjetje jeprepoznavno zlasti pri implementacijinajsodobnejših celostnih rešitev vkompleksnih sistemih za oskrbo zenergijo.« S temi besedami je dr. MihaelSekavčnik z ljubljanske Fakultete zastrojništvo, predsednik komisije, ki je marcaletos podelila nagrade en.odmev 0�� najboljodmevnim energetskim družbam vSloveniji, oznanil blejsko podjetje kotzmagovalca v kategoriji malih podjetij …

Toda podjetje El-tec Mulej oziroma danes že EltecPetrol (prav v spomladanskih mesecih so zaključiliše zadnje formalnosti, povezane s Petrolovim naku-pom 74,9-odstotnega deleža v tem podjetju z več kot40-letno tradicijo) bi lahko zlahka šteli med večjapodjetja − vsaj glede na obseg njihovega dela. Meddrugim so prav v času našega pogovora konec marcaz direktorjem Jožetom Torkarjem v prisotnosti švi-carskega veleposlanika Roberta Reicha ter županovšestih gorenjskih občin podpisali 3,5 milijonov evrovvredno pogodbo za namestitev novih ogrevalnih sis-temov in/ali sončnih elektrarn na šest javnih objek-tov. V Kranju bodo tako v plavalni bazen namestilinov ogrevalni sistem s toplotnimi črpalkami in sonč-nimi kolektorji, v osnovne šole v občinah Bled, Gorjein Žiri bodo namestili ogrevalne sisteme s toplotni-mi črpalkami in fotonapetostno elektrarno, v osnov-ni šoli v občini Gorenja vas – Poljane pa bodo polegfotonapetostne elektrarne namestili ogrevalni sistemna biomaso.

»Zdaj računamo, da bomo dosegli cilje, ki smo sijih zadali – zavzeti vodilni položaj na regijskemtrgu pri projektih energetske učinkovitosti,« je zaEnergetiko.NET povedal Damjan Mulej. Dodaja, dasi želijo obvladljive rasti, zato bodo tudi zaposlovalizelo zmerno.

Do nedavnega podjetje El-Tec Mulej je leto 2011 za-radi neugodnih razmer v javnem sektorju zaključilopodobno kot leto poprej, ko je imelo 10 milijonovevrov prihodkov in približno 400 tisoč evrov dobič-ka. Kljub temu pa njegov ustanovitelj Damjan Mulejostaja skromen. Z vstopom Petrola kot večinskegalastnika bo sicer (preimenovano) podjetje Eltec Petrol

lažje zavzelo vodilni regionalni položaj na trgu en-ergetske učinkovitosti, pa vendar ostajajo Blejcizmerni, ko pade beseda na rast. Tako bodo vsako letopovečali število zaposlenih zgolj za deset odstotkov(do konca letošnjega leta jih bo predvidoma petdeset,op. p.), saj bi prenagla rast lahko ogrozila sicer zmer-no krepitev blejskega podjetja.Prav krepitev, ki jim jo je prinesel lastniški vstopPetrola, pa jih bo gnala pri povečevanju obsega dela.»Seveda se bomo morali gnati za projekte tako kotpoprej, saj nič ni zagotovljeno,« pravi Mulej. Kot pri-mer navaja, da so se morali tudi v primeru nedavnepridobitve projekta obnove razsvetljave na Petrolovihbencinskih servisih na razpisu izkazati z najnižjoceno in najboljšo ponudbo storitev.

»Do denarja za projekte zniževanja porabeenergije je v danih razmerah težko priti. Problemso predvsem ročnosti virov. Učinki naložb venergetiki so namreč dolgoročni in zahtevajodaljše ročnosti finančnih virov – deset in več let.Rešitev so lahko namenski viri, kot so zdaj Ekosklad in nepovratna sredstva iz programov zazagotavljanje zmanjšanje porabe energije prikončnih odjemalcih, ki jih izvajajo nekatera večjaenergetska podjetja v Sloveniji. Ti fondi bi lahkospodbudili tudi druge financerje, predvsem banke,da bi zgradili neko zgodbo z več sorazmernimideleži in tako pokrili finančno strukturo investicije.Pritegniti bi bilo treba tudi zasebni sektor. Navoljo so torej štirje viri: lastna sredstva, zasebnisektor, nepovratna sredstva in banke,« je že konecleta �0�� v intervjuju za Energetiko.NET povedalDamjan Mulej.

Večji obseg dela pa ne pomeni, da bodo nasploh vpodjetju nastopile kakšne druge večje spremembe, jevztrajen Mulej, ki se ne pusti motiti v ciljih – to je re-alizirati vse zastavljene projekte oziroma zaključititiste, na katerih so delali zadnja leta in so še ostalinedokončani. »Rešitve, ki smo jih razvijali do danes,bomo preko energetsko okoljskih projektov ponudilikupcem in pri tem nam bo seveda koristilo to, dasmo postali del Petrolove skupine. S tem bodo našikupci pridobili moderne rešitve in vrhunsko dolgo-ročno podporo,« pojasnjuje sogovornik, ki meni, daje trg pripravljen na njihov celovit pristop. Ta temeljipredvsem na tem, da ponudijo potencialnim part-nerjem možnosti uvedbe ukrepov učinkovite rabeenergije, obenem pa tudi možnost financiranjaleteh po ESCO-modelu. Tovrstno energetsko pogod-


damjan in AnamarijaMulej ob prevzemunagrade za energetskonajbolj odmevno podjetjeen.odmev 012 naistoimenski konferencimarca v grand hoteluUnion.

beništvo je po Mulejevem mnenju zanimivo zlastiza javni sektor, ki ima neizmerne potenciale prav napodročju ravnanja z energijo, po drugi strani pa je včasu krize verjetno tudi bolj zanesljiv partner.

»V Sloveniji se omenja zagon gradbenega sektorjatudi z energetskimi sanacijami obstoječih objektovin uvajanjem energetske učinkovitosti, toda to jepreprosto populizem. Gradbena in energetskadejavnost sta dokaj ločeni veji, čarobne palice zanenadno rešitev gradbenega sektorja pa žal ni.Seveda pa je med energetiko in gradbeništvommožno zelo učinkovito sodelovanje!«

»Kljub vsemu je tudi za zasebna podjetja vlaganje venergetsko učinkovitost nuja, model energetskegapogodbeništva pa lahko zanimiv. Z izvajanjem to-vrstnih projektov si podjetja lahko izboljšajo ener-getsko učinkovitost, produktivnost, povečajo stroš-kovno učinkovitost, s tem ohranijo konkurenčnost indelovna mesta,« še ponazarja sogovornik. Na vpra-šanje o tem, kako bi se nasploh po njegovem moralov času krize obračati slovensko gospodarstvo, odgo-varja, da bi morali najprej poenostaviti vse birokrat-ske postopke. »Prav javni sektor ima ogromne poten-ciale, ki jih bomo s takšno počasnostjo le stežka hitroizkoristili, kar pa bi prav zaradi krize pravzaprav mo-rali,« še pravi Damjan Mulej. �

En.odMEv 012

Energetika.NET�4

En.odMEv 012

Simbio: Lastna proizvodnjaelektrične energije s pomočjodeponijskega plinaBesedilo: Mateja Kegel, foto: arhiv Energetika.NET in Simbio

Prvi slovenski center za ravnanje z odpadki so zgradiliv Celju. Čeprav bi jih danes moralo biti v Slovenijiže kar nekaj, je celjski edini tovrstni pri nas. PodjetjeSimbio, d. o. o., ki je upravitelj Regionalnega centraza ravnanje z odpadki (RCERO), je letošnji nagrajenecEnergetike.NET za najodmevnejše srednje velikopodjetje. Med razlogi, zakaj so prejeli nagrado, pa jetudi redno spremljanje porabe energije in zmanjšanjeporabe energije v zadnjem obdobju za skoraj ��odstotkov s pomočjo tehnoloških izboljšav. Polegtega so neto proizvajalec električne energije, ki rednotehnološko izpopolnjuje svoje proizvode in poslovneprocese. Ob vsem tem pa je učinkovita raba energijein družbeno odgovorno poslovanje v ospredju. Kako?

Javno podjetje Simbio se v prvi vrsti ukvarja z ravnanjem z od-padki, vendar pa imajo poleg osnovne dejavnosti tudi številnedruge. Mednje štejejo čiščenje ulic, novejša je dejavnost urejanjazelenic, cvetličarske dejavnosti, črpanje in odvoz fekalij ter, kotže omenjeno, upravljanje centra za ravnanje z odpadki. »De-javnost zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov Simbio opravljaza 12 občin celjske regije, medtem ko je k projektu RCEROpristopilo 24 občin, za katere opravljamo dejavnost ravnanja z od-padki,« pravi mag. Marko Zidanšek, direktor družbe.

V podjetju je �0� zaposlenih, od tega so jih vzadnjem obdobju z dodatno dejavnostjo vrtnarstvaprezaposlili �7. Kot pravi Zidanšek, je ključ do uspehatudi ustrezen pristop na področju zaposlovanja.Ko govorimo o dodani vrednosti družbe, ne moremomimo podatka, da so v letu �0�� ustvarili 4�.746evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Podobniso rezultati za leto �0�0.

Problem odpadkov rešen za vsaj �0 letSicer pa RCERO, ki deluje od leta 2009, zagotavlja dokončno rav-nanje z odpadki. Predstavlja ga več sklopov, od sortirnice sekun-darnih surovin, mehanske biološke obdelave do kompostarne ...Filozofija centra je, da se zmanjšuje količina obdelanih komu-nalnih odpadkov, ki se odlagajo. Z vsemi tehnologijami se jih da-nes odloži med 33 in 34 %, vse ostalo pa se vrne v sistem, kar po-oblaščenim predelovalcem omogoča ustrezno predelavo, še pravidirektor družbe.Poslanstvo podjetja vidijo v kakovostni storitvi za uporabnike.Pravijo, da so dolžni zagotavljati storitve na visokem nivoju, pred-vsem pa želijo ob tem zagotavljati okoljsko sprejemljive ukrepe,kar jim tako v Celju kot v ostalih 23 občinah, kjer delujejo, tudiuspeva. »Problem smo rešili za 30 let, verjetno tudi dlje, vse paje odvisno od prihodnjih tehnologij na tem področju in s tem

posledično od večanja deponijskega prostora za preostanek ob-delanih komunalnih odpadkov.«

»Smetišče« ni več tisto, kar je biloPrav deponije so danes zanimivost, saj se razlikujejo od slik, ki jihimamo običajno v mislih, ko pomislimo na smetišče. »Celjskadeponija je denimo nerazpoznavna, saj sprejema samo še obde-lane produkte mehansko biološke obdelave, medtem ko je ne-gorljivi del (težka frakcija), ki za biološko stabilizacijo potrebujeod 14 do 21 dni, odložen tako, da ne nastajajo toplogredni plini,«pojasnjujejo v Simbiu.

Država bi morala, skladno z zavezo EU, do leta �00�zagotoviti �4 regionalnih centrov za ravnanje zodpadki. »Zakon je bil jasen, res pa je, da se vlokalnih okoljih niso uspeli dogovoriti, projekti nisobili izvedeni, prav tako niso izčrpali v finančniperspektivi zagotovljenih evropskih sredstev,«pravi Zidanšek. Dodaja, da bi zelo majhen delež zasofinanciranje prišel iz občinskih proračunov, saj jelevji delež zagotovila Evropa, delno država, prav takopa so občine lahko usmerile takse za odlaganje v taprojekt. Občine imajo možnost rešitve te težave šedo leta �0��. Na vprašanje, če tovrstni centri nebodo predstavljali konkurence celjskemu, paZidanšek odgovarja, da ne gre za konkuriranje,pač pa za odgovoren odnos do okolja, saj so časiklasičnega deponiranja minili. »Že danes imamoveliko srečo, da ne plačujemo kazni oz. penalovEU zaradi neizpolnjevanja zavez.«

Ko govorimo o ločevanju odpadkov, ne moremo mimo navad Slo-vencev in Slovenk. »Gre za segment časa, ko ljudje ponotranjijoodnos, da se ločevanje začne že doma,« pravi direktor Simbia,kjer trenutno zberejo 22 % ločene embalaže. Ob tem dodaja, dase je ta odstotek, v primerjavi s preteklostjo konkretno dvignil inda so ljudje začeli bolj zavestno ločevati odpadke, k čemur jepripomogel tudi sistem zbiranja embalaže od vrat do vrat oz. zdoor to door sistemom z rumenimi zabojniki. Temu ustrezno sose prilagodili s frekvenco odvozov, kjer tedensko izmenjaje od-važajo mešane komunalne odpadke in embalažo. Pravijo, da obi-čajno potrebujemo 14 dni, da napolnimo zabojnik, medtem koje mešanega komunalnega odpada zaradi ločevanja le še tretjinavolumna. Seveda ne smemo pozabiti na biološke odpadke, ki svo-je mesto najdejo ali v rjavih zabojnikih ali v hišnih kompostnikih,ter na papir in steklo, ki se jih zbira na skupinskih ekoloških oto-kih. Boljše rezultate na področju ločevanja odpadkov so opazilipri individualnih stanovanjskih hišah, medtem ko je situacijakompleksnejša pri večstanovanjskih objektih. Seveda pa pričaku-


En.odMEv 012

jejo, da bodo ljudje s časom razumeli, da to predstavlja standardnormalnega življenja, kot je danes minimalni standard, da se vvozilu pripnemo z varnostnim pasom.

Velik poudarek vidijo na osveščanju najmlajših prekizobraževanje v vrtcih in šolah. Tudi sami sodelujejos šolami pri akciji zbiranja papirja, zavedajo pa se, daje ozaveščanje ljudi večletni proces, ki pa zagotovoprinaša pozitivne rezultate.

Vsekakor veliki sistemi zahtevajo tudi svoj delež porabe električneenergije in družba, ki zastopa RCERO, ni izjema. Porabo elek-trične energije spremljajo tako kot ostale stroškovne elemente,sprejemajo jo kot del strategije. »Spremljava poteka na vsakemtehnološkem sklopu posebej, kar omogoča lažjo analizo porabe,«pravijo. Preko centralnega nadzornega sistema spremljajo po-datke v realnem času, kar omogoča sprotno izvajanje korektivnihukrepov. Prav tako pa imajo na vseh objektih vgrajene kompen-zatorje jalove energije, s pomočjo katerih zmanjšujejo stroške.Če se ozremo na konkretnejše številke, ugotovimo, da se porabain strošek električne energije v letu 2011 zaradi povečanja količinobdelanih odpadkov v primerjavi z letom poprej v absolutnemznesku nista zmanjšala. A je glede na enoto obdelanih odpadkovrazlika očitna, saj so v letu dni porabo zmanjšali iz 63,55 kWh/tna 56,08 kWh/t.Na letni ravni sami proizvedejo približno 4.500 MWh električneenergije, porabijo pa 2.800 MWh. Električno energijo proizvajajona dveh plinskih motorjih, ki kot pogonsko sredstvo uporabljata

deponijski plin, ki se s pomočjo črpalke črpa iz telesa deponije.Skupna instalirana moč plinske elektrarne je 1.688 kW, obrato-vanje elektrarne in količina proizvedene energije pa sta neposred-no odvisna od proizvodnje plina v deponiji, ki ste stalno spre-minja. Poleg tega motorja z notranjim izgorevanjem proizvajatatudi odpadno toploto (1.700 kW), ki jo je mogoče uporabiti zaogrevanje objekta. Tako na eni strani koristno izrabijo energijskobogati odlagališčni plin (50-odstotni metan), na drugi strani pa sezmanjšuje emisije toplogrednih plinov v ozračje.

V zadnjem letu dni zmanjšali porabo električne energijeza �� %Z optimizacijo procesov obdelave odpadkov in zamenjavo obsto-ječih svetilk z LED-sijalkami so v zadnjem letu tako zmanjšaliporabo električne energije na enoto obdelanih odpadkov za 12 od-stotkov. Ob vsem tem pa niso pozabili niti na zmanjševanjeogljičnega odtisa, saj v nabavni verigi, kolikor je to mogoče, upo-števajo komponento energijske učinkovitosti in opremo in mate-riale kupujejo pri lokalnih dobaviteljih.Vendar pa se z dosedanjimi ukrepi niso ustavili, saj tudi prihodnjinačrti stremijo k nadgradnji energetske učinkovitosti. Z zame-njavo preostalih svetilk z varčnimi LED-sijalkami, z dograditvijoaplikacij in strojne opreme v tehnoloških objektih za predelavoodpadkov in s povečevanjem zmogljivosti lastne proizvodnje elek-trične energije načrtujejo zmanjšanje porabe električne energijena RCERO, upravni stavbi podjetja in tudi na zbirnih centrih. Nenazadnje pa načrtujejo tudi oskrbo drugih objektov s toplotnoenergijo iz elektrarne. �

simbio, d. o. o. je letošnjinagrajenec za energetsko najboljodmevno srednje veliko podjetje inprejemnik nagrade En.odmev 012.

Pogled na regionalni center za ravnanje z odpadki.

Zbiranje embalaže v balah.

v družbi imajo 6 zbirnih centrov:Bukovžlak, vransko – tabor,Braslovče, Prebold, Polzela in vojnik.

Ekološki otok

Pri razgrajevanju odpadkov na odlagališču nastajajo plini, ki posredno inneposredno ogrožajo okolico s smradom, nevarnostjo eksplozij in z zastrup-ljanjem izcednih vod. da bi preprečili škodljive vplive, je javno podjetjesimbio na deponiji v Bukovžlaku leta 2002 postavilo prvo t. i. malo plinskoelektrarno, ki na okolju prijazen način omogoča uporabo plina kot energij-skega vira.

Energetika.NET�6

Foto

:AN

ALO

G

�7Energetika.NET

rEgionALnA EnErgEtiKA

Negotovost inranljivost regionalnegaenergetskega trgaTomaž Orešič, EFT Group, direktor za zahodno in srednjo Evropo

Medtem ko je jugovzhodna evropska regija v letu 2010beležila največjo hidroproizvodnjo v zadnjih 15-ihletih, je leta 2011 prišel pravi račun. V regiji smo bilipriča zgodovinsko nizki hidrologiji, konkretneje:v zadnjem kvartalu je bila hidroproizvodnja za 52 %nižja od 15-letnega povprečja in 17 % nižja odabsolutnega minimuma tega istega obdobja.

Po marcu 2011 se je pričelo dolgo sušno obdobje, ki se je vleklo šev leto 2012 in ki je ne nazadnje botrovalo dejstvu, da je bila termo-proizvodnja v obdobju marec–december kar za 12 % višja od pred-hodnega leta.Nadalje se je izpostavila velika odvisnost jugovzhodne evropskeregije oz. Balkana od hidroloških razmer, na drugi strani pa odomejenih prenosnih kapacitet s srednje in zahodne Evrope. Posle-dica so bile znatno višje cene od nivoja EEX.Naša regija ima približno 280 TWh letne porabe in dokaj prime-ren proizvodni miks s 30 % proizvodnje iz hidroelektrarn. Ostaloproizvodnjo predstavljajo termoelektrarne in nuklearke, povečujepa se tudi delež nove obnovljive proizvodnje.Dejstvo, da se približno 30 % električne energije v regiji proizvedev hidroelektrarnah, je pozitivno, saj je takšna proizvodnja cenovnougodna, celotnemu proizvodnemu miksu pa daje dodatno fleksi-bilnost. Po drugi strani pa je oskrba nezanesljiva, kadar pride dotako kritičnih sušnih obdobij, kot ga imamo od marca 2011 dodanes. Za zagotovitev zanesljivosti oskrbe v regiji bodo tako obupoštevanju vseh okoljskih omejitev nujne nove stabilne (termo)elektrarne in nadaljnji razvoj prenosnega omrežja.Omejitve v prenosnem omrežju in za takšne kritične primerenezadostne čezmejne kapacitete za uvoz električne energije izsrednje Evrope v jugovzhodno regijo namreč dodatno zaostrujejosituacijo – tako energetsko kot cenovno. Uvoz v regijo je bil v letu2011 kar za 10 TWh višji kot leto poprej, pri čemer je bila polovicavsega uvoza realizirana v zadnjih dveh mesecih leta. Če pogledamocene, je bila že v decembru cena v regiji, južno od Madžarske,kar 25 € nad nemško ceno, čeprav je proti jugu teklo kar 2.000MWh/h.Februarja letos smo ob ekstremni suši imeli še prazne akumu-lacije, intenzivno sneženje, nizke temperature in povečano porabo.Potrdilo se je, da vsaka država še vedno najprej poskrbi zase in popotrebi zapira meje, ne glede na to, da gredo takšni ukrepi v na-

sprotno smer od ciljev evropske energetske politike. Tako so se obrazglasitvi višje sile prekinjale sklenjene pogodbe, blokiral se jeizvoz iz posameznih držav in tudi že alocirane in plačane čez-mejne kapacitete. Pred tem bi bilo smiselno uporabit najprej vsetržne možnosti, preden se države poslužijo tako radikalnih ukre-pov, višja sila pa bi se uveljavljala zgolj kot zadnja instanca.Suša je nato še kar trajala in traja, akumulacije so še vedno praznein bodo še kar nekaj časa, sneg na Balkanu je prej izhlapel, predenbi napolnil vodotoke in samo zelo visoke temperature v zadnjemmesecu so razlog, da so se ob posledično zmanjšani porabi cenepovsem normalizirale.Takšno stanje lahko ob vremenskih napovedih vztraja še nekajčasa oz. lahko ob večjih količinah dežja pride celo do izvoza vsmeri proti srednji Evropi. Vprašanje pa je, kakšna bo energetskabilanca regije in posledično pritisk na uvoz iz srednje Evrope včasu remonta jedrske elektrarne v Krškem v drugi polovici aprila,kateremu bosta v maju skoraj sočasno sledila še remonta v bol-garski JE Kozloduj in TE Gacko v BiH.V letu 2011 se je skupen uvoz električne energije v našo regijopovzpel že na 10 TWh, medtem ko je še leto prej bila celotna regijabolj ali manj uravnotežena. Pri tem ni nepomemben podatek, daje absolutni tehnični limit uvoza električne energije v regijo na let-nem nivoju približno 20 TWh.Očitna je nujna potreba po novih investicijah v proizvodne inprenosne zmogljivosti v regiji. Nadgradnja in modernizacija pre-nosnih zmogljivosti ne bo pripomogla zgolj v povečanje zaneslji-vosti oskrbe, temveč tudi in predvsem k učinkovitejšemu delo-vanje regionalnega trga.Jugovzhodna Evropa se na področju energetike ob siceršnjemgospodarskem stanju in perspektivah brez pomoči Evrope oz. tujegakapitala preprosto ne bo izvlekla. Slovenija je pri tem usodno odvisnaod energetske bilance jugovzhodne Evrope oz. Balkana, v kar so naszgoraj opisana dogajanja zadnjih mesecev še kako prepričala. �


intErvJU: toMAŽ KončinA

ma prenosnih zmogljivosti letele v nebo, se postavlja pod vprašajtudi izpolnitev pogodbenih obveznosti. Iz tega razloga se vse boljdaje pod drobnogled položaj partnerskih družb. Ob sklepanjuposlov se je potrebno posluževati jamstev, ki služijo kot zavaro-vanje proti neplačilu oziroma nedobavi energije. Večja podjetjatake šoke in tveganja relativno lažje prenesejo kot manjše. HSEzaradi svoje velikosti in ugleda pri tem nima težav.

Se je tako veliko manjših podjetij potemtakem umaknilo?Nekaj se jih je tudi umaknilo na tak ali drugačen način, sicer pase še vedno čuti velika previdnost pri samem poslovanju.

Kakšno je trenutno trgovanje oz. stanje na trgu, ki ga v regijizaznamuje predvsem sušno vreme?V primeru dobre hidrologije v regiji se v odvisnosti od porabelahko pojavijo viški energije, ki jih je mogoče plasirati na sosednjetrge. Zaradi dolgotrajne suše je v zadnjem času hidrologija slabain viškov ni. Poraba je sicer trenutno zmernejša oz. je krizi primer-no visoka, na celotno situacijo pa vplivajo tudi redukcije prenosnihzmogljivosti in remonti določenih proizvodnih enot. Osebnomenim, da se razlogi za visoko porabo električne energije skrivajov dejstvu, da je cena električne energije še vedno dokaj nizka vprimerjavi z ostalimi energenti. Glede na to dejstvo se uporabnikivedno bolj zatekajo k uporabi ogrevalnih in hladilnih sistemov, kiso vezani na električno energijo.

Kaj pa se bo zgodilo s �. januarjem �0��, ko naj bi se srbski trg, kije najpomembnejši v regiji jugovzhodne Evrope, odprl in električnaenergija menda ne bo več obravnavana kot socialna dobrina?Menim, da določeni rezi, ki naj bi se po napovedih politike zgodili,ne bodo izvedeni tako rigorozno. Težko je namreč ljudem odvzeti

Regija jugovzhodne Evropeše vedno obeta velikepriložnosti za trgovanjeAlenka Žumbar, foto: arhiv HSE

Regija jugovzhodne Evrope se pripravlja na trgovanje v7-dnevnem režimu (sedaj prevladuje �-dnevni). Končnose tudi obeta vzpostavitev borze z električno energijo nasrbskem trgu, ki je najpomembnejši elektroenergetskitrg v regiji južno od Alp, hkrati pa se še vednovzpostavlja prvotno stanje, ki je vladalo na tem trgupred krizo, ki sta ji botrovali februarska suša s slabohidrologijo in izredno mrzla zima. Ob vsem temdogajanju smo govorili s Tomažem Končino, ki je naHoldingu Slovenske elektrarne (HSE) zadolžen zakratkoročno trgovanje. Znano je, da je HSE v regiji jugo-vzhodne Evrope kot trgovec prisoten že od začetka tegatisočletja, kjer je leta �007 tudi kupil večinski delež vbolgarski termoelektrarni Ruse, a ga je tri leta po temtudi prodal, danes pa se regionalno krepi prav nasegmentu trgovanja.

Koliko prostora in priložnosti je v regiji jugovzhodne Evrope,predvsem na zahodnem Balkanu, za nove akterje?Slika na trgu je drugačna, kot je bila v preteklosti, saj se je povečaloštevilo trgovcev, ki trgujejo na področju jugovzhodne Evrope, pa tudipravila in sistemi samih UPO so postali precej bolj kompleksni.Trenutna situacija je neugodna za vsa, predvsem pa za manjšapodjetja, saj zelo težko obvladujejo tveganja, ki jih prinaša omen-jeni trg. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da nekatera večja tujapodjetja v prvi fazi vstopajo na trg predvsem preko investicijskihvlaganj in ne toliko preko trgovanja. Regija jugovzhodne Evrope jenamreč relativno zaprta in v situacijah, ko so cene energije oziro-

• Družba HSE je leta 2011 realizirala 1.351 mio EURčistih prihodkov od prodaje (kar je 25 % več, kot sonačrtovali, in 49 % več, kot so jih dosegli leta 2010).Kar 58 % čistih prihodkov od prodaje je bilorealiziranih na tujih trgih.

• Čisti dobiček je znašal 46,7 mio EUR, kar je za 15 %več od načrtovane vsote. Družbe skupine HSE so leta2011 proizvedle 7,6 TWh električne energije (od tegaHE 42 % in TE 58 %), kar je za 1,3 % manj, kot nanačrtovale, in za 9,5 % manj od dosežene proizvodnjeleta 2010; vzrok: predvsem slabša hidrologija v letu2011.

• Leta 2011 je bilo prodanih 23,8 TWh električneenergije, kar je za 22 % več od načrtovane prodaje inza 49 % več od prodaje leta 2010.


intErvJU

dobrino, ki jim omogoča normalno življenje, saj to lahko vodi kširšemu nezadovoljstvu. Po mojem mnenju je socialna nota vdoločenih državah v regiji prisotna prav na segmentu električneenergije.

Nasploh pa regija – kljub vsem omenjenim težavam – obetapotenciale za trgovce z električno energijo.Zagotovo. Če ni dobre hidrologije, so vedno prisotne druge pri-ložnosti, kjer pride do izraza sposobnost ustrezne dolgoročneocene dogajanja na trgu. Priložnosti za rast pa še vedno so!

Menite, da bodo morali imeti v prihodnje vsi trgovci zaradipotrebe po zmanjševanju tveganj v zaledju lastne proizvodnekapacitete?To je danes zelo zaželeno, ker je na ta način mogoče poiskati sin-ergije – tako na proizvodni kot na trgovski strani. Sam sistem tr-govanja v Evropi gre v smeri spajanja trgov in tu bodo veliko vlogoodigrale borze. Za trgovce bo zaradi tega manj možnosti za dnevnešpekulacije in arbitraže, vprašanje pa je, kolikšen del razpoložljivihkapacitet bodo upravljavci omrežja namenili spajanju trgov. Danestega še ne vemo in tudi nasploh je na področju regionalnega tr-govanja še ogromno neznank, ki bodo lahko bistveno vplivale narazmere na trgu.

Vzpostavila pa naj bi se tudi enotna borza …Tako je. Na področju Evrope bo osnova najbrž nemško-francoskaborza, verjetno pa se ji bodo pridružile tudi ostale, ki imajo nanekem področju postavljeno infrastrukturo.

Kaj pa bo pomenila vzpostavitev centralne alokacijske pisarne,kot je sedaj aktivna v nemškem Freiburgu? Vzpostavili jo bodo vPodgorici.Glede na to, da poznam delovanje CAO in je inštitucija zaživela vpravem pomenu besede, bi kot trgovec pozdravil omenjeno idejoenotne alokacije. Na ta način bi se poenostavilo trgovanje na pod-ročju celotne regije. No, nasploh od takšne inštitucije trgovcipričakujemo zanesljivost, transparentnost in podporo trgovcem.

Kako je letošnji ledeni februar vplival na stanje na regionalnem intudi širšem evropskem elektroenergetskem trgu, ko so nekateredržave celo zaprle svoje meje?Res je. Zgodilo se je dvoje: izredno slaba hidrologija, hkrati pa jenastopila zelo huda zima. Proizvodni sistemi so bili tako zelo obre-menjeni, da so bile rezerve moči izkoriščene praktično do konca.Zanesljivost oskrbe celotne regije je bila zelo ogrožena in nekateredržave so se odločile, da svoje meje začasno zaprejo. Konkretnoje del kapacitet, ki jih je nek trgovec kupil od UPO na letni oziromamesečni ravni, UPO vzel nazaj in jih uporabil za uvoz energije zapotrebe lastnega elektroenergetskega sistema. Ta reakcija UPO jepostavila v nezavidljiv položaj vse trgovce, ki so energijo tranziti-rali preko zgoraj omenjenih držav in so zaradi tega morali part-nerjem energijo zagotoviti preko drugih prenosnih poti. Ali je biloto upravičeno ali ne, morajo ugotoviti pravniki. HSE na srečo pritem ni imel težav, saj smo naše obveznosti do partnerjev kljub re-dukcijam ustrezno izpolnili.

Kakšni so obeti za vnaprej – tako glede trgovalnih količin kotgibanja cen?Trenutno stanje na področju jugovzhodne Evrope lahko označimkot relativno stabilno. To je posledica nastopa pomladnih tempe-ratur, ko je upadla tako visoka potreba po električni energiji za

ogrevanje. Cenovni nivoji so tako vezani predvsem na aktualnodogajanje na trgu in seveda na gibanje cen ostalih energentov.

Kako sicer trgovci z električno energijo spremljate nove investicijev proizvodne kapacitete v regiji? Konkretno me zanima, kaj pomenibolgarska odločitev, da ne gre v gradnjo nove nuklearke Belene ali parecimo srbsko-italijanski angažma na področju hidroenergije – grad-nja hidroenergetskih kapacitet in odkup tako proizvedene energije.Dokler je projekt na ravni investicije in še ni izveden, nimaneposrednega vpliva na kratkoročno dogajanje na trgu. Zavedati pase je potrebno pomena projektov v prihodnosti in se ustreznopripraviti na nastalo situacijo. Scenariji bodo gotovo drugačni, kotso sedaj. Po drugi strani naj bi trg sam poskrbel za ravnovesje. Kobo prišlo do zasičenja tudi na strani proizvodnje, bodo cene ener-gije spet padle ...

No, kaj pa vi pričakujete? Kaj se bo dogajalo v bližnji prihodnosti?To je zelo težko napovedovati. Če gledamo kratkoročno obdobje,je vse odvisno od padavin v prihodnjih mesecih, saj so sezonskeakumulacije HE na precej nizkih nivojih. Kot rečeno pa so ceneodvisne od gibanja energentov in od gospodarske situacije v regiji.

Regija jugovzhodne Evrope je torej precej specifična, pa vendar ješla skozi podobno tranzicijo nekoč tudi Slovenija. Vam to kotslovenskemu akterju kaj pomaga?Nekoliko da. Izhajamo iz skupne države, nimamo niti jezikovnihpreprek, tako da imamo slovenski akterji zagotovo prednosti natem trgu.

Se slovenski trgovci tudi kaj povezujete na segmenturegionalnega trgovanja?Ne.

Preidiva konkretno na srbski trg z električno energijo, ki je v regijinajbolj zanimiv. Kaj pričakujete na tem trgu, na katerega meji osemdržav, hkrati pa pospešeno modernizira in nadgrajuje termoener-getske kapacitete in snuje tudi svojo borzo električne energije?No, tudi ta trg oziroma država doživlja tranzicijo, podobno kot smojo v Sloveniji že imeli. To pomeni, da bo moral – tako kot tudi vsiostali trgi v regiji! – zagotoviti določeno transparentnost in tudiostale pogoje za delovanje, kar je predvsem naloga institucij, ki vpli-vajo na EE trg v tej državi. Pred kratkim je v Srbiji začela z delovan-jem regionalna borza BSP Southpool, tako da lahko rečemo, da mož-nost avkcijskega trgovanja na borzi v Srbiji v tem trenutku že obstaja.Problem, ki ga vidim, pa je likvidnost, ki bi jo bilo nujno povečati zvključitvijo spodbujevalca trga. Res pa je, da v Srbiji snujejo tudi svo-jo borzo z električno energijo, o čemer se že kar dolgo govori. Videlibomo, kdaj bo zares zaživela. Po mojem mnenju ne bi bilo slabo, čebi BSP Southpool in omenjena borza preučili možnost sodelovanjain izkoristili množico sinergij, ki jih tako povezovanje ponuja.Vzpostavitev likvidne borze bi trgovanje v Srbiji dvignilo na nek višjinivo in državo še bolj približalo k skupini držav, kamor gravitira.

