Energetika.NET (pomlad-poletje 2013)

Brezplačna revija za naročnike portala Energetika.NET • pomlad-poletje 2013

• Energetske prioritete nove vlade

• Najprej politične odločitve,potem inovativnost energetike

• Tudi slovenskaelektroenergetska in plinskaomrežja v zasebne roke?

• V novem finančnem obdobjupomembna vloga zasebnegasektorja

Nova rubrika!Energetika in gradbeništvo

Komentarji:• Kaj vpliva na ceno električne

energije v Sloveniji• Gazprom pocenil plin za

Slovenijo

Intervjuji:• Dejan Židan• Bojan Luskovec• Stanislav Rožman• Henrik Gjerkeš• Brian Davey• Aleksander Zalaznik

Reportaže:• TEŠ• Hella Saturnus• Nafta Geoterm• »Gremo v Alpe!«

OEnergetiki.NET so povedali …

EEnergetika.NET

Energetika.NET nas že vrsto let ažurno in celovitoobvešča predvsem o dogajanju na področju energetike intudi o drugih pomembnejših dogodkih v Sloveniji inširše. Je nepogrešljivi vir informiranja in izobraževanjatako strokovne kakor tudi laične javnosti. V zadnjemobdobju je prevzela pomembno vlogo tudi priorganizaciji različnih energetskih dogodkov v Sloveniji.Odlično sodelovanje s Slovenskim društvom za daljinskoenergetiko (SDDE) je v preteklem letu prineslo skupnoorganizacijo mednarodne konference daljinskeenergetike. V ta osrednji dogodek SDDE jeEnergetika.NET vnesla svežino, poskrbela za odličnomedijsko odmevnost in ga naredila še bolj privlačnega zavso slovensko ter mednarodno energetsko javnost.Prof. dr. Alojz Poredoš, vodja Laboratorija za hladilnotehniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani

Energetika.NET je skoraj edini, vsekakor pa najtemeljitejšimedij za pregled dogodkov na področju energetike v JVEvropi. Energetsko skupnost, katere sekretariat zdajvodim, pokriva skoraj v celoti, tako da je to naše »uradnoglasilo«. Vsekakor sem njen pravi domet spoznal šele naDunaju, kjer je v krogih Energetske skupnosti cenjen inspoštovan medij. Zato sem zmeraj ponosen, da je izSlovenije.Mag. Janez Kopač, direktor sekretariata Energetskeskupnosti

Z Energetiko.NET že dolgo in dobro sodelujemo. Cenimoprofesionalnost in prilagodljivost njihove ekipe, kotponudniku tehnologij s področja energetike pa nam jepomembno še zlasti to, da lahko preko različnihkomunikacijskih platform Energetike.NET celovito inučinkovito komuniciramo z našo ciljno publiko. Napodročju specializiranih, z energetiko povezanih vsebin jeto na slovenskem trgu gotovo partner z najbolj razvitostoritvijo tako za uporabnike kot tudi za ponudniketehnologij.Martina Merslavič, vodja korporativnega komuniciranja,Siemens, d. o. o.

Današnji način življenja in dela enostavno zahtevatapravočasne, preverjene in zgoščene informacije.Energetika.NET mi na enem mestu prinaša informacije odogajanjih v slovenski energetiki. O velikih inpomembnih pa tudi o tistih, ki morda dodajajo lepomemben odtenek v razumevanju ozadij. Zato sevračam. Prav vsak dan.Prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehnikona Institutu Jožef Stefan

Spletni portal Energetika.NET je v zadnjih letih postalnajpomembnejši vir poslovnih informacij na področjuenergetike. S korektnim profesionalnim poročanjem se jeportal razvil v referenčni medij na tem področju.Prizadevni sodelavci portala so se izkazali tudi zorganizacijo več rednih letnih dogodkov. Zaradinavedenih referenc smo se za sodelovanje z njimi odločilitudi v Tehnološki platformi za pametna omrežja.Prof. dr. Igor Papič, predsednik Tehnološke platforme zapametna omrežja

V

�Energetika.NET

izdajatelj: Energetika.nEt d.o.o.; odgovorna urednica: Alenka Žumbar; novinarji: Alenka Žumbar, Tanja Srnovršnik, Mateja Kegel, Ana Vučina Vršnak, Simona Drevenšek; Marketing:Mateja Kegel, Sara Živković; naslov: Energetika.NET d.o.o., Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana; e-pošta: [email protected], [email protected]; Lektorici: Maja Sušin inBreda Munda; oblikovanje: Roman Peklaj, Spletni portali: www.energetika.net • www.energetika.net/see • www.energijadoma.si • www.energetika.net/montel

Pred mednarodno konferenco o trgovanju z energijo En.trading013, ki jo Energetika.NET 21. maja organizira v zagrebškemhotelu International, nam v uredništvu misli uhajajo tudi kmednarodnemu povezovanju in sodelovanju. Pa ne le misli,tudi novinarska peresa gredo v tej smeri.

Ne odvijajo se nam pred očmi samo največji energetski projektiv nekaj več kot 20-letni zgodovini samostojne države, od TEŠ 6,kjer je aktiven francoski Alstom, do Južnega toka z ruskimgigantom, ampak doživljamo tudi vse večjo prisotnost tujcev.V našem primeru norveškega Montela, ki je partner (tudisolastnik podjetja) Energetike.NET pri organizaciji dogodka,s katerim sem začela to pisanje. In prav zaradi slednjega siubijamo glavo ob iskanju odgovora na vprašanje, zakaj se vdržavici, kot je naša, tako hudo bojimo tujcev. Ti so že takoali tako prestopili naš prag.