Kaj bo to pomenilo za HSE kot trgovca?Razvoj borze v Srbiji bo ob ustrezni likvidnosti omogočil, da bodolahko vsi akterji na trgu videli, kakšne so dejanske cene električneenergije. Mislim, da bo pri tem potrebno še kar nekaj konsenzovtudi na nivoju države, da se z vključitvijo domačega proizvajalcaborzi že v samem začetku zagotovi potrebna likvidnost. Vsak po-samezen trgovec pa bo moral sam oceniti, ali se mu sodelovanjev takšnih zgodbah sploh izplača. �

Energetika.NET�0

ProMEt

Na začetku nove dobešportnih avtomobilov ...Rok Terziev in Klavdij Murn, portal Elektro-Vozila.si, foto: arhiv proizvajalcev

Večina ljudi si v današnjem času brez avtomobila ne znapredstavljati vsakdana, saj ga uporablja za prevoz nadelo, za prevoz nakupljenih stvari v trgovini, za dopust,konec koncev pa je nekaterim to prevozno sredstvoglavni vir zaslužka. Vendar pa je ob neprestano višjihcenah goriv, ki letos dosegajo rekordne vrednosti, tudivse več tistih, ki jim vožnja z avtomobilom predstavljavelik strošek. Potrošniki iščejo alternativo in v zadnjihletih največ zanimanja vzbujajo električni in hibridniavtomobili. Ob tem ko potencialni kupci iščejoalternative za klasična vozila, proizvajalci kot potekočem traku ponujajo nove možnosti – trg električnihin hibridnih avtomobilov je zaživel. Razvoj se odvijaz bliskovito hitrostjo, kar kažejo tudi letošnjiavtomobilski saloni.

V Evropi je eden najpomembnejših ženevski salon, ki je letos svojavrata odprl že dvainosemdesetič; na njem je bil tokrat bolj kotkadarkoli prej poudarek na »zelenih« vozilih. Videli smo vrsto kon-ceptov in tudi serijskih različic avtomobilov, ki jih tako ali drugačepoganja elektrika. Zvezda letošnjega ženevskega salona je bil zago-tovo Infiniti EMERG-E. Gre za športni hibrid Nissanovega odd-elka za prestižne avtomobile, s katerim ta znamka bolj resnovstopa na evropski trg. Nedvomno bo huda konkurenca BMW-jevemu hibridnemu športniku i8 ter i8 Spyderju in Hondi NSX,ki je bila prav tako premierno predstavljena prav v Ženevi. Čepogledamo naštete modele, hitro ugotovimo glavno skupno točko.Vsi so dragi športni avtomobili s hibridnim pogonom. Ob tem se

postavlja vprašanje, ali smo priče začetku nove dobe športnih av-tomobilov, v kateri bo hitre štirikolesne lepotce posredno ali nepo-sredno poganjala elektrika. Skoraj zagotovo lahko na to vprašanjeodgovorimo pritrdilno, saj si v tem segmentu obetamo predstavitevše nekaj hibridnih modelov. S tem pa proizvajalci obenem razbijajotudi mit, da so električni avtomobili lahko samo majhni mestništirikolesniki. Čeprav električni pogon zaradi baterij kar precejpoveča težo avtomobila, snovalci ta problem rešujejo z uporabolahkih materialov, ki sicer znatno povišajo ceno, vendar ta pri pre-stižnih športnih vozilih ni glavni faktor.Omenjeni modeli so veliki večini potrošnikov cenovno nedoseglji-vi, kot kaže, pa imajo Francozi rešitev za širši krog kupcev. V Že-nevi je bil razkrit Renault Zoe, kot pravijo pri Renaultu, prvi elek-trični avtomobil za množice. Se strinjamo. Njegov glavni adut bonamreč cena, ki naj bi bila pod 20.000 evrov. Če upoštevamo, daje v Sloveniji subvencija za nakup električnega avtomobila 5.000evrov, Zoe postane zelo mamljiva izbira za marsikaterega kupca,ki se odloča za nov avtomobil. Če pa ne iščete popolnoma elek-tričnega avtomobila, a vam je kljub temu varčnost vozila zelopomembna, vedite, da v Slovenijo prihaja Toyota Yaris Hybrid,tretji član Toyotine hibridne družine. Seveda je na voljo še vrstadrugih hibridnih modelov, a velja omeniti, da postajajo zelo popu-larni tudi hibridni mestni terenci (SUV-i). Skratka, kot kaže, bomopriče revoluciji v avtomobilski industriji, kajti proizvajalci so napodročju električnih in hibridnih vozil zelo aktivni. Več o pred-stavitvi vozil, ki so bila predstavljena v Ženevi in jih je mogoče tedni videti na avtomobilskem salonu v New Yorku, si lahko pre-berete na portalu www.elektro-vozila.si. �


EnErgEtsKA vArnost

Kakšno energetsko varnost silahko obetamo v Sloveniji?Matevž Obrecht, študent doktorskega študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru

Energetska varnost Slovenije je zaradi majhnosti države in približno 48-odstotneuvozne odvisnosti od energije kratkoročno odvisna predvsem od mednarodnesituacije na energetskem trgu. Z vstopom v EU je Slovenija pridobila nekajvarnosti, saj so se začeli odpirati novi trgi, čezmejni prenos energije, prizadevanjao solidarnostni delitvi energije v primeru krize, zavezanost k prehodu na lastne,predvsem obnovljive vire energije (OVE) ipd. Navkljub temu pa je EU približnoenako uvozno odvisna od fosilnih goriv kot Slovenija. Dober pokazateljranljivosti držav EU je bil rusko-ukrajinski plinski spor, ki Sloveniji k sreči nizadal večjih negativnih posledic.

Za gospodarstvo kratkoročno neugodna, za dolgoročni razvoj OVEpa ugodna je tudi trenutno zelo visoka cena nafte, ki je posledicašpekulacij, mednarodnih sporov in interesov, tudi npr. vojaškegaposredovanja ZDA na Bližnjem vzhodu in tveganja novega vo-jaškega posredovanja Izraela in ZDA v Iranu. Ker se vsaj še nasled-njih nekaj desetletij ne moremo odpovedati fosilnim gorivom, sajto ni niti ekonomično niti mogoče s tehnološkega in okoljskegavidika, zaloge nafte v državah EU pa se hitro manjšajo, se EU, vsklopu nje pa tudi Slovenija, želi v prihodnosti povezati z novimidobavitelji fosilnih goriv. Z izgradnjo plinovoda Južni tok skoziSlovenijo lahko nedvomno pričakujemo večjo varnost oskrbe splinom. Dodatno varnost bodo prinesli tudi novi plinovodi do Bliž-njega vzhoda preko Turčije (Nabucco), povezava s severno Afriko(npr. Medgaz, Galsi) in nova povezava Nemčije z Rusijo (Nord-stream). Navkljub temu, da je dokazanih zalog zemeljskega plinaše za vsaj 70 let koriščenja, pa je potrebno predvideti rast prebi-valstva, življenjskega standarda in posledično večjo rabo fosilnihgoriv tudi v državah izvoznicah nafte in plina, ki lahko, tako kotDanska, iz neto izvoznic postanejo neto uvoznice fosilnih gorivter dodatno zaostrijo razmere na trgu.Na varnost oskrbe z energijo pa lahko seveda vpliva tudi na-cionalna energetska politika. Varnost oskrbe z nafto v Sloveniji jeposebej problematična v prometu, saj konkretnih ukrepov gledezniževanja rabe nafte in njenih derivatov v prometu ter sproščanjaobveznih 90-dnevnih zalog nafte v primeru energetske krize ni.Obvezne rezerve so prav tako skladiščene izven Slovenije, kar jelahko problematično ob izrednih razmerah. Problem prometa jetudi to, da alternativne pogonske tehnologije niso tehnološko izpo-

polnjene ali pa so popolnoma neekonomične. Izboljšanje varnostioskrbe z energijo v prometu je torej možno in nujno ter popol-noma v rokah nacionalne energetske politike. S subvencioniran-jem vozil na alternativna goriva, z izgradnjo polnilnic za električneavtomobile, izboljšavami javnega prevoza in načrtovano obnovoželeznic se energetska varnost veča tudi v prometu.Večjo varnost oskrbe z energijo pa lahko Slovenija najučinkovitejedoseže z načrtnim večanjem učinkovitosti in smotrnosti rabeenergije, saj se s tem neposredno niža povpraševanje po tujih virihenergije, s prehodom na lokalne OVE, ki so v sektorju ogrevanjain proizvodnje električne energije na dolgi rok tudi brez upošteva-nja okoljskih stroškov že konkurenčni fosilnim gorivom, z ener-getsko izrabo odpadkov namesto trajnega deponiranja in izvažanjale-teh ipd. Vsi ti ukrepi bi znižali družbeno-politično tveganje ne-gotove dobave tujih fosilnih goriv, močno bi povečali dolgoročnovarnost oskrbe z energijo in prinesli tudi pozitivne gospodarske,socialne in okoljske vplive. Čeprav vsak ukrep nekaj stane, so ne-davne raziskave pokazale, da je 24 % poslovnih subjektov v Slove-niji pripravljenih plačati do 5 % več za varnejšo oskrbo z energijo(Mumel in soavtorji, 2010) ter da je 83 % slovenske javnosti vpovprečju pripravljene plačati 5,8 % več za okolju prijaznejšo os-krbo z energijo.Moje osebno mnenje je, da varna oskrba z energijo v Slovenijikratkoročno ni v nevarnosti, dolgoročno pa bo odvisna predvsemod mednarodne situacije, spreminjanja življenjskih vzorcev in pre-vladujoče smeri razvoja družbe. Cena energije bo nedvomno rasla,kar pa ob uspešnem večanju učinkovitosti in smotrnosti rabe nepomeni nujno tudi rasti stroškov za energijo.

24%poslovnih subjektov v Slovenijipripravljenih plačati do 5 % večza varnejšo oskrbo z energijo

83%slovenske javnosti v povprečjupripravljene plačati 5,8 % več zaokolju prijaznejšo oskrbo z energijo


Z večjo energetskoučinkovitostjo v boj protienergetski revščini!Alenka Žumbar, foto: © European Union

Vse evropske energetske družbe morajo pri svojihodjemalcih doseči letne energetske prihranke, ki bodoekvivalentni �,� % njihovim povprečnim letnimprihodkom od prodaje v triletnem obdobju, kar vključujetudi energijo, potrebno za promet. Hkrati se morajo vUniji začeti intenzivne obnove stavbnega sektorja; že vzačetni fazi je potrebno prenoviti najmanj �,� % vsehpovršin javnih stavb, menijo v Evropskem parlamentu.Evropsko komisijo tudi pozivajo, naj do junija �0��preveri, kako gre državam članicam pri doseganju žezastavljenih ciljev na področju energetske učinkovitosti.

Odbor Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energijo(ITRE) je konec leta 2010 z resolucijo prvič pozval k zavezi na po-dročju zmanjševanja rabe energije. Zdaj odbor zahteva, da se državečlanice EU zavežejo tudi h konkretnim nacionalnim ciljem na tempodročju do leta 2030, saj bo le to vodilo k dosegi velikopoteznegacilja nizkoogljične prihodnosti. Do junija 2013 bi tako po njihovemmorala tudi Evropska komisija preveriti, kakšen uspeh so države

članice že do danes dosegle na področju zmanjševanja porabe en-ergije, kar so si kot cilj zastavile že na osnovi podnebno-ener-getskega paketa iz leta 2008, do junija 2014 pa bi si morale državečlanice na tem področju zastaviti tudi nove cilje do leta 2030.

Prvo branje predloga nove direktive EU o energetskiučinkovitosti je bilo v odboru ITRE februarja letos,plenarno zasedanje, kjer bo predlog obravnavan, pasledi še to pomlad. Po prvem branju je predlog dobil�� glasov, šest jih je bilo proti, trije pa so se vzdržali.Poročevalec Claude Turmes je dobil mandat, da se vimenu Evropskega parlamenta o predlogu izpogaja sSvetom EU. Plenarno zasedanje bo sledilo, ko bodota pogajanja zaključena.

Med drugim v parlamentarnem odboru ITRE vidijo priložnosti zaznižanje rabe energije predvsem v stavbnem sektorju. Stavbe v EUnamreč porabijo 40 % vse porabljene energije in s tem prispevajok nastanku 36 % emisij CO2 . Stavijo pa tudi na posebne energet-


iZ EvroPsKEgA PArLAMEntA

ske revizije, ki bi jih morala izvajati velika energetska podjetja naštiri leta, in na zaračunavanje plina in elektrike glede na dejanskoporabo, hkrati pa izpostavljajo tudi pomen kogeneracij in razvojadaljinskih omrežij za ogrevanje in hlajenje.

Energetska učinkovitost – edina pot v varno energetskoprihodnostZ večjo energetsko učinkovitostjo bi med drugim napovedali bojenergetski revščini, ki je vse bolj prisotna, hkrati pa bi z razvija-jočim se sektorjem tako na področju povečevanja energetskeučinkovitosti kot na področju proizvodnje obnovljive energije zago-tovili nova delovna mesta – tudi oziroma predvsem lokalno. Pravlokalna podpora naj bi bila tovrstnim pobudam, kot je omenjenas strani odbora ITRE, najbolj naklonjena, le da potrebujejo lokalneskupnosti in občine za večjo zanesljivost in gotovost projektov pod-poro v nacionalni zakonodaji. To pa bo sooblikovala evropska,meni Frederic Boyer iz organizacije Energy Cities in pobudnikgibanja Konvencija županov.Jesse Scott, vodja oddelka za okolje in trajnostni razvoj pri zdru-ženju EURELECTRIC, dodaja, da prihodnji koraki na področjuravnanja z energijo zahtevajo manj tehnične, a pretežno socialnespremembe, saj se pri vsem tem zahteva predvsem aktivno vklju-čenost porabnikov. Čeprav so po mnenju EURELECTRIC-a ključ-ne krepke zaveze do leta 2030, pa se v združenju zavedajo, da odje-malcev ni mogoče prisiliti v ukrepanje, ampak jih je potrebnoprepričati in na različne načine spodbujati. Po mnenju Scottove jepri tem potrebno imeti v mislih tudi velike razlike ne le znotrajEU, ampak tudi znotraj posameznih držav članic. Tako vidijo,denimo, priložnosti tudi v elektrifikaciji prometa, če je potrebnaenergija proizvedena na način, da se sprošča čim manj emisijCO2, pa na primer v shemi za trgovanje z emisijami, če je sistemnaravnan pošteno do vseh, ki emitirajo te emisije. »Trenutno pa,«meni Scottova, »trgovalna shema ne predstavlja ključne rešitve napodročju zmanjševanja emisij, pač pa je lahko v danem trenutkule podpora ob ostalih ukrepih.«

Jesse Scott, vodja oddelka za okolje in trajnostni razvojpri združenju EURELECTRIC: »Eno je gotovo: emisijeogljikovega dioksida bo najlaže zmanjšati z večjoenergetsko učinkovitostjo.«

Energetska učinkovitost ali pol milijona novihpremogovnih elektrarn?»Že v petdesetih letih je vladalo pomanjkanje fosilnih goriv, takoda so prve ustanoviteljice Evropske unije že tedaj razmišljale oenergetski učinkovitosti,« je na drugem delu seminarja o ener-getski učinkovitosti, ki je konec marca potekal v Evropskem parla-mentu, povedal evropski poslanec in poročevalec za energetskoučinkovitost Alejo Vidal-Quadras. Danes je energetska učinkovi-tost spet zelo pomembno področje. »Rast porabe energije je zgo-dovinsko tesno povezana z gospodarsko rastjo, vendar pa v pri-hodnje temu verjetno ne bo več tako, saj se po novem energetskiprihranki na račun energetske učinkovitosti prav tako odražajo vgospodarski rasti,« je še dodal.Energetska učinkovitost lahko prispeva k energetski trajnosti, todače je gospodarska rast enormna, ima to navadno za posledico tudirast porabe energije. Tako energetska učinkovitost ni nujno pove-zana z ekonomsko učinkovitostjo. »Pomembno je, da se pri uvedbiukrepov energetske učinkovitosti preuči tudi ekonomiko takšnegaprojekta,« je nanizal Vidal-Quadras in obenem priznal, da je pro-met, ki je odgovoren za približno 32 % končne rabe energije, naj-bolj neobvladljiv sektor z vidika energetske učinkovitosti.

EU bi morala v primeru, da ne doseže �0-odstotnegadviga energetske učinkovitosti do leta �0�0 (sedaj smona � %, op. p.), uvoziti �,4 milijarde sodčkov nafte. Dabi zadostili potrebam po energiji, pa bi potrebovala še��0 premogovnih elektrarn ali �7� tisoč vetrnih turbin.Direktor direktorata za energijo pri Evropski komisijiPhilip Lowe še poudarja, da bi hkrati zamudili tudipriložnost za 400 tisoč novih delovnih mest.

Potrebna rigoroznost, a vendarle ukrepanje!»Nasploh pa je potrebno prav na vseh področjih vključene akterjeustrezno spodbuditi k ukrepanju na področju zmanjševanja rabeenergije,« meni Vidal-Quadras. Pri tem posebej omenja indus-trijo. »V energetskem svetu, naj je to EU, na Kitajskem ali v ZDA,gre za to, da se potrošnikom zagotovi energijo po sprejemljivihcenah na trajnosten način,« je nadaljeval Philip Lowe. »In tako sidanes sploh ne moremo več privoščiti, da bi kaj storili na področjuenergetske učinkovitosti, saj je to najcenejši možni način, da sene zagotovi le zanesljiva oskrba z energijo po sprejemljivih cenah,ampak da se tudi zmanjša emisije toplogrednih plinov.«Po mnenju Lowea pa je nujno, da so pri vsem tem tudi ambicijeEU nekoliko bolj rigorozne, saj lahko prehitri ukrepi tudi ogrozijokonkurenčnost gospodarstva. »Obenem pa neukrepanje vodi vnekonkurenčnost, saj to med drugim pomeni, da se bodo sred-stva, ki bi jih sicer namenili v EU energetski sektor oz. v boljracionalno rabo energije, porabila za nadaljnji nakup uvoženenafte in tudi gradnjo novih premogovnih elektrarn.« EU bi moralav primeru, da ne doseže 20-odstotnega dviga energetske učinkovi-tosti do leta 2020, uvoziti 1,4 milijarde sodčkov nafte, da bi zado-stili potrebam po energiji, pa bi potrebovala še 550 premogovnihelektrarn ali 275 tisoč vetrnih turbin. Hkrati bi zamudili tudi pri-ložnost za 400 tisoč novih delovnih mest.

Ohranjanje cen energije na račun energetskeučinkovitosti»Edino, kar lahko naredimo za porabnike energije v Evropski uniji,je vpliv na ohranjanje zmernih cen energije na račun njene racio-nalne rabe,« je v nadaljevanju poudaril poročevalec o predlogunove direktive o energetski učinkovitosti, evropski poslanec ClaudeTurmes. Po njegovem je najtežje ljudi prepričati, da se jim inves-ticije v energetsko učinkovitost resnično obrestujejo; sploh gledena to, da je investiranje v ukrepe, ki se bodo povrnili šele čez čas,v času krize zelo zadržano. »Prav zaradi tega pa imamo različnestrukturne sklade, ki so namenjeni prav podpori tovrstnim inves-ticijam, le poseči je treba po njihovih sredstvih.«»Le če bodo imele vse države članice skupne zavezujoče cilje, selahko nadejamo tudi enotnega in enako intenzivnega uvajanjaukrepov energetske učinkovitosti v javne stavbe,« je dejal tudiposlanec v Evropskem parlamentu Peter Liese. Ta sicer meni, daje nujno, da se razvijajočemu sektorju energetskih storitev oz.energetske učinkovitosti zagotovi tudi stabilno poslovno okolje.Zato je na tem mestu nujna tudi ustrezna direktiva EU. »Kot jedanes zanimivo vlagati v lignit ali pa v obnovljive vire, tako morapostati zanimivo tudi vlaganje v energetsko učinkovitost.« �

NE SPREGLEJTE!V maju bomo na portalu Energetika.NET objavili intervjuje zdirektorjem direktorata za energijo pri Evropski komisiji dr.Philipom Loweom, z Jesse Scott iz EURELECTRIC-a in s FredericomBoyerjem iz organizacije Energy Cities, ki smo jih opravili ob pred-stavitvi predloga nove direktive v Bruslju.

Energetika.NET�4

intErvJU: dr. dirK BUscHLE, sekretariat Energetske skupnosti

Regija jugovzhodne Evrope šene pozna tržnih cen energije!Alenka Žumbar, foto: osebni arhiv

Sekretariat Energetske skupnosti s sedežem na Dunajustremi k vzpostavitvi enotnega trga z energijo, nakaterem vse države sledijo istim pravilom in vrednotam.»To so pravila in vrednote EU, ki slonijo na poštenostiter odprtem dostopu in so za države obvezne, hkrati pazagotavljajo ustrezno poslovno okolje investitorjem, kise bojijo predvsem prevelikih političnih vplivov,« je zaEnergetiko.NET pojasnil dr. Dirk Buschle, desna rokadirektorja sekretariata Energetske skupnosti.

Ali sekretariat Energetske skupnosti tudi povezuje predstavnikedržav podpisnic sporazuma o Energetski skupnosti zajugovzhodno Evropo s potencialnimi investitorji?No, vsekakor najprej investitorje informiramo o razmerah v dr-žavah te regije in jim tudi promoviramo projekte, ki so po našemmnenju strateškega pomena za ta del Evrope, bodisi da gre za pre-nosne povezave na področju električne energije pa tudi zemelj-skega plina bodisi za nove proizvodne kapacitete.

Kaj ste v petih letih vašega delovanja dognali oziroma spoznali održavah v regiji? Kakšne rezultate beležite?V zadnjih petih letih se je pri prenosu EU-zakonodaje v nacionalnezakonodaje zgodilo mnogo novega. Številne države so naredile ve-like zakonodajne korake in so že sprejele predpise, ki so primerljiviz zakonodajo nekaterih članic EU. Seveda so še razlike, toda te sotudi med državami članicami. So pa tudi države, s katerimi mo-ramo zaradi različnih razlogov delati bolj intenzivno – denimoAlbanija ali Bosna in Hercegovina pa tudi Ukrajina, ki se je včla-nila v Energetsko skupnost šele pred kratkim. Sicer pa popolnaimplementacija obveznosti tako v teoriji kot praksi zahteva po-sebne reformne korake.

Kaj so glavne težave ali izzivi, kot radi rečemo, v teh državah?Zelo pogost je model trga, ki temelji na javnih monopolih: da elek-triko, ki jo proizvedejo v neki državi, tam tudi prodajo in porabijo.Druga težava so cene, ki jih zaradi socialnega vidika vlade zadržu-jejo na nižji ravni od tržne, to pa ogroža investicije v infrastrukturo,zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, dolgoročno zanesljivooskrbo in pošilja napačne signale o energetski učinkovitosti. Do-gaja se, da se ljudje ogrevajo z elektriko in obenem na veliko zra-čijo ogrevane prostore. Videli smo tudi že mnoge primere, ko sobile investicije otežene, ker regulatorji niso prepoznali nekaterihstroškov, povezanih s krajo elektrike ali z izterjevanjem dolgov zanjeno plačilo.

Kdaj bodo cene tržne?Zaradi trenutnih gospodarskih in socialnih razmer je to težkopredvideti, se bomo pa morali tega problema resno lotiti že pri-hodnje leto. Pravzaprav se ga vsi zavedajo, vendar se ga nihče neloti; ovira je hudo nasprotje med tržno logiko in kratkoročno poli-tično logiko.

dirk Buschle je podpredsednik in pravnisvetovalec sekretariata Energetske skupnosti. Predtem je bil vodja kabineta in strokovni sodelavec nasodišču Evropskega združenja za prosto trgovinov Luksemburgu. v nemčiji je diplomiral iz prava,doktorat pa si je pridobil na švicarski univerzi st.gallen. Je namestnik direktorja na inštitutu zaevropsko in mednarodno poslovno pravo nauniverzi st. gallen. veliko objavlja o več področjihevropskega prava in sopredseduje vsakoletnemuMednarodnemu energetskemu forumu st. gallen.

Katera od držav v regiji jugovzhodne Evrope je najbolj zanimiva zainvestitorje?Tega ne morem reči, ker ima vsaka država svoje posebnosti, skupnipa so jim zelo veliki potenciali na področju obnovljivih virov ener-gije. Zato menim, da se bodo v vseh v prihodnje odvijale precejšnjeinvesticijske aktivnosti na področju obnovljive energije, obenem pabo treba tudi prenoviti številne premogovne termoelektrarne. Podrugi strani bodo verjetno v regiji zrasle tudi nove plinske elek-trarne, ki pa bodo seveda potrebovale ustrezno plinsko infrastruk-turo.Kaj vaša institucija meni o jedrski opciji? Sprašujem zato, ker se jeEnergetska skupnost v preteklosti zavzela za plinski obroč v regiji.Glede raznolikosti energetskih virov želimo biti nevtralni, ker sote odločitve v domeni držav podpisnic sporazuma. Seveda pa mo-rajo – v skladu z zakonodajo EU – države stremeti k zmanjševanjuemisij. Tudi zato je bil – in ostaja – plinski obroč prioriteta Ener-getske skupnosti.

V regiji je zelo pomemben srbski energetski trg, na katerega žeaktivno vstopajo kitajska podjetja. Kako to vpliva na druge državein kako to vidite v sekretariatu Energetske skupnosti?Naša institucija evropskim investitorjem ni nič bolj naklonjenakot drugim. Smo instrument, ki zagotavlja varnost pri investicij-skih aktivnostih in transakcijah. Vsak investitor je v tej regiji zelodobrodošel, ključno pa je, da se vse aktivnosti odvijajo v skladu ssmernicami EU. In naša naloga je, da to spremljamo in da opozo-rimo na neustreznosti.

Lahko investitorji s katerega koli dela sveta, ki se zanimajo zaregionalno energetiko, torej potrkajo na vaša vrata?Tako je. Na voljo smo jim za informacije, lahko jim pomagamonavezati potrebne stike in jih, če je treba, zaščitimo. Veseli smotudi, da nam potencialni investitorji sporočijo, če so naleteli na te-žave, ki jim je morda botrovalo neskladje z zakonodajo EU, takoda lahko tudi mi urgiramo, če je treba.

Ali države upoštevajo vaša opozorila in odpravijo neskladja?Navadno da. Če želijo, jim pri tem tudi pomagamo in svetujemo.Dosedanje sodelovanje med sekretariatom in državami podpis-nicami je bilo zelo uspešno in ga nameravamo v prihodnosti šekrepiti. �


vrEME in EnErgEtiKA: BrAnKo grEgorčič, Arso

Energija nevihte je večjakot energija ob eksplozijiatomske bombe!Besedilo in foto: Alenka Žumbar

V zadnjih letih močno narašča število sončnihur, medtem ko je količina padavin nekolikomanjša, a kljub temu ne kaže hudega trendaupadanja. V letu �0�� smo tako imeli recimo vLjubljani �.�� sončnih ur, povprečje zadnjihdvajsetih let pa je bilo �.�� sončnih ur.Nadpovprečna sta bila lanski maj in avgust,medtem ko sta bila junij in julij bolj deževna.Leta �0�� smo imeli obenem manj kot �.000milimetrov padavin (povprečje za zadnjih �0let znaša �.�6� mm), medtem ko smo imeli vletu �0�0 kar za 400 milimetrov več padavinkot sicer, to pa predvsem na račun zelodeževnega septembra. (VIR: ARSO) Zadnjezimske mesece si bomo verjetno vsizapomnili po izjemno hudem mrazu, ki jezajel predvsem jugovzhodno Evropo, in porekordnih februarskih temperaturah, ki sopresegle celo �0 stopinj Celzija. Vse to so bilirazlogi, da smo tokrat k pogovoru povabiliznanega meteorologa Branka Gregorčiča.Med drugim smo ga povprašali tudi, kateriviri energije bi se glede na vremenskespremembe v Sloveniji najbolje obnesli.

Zadnja zima je bila zelo blaga, čeprav smo bili vfebruarju priča zares nizkim temperaturam. Potempa je bilo spet izjemno toplo za ta čas …Drži, lahko pa dodamo še, da je imela naša okolicaprecej drugačne razmere, kot smo jih imeli v Sloveniji.Že na jugu Hrvaške in nasploh velik del Balkana jeimel v februarju ogromno snega. Mrzli zrak konecjanuarja in v začetku februarja je Slovenijo zelo hitroprešel, medtem ko se je meja s toplejšim zadržala boljna južnem Jadranu. Tamkajšnji kolegi – hrvaški, srb-ski pa tudi črnogorski − pa so beležili rekorde vkoličini padavin in višini snežne odeje.

Vse to je pripeljalo do velikih težav v regiji, sploh napodročju energetike, saj so se gospodinjstva v večjimeri kot sicer ogrevala na elektriko, po drugi stranipa so zaradi zamrznjenih rek nastopile težave pridelovanju hidroelektrarn. Kaj nam to pove? Da regijasploh ni pripravljena na spremembe v vremenskihrazmerah?Letošnji februar je bil resnično izjemen. Tako mrzle-ga obdobja v februarju niti v Sloveniji nismo imelivse od leta 1956 naprej. Imeli smo ga v januarju

1985, v februarju pa kot rečeno že dolgo ne. Po drugistrani pa je zanimivo, da smo v istem mesecu dva-krat zabeležili tudi najvišji temperaturi v tem me-secu v Ljubljani, kjer je niz opazovanj sicer daljši od100 let.

Kaj nam to pove?To, kar je vedno držalo: v naših geografskih območ-jih so možne nagle spremembe. Kljub vsemu patakšnih sprememb v mesecu dni, ko bi po dolžinibeležili tako dolgo hladno obdobje, potem pa še vistem mesecu dvakratni rekord v najvišji dnevnitemperaturi (ta je presegla 20 stopinj Celzija, op. p.),niti sam ne pomnim.

Je takšna nihanja možno predvideti?Sezonske napovedi bolj napovedujejo povprečja zavelika območja in so bolj zanesljive v tropskem pasu,v zmernih širinah pa precej manj. Hladen val v takš-ni intenziteti za to naše območje ni bil napovedanniti mesec dni vnaprej. Šele ko je prišel na časovnoskalo desetih dni, se je slutilo, da bo nastopila izra-zita ohladitev, a kako dolgo bo trajala, ni bilo mogočevedeti. Letos je trajala dobrih 14 dni. Če vzamemoše deset dni, kolikor vnaprej lahko predvidimo nekospremembo, bi to pomenilo, da bi potrebovali za-nesljiv izračun za kar 24 dni vnaprej, česar pa žal šeni.

Se modeli za napovedi toliko vnaprej razvijajo?Modeli se vseskozi razvijajo. Realno pa je tako, dase pri modelih za srednjeročno napovedovanje (zateden do deset dni vnaprej, op. p.) na deset let pri-dobi en dan kakovostne napovedi. Če so torej bilenapovedi pred, denimo, tridesetimi leti za pet dnivnaprej 80-odstotne, so sedaj z enakim odstotkomzanesljivosti uporabne do osem dni vnaprej.

Verjetnost vseskozi ostaja enaka?Napovedi nikdar niso 100-odstotne. Računalniki resomogočajo vse bolj podrobne napovedi, tako da setudi zanesljivosti izboljšujejo, a atmosfera je bila vse-lej nepredvidljiva. Poleg tega je z dvigovanjem pov-prečne temperature planeta na voljo tudi več ener-gije za vremenske procese.Vreme namreč sprejema energijo od sonca, lokalnovreme pa je predvsem posledica sprememb v fazivodne pare. Ob kondenzaciji vodne pare se sprošča

Energetika.NET�6

ogromna količina latentne toplote. Ta proces je prisoten tudi vnevihtnem oblaku. Ko se začne zrak dvigati, se najprej ohlaja inpride do zasičenja, nato pa se v oblaku naredijo vodne kapljice. Kose iz plinastega vodna kaplja spremeni v kapljevinasto obliko, sesprosti t. i. latentna toplota kondenzacije, oblak pa tako postanetoplejši od okolice in znotraj nastajajo padavinski elementi. Vsata energija nevihtnega oblaka in pri vremenskih frontah je pravza-prav izšla iz omenjenih pretvorb. To je približno 2,5 MJ na kilo-gram, kar pomeni, da je energija ene nevihte večja kot pa energijaob eksploziji atomske bombe. Ne moč, ampak sproščena energija!

Je z dvigovanjem povprečne temperature planeta torej tudi večenergije za omenjene procese?Je. Več ko je izhlapevanja in vodne pare, bolj možni so tudi bolj in-tenzivni procesi. Vemo pa, da je toplejši zrak sposoben sprejetivodno paro v plinasti obliki v večji količini kot hladnejši zrak. Torej,več vodne pare ko se bo pretvarjalo iz plinaste v kapljevinasto ob-liko, več bo energije. To pa pomeni, da so ob višjih temperaturahmožna močnejša neurja. V Sloveniji nekih nevihtnih pojavov poz-imi nimamo, ker je ozračje hladno in v njem ni veliko vodne pare.Za razliko od Evrope pa je recimo v ZDA stanje zelo drugačno.Tam je Mehiški zaliv stalen vir toplega in vlažnega zraka, kiobčasno prodira proti severu na kopno, kjer se meša s polarnimzrakom. S tem nastane zelo velika labilnost ozračja. Zato so zaAmeriko tako značilni spomladanski tornadi, ki nastajajo območnih nevihtah. Najprej se tako razvije nevihtni oblak in če je tadovolj močan, nastane vrtinčast lijak – tornado.

Je s segrevanjem planeta torej tudi več možnosti za večtornadov?Za statistično dokazljivost je potrebno imeti dolgoletne podatke, ateh še ni dovolj. V tej luči so strokovnjaki skušali analizirati tuditropske ciklone, pri tem pa niso mogli dokazati naraščanja nji-hovega števila, beležijo pa večji delež močnejših ciklonov kot pred50 ali 100 leti. Po drugi strani je potrebno upoštevati tudi, da sodanes tovrstna opazovanja bolj natančna, razpolagamo tudi z do-datnimi satelitskimi posnetki, ki jih včasih ni bilo, in tako kakš-nega pojava tudi niso zabeležili.

Kaj je tisto, na kar bi morali biti bolj pripravljeni v jugovzhodniEvropi?Jugovzhodna Evropa nekako velja za območje, kamor bi se lahkov naslednjih desetletjih razširila suša iz severne Afrike preko Sre-dozemlja. Z namenom spremljanja teh sprememb in prilagajanjale-tem je bil pred približno petimi leti na Agenciji RS za okolje

ustanovljen tudi t. i. Center za upravljanje s sušo v jugovzhodniEvropi (angl. Drought Management Centre for SoutheasternEurope, op. p.).V Sloveniji imamo veliko požarno ogroženost, predvsem na Pri-morskem, kjer so poleti visoke temperature, rada pa zapiha tudiburja. No, pripravljeni pa moramo seveda biti tudi na splošne inhudourniške poplave, ki povečujejo verjetnost tudi za zemeljskeplazove. Problem so lahko tudi nevihtni piši, kot smo jih imelinpr. v Kamniku pred dvema letoma, ko se je ugibalo celo, ali jenastopil tornado. Ali smo pripravljeni v zadostni meri, vam neznam povedati.

Ali beležite kaj več tovrstnih ekstremnih pojavov zadnje čase?To je pogosto vprašanje, ampak še vedno glede na redkost teh izjem-nih pojavov statistično težko potrdimo, da jih je kaj več. Po drugistrani drži, da se je tudi naša družba v zadnjih letih materialnomočno okrepila in verjetno je danes gmotna škoda, ki jo povzročinek dogodek, večja, kot bi bila pred kakšnim desetletjem ali več.

Govorite predvsem o potrebni statistični dokazljivosti pojavov, podrugi strani pa so že zelo glasna opozorila klimatologov ospreminjanju podnebja.Drži. Neizpodbitno dejstvo je, da se zemeljsko ozračje segreva.Koliko pa je tu človekovega vpliva in koliko naravnih vplivov, ne biugibal, dejstvo pa je, da se planet segreva. Četudi smo deležnikakšnega hladnejšega obdobja, to ne pomeni, da teorija global-

V preteklih desetletjih so v regiji jugovzhodne Evrope suše povzročileznatno gospodarsko škodo in imele pomemben vpliv na blagostanje pre-bivalstva. Ob koncu prejšnjega stoletja sta zato dali Mednarodna komi-sija za namakanje in Konvencija za boj proti dezertifikaciji in suši pobu-do za ustanovitev Centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi −DMCSEE, ki je našel mesto prav na ARSO. Njegove naloge pa so bilezdružene v osem delovnih sklopov: ocena o razpoložljivosti potrebnihpodatkov v regiji, izbira najprimernejšega nabora kazalcev za ocenolokacije in stopnje pojava različnih vrst suše, ocena ranljivosti okolja intveganja, povezanega s sušo, identifikacija potreb za izobraževanje inusposabljanje, izdelava informacijskega sistema za izmenjavo podat-kov, relevantnih za upravljanje s posledicami suše, mreženje med stro-kovnjaki in inštitucijami v regiji, komunikacija s končnimi uporabniki inobravnava povratnih informacij ter navsezadnje poiskati tudi primernoorganizacijsko obliko za center ter zagotoviti njegovo permanentno de-lovanje.

vrEME in EnErgEtiKA: BrAnKo grEgorčič

�7Energetika.NET

vrEME in EnErgEtiKA

nega segrevanja lahko kar pade. Dejstvo je namreč tudi, da so hlad-nejša obdobja vse redkejša in krajša. Že če pogledamo na primerletošnji marec, lahko ugotovimo, da je bil za več kot tri stopinjeCelzija nad povprečjem zadnjih dvajsetih let. Vendar to ne pomeni,da bo pretopel tudi april.

Potem tudi na osnovi današnjega toplega dne (pogovor smoopravili �. aprila, op. p.) ne moremo reči, da bo letošnje poletjezelo vroče?Ne. So pa res že sedaj problem posevki, čeprav napovedi obetajonekaj dežja. Za reke in še bolj za podtalnico pa bi kljub vsemupotrebovali še močnejše deževje, kot se nam obeta. Nasploh senam kaže povsem normalno aprilsko vreme, ki pa žal ne bo mogloizboljšati posledic pretekle suše.

Vas osebno to kaj skrbi?Ja in ne. Podnebne spremembe namreč niso nujno za vse le ne-gativne. Za pridelavo hrane bodo morda ponekod tudi pozitivne,vsekakor pa se jim je potrebno prilagajati. Človek se je moral vse-

lej prilagajati naravi, čeprav danes poskuša tudi vplivati nanjo.Prilagaja pa se lahko na več načinov, od gradnje energetsko varčnihobjektov do gojenja kultur, ki obrodijo ob danem vremenu. Po-gosto pa se posebej na področju energije najdejo okoljevarstveniki,ki kljubujejo umeščanju določenih objektov v prostor, četudi greza obnovljive vire energije. Tako bomo morali resno pretehtati, kajsi želimo. Žal ob današnjem življenjskem slogu brez vsakih po-segov v prostor ne bo šlo, tako da bo nujno potrebno pretehtati,kateri so najbolj upravičeni.

Katere obnovljive vire energije bi vi predlagali za Slovenijo gledena vremenske spremembe?Obnovljivi viri, kot so sončne in hidroelektrarne, se lahko do nekemere dopolnjujejo. Če imamo sušno obdobje, je to navadno tudizelo sončno, tako da lahko v tem pogledu v prihodnje bolj raču-namo tudi na delovanje sončnih elektrarn in kolektorjev. Razmiš-ljali bi lahko tudi o potrebnem shranjevanju tako pridobljeneenergije. Po drugi strani pa imamo manj padavinskih dni.

Bi slednje morali bolj upoštevati tudi pri snovanju projektagradnje drugega bloka jedrske elektrarne?Upravljanje z rekami zelo hitro postane politično vprašanje. Če bovremenski režim res šel v smeri simulacij, se bo pri nas v nasled-njih desetletjih povečevala količina padavin pozimi in zmanjše-vala poleti. Iz tega bi lahko sklenili, da bi se nam bolj splačalakakšna zajezitev več, bodisi za potrebe namakanja bodisi za po-trebe delovanja hidroelektrarn. Pri tem pa se utegne takoj poroditivprašanje, kaj se bo zgodilo z državami dolvodno, kot je denimoprimer Turčije in Iraka, ki ima sedaj težave, ker si je prva omislilanove zajezitve. Slovenija na srečo ni toliko odvisna od sosednjihdržav, ker se nahaja dokaj blizu vodnih virov. No, potrebno je do-dati še to, da je mogoče z umetnimi jezovi bolje uravnavati stanjetudi pri morebitnih poplavah. Nasploh pa bi morali bolj upoštevatitudi navade naših prednikov, ki še zdaleč niso postavljali objektovtako blizu vodi, kot jih postavlja sodobni človek. Očitno je imelvčasih človek več spoštovanja do narave, danes pa se nam zdi, dase bo narava prilagajala nam. �

Pri nas so nevihte poleti pogost pojav. Skoraj vsako leto se pojavljajotudi manjši tornadi, ki pa so zelo redko zabeleženi, saj so kratkotrajni inrazmeroma majhni. Avgusta leta 1986 je tornado, ki se je pomikal odNovega sveta pri Hotedršici do Tomišlja, s hitrostjo vetra vsaj 216 km/hpovzročil precejšnjo škodo na zgradbah, v gozdovih in na polju(M. Trontelj, Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja).

Gregor Gregorič, vodja DMCSEE: »Večina aktivnosti Centra za uprav-ljanje suše v jogovzhodni Evropi (Drought Management Center for SEEurope - DMCSEE) trenutno poteka v okviru projekta, ki ga skozi pro-gram transnacionalnega sodelovanja sofinancira EU. Poleg ARSO so-deluje še 15 partnerjev iz devetih držav v regiji. Naloge, ki smo si jih v okviruprojekta zadali, so bile razvoj orodij za spremljanje suše v skladu z med-narodnimi standardi in ugotavljanje potencialnih občutljivih območij.Med najpomembnejše naloge pa sodi organizacija izobraževanj in med-narodnih delavnic, ki smo jih v preteklih dveh letih organizirali vsaj petiz širokega nabora področij; tako glede metodologije analize in pripravesušnih kart kot glede uporabe orodij za ugotavljanje optimalne količinenamakanja za različne kmetijske kulture. Preko njih smo se tudi samimarsikaj naučili. Sicer pa je v skoraj vsej regiji − podobno kot v Sloveniji− največ težav s pojavom kmetijske suše v poletnih mesecih, ki je običaj-no povezana tudi z vročinskimi valovi in povzroča veliko škodo nakmetijskih kulturah. Izjema je morda skrajni južni del regije (predvsemGrčija), kjer so na majhne količine padavin in visoke temperature v po-letnem času navajeni in nanje pripravljeni. Njih zlasti prizadene zimskahidrološka suša, podobna, kot je trenutno pri nas. Ta jim omeji razpo-ložljive vodne vire v poletnem času.Glede pripravljenosti je najbolj pomembno, da znamo obvladovati tve-ganja. Zavedati se je potrebno, da je vsaka dejavnost, ki je odvisna odnaravnih vodnih virov, izpostavljena tveganju pomanjkanja vode zaradipodnebne variabilnosti, ki se manifestira v pojavih suše. Tveganje lahkoublažimo z nadomestnimi vodnimi viri ali v obliki kakšne druge kom-penzacije (npr. z zavarovanjem škod zaradi suše). Res pa je primerovdobrih praks malo.«


Akterji na trgu električneenergije jugovzhodne Evropese lahko veliko naučijo, čeanalizirajo druge regijeTanja Srnovršnik, foto: osebni arhiv

intErvJU: dr. KonstAntin LEnZ, Lenz Energy


intErvJU

Glavni problem je očitno v situacijah zelo hladnega vremena, kov južni Evropi povpraševanje zelo zraste. Na jugu Francije so takona primer zaradi velikega povpraševanja po električnem ogrevanjumorali zmanjšati osvetlitev v mestih. Vidimo pa tudi situacije, konemške zmožnosti prenosa elektrike s severa na jug niso zadostnein moramo elektriko prenesti iz Nemčije na Poljsko, nato na Češkoin nato nazaj v Nemčijo. Poljski upravljavec prenosnega omrežja seje glede tega že pritoževal in namerava zmanjšati zmogljivosti, če bona primer proizvodnja vetrne energije severu Nemčije prevelika.

Ali bo Nemčija lahko nadomestila jedrsko energijo samo zobnovljivimi viri energije ali bo morala tudi povečati uvozelektrične energije? Kakšen scenarij je tukaj najbolj verjeten?To je v Nemčiji trenutno zelo vroča tema. Del jedrske energijebomo nadomestili z obnovljivo energijo, težava pa so situacije, koje veliko povpraševanje in nizka dobava obnovljive energije. Naj-boljša rešitev bi bile tehnologije za shranjevanje elektrike, a tu jeveliko težav. Možna je tudi nadomestitev s konvencionalnimi virienergije, a te elektrarne morajo biti zaradi povečanega deleža OVEzelo fleksibilne in morajo priti do zaslužka z vedno manj uramidelovanja na leto.

Kaj se bo letos in v naslednjih petih letih po vašem mnenjudogajajo s cenami električne energije v Evropi?To bo v veliki meri odvisno od gospodarskega razvoja v Evropi intudi drugje po svetu, saj to vpliva na cene goriva in tudi cene CO2.Začenja se že z odločitvijo evropskih institucij, ali bo EU zmanjšalaštevilo dovoljenj za izpuste (EUA) in če jih bo, za koliko jih bozmanjšala. Na splošno sicer menim, da bomo videli več volatil-nosti, morda nobenih večjih premikov letos, v naslednjih letih panekaj več rasti, odvisno od razvoja na področju gospodarstva.

Sredi marca ste imeli v Ljubljani predavanje o trgovanju zenergijo. Je slovenski trg – ali bolje regionalni trg, jugovzhodnaEvropa – na nek način podoben nemškemu in nordijskemu trgu?Bo takšen postal v prihodnje in kako daleč je ta prihodnost?V jugovzhodni Evropi so se po mojem mnenju že začeli procesiliberalizacije in se bodo še naprej razvijali. V tej regiji pričakujemdobro delujoč liberaliziran energetski trg najkasneje v treh ali petihletih, morda v nekaterih državah celo prej.

Lahko na koncu podate še strokovni nasvet za ljudi, ki delajo naenergetskem trgu v Sloveniji in v jugovzhodni Evropi?Ljudje, ki delajo na tem trgu v Sloveniji in jugovzhodni Evropi, bise morali ozreti po ostalih regijah in analizirati, kaj so tam dobroizpeljali in kaj ne tako dobro. Menim, da se lahko tako naučijo ve-liko dobrih stvari, prav tako pa se lahko izognejo napakam, ki sojih storili na drugih trgih. �

Začniva z aktualno temo. Nemški mediji so koncem februarjaporočali, da je v Nemčiji nekajkrat skoraj prišlo do izpada elek-tričnega omrežja ne zaradi mraza ali opustitve jedrske energije,ampak ker so trgovci z električno energijo nezakonito manipuliralis sistemom. Izkoristili so zalogo elektrike, ki je za nujne primere, sčimer so sicer prihranili denar, a celoten sistem izpostavili tveganjupropada. Zakaj je po vašem mnenju prišlo do tega? Zakaj so trgovcito storili? Kje so njihove meje ter kdo bi jim jih moral postavili?Težko vprašanje. Kar so nemški mediji pisali, je, da so trgovci inmenedžerji bilančne skupine napovedali manjšo obremenitevomrežja, da bi bilo manjše povpraševanje z dragega trga, kjer senaroča le dan prej. Ne vem, ali je to res v vseh primerih. Možne sonamreč tudi druge razlage, na primer, da je vremenska napoved danprej za njihovo regijo kazala višje temperature, kot so potem bile.A potrebno je jasno povedati: manipulacija z napovedmi obre-menitve omrežja je nezakonita. Če upravljavec prenosnega omre-žja prepozna takšno manipulacijo, lahko prekliče pogodbo z bi-lančno skupino, kar bi lahko povzročilo veliko težav in stroškov zapodjetje trgovca in je najbrž to že samo po sebi dovolj velika kazen.Na splošno je naloga trgovca, da služi denar. Tukaj morajo bititorej jasna pravila, ki tudi so, izpolnjevanje le-teh je potrebno nad-zorovati, kar je težko, in v primeru kršitev te tudi kaznovati.

Bi rekli, da trgovci prispevajo k zanesljivi oskrbi z energijo ali jona nek način celo ogrožajo?Mislim, da sta lahko pravilna oba odgovora: lahko jo ogrožajo(primer Enron in Kalifornija), lahko pa tudi prispevajo k zanesljivioskrbi z energijo, saj optimizirajo elektrarne proti trgu, jih delajodobičkonosne, kar bi lahko bila tudi podpora novim investicijam.Na dobro delujočem trgu boste videli tudi investicije v nove tehno-logije, če stare niso več dobičkonosne.

Opozarjali ste, da Nemčiji zaradi opuščanja jedrske energije grozipomanjkanje električne energije, še posebej v mrzli zimi. Se je toletos, ko je bil izredno hud mraz, že zgodilo? Kakšna je biladobava električne energije v Nemčiji to zimo?Kot smo videli v mrzlih dneh konec januarja in na začetku febru-arja, je bila situacija v celinski Evropi tesna, nismo pa imeli no-benih izpadov električne energije. Nemčija je celo izvažala elek-triko v Francijo. Videti je, da Nemčija lahko živi s trenutnimstatusom, je pa zadeva malo bolj kritična, če jo gledamo s per-spektive celinske Evrope. A ko bomo izgubili še preostalih 12 GWjedrske energije, ne bo šlo brez nadomestil.

Nemški trg električne energije je zelo pomemben za drugedržave. Kako opuščanje jedrske energije že vpliva na drugedržave v Evropi? Lahko morda omenite nekatere konkretneprimere neposrednih ali posrednih vplivov te politične odločitve?

Ljudje, ki delajo na energetskem trgu v Sloveniji in jugovzhodniEvropi, bi se morali ozreti po ostalih regijah in analizirati, kaj sotam izpeljali dobro in kaj ne tako dobro. Tako se lahko naučijo ve-liko dobrih stvari in se izognejo napakam, ki so jih storili nadrugih trgih, v pogovoru z Energetiko.NET svetuje dr. KonstantinLenz, izvršni direktor podjetja Lenz Energy, ki je specializirano za

pripravo tržnih modelov in analiz ter za svetovanje pri strategijahtrgovanja na nemškem plinskem in električnem trgu. Z njim smose pogovarjali pred prihodom v Ljubljano, kjer je imel v organi-zaciji norveškega Montela 14. marca seminar za trgovce in anali-tike na področju trga z električno energijo.

Energetika.NET40

intErvJU: JEssE scott, Eurelectric

V tem trenutku si je zelotežko zamisliti, kakšna bilahko bila prihodnostAlenka Žumbar, foto: © European Union

Jesse Scott v združenju Eurelectric vodi sektor za okoljein trajnostni razvoj. Združenje Eurelectric s sedežem vBruslju na vseevropski ravni zastopa skupne intereseelektroenergetske industrije. Scottova se večinomaukvarja s področjem evropskih in mednarodnih politikdekarbonizacije. Pred tem je bila direktorica oddelka zaenergijo in podnebje pri think tanku DemosEUROPA vVaršavi in Bruslju ter vodja urada okoljske nevladneorganizacije E�G v Bruslju, kjer je bila specializirana zapolitike in financiranje nizkoogljičnih tehnologij, meddrugim CCS (zajema in skladiščenja ogljika).Energetika.NET se je z njo pogovarjala v Bruslju ob robuseminarja o energetski učinkovitosti, beseda pa jevečinoma tekla o novi evropski direktivi o energetskiučinkovitosti.

Je Evropska unija po vašem mnenju na pravi poti v, recimo temu,bolj trajnostni razvoj? Pri tem imamo v mislih vso energetsko inpodnebno zakonodajo ter tudi nacionalne zaveze na posameznihpodročjih (obnovljivi viri, energetska učinkovitost, toplogredniplini).Evropska unija je vsekakor na čelu spodbujanja trajnostnega raz-voja ne le na evropski celini, temveč v svetovnem merilu. Vedno šeostaja možnost izboljšav, toda EU nedvomno napreduje in si namnogih področjih prizadeva dati zgled. Bistveno vprašanje pa je,ali orodja, ki jih uporablja, služijo njenim namenom in če je tako,ali to počnejo na najbolj gospodaren način.Z našega vidika čedalje bolj prevladujeta predvsem dve vprašanji.Kot prvo v nenehnih napetostih med evropskimi in nacionalnimiregulatorji opažamo, da obstaja apetit po regulaciji našega sektorjana nacionalni ravni. To je škodljivo za naložbe in vodi v neopti-malne rešitve, ki na koncu samo povečujejo skupni strošek. Edentakšnih primerov so nacionalni podporni mehanizmi za obnovljivevire energije, pri katerih se je investiralo tam, kjer so bile mone-tarne spodbude najvišje, brez vsakršnega upoštevanja geograf-skega potenciala.Kot drugo pa postaja čedalje bolj očitno, da kombinirani cilji, kotso bili zastavljeni v evropskem energetsko-podnebnem svežnju doleta 2020, drug drugega prej spodkopavajo kot krepijo. Ko bomorazmišljali o prihodnosti po letu 2020, bi torej morali ponovnotemeljito pretehtati najboljši način za skladno povezovanje tehpolitik – obnovljivih virov, podnebnih sprememb, energetskeučinkovitosti – glede na najbolj aktualne izzive. Po našem mnenjuni dvoma, da so podnebne spremembe zdaj najbolj pereč izziv.

Srečali smo se v Bruslju na seminarju o energetski učinkovitosti,kjer smo med drugim slišali, da bodo morale po novi evropskidirektivi o energetski učinkovitosti »vse evropske energetskedružbe pri svojih odjemalcih doseči letne energetske prihranke, ki

bodo ekvivalentni �,� % njihovih povprečnih letnih prihodkov odprodaje v zadnjih treh letih«. Ste s tem zadovoljni oziroma ali jeto dovolj ambiciozen cilj, morda celo preveč ambiciozen?Ambicioznost cilja je odvisna od okoliščin v posamezni državi (po-tenciala, podnebnih razmer, zgodnjih ukrepov, kulturnih in druž-benih vidikov in tako dalje). Vsi ti vidiki se po Evropski uniji raz-likujejo ne le med državami, ampak tudi znotraj posameznihdržav. Zato smo precej skeptični do spodbujanja uniformnih re-šitev. Po našem prepričanju bi morali državam dovoliti zadostnofleksibilnost, da uporabijo najprimernejše orodje za dosego na-cionalnega in evropskega cilja.

Se strinjate, da ta del direktive zadeva samo energetske družbe?Kaj pa industrija? Kako bi jo morali obravnavati? Bržkone obstajadoločen strah, da bi evropska industrija v globalnem pogleduutegnila postati popolnoma nekonkurenčna, če bi morala naseprevzeti dodatne stroške zmanjševanja ravni ogljikovega dioksidain porabe energije (zmanjševanje se izplača, a ne na pravi način).Stroške teh mehanizmov obveznosti bi na koncu nosili končniporabniki prek svojih računov za energijo. Toda naraščajoče ceneenergije so posebej občutljiva tema: konkurenčnost gospodarskihsektorjev in energetska revščina sodita med najbolj kočljivavprašanja, s katerimi se politiki nočejo ukvarjati. Enako nepriljub-ljeni so ukrepi, ki neposredno prizadenejo končne porabnike, kotso denimo uredbe ali standardi, oziroma spodbude, ki jih je zaradiproračunskih omejitev težko uvesti. Energetske družbe prisiliti,naj dosežejo to, kar je vladam spodletelo, se zdi politično zeloprivlačno.Ni potrebno posebej poudarjati, da lahko energetske družbe konč-ne porabnike spodbujajo, da vlagajo v energetsko učinkovitost, nemorejo pa jih prisiliti. Toda glede na pristop, ki ga predlaga Evrop-ska komisija, bi po eni strani lahko porabniki energetske družbeokrivili dviga cen energije, po drugi strani pa bi jih lahko vladeobtožile neizpolnjevanja zahtev. Ni se mogoče izogniti dejstvu, danaložbo na koncu nekdo mora plačati. In če energetske družbe nesmejo urediti, da bi se jim povrnili stroški, bodo končale s struk-turnimi izgubami, ob katerih bo njihovo poslovanje postalo pre-prosto nevzdržno.Eurelectric podpira elektrifikacijo prometa, toda to bi prineslo tudivečje povpraševanje po električni energiji. Je to v tem trenutku resnajboljša pot glede na to, da je Nemčija pred kratkim obrnila hrbetjedrski energiji, Poljska pa denimo še vedno vztraja pri elektrarnahna premog? In to sta le dve od največjih članic Unije ...Če resno jemljemo podnebne spremembe in če mislimo resno zambicioznimi cilji o zmanjševanju ravni ogljika v evropskemgospodarstvu do leta 2050, potem alternative elektrifikaciji ni.Toda elektrifikacija prometa se ne bo zgodila čez noč niti ne boenakomerna po vsej Evropi. Zahteva uvajanje infrastrukture, us-trezen odziv proizvajalcev avtomobilov ter spremembo odnosa in

4�Energetika.NET

intErvJU

navad končnih uporabnikov. Elektrifikacija res pomeni večjo po-rabo električne energije, vendar ne bo šlo za linearno progresijo.Elektroenergetski sistem se na primer lahko optimizira tako, dase baterije polnijo zunaj konic, s čimer se poveča učinkovitost vproizvodnji električne energije in dodatne zmogljivosti nisopotrebne. Vse te spremembe pa zahtevajo ustrezna testiranja vštevilnih pilotnih projektih. Zato moramo prehod na elektrifikacijov resnici pospešiti, ne pa ga prelagati. Kdaj, če ne zdaj?

Vrniva se k Nemčiji. Ali podpirate njihov NE jedrski energiji inzakaj? Ta odločitev bo med drugim v prihodnje najbrž povzročilapovišanje cen električne energije. Je torej to res »boj protienergetski revščini«?Kot krovno evropsko združenje za elektroenergetiko na tovrstneodločitve navadno gledamo s širše evropske perspektive. V tej lučije potrebno takšne odločitve zelo skrbno pretehtati. Pogosto smože videli, da so vlade sprejemale energetske strategije, ki vplivajona sosednje države, te pa v proces niso bile vključene oziroma sosame imele strategijo, ki se s tem ni skladala. En takšen primer bibilo lahko načrtovanje uvažanja elektrike iz države B, čeprav državaB ni načrtovala dodatnih zmogljivosti ali celo načrtuje razvojmedomrežne povezave za izvoz elektrike v državo C.

WWF in Greenpeace verjameta, da bi lahko leta �0�0 vsoelektrično energijo pridobili iz obnovljivih virov. Dejstvo pa je,da bi za to potrebovali tudi dodatna in boljša omrežja – pametnaomrežja, po možnosti pa tudi nove objekte, kot so transformatorji.To navadno sproži močno lokalno nasprotovanje v skladu z dobroznanim sindromom »ne na mojem vrtu«. Je glede na to resmogoče v tem časovnem obdobju doseči cilj �00-odstotnegadeleža obnovljive energije ali je to iluzorno?Nikoli še nismo imeli tako visokega deleža nestalnih virovenergije, kot bi bil v primeru scenarija 100-odstotnih OVE, zato bise vsekakor morali spopasti z nekaterimi tehničnimi izzivi. In,seveda, tu je še vprašanje javnega odobravanja – tako pri postop-kih izdaje dovoljenj kot pri stroških, ki bi se odražali na računih zaenergijo. Z našega stališča so podnebne spremembe najbolj perečagrožnja, zato bi morali zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida velektroenergetskem sektorju. Če želimo to storiti na najbolj gospo-daren način, moramo uporabiti vse razpoložljive tehnologije. Ver-jamemo tudi, da je trg za iskanje učinkovitosti primernejši od vlad.Prav zato smo prepričani, da bi morala biti evropska shema zatrgovanje z izpusti (ETS) kot tržni instrument gonilo zmanjše-vanja izpustov ter da bi jo morali okrepiti in tako uskladiti z vizijoEvropske unije do leta 2050.

Za konec pa še vprašanje, kakšna bo videti energetska prihodnostleta �0�0 in �0�0. Kakšna so vaša pričakovanja in upi?V tem trenutku si je zelo težko zamisliti, kakšna bi lahko bila pri-hodnost. Ko razmišljamo o času po letu 2020, je toliko neznank,da si je težko predstavljati, kako se bodo razvijale investicije vnizkoogljične tehnologije. Mnoge raziskave potrjujejo, da je zatrenutne in prihodnje generacije mogoče vzpostaviti nizkoogljičnogospodarstvo. Odprto pa ostaja vprašanje, kako ustvariti stabilenin dolgoročen zakonodajni okvir, ki bo Evropi, predvsem v našemsektorju, omogočal, da premosti vrzel med tem trenutkom in le-tom 2050. Če bo okvir ustrezen, sem prepričana, da bo naš sektorlahko še naprej izpolnjeval cilje. �

Energetika.NET4�

intErvJU: Philip E. Lewis, vaasaEtt

Slovenija lahko priložnosti napodročju “demand response”izkoristi hitreje kot drugiTanja Srnovršnik, foto: Analog

Slovenija ima vse potrebno, da lahko izkoristi priložnosti na področju “demandresponse” (odziv na povpraševanje, op. avt.). Treba pa je spremeniti regulacijo,ustvariti trg za trgovanje z električno energijo, omogočiti lažji vstop manjših igralcevna trg in investicije v tehnologijo, pravi Philip E. Lewis, izvršni direktor finskegaenergetskega »think-tanka« VaasaETT. A časa ni več veliko, opozarja. Obstajanamreč tveganje, da bo Nemčija – ker ji je to nuja – zgradila masovno industrijo,ki bo zagotavljala rešitve za pametna omrežja, “demand response” in energetskoučinkovitost. »In ko bodo enkrat imeli ta trg, bodo drugi te rešitve kupovali odNemcev,« opozarja Lewis.

4�Energetika.NET

intErvJU

Na dogodku Energetike.NET En.grids 0�� ste govorili opomembnosti strank, strani povpraševanja. Že pred nekaj leti stedejali, da bodo stranke omogočile uspeh pametnih omrežij. Kakolahko energetska podjetja prepričajo stranke, da so pametnaomrežja pomembna?Pri tem gre za dolg proces. Prvi pogoj je, da industrija izboljša svojugled pri strankah. Kajti zdaj potrošniki energetskim podjetjemne zaupajo. To se dogaja marsikje po svetu, še posebej v Evropi,delih Amerike, na Japonskem in v Avstraliji, kjerkoli poskušajorazviti pametna omrežja in pametno povpraševanje. Splošnajavnost ne zaupa namenom elektro podjetij oziroma energetskeindustrije. Kadarkoli ta podjetja strankam kaj ponudijo, so te skep-tične in sumničave. Da bi pametna omrežja in “demand response”res delovala, bo treba tudi dinamično ali veliko bolj napredno ob-likovati cene glede na čas porabe (time-of-use pricing). Kadarspreminjate cene, naletite na mnoge politične probleme. Povsod,kjer uvajajo pametne števce, se politika na veliko vpleta.Prvi problem, ki ga je treba rešiti, je zato izboljšanje odnosa medenergetskimi podjetji in strankami. Stranke so do zdaj ta odnosvedno videle tako, kot da elektro podjetja odločijo, kaj se zgodi,stranka pa se temu prilagodi. Elektro podjetja so se tega odnosanavadila in še vedno govorijo, da bodo obvladovala vse. A ob takemodnosu stranke menijo: 'Če gre za javno storitev in monopol, si za-služimo tudi druge posledice monopola, to je javno oblikovane,nižje cene ...' Pričakujejo torej, da bo vse nepridobitno, kar pa ni.Ljudem ne moremo ponujati storitev, če nam ne zaupajo.

»V podjetju British Gas strankam v domovenameščajo zaslone in jim nudijo dodatne storitve.S tem jim želijo pokazati, da lahko prihranijo denar.Potem jim ponudijo naslednji korak oziroma šedruge načine, kako privarčevati. Tako jim polagomaponudijo pametne števce in druge storitve, povezane stem, potem jim bodo ponudili oblikovanje cen glede načas porabe, dinamično oblikovanje cen ... Takrat jim bonamreč stranka že zaupala in verjela, ugotovila bo, kakolahko s spremembo obnašanja prihrani denar. Zato jebolj verjetno, da bo sprejela nove storitve,« pravi Lewis.

Drugi problem pa je, da zakonodaja še ne omogoča lažjega vstopanovih igralcev na trg, vstopa podjetij, ki bi si pridobila tržne veščinein ugled, ki bi bila inovativna in bi trg spremenila tako, da bi bilusmerjen na potrošnika. Težko je priti na trg, kajti vse je centra-lizirano. Regulacija pomeni, da trg ni zelo odprt in ni transpa-renten, da na njem dominira malo manjših igralcev, kar ni dobrookolje za nova, inovativna, trženjsko in na potrošnika usmerjena

podjetja. Kljub tem problemom moramo polagoma izobrazitistranke in jim pokazati, da lahko s spremembo vedenja prihranijodenar, so bolj prijazna do okolja ... To že počnejo mnoga podjetjain deluje.A da bi te storitve delovale, morajo biti stroški nižji. Tehnologija,ki jo potrebujemo, večinoma že obstaja, njeni stroški pa so ševedno previsoki. Tako je skoraj nemogoče, da bi podjetja strankamna primer ponudila paket za avtomatizacijo doma. Karkoli ponu-dijo, je predrago. Priti moramo do razmer, ko bodo podjetja stran-kam lahko rekla: 'Začetni paket je nekaj 100 evrov, v njem pa do-bite veliko stvari.' Zdaj je namreč treba za tak paket odšteti 700evrov in več, kar je veliko predrago. Potrebujemo več igralcev natrgu in ko jih bo dovolj, se bo trg res začel premikati. Potrebujemotudi več inovacij.

So kje na svetu že uspeli z “demand response”?S trgovanjem z električno energijo so imeli veliko uspeha v različ-nih delih ZDA. Ameriški trg je bil na področju »deman response«že zelo uspešen, ker so nekatere zvezne države odprle trge s spod-budami. V ZDA so bili uspešni tudi pri avtomatizaciji domov indinamičnem oblikovanju cen. Slednje so poskusili tudi v avstral-ski zvezni državi Viktorija, kjer pa se je – ker so naredili prevečkorakov prehitro – slabo končalo. Revni ljudje, samske matere,invalidi itn., ki niso mogli spremeniti svoje porabe, so namreč vnekaterih obdobjih dneva za energijo plačevali več kot prej. Dina-mično oblikovanje cen in “demand response” sta torej ponekodže delovala, a ne še v Evropi. Je pa bilo veliko poskusov.