V tej številki naše sezonske revije tako med drugimpredstavljamo delovanje družbe Danfoss, ki je v danski lasti,v Sloveniji pa predstavlja izjemno uspešno gospodarsko družbo,ki zagotavlja tudi številna delovna mesta. Torej se tudi v temprimeru srečamo s povezovanjem in sodelovanjem namednarodni ravni. Seveda ne spodbujam vsakršnenepremišljenosti pri vezeh s tujimi družbami, pa vendar se obopazovanju aktualnih razmer v državi porajajo vprašanja, zakajtoliko zadržanosti ob priložnostih, ki jih ponujajo potencialnapartnerstva. Oziroma so jih ponujala, saj marsikoga nismosprejeli ali smo oklevali, dokler ni tujec odšel iskat priložnosti kamdrugam. No, danes je cena našega gospodarstva – hočeš, nočeš –nižja in zato izbira morebitnih partnerjev manjša.

Da v našem mikro okolju le ni vse samo črno, morda potrjujetudi dejstvo, da se tudi podjetja, kot je naše, širijo. Ne le z vseveč aktualnimi projekti, ampak tudi kadrovsko. Tako bourednikovanje naslednje številke revije, ki izide zgodaj jeseni,prevzela kolegica Ana Vučina Vršnak, ki jo bogati dolgakilometrina novinarskega dela za znane domače medije.

Dragi bralci in spoštovane bralke, želim Vam prijetno branjeportala in revije tudi v prihodnje, sveži krmarki uredništva našerevije pa vso srečo!

Se vidimo in beremo!

Na kratko opovezovanju insodelovanju …

UvodniK

KazaloEnErgEtiKA.nEt, pomlad-poletje 2013

Energetske prioritete novevlade 2

Tudi slovenskaelektroenergetska in plinskaomrežja v zasebne roke? 5

Najprej politične odločitve,potem inovativnostenergetike 6

Čas je, da začnemo poslušatistroko 8

Varovanje naravnih virov jepriložnost za gospodarskorast 9

Lokalne energetske novice 10

Regionalna energetika 12

Inovativne energetskenovičke 14

Kaj vpliva na ceno električneenergije v Sloveniji (1. del) 16

Gazprom pocenil plin zaSlovenijo za 24 %, plinnajdražji za Makedonijo,najcenejši za Britanijo 18

Objavljeni prvi podatki oproizvedenih emisijah CO2za leto 2012 v okviru shemetrgovanja z emisijami EU 20

Na področju URE smo šelena sramežljivih začetkih 23

Vedno je možno, da kakšnaHE na srednji Savi ne bozgrajena! 25

Škoda je, da bomo denar izSlovenije nosili čez mejo 26

Vedno se moramo zavedativseh zunanjih tveganj, vsehmožnih scenarijev in posledic 28

Jedrska energija potrebujedolgoročne rešitve, ne preneseodločitev, ki se spreminjajood danes na jutri 30

Pripravljeni smo vstopiti vprojekt drugega blokaelektrarne Krško kotstrateški partner 33

Občine so ključne priudejanjanju trajnostnegarazvoja 36

Rast je usodna za ekologijonašega planeta 39

Ne gre le za okolje inenergetiko, gre za kakovostbivanja! 42

Denar ni glavna ovira, jenajvečkrat le izgovor 45

Pri novih finančnihmehanizmih je ključenprihranek 47

Les mora prihajati izkočevskih gozdov 49

Gospodarska kriza nimauniverzalne resnice 52

»Najtežjega lepotca« postavilina mesto, kjer bo stalnaslednjih 40 let 54

Helli Saturnus tudi ukrepiURE pomagali lažjeprebroditi krizo 56

Energija narave želi s peletizalagati gorenjsko regijo 58

Zakaj smo mačehovski doplodovitega alpskega sveta? 60

Lendava se ogreva zgeotermalno energijo 64

Energetska učinkovitostv Splošni bolnišnici Izola 66

Mesto z osemnadstropnimipasivnimi stanovanjskimiobjekti 68

Z gradnjo z naravnimimateriali do energetskeučinkovitosti v vseh fazahživljenjskega ciklusa 70

Kako v stari hiši zmanjšatitoplotne izgube 72

Izolacija z naravno volno 74

Eko-energetske novičke zEnergije doma 76

V finančnem obdobju2014–2020 pomembnavloga zasebnega sektorja 78

Sveža energija 80

Ilustracija na naslovnici: Roman Peklaj

Alenka Žumbar Klopčič

enet_10_9k.qxp:Layout 1 5/16/13 3:30 PM Page 1

Energetika.NET�

EnErgEtSKA PoLitiKA

Energetske prioritetenove vlade

Tanja Srnovršnik

Nova koalicijska pogodba veliko stavi na gradnjo infrastrukturnihobjektov, še posebej v energetiki, ki naj bi oživila gospodarskorast. Na področju slednje so si koalicijski partnerji ponekod po-stavili konkretne roke. V štirih mesecih bodo denimo pripraviliin podpisali koncesijske pogodbe ter izdelali idejne zasnove za hi-droelektrarne na srednji Savi, v treh mesecih spremenili sistemprispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne ener-gije iz obnovljivih virov energije (OVE), da bi razbremenili slo-vensko industrijo z znižanjem cen električne energije za 10 od-stotkov. V šestih mesecih bodo tudi pripravili izboljšaveprostorske zakonodaje, ki bo poenostavila in bistveno skrajšalapostopke umeščanja v prostor.

Nova vladna koalicija, ki jo sestavljajo PozitivnaSlovenija, DeSUS, Državljanska lista in SD, si je vkoalicijski pogodbi, podpisani sredi marca, zadalaprecej ambiciozne energetske cilje, a po dveh mesecihnjenega delovanja kakšnih napredkov še ni videti. Že zanacionalni energetski program, ki se bo po predlogunovele energetskega zakona po novem imenovalnacionalni energetski koncept, na Ministrstvu zainfrastrukturo in prostor, pristojnem za energetiko,pravijo isto kot v času prejšnje vlade: strokovne(predvsem ekonomske) podlage zanj osvežujejo inskušali bodo dokument pripraviti v čim krajšem času.