Na področju “demand response” vidite veliko priložnosti, ko sebo trg odprl.Že zdaj so priložnosti. V ZDA ima ta trg 6 milijard dolarjev pri-hodkov letno, kar je veliko denarja. Pričakujem pa večji razvoj v ob-dobju petih let.

Kako pa lahko slovenska podjetja izkoristijo te priložnosti?Mislim, da bi v mnogih pogledih moralo biti izkoriščanje prilož-nosti na tem področju za Slovenijo lažje kot na primer za Nemčijoin druge trge. V Nemčiji imajo namreč skoraj 1000 energetskihpodjetij in tam je za storitvena podjetja politično okolje zelo nega-tivno. V tem okolju je težko izvesti za vse uspešne regulatornespremembe. Prednost Slovenije je, da je majhna država, na pod-ročju energetike nima toliko igralcev, vse je politično centrali-zirano, imate veliko javnega lastništva. Če bi sprejeli politično od-ločitev temu v prid, bi lahko zaradi centralizacije in državneganadzora zelo hitro odprli trg za »demand reponse«. V Sloveniji jetudi konkurenčen trg dobave električne energije, kar je dobro, kajti

Philip E. Lewis je bil vabljenpredavatelj na letošnjemseminarju En.grids 012.

Energetika.NET44

stranke se že zavedajo, kako je to pomembno. Prav tako imate ma-jhna, inovativna podjetja na področju tehnologije in drugih rešitevs tradicijo, vzpostavili ste regulatorje na trgu ...Imate vse potrebno, treba pa je spremeniti regulacijo, ustvariti trgza trgovanje z električno energijo (capacity market), potrebujetetransparentnost v sistemu, omogočiti je treba lažji vstop manjšihigralcev na trg in investicije v tehnologijo. Podjetja, ki poskušajorazviti rešitve, potrebujejo podporo, subvencije, plačila iz trgovanjaz električno energijo. Če Slovenija torej hoče in ima politično voljoizkoristiti te priložnosti, bo zanjo lažje kot za druge. Sicer pa topotrebujete zaradi omejitev pri omrežnih povezavah ter skrbi o raz-položljivosti in varnosti dobave energije v prihodnje. Potrebna jetorej le še politična volja.

Energetska industrija je premalo osredotočena nastranke, nima še dovolj tržnih strokovnjakov, manjka jiinovativnosti. Nekaj inovativnosti imajo le novi igralci,nimajo je tradicionalni. Tradicionalna podjetja morajovnesti v svoj posel več inovativnosti, tveganj,osredotočenosti na stranke in trženja. »Stranka ne bokupila ničesar, če ji storitve ne boste dobro stržili,«poudarja Lewis. Opaža, da je glavni fokus energetskeindustrije razvoj od tehnologije naprej, medtem kokakršenkoli tehnološki uspeh vedno pride iz razvojaod stranke nazaj.

Problem je tudi nepovezanost. Kot so opozorili predstavnikipodjetij, dela vsak zase.Da. In to je norost, ker imate trg s samo sedmimi velikimi igralci.A dobro je, da ste dobili nove igralce, kot je na primer Petrol. Takobodo tudi drugi prisiljeni v razvoj in spremembe. Največji problemindustrije je bil vedno, da to ni najbolj evolucijski, agresiven posel.A če odprete trg za “demand response”, trgovanje z električnoenergijo, olajšate vstop na ta trg, bo več inovacij in trg bo postal boljaktiven, pa če se veliki igralci aktivirajo ali ne.

»Že več kot �� let storitvenim podjetjem s področjaenergetike svetujem, naj bodo bolj inovativna,kreativna, osredotočena na trženje. A nisem prepričan,da bodo taka res postala. Vse bolj menim, da je edininačin, kako trg premakniti, dovolj ga odpreti za drugapodjetja, ki bodo prinesla novo kakovost. Potem bodotemu morda sledila tudi druga energetska podjetja,«meni Lewis.

Nekateri pravijo, da ZDA in nekatere azijske države prevzemajovodilno vlogo na področju pametnih omrežij. Kaj menite o tem?Mislim, da se to res dogaja. V Aziji hitro napreduje zlasti JužnaKoreja. A oni so bolj centralizirani. Ameriški trg je zelo tržno nar-avnan, a tudi zelo regulatoren. Nenavadno je, da imajo v mnogihameriških zveznih državah odprt trg za “demand response”, taodprtost pa je ustvarjena z veliko regulatorne aktivnosti. Na Japon-skem tudi delajo veliko na tem, a še nimajo odprtega, konkurenč-nega trga.Na gre pa pozabiti, da ima Nemčija zaradi opuščanja jedrske ener-gije močan razlog razviti pametna omrežja in “demand response”.V tej državi namreč zagotovo nimajo dovolj alternativne proizvod-nje energije, da bi nadomestili jedrsko. Če nimajo “demandresponse”, pa se ne morejo popolnoma zanesti na obnovljivevire energije. Nemčija po mojem mnenju tudi ne želi uvažativeliko energije. Zato bodo za Nemčijo pametna omrežja, “demand

response” in energetska učinkovitost zelo pomembni. V bistvu sože. Nemci se bodo odzvali tako, da bodo našli zelo dobre tehničnerešitve. Imajo tudi ogromen trg, na katerem je okoli 40 milijonovgospodinjstev. Tveganje pa je, da bo Nemčija – ker ji je to nuja –zgradila masovno industrijo, ki bo zagotavljala rešitve za pametnaomrežja, “demand response” in energetsko učinkovitost. In kobodo to osvojili, bodo vsi drugi, ki bodo potrebovali te rešitve, kupo-vali od Nemcev. Le ZDA bodo imele svoje rešitve. Mislim, da boSlovenija zamudila priložnost, če se ne bo vključila zdaj. Če bosterazvili rešitve za ta področja dovolj hitro, lahko izkoristite prilož-nosti na nemškem trgu in na drugih. Enako velja za druge države.Če ne bodo rešitev razvile dovolj hitro, bodo na vseh trgih do-minirali Nemci.

In koliko časa še imamo?Ocenjujem, da mora biti večina teh rešitev znanih v obdobju petihlet. V tem času moramo imeti rešitve, znanje. Kajti potem bopotrebnih še nekaj let, da bi jih spravili v prakso. V petih letih bo-mo videli odprte trge za trgovanje z energijo, veliko igralcev, ve-liko rešitev.

»Konkurenca je zato, da podjetja ne povečajo cen zatoliko, kot bi jih sicer, ne preprečuje pa višanja cen.Konkurenca je tudi manj učinkovita pri nižanju cen kotregulacija.«

V Sloveniji je slišati veliko kritik, ker so po liberalizaciji trgaelektrične energije cene elektrike poskočile. UMAR pravi, dalahko potrošniki to preprečijo s tem, da zamenjajo dobaviteljaelektrične energije. Kaj menite vi? In kako lahko dobaviteljiobdržijo stranke, ko je na trgu velika izbira?Konkurenčnost na trgu dobave električne energije v osnovi nevpliva na cene, kajti te v glavnem določajo druge spremenljivke,kot so cene surovin za proizvodnjo električne energije. Tudi nakonkurenčnem trgu podjetja kujejo dobičke. Če pogledate posvetu, trgi z veliko konkurence niso nič cenejši od drugih. V neka-terih primerih so celo dražji. Velika Britanija ima eno najvišjihmaloprodajnih marž v Evropi, čeprav je tam skoraj največ konku-rence. Konkurenca bi lahko cene električne energije znižala bolj,kot bi se le-te znižale, če konkurence ne bi bilo, a samo, če bi vsedrugo ostalo isto. A ni tako. Zato ne moremo reči, da konkurencavpliva na zmanjšanje cen. Dobra stvar konkurence pa je, da povečaosredotočenost na potrošnike, kar je ključno za vse prihodnjestoritve z dodano vrednostjo.Če si podjetja želijo zgraditi nov potencialni trg, morajo izboljšatiodnos s svojimi strankami. To pa je mogoče le, če ponudijo sto-ritve, ki pomagajo strankam. Energetska storitvena podjetja nam-reč tega doslej niso počela. Strankam niso ponudila nečesa, kar jedobro zanje. S spremenjenim odnosom do potrošnikov lahko pod-jetja zaslužijo več. Stranke se namreč v tem primeru navežejo nasvojega dobavitelja. Menim pa tudi, da bodo v prihodnje dobaviteljielektrične energije manj denarja zaslužili s prodajo elektrike kots prodajo energetskih storitev z dodano vrednostjo. Spremenilibodo svoj model poslovanja in zmeraj manj bodo podjetja, ki pro-dajajo električno energijo, in zmeraj bolj energetska storitvenapodjetja. Zato bodo tudi bolj konkurenčni na trgu. Na konkurenč-nem trgu ne morete govoriti o tem, kako bi strankam preprečili za-menjavo dobavitelja. Kajti to je narava konkurenčnega trga. Na-mesto tega bi morali stranke narediti srečnejše, bolj dobičkonosnein od tistih, ki ostanejo, dobiti več denarja. In če to naredite dobro,odide manj strank. �

intErvJU: Philip E. Lewis, vaasaEtt

4�Energetika.NET

intErvJU: stanko Furlan, Javna razsvetljava

V Srbiji se bo v prihodnje ševeliko vlagalo v energetikoTanja Srnovršnik, foto: osebni arhiv

»Srbija je zagotovo ena od držav, v katero se bo vprihodnje vlagalo, ker ima precej pomanjkljivosti napodročju energetike in je na tem področju potrebno ševeliko narediti,« pravi Stanko Furlan, direktor podjetjaJavna razsvetljava. Ravno zato so v podjetju v začetkuletošnjega leta kupili 70,4�-odstotni delež podjetjaElektroizgradnja Bajina Bašta iz Srbije, v vrednostiskoraj 7�0.000 evrov. »Skupaj z njimi lahko v Srbiji inbližnji okolici nastopamo precej močno,« pojasnjujeFurlan. Že lani pa so v Bratislavi in Beogradu ustanovilipodjetje. Na Slovaškem priložnosti vidijo ravno vprenovi javne razsvetljave, s čimer se zdaj intenzivnoukvarjajo v Sloveniji.

Podjetje Elektroizgradnja Bajina Bašta (EBB) večino poslov izvajaza elektrodistribucijo v Srbiji. Večinoma delajo na daljnovodih navisoki in srednji napetosti, imajo tudi lastno proizvodnjo beton-skih stebrov in transformatorskih postaj, betonskih predizdelanihhišic, kovinskih konstrukcij ... Kot pojasnjuje Furlan, so se v Javnirazsvetljavi za nakup odločili, ker se podjetji dopolnjujeta v de-javnosti. V EBB namreč delajo predvsem na višji napetosti, kjerJavna razsvetljava ni toliko prisotna, s postavitvijo razsvetljave pomestih pa se do sedaj niso ukvarjali. Tu so tudi posebni projekti naavtocestnem križu in signalizacija, česar prav tako še niso izvajali.»Skupaj lahko vsaj v Srbiji in bližnji okolici na trgu nastopamoprecej močno, ker ima EBB približno 270 zaposlenih in večina tehljudi je na terenu,« je prepričan.

Kako to, da ste se odločili za podjetje iz Srbije? Ali v okviru jugo-vzhodne Evrope vidite Srbijo kot pomembno izhodišče za druge trge?Srbija je zagotovo ena od držav, v katero se bo v prihodnje veliko vla-galo, še posebno na področju infrastrukture in energetike, zato jovidim kot enega od potencialnih trgov. Prav tako pa je tudi izhodiščeza delo v bližnjih državah, kot so BiH, Črna gora, Makedonija. Inravno zaradi te bližine je Srbija primerna za kakšno investicijo.Kako dolgo je trajalo dogovarjanje za nakup tega deleža? So bilapogajanja težka? Kako težko se je kot slovensko podjetjedogovarjati v Srbiji?Najprej naj povem, da je bil to mednarodni razpis, ki ga je objavilaAgencija za privatizacijo RS. Ko smo ga zasledili, se nam je zdelzelo zanimiv, zato smo se prijavili. Bili smo edini ponudnik, kar pani bila olajševalna okoliščina. Ker smo izpolnjevali vse zahtevnerazpisne pogoje, smo začeli s pogajanji, ki so bila večfazna. Najprejsmo se pogajali o investicijah in o socialnem programu, ki smo gamorali ponuditi za petletno obdobje, v katerem se mora podjetjekonsolidirati, na koncu pa še o ceni in dodatnih zahtevah sindikata.

V kolikem času pa pričakujete, da se vam bo ta investicija povrnila?Delamo na tem, da se bo čim prej. Računamo tudi na to, da imapodjetje še precej neizkoriščenega potenciala. Po naših ocenah sebo ob upoštevanju celotnega transfera in vlaganj investicija po-vrnila nekje v petih, sedmih letih, odvisno od trga.

Na kaj mislite, ko govorite o neizkoriščenem potencialu?Mislim na projekte, ki jih zdaj niso izvajali sami. Delovali so pred-vsem zelo lokalno, na svojem območju, Srbija je pa precej velika.Glede na to, da je EBB eno od dveh, treh podjetij, ki so licenciranaza delo skupaj z Elektrodistribucijo Srbije, potem verjamem, da jetrg lahko dosti večji od sedanjega. Poleg tega pa računamo, da ob-stajajo tudi projekti, ki jih lahko sami izvajamo skupaj z njimi tudiv drugih državah; gre za projekte, kot je trenutno opremljanje sstrojno opremo v predoru Straževica v okolici Beograda. Menim,da lahko z njimi pridobimo kakšne podobne projekte in dodatnopovečamo prihodke.

Kakšni so vaši načrti za naprej? Vidite v prihodnost še kakšnoširitev na drug trg, širitev dejavnosti?Že pred nakupom EBB smo ustanovili podjetji v Bratislavi in vBeogradu, kjer smo poskušali in še vedno poskušamo pridobivatiposle. Podjetji smo ustanovili lani v začetku leta. To, kar delamov Sloveniji, delamo tudi tam. Pripravljeni pa smo tudi na širitev nadruge trge.

Ali tudi v državah, kjer ste zdaj prisotni, prenavljajo javnorazsvetljavo kot pri nas?Ne. Slovenija je s sprejetjem direktive o svetlobnem onesnaže-vanju, energetskem prihranku, enakomerni osvetljenosti itd. za-čela nek ciklus prenove razsvetljave, medtem ko ostale države tegaše ne delajo z enako intenzivnostjo. Edina, ki je temu blizu, je Slo-vaška, ki prav tako zdaj zaganja ciklus prenove razsvetljave. Pravkarje na Slovaškem odprtih vsaj od pet do 10 razpisov za prenovorazsvetljave po mestih. In tukaj tudi mi vidimo priložnosti.

Energetika.NET46

intErvJU: stanko Furlan, Javna razsvetljava

»Javna razsvetljava se pri posodobitvah javnerazsvetljave v občinah Ljubljana, Divača, Dobrova –Polhov Gradec, Škofljica, Vodice in Trbovlje financiratudi iz ustvarjenih prihrankov. Podjetje tako naseprevzame celotno naložbo,« pravi Stanko Furlan.

Po uredbi o svetlobnem onesnaževanju morajo slovenske občinedo konca leta �0�6 vse stare svetilke, ki ne ustrezajo zahtevam,nadomestiti z novimi. Javna razsvetljava za to skrbi v Ljubljani,Divači, Dobrovi – Polhovem Gradcu, Škofljici, Vodicah inTrbovljah. Kako daleč ste s tem? Ste že na polovici?V Trbovljah in Divači smo razsvetljavo že popolnoma posodobili,tako da je tam razsvetljava že 100-odstotno skladna z uredbo. Vobčini Ljubljana smo v tem trenutku že na več kot 50 odstotkih, sepravi, da že izpolnjujemo zahtevo, po kateri je potrebno do koncaletošnjega leta doseči vsaj 50 odstotkov posodobljene razsvetljave.Podobno velja tudi za ostale občine, za katere skrbimo.

Vam bo uspelo do konca leta �0�6?Bo. V ostalih občinah ni odvisno samo od našega dela. Več jeodvisno od sredstev, ki jih imajo občine na razpolago. Ta direktivaje občine potisnila, da gredo v neke investicije, za katere pa v tis-tem trenutku, ko so jo pripravljali, v proračunu ni bilo predvidenihsredstev. In sedaj občine iščejo različne načine, da pridejo do sred-stev, oziroma iščejo, kako bi te posodobitve izpeljale z razpisi, dajim ne bi bilo potrebno vlagati lastnih sredstev.

Lani je bil sicer objavljen prvi razpis za energetsko učinkovitojavno razsvetljavo. Kako so se občine odzvale na ta razpis?V tem razpisu je bilo več pogojev, ki jih občine vseh po vrsti nisomogle izpolnjevati. Prvič je bil zahtevani znesek, ki ga je občinamorala zagotoviti, precej visok. Znesek investicije je moral biti preko200.000 evrov in od tega bi morala občina zagotoviti večino, državapa bi sofinancirala le del. Druga težava pa je bila, da je morala imetiobčina že pripravljen odlok javni razsvetljavi, ki jih večinoma še nisoimele sprejetih. Po moji oceni občine zdaj intenzivno pripravljajote odloke, da se bodo lahko prijavile na naslednje razpise države. Mismo se novembra na enega od teh razpisov prijavili skupaj z občinoMOL, in sicer za posodobitev Celovške ceste. To je ena največjih in-vesticij, ki je za letos še ostala za Ljubljano.

Bi bilo potrebno ta razpis kaj bolj prilagoditi?Verjetno bi ga bilo potrebno malo bolj odpreti. Že zaradi osnovnihpogojev so majhne občine skoraj izključene iz tega razpisa, ker jeomenjena investicija precej visoka, vsaj za majhne občine.

Prenova javne razsvetljave prinaša prihranke pri električnienergiji in posledično pri stroških. Kakšni so ti prihranki in kakohitro se lahko investicija povrne?Odvisno je od tega, kaj vse je zajeto v investicijo. Na terenu smoopazili, da je precej občin izvajalo zamenjavo svetilke za svetilko.Pri tem pa je nastala težava. Precej občin je menjalo svetilke, ki sojih imeli prej, z najcenejšimi oziroma nekvalitetnimi proizvodi, kiso res izpolnjevali zahteve glede svetlobnega onesnaževanja inglede porabe, niso pa izpolnjevali zahteve glede osvetljenosti po-vršine, ki jo uporabljamo. Na ta način se taka investicija zelo hitropovrne, ker ni primerna in je zelo nizka. Pravilno − kot tudi mi de-lamo na vseh občinah − je, da najprej naredimo pregled občine,kakšno je trenutno stanje, potem naredimo predloge osvetlitve gle-de na standarde, ki so enaki po celi Evropi, in šele nato predlagamorešitev, ki jo bomo izpeljali pri posodobitvi razsvetljave. V tehprimerih se investicije seveda povečajo, vendar je rešitev optimalna

v vseh pogledih. Pri svojem delu smo ugotovili, da se te investicijevračajo precej dolgo časa, so pa lahko zato zelo veliki prihranki.Trenutno smo v občini Trbovlje dosegli več kot 50 odstotkov pri-hrankov pri porabi električne energije, prav tako v občini Divača.

Ali so vse občine v Sloveniji že začele prenavljati javnorazsvetljavo?Večina je začela postopke, vsaj tiste v prvi fazi. Je pa res, da počasizmanjkuje časa in da na občine pritiska prvi korak, ki ga je po-trebno izpeljati. Do konca letošnjega leta mora biti namreč poso-dobljene 50 odstotkov razsvetljave in kar precej občin tega še ninaredilo. Letos bo verjetno precej občin moralo narediti razpiseza posodobitev razsvetljave ali pa bodo morale same izpeljati toinvesticijo.

Kaj pa se zgodi, če katera od občin teh rokov ne bo izpolnila?Potem so predvidene sankcije, ki so precej neugodne.

Upravljavce razsvetljave čaka ��.000 evrov kazni, če nebodo pravočasno prenovili javne razsvetljave.

Kaj pa svetujete občinam zamudnicam? Kako naj se lotijo zadeve?Edino, kar lahko res svetujem, je, naj ne odlašajo. Čim prej najpripravijo razpis za posodobitev javne razsvetljave in izberejoreferenčnega izvajalca, ki jim bo pomagal to narediti in ki ob-vlada celovit pristop. V Sloveniji so največja težava ravno razpisi,ker se vsi povprek prijavljajo in pritožujejo nanje in na odločitverazpisnih komisij. V tem primeru se potem vsi postopki vlečejopreko vseh normalnih rokov. Kruta realnost je takšna, da razpis,ki se trenutno pojavi v Sloveniji, če ima neko vrednost in če jepomembnejši za kakšne ponudnike, vsaj naslednjih šest doosem mesecev ne bo oddan. To pomeni, da tiste občine, ki danestega ne bodo začele zelo hitro izvajati, do konca leta sploh nebodo imele izbranega koncesionarja oziroma izvajalca poso-dobitve.

Kaj pa pravite na očitke o škodljivosti svetilk LED?Prebral sem različne raziskave; tako tiste, ki govorijo, da so LED-svetilke škodljive, kot tiste, ki govorijo, da so popolnoma enako-vredne vsem ostalim produktom, ki svetijo. Prednost LED-svetilje v tem, da imajo zelo majhen izvor svetlobe in ga lahko zelo enos-tavno prilagodimo za kakšne posebne namene. Ta trenutek je natrgu zelo malo svetilk, ki bi ustrezale za cestno razsvetljavo in kibi izpolnjevale vse tiste zahteve, ki so v standardih za cestnorazsvetljavo. Osebno menim, da še ni prišel pravi čas, da bi se zacestno razsvetljavo uporabljalo LED-svetilke. Se pa ta od navadnesvetilke, ki površino osvetli z rumeno svetlobo, zelo razlikuje vtem, da bel izvor svetlobe daje drugačen občutek pri doživetju,občutek prepoznavanja objektov je dosti boljši in lahko uporabimodosti manj moči pri osvetljevanju cest. Vendar so LED-svetilke ševedno drage in se glede na prihranke, ki jih dosegamo za zagoto-vitev pravilne osvetlitve cest, trenutno še ne obrestujejo.

Kakšne svetilke potem uporabljate v Javni razsvetljavi?Na visokih stebrih večinoma uporabljamo svetilke z visokotlačnimnatrijem, s tem, da za občine, ki izrazijo to željo, uporabljamo tesijalke tudi v beli barvi, tako da lahko dosegamo podobne razmerekot s kakšno drugo belo svetlobo, po želji pa tudi LED-svetilke.Na visokih stebrih večinoma uporabljamo svetilke z visokotlačnimnatrijem, s tem, da za občine, ki izrazijo to željo, uporabljamo tesijalke tudi v beli barvi, tako da lahko dosegamo podobne razmerekot s kakšno drugo belo svetlobo, po želji pa tudi LED-svetilke. �

Energetika.NET4�

intErvJU: ALBErto PototscHnig, AcEr

Večja preglednost na trgubo koristila vsem!Alenka Žumbar, foto: arhiv ACER

Ključni izziv do leta �0�4 ostaja dokončanje notranjega trgaEvropske unije na področju energetike. To je bila tudi glavnatema uvodnega dela ACER-jeve (Agencija za sodelovanjeenergetskih regulatorjev) prve konference, ki je sredi marca obprvi obletnici delovanja agencije potekala na Ljubljanskem gradu.Direktor agencije Alberto Pototschnig je pred približno ��0udeleženci poudaril, da je ACER zdaj na kritični točki, sajodstranjujejo zadnje ovire pred vzpostavitvijo polno delujočegatrga. Verjame, da je cilj EU, da do leta �0�4 oblikuje učinkovit trgelektrike in plina, povsem dosegljiv. To je bila tudi glavna temapogovora med Energetika.NET in Pototschnigom …

rednih projektov, da bi tako lahko uporabili nekajpravil dodeljevanja že pred njihovim formalnih spre-jetjem.

Ali vzporedno izvajanje vključuje kakšna tveganja?Obstaja tveganje, da bodo predpisi na koncu drugačniod tistih, ki so bili predvideni na začetku in zato žeizvedeni. Če želimo ujeti rok, torej leto 2014, pa nidruge poti, saj bodo predpisi formalno sprejeti šeleleta 2013, kar pa bo prepozno, da bi jih začeli izvajatišele takrat. Težava je tudi v podrobnostih. Napišetelahko čudovit predpis, a če ga ne preizkusite v praksi,ne morete vedeti, ali bo deloval.To smo se naučili v elektroenergetskem sektorju, kjerso regionalne pobude, ki so se razvijale zadnjih nekajlet, ponudile dragocen vpogled na to, kako se najboljelotiti razreševanja prezasedenosti. Zadeve, ki se daneszdijo očitne, pred leti še niso bile.

Govorite o elektriki. Ali plinski sektor zaostaja zaelektroenergetskim?Pred nekaj meseci bi rekel "ja". Prejšnji mesec naMadridskem forumu pa je bil dosežen velik napre-dek, ker so se operaterji prenosnih sistemov zavezali,da se bodo lotili poskusnih projektov. Prepričan sem,da bomo v naslednjih nekaj letih priča pomemb-nemu napredku. Ta sektor je zahtevnejši in verja-mem, da se bo oblikovanje notranjega trga med sek-torjema razlikovalo, vendar pa menim, da so možnostiza dosego ciljev do leta 2014 dobre, če bodo zain-teresirani prepričljivo sodelovali.

V lanskem intervjuju sva govorila predvsem o vlogiagencije v prihodnosti. Vendar pa je ACER svojavrata odprl šele lani. Kako vidite vašo vlogo po letudni?Pred nami so še vedno izzivi, končati moramo delona nekaterih temeljnih predpisih, z novimi izzivi pase bomo srečevali tudi v prihodnje. Nekatere vidikemoramo dodelati, npr. uravnoteženje električneenergije. Dotakniti se bomo morali tudi usklajevanjatarif.

Kako pa državni regulatorji danes vidijo agencijo?Jo imajo za svojega šefa?Državni regulatorji so naše stranke in tudi volilnotelo. V odboru regulatorjev imajo svoje predstavnike.Naj še dodam, da je bila izkušnja v prvem letu delo-vanja zelo pozitivna in da smo se naučili sodelovati.Smo sodelavci. Naša vloga je podpirati njihovo sode-lovanje.

Gospod Pototschnig, na ACER-jevi prvi letnikonferenci ste poudarili, da je cilj EU, da do leta�0�4 oblikuje učinkovit trg elektrike in plina,povsem dosegljiv. Kaj vse še morajo za dosego ciljastoriti tako ACER kot tudi posamezni nacionalnienergetski trgi?Napredovati moramo v dveh smereh. Najprej mo-ramo nadaljevati z oblikovanjem predpisov za trg.Okvirne smernice smo že začeli pripravljati. ENTSOG(Evropsko omrežje upravljavcev prenosnih omrežijza plin, op. avt.) je prvo omrežno kodo predstaviloprejšnji mesec. To je prvi del. Potem moramo do leta2014 dokončno oblikovati vsaj temeljno zbirko pred-pisov – torej tisti del, ki je nujen za podporo delu-jočega trga. Zbirko predpisov smo že začeli obliko-vali; tiste predpise, ki jih še nismo dokončno razvili,bomo razvili v tem oz. naslednjem letu. Vse to morabiti pripravljeno do leta 2014. To je glavna časovnarazporeditev, ki jo je določil Svet Evropske unije, mipa ji sledimo.To je torej prvi del, v drugem delu pa gre za izvajanjeteh predpisov. Nimamo časa čakati na to, da bi pred-pise začeli izvajati potem, ko bi bili sprejeti, saj takone bi dosegli cilja do leta 2014. S tem, ko že izvaja-mo predpise, pridobivamo dragocene podatke o tem,kako predpisi dosegajo svoj cilj. Te podatke lahkouporabimo v procesu oblikovanja predpisov. Vzpo-redna uporaba se morda zdi nelogična, dejansko paima svoje prednosti. In te skušamo izkoristiti.V elektroenergetskem sektorju smo z vzporednimprocesom začeli že lani. Decembra so na Firenškemforumu odobrili celovit načrt za izvajanje pravil pridodeljevanju zmogljivosti in razreševanju prezasede-nosti vzporedno s procesom sprejemanja; tako sopravila izvajali že pred njihovim dejanskim sprejet-jem. Če pogledamo še plinski sektor: prejšnji mesecje potekal Madridski forum, kjer so se operaterjiprenosnih sistemov zavezali k prepoznavanju vzpo-

4�Energetika.NET

intErvJU

Konec decembra �0�� je začela veljati Uredba ocelovitosti in preglednosti veleprodajnegaenergetskega trga (REMIT), ki je uveljavila nova instrožja pravila glede veleprodajnega trgovanja zelektrično energijo in zemeljskim plinom. Kakšnespremembe bo prinesla v prakso? Se morajo akterjina trgu bati uredbe REMIT?Mislim in tudi upam, da ne. Ta uredba nudi porab-nikom energije dodatno zagotovilo, da bodo trgipravilno delovali v prihodnje in da so zasnovani nadobri osnovi, zato je možnost zlorab je manjša. Večjapreglednost in celovitost bosta koristili vsem. O temgovori uredba REMIT. Večina udeležencev na trguse že vede, kot je treba, zato težav ne bi smelo biti.Nadalje skušamo tudi zmanjšati breme, povezano ssporočanjem podatkov. Naj navedem primer. Za-mislili smo si, da bi udeleženci lahko prijavili vseposle na borzi z električno energijo ali z zemeljskimplinom na kraju samem, če bi tako želeli. Menim, dabo večja preglednost na trgu koristila vsem. REMITje uredba, prilagojena energetskemu sektorju, le-tapa se razlikuje od finančnega sektorja. Energetskisektor ne proizvaja enake stopnje sistematičnih tve-ganj kot finančni sektor.

Na kaj ste najbolj ponosni v zadnjem letu dnioziroma v prvem letu delovanja agencije?Od marca 2011 smo sprejeli pet okvirnih smernic.Ob odprtju agencije smo začeli z javno obravnavodveh izmed petih smernic. Podali smo mnenje o de-setletnem razvojnem načrtu omrežij za plinski sek-

tor. Skušali smo izpolniti program dela in nalog.Nadalje, agencijo nam je uspelo ustanoviti razme-roma hitro. Zaposlili smo toliko oseb, kot so nareko-vali finančni predpisi, zdaj pa smo začeli iskati so-delavce za REMIT. Ustanovili smo tudi vsa telesaagencije. Če se vrnem na eno izmed vaših prejšnjihvprašanj: menim, da z državnimi regulatorji dobrokomuniciramo. Naučili smo se učinkovito sodelo-vati. Z našim delom v preteklem letu sem precejzadovoljen.

Za zaključek: kaj menite, da se bo na energetskihtrgih dogajalo v prihodnje? Bomo energijo res lahkokupovali vsepovsod?To je cilj. Vse to počnemo za porabnike in ne zaregulatorje ali druge udeležence na trgu. Naša na-loga je porabnikom ponuditi boljšo storitev, večjoizbiro in boljše cene.

Kaj za vas pomeni boljša cena?Boljša cena ne pomeni nujno nižjih cen, ampak pre-glednejše cene, ki bodo odražale stroške. Ne vemo,kaj se bo dogajalo s cenami, na njih namreč vpliva-jo različni dejavniki, npr. povpraševanje ali gospo-darski ciklus, vendar pa lahko dosežemo boljše cene.Bolj tekmovalen in bolje povezan evropski energet-ski trg bo spodbujal učinkovitost, zato bo prinesel"boljše" cene. Zaradi večje preglednosti bodo porab-niki videli, kaj plačujejo. Tako bodo, upajmo, imelivečjo izbiro tako v elektroenergetskem kot tudi plin-skem sektorju! �

Utrinek s prve konferenceAgencije za sodelovanjeenergetskih regulatorjevmarca 2012 naLjubljanskem gradu.


intErvJU: Frédéric BoyEr, Energy cities

Energetska učinkovitostje odvisna od širokeganabora dejavnikovAlenka Žumbar, foto: © European Union

Večja energetska učinkovitost bi bila med drugim poziv k boju proti energetski revščini, ki je na globalni ravničedalje bolj prisotna. Obenem bi razvoj v smeri povečanja energetske učinkovitosti in večjega deleža obnovljiveenergije ustvaril nova delovna mesta – tudi in predvsem na lokalni ravni. Lokalna podpora naj bi bila najboljnaklonjena pobudam, kot je iniciativa Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) Evropskega parlamenta,vendar pa za večjo zanesljivost in gotovost takšnih projektov lokalne skupnosti in občine brez dvoma potrebujejopodporo v nacionalni zakonodaji. Ta bo temeljila na evropski zakonodaji, pravi Frédéric Boyer iz organizacijeEnergy Cities. Boyer je tudi pobudnik Konvencije županov, osrednjega evropskega gibanja lokalnih in regionalnihoblasti, ki se prostovoljno zavežejo povečevanju energetske učinkovitosti. Z Boyerjem smo se pogovarjali ob robuseminarja o energetski učinkovitosti, kjer je bil predstavljen predlog nove evropske direktive o energetskiučinkovitosti. Na seminarju smo slišali tudi, da je »energetska učinkovitost edina pot v varno energetskoprihodnost« in to je bilo izhodišče intervjuja za Energetiko.NET.