Ilust

raci

ja:R

oman

Pekl

aj


�Energetika.NET

EnErgEtSKA PoLitiKA

Ti roki se zelo hitro približujejo. Kje je ministrstvo po dveh me-secih z naštetimi cilji? Odgovore smo prejeli 8. maja, torej sko-raj dva meseca po podpisu koalicijske pogodbe. Glede koncesij-ske pogodbe za hidroelektrarne na srednji Savi na ministrstvupravijo, da je to stvar Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je žeustanovilo medresorsko skupino, ki naj bi pogodbo v čimkrajšem času pripeljala do podpisa.

�0-odstotna pocenitev elektrike za industrijo ni mogočaMedtem pa se očitno zapleta pri prispevkih za OVE. Javna agen-cija RS za energijo (JARSE) je že v začetku marca na zahtevoprejšnjega ministrstva za infrastrukturo in prostor pripravila ne-katere izračune glede prerazporejanja višine prispevka za OVEmed različnimi skupinami odjemalcev. A kot zdaj pravijo na mi-nistrstvu, iz analize agencije izhaja, da že zdaj gospodinjstva indrugi odjemalci na nizki napetosti plačujejo več prispevkov gledena porabljeno električno energijo kot odjemalci na srednji in vi-soki napetosti.»Ker ceno električne energije določa trg, v ceni za dobavljeno elek-trično energijo pa je še regulirani del od omrežnin, trošarin doprispevkov za OVE, verjetno v gospodarstvu računajo na znižanjev tem delu. Ker znaša prispevek OVE v njihovem skupnem zne-sku cene za dobavljeno električno energijo med 7 in 9 odstotki,tudi s tem, da se jih popolnoma oprosti tega prispevka in se gaprevali na odjemalce na nizki napetosti, ne moremo znižati nji-hovih stroškov za električno energijo za 10 odstotkov, čeprav bi to-rej ta prispevek za gospodarstvo v celoti ukinili,« zdaj ugota-vljajo na ministrstvu.Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je predlagala spremembopodporne sheme za OVE v noveli energetskega zakona po zgledunemškega modela, po katerem lahko podjetja zaprosijo zaolajšavo za OVE. Glede tega na ministrstvu pravijo, da Evropskakomisija skuša ugotoviti, ali je taka oblika državne pomoči do-pustna in pod katerimi pogoji. V tem primeru bi namreč moraliv drugih skupinah odjemalcev zbrati toliko, kot bi pri ostalih obre-menitev znižali. »Hkrati pa danes še ne moremo opredeliti, podkakšnimi pogoji to ne bi pomenilo nedovoljene državne po-moči,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Prednost pri OVE bosta imela voda in veterVlada je v koalicijski pogodbi zapisala tudi, da bodo sprejete ci-lje na področju OVE iz sprejetega Akcijskega načrta za OVE2010–2020 primerjali z oceno stanja na dan 31. decembra 2012.Na podlagi ugotovitev bodo nato sprejeli strateško usmeritev,katere proizvodne vire za električno energijo na OVE bodo spod-bujali tudi v prihodnje. Na podlagi ugotovitev bodo tudi preučilipodporno shemo in določili drugačne vire financiranja obrato-valnih podpor.Na ministrstvo smo zato naslovili vprašanje, katerim OVE bododali prednosti. Odgovorili so: »Vsi obnovljivi viri so enako po-membni. Kakšen razvoj je bil predviden za posamezno tehnolo-gijo, je bilo določeno v nacionalnem Akcijskem načrtu za obno-vljive vire.« Ob tem pojasnjujejo, da se je razvoj pri fotovoltaikizgodil na podlagi hitrejšega zniževanja cen tehnologije glede napredvidevanja ob določanju višine podpor. V prihodnje pa bodoodločitve sprejete glede na razpoložljiva sredstva, »zato bo tu naj-brž zelo pomemben kriterij tudi cena podprte električne ener-gije«. S tega vidika je po besedah ministrstva prednost gotovo napodročju izkoriščanja vode in vetra. Minister za infrastrukturo inprostor Samo Omerzel pa je med OVE v zaslišanju v parlamentuizpostavil tudi gozdove. Ti so po njegovem mnenju »naša nafta«.GZS je sicer pred časom zahtevala, da se zagotovijo pogoji za

umeščanje hidroelektrarn in vetrnih elektrarn v prostor. Zlasti privetrnih elektrarnah imamo težave. Do zdaj imamo namreč samoeno večjo vetrno elektrarno, vetrne turbine na Volovji rebri pa sospet dobile rdečo luč. A na ministrstvu rešitve glede tega, kakospodbuditi investicije v vetrne elektrarne, očitno še nimajo. Pra-vijo namreč, da imajo v tem trenutku težave s sprejemanjemdržavnih prostorskih načrtov na področju energetike. »Kako na-prej, je odvisno predvsem od Ministrstva za kmetijstvo in okolje,«dodajajo.

Za Brnice pričakujejo predlog potencialnega investitorjaZanimiv ukrep, predviden v koalicijski pogodbi, je tudi, da si bovlada prizadevala za znižanje cen zemeljskega plina kot po-membnega primarnega energenta za potrebe industrije. A kosmo vprašali, kako bodo skušali vplivati na znižanje cen plina, soti odgovorili: »Cene plina se prosto oblikujejo na trgu, država vto ne sme posegati.«In še? Vlada je v pogodbi zapisala, da si bodo pri velikih in-frastrukturnih proizvodnih projektih prizadevali izvesti že za-stavljene prednostne projekte, ki bodo financirani še iz fi-nančne perspektive 2007–2013. Prednost bodo imeli projekti,v katere bo vključen čim večji delež slovenskih dobaviteljev.Mednje štejejo izgradnjo velikih hidroelektrarn, dokončanjespodnje Save in začetek gradnje srednje Save, dokončanje pro-jekta TEŠ 6, takojšnje nadaljevanje prestrukturiranja energe-tike v Zasavju, vključno z začetkom raziskav na območjuBrnice in odločitvijo o nadaljevanju aktivnosti za obnovo kotlav TET, izgradnjo plinskih elektrarn kot domačih terciarnih re-zerv, plinske elektrarne, energetsko sanacijo stavb, vetrne elek-trarne.Poslanca Pozitivne Slovenije Barbara Žgajner Tavš in Jože Veli-konja sta nedavno na ministra Omerzela naslovila pisno po-slansko pobudo, v kateri sta ga pozvala k objavi javnega razpisaza pridobitev dovoljenja za raziskovanje zalog premoga na ob-močju Brnice. »Pobudo za javni razpis lahko poda samo pravnaali fizična oseba z izkazanim gospodarskim interesom. Pričaku-jemo predlog potencialnega investitorja,« glede tega pojasnjujejona ministrstvu.

Na energetski program pa še kar čakamo ...Minister Omerzel je v aprilskem zaslišanju v parlamentu dejaltudi, da je razočaran, da Slovenija še nima energetskega pro-grama, saj bi ga morala sprejeti že zdavnaj. »Moja želja je, da seslovenska energetika odloči, svoje vektorje poenoti in jih usmeriv isto smer. Želim torej večje sodelovanje med obema energet-skima stebroma,« je poudaril. »Pomen slovenske energetike zaslovensko gospodarstvo je izreden. Če bomo tukaj naredili stra-teške napake, bomo dolgoročno imeli posledice tudi v gospo-darstvu,« je bil jasen novi minister. A glede na odgovore mini-strstva lahko sklepamo, da je energetski program oziroma ponovem nacionalni energetski koncept tam, kjer je bil v časuprejšnje vlade. »Strokovne (predvsem ekonomske) podlage zanjosvežujemo in skušali bomo dokument pripraviti v čim krajšemčasu,« namreč pravijo.Omerzel je takrat omenil tudi blok 2 Jedrske elektrarne Krško indejal, da bomo morali razmisliti, na kakšen način tako obsežnoinvesticijo izpeljati in od kod zagotoviti vire financiranja. V koa-licijski pogodbi pa se je vlada zavezala tudi, da bo poenostavila ad-ministrativne postopke in zakonodajo na energetskem, okolj-skem in prostorskem področju pri umeščanju infrastrukturnihobjektov v prostor. Želijo namreč odpraviti ovire in blokade pri in-vesticijskih in razvojnih projektih. �


Zagotavljamo vedno zanesljiv tok, z največjim distribucijskim omrežjem električne energije v Sloveniji. Upravljamo ga z več kot 115 leti izkušenj. Učinkovito tržimo in izvajamo dela s področja načrtovanja, izgradnje, vzdrževanja in optimizacije distribucijskih omrežij. Obenem skrbimo za zagotavljanje meritev in analiz kakovosti napetosti električne energije, s katerimi poskrbimo, da vsak dom ali podjetje v vsakem trenutku napajamo s 100 % pozitivno energijo.

www.elektro-ljubljana.si


�Energetika.NET

KonSoLidAcijA v EvroPSKi EnErgEtiKi

Tudi slovenskaelektroenergetska in plinskaomrežja v zasebne roke?Tanja Srnovršnik

V Evropi se na področju plinskih in elektroenergetskihomrežij združujejo številna podjetja, v prihodnje pa najbi bilo teh procesov še več. Številni poznavalci razmernapovedujejo, da bo na koncu nastal en velik evropskioperater omrežja. Do popolne združitve naj bi najprejprišlo v plinskem sektorju, saj je za vladeelektroenergetski sektor bolj strateški, posel s plinompa je bolj mednaroden. Preverili smo, ali je tudi vSloveniji kakšna možnost, da bi prišlo do privatizacijeelektroenergetskega in plinskega omrežja in ali je mordaže bil izkazan kakšen interes za nakup.

Zadnja leta se v evropski energetiki bije bitka med operaterji ener-getskih omrežij, ki jim primanjkuje denarja, in denarja polnimiinfrastrukturnimi skladi, ki želijo kupiti evropska omrežja od do-baviteljev energije, ki po zakonodaji EU ne morejo več nadzoro-vati teh omrežij. Prav finančni investitorji bodo verjetno igrali voblikovanju velikih evropskih omrežnih družb v prihodnjeključno vlogo, napovedujejo analitiki.Na področju plinskih in električnih omrežij so se že združila šte-vilna podjetja. Italijanski operater plinskega omrežja Snam vodikonzorcij podjetij, ki so pripravljena plačati 2,4 milijarde evrov zaTotalovo enoto TIGF, ki se ukvarja s prenosom in skladiščenjem ze-meljskega plina. Nemška zavarovalniška družba Allianz in kanad-ski sklad Borealis bosta za češkega plinskega operaterja Net4Gasplačala 1,6 milijarde evrov. Na trgu z električno energijo Nizozem-ska razmišlja, da bi uvrstila delnice operaterja omrežja TenneT naborzo, finski Fortum pa bi prodal svoje električno omrežje. Bankein odvetniki pričakujejo v prihodnjih mesecih še več takšnih poslov,ker je EU uzakonila ločitev proizvodnje in distribucije energije.

Italijani na plinskem pohoduDa bi integriral razdrobljena plinska omrežja v Evropi, nameravaitalijanski Snam v naslednjih štirih letih investirati 6,9 mili-jarde evrov. Z belgijskim operaterjem plinskega omrežja Fluxys,ki je kupil delež v britanskem podjetju Interconnector, lastnikupodvodnega plinovoda, ki povezuje Združeno kraljestvo in Bel-gijo, je ustanovil skupno podjetje. S TIGF-om, ki upravlja plin-sko omrežje na jugozahodu Francije, pa bo imel dostop do špan-skih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin. Predsednikuprave Snama Carlo Malacarne pravi, da družba razvija severno-južni koridor, v njenih načrtih pa je tudi os vzhod–zahod. Med-tem je na področju električne energije omrežje EU še vedno v po-

vojih. Nizozemski TenneT je leta 2009 kupil E.ON-ovo visoko-napetostno omrežje v srednji Nemčiji in tako postal prvi opera-ter električnega omrežja, ki ima v lasti združeni omrežji v dvehdržavah. Leto pozneje pa je belgijska Elia kupila od švedskega Vat-tenfalla omrežje v vzhodni Nemčiji.