Je Evropska unija po vašem mnenju na pravi poti v, recimo temu,bolj trajnostni razvoj? Pri tem imamo v mislih vso energetsko inpodnebno zakonodajo ter tudi nacionalne zaveze na posameznihpodročjih (obnovljivi viri, energetska učinkovitost, toplogredniplini).Energetsko-podnebni sveženj, ki je bil sprejet decembra 2008,strategija Energija 2020, ki definira prioritete na področju energijeza prihodnjih 10 let, Načrt za energetsko učinkovitost 2011, s po-močjo katerega bi izkoristili precejšnji potencial večjih prihrankovenergije v stavbah, prometu ter proizvodih in procesih, predlogDirektive o energetski učinkovitosti, s katero bi nadoknadili zaosta-nek in Unijo spet vrnili v igro, Kažipot za energijo do 2050, študijaizzivov, ki jih prinaša izpolnjevanje evropskega cilja o dekarbo-nizaciji ob hkratnem zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo inkonkurenčnosti gospodarstva: Ja! Evropska unija dela številne ko-rake, ki naj bi zagotavljali trajnostno rast v Evropi. Toda ali gredov pravo smer?Organizacija Energy Cities je pozdravila ambiciozne cilje Evropskeunije na področju podnebja in energije, tako imenovane 3 x 20,kljub temu pa naša zveza, ki zastopa več kot 1000 lokalnih oblasti,ki mislijo svojo energetsko prihodnost, ostaja skeptična do neka-terih doslej storjenih korakov. Čeprav je energetska učinkovitostrazglašena za prioriteto številka ena, menimo, da besedam pre-redko sledijo dejanja. Trenutna razprava o direktivi o energetskiučinkovitosti ponazarja neposrečen trend, ki se je v zadnjih 20letih mnogokrat ponovil in ki mu v Energy Cities pravimo počasniples treh korakov.• �. korak: Evropski svet in Evropski parlament energetsko

učinkovitost prepoznata kot najvišjo prioriteto (kot navajajouvodni deli direktive). Energetska učinkovitost je očitna smerrazvoja: je ugodna in lahko dostopna.

• �. korak: V uvedbo se vključijo milijoni deležnikov, ki takoustvarijo antagonizem med vplivnimi interesnimi skupinami,tem pa po zaslugi njihovih lobističnih prizadevanj uspezavezujoče cilje spremeniti v zavezujoče ukrepe, zavezujočeukrepe pa v možnost izjeme, katerih seznam je dolg ...

• �. korak: Nadaljujemo brez sprememb – brez pomembnih ciljev,ukrepov in sredstev, namenjenih energetski učinkovitosti.

Poleg tega pri Energy Cities menimo, da k uspehu najbolj pripo-morejo procesi od spodaj navzgor, čeprav so po eni strani zavezu-joči cilji in zakonodaja brez dvoma nujni. Konvencija županov, vkateri se je tisoče mest po vsej Evropi prostovoljno zavezaloprizadevanjem za trajnostno energijo, je konkreten prikaz uspeš-nega izvajanja evropskih politik. Glavna družbena novost kon-vencije je v njenem edinstvenem modelu upravljanja na več rav-neh, sodelovalnem pristopu in zavedanju, da decentralizirano,trajnostno upravljanje z energijo omogoča in krepi nadaljnjoozemeljsko kohezivnost. Nič čudnega, da predsednica Odboraregij Mercedes Bresso predlaga, da bi Konvencijo županov razširiliše na druge sektorje, kot so učinkovito upravljanje z vodami, od-padki ali viri. Energy Cities, ki vodi sekretariat na čelu te pobude,ta korak pozdravlja.

Nismo nekoliko pozni? Podnebne spremembe so že tu innekateri klimatologi opozarjajo, da bi morali več truda vložiti vprilagajanje podnebju. Poleg tega se tu odpira finančnovprašanje, če bi hoteli istočasno delati na preventivi in kurativi.Bolje pozno kot nikoli! Lokalne oblasti v resnici niso prepozne.Organizacija Energy Cities je bila ustanovljena pred več kot 20leti, ko so se lokalne vlade ukvarjale s politikami trajnostne en-ergije in so želele izmenjevati dobre prakse ter biti slišane naevropskem prizorišču. Danes se skoraj 4000 občin, 100 regij inprovinc v okviru Konvencije županov obvezuje, da bodo storile večkot velevajo evropski energetski in podnebni cilji in izpusteogljikovega dioksida zmanjšale vsaj za 20 odstotkov do leta 2020,in sicer s pomočjo večje energetske učinkovitosti in rabe obnovljiveenergije na svojem ozemlju.

Toda to ni več zgolj vprašanje podnebnih sprememb. V trenutnemkontekstu povečevanja uvoza energije, naraščajočih cen energijein dolžniške krize lokalne oblasti in državljani iščejo rešitve, kakobi denar obdržali doma in prebivalcem omogočili bolj kakovostnoživljenje. Povsem jasno je, da je decentralizirana proizvodnja in ra-ba energije, ki temelji na obsežnih naložbah v energetsko učinko-vitost in (lokalne) obnovljive vire energije, edina pot.Lokalne vlade imajo pri trajnostnem upravljanju energije pomem-bno vlogo; ne le ker so prek javnih stavb in prometa, ki jih vodijo,neposredne porabnice energije, temveč tudi zato, ker so še proiz-vajalke energije − prek storitev daljinskega ogrevanja ter soproiz-vodnje toplote in električne energije –, regulatorice (lahko pobirajolokalne davke, izdajajo gradbena dovoljenja ipd.) in so svojim pre-bivalcem najbliže. Tako lahko lokalne interesne skupine motivi-rajo, da spremenijo svoje ravnanje.Lokalne oblasti so z vlaganjem v politike na področju trajnostneenergije ustvarile že na milijarde evrov in na tisoče delovnih mest.Potencial pa je še vedno ogromen in na voljo, da ga izkoristimo.Lokalne oblasti potrebujejo spodbujajoč okvir za ukrepanje tako vsmislu zakonodaje kot tudi zmogljivosti in financiranja.Uvedbo namenskih finančnih instrumentov evropskih institucij(npr. ELENA, Lokalna evropska pomoč za evropske projekte; EEE-F,Evropski sklad za energetsko učinkovitost) je potrebno pozdravitiin nadgraditi. Evropska komisija je pripravila tudi predlog pri-hodnje kohezijske politike, ki precejšen delež proračuna namenjaenergetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije. Člani orga-nizacije Energy Cities ta predlog toplo pozdravljajo in upajo, da gabosta podprla tudi Evropski parlament in Evropski svet.

Srečali smo se na seminarju o energetski učinkovitosti v Bruslju,kjer smo med drugim slišali, da bodo morale po novi evropskidirektivi o energetski učinkovitosti »vse evropske energetskedružbe pri svojih odjemalcih doseči letne energetske prihranke,ekvivalentne �,� % njihovih povprečnih letnih prihodkov odprodaje v zadnjih treh letih«. Ste s tem zadovoljni oziroma ali jeto dovolj ambiciozen cilj ali morda celo preveč ambiciozen?Menimo, da je cilj ambiciozen, ne pa preveč ambiciozen. Kot smonaše stališče predstavili v posebnem dokumentu, Energy Cities vceloti podpira predlagane sheme obveznosti na področju ener-

Povsem jasno je, da je decentraliziranaproizvodnja in raba energije, ki temeljina obsežnih naložbah v energetskoučinkovitost in (lokalne) obnovljivevire energije, edina pot.

Čeprav je energetskaučinkovitost razglašena zaprioriteto številka ena,menimo, da besedampreredko sledijo dejanja.


intErvJU

Tehnologije so v zelenem gospodarstvu ključne, toda najvažnejšiso prav mehki ukrepi v smislu ozaveščanja in povečevanjazmogljivosti lokalnih akterjev. To je tisti cilj programa Inteligentnaenergija za Evropo, za katerega v Energy Cities želimo, da se gaohranja in krepi. (Več o tem v zadnjem sporočilu za javnost.)

Dejali ste tudi, da je »na področju energetske učinkovitosti ževeliko akterjev in interesov«. Kako to preseči? Kako bi moraliobčine spodbuditi, da se lotijo projektov za večjo energetskoučinkovitost? Evropska zakonodaja je eno, toda kaj pa finance?Še vedno smo v krizi.Energetska učinkovitost je v resnici odvisna od širokega naboradejavnikov, od ponudnikov energije do potrošnikov. Če je zaraditega težko doseči soglasje, ko je v igri zakonodajni akt, kot je di-rektiva o energetski učinkovitosti, je to edinstvena priložnost zanova partnerstva in nove oblike upravljanja. Takšna je filozofijanašega think-tanka IMAGINE. Kot prvo podpiramo lokalne oblastipri njihovem določanju politik na področju trajnostne energije.Nato spodbujamo izmenjavo izkušenj, da se ne izumlja kolesa nanovo. Nazadnje poskrbimo za lokalno ukrepanje. Najnovejšitovrstni primer je naša kampanja ENGAGE, v kateri želimo državl-jane in lokalne interesne skupine spodbuditi, da prevzamejo svojovlogo v gradnji trajnostne energetske prihodnosti. To počnemo spomočjo kreativnih plakatov, ki prikazujejo njihove obljube.Visoko na seznamu naših prioritet je tudi vprašanje financiranja,kar dokazuje naše sodelovanje v projektih, kor sta SF EnergyINVEST in RUSE. Njun cilj je sprožiti naložbe v trajnostno ener-gijo prek uporabe strukturnih in kohezijskih skladov Evropskeunije. Naj omenim še spletne seminarje, ki jih je Urad Konvenciježupanov organiziral na temo različnih finančnih instrumentov:ELENA, EEE-F in tudi MLEI – Mobilizacija naložb v lokalnoenergijo in naj bi krepili zmogljivosti lokalnih oblasti. EnergyCities pri evropskih institucijah lobira tudi za več sredstev zalokalne oblasti, ki vlagajo v trajnostno energijo.

Kako bi morala Unija motivirati države, kot sta Kitajska inpredvsem ZDA, da bi se ji pridružile v prizadevanjih za boljtrajnostno prihodnost? S podnebnimi pogajanji je že bilo nekajposkusov, vendar za zdaj nobenega uspeha.Čeprav je Energy Cities evropska mreža, z veseljem spremljamo,kako tudi lokalne oblasti zunaj Evropske unije vlagajo v trajnostnoenergijo. Konvencija županov združuje podpisnike iz več kot 40držav, na primer Buenos Aires, Ushuaia in novozelandski Christ-church. Podpisan je bil sporazum med Odborom regij in Ameriš-kim svetom županov, skupino vodilnih ameriških mest na po-dročju trajnostne energije. Ukrajina in Gruzija sta dobili nov uradKonvencije županov, ki bo lokalne oblasti 11 nekdanjih sovjetskihdržav podpiral pri uvedbi politik na področju trajnostne energije,predviden pa je še en podoben urad na področju Mediterana. Vtem je dodana vrednost globalizacije: ko se delujoči evropski mod-eli večnivojskega upravljanja posnemajo v drugih delih sveta. Leprihodnost pa bo lahko potrdila, ali so ti procesi od spodaj navzgor,ki temeljijo na angažmaju lokalnih oblasti, zares uspešne alter-native ponesrečenim mednarodnim pogajanjem. �

getske učinkovitosti, po katerih bi morale energetske družbe alidistributerji doseči 1,5-odstotne energetske prihranke. Vendar papo našem mnenju možnost alternativnih ukrepov ni v pomoč.Lahko bi privedla do izkrivljene konkurence med državami člani-cami in imela tako nasproten učinek. V Energy Cities vztrajamopri obveznosti na področju učinkovitosti kot zavezujočem ukrepu.(Dokument o stališču Energy Cities o direktivi o energetski učinko-vitosti je dostopen tu.).

Na seminarju ste poudarili pomen »lokalnosti« (lokalni promet,lokalne trgovine ...). Toda to je v močnem nasprotju s takopriljubljeno globalizacijo. Vaš komentar? Bomo doživeli proces,obraten globalizaciji?Čeprav je globalizacija v mnogih delih sveta poskrbela za demo-kracijo, socialni in gospodarski razvoj, je privedla tudi do pod-nebnih sprememb ter finančne in gospodarske krize. V tem okviruso se univerzalni viri, kot so energija, zrak in voda, spremenili vgolo blago, podvrženo nihanjem na trgu. Da bi državljane in skup-nosti zaščitili pred tovrstnimi udarci, smo v Energy Cities izdelalivizijo Nizkoenergijsko mesto z bolj kakovostnim življenjem zavse. Skozi ta koncept določeno območje obravnavamo kot ekosis-tem, ker je to smiselno:- v ekonomskem pogledu, saj trajnostna energija omogoča, da z

uporabo energije in virov, ki so na voljo na tem območju, denarobdržite doma;

- v družbenem pogledu po zaslugi zmanjševanja energetskerevščine in spodbujanja novih delovnih mest;

- v okoljskem pogledu, saj se izboljša kakovost zraka, urbano okoljepostane bolj zdravo in posledično se zmanjša okoljski odtis.

Osredotočanje na določeno območje ne pomeni zapiranja mej.Namen je uveljaviti koncept »energetske subsidiarnosti«, ki jo se-stavljajo naslednje ravni: 1. trošiti manj (prihranki energije inenergetska učinkovitost), 2. trošiti lokalno (obnovljivi viri, reku-peracija toplote), 3. trošiti globalno (fosilna goriva ipd.).To je med drugim tisto, kar Energy Cities namerava predlagati naokoljskem vrhu Rio+20. Kot rezultat našega naslednjega letnegasrečanja v Guimaraesu na Portugalskem, ki bo potekal od 9. do11. maja, bo 20 županov iz 30 držav v svet poslalo močan signal:svojo vizijo, spojeno v niz 30 strategij energetskega prehoda mest.Teh 30 izjemnih idej o tem, kako porabljati in proizvajati energijolokalno in učinkovito, bo okrepilo premisleke vrha Rio+20 inponudilo konkreten odgovor na krizo.

Pomudiva se še pri prehodu od globalnega proti lokalnemu. Kajbi lahko lokalne energetske agencije, ki jih podpira EU, na tempodročju storile bolje?Lokalne agencije za energijo, ki so podaljški lokalnih in regional-nih vlad, so ključni zavezniki pri uvajanju trajnostnih politik naterenu. Te agencije, katerih delovanje je spodbudil programInteligentna energija za Evropo, so bistvenega pomena pri spre-minjanju politične volje v konkretna dejanja in ozaveščanju lokal-nih interesnih skupin o trajnostni energiji.

Čeprav je globalizacija v mnogih delihsveta poskrbela za demokracijo,socialni in gospodarski razvoj, jeprivedla tudi do podnebnih spremembter finančne in gospodarske krize.

Tehnologije so v zelenemgospodarstvu ključne, todanajvažnejši so prav mehki ukrepi vsmislu ozaveščanja in povečevanjazmogljivosti lokalnih akterjev.

Energetika.NET�4


intErvJU: dr. PHiLiP LowE, Evropska komisija

Energetska učinkovitostkoristi vsem!Alenka Žumbar, foto: © European Union

Je Evropska unija po vašem mnenju na pravi poti v, recimo temu,bolj trajnostni razvoj?Evropska unija je v zadnjih letih v resnici naredila pomembne ko-rake k bolj trajnostnemu razvoju, ko si je zadala cilje 20/20/20,torej da bo do leta 2020 dosegla 20-odstotni prihranek energije,20-odstotni delež obnovljive energije v končni porabi in 20-od-stotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Ta soglasen poli-tični dogovor se uresničuje prek vrste zakonodajnih pobud naravni EU in nacionalnih ravneh. Tako smo na dobri poti, da do-sežemo cilja o zmanjšanju izpustov in povečanju deleža ob-novljivih virov. Kar zadeva slednje, nacionalni načrti, ki so bili pred-loženi leta 2010, kažejo, da bodo vse države članice dosegle svojecilje za leto 2020, če ohranijo trenutni trend. Ni več vprašanje, aliso bili storjeni pravi koraki; vprašanje je, ali bodo v prihodnjihletih te ambiciozne, a realne cilje zasledovale vse države članice.

Ali nismo nekoliko pozni?Nismo pozni, so pa nekateri mnenja, da bi morali v trenutnemgospodarskem kontekstu prizadevanja upočasniti. To bi bila velikanapaka, med drugim zaradi izgubljenih priložnosti za gospodar-sko okrevanje. Generalno gledano smo res na dobri poti, da dose-žemo cilje na področju obnovljive energije, toda nekaj držav članicje skrčilo ali zaustavilo obstoječe sheme podpore, kar je pri vlaga-teljih povzročilo veliko negotovost. Prav tako pri energetski učin-kovitosti še vedno zaostajamo: brez odločnih ukrepov v naslednjih

Philip Lowe se je rodil v Leedsu leta 1947. Na St John's College je študi-ral politologijo, filozofijo in ekonomijo ter na London Business Schoolopravil magisterij. Po obdobju službovanja v predelovalni industrijise je leta 1973 pridružil Evropski komisiji, kjer je deloval na vrsti visokihpoložajev. Bil je vodja kabineta ali direktor na področjih regionalnegarazvoja, kmetijstva, prometa in administrativnih zadev, nato pa leta 1997postal direktor Direktorata za razvoj. Septembra 2002 je bil imenovan zadirektorja Direktorata za konkurenco, trenutni položaj direktorja Direk-torata za energijo pa je prevzel februarja 2010.

letih cilja nikoli ne bomo dosegli. In tu ne gre le za vprašanje pod-nebnih sprememb, čeprav se po Durbanu zdi, da so zdaj vsedržave pripravljene okrepiti prizadevanja. To je tudi vprašanjeevropske konkurenčnosti in varnosti oskrbe. Nismo pozni, nesmemo pa izgubljati časa.

Srečali smo se na seminarju o energetski učinkovitosti v Bruslju,kjer smo med drugim slišali, da bodo morale po novi evropskidirektivi o energetski učinkovitosti »vse evropske energetskedružbe pri svojih odjemalcih doseči letne energetske prihrankeekvivalentne �,� % njihovih povprečnih letnih prihodkov odprodaje v zadnjih treh letih«. Ste s tem zadovoljni oziroma ali jeto dovolj ambiciozen cilj ali morda celo preveč ambiciozen?Ukrepati moramo sorazmerno z našimi ambicijami. Če ne že-limo, da nam pri cilju o energetski učinkovitosti spodleti, morajobiti uresničeni vsi ukrepi. Če parafraziram Jeana Monneta, bi re-kel, da ni potrebno, da smo optimistični, moramo pa biti odločni.In naloga Evropske komisije je, da vse države članice opozarja nanjihove zaveze in v danih okoliščinah predlaga najboljše rešitve.1,5-odstotni prihranek energije pri končnih porabnikih je dosegljivcilj, ki bi bil za evropsko industrijo, predvsem za velike porabnikeelektrične energije, zelo donosen.

Se strinjate, da ta del direktive zadeva samo energetske družbe?Kaj pa industrija? Kako bi jo morali vključiti?Javne službe v energetiki hranijo najdragocenejše podatke o porabienergije svojih strank. Zaradi tega so potencialni ključni akterjina trgu energetskih prihrankov. Da bi ta podjetja angažirala, Evrop-ska komisija predlaga, da ali vsi energetski distributerji ali vsa ma-loprodajna energetska podjetja, ki delujejo na ozemlju državečlanice, dosežejo letni prihranek energije, ki bo ustrezal 1,5 % nji-hovih prihodkov od prodaje energije v preteklem letu. Glede nanačin, na katerega se shema uvede na nacionalni ravni, se lahkostroške enakomerno razporedi med vse porabnike ali pa se upo-rabi podjetja, ki nudijo energetske storitve, in se začetna investi-

»V energetiki, naj bo to v Evropski uniji, na Kitajskem ali v ZDA, gre za to, da seporabnikom zagotovi energijo po sprejemljivih cenah in na trajnostni način,«je na delavnici o energetski učinkovitosti, ki je 27. in 28. marca potekala vEvropskem parlamentu, povedal Philip Lowe, direktor Direktorata za energijopri Evropski komisiji. »Zato si danes ne moremo več privoščiti, da na področjuenergetske učinkovitosti ne bi storili prav nič, saj je energetska učinkovitostnajcenejši možni način, da se zagotovi ne le zanesljiva oskrba z energijo posprejemljivih cenah, temveč da se tudi zmanjša izpuste toplogrednih plinov,«je dodal. Energetska učinkovitost je bila tudi glavna tema pogovora, ki smo gaz direktorjem direktorata opravili za Energetiko.NET.

Energetika.NET�6

cija poravna s prihranki na računih za energijo v določenemčasovnem obdobju. Ta ukrep bi lahko do leta 2020 porabo energijev EU zmanjšal za 6,4 odstotka.Predlagani ukrepi pa v ta splošna varčevalna prizadevanja vključu-jejo tudi druge akterje, kot sta javni sektor in industrija. Javni sek-tor bi denimo moral porabo energije v svojih prostorih progre-sivno zmanjševati tako, da bi vsako leto izvedel obnovitvena delana vsaj 3 odstotkih svoje skupne površine. Kar pa zadeva indus-trijo, se mala in srednje velika podjetja spodbuja k energetskimpregledom objektov in širjenju najboljših praks, večja podjetja pabodo morala opraviti energetski pregled svoje porabe in tako ugo-toviti, kje imajo potencial za njeno zmanjšanje.Dopustili smo zadostno fleksibilnost, da se lahko države članice vvsakem primeru odločijo, katere ukrepe natančno bodo uvedle.Italija, Francija, Velika Britanija, Danska in Flandrija, pred kratkimpa še Poljska in Irska so sklenile, da svojim javnim službam venergetiki naložijo takšno obveznost. Tako je mogoče prihrankedoseči z najmanj stroški, izkazalo pa se je, da je zelo učinkovitotudi pri uvajanju izboljšav za večje prihranke energije. V drugihdržavah pa so morda primernejši drugi ukrepi, kot so prostovoljnidogovori ali rešitve financiranja.

Na seminarju o energetski učinkovitosti ste dejali, da bi»Evropska unija morala biti previdna pri določanju prihodnjihenergetskih ciljev, a vendarle – tudi neukrepanje nas bo dragostalo«. Kakšen bi bil primeren pristop na tem področju?Po podatkih Mednarodne agencije za energijo bomo morali zavsak ameriški dolar, ki ga ne investiramo v elektroenergetski sek-tor pred letom 2020, po tem letu porabiti dodatnih 4,3 dolarja, daizravnamo povečanje emisij. Tudi analiza, ki jo je pred kratkim vsvojem Kažipotu 2050 opravila Evropska komisija, je pokazala, dabi se stroški, tudi če ne bi ničesar storili, vseeno povišali. Čenadaljujemo z obstoječimi politikami, bi lahko leta 2050 celotnistrošek energetskega sistema – vključno s stroški goriva, električneenergije in investicijskega vzdrževanja, z naložbami v opremo, en-ergetsko učinkovitimi proizvodi – predstavljal 14,6 odstotka evrop-skega BDP (za primerjavo naj povemo, da je leta 2005 ta pred-stavljal 10,5 odstotka). Potrebujemo razpravo o našem prihodnjemenergetskem sistemu in v ta namen vzporedno z mnogimi drža-vami razvijamo različne poti do ciljev leta 2050. Ta razprava botlakovala pot naši strategiji do leta 2030. Pazljivo moramo uravno-težiti različne potrebe in možnosti, da zagotovimo inovativen,učinkovit trajnostni energetski sistem, ki bo tudi gospodaren.Močna politika na področju energetske učinkovitosti je še vednonajbolj obetaven in ugoden način za povečanje energetske učinko-vitosti brez ogrožanja naše rasti.

Kako bi morala Unija motivirati države, kot sta Kitajska inpredvsem ZDA, da bi se ji pridružile v prizadevanjih za boljtrajnostno prihodnost?

Med nedavnimi podnebnimi pogajanji je bilo več pobud, da bi odteh držav pridobili močnejše zaveze. Prepričevanje in vodenje zzgledom sta pomembna. V letalstvu, na primer, je Evropska unijanaredila prvi korak s sistemom trgovanja z izpusti, ki bo veljal zavse polete, ki se bodo začeli ali končali v Evropi. V tem primeru bibilo Evropi ljubše, če bi enotna rešitev obveljala za ves svet, todaker je ni bilo, se je odločila dati zgled. Poleg tega zunaj svojih mejagojimo nekatera partnerstva, kot je Mehanizem čistega razvoja zmanj razvitimi državami. Odprti smo tudi za druge oblike bilat-eralnih sporazumov s partnerji, ki delijo naš pogled, da je potrebenučinkovit podnebni dogovor. Evropska unija se bo še naprej držalasvojega cilja zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Vsa po-trebna zakonodaja je že sprejeta in naše odločne politike na po-dročju obnovljivih virov in energetske učinkovitosti bodo pravo-časno dale rezultate. Investirali smo v trajnostno prihodnost intakšno početje se izplača.

Ali podpirate nemški NE jedrski energiji in zakaj? Ta odločitev bomed drugim v prihodnje najbrž povzročila povišanje cenelektrične energije. Je torej to res boj proti energetski revščini?Vloga Evropske unije ni, da bi takšne odločitve podpirala ali po-stavljala pod vprašaj. Pogodbe so jasne, vsaka država članica jeodgovorna za odločitve o svoji energetski mešanici. Evropskakomisija zato odločitev Nemčije spoštuje. V tej začetni fazi, ko ni-mamo natančnih podatkov o tem, kako in kdaj Nemčija nameravanadomestiti te zmogljivosti, je težko oceniti vpliv na cene instroške. Nemčija sama je predlagala nov »energetski koncept«, kidaje poudarek dolgoročni potrebi po večjem deležu obnovljive en-ergije in večji energetski učinkovitosti. Skupni strošek za davko-plačevalce in porabnike bo v veliki meri odvisen od razvojev natrgu in gospodarne uvedbe ukrepov za energetsko učinkovitost.Za zdaj je jasno, da posledice ne bodo omejene zgolj na Nemčijo:vsaka odločitev, ki jo sprejme katera od držav članic, vpliva tudi nadruge evropske države. Bistvenega pomena je, da imamo evrop-ski pristop; da zagotovimo, da se nacionalne odločitve sprejemain uresničuje na usklajen način.

Ali na področju energetske učinkovitosti vidite podobenpotencial, kot ga spremljamo pri obnovljivih virih energije?Ja, s podobnimi koristmi v smislu konkurenčnosti, rasti in za-poslovanja. Preobrazba energetskega sistema bo poganjala rast inzaposlovanje v širokem naboru sektorjev, kot so gradbeništvo, ob-novljiva energija, proizvodnja in prenos električne energije, ener-getsko učinkovite naprave in vozila. Poleg tega bo Evropa s preo-brazbo zmanjšala odvisnost od zunanje oskrbe z energijo in svojračun za uvoženo gorivo. Evropa mora zdaj zagotoviti močan in-dustrijski temelj, ki bo pripravljen na izkoriščanje teh priložnosti.Energetska učinkovitost bo konec koncev koristila vsem nam, sajbo zmanjšala naše račune za energijo ter povečala kakovost našihstavb in poskrbela tudi za večjo kakovost našega življenja. �

intErvJU: dr. PHiLiP LowE, Evropska komisija

�7Energetika.NET

intErvJU: Boris sovič, Elektro Maribor

Družba bi naredila velikonapako, če bi padla pod vpliviluzije, da je energijasamoumevnaMateja Kegel, foto: arhiv Elektra Maribor

»Naša osnovna naloga je izpolnjevanje zastavljenegaletnega načrta, ob tem pa je potrebno gledati tudi naostale aktivnosti. Ne nazadnje je tukaj še lastnik, kipostavlja pred nas nove zahteve in jih moramoupoštevati v korist odjemalcev in zaposlenih. Izzivovv tem času ne v našem, ne katerem drugemenergetskem podjetju tako ne manjka,« pravi BorisSovič, novi predsednik uprave družbe Elektro Maribord.d. V pogovoru za Energetiko.NET je spregovoril tudio razvoju in priložnostih slovenske energetike.

Do sedaj ste lahko predvsem od zunaj spremljali delovanjeElektra Maribor in najbrž vidite rezerve in možnosti za dviguspešnosti poslovanja družbe …Delovanje Elektra Maribor sem v resnici spremljal zelo od blizu,saj smo moja družina in jaz odjemalci njegovi že vsa leta. To jepodjetje, ki nas je ves čas kakovostno in zanesljivo oskrbovalo zelektrično energijo, in vsi pričakujemo, da bo tako tudi v prihod-nje. Možnosti za napredek vidim predvsem v tem, da Elektro Mari-bor ostaja to, kar je bil do sedaj: znanilec sprememb. Na območjuMaribora je leta 1883 zasvetila prva luč v Sloveniji in tu so bili tudiprvi kabelski sistemi, pri vzpostavitvi katerih je posredno aktivnosodelovalo to podjetje. Približno 110 let za prvo žarnico smo za-čeli tudi z elektromobilnostjo; ne le teoretično, pač pa zelo prak-tično v sodelovanju s fakulteto za elektrotehniko. Kar nekaj do-godkov je torej, kjer je bil Elektro Maribor v osredju, in to jeambicija tudi v prihodnje: ostati vodilni v elektromobilnosti in de-lovati na področju aktivnih omrežij.

Elektro Maribor ima definiran razvojni načrt, ki je usmerjen kinovacijam v energetiki. Katere so te inovacije in razlogi, ki bi vaslahko popeljali pred konkurenco?Vsa distribucijska podjetja imamo osrednjo nalogo: pospešenouvajanje aktivnih omrežij. To je novo poglavje, elektrodistribucijaje do sedaj opravljala predvsem razvod energije do končnih odje-malcev. Komunikacija je bila enosmerna, prav tako tudi pretok en-ergije. To se spreminja in že danes imamo nekaj sto razpršenihvirov energije, ki v omrežje prihaja tudi od uporabnikov (tistih, kiimajo kvalificirano proizvodnjo). Ne samo, da se energija pretakav obeh smereh, z aktivnimi omrežji je dvosmeren tudi pretok in-formacij. To pa postavlja zahtevo po novo definiranem odnosu zuporabniki in popolnoma nove izzive naši družbi. Kot osnovnonalogo poudarjam kakovostno, zanesljivo in trajnostno oskrbo.Pomembno je, da bodo uporabniki deležni naprednih storitev, kijih omogočajo sodobne tehnologije.

Omenili ste zanesljivo, stabilno oskrbo z električno energijo, karje eden od izzivov ne le sedanjosti, pač pa tudi prihodnosti. Kakose boste v vaši družbi soočali s tem pomembnim segmentom?Vedno znova se zanemarja dejstvo, da raba električne energije vdružbi raste. Četudi si bomo še tako prizadevali za učinkovito rabo,kar je globalno družben cilj, pa Slovenija ne more biti izjema in botudi pri nas zelo verjetno raba električne energije še naprej rastla.Že samo zaradi novih porabnikov (elektromobilnost ipd.). Vemopa, da ima to druge ekološke pozitivne posledice za družbo, zatoje potrebno to rast upoštevati tudi v razvojnih načrtih. Rast bo rela-tivno visoka v moči in v energiji, kar pa bo zahtevalo še naprej zeloučinkovito vzdrževanje, novogradnje v omrežju in vodenje omrežja.Naše podjetje ima veliko znanja in visoko motivirane zaposlene,zato je to zagotovo osrednja naloga tudi v prihodnje. Ne smemopa pozabiti, da aktivna omrežja omogočajo drugačen pogled narazvoj, ponujajo novosti tudi z virtualnimi elektrarnami, ki jih bopotrebno izkoristiti. A osnovne naloge ostajajo podobne kot dosedaj.

Rast električne energije je iz leta v leto večja, kot ste omenili tudivi, vsi pa govorimo o učinkoviti rabi energije. Kateri ukrepi so povašem mnenju tisti, ki bi morali peljati k učinkoviti rabi energije(URE)? Kje ljudje največkrat »pademo na izpitu«, ko govorimo oURE?Za razliko od vzorca, ki se vedno znova pojavlja v javnosti in pravi,naj bi bili Slovenci potratni z energijo, pa jaz menim drugače. Teteze so žaljive, izhajajo pa iz strokovno problematične ocene, ko jenekdo preprosto delil porabo energije z bruto domačim proizvo-dom (BDP) in to ne more prinesti nič pametnega. Čisto možno je,da je bil ta kriterij ustvarjen zato, da bi razvite države lahko nera-zvitim razlagale, kako so energetsko potratne, ker imajo bistvenonižji BDP. A ta podatek ne pove skoraj ničesar o dejanski porabielektrične energije.

Podatki v resnici kažejo, da Slovenci energijouporabljamo dokaj racionalno in primerljivo drugimdržavam evropskega kulturnega kroga, v kateregasodimo. To pa pomeni, da imamo še vedno tudirezerve in tudi te niso majhne. Vsi ti ukrepi napodročju učinkovite rabe energije (URE) morajo bitiusmerjeni ravno v izkoriščanje tega potenciala.

V Sloveniji že aktivno poteka proces URE npr. v stanovanjskihobjektih skozi projekte, ki kažejo, da smo na pravi poti, kar se tičeenergetske učinkovitosti. Slovenija ima infrastrukturo, koncept,


intErvJU: Boris sovič, Elektro Maribor

ambicije in tudi voljo, da izvaja aktiven projekt URE. Zadnja en-ergetska strategija, ki je v pripravi, pa je pokazala, da se moramoše bolj osredotočiti na določena področja in projekti, ki so sedaj vpripravi, to omogočajo. Primer so energetski pregledi zgradb vpovezavi z davčno politiko, ki bi zagotovo lahko bile pomembnespodbude in bodo trend učinkovite rabe električne energije samointenzivirale.V Elektro Maribor na tem področju prispevamo že skozi inten-ziven razvoj omrežja, ki prinaša zmanjšanje izgub in povečanjeučinkovitosti. Prav tako je z novimi poglavji, ki sem jih že omenil.Elektromobilnost je primer, ki bo zaradi sprememb v prometuspremenil kakovost našega okolja. Že sedaj v mnogih evropskihmestih ni dovoljen vstop z vozili v središča, ki imajo prekomerneemisije. Ko bo tudi v Sloveniji prišlo do takšnih ukrepov, bo tosprožilo intenzivno uvajanje elektromobilnosti. Prav tako naj medukrepi omenim aktivna omrežja, ki bodo posameznemu odjemalcuomogočala precej bolj neposreden nadzor, spremljanje in krmil-jenje porabe, kar bo zagotovo pomembno prispevalo k učinkovitirabi energije. Naš koncept pri tem pa mora biti, da se kot družbaukvarjamo predvsem s tem, kako zagotoviti kakovostne energetskestoritve z manjšo rabo energije, a s še vedno enako storitvenokakovostjo.