V ELES-u ne bi nasprotovali enemu velikemu operaterjuIn kaj se dogaja v Sloveniji? »Globalni cilji gredo prav zagotovoproti temu, da bi eden od globalnih evropskih operaterjev upra-vljal celotno evropsko električno omrežje,« pravijo v ELES-u, slo-venskem sistemskem operaterju prenosnega elektroenergetskegaomrežja. V ELES-u taki smeri ne bi nasprotovali, če bi globalnioperater poleg tehničnega nadzora poskrbel tudi za pošteno de-litev tržnega učinka prenosnih omrežij oziroma, kot pravijo, »zapošteno uravnoteženost med dejanskimi in komercialnimi pre-toki po teh omrežjih«. »Vprašanje pa je, ali bi bil takšen opera-ter lahko hkrati tudi lastnik celotnega evropskega omrežja. Ev-ropske velesile se prav gotovo ne bodo odrekle lastništvu ali vsajnadzoru nad lastništvom svojega električnega omrežja, drugo paje, kaj bodo v tem primeru lahko naredile manjše in šibke države,kot je Slovenija,« dodajajo. Na vprašanje, ali je katero tuje pod-jetje oziroma sklad že pokazal interes, da bi kupil naše omrežje,pa ne morejo odgovoriti, saj je lastnik omrežja država.V Plinovodih, sistemskem operaterju prenosnega omrežja ze-meljskega plina, pravijo, da »razmisleka o spremembi lastniškestrukture plinskega prenosnega sistema ni zaznati«. Prav tako vzadnjem času niso zaznali interesa za nakup našega plinskegaomrežja. »Zakonodaja EU tudi ne predvideva in ne more prisi-liti k lastninskemu povezovanju plinskega sistema v okviru enegaali nekaj operaterjev. Te ideje so sicer v tej regiji že bile, vendarje ostalo le pri tem. Tretji energetski zakonodajni sveženj določaorganiziranost operaterjev, predvsem je to potrebno zaradi iz-ločanja vplivov podjetij, ki trgujejo s plinom in potrebujejo pre-nosni plinski sistem za prenos plina,« poudarjajo.V ELES-u v prenosnem elektroenergetskem omrežju Slovenije vi-dijo veliko priložnost tako zase kot za vso državo. »Naš geostra-teški položaj v Evropi nam ponuja velike možnosti za učinkovitoizrabo za zdaj še našega prenosnega omrežja. Škoda je, ker ni-smo znali oziroma nismo mogli izkoristiti tega tako, da bi imeliv Sloveniji že zdaj na voljo tudi svoje lastne stalne presežke vproizvodnji električne energije,« pravijo. Poudarjajo, da je trg zakonkurenčno proizvedeno električno energijo zagotovljen, saj jeprimanjkuje povsod okrog nas. �


Energetika.NET�

En.odMEv 013

Marca letos je v hotelu Union v Ljubljani potekala tradicionalna strateškaenergetska konferenca Energetike.NET En.odmev 0��. Že v uvodnem delukonference je postalo jasno, da je za prodornost v prvi vrsti odgovornapolitika s svojimi usmeritvami, šele nato lahko energetski sektor pokažesvojo inovativnost. Ko je zagotovljeno stabilno okolje, je tudi financiranjelažje. Prav pri tem se v praksi kaže velik problem državnih poroštev. »Takozelo, da prihaja do živčnih vojn in osebnih tragedij,« je takoj izpostavildirektor Plinovodov Marjan Eberlinc …

Politika ne zna postaviti pravihokvirjevOb štiri stebre prodornosti – politiko, ino-vativnost, financiranje in komunikacijo –je Eberlinc dodal znanje. »To bi postavil naprvo mesto,« je dejal in ocenil, da znanjedejansko zelo težko združimo za velikeprojekte. Brez političnih odločitev nobenvečji energetski projekt ne more dobitipravega zagona, je jasen prvi mož Plino-vodov. Kopač je dodal, da nimamo pravegavodstva. Energetske strategije ni in je bilavržena v koš, ker je niso pripravili pravi lju-dje. Tudi strategija upravljanja državnegapremoženja ni sprejeta, pa čeprav je pri-pravljena. Kot nekdanji državni uradnikje ponovil kritiko o ravnanju posameznihuradnikov oziroma institucij. Po njego-vem gre za »popolno nezavedanje o tem,da so državni uradniki tu zaradi davko-

plačevalcev in gospodarstva«. Neprimernepristope je označil za vrtičkarstvo.Tomaž Orešič iz EFT Group je izpostavilpomembne izzive, ki so tako pred sloven-sko kot tudi pred evropsko politiko. Geo-strateški položaj Evrope se slabša tudi za-radi plina. Po eni strani Evropa spodbujaobnovljive vire, po drugi pa se povečuje po-raba premoga. »Politika bi morala zaznatipotenciale, ki bi jih potem lahko ure-sničili,« je jasen. Po njegovem se danes, čene bi bilo subvencij, sploh ne splača vlagativ nobeno področje v energetiki, saj ni ren-tabilnosti, inovativnost pa pride še najboljdo izraza v maloprodaji. Če že kaj, je smi-selno vlagati v energetsko učinkovitost, jemenil Kopač. Djordje Žebeljan iz HSE jedodal še pomen poštenosti do vseh akter-jev, politika pa je tu zato, da zagotovi pred-vidljivost in stabilnost.Da brez zagotovljene stabilnosti ne bo šlo,je zbranim zatrdil tudi Marko Drobnič izTaluma. »Kot porabniki si v Talumu polegpredvidljivosti želimo podporno okolje, vkaterem lahko delujemo,« je poudaril. Čebomo hoteli industrijo zadržati pri nas,bo odločevalska raven enostavno moralazagotoviti podporno okolje. Seveda je za topotreben čas, a industrija mora sprejematitudi hitre odločitve. Po njegovem indu-strija sama lahko in tudi mora nareditimarsikaj na področju inovativnosti in

Dodal je, da bo resnično velik podvig, če bov državi uspelo pripraviti projekte z vsodokumentacijo in jih umestiti v prostor vtreh letih in pol, kot to predvideva nova za-konodaja EU (sprejeta naj bi bila maja alijunija), saj imajo sami izkušnje tudi s 30let trajajočimi postopki.Janez Kopač iz sekretariata Energetskeskupnosti je poudaril, da bo morala državaplačati kazen, če se časovnih rokov ne bodržala. Nova evropska uredba o usmerit-vah za evropsko čezmejno infrastrukturo,ki govori o prostorskem umeščanju ener-getskih objektov širšega pomena, namrečpredvideva zelo kratke časovne roke, kar jeza marsikoga ''znanstvena fantastika'', jedejal Kopač. Po njegovem bo spremembazakonodaje pravzaprav prisilila države čla-nice, da se same bolje organizirajo, imela pabo tudi močan vpliv na vse druge projekte.

Najprej političneodločitve, poteminovativnostenergetike

Ana Vučina Vršnak, foto: Analog


�Energetika.NET

energetske učinkovitosti, a je hkrati bi-stveno več rezerve v gospodinjstvih in javniinfrastrukturi.Predstavnik okoljevarstvene organizacijeGreenpeace Dejan Savič je ob tem dejal, datežko govorimo o inovativnosti v do-mačem energetskem sektorju, saj politikaoziroma posamezniki iz strank dostikrat"mešajo štrene". Marko Derča iz sveto-valne hiše A. T. Kearney pa je pristavil, dabi morala Slovenija kot malo tržišče imetizelo stabilno politiko, vključno z energet-sko, na kar se potem navezuje inovativ-nost. »Smo v precepu, da zapremo razko-rak med učinkovitostjo in cenovnoprivlačnostjo trga. Najti moramo inovati-vne in drugačne projekte, ki bodo tehno-loško napredni, da postanemo regija naj-boljših praks. S tem bodo prišli drugigledat, kaj počnemo,« je menil. Glede pro-blematike financiranja pa je prepričan, daima Slovenija precej notranjih rezerv, sajenergetska podjetja niso šla skozi val pre-strukturiranja.

Denarja je dovolj!Zanimivost je obelodanil Eberlinc: denarjanaj bi bilo – vsaj na deklarativni ravni – do-volj. Prvi vir so dobički, ki pa se s poli-tičnimi odločitvami preusmerjajo. Drugivir je amortizacija, vendar je tega malo, kerso objekti stari. Tretji vir pa je tujina, kjer

je denarja dovolj, a vendar nastajajo težave.»Kar potrkajte na različna vrata, če imatepred seboj projekt, vreden milijardo evrov,«je razlagal vodja Plinovodov. »Interesa indenarja je sicer veliko, vendar se zapletepri operativi.« Težave so tako hude, da pri-haja do pravih živčnih vojn.»Tuji investitorji gledajo predvsem na to,kako hitro in kako enostavno se jim bopovrnil denar,« je povedal Derča. Zanimajih kakovost energetskega projekta, stabil-nost politike, regulatorni okvir in tudi, česmo v Sloveniji zmožni velike investicijskeprojekte pripeljati do konca. Slovenija bipo njegovi oceni morala narediti več pri

promociji tega, kar ima. Morala bi izpo-stavljati, da je majhna, da ima ljudi z zna-njem in da lahko zelo hitro uresniči noveprojekte – recimo v štirih namesto v pet-najstih letih. Izpostavil je primer pamet-nega merjenja, ki bi ga lahko res hitro iz-vedli, pa ga nismo.Žebeljan je dodal, da denimo HSE lahkopromovira svoje projekte šele takrat, kove, da so ti umeščeni v prostor. »Ne vidimprojektov, ki bi se lahko "obrnili" v štirih le-tih,« je poudaril. Eberlinc je delil svojo iz-kušnjo pri izgradnji plinovoda Južni tok,ko se mora investitor pogovarjati z vsemilastniki in lokalnimi skupnostmi. »Takezakonske anomalije je treba odpraviti,« jeprepričan.Vodja sektorja za obnovljive vire in učin-kovito rabo energije na Ministrstvu za in-frastrukturo in prostor Silvo Škornik je si-cer poudaril, da je potrebno projektepripraviti odlično, ne dobro. »Skupne in-vesticije v energetiko so pri nas v letu 2012znašale preko 700 milijonov evrov, v le-tošnjem letu pa so načrti za več kot 800milijonov evrov,« je povedal. Ministrstvo vprihodnje ne bo spodbujalo le obnovljivihvirov in v tem okviru hidroenergijo, tem-več tudi energetsko obnovo stavb. To so na-mreč investicije z največjo domačo kom-ponento. Pristavil je, da je pripravljenostenergetskih družb sicer zelo dobra. �


Energetika.NET�

del denarja zagotoviti za omrežje, po drugi strani pa poskrbeti zatrajnostni pristop. Shema bi morala slediti logiki izenačevanja po-rabe s proizvodnjo, je dejal.

Potencial za domača delovna mesta obstajaBaloh, ki ima v Bisolu veliko izkušenj s področja fotovoltaike, je

povedal, da obstaja priložnost za razcvet tudi na domačih tleh. Ponjihovih izračunih bi lahko v Sloveniji v fotovoltaiki ustvarili med2000 in 3000 novih delovnih mest, v Italiji denimo 300.000. Tobi storili tudi s povezovanjem z drugimi strokami, denimo s krmi-ljenjem, strojništvom ipd. Celotna Evropa pa ima problem zaradiKitajske, ki je trg preplavila s svojimi proizvodi z začetnimi dum-pinškimi cenami. »ZDA so uvedle protidumpinške ukrepe, EU ssvojimi 27 članicami je pri tem počasnejša,« je povedal.