Elektro Maribor na področju električne mobilnosti podira tabuje,ko govorimo o elektrodistribucijah. Kaj je naslednji korak priuvajanju novosti s tega področja?Naslednji korak je penetracija teh tehnologij v vsakodnevnoživljenje. Aktivnosti so bile izvedene z namenom, da se omogočizačetek uporabe teh tehnologij, sedaj pa nas čaka zelo intenzivnosodelovanje z lokalnimi skupnostmi in državo, da bomo skozizakonodajo in izvedbene akte spodbudili ljudi, da te avtomobileuporabljajo. Če bo hotel župan v središču mesta, ki je obremen-jeno s prometom, zagotoviti takšno kakovost življenja občanov,kot jo predpisi zahtevajo, to brez elektromobilnosti ne bo doseg-ljivo.

Ko bo prišlo do prvih tožb s strani občanov, ki bodozahtevali bivanjske pogoje, do katerih so upravičeni,bo relativno hitro prišlo do pomembnih sprememb vprometu.

Pilotna faza je torej zaključena, znana je tehnologija, ki je do-segljiva in ni več znanstvena fantastika. Pomembno je samo še,s kakšnimi potezami bodo država in lokalne skupnosti spodbudilenjihovo uporabo. Če bodo izhajali iz okoljskih razlogov in pravicobčanov, ki živijo v centrih mest, do primerljive kakovosti zraka,kot jo imajo tisti, ki živijo izven mestnega središča, je jasno, da boelektromobilnost dosegla preboj.

Kako ocenjujete relacijo med matično družbo in hčerinskimpodjetjem Energija Plus?Sedaj so hčerinske družbe zaživele, začele so delovati skladno ssvojimi poslovnimi načrti in prihaja obdobje, ko se bodo pokazaliprvi rezultati. Menim, da je bila ta odločitev pomembna; je tudiodraz evropske prakse, upoštevanja predpisov na tem področju in

pomeni novo priložnost. Upam pa, da so vzpostavljeni dobripogoji, da se bo ta priložnost lahko uresničila.

Energija plus je pred kratkim objavila razpis za nepovratnasredstva. Je to eden od korakov, kako Elektro Maribor približati nele štajerskim odjemalcem, pač pa tudi ostali Sloveniji? Ali jemožen preboj Elektra Maribor iz regije?Zagotovo. Energija plus je ambiciozno zastavila svoje aktivnosti. Teobveznosti izhajajo iz uredbe o zagotavljanju prihrankov energijepri končnih kupcih in Energija plus je prva izmed velikih trgovcevv Sloveniji to obvezo tudi izpolnila. S tem je našemu gospodarstvuponujena dobra možnost, da kar se da intenzivno stopi na potuporabe toplotnih črpalk, sprejemnikov sončne energije, izboljšaverazsvetljave, energetskih pregledov, strokovnega svetovanja …Skratka vseh tistih ukrepov, ki so na področju URE in OVE zelo po-membni. Mislim, da je to dober primer sodelovanja med podjet-jem in državo, in upam, da bo odziv gospodarstva temu primeren.

Kaj pa preboj na tuja tržišča?V tem trenutku je Elektro Maribor družba, ki oskrbuje odjemalcev Sloveniji, takšni so tudi naši gospodarski načrti. Trenutno drugihnačrtov ni, mislimo pa, da prihodnost lahko prinese še marsikaj.

Govorimo o prihodnosti, pa vendarle ne moremo mimopreteklosti. Menite, da je Elektro Maribor na račun lanskoletneafere z nekdanjim predsednikom uprave v določenem segmentuizgubil na kredibilnosti?Mislim, da tak dogodek na kredibilnost celotne družbe z več kot200.000 odjemalci in 800 zaposlenimi ne more tako vplivati, dabi prezrli, da družba kakovostno, stabilno in zanesljivo oskrbujeprebivalstvo in gospodarstvo z energijo. Seveda so takšni dogodkineželeni in je zato naša družba zelo zainteresirana, da čim prejpride do ustreznega epiloga. Pri tem aktivno sodelujemo, saj jeeden od motov družbe tudi zakonitost in korektnost poslovanja.Takšna pa je naša družba v preteklosti bila in ima ambicijo bititudi v prihodnje.Bili ste prvi državni sekretar za energetiko. Kako bi komentiralipodročje energetike od začetka �0-ih let do danes? Kaj bi moralobiti storjeno v tem času, pa ni bilo? Ali vplivi dnevnih politikzaustavljajo potreben razvoj na področju energetike?V tistem času je bila naša največja naloga priprava prve energetskestrategije, ki je bila nato tudi sprejeta in v zelo veliko elementihrealizirana. Ko smo jo takrat predstavili in povedali, za kakšeninvesticijski cikel gre, je bilo kar nekaj dvomov glede realizacije. Toje tedaj pomenilo največji investicijski cikel v novi Sloveniji.Posledice realizacije te strategije so merljive tako v smislu zago-tavljanja oskrbe kot z vidika ekoloških posledic. Spomnite se,kakšne posledice so nekateri energetski objekti povzročali okolju.Samo z izgradnjo čistilnih naprav v Šoštanju so se takrat emisiježveplovega dioksida zmanjšale za kar 95 odstotkov, kislega dežja,ki je bil pred tem težava v Sloveniji, danes ni več. Bilo je še nekajdrugih primerov. Energetika je tako začela prevzemati odgovornostza okoljske posledice svojega delovanja, zakoličene so bile novo-gradnje in obnove objektov, ki so v mnogih elementih, z izjemoSpodnje Save, danes že realizirane. Obnovljene so bile Dravske in


intErvJU

Soške elektrarne, Nuklearna elektrarna Krško, sprejet je bil zakono skladu za razgradnjo jedrske elektrarne, začelo se je prestruk-turiranje premogovništva, določena je bila lastniška struktura pod-jetij s področja elektrogospodarstva in premogovništva, za zago-tovitev večje varnosti oskrbe so bili postavljeni temelji prehoda na90-dnevne zaloge derivatov, razširjena je bila energetsko sveto-valna mreža itd. Takrat so bili postavljeni temelji za stabilno oskrbodržave z energijo in na teh temeljih so se gradile nadaljnje strate-gije. Slovenska energetika se je v tem času razvijala, v zadnjemobdobju naredila tudi veliko statusnih sprememb, še naprej pamoramo veliko pozornosti posvečati tako proizvodnji energije,učinkoviti rabi, kot tudi okoljskim in ekonomskim razmeram, vkaterih deluje energetika in so pomembne za družbo. Družba binaredila veliko napako, če bi padla pod vpliv iluzije, da je energijasamoumevna. Zavedati se moramo, da mora za to, da je Slovenijastabilno preskrbljena z energijo, tisoče zaposlenih v energetikitrdo, odgovorno in strokovno delati. Prav je, da se tega zavedamo,to spoštujemo, kot je tudi prav, da se energetika zaveda svoje od-

govornosti do družbe. Res pa je, da bi se morali bolj ambicioznolotevati nekaterih projektov. Energetska strategija, ki je bila pri-pravljena, pa je dobra iztočnica.

Za konec pa ne moreva mimo vaše povezave z mestom Maribor,katerega župan ste bili. Menite, da Maribor učinkovito korakaproti nizkoogljični družbi?V Mariboru smo pripravili veliko energetskih projektov, ki to potdobro trasirajo. Začeli smo intenzivno širiti toplovodno omrežje,z njim prišli na levi breg, zgradili prvo mestno elektrarno, ki so jisledile kogeneracije, v mestu je bila ustanovljena energetska agen-cija in dobro razvita energetska svetovalna služba. Mislim, da jeprišel trenutek, ko je potrebno še več pozornosti posvetiti temu, dabi se energetski omrežji, tako plinovodno kot toplovodno, razširiliv tiste dela mesta, kjer še nista, da bi v to mrežo vključili čim večnovih podpornih točk, tudi takšnih, ki izhajajo iz OVE, in da bi po-svetili dovolj pozornosti trajnostnemu prometu, kjer dober odgo-vor predstavlja elektromobilnost. �

Energetika.NET60

intErvJU: MiHA vALEntinčič, Petrol

Z nižjimi stroški za energijolahko dosežemo velikeekonomske učinkeAlenka Žumbar, foto: arhiv Petrola

Programe za zagotavljanje prihrankov energije prikončnih odjemalcih oziroma programe učinkovite rabeenergije (URE) začenja letos izvajati tudi sedem velikihzavezancev. Eko sklad je te programe odobril Petrolu,Geoplinu, Butan plinu, Elektru Energiji, družbi Gen-I paEnergiji Plus in Energetiki Ljubljana. Od tega le Petrolrazpolaga z �,� milijona evrov nepovratnih sredstev zaspodbujanje URE, ostali imajo sredstev za te nameneprecej manj, večinoma manj kot milijon. Prav tako jePetrol med vsemi namenil sredstva za največ ukrepov,teh so zapisali kar deset, menda najbolj obetavni pa sozamenjava kotlov, učinkovita razsvetljava, toplotnečrpalke in sanacija gradbene fizike. Miha Valentinčič, kina Petrolu vodi oddelek za energetske rešitve in je tudizadolžen za izvajanje programa, je za Energetiko.NETstrnil, kakšne rezultate obeta njihov program za velikezavezance. Pri tem pa poudarja predvsem, da je »tudiURE priložnost za premostitev gospodarske krize«.

»Našim končnim odjemalcem, predvsem gospodarstvu, želimov težkih časih pomagati povečati produktivnost in zmanjšatistroške za oskrbo z energijo. Temu so namenjena tudinepovratna sredstva iz Petrolovega programa za zagotavljanjeprihrankov energije pri končnih odjemalcih. Največjimultiplikativni učinki pri izvedenem ukrepu URE so namreč lahkoprav ukrepi, izvedeni v podjetniškem oziroma industrijskemsegmentu, saj se po eni strani takoj zaženejo investicije, po drugistrani pa se predmetnemu podjetju zagotovi dolgoročnoizboljšanje stroškovne (energetske) učinkovitosti, posledično patudi njegove produktivnosti, konkurenčne sposobnosti ter obstojdelovnih mest. Tako je lahko dosežen maksimalen možen izplenprihranka pri strošku energije na investiran evro v določenukrep,« razmišlja Miha Valentinčič, ki dodaja, da prav njihovprogram (kot tudi programi drugih velikih zavezancev, op. p.)predstavlja pomembno obliko državne pomoči za izboljšanjeenergetske učinkovitosti celotnega gospodarstva.

Kdo bodo po vašem pričakovanju v največji meri prijavitelji narazpise za dodelitev nepovratnih sredstev iz Petrolovegaprograma za velike zavezance? Petrol z omenjenimi nepovratnimisredstvi ponuja pravzaprav zelo lepe poslovne priložnosti, kajne?Drži. Tako tudi pričakujemo, da se bo na naše razpise najbolj ak-tivno prijavljala industrija. To je tudi največja priložnost in ciljnašega programa, nasploh pa je to zelo velika priložnost v teh kriz-nih časih, ko morajo podjetja izboljšati svoj konkurenčni položajin povečati produktivnost. Učinkovita raba energije (URE) imalahko zelo velik pozitiven učinek, sploh če bodo podjetja koristilamožnost pridobitve nepovratnih sredstev, ki jim jih ponujamo.

Majhna podjetja so upravičena do 50-odstotnega financiranja in-vesticij, srednje velika do 40- in velika podjetja do 30-odstotnegafinanciranja iz tega naslova. Pri tem pridejo v poštev tudi podjetja,ki morda nimajo sredstev niti za preostali del investicije, saj jimlahko Petrol ali kašno drugo ustrezno usposobljeno podjetje natem mestu ponudi financiranje skozi energetsko pogodbeništvo(ESCO model ali pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije indobave toplote, op. p.). Tako v bistvu največ prijav pričakujemo izpodjetniškega oziroma industrijskega sektorja, saj je za javni sek-tor značilna večja birokratizacija v izvedbi projekta, ki lahko zelozavleče postopke.

ESCO model financiranja nudite skozi vašo novo hčerinskopodjetje Eltec Petrol?V Petrolu ponujamo izvedbo ukrepov URE po modelu pogod-beništva že od leta 2005. Z namenom, da bi ta del storitev našimstrankam zagotavljali še učinkoviteje, smo v lanskem letu last-niško vstopili v družbo ELTEC Mulej, sedaj ELTEC Petrol. Tre-nutno v Skupini Petrol na projektih URE in OVE, tako v Slovenijikot tujini, deluje že preko 160 vrhunskih strokovnjakov s področjaenergetske stroke.

Petrol, kot poudarjajo tudi v vodstvu družbe, ni več le naftna,ampak je energetska družba. To potrjujejo tudi s svojimiaktivnostmi na področju učinkovite rabe energije. Z nakupom74,9-odstotnega deleža v podjetju El-tec Mulej (danes že EltecPetrol) so tako Petrolovo področje za energetske rešitve povečalina več kot 160 zaposlenih, vzpostavljena ekipa pa se lahkopohvali z referencami, kot je denimo prenova razsvetljave inpogodbeno zagotavljanje prihrankov električne energije vjeseniškem Acroniju, zagotavljanje prihrankov toplote inelektrične energije v kranjski občini in doseganje prihrankovvključno z dobavo energije in energetskim upravljanjem vobjektih Univerze v Mariboru ter bolnišnici Brežice ter Begunje,prenova sistema daljinskega ogrevanja na Planini Kranj,rekuperacija odpadne toplote v Uniorju in še bi lahko naštevali …

Pa boste letos podelili vseh �,� milijona evrov?Bolj kot to nam je pomembno, da skozi projekte, ki jih bomo so-financirali, dosežemo zastavljeni cilj, to je vsaj 1-odstotni prihranekenergije pri naših končnih odjemalcih. Ker določeni projekti pri-našajo večje prihranke na vložen evro kot drugi, pa je pomembno,da imamo pravšnjo mešanico teh projektov, da bo končni učinekenak omenjenemu cilju. Tako želimo financirati predvsem večjeprojekte, ki že v začetku obetajo večje prihranke energije. Strinjamse, da se morda 8,2 milijona evrov zdi veliko, po drugi strani pa jepotrebno ta sredstva res pametno usmeriti. Velja dodati, da je ključ-no, da imamo letos sklenjene pogodbe o dodelitvi sredstev za

6�Energetika.NET

intErvJU

celoten fond, medtem ko se ukrepi, ki bodo financirani iz njega,lahko izvajajo tudi v letu 2013.

Kako to, da Petrol razpolaga z več kot osmimi milijoni evrovsredstev, ostali veliki zavezanci pa največ z milijonom?To je pogojeno z energenti, ki jih veliki zavezanci prodajamo.Kurilno olje je najbolj obremenjeno z dajatvijo za učinkovito raboenergije. Tako Petrol, ki prodaja tudi kurilno olje, zbere zato tudinajveč tega denarja. Z zbranim denarjem iz prispevka URE bomokončnim odjemalcem pomagali pri prehodu na okolju bolj pri-jazne energente ter povečali energetsko učinkovitost.

Čez čas bo torej manj kurilnega olja v rabi, s tem pa tudi manjdenarja za URE. Pa vendar – bomo z vsem tem res kmalu vstopiliv t. i. »zeleno družbo«?Zagotovo se bodo uporabniki prilagajali razmeram na trgu, torejtudi različnim cenovnim razmerjem med energenti. Kako hitropa se bo to prilagajanje odvijalo, je seveda po eni strani odvisno odomenjenih razlik v cenah, po drugi strani pa tudi od investicijskihzmožnosti uporabnikov. A prav tu sedaj lahko zelo pomagajonepovratna sredstva iz našega programa. Dejstvo je namreč, da sopovračilne dobe na področju uvajanja ukrepov URE lahko kardolge, tudi do deset let.

Vrsta energetskih ukrepov1. Vgradnja sprejemnikov sončne energije, toplotnih črpalk in

drugih naprav za proizvodnjo toplote iz OVE v javnem instoritvenem sektorju ter industriji

2. Vgradnja energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave3. Sistemi za izkoriščanje odpadne toplote4. Obnova posameznih elementov ali celotnega zunanjega

ovoja stavb v javnem in storitvenem sektorju5. Programi izvajanja energetskih pregledov6. Vgradnja energetsko učinkovitih elektromotornih pogonov7. Zamenjava kotlov na vse vrste goriv za kotle na lesno

biomaso ali zemeljski plin8. Učinkovita posodobitev sistemov za ogrevanje oziroma

hlajenje, vključno s toplotnimi postajami v javnih stavbahin stavbah v storitvenem sektorju

9. Oprema za izvajanje obratovalnega monitoringa inupravljanja z energijo pri upravljavcih

10. Programi informiranja in ozaveščanja

Petrol je torej ponudil največ sredstev pa tudi za največ namenovoziroma ukrepov. Teh je kar deset …Tako je. Vse ukrepe URE, ki jih je bilo možno razpisati, smo jihrazpisali, omejeni smo bili le s tem, da se ukrepi lahko nanašajole na industrijo in na komercialni ter javni sektor, ne pa tudi nagospodinjstva, saj slednjim neposredno nudi nepovratna sredstvaza ukrepe URE Eko sklad. Po mojem mnenju pa bo največ vla-ganj na področju razsvetljave, zamenjave kotlov in vgradnje toplot-nih črpalk, pa tudi na področju gradbene fizike. Tu torej pričaku-jemo največje povpraševanje in imamo glede na to tudirazporejena sredstva. Bomo pa tekom leta seveda spremljali, vkatero smer gre povpraševanje in po potrebi tudi preusmerili rez-ervirana sredstva.

Bodo tovrstna nepovratna sredstva na voljo tudi v letu �0��?Tega še ne vemo, ker se je februarja letos spremenil energetskizakon, in sicer v delu, da sredstva, zbrana s prodajo kurilnega olja,ne moremo zbirati več mi, ampak bodo ta v prihodnje spet dodelje-na neposredno Eko skladu, ki bo verjetno ta sredstva usmerjal boljv gospodinjski segment. Tako je pravzaprav letošnji Petrolov pro-gram mogoče edinstven z vidika višine razpoložljivih sredstev. �

Energetika.NET6�

novE tEHnoLogiJE

V podjetju AlgEn sepripravljajo na trenutekpreboja algnih tehnologijBesedilo in foto: Tanja Srnovršnik

Alge s pomočjo fotosinteze proizvajajo biomaso in sozato lahko zanimive iz več razlogov. So organizmi zvisoko stopnjo produkcije biomase in imajo zato dopetkrat večji hektarski donos kot katerakoli drugaenergijska rastlina. Tako lahko � MW elektrike vbioplinarni pridobimo iz �00 hektarjev koruze ali pa iz60 hektarjev alg, ki jih pridelujemo ves čas in ne samona kmetijskih zemljiščih, ampak tudi na degradiranemterenu. Alge lahko uporabljamo tudi kot nadgradnjooziroma dopolnilo obstoječih metod biološkegačiščenja odpadnih voda. Prav zaradi velikegapotenciala alg in zaradi vse večjega zanimanja zaalgne tehnologije sta biolog Borut Lazar in matematikRobert Reinhardt pred dvema letoma ustanovilapodjetje AlgEn. Ekipo poleg njiju sestavljata šemikrobiologa Marjeta Resnik in Miha Žitnik.

»Že pred leti smo opazili in razumeli velik potencial alg. Zatosmo se najprej z veliko govorjenja, z branjem člankov in iskanjemvsebin, ki so že obstajale, spoznavali z algnimi tehnologijami. Teso prisotne že od druge svetovne vojne, ko so Nemci začeli iskatipotencialne vire energije. Med drugim so raziskovali tudi bio-maso in tudi že alge,« pravi ustanovitelj podjetja AlgEn, BorutLazar. Po njegovih besedah je razvoj algnih tehnologij vednonekako sledil dinamiki cen nafte. »V obdobju naftnih kriz je biloteh raziskav več in tudi zdaj smo v takšnem obdobju. Pred dvemaletoma, ko smo začeli bolj resno delati z algami, je bilo le nekajcentrov, ki so se ukvarjali s to tehnologijo, danes pa jih kar mrgo-li − od malih podjetij, podobnih našemu, prek inštitutov in od-delkov na univerzah, kjer je v to področje vpletenih kar velikoznanstvenikov, do velikih podjetij s proračuni nekaj 100 milijonovdolarjev.«

Ekipa AlgEn (od leve proti desni: Borut Lazar, Marjeta resnik, Miha Žitnik in robert reinhardt).

6�Energetika.NET

rEPortAŽA

Alge lahko gojimo v cevnihfotobioreaktorjih.

iz cevi s centrifugiranjem žanjejo algno pasto, ki se nato posuši.

Drugi ustanovitelj AlgEna, Robert Reinhardt, ob tem poudarja, datu govorimo o mikroalgah, enoceličnih ali maloceličnih orga-nizmih, ki praviloma rastejo v vodi. Dodaja, da po svetu vre različ-nih pristopov k razvoju algnih tehnologij, dokončnega pristopa paše ni. V AlgEn sicer delujejo na več področjih. Delajo na krmil-jenju fotobioreaktorjev, kar pomeni, da čim bolj natančno sprem-ljajo in kontrolirajo procese pri gojenju alg. V zadnjem letu pa sose precej bolj usmerili v tehnologije čiščenja odpadnih voda.

Uporabne za bioplinarjeKot pojasnjuje Reinhardt, obstajata dve vrsti čiščenja z uporaboalg. Zelo popularno, a s precej manj potenciala, kot se zdi, je za-jemanje CO2. Alge enostavno zajemajo CO2 npr. iz neke termo-elektrarne in ga vežejo v biomaso. Druga vrsta pa je zajem mine-ralnih snovi (dušika, fosforja) in razgradnja organskih snovi vodpadnih vodah, pri čemer se alge mnogo bolje izkažejo.Na vprašanje, ali bi zajem CO2 z algami lahko deloval kottehnologija CCS (zajem in skladiščenje ogljika), odgovarja, daalge niso zares CCS, ker z njimi le recikliramo CO2 v biomaso.Za zajem vsega CO2 iz TEŠ, načrtovanega v letu 2015 (TEŠ 4, 5in 6), bi potrebovali najmanj 13 tisoč hektarjev, skoraj 22-krat to-liko, kot je površina vseh treh Šaleških jezer ali skoraj vse sloven-ske vodne površine. »Če znamo algno biomaso učinkovito gojitiin če vemo, zakaj jo bomo uporabili, je seveda vsak izpust CO2smiselno zajeti, a pridelovanje algne biomase samo za zajem CO2nima pravega smisla,« meni naš sogovornik.

Pri bioplinarni bi lahko mineralne nutriente (fosfor,dušik, organska snov), ki jih vsebuje digestat, CO�,ki nastane z izgorevanjem bioplina, in toplotouporabili za gojenje algne biomase. Iz te biomasebi najprej pridobili nekaj, kar nam je zanimivo, npr.biodizel, ostanek pa bi peljali nazaj v bioplinarno. Vpovprečni � MW bioplinarni bi tako lahko z zajemompolovice CO� pridelali kakšno tono biodizla na danin hkrati nadomestili koruzo iz približno �0 ha.

Prvi pilotni projekt na čistilni napravi je bil uspešenDa bi točneje ugotovili težave pri določeni uporabi alg in našlirešitve zanje, so potrebni demonstracijski projekti. Tako so v Al-gEnu drugo polovico preteklega leta poganjali pilotno čistilnonapravo v Tovarni papirja Goričane. »Dobili smo krasne rezul-tate. Zadeva je zrela, da zdaj naredimo še industrijsko pilotno čis-tilno napravo, ki bo stokrat večja od te v Goričanah. V enem letu,največ dveh bi zadeva lahko postala zrela za pravo instalacijo,«pravi Reinhardt. Dodaja, da je tehnologija v fazi, ko o procesuvedo zelo veliko, nimajo pa še čisto končnih tehničnih rešitev. Zaprojekte sicer iščejo partnerje s komplementarnih znanjem, take,ki obvladujejo trg čistilnih naprav in imajo klasično znanje, kakose to naredi.V primeru bioplinarn pa so že delali teste z digestati iz Kota,Ihana in Črnomlja, trenutno pa se dogovarjajo za resnejše sode-lovanje z Bioplinarno Koto. A pri bioplinarnah je po Reinhard-tovih besedah več težav kot v papirništvu. Tipičen digestat iz bio-plinarne je na primer črna voda, v kateri ne raste nič. Lazar obtem pravi, da je čedalje več ljudi, ki sami prihajajo k njim. Neka-teri bi radi iz alg že delali ekonomsko zgodbo, drugi pravijo, daimajo težavo in želijo najti rešitev z algami.

Večina energetske porabe čistilnih naprav je zadovajanje kisika v biološko fazo čiščenja. Z uporabomešane algno bakterijske kulture pridobivamo kisikza delovanje bakterij na licu mesta. Z algami lahkotudi precej hitreje poberemo dušik in fosfor iz vodekot z bakterijskim čiščenjem. Prav tako nekatere vrstealg zelo dobro absorbirajo težke kovine.

Včasih je bila znanost oalgah vezana predvsemna taksonomijo in namonitoring v naravi,danes pa je veliko večštudij prav na temoalgnih tehnologij;predvsem na temobiogoriv, čistilnih naprav,vroče teme so šeprehranski dodatki,krma, biološka zdravila,proizvedena iz alg, raznibioprodukti – pigmenti,nenasičene maščobnekisline, proteini ...

Energetika.NET64

Biodizla iz alg se še ne splača delatiIz algne biomase lahko delamo številne produkte. Razpon centeh produktov je od 30 centov za liter biodizla pa do več 1000eurov za mililiter cepiva. »Biodizel se danes na noben način nesplača v primerjavi z nafto. Splača se samo v tem pogledu, ker zabiodizel ne plačujemo trošarine, za nafto pa jo,« pravi Reinhardt.Dodaja, da sicer obstajajo algni projekti, ki so blizu ekonomič-nosti, ni pa še nikogar, ki bi naredil omembe vredno količino poceni, ki ne bi bila nekajkrat višja od ostalih goriv. V Evropi je naj-bližje temu projekt univerze v Firencah, kjer imajo za cilj v trehletih na 10 hektarjih postaviti instalacijo z letnim donosom 90ton/ha algne biomase. »A to je potrebno videti še v praksi,« pou-darja Lazar.

»Iz tujine imamo že povpraševanje za pet ton algnebiomase na mesec, slovenski uporabnik bi imel �00kg na mesec, vse to za različne namene.Povpraševanje je veliko, surovine pa ni. Pomembnoje, da se naučimo ekonomično pridobivati algnobiomaso. Pridobivamo lahko zelo čisto biomaso, zakatero so potrebni dragi postopki, na drugi strani palahko pridobivamo cenejšo algno biomaso vpovezavi s čiščenjem odpadnih voda,« pravi Lazar.

Da bi se to spremenilo, torej da bi se splačalo delati biodizel izalgne biomase, bo po besedah Lazarja potrebno najprej pridelativeliko več alg. »Algna biomasa ima zelo visoko vrednost kot suro-vina, potrebno bo le razviti postopke za predelavo, da se vse učin-kovine uspešno ekstrahira in ostanke predela v energetske name-ne,« pravi. Reinhardt dodaja, da bo pomagalo tudi, če bo cenanafte še malo zrasla. Potrebni bodo tudi poskusi v praksi.

Uporaba alg bo šla v smer čiščenja odpadnih voda inuporabe za kozmetiko in prehranske dodatke»Kar se tiče uporabe alg v energetiki, ostajajo odprte vse poti: nji-hova uporaba za biogoriva, bioplin ... Vse, kar obstaja z ostalo bio-maso, obstaja tudi z algami,« pravi Reinhardt. Slednji sicer niprepričan, da bodo algna biogoriva sploh kdaj pomenila pomem-ben delež. Zna se namreč zgoditi, da bomo, preden bodo algnabiogoriva dosegla tehnološko in ekonomsko zrelost, na vodiku inelektriki. »Če bo liter nafte v pristanišču brez trošarine kdaj evro,dva evra, potem se pa zna zgoditi, da bo tudi pridelava algne bio-mase za dizel absolutno ekonomična,« dodaja. Alge imajo sicerod vseh rastlin največji potencial za uporabo za biogoriva pravzaradi faktorja, koliko površine potrebujemo in kakšna je tapovršina. »Če bi z biodizlom iz oljne ogrščice hoteli zadostiti 10odstotkom slovenskih potreb po dizlu, kar je cilj za leto 2020,potrebujemo skoraj 21 odstotkov slovenskih kmetijskih površin.Če hočemo to doseči z algami, pa potrebujemo 0,28 odstotka vsehpovršin, kar je − za primerjavo − slaba polovica krajinskega parkaLjubljansko barje ali slaba polovica slovenskih vodnih površin.«Seveda pa od potenciala do realizacije še nekaj manjka.Lazar prav tako poudarja, da je nesmisel, da bi kurili alge, po-dobno kot je nesmiselno kuriti žito. Algna biomasa je namrečuporabna za številne druge namene. In v katero smer se bodo ponjihovem pričakovanju najbolj razvijale algne tehnologije? Čebomo iz alg pridobivali biodizel, bodo zagotovo to alge iz morja,na kopnem pa se bo razvoj zagotovo intenzivno nadaljeval v smerčiščenja odpadnih voda, če govorimo o produktih, pa v smeruporabe algne biomase za krmo ali prehranske dodatke, zakozmetiko in za številne sestavine z visoko dodano vrednostjonenasičene maščobne kisline, antioksidante, pigmente, farma-cevtike. �

Pilotna čistilna naprava v tovarni papirja goričane.

tako bi izgledala velika čistilna naprava iz alg.

Alge iz različnih vodnih virov.

6�Energetika.NET

Razvijajo in proizvajajo male gospodinjske aparate,večinoma za pripravo hrane in napitkov, medkaterimi prednjačijo palični mešalniki in kavniavtomati, tuje pa jim nikakor niso niti raznesalamoreznice. Letno proizvedejo približno sedemmilijonov kosov gospodinjskih aparatov, z njihovoprodajo pa so lani ustvarili ��7 milijonov evrovprihodkov, od tega je bilo okoli �7 milijonov evrovdobička pred obdavčenjem. S tem je družba BSHHišni aparati, ki stoji ob prvem in edinem semaforjuv Nazarjah, največja evropska tovarna malihgospodinjskih aparatov, ki pa se obenem raztezana le petih hektarjih zemljišča.

Od leta 2000, ko so v podjetju BSH Hišni aparati ustvarili 50milijonov evrov prihodkov, pa do leta 2011, ko so ustvarili dobiček,ki se že približuje prihodkom izpred debelega desetletja, je to-varna s sicer že 40-letno tradicijo občutno zrasla. Obenem pa sov njej občutno znižali porabo energije na enoto proizvoda, saj sosamo v zadnjih petih letih porabo električne energije na tono

proizvoda zmanjšali za 38 odstotkov, porabo vode v tehnološkenamene pa za 32 odstotkov. Porabijo tudi precej toplotne energije,pri čemer že od leta 1997 uporabljajo toploto iz ogrevalnega sis-tema na lesno biomaso, kar je še zapuščina Glina Nazarje. Todanes že nadgrajujejo s pametnimi sistemi, ki jih razvijajo v last-nih proizvodnih procesih; že štiri leta namreč koristijo toplotnoenergijo iz naprav za brizganje plastike tako za ogrevanje kot zahlajenje, uporabljajo pa tudi lastno vrtino, ki je pridobitev izlanskega leta, ko so postavili tudi nov 2.500 kvadratnih metrovvelik razvojni oddelek, kjer se uporablja energija iz te vrtine.

Odpadke, ki nastanejo v BSH, predstavljajo izmet inembalažo, po večini je to plastika in kovina, pri čemerprvo vselej reciklirajo in vnovič uporabijo, kovino patudi prodajajo v nadaljnjo obdelavo. Tudi na tem mestuse v družbi vselej najprej vprašajo, koliko odpadkov bonek izdelek prinesel. »Če je teh preveč, razmišljamo otem, kakšen izdelek razviti, da bo odpadkov čim manj,«pojasnjuje Boštjan Gorjup.

EnErgEtiKA v indUstriJi

Z manjšo poraboenergije do čim hitrejepripravljene kave!Besedilo in foto: Alenka Žumbar

direktor področja gospodarjenja v podjetju, Boštjan gorjup.Fo

to:a

rhiv

BSH

Hiš

niap

arat

i

Energetika.NET66

Boštjan Gorjup: »Slovenija ima tradicionalno industrijoin odlično lego za izvoz, to pa velja izkoristiti za rastgospodarstva. Razvoj lahko zagotavljamo z odličnimikadri, ki jih v Sloveniji zagotovo imamo, in ustreznopodporo inovacijam. Pomembna danost je tudi, daimamo sprejemljive stroške dela in energije, vse to pabi lahko izkoristili za konkurenčno prednost celotnegagospodarstva!«

Kot pravi direktor področja gospodarjenja v BSH Hišnih aparatihBoštjan Gorjup, v podjetju dosledno zasledujejo in uresničujejocilje, ki si jih zastavi celoten koncern BSH Bosch Siemens HomeAppliances Group. Tako morajo vsako leto zmanjšati tudi poraboenergije za določen odstotek (za leto 2012 ta znaša 5 %), prav takopa morajo razvijati izdelke, ki porabijo manj energije, kot jo porabijo

izdelki konkurenčnih proizvajalcev. »Tako denimo Siemensovkavni avtomat, ki ga izdelujemo od lani, porabi kar 18 odstotkovmanj energije za pripravo napitka kot ostali primerljivi avtomati,to pa pomeni tudi najhitrejšo pripravo kave. To dosegamo z naj-boljšimi komponentami, smo pa tudi zelo inovativni, saj v razvojnamenjamo kar 20 milijonov evrov letno,« pojasnjuje BoštjanGorjup. Pri tem velja omeniti, da znašajo razvojni stroški približ-no sedem, stroški investicij v opremo, povezano z razvojem, pa tri-najst milijonov evrov.