Potencial za gospodarsko rast obstaja tudi na drugih področjih, akaj, ko se velikokrat ustavi pri državi oziroma birokraciji. Zakaj je po-trebno porabiti tudi deset let za umestitev enega večjega objekta vprostor, je bilo razpravljavcem težko doumeti, zato so resno pouda-rili, da bo moralo pri nas priti do sprememb zakonodajnega okvirain sprejema celovite energetske strategije. Vsi po vrsti so se strinjali,da imamo znanja dovolj, zato tuj partner v tem trenutku niti nirešitev.

»Potrebujemo vsaj eno strateško debato, kjer bi slišali različne vi-dike stroke in uravnotežili želje vseh,« je dejal Baloh in dodal, da botreba zelene vire nedvomno vključiti v model razvoja bolj kot do se-daj. »Sicer nam grozijo finančne kazni, kot se je zgodilo Cipru, kiEU plačuje 140.000 evrov na dan, ker ni dosegel svojih zavez na po-dročju OVE,« je sklenil. �

En.forUM 013

Skrajni čas je, da slovenska politika in javna upravana področju energetike prisluhneta stroki – tako napodročju tradicionalnih virov, kot je premog, kot priobnovljivih virih energije (OVE). To je bilo enotnomnenje govorcev na En.forumu 0�� Od premogovništvado pametnih omrežij ali Inovativno povezovanjeklasične energetike s sodobnimi energetskimitehnologijami, ki ga je Energetika.NET v začetku aprilapripravila na sejmu Megra v Gornji Radgoni.

Dr. Andrej Kitanovski iz Slovenskega društva daljinske energe-tike je poudaril, da je termoelektrarna pri nas dejstvo in da si nesmemo zatiskati oči, da je ne potrebujemo, hkrati pa bomo mo-rali precej več narediti na področju OVE. »Niso vsi obnovljivi viriza vse,« je dejal. Peter Baloh iz skupine Bisol je izrazil upanje, dasmo na »daljici od premoga do pametne prihodnosti« na drugi po-lovici, čeprav tam, kjer bi želeli biti, še nismo. Tradicionalni sek-tor je naredil že kar veliko, medtem ko bo potrebne primerne inuporabne rešitve poiskati na strani končnih uporabnikov energije.»Vemo, kako priti do končne točke na daljici, manjka pa nam de-nar za zadnji korak,« je stanje ponazoril Silvo Ropoša iz ElektraMaribor.

Gradi naj se tam, kjer je odjemDirektor Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in

Koroško (KSSENA) Boštjan Krajnc je na vprašanje, kje so največjepriložnosti Slovenije v povezavi z OVE, odvrnil, da je teh več – odvode do lesne biomase, pri čemer pa je po njegovem ključno nji-hovo kombiniranje. Lesno biomaso bi denimo lahko porabili kotposredni vir za ogrevanje; v Šaleški dolini bi biomaso lahko po-vezali z geotermalno energijo; v Prekmurju pa bi lahko denimo natleh degradiranih območjih postavili sončne elektrarne. Za Prek-murje in tudi področje Savinjske, Šaleške, Koroške so našli načinza energetsko prenovo javnih stavb, pa se je zataknilo pri admini-straciji. »Imamo ogromno občin in veliko razpršenost,« je izpo-stavil enega izmed problemov, s katerim so se strinjali vsi navzoči.

Kitanovski je glede povezovanja sončne energije z daljinskoenergetiko, ki ima že dolgo tradicijo, dejal, da tak primer obstajana Vranskem, uspešno pa deluje tudi v avstrijskem Gradcu. Kersonce ne zagotavlja visoke temperature vode, je primerno za niz-kotemperaturno ogrevanje, s tem pa predvsem za novejše stavbe.Z daljinskim ogrevanjem se povezuje tudi lesna biomasa, vendarto velja bolj za manjša območja, pojasnjuje Kitanovski in dodaja,da je potrebno biti odgovoren in za ta namen dejansko uporabitilesne odpadke. Smiselno je postaviti tudi kogeneracije, ki delujejoskozi vse leto in poleti proizvajajo hlad. »Gradi naj se tam, kjer jeodjem,« je jasen.

To bi bilo velikokrat smiselno tudi za fotovoltaiko, ne pa da sose sončne elektrarne postavljale v čim večjem obsegu, da so se iz-koristile subvencije, smo slišali na omizju. Baloh je opozoril na na-pačno metodologijo podporne sheme, ki bi morala po eni strani

Čas je, da začnemoposlušati strokoAna Vučina Vršnak, foto: Mateja Kegel


��. aprila svet praznuje dan Zemlje, vendar to nepomeni, da se lahko ljudje samo en dan na letoobnašamo tako, da varujemo okolje, v katerem živimo.Da je to naša dnevna dolžnost, je na četrti Ekokonferenci poudaril minister za kmetijstvo in okoljeDejan Židan. Opozoril je, da ne smemo pristati nadoktrino, da se v času krize z varovanjem naravnih virovne bomo ukvarjali. Tudi v tem se namreč skrivapriložnost za gospodarsko rast in nova delovna mesta.

Minister je opozoril na nekaj »nemoralnih« ravnanj razvitihdržav, kamor gotovo lahko štejemo selitev umazane industrije vnerazvite države v Afriki in Aziji ter prenašanje težav na naše za-namce. Poudaril je, da vode in večine naravnih virov nimamo narazpolago v neizmernih količinah. »V Sloveniji živimo v lažnemprepričanju, da imamo zadosti čistega zraka. Verjamemo, daimamo zadosti voda in pitne vode. Tudi to ne drži,« pravi. Takosamo 40 odstotkov naše vode spada med dobro ali zelo dobrovodo, je opozoril.