Kljubovanje krizi z vlaganjem v razvoj»Prav vlaganje v razvoj novih izdelkov in širjenje prodajne mrežepo celem svetu je BSH-ju omogočilo 20-odstotno rast prodaje neglede na krizo,« pojasnjuje sogovornik. Kot pravi, je za Slovenijoključno, da nadaljuje z vlaganji in podporami inovacijam, v nazar-

EnErgEtiKA v indUstriJi

Podjetje BsH Hišni aparati ima svojega »mened-žerja virov« (angl.: resource manager, op. p.), kiskrbi za to, da se na razvoj potencialnega novegaizdelka pogleda najprej celostno in šele nato sepreuči posamezne koristi, ki jih ta prinaša. nafotografiji je prikaz pakiranja multifunkcionalnenaprave, namenjene pretežno sekljanju. če dela-vec v škatlo ne vloži vseh potrebnih delov vključ-no z navodili za uporabo, se mu ob pakiranju neprižge zelena luč.

v nazarski družbi, ki zaposluje 1.200 ljudi, bodočisti dobiček ohranjali na dobrih 30 milijonihevrov, v razvoj pa bodo vlagali še več kot danes(v letu 2011 20 milijonov evrov, op. p.), poudarjadirektor področja gospodarjenja v podjetju Bošt-jan gorjup (naslovna fotografija). na fotografijije proizvodna linija najsodobnejšega multiprak-tika.

BsH Hišni aparati sloni na treh družinah proizvodov. to so aparati za pripravo hrane, med katerimi prednjačijo palični in ročni mešalniki, ki so zaradisodobnega dizajna zelo priljubljeni v kuhinji, na aparatih za pripravo napitkov, kjer so v podjetju lansko jesen odprli novo linijo za proizvodnjosiemensovega energetsko učinkovitega kavnega avtomata, ter na aparatih za pripravo napitkov tassimo.

oddelek plastike porabi največ energije v proiz-vodnji, saj je ogromno energije potrebno za po-gon strojev in predelavo tehničnih termoplastov.Plastične izdelke zagotavlja tovarna z lastnimizmogljivostmi v dvajsetih odstotkih, ostalo pa vožji in širši okolici in v tesni povezavi z dobavi-telji. strojni park ni ravno najmlajši, pri obnovipa imajo prednost stroji z visoko energetskoučinkovitostjo. Znatne prihranke dosega pod-jetje tudi pri zmanjševanju toplotnih izgub naplastificiranih enotah.

67Energetika.NET

ski družbi pa so pri tem tudi zelo zadovoljni s podporo države, sajje prav ta prepričala nemškega lastnika, da je ohranil močna vla-ganja v tovarno v Nazarjah.In kako se kriza odraža na njihovih potrošnikih? Na vprašanjeGorjup posredno odgovarja, da se krepitev ruskega trga, denimo,odraža v večji kupni moči in povpraševanju po aparatih za pri-pravo hrane, medtem ko v Sloveniji, recimo, raje sami pripravlja-mo hrano. Največji produkt na svetu je kava, kar se pozna tudi vBSH-ju, kjer je ena od treh glavnih proizvodnih linij namenjenaproizvodnji kavnih avtomatov. Sogovornik je dodal, da teh največkupijo v Kanadi, vse boljši kupec pa postaja tudi Azija.Na vprašanje glede zmanjševanja porabe energije samega gospo-dinjskega aparata pa odgovarja, da so uspešni tudi na tem po-dročju; vsaka generacija oziroma posodobljena verzija nekegaaparata je namreč narejena tako, da porabi približno pet odstotkov

manj energije kot predhodna verzija. Pri tem velja omeniti tudi,da BSH, kjer na razvoju dela približno sto ljudi, letno beleži kardvajset patentnih prijav. Pri tem se držijo načela, da se ne lote-vajo proizvodnje izdelkov, ki ne obetajo ustrezne donosnosti,obenem pa se jim mora vsaka investicija povrniti v vsaj trehletih.»Za stabilnost vsake gospodarske družbe je ključnega pomenatudi trajnostni pristop k razvoju in proizvodnji določenega iz-delka,« nadalje pravi Gorjup, ki dodaja, da ni pomembna le učin-kovita raba energije, ampak tudi okolja in seveda zaposlenih. Pravzaradi zaposlenih so tako denimo v podjetju pred štirimi leti vpe-ljali možnost uporabe šestih avtobusnih linij, ki segajo na različnetočke v bližini tovarne. »Tako smo bili eni prvih v slovenskemprostoru, ki smo zopet uvedli rešitev, ki smo jo pred davnimi letiže imeli,« se zasmeje sogovornik. �

rEPortAŽA

Montažne linije so zasnovane skladno z BsH proizvodnimi sistemi, in sicer po principu toka enega kosa (angl. one piece flow) in z linijami v oblikičrke U. to predstavlja enega najbolj učinkovitih načinov organiziranja montažnih linij, pojasnjuje vodja proizvodnje aparatov za pripravo napitkovsrečko Jagrič.

Preden aparat zapusti proizvodnjo, ga testirajo. na liniji to lahko pomeni tudi do petsto kosov v izmeni.

Energetika.NET6�

sEJEM E-worLd EnErgy & wAtEr 2012 EssEn

Na največjem energetskem sejmu v Evropi E-worldenergy & water, ki je tudi letos februarja potekal vnemškem Essnu, se je predstavilo več kot ��0razstavljavcev, obiskalo pa naj bi ga preko �0.000ljudi. Med drugim je na sejmu razstavljal tudinorveški Montel, podjetje, ki trgovcem z energijozagotavlja ažurne informacije o aktualnih cenahenergije in dogajanju na energetskih trgih. Prav nasejmu je prvič naznanil svojo namero o nakupudeleža v Energetiki.NET. Sicer je bilo največ govoraprav o razvoju pametne energetske prihodnosti, naogled pa so bila številna električna vozila različnihponudnikov. Na ta namreč stavijo nemški energetiki,ko gre za približevanje končnim odjemalcem;pametna omrežja namreč zahtevajo njihovoaktivno vključenost.

Na največjem energetskem sejmu v Evropi E-world energy & water,ki je tudi letos februarja potekal v nemškem Essnu, se je pred-stavilo več kot 580 razstavljavcev, obiskalo pa naj bi ga preko20.000 ljudi. Med drugim je na sejmu razstavljal tudi norveškiMontel, podjetje, ki trgovcem z energijo zagotavlja ažurne infor-macije o aktualnih cenah energije in dogajanju na energetskihtrgih. Prav na sejmu je prvič naznanil svojo namero o nakupudeleža v Energetiki.NET. Sicer je bilo največ govora prav o razvojupametne energetske prihodnosti, na ogled pa so bila številna elek-trična vozila različnih ponudnikov. Na ta namreč stavijo nemškienergetiki, ko gre za približevanje končnim odjemalcem; pamet-na omrežja namreč zahtevajo njihovo aktivno vključenost.Na energetskem sejmu v Essnu, ki je potekal od 7. do 9. februarja,se letos niso predstavili le ponudniki energije (večinoma iz nem-ško govorečih okolij), ampak skoraj enakovredno tudi že ponud-niki informacij za vse akterje na energetskih trgih. V osrednjemdelu sejma se je kot eden največjih ponudnikov energetskih in-

V Essnu novi energetskiutripi za pametneenergetske idejeBesedilo in fotografije: Alenka Žumbar

6�Energetika.NET

rEPortAŽA

formacij predstavil norveški Montel, ki ima predstavništva po celiEvropi, z nakupom deleža v podjetju Energetika.NET pa aktivnovstopa tudi v Slovenijo in s tem proti regiji jugovzhodne Evrope.Nasploh je na letošnjem sejmu, kjer so se zbrali najvidnejši mednajvidnejšimi energetiki v Evropi, tekla beseda o razvoju pamet-nih omrežij, prav zato pa je bilo videti tudi številna električnavozila različnih ponudnikov. Kot priznavajo energetiki, ki so vpetiv razvoj pametnih omrežij, je razumevanje širše množice o po-menu danega področja še precej majhno in se jim je potrebno šebolj približati, saj delovanje pametnih omrežij temelji na dvosmer-ni komunikaciji in predvsem na njihovi večji fleksibilnosti.

Pametna omrežja so energetska evolucija – tudi venergetsko napredni Nemčiji»Pametna omrežja so zelo širokega pomena in ne vključujejole pametnega merjenja. V prihodnosti bodo vključevala še do-datne informacijske storitve in s tem posegala na nove trge,« jena spremljajoči konferenci o pametnih omrežjih povedal PeterKellendonk iz podjetja Kellendonk Elektronik, ki pa je priznal,

da še ni jasno, kakšni poslovni modeli točno se bodo razvili vprihodnosti in kaj natanko bodo prinesli posamezniku. TudiKellendonk sicer vidi na področju pametnih omrežij ogromnepriložnosti za napredek, med drugim denimo možnost uporabemobilnih telefonov za plačevanje računov za energijo in denimoza identifikacijo, ki je potrebna za daljinsko upravljanje doma včasu odsotnosti. Te nove tehnološke priložnosti naj bi financiraliuporabniki, ki bodo pripravljeni plačati za dvig življenjskega stan-darda in določeno mero udobja. �

»Če bo posameznik želel speči hrano, ki jo je prej postavilv pečico, bo enostavno prižgal pečico preko svojegamobilnega telefona. Prav tako bo lahko zagnal pranjeperila, če bo sijalo sonce in bo na voljo recimo elektrikaiz domače sončne elektrarne. Ali pa bo lahko pralnistroj sam sporočil serviserju morebitno okvaro.« S temiin še nekaj drugimi primeri je postregel Peter Kellendonk,da je prikazal, kakšno udobje in energetsko učinkovitostbodo v prihodnosti zagotavljala pametna omrežja.

v osrednjem delu sejma E-worldenergy & water, ki se je razprostiralna 42.000 kvadratnih metrih, jerazstavljal norveški Montel, novisolastnik Energetike.nEt.

renaultovo električno limuzino je mogoče kupiti že za nekaj več kot 22 tisočakov, baterijo v njem pa je mogoče najeti za 68 evrov na mesec.

Energetika.NET70

sEJEM E-worLd EnErgy & wAtEr 2012 EssEn

Letos je bil sejemski poudarek na pametnejši mobilni prihodnosti; v ospredju so se seveda znašla električna vozila in sodobne električne polnilnice z ličn-imi vzorci (slika desno).

najlažji način za približanje končnim porabnikom v zvezi s pametnimi omrežji, kjer je potrebna njihova aktivna vključenost, so atraktivna električna vozila.nemčija si je sicer zastavila cilj, da bo po njenih cestah leta 2020 vozilo milijon električnih vozil (od skupaj 50 milijonov vozil), kar bo zahtevalo 0,12 twhelektrične energije, to pa predstavlja odstotek celotne nemške porabe električne energije. Ko bo ta cilj dosežen, bodo električna vozila lahko shranjevaladovolj energije za balansiranje sistema, tako da bo koncept pametne energetske oskrbe res lahko zaživel.

7�Energetika.NET

rEPortAŽA

videti je bilo tudi tovornjake na alternativna goriva, kot je bioplin. tovornjak na fotografiji poganja zemeljski plin.

obiskovalci so lahko pokukali v mobilno prihodnost in preizkusili, kolikoenergije lahko proizvedejo s poganjanjem kolesa (sliki levo).

sejem so spremljali tudi obsejemski dogodki, med drugim celodnevnipravniški seminar o trgovanju z energijo. Kot je za Energetiko.nEt povedalpravnik dr. christian de wyl iz berlinske odvetniške hiše Becker BüttnerHeld (na fotografiji), je energetika zelo velik posel že od odprtja trgov v za-četku 90-ih, v zadnjem času pa je na zahodnoevropskih trgih dogajanje pre-tresel predvsem nemški »ne« nadaljevanju jedrske opcije.

Green Globe je certifikat trajnostnega razvoja, ki izhaja iz amer-iške hotelske industrije in ne terja le odgovornosti do okolja innarave, ampak sega tudi do širše družbene odgovornosti, ki vklju-čuje denimo pravično trgovino, lokalni razvoj in seveda odgovor-nost do zaposlenih, dotika pa se celo same zgradbe in njene arhi-tekturne zasnove. Certifikat ima 39 kriterijev in 345 indikatorjev,toda niso vsi relevantni za Slovenijo, kjer so v hotelirstvu že takovisoki standardi. V Hotelu Mons smo morali upoštevati 296 od345 indikatorjev in pri vsakem doseči nad 50-odstotni rezultat, soza Energetiko.NET pojasnili v Hotelu Mons.

Pravična trgovina pa “eko pranje” in električna polnilnicaV Monsu so ponosni predvsem na to, da je njihov hotel vključentudi v pravično trgovino, kjer kupujejo pomarančni sok in čoko-ladne energijske tablice, v kratkem pa bodo v ponudbo vključili še

pet novih izdelkov. »Je pa zani-mivo, da je zelo težko dobiti iz-delke, ki dejansko dokazujejo,da je bil vsak posameznik, ki jedel verige njihovega nastanka,tudi pošteno plačan,« pravijo inpoudarjajo, da imajo v hotelutudi jabolka, pridelana v bližnjiokolici; obiskovalcem so na vo-ljo že na recepciji. Sploh v svojoponudbo vključujejo lokalne po-nudnike v radiju največ sto kilo-metrov, to pa velja tako za po-

Energetika.NET7�

Tik pred začetkom novega leta je po štirih mesecihintenzivnega dela – pri čemer je bila bolj v ospredjupriprava potrebne dokumentacije kot pa uvajanjenovih tehničnih rešitev – Hotel Mons, ki stoji naobrobju ljubljanskega Brda, prav ob Poti spominovin tovarištva, hkrati pa le nekaj kilometrov iz centraprestolnice, kot prvi hotel v osrednjeslovenski regijipridobil certifikat Green Globe. Tako Monsove gosteže na recepciji pričakajo bio jabolka lokalnihpridelovalcev, v sobah jim je na voljo zdravjuprijaznejša kozmetika v velikih fiksiranih embalažah,jutra pa lahko začnejo z eko zajtrkom, ki vključujetudi pomarančni sok iz pravične trgovine …

Hotel Mons, ki leži v mirnem okolju za ljubljanskim Mostecem, je prvi hotelv osrednjeslovenski regiji, ki je tik pred novim letom prejel prestižni certi-fikat green globe, ki potrjuje njegovo trajnostno usmerjenost.

goste v Monsu že na recepciji priča-kajo bio jabolka lokalnih prideloval-cev.

Hotel, ki trajnostno“crklja” svoje gosteAlenka Žumbar, foto: arhiv Hotela Mons

EKo tUriZEM

7�Energetika.NET

nudnike živil kot ponudnike storitev, recimo čiščenje sob in drugihprostorov; tudi pri tem morajo biti uporabljana manj agresivnaoziroma okolju prijaznejša čistilna sredstva, ki nosijo eko mar-jetico (Evropska marjetica je znak za okolje Evropske unije, op. p.).V Hotelu Mons na splošno pazijo, da ponudniki in dobavitelji, skaterimi sodelujejo, uporabljajo okolju manj škodljiva sredstva,tudi prevozna. Velja še omeniti, da se dogovarjajo z enim od ljub-ljanskih prodajalcev avtomobilov za postavitev polnilnice za elek-trična vozila, verjetno pa si bodo v prihodnje tudi omislili kakšnegajeklenega konjička na alternativni pogon.

Indeksi zmanjšanja porabe energije INDEKS 2011/2010Plin za ogrevanje [m3] 83,1389Plin za kuho [m3] 86,9563Elektrika VT [kWh] 95,0861Elektrika NT [kWh] 98,123

So pa imeli s pridobitvijo certifikata manj tehničnega dela, saj sože v osnovi delovali »dovolj trajnostno«; tako imajo denimo že odzačetka delovanja hotela ekološki otok ter centralni sistem, kiomogoča reguliranje in nadzor rabe energije, pa tudi arhitekturnazasnova hotela ob ljubljanski obvoznici, toda na robu gozda, je pri-lagojena okolici, ki jo bogati narava. Zato so se morali osredotočitibolj na pripravo dokumentacije, ki vse njihovo ravnanje potrjuje še“v črkah in na papirju”. Na brezlesnem seveda! Na takšnem, kotje natisnjen tudi njihov vodnik trajnostnega razvoja za zaposlene.Za zaposlene pa skrbijo tudi s stalnimi izobraževanji. Poleg dru-gega so jim ponudili še interno knjižnico, ki jo bogatijo tudi ekokn-jige, so pa tudi podporniki donacij v kulturne projekte, kot sta rec-imo izdaja knjig pa prireditve v okviru ljubljanskega festivala. Meddrugim hotel že dolga leta sodeluje tudi s profesorji ljubljanskeFakultete za arhitekturo (vzpostavili so celo projekt MONSART, kiga bodo sedaj intenzivirali), tako da grafike študentov z omenjenefakultete krasijo hotelske sobe, občasno pa v hotelskem kongres-nem centru pripravijo tudi razstave slik mladih umetnikov.

Od gozdne pešpoti do novega dobavitelja energijePreden so jim podelili certifikat Green Globe, so nemški ocenje-valci pregledali tudi, kako je objekt vpet v prostor in kako prijaznaje celotna infrastruktura, povezana z njim. A s tem je bilo še naj-manj težav, ker je hotel postavljen v prostor tako, da čim manj obre-menjuje okolje. Še več, v Monsu vseskozi mislijo na to, kako biokolico še polepšali. Tako tudi že načrtujejo pešpot, po kateri sebodo lahko obiskovalci in gostje sprehajali ali tekali, pravijo. Nji-hova ideja je bil tudi prehod z mini embalaž za kozmetiko na večjefiksirane embalaže, denimo v kabinah s prho. S tem so za kar 19 od-stotkov zmanjšali porabo kozmetike že v prvih dveh mesecih in stem seveda zmanjšali okoljski odtis. Pri tem velja omeniti, da vsodelovanju z Umanotero pripravljajo tudi izračun svojega ogljič-nega odtisa, ki bo končan v prihodnjih mesecih.Na področju energetike so se v hotelu – še preden so se lotili po-stopkov za pridobivanje certifikata Green Globe – odločili za uved-bo kogeneracije. Kogeneracijo (ta investicija se jim bo povrnila vtreh letih, op. p.) so postavili v kletni prostor, ki so ga tudi ustreznoopremili in izolirali, da hrup, ki ga bo naprava povzročala, ne bomotil gostov. Glede porabe energije pa v hotelu pravijo, da je taodvisna predvsem od števila gostov, zmanjšujejo jo pa tudi noveenergetsko varčne ročke za prho, prav zdaj zamenjujejo žarnicez varčnimi in gostje se lahko sami odločijo, ali bodo brisače upora-bili le enkrat ali večkrat. Prav tako jih na zajtrku čakajo posebne do-brote v bio kotičku. Možnost vse večje izbire pa je izkoristil tudihotel; zamenjali so dobavitelja električne energije in za približno25 odstotkov zmanjšali račune za elektriko. Prihranke pa dosegajotudi pri porabi plina, kjer se jim najbolj obrestujeta centralni krmil-ni sistem in zapisana strategija o vzdrževanju ter nabavi.In kako naprej? Kot odgovarjajo v hotelu, tujci že tako vse boljsprašujejo, kako hotel, v katerem bivajo ali celo organizirajo do-godke, skrbi za trajnostnost, tako da jim bo certifikat Green Globepredvsem olajšal prepričevanje potencialnih gostov, zakaj naj seodločijo za Hotel Mons. V skladu s tem so razvili tudi lastno bla-govno znamko “Aktivni za jutri”, še naprej pa bodo organiziralidogodke, kot je bilo denimo decembrsko zbiranje igračk za otrokeiz socialno ogroženih družin. Na energetskem področju pa si želijopridobiti energetsko izkaznico. �

obroki so vselej bogati s sadjem in zelenjavo lokalnega izvora, gostje pa siza zajtrk lahko postrežejo tudi z dobrotami iz bio kotička. Pomarančni sok,ki ga strežejo v Monsu, izhaja celo iz pravične trgovine.

v kopalnici gosta pričaka naravnakozmetika v velikih embalažah, lah-ko pa se sam odloči, ali bo brisačeuporabil enkrat ali večkrat.

čeprav za trajnostno odgovornostjone stoji le skrb za okolje, so si vMonsu omislili tudi “eko pisoarje”,to so pisoarji brez vode, ki pa imajovstavljen poseben prečiščevalni fil-ter. nameščeni so v moški toaleti vkongresnem centru.

Kogeneracija, ki je našla mesto vizoliranem in ustrezno opremljenemprostoru, ki preprečuje uhajanja hru-pa, bo začela delovati v nekaj ted-nih. irena grofelnik računa, da sejim bo investicija v postrojenje po-vrnila v treh letih.

rEPortAŽA

Foto

:Ale

nka

Žum

bar

7�Energetika.NET

»Trenutno je na gradbišču �00 delavcev Primorja,RGP in Rudisa, s prevzemom gradbišča s straniAlstoma pa je prišlo še dodatnih 40 ali �0 delavcev,«smo izvedeli ob vstopu na razgibano gradbiščenajvečjega energetskega projekta v Sloveniji v zadnjihtreh desetletjih – TEŠ 6 (reportažo smo opravili vzačetku marca, op.p.). V TEŠ pričakujejo največdelavcev v drugi polovici leta, prihodnje leto inv prvi polovici leta �0�4, ko naj bi se dela končala.V največji konici naj bi tako na gradbišču delalood ��00 do ��00 delavcev, za katere pa v lokalniskupnosti že pripravljajo tudi različne družabne inšportne aktivnosti. »Tako bodo zadovoljni delavci innjihove družine, če jih bodo pripeljali s seboj, pa tudilokalno prebivalstvo, saj bomo dosegli sobivanjerazličnih kultur,« napoveduje Janja Štrigl, ki je vTEŠ zadolžena za komuniciranje.

»Vse aktivnosti smo podredili poroštvu države (za gradnjo bloka 6v TEŠ, op. p.), del pa nismo ustavljali, ampak smo jih izvajali, dabi bila nastala škoda čim manjša. S 15. februarjem smo gradbiščeuredili tako, da smo ga lahko predali Alstomu, ki je sedaj v Šoštanjže pripeljal prva dvigala in opremo. Alstomu bi morali do istega da-tuma sporočiti še, kako je z delom na sekundarni rekonstrukciji,a tega še nismo storili, ker tedaj še nismo imeli poroštva države.Tako bomo lahko sedaj dali Alstomu soglasje tudi za pričetek tehdel. Zamik zaradi tega odloga soglasja naj bi bil približno 14 dni,vendar pa bomo skušali tudi to premostiti, tako da na koncu pro-jekta tega zamika niti ne bo čutiti,« je za Energetiko.NET pojasnilvodja projekta gradnje TEŠ 6, mag. Miran Žgajner.

Vodstvo Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) načrtuje, dabodo letos zaključena še gradbena dela na hladilnemstolpu in na napravi za razžvepljevanje dimnih plinov.Gradbena dela na glavnem pogonskem objektu TEŠ 6izvaja konzorcij Primorje-RGP. Pogodbena vrednostgradbenih del je ocenjena na okoli �� milijonov evrov,celoten projekt gradnje TEŠ 6 pa na �,� milijarde evrov.

Sogovornik pravi, da trenutni vsakdan v šoštanjski termoelektrarnitemelji na sestankih in na pripravi ter izvajanju razpisov. »Trenutnopregledujemo ponudbe za transport premoga, v tem tednu (pogo-varjali smo se v ponedeljek, 27. februarja, op. p.) pričakujemo šeponudbe za ostale gradbene objekte, izvajamo pa tudi razpis zapripravo hladilne vode. Vsi ti razpisi bodo zaključeni do sredinemarca, do aprila pa bo objavljen tudi razpis za obdelavo ostalih pro-duktov, kot so strojne in elektroinštalacije. V teku imamo takosedem velikih razpisov, v prihodnjem letu pa sledijo še nekaterimanjši. Vsi razpisi, ki jih sedaj izvajamo, pa seveda peljemo popravilih Evropske banke za obnovo in razvoj, tako da so tudi infor-macije o njih objavljene na strani EBRD-ja. Tako prejemamoponudbe od vsepovsod, celo iz Indije. Kljub vsemu pa smo, den-

Na gradbiščunajvečjegaenergetskegaobjekta v državiBesedilo in foto: Alenka Žumbar

sLovEnsKA EnErgEtiKA

Energetika.NET76

rEPortAŽA

Pred vstopom na gradbišče tEŠ 6 se je potrebno najaviti, ustrezno identi-ficirati in tudi opraviti krajši test, kot prikazuje fotografija.

vstop na gradbišče tEŠ 6, kjer trenutno “kraljujeta” modri in rdeči žerjav, ki ju je pripeljal Alstom.

večji prevozi se v tEŠ izvajajoponoči, da ni moteče za lokalnoprebivalstvo, s katerim sicerprojektna skupina, kot pravijo,redno komunicira. sicer papravkar pred termoelektrarnodelajo novo krožno križišče.

Hladilni stolp je trenutno visok100 metrov, na koncu pa bo

meril kar 162 metrov. vsak danse stolp poviša za meter in pol,

pravi Matej vilhar.

stari in novi hladilni stolp(skrajno desno).

na višku “gradbene sezone” projekta bo na gradbišču približno 1500 do1800 delavcev, ki bodo prišli iz različnih evropskih držav. Za inženirje, kibodo s seboj v Šaleško dolino pripeljali tudi družine, bodo v lokalni skup-nosti pripravili tudi različne družabne aktivnosti, da bi jim polepšali bivanjev novem okolju.

Foto

:Jan

jaŠt

rigl

,TEŠ

77Energetika.NET

imo, nad številom prispelih ponudb za transport premoga ra-zočarani, ker je bilo dvigov razpisne dokumentacije precej več.«Dela na gradbišču TEŠ 6 torej tečejo s polno paro, še vedno pa sev TEŠ odzivajo na pozive k ustavitvi gradnje in k posodobitvi blo-kov 4 in 5. Njihova pojasnila temeljijo na tem, da bi bil v primeruposodobitve starih blokov veliko slabši izkoristek kot pri novembloku z večjimi finančnimi vložki (Koliko natanko bi takšna pren-ova znašala in kakšne izkoristke bi dejansko obetala? Več pojasnilnajdemo v povzetku študije o obnovi blokov 4 in 5 na povezavi:www.te-sostanj.si.Žgajner dodaja, da jim obilo časa jemljejo tudi vsa pojasnila, kijih zahteva javnost zaradi odločitev nekdanjega vodstva. »Tako tudipogodbo z Alstomom že ves čas od zamenjave vodstva in projek-tne ekipe popravljamo na način, da bi bila bolj pisana v koristnaročnika, torej Termoelektrarne Šoštanj. A dejstvo je, da je popol-noma popraviti - kot bi si želeli - ne bomo nikoli več mogli.«

Mag. Vekoslav Korošec, direktor Združenja za inženiringin Združenja za svetovalni inženiring na Gospodarskizbornici Slovenije, pravi: »Slovenska podjetja bodo vokviru izgradnje TEŠ 6 opravila okrog �� % del in storitev.Pri tem je potrebno poleg sklenjenih pogodb upoštevatiše reference, ki si jih bodo domača podjetja pridobila napodročju izgradnje velikih termoelektrarn z najnovejšimitehnologijami in nizkimi emisijami. Slovenski delež priTEŠ 6 je pomemben, saj smo prevzeli izgradnjo odžveplje-valne naprave, hladilnega stolpa in gradnje glavnegapogonskega objekta. V fazi pogajanj z dobaviteljemAlstomom je še nekaj slovenskih izvajalcev s področjaindustrije in inženiringov. Uspešna realizacija TEŠ 6odpira slovenskim inženiringom in izvajalcem možnostiza nastop na trgih JV Evrope, kjer se načrtuje kar nekajpodobnih objektov. Med njimi velja omeniti termoelek-trarne Tuzla 7, Kakanj 7, Banoviči, Ugljevik in Kosovo C.«

Projekt TEŠ 6 je tudi izjemna priložnost za slovenska podjetja, šepoudarjajo v elektrarni. »Tako ima denimo Rudis na danem pro-jektu dve pogodbi, eno za hladilni sistem in drugo za razžveplje-valno napravo oziroma za sistem čiščenja dimnih plinov,« nam jepovedal Matej Vilhar, ki je odgovoren za gradnjo hladilnega stolpa,ki bo tudi najvišji objekt v TEŠ. Razžvepljevalni sistem pa bo, kotpravi, eden najnaprednejših na svetu. V primerjavi s prejšnjimsistemom, ki ga je prav tako delal Rudis, bo ta kar 4-krat učinko-vitejši, dodaja sogovornik. �

rEPortAŽA

Alstom je gradbišče tEŠ 6 prevzel sredi februarja. na fotografiji so kon-tejnerji s pisarniškimi prostori. delavci bodo bivali pri zasebnih ponud-nikih ustreznih nastanitev, ki jih bodo šaleške občine tudi preverjale.

razgibani utrinki z gradbišča tEŠ 6.

Alstom je gradbišče tEŠ 6 prevzel sredi februarja. na fotografiji sokontejnerji s pisarniškimi prostori. delavci bodo bivali pri zasebnih po-nudnikih ustreznih nastanitev, ki jih bodo šaleške občine tudi preverjale.

Projektna skupina se je ob načrtovanju tEŠ 6 razširila z 20 na 70 članov, do-datni člani pa so večinoma kadri iz podjetja HsE invest, od koder prihajatudi vodja projekta Miran Žgajner.

Energetika.NET7�

intErvJU in rEPortAŽA: MArKo droBnič, talum

Do prve sončne elektrarne vBiH z slovenskim znanjemBesedilo: Mateja Kegel, foto: Mateja Kegel in arhiv Taluma

Skupina Talum je sredi marca poskrbela za slovenskoodmevnost v Federaciji Bosni in Hercegovini. Bili so»krivci« za izvedbo projekta prve sončne elektrarne vdržavi, ki je dvignil na noge tudi tamkajšnji politični vrh.Celo tako daleč, da je interes po skorajšnjem obiskudružbe Talum iz Kidričevega izrazil bosanski minister zaenergijo, rudarstvo in industrijo, Erdal Trhulj. Opriložnostih, ki jih projekt prinaša družbi Talum, situacijina področju fotovoltaike in prihodnjih načrtih Talumasmo se po otvoritvi v BiH pogovarjali s predsednikomuprave, Markom Drobničem. Bili pa smo tudi naotvoritvi prve bosanske sončne elektrarne.

Kaj izgradnja prve sončne elektrarne v BiH, ki je sicer le eden odvaših projektov, pomeni za družbo Talum?Pomeni širjenje storitvenih dejavnosti izven skupine Talum, karpostaja ena izmed prioritet v našem poslovanju. Gre za širjenjene samo na področju obnovljivih virov energije (OVE), ki se jihdotika konkreten projekt, ampak tudi na prodaji in trženju ostalihstoritev, ki so povezani s tehnološkimi znanji, s katerimi razpo-lagamo v podjetju. Sicer pa omenjeni projekt na področju sončneenergije za nas predstavlja vstopnico, s katero bomo po naši ocenilahko nadaljevali z aktivnostmi v Federaciji BiH in še nadgraje-vali to, kar smo s tem projektom naredili. Ne želimo se ustavitizgolj pri izvedbi tovrstne elektrarne, ampak se bomo poskušali an-gažirati na tem področju tudi v smeri, da storitve tržimo na tempodročju še širše.

Tudi iz bosanske strani prihajajo zelo pozitivni odzivi glede naizveden projekt. Kako torej naprej v BiH?Mislim, da smo z znanjem in izkušnjami, ki jih imamo na tem po-dročju, prepričali investitorja in s tem tudi pokazali federaciji, kajznamo in kaj zmoremo. Po naši oceni, po zagotovilih z strani tegainvestitorja in glede na povpraševanja, ki jih imamo na strani os-talih investitorjev, se nadejamo še kar nekaj izgradenj tovrstnihobjektov v prihodnje. Potenciala v BiH je zagotovo zadosti, saj jepodročje fotovoltaike mlado v državi in si šele utira pot. S Talu-mom bi bili radi v regiji prisotni na čim več projektih.

Zagotovo velja rek: »Kdor prvi pride, prvi melje.« Talum dejanskoima to priložnost v BiH na področju fotovoltaike. Boste znali topriložnost izkoristiti?Trudili se bomo. Kot sem že povedal, mislim, da je naš potencialpredvsem v znanju in izkušnjah. Veliko bo k temu pripomogladelujoča elektrarna in njeni rezultati in prepričan sem, da smotukaj postavili objekt, ki je v stadiju tehnike na najvišjem možnemnivoju. Rezultati te elektrarne pa bodo dokaz, da je temu res takoin to je naša konkurenčna prednost pred ostalimi, ki bodo kot iz-vajalci šele stopili na ta trg.

Ali bi lahko rekli, da bo Talum lahko v BiH postal tisto, kar je npr.Bisol v Sloveniji?Bisol je poleg storitvenih dejavnosti tudi pomemben proizvajalecfotovoltaične opreme, medtem ko mi nismo proizvajalci opreme.Tukaj je bistvena razlika. Skupina Talum se je osredotočila na

Ekipa taluma ob odprtju sončne elektrarne v BiH. od leve proti desni: projektanta robert Merlak in damjan Kovačič, Marko drobnič – predsednikuprave taluma, d. d., Anton verdenik – vodja oE inženiring v podjetju talum servis in inženiring, d. o. o. in Mihael Hameršak – direktor talum servis ininženiring, d. o. o.

7�Energetika.NET

intErvJU in rEPortAŽA

»s fotovoltaiko ne bom rešili našega energetske-ga sektorja, je pa to zagotovo ena od tehnologij,ki ima velik pomen za razvoj novih tehnologij venergetiki in predstavlja priložnost energetskemusektorju v Bosni in Hercegovini,« je na odprtjuprve sončne elektrarne v tej državi povedal mini-ster FBiH za energijo, rudarstvo in industrijo,Erdal trhulj. ob tem je podjetju Eko energija,d. o. o., ki je poskrbelo za investicijo, predalenergetsko soglasje, ki je predstavljalo največ te-žav v postopkih pridobivanja dokumentacije zaizgradnjo.

sončna elektrarna, ki so jo postavili na strehi objekta v Kalesiji, ima 120 Kw moči in pričakovan donos145 Mw ur na leto. sončna elektrarna je bila končana v dveh mesecih, zaključili so jo tik pred koncemleta 2011 in, kot pravi projektant robert Merlak iz podjetja talum servis in inženiring, so želeli delakončati, preden bi jih prehitelo vreme. tako sta s sodelavcem damjanom Kovačičem in ostalo ekipo(vseh skupaj je bilo v povprečju 6) postavljala module vse do 22. decembra 2011, na dan, ko je že za-čelo snežiti. Kot je za Energetiko.nEt povedal Merlak, bo šla celotna energija, proizvedena na sončnielektrarni v Kalesiji, v omrežje, saj se to glede na subvencionirano ceno električne energije izplača ve-liko bolj, kot če bi jo hoteli zadržati zase. sicer so subvencije na sončno energijo v BiH trenutnodoločene za leto dni, podeljujejo pa jih za 12 let.

Bosna in Hercegovina se do sedaj še ni srečala s postopki, ki pripeljejo do izgradnje sončne elek-trarne, zato so investitorji in partnerji v projektu orali ledino. Poleg močnega »orodja« so potrebovalipredvsem trdno voljo, ki pa je bila, kot pravijo danes, poplačana v trenutku, ko so javnosti predstavilikončni izdelek – sončno elektrarno na strehi športnega objekta v Kalesiji.

»Krivec«, da je projekt prišel do taluma, je toniverdenik, vodja oE inženiring v podjetju talumservis in inženiring, d. o. o. »Zgolj po naključjusem srečal investitorja, ki je v sloveniji iskal kon-takte za izvedbo fotovoltaične elektrarne. Povabilsem ga k nam v talum, saj imamo izkušnje inreference. na osnovi videnega pri nas se je od-ločil za sodelovanje,« opisuje začetek sodelo-vanja, ki sega v julij 2011. A niti investitor tedaj šeni dobro vedel, kaj ga čaka, pravi verdenik in obtem spomni na zakonodajo, ki je na tem področjuše zelo neurejena. Ker ni zakonodaje, je velikotežje priti tudi do bančnega kredita. »investitorsadik Fatić je imel kot prvi, ki je postavil sončnoelektrarno v BiH, največ težav na tem področju.vendar pa smo našli skupni jezik, mu pomagaliprepričati banko, da je projekt donosen, in nakoncu dobili tudi bančno podporo,« pravi ver-denik. talum se že dogovarja za nove sončne pro-jekte v BiH, saj je interes velik.

Menedžer leta 2009 Jugovzhodne Evrope jesadik Fatić, ki si je za cilj zadal postavitev prvesončne elektrarne v BiH. ta cilj tudi realiziral.»v projekt izgradnje sončne elektrarne smo šlizelo pogumno in mislim, da nismo zgrešili.Moja želja je bila, da svojem mestu zgradimomoderno proizvodnjo električne energije, kiprinaša moderno tehnologijo, dviguje nivo inizboljšuje življenje. Projekt je prinesel velikotežav, ki jih nismo pričakovali, a na koncu je vsepoplačano,« je o investiciji, ki je vredna dobrih400 tisoč evrov, povedal Fatić na odprtju.

Energetika.NET�0

trženje tehničnih storitev v paketu celotnega inženiringa na zu-nanje tržišče, kar pomeni, da poskrbimo za investicijo od začetkado konca in jo tudi z investitorjem preizkusimo ter spremljamonjeno delovanje.

Volja se kaže tudi na nivoju politike v BiH. Kakšno podporo inukrepe pričakujete z njihove strani v prihodnje?Predvsem realizacijo cilja, da bodo dokončali, kar so si zadali. Ševedno v BiH zakonodaja in uredbe na tem področju niso popol-noma definirane. Čeprav imajo okvirne podporne sheme priprav-ljene, je na tem področju kar nekaj neznank. Neznanke se potemprenašajo tudi na zaupanje bank, ki so ključne za podporo tovrst-nim investicijam. Predvsem bo trdo delo na tem področju pred-stavljalo ureditev regulacijskih in zakonskih okvirjev. Ko bodo tiurejeni, bodo tudi banke imele večje zaupanje pri financiranjutakšnih projektov. To zaupanje se potem prenese tudi na izvajalce,ki jih je veliko, konkurenčna prednost Taluma pa je ta, da smotovrsten objekt v BiH že naredili in se po rezultatih, tako v Slove-niji kot zunaj, lahko postavimo v ospredje, zato bomo to prednosttudi izkoristili.

Pri konkretnem projektu, ko omenjate banke, je bil Talum tisti, ki jepripomogel do pridobitve kredita za sončno elektrarno v Kalesiji.Točno tako. Mi smo predstavili projekt s svojim tehničnim zna-njem in garancijami v izplenu elektrarne in seveda s kakovostjo,ki smo jo vgradili. Stali smo za projektom in to je bil na nek način

velik impulz kreditodajalcu, da je stopil ob bok investitorju infinančno podprl projekt.

Kaj pa prihodnji načrti skupine Talum? Kratkoročni, dolgoročni,ne le na področju fotovoltaike, ampak tudi sicer…Talum še vedno ostaja proizvajalec aluminija in obseg prometa natem področju bo tudi v prihodnje ostajal največji. Naša prihodnjausmeritev pa je prestrukturiranje na področje izdelkov z višjododano vrednostjo. Danes imamo relativno velik obseg prometa napodročju primarnih, relativno enostavnih proizvodov. V nasled-njih letih, do leta 2015 in z usmeritvami do leta 2020, pa želimonašo proizvodnjo prestrukturirati v smeri povečevanja izdelkov zvišjo dodano vrednostjo. Eden izmed pomembnih segmentov jeseveda trženje storitev. Posledica tega je tudi to, kar smo ponudiliinvestitorju v Bosni. Pomemben segment našega bodočega poslo-vanja bo tudi v resnici predstavljalo trženje storitev s specifičnimitehnološkimi znanji, ki jih pri nas, v Talumu imamo. Obseg pro-meta na tem področju se mora povečevati, cilj je, da bi se poveče-val kar s signifikantnostjo glede na tekoče leto za prihodnje leto,po drugi strani pa želimo do leta 2015 vsaj 5 odstotkov prometadoseči z omenjenimi novimi programi. Glede na obseg prometadanes to pomeni višino 40 do 50 milijonov evrov letno, kar pred-stavlja velik razvojni izziv, po drugi strani pa izziv skupine, ki sebo s tem v prihodnje tudi soočila. Aluminij pa, kot rečeno, ševedno ostaja tisti dejavnik, okoli katerega se bo nadaljevalo ures-ničevanje vizije Taluma. �

da je to pomemben dan ne le za Kalesijo in tuzelski kanton, pač pa za celotno jugovzhodno regijo, meni tudi predsednik vlade federacije BiH, nerminnikšić, ki je projekt tudi slavnostno odprl. »Morda gre vse to mimo nekoliko neopaženo, a sončne elektrarne, kot je ta, do sedaj ni imela naša država, nitije nimajo države, ki nas obkrožajo. investitor Fatić je na ta način pokazal, da lahko Bosanci in Hercegovci delamo čudeže, če smo opredeljeni, osredo-točeni in pripravljeni na požrtvovalnost.« ob tem se je premier zahvalil tudi ambasadorju republike slovenije v BiH Andreju grasseliju, ki se je odprtjaudeležil na povabilo slovenskega podjetja talum, ker je dal podporo projektu in, kot pravi nikšić, opogumil slovenske partnerje, da je BiH država, kjer sena partnerski osnovi lahko investira in dela skupne projekte. »s tem projektom smo dokazali, da je sodelovanje med slovenijo in BiH možno, prav takopa tudi sodelovanje BiH z ostalimi državami. to pa bi nam lahko ponovno vrnilo ekonomsko moč.«

intErvJU in rEPortAŽA: MArKo droBnič, talum


V današnjih časih je težje zaslužiti kakšen evropresežka, vsi pa bi radi prihranke najbolj pametnonaložili. In če so bile včasih pametne naložbe v delnicein nepremičnine, v tem času finančne krize vse večvarčevalcev svoje naložbe preusmerja v depozite, sajlahko predvidi donos. Po statistikah Banke Slovenije izleta �0�0 imajo slovenski državljani kar �� odstotkovsvojega premoženja opredeljenega kot naložbe v depozitih(vezane in nevezane). Celotna vsota depozitov vSloveniji je ocenjena na �� milijard evrov (fizične osebe).

Prednostni depozitov so, da imate na razpolago likvidnostna sred-stva, ki jih lahko ob zapadlosti dvignete. Nepremičnino pa moratenajprej prodati, lahko pa traja več mesecev oziroma let, da dobitezanjo želeno ceno. A težava pri depozitih je, da so za stranke z niž-jimi zneski obresti manj ugodne; kdor ima več denarja, lahko iz-pogaja boljšo obrestno mero.

Rešitev prinaša storitev depoziti.si, ki omogoča, da dobijo obstoječiin prihodnji varčevalci boljšo obrestno mero pri izbranih bankahza depozite vseh ročnosti, tudi za najnižje zneske. Depoziti.si nedelajo več razlik med večjimi in manjšimi varčevalci, ker so si iz-pogajali trenutno najvišjo možno obrestno mero za vse, in to neglede na znesek vezave. Pri tem pa vam ni treba menjati obsto-ječe banke, ni se treba nikamor včlaniti, odpirati dragih bančnihračunov ali novih paketov zavarovanj, ki jih banke po navadi zava-jujoče ponujajo na račun boljše obrestne mere.Kupon za najugodnejši depozit pri izbranih bankah najdete nastrani www.depoziti.si.Po enostavnem vnosu višine in ročnosti želenega depozita izbereteza vas najprimernejšo banko in naročite kupon, s katerim se zgl-asite na izbrani banki. kjer sklenete pogodbo.Da bo vaš denar varen, zagotavlja zakon o bančništvu, po kateremdržava Slovenija jamči za vloge do 100.000 evrov; če banka pro-pade, vam denar vrnejo v 20 dneh.

Skupaj do boljših obrestiza depozitewww.depoziti.si

www.depoziti.si

Prom

ocijs

kosp

oroč

ilo

EnErgiJA doMA

Na voljo novi krediti Eko skladaTanja Srnovršnik

zahtevnejše naložbe v nizkoenergijske ali pasivne stanovanjskestavbe, naprave za pridobivanje električne energije, nakup oseb-nih avtomobilov na hibridni ali električni pogon in za obsežnejšoobnovo stavbe pa je mogoče dobiti kredit do višine 40.000 evrov.Najnižji znesek kredita je 1.500 evrov.

Kreditiranje okoljskih naložb podjetijPravnim osebam, samostojnim podjetnikom in zasebnikom je zarazlične naložbe v varstvo okolja na voljo 25 milijonov evrov.Posamezen kredit je lahko do 2 milijona evrov, pri naložbah, ki jihizvajajo občine, pa je lahko tudi višji od tega zneska.

Investitorji lahko kredite dobijo za naložbe v zmanjšanje emisijtoplogrednih plinov, za nakup okolju prijaznih vozil na električniali hibridni pogon ali naprave, ki izrabljajo OVE za ogrevanje aliproizvodnjo električne energije. Po novem lahko kredit za nakupokolju prijaznih vozil pridobijo tudi podjetja, ki opravljajo prevoz-ne storitve. Krediti so na voljo tudi za naložbe v zmanjšanje drugihemisij v zrak, za naložbe na področju gospodarjenja z odpadki,vključno z zamenjavo azbestnih strešnih kritin, za naložbe na pod-ročju varstva voda, učinkovite rabe vode, odvajanje odpadnih vodali oskrbo s pitno vodo in za začetne naložbe v posamezne okoljsketehnologije, ki presegajo veljavne okoljske standarde.

Eko sklad je konec marca objavil dva nova javnapoziva za kreditiranje okoljskih naložb. Z javnimpozivom 47OB�� je občanom na voljo � milijonovevrov, s pozivom 4�PO�� pa pravnim osebam,samostojnim podjetnikom in zasebnikom ��milijonov evrov. Oba javna poziva bosta odprta doporabe sredstev oziroma najdlje do ��. januarja �0��.

Občani lahko kredite Eko sklada dobijo za vgradnjo sistemov zaogrevanje s kotlom na lesno biomaso ali s kondenzacijskim kot-lom, za priklop na daljinsko ogrevanje, vgradnjo učinkovitih sis-temov prezračevanja, solarnega sistema, kotla na lesno biomaso aliučinkovite toplotne črpalke, za pridobivanje električne energije spomočjo obnovljivih virov energije (OVE) ali za mikro soproizvod-njo električne energije in toplote, za ukrepe, ki zmanjšujejo toplot-ne izgube stanovanjskih stavb, gradnjo ali nakup nizkoenergijskeali pasivne stanovanjske stavbe, za nakup velikih energijsko učin-kovitih gospodinjskih aparatov, vozil na električni ali hibridni po-gon, za zamenjavo strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna, zanaložbe v odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter v oskrbo s pitnovodo ali učinkovito rabo vodnih virov.S kreditom Eko sklada lahko občani financirajo celotne priznanestroške naložbe. Posamezen kredit lahko doseže 20.000 evrov. Za

Naročite eko knjige o Hišku in naredite nekaj ZA OKOLJE!Naročila sprejemamo na naslovu [email protected] in telefonski številki 01 40 12 872.

Eko knjige so primerne za otroke od 2.pa vse do 10. leta kakor tudi za njihovestarše, atraktivne zgodbice o Hišku pavsebujejo komične vložke in sevedamočna okoljska sporočila. Knjige, izdanena recikliranem papirju, je ilustriralaMarta Bartolj, avtorica pa je AlenkaŽumbar Klopčič, urednica portalaEnergetika.NET in vodja projektavzpostavitve portala Energija doma.

Energija doma, prva spletnaskupnost za promocijotrajnostnega bivanja, jeizdala prve tri v otroškizbirki eko knjig o Hišku.

Prenašajte sporočila o skrbi za okolje na svoje malčke!

Otroške eko knjige o Hišku


Največ sredstev pri PetroluVečina ostalih velikih zavezancev, ki jim je Eko sklad odobril pro-grame, bo javne razpise predvidoma objavila še aprila (članek smopisali 10. aprila). Največ nepovratnih sredstev, kar 8,2 milijona evrov,bo na voljo pri Petrolu. Ta bo razpise razdelil na več delov, poukrepih, ki jih je 10. Prvi razpisi URE bodo predvidoma objavljeniprihodnji teden, razpisi za vse ostale ukrepe pa v prvi polovicimaja. Razpisi so namenjeni komercialnemu sektorju, industrijiin javnemu sektorju.Elektro Energija, hčerinska družba Elektra Ljubljana, je razpis zanepovratne finančne spodbude za izboljšanje energetske učinkovi-tosti napovedala predvidoma za sredino aprila, ko bo tudi znano,kako bodo izvedli ta razpis, za kakšna sredstva bodo lahko kandi-dirali njihovi odjemalci in na kakšen način bodo razdeljena. Raz-pis bo namenjen njihovim poslovnim kupcem, na voljo pa bonekaj več kot milijon evrov nepovratnih sredstev.Prav tako okoli milijon evrov bo na voljo pri razpisu družbe Gen-I,ki bo objavljen predvidoma pred poletjem. Zajel bo gospodarskedružbe, podjetnike, javna podjetja in tudi zasebnike (ne pa gospod-injstev) in bo vključeval večino ukrepov, opredeljenih z uredbo ozagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih.

Nekateri še skrivnostniKoliko sredstev bo na voljo, pa še ne razkrivajo v Geoplinu in Butanplinu. V prvem pravijo, da bo razpis objavljen predvidoma v drugipolovici aprila, takrat pa bodo znani tudi predvideni ukrepi in po-datek, za koga bodo sredstva na voljo. Dodajajo, da se je zaradi spre-membe uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnihodjemalcih prvotno predvideni znesek bistveno znižal. V Butanplinu medtem pričakujejo, da bo razpis objavljen v zelo kratkemčasu, namenjen bo pa pravnim osebam.

Programe učinkovite rabe energije (URE) začenjaletos izvajati tudi sedem velikih zavezancev. Ekosklad je te programe odobril Petrolu, Geoplinu, Butanplinu, Elektru Energiji, Gen-I, Energiji Plus inEnergetiki Ljubljana, od teh pa sta zadnja dva žeobjavila razpise za nepovratne finančne spodbude zaukrepe v večjo energijsko učinkovitost. Ostali javnerazpise večinoma napovedujejo za april. Ukrepi UREbodo sicer financirani z denarjem iz prispevka pouredbi o zagotavljanju prihrankov energije prikončnih odjemalcih.

Kot prvi veliki trgovec z električno energijo je na začetku marcarazpis nepovratnih finančnih spodbud za ukrepe v večjo energij-sko učinkovitost objavila Energija Plus Elektra Maribor. Na razpisuje na voljo skupaj 310 tisoč evrov, zajema pa pet ukrepov s področjaURE (vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje in ogrevanje sanitar-ne vode, vgradnjo sprejemnikov sončne energije, obnovo in izbolj-šanje notranje in zunanje razsvetljave, izvedbo energetskih pre-gledov in strokovno svetovanje). Na razpis, ki je odprt vse do 30.junija, se lahko prijavijo pravne osebe in podjetja ter javni sektor.Za prve je na voljo 225.483 evrov, javnemu sektorju pa je name-njenih 85.845 evrov.Konec marca je javna razpisa objavila tudi Energetika Ljubljana, kinepovratne finančne spodbude za ukrepe v večjo energijsko učin-kovitost namenja tudi za gospodinjstva. Za slednja in za javni sek-tor je na voljo 660 tisoč evrov, za pravne osebe in podjetnike pa124 tisoč evrov. Sredstva so na voljo za vgradnjo novega kotla nazemeljski plin z visokim izkoristkom, vgradnjo toplotne postajeza ogrevanje in/ali pripravo tople sanitarne vode, za javni sektor paso na voljo tudi sredstva za uvedbo sistema za upravljanje z ener-gijo in izdelavo energetskega pregleda.

Nepovratne finančnespodbude za URE na voljo tudipri sedmih velikih zavezancihTanja Srnovršnik


O Energetiki.NET so povedali …

Energetika.NET�4

Energetika.NET je aktualno stičišče bogatih informacij odelovanju energetskih trgov. Ponuja nam zanimivevsebine o delovanju izjemno širokega nabora različnihakterjev, vse od proizvajalcev, dobaviteljev, odjemalcev doregulatorja, vladnih institucij in lokalnih skupnosti. Vabi kustvarjanju novih idej in prepoznavanju poslovnihpriložnosti ter bogati znanje in vedenje o energetskihrešitvah prihodnosti. Vsekakor vredno ogleda in obiska!Mojca Kert Kos, direktorica Petrol Energetike

Portal Energetika.NET se je uspešno pozicioniral kot edinistrokovni portal energetike v Sloveniji. Obravnavastrokovnih tem in dogodkov, tudi promocija dobrih prakster učinkovite in varčne rabe energije je zagotovopripomogla k prepoznavnosti energetike kot strateškepanoge med strokovno in poslovno javnostjo in odločevalci.Tudi tiskana izdaja predstavlja strokovno strnjeno vsebinoenergetske dejavnosti, kateri uspeva, da kljub razvejanosti,prepletanju ter podrobnim vsebinam ostaja ažurna,aktualna, predvsem pa zanimiva.Mag. renata Križnar, vodja službe za korporativnokomuniciranje, Elektro gorenjska

Velikega ugleda Energetike.NET smo se zavedli že ob izbiritega podjetja oz. v začetku našega sodelovanja z njimi.Izredno zadovoljni smo z njihovo pomočjo pri gostitvi inorganizaciji dogodkov v Sloveniji, ki so se jih udeležilipomembni predstavniki interesnih skupin in oblikovalcimnenj. Prepričani smo, da nam bo to sodelovanje v velikopomoč tudi ob nadaljnji izvedbi naših načrtov v Sloveniji.Andreas Fristedt Åblad, westinghouse

Energetika.NET je pomemben vir informacij na področjuenergetike v Sloveniji in njeni širši regiji. V zadnjih nekajletih je portal Energetika.NET postal osrednji slovenskienergetski portal, ki s svojimi visoko strokovnimi inprofesionalno narejenih člankih dnevno informira slovenskojavnost o energetskih projektih in dogajanju. Slovenskaenergetika je zelo kompleksna panoga v kateri se prepletajorazlični politični in strokovni vplivi, zato je objektivnoporočanje o projektih in aktivnostih zelo zahtevno delo. Pravzaradi visoke stopnje objektivnosti in profesionalizma jeportal Energetika.NET še vedno na prvem mestu medpriljubljenimi stranmi mojega spletnega raziskovalca.Boštjan Krajnc, direktor Zavoda Energetska agencija zasavinjsko, Šaleško in Koroško KssEnA

Portal Energetika.NET zaposlenim na Lokalni energetskiagenciji Gorenjske (LEAG) predstavlja vsakodnevenkakovosten vir informacij. Enostavnost dostopa do vsebin,ki jih pripravljate in objavljate sodelavci Energetika.NET kottudi zunanji strokovnjaki z različnih tematskih področijomogočajo našim sodelavcem pridobivati kakovostenvsebinski pregled aktualnih dogodkov in energetskih temobravnavanih z različnih zornih kotov. Z dogodki, kipotekajo v organizaciji Energetike.NET, pa smo več kotzadovoljni. Ti so skrbno pripravljeni. Posredovaneinformacije in predstavljene dobre prakse s pridomuporabimo za naše delovanje v LEAG, izkušnje paposredujemo tudi širše, predvsem v občine na Gorenjskem,v katerih izvajamo energetski menedžment. UstvarjalcemEnergetika.NET želimo tudi v bodoče obilo uspeha inkreativnosti pri izbiri aktualnih razvojnih tem s področjaenergetike ter trajnostnega razvoja v najširšem smislu.Mag. Anton Pogačnik, direktor Lokalne energetskeagencije gorenjske

Energetika.NET je moderen in evropsko primerljiv portal,ki nas redno obvešča o aktualni problematiki na področjuenergetike. Na različnih nivojih se smernice in zakonodajadnevno spreminjajo, zato je ažurnost izredno pomembna.Izstopajoča je tudi njihova dejavnost na področjupredstavljanja mednarodnih projektov, saj z njihovopredstavitvijo prinašajo nove ideje v naš prostor, kar je včasu krize zlata vredno. Portal je tudi uporabniku prijaznoorganiziran, saj lahko informacije najdem v najkrajšemmožnem času, podatki pa se ne skrivajo nekje globoko vozadju. In ne nazadnje, zaradi svoje širine nam pomagajotudi pri promociji naše dejavnosti v Sloveniji in tujini.dr. vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije zaPodravje Energap


Menim, da je Energetika.NET zelo dober informativniportal, ki ponuja stalno sveže in aktualne novice venergetskem svetu. V zadnjih letih je vidno kakovostnonapredovanje v poročanju, zato je tudi Slovenskozdruženje elektroenergetikov CIGRE pred dvema letomapodelilo nagrado glavni urednici portala. Širitevinformacij na jugovzhodne energetske trge je s stališčaposlovno-informativne aktivnosti zelo pozitivna, sajenergetika čedalje bolj postaja regionalni in globalniproblem. Če primerjam ta energetski portal z nekaterimitujimi, ki jih spremljam, bi rekel, da pogrešam kolumnenekega stalnega neodvisnega energetskega poročevalca.Mag. Krešimir Bakič, predsednik slovenskega združenjaelektroenergetikov cigrE in cirEd

Energetika.NET me vedno znova preseneča. Pa ne tolikoz novicami, kakor z obsegom informacij in njihovimstrokovnim podajanjem. Vsebina kaže, da imajo doberpregled nad dogodki doma in po svetu ter da jih znajostrokovno in objektivno podajati. V slovenskem prostoruso na tem področju vodilni.dr. Franc Žlahtič, AcEr – Agencija za sodelovanjeenergetskih regulatorjev

Pozdravljam prizadevanja Energetike.NET za ustvarjanjekredibilnih in strokovnih vsebin, ki bralcem ponujajopotrebno širino, da si lahko ustvarijo lastno mnenje.Na področju energetike se srečuje stroka, tehnologija inpolitika. Energetika.NET poskuša ujeti debato med njimi,velikokrat pa jo tudi spodbuja.dejan savić, zastopnik za energetsko politikoin odnose z javnostmi greenpeace slovenija

Energetika.NET je vodilni portal informacij s področjaenergetike v Sloveniji. Pokriva vsebinsko in geografskoširoko področje, informacije so aktualne, ažurne in celovite.Podane so tako, da si z njimi potešim osebno radovednost,hkrati pa pomenijo pomemben dodaten vir novic pri mojihprofesionalnih aktivnostih. Cenim njihovo osredotočenostna uporabo medmrežnih komunikacij, saj mi to omogočabranje novic na mojih številnih službenih poteh.dr. romana Jordan cizelj, slovenska poslanka vEvropskem parlamentu, članica odbora za energetiko

Energetika.NET že vrsto let predstavlja ključniinformacijski portal na področju energetike v Sloveniji, vzadnjih letih pa tudi v širši regiji. Razvijal se je v času, koenergetika še ni imela tako usodno strateškega pomena.Lahko rečemo, da so ustvarjalci na tem področju oraliledino. Danes je portal pregleden, ažuren, objektiven incelovit in mu na mojem računalniku namenjamvsakodnevno pozornost. Redno preletim teme inpreberem številne intervjuje. Nekateri dogodkiEnergetike.NET so se prav tako že dodobra uveljavili inpredstavljajo uspešno nadgradnjo in sinergijo z osnovnodejavnostjo. Energetiki.NET želim, da tovrstno uspešnotržno pozicioniranje prenese tudi na katerega od trgovjugovzhodnih evropskih držav.tomaž orešič, direktor skupine EFt za centralno inzahodno Evropo

Vsebine na poslovnem portalu Energetika.NET sozanimive in konstruktivne. Članki, ki so strokovno zelodobro obdelani, dajejo širok pogled na dogajanje naenergetskem trgu v Republiki Sloveniji in tudi širše.Marjan Eberlinc, direktor družbe geoplin plinovodi

Spletni portal Energetika.NET je v zadnjih letih postalnajpomembnejši vir poslovnih informacij na področjuenergetike. S korektnim profesionalnim poročanjem se jeportal razvil v referenčni medij na tem področju. Prizadevnisodelavci portala so se izkazali tudi z organizacijo več rednihletnih dogodkov. Zaradi navedenih referenc smo se zasodelovanje z njimi odločili tudi v Tehnološki platformi zapametne omrežja. V novembru smo skupaj uspešnoorganizirali 1. slovensko konferenco in razstavo o pametnihomrežjih. Energetika.NET je vsekakor zanesljiv »energetski«partner.Prof. dr. igor Papič, predsednik slovenske tehnološkeplatforme za pametna omrežja

40%

www . k u p i k u p i . s i

�7Energetika.NET

Pravo~asno sizagotovite pojavnostv jesenski {tevilki revije

Kakovostne vsebine, zanimivi sogovorniki, bogate reportaè in pomembne informacije. Jesenska {tevilka prina{a informacije s podro~ja ravnanja z energijo v ob~inah in industriji v okviru projektov En.management in En.ob~ina 012.

Naklada: 3000 izvodovDistribucija: naro~nikom, bralcem in obiskovalcem dogodkov Energetike.NETIzid: 10. september 2012

www.energetika.net

Energetika.NET!Pokli~ite:01 40 12 872

ali pi{ite:

prodaja@@energetika.net

www.eles.si

Z ENERGIJO DO CILJA Z energijo povezujemo vse konce Slovenije, a razmišljamo čezmejno. Gradimo

omrežja bodočnosti. Skrb zanje je naša naloga. Skrb za prihodnost naša

odgovornost. Uspešnost skupnega sodelovanja je v jasni viziji, ki vodi do cilja –

uresničitve novih izzivov.

OMREŽENI SPRIHODNOSTJO.

UÎNKOVIT BREZPLA^NI SEMINAR O TRENUTNO NAJBOLJ UÎNKOVITI ENERGETSKO-GOSPODARSKI TEMI!

Celje, ~etrtek, 17. maj 2012KJE: Sejem Energetika, Celjski sejemKDAJ: 10.00 - 11.30

• Ali uvajanje ukrepov u~inkovite rabe energije (URE) spodbuja le te`ja po ohranjanju okolja in varovanju podnebja ali pa v prid URE pri~a tudi ekonomika?

• Koliko dejansko lahko prihranimo z ukrepi URE in koliko lahkozasluìmo z njimi?

• Ali lahko re~emo, da prav na URE temelji modro gospodarstvoin ali lahko tak{no postane tudi slovensko gospodarstvo?

• Kako brez vlo`ka do zaslu`kov - prav na ra~un URE?• Je to pot do pove~anja konkuren~nosti tudi v ~asu krize?

PRIDRU@ITE SE in IZVEDELI BOSTE!

ORG

AN

IZA

TOR

SIPR

IDR@

UJE

PRA

VIC

OD

OSP

REM

EMBE

PRO

GRA

MAFORUM "MODRO GOSPODARSTVO ali "kako

zasluìti z u~inkovito rabo energije" (60 minut)

Uvodni nagovor: Alenka @umbar Klop~i~,Energetika.NET / Energija doma

VABLJENO PREDAVANJE: Miha Valentin~i~, Petrol (30 minut)

Moderatorka: Alenka @umbar Klop~i~, Energetika.NET• Miha Valentin~i~, Petrol,• mag. Stane Mer{e, Center za energetsko u~inkovitost

Institut Joèf Stefan• Bo{tjan Krajnc, Energetska agencija za Savinjsko,

[ale{ko in Koro{ko KSSENA• predstavnik Eko sklada,• Luka Komazec, GGE • Predstavnik Elektra Maribor

*Mo`nost brezpla~nega energetskega svetovanja!

Na koncu bodo z vami tudi strokovnjaki iz lokalnih energetskih agencij

Druènje ob kavi, soku in pi{kotih

Vsi obiskovalci prejmejo

knjigo Hi{ek in Brihta!

Modro gospodarstvoali "KAKO ZASLU@ITI Z UÎNKOVITO RABO ENERGIJE"

VSTOPPROST!

En.Regional 012International Conference on Energy Reality in South-East Europe

SECTION 1

Ljubljana, Slovenia Grand hotel Union 31 May 2012

OPENING ADDRESSES

SECTION 2

SECTION 3

8.30 – 9.00

9.00 – 9.30

9.30 – 10.00

10.00 – 11.30

11.30 – 13.00

13.00 – 14.00

14.00 – 15.30

15.30 – 17.00

17.00 – 19.00

19.00 –

SECTION 4

REGISTRATION AND COFFEE

OPENING ADDRESSESRadovan @erjav, Minister of Economic Development and Technology RS (TBC)Prof. dr. Anton Bebler, Euro-Atlantic Council of SloveniaAlenka @umbar Klop~i~, Editor of Energetika.NET & Morten Munkejord,Editor of Montel

ENERGIZING COFFEE & FRUIT BREAK

ENERGY CHALLENGES(Introduction and moderation by Dr. Anton Bebler, Euro-Atlantic Council of Slovenia)

Marko Sen~ar, Agency for the Cooperation of Energy RegulatorsSlavtcho Neykov, Director of the Energy Community SecretariatBranko @ibret, A.T. Kearney partnerAleksandar Mihajlovi}, International Finance Corporation, World Bank GroupDejan Savi}, Energy campaigner at Greenpeace Slovenia

Discussion

SUSTAINABLE, COMPETITIVE AND SECURE ENERGY SUPPLY(Moderation by Alenka @umbar Klop~i~, Energetika.NET)

Boris Sovi~, President of Board of Elektro Maribor (TBC)Dr. Milan Medved, Director of the Velenje Coal Mine (Premogovnik Velenje)Peter Poptchev, Bulgaria's ambassador-at-large for energy security and climate change & Bulgarian national co-ordinator for the Nabucco gas pipeline project (TBC)Dragomir Markovi}, General Director of Elektroprivreda Srbije Dr. Uro{ Merc, General Director of Bisol SloveniaAle{ Pre{ern, Power Generation Division Head at Siemens Slovenia

Discussion

LUNCH BREAK

CRITICAL ENERGY INFRASTRUCTURE(Moderation by Toma` [u{ter{i~, Euro-Atlantic Council of Slovenia)

Ana Stani~, Partner at E&A LawDr. Iztok Prezelj, Faculty of Social Sciences, University of LjubljanaDr. Klemen Gro{elj, Faculty of Social Sciences, University of LjubljanaRepresentative of Institute for Corporative Security StudiesJoè Lacko, Ministry of Defence RS

Discussion

NUCLEAR SAFETY and SECURITY(Introduction and moderation by prof. dr. Leon Cizelj, Head, Reactor Engineering Division,Joèf Stefan Institute)

Gary Shuttleworth, Director for Business Development in the EMEA Region at WestinghouseMartin Nov{ak, Director of GEN energija (TBC)Vladislav Kro{elj, Director of ARAO – Agency for Radwaste ManagementMiroslav Gregori~, Consultant, former Section Head in the Office of Nuclear Securityat the International Atomic Energy Agency

Discussion

LJUBLJANA SIGHTSEEING

DINNER & COCKTAIL PARTY

Documents

Energetika.net (pomlad-poletje 2012)