Bližamo se koncu dobe izobilja, ko smo lahkonekontrolirano ropali iz našega okolja. Bolj to ropanjesicer ogroža nas same kot planet. Ta bo preživel, jeopozorila Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje poskuša po Židanovih bese-dah ravnati trajnostno. Sredi aprila je vlada po devetih letihkončno določila, kje v Sloveniji imamo tiste naravne habitate, kijih je treba varovati. »Naučiti se moramo, da je varovanje narav-nih virov tudi priložnost. Ne smemo pristati na doktrino, ki namjo hočejo prodati, da se v času krize z varovanjem virov ne bomoukvarjali. Tako skušamo naše težave prenašati na naše zanamce,kar je nemoralno,« je poudaril minister, ki je prepričan, da je va-rovanje naravnih virov priložnost za nova delovna mesta in tudiza gospodarsko rast. Dodal je še, da v državi ni dosti branikov na-ravnih virov, zato morajo tisti, ki so, svoje delo opravljati dobro.

Avstrijci nimajo težav z umeščanje HE v območjeNatura �000

Za proizvodnjo energije se porabi osem odstotkov vode.Razvite države porabijo več kot �0 odstotkov vode zaindustrijo, vključno za energetiko, je v video sporočiludejala evropska poslanka Romana Jordan. Poudarila je,da bo za vodo vedno večja tekma, predvsem zaradinaraščanja števila prebivalstva in zaradi večanjaenergetskih potreb človeštva.

Hud problem energetikov je v tem, da so pri hidroelektrarnah ek-sterni stroški sedem- do osemkrat višji kot pri termoelektrarnah,kar je popoln nesmisel, je dejal Jorg Hodalič, direktor podjetja E-net okolje. Hodalič sicer ne verjame v prehod v nizkoogljičnodružbo in vidi to kot dober izgovor za marsikaj. Meni, da pod-nebnih sprememb ne povzroča CO2, pač pa je to posledica na-ravnih procesov. »Ko bomo začeli plačevati elektriko bistvenodražje, ker smo postavili toliko in toliko sončnih elektrarn, sebomo vsi začeli spraševati o smislu vpeljevanja zelenih tehnolo-gij,« je prepričan. Prav tako po njegovem mnenju posebej pozimi(zaradi visoke porabe in nizke hidrologije) postajamo vse bolj od-visni od sosednjih elektroenergetskih sistemov.

»Vsak postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenjalahko pri nas ljudje vlečejo neskončno dolgo,« jekritičen Jorg Hodalič.

O Naturi 2000 pa pravi, da načrt ugotavljanja posledic širitve Na-ture 2000 za hidroelektrarne (HE) na srednji Savi predvideva ne-koliko povečane stroške priprave dokumentacije, ne pove pa, datudi s prevlado javnega interesa polovice HE na srednji Savi eno-stavno ne bo možno zgraditi. »Z Naturo smo si zelo znižali kon-kurenčnost na vseh področjih, predvsem na gospodarskem,«meni. Prepričan je, da se brez močne uporabe zdrave kmečke pa-meti ne bomo premaknili s te točke in ne bomo nikdar doseglispodobne stopnje energetske neodvisnosti. Irena Rejec Branceljiz sektorja za vode na ministrstvu za kmetijstvo in okolje sicer nitako črnogleda glede umeščanja hidroelektrarn v območje Natura2000, saj to uspeva tudi Avstrijcem. Ti na primer pogledajo, ka-teri je ključen energetski problem, in za tem ne zajezijo celotnegadela reke, pač pa le del, v drugem delu pa iščejo drugačno rešitev.

Les trenutno pokriva le pet odstotkov energetskihpotreb SlovenijeTrenutno 1,3 milijona kubičnih metrov lesa, ki ga posekamo, po-rabimo za ogrevanje, energetsko izrabo, potencial pa je mordaokoli milijon kubičnih metrov več, pravi Damjan Oražem z Za-voda za gozdove RS. Uporabljena lesna biomasa danes pokrivasamo pet odstotkov energetskih potreb Slovenije. Če bi vso ener-gijo, ki jo porabimo v Sloveniji, pridobivali samo iz lesa, bi vsenaše gozdove pokurili v devetih letih. »Tako ogromne količineenergije potrebuje naša civilizacija,« opozarja Oražem. Opaža, dase potrebe po lesu kot energentu povečajo, takoj ko se podražitanafta in kurilno olje. Poudarja pa, da ni prav, da bi za energijo po-rabili tisti les, ki bi bil bolj primeren za kaj drugega. Zadnje časeles postaja »high-tech«, eko, trendovski in še kaj, zato lahko pomnenju Oražma pričakujemo njegovo povečano rabo. �

Energetika.NET �

EKo KonfErEncA

Varovanje naravnih virov jepriložnost za gospodarsko rastTanja Srnovršnik


Energetika.NET�0

URE in OVE v Regionalnem programu JužnaPrimorska»V pripravi je program državnih prioritet in investicij, ki bopredstavljal dokument z načrtom za izvajanje Strategije razvojaSlovenije,« je v uvodu aprilskega posvetovanja, ki je bilo name-njeno pregledu stanja in potenciala na področjih OVE in URE vobalnih občinah, povedal Slavko Mezek iz Regionalnega razvoj-nega centra Koper. Ob tem je dodal, da pri nastanku programasodelujejo tudi regije skozi regionalno razvojno programiranje.»Ideja je, da bi skozi te programe vsi partnerji opredelili ključneinterese, jih uskladili na nivoju programa in bi se nato država stem programom lahko pogajala za evropska sredstva iz skupnegastrateškega okvira,« je pomen izpostavil Mezek, ki poudarja, daje v tem segmentu energetika pomembna prav zato, ker je pri-oriteta tako v strategiji Evropa 2020 kot tudi nacionalno. »Denarje treba počrpati s kakovostnimi in konkurenčnimi projekti. Za-vedamo se, da je področje energetike znotraj regionalnega pro-grama zelo pomembno, saj po eni strani znižuje stroške proiz-vodnje in življenja, po drugi strani pa je to področje, ki odpiravelike možnosti za dodatne zaposlitve.« Področja samooskrbe –energetske in prehranske – se je dotaknil Rajko Leban, direktorGoriške lokalne energetske agencije, ki nalogo njihove agencijevidi predvsem kot podporo občinam pri izvajanju akcijskeganačrta LEK in SEAP ter poročanja resornemu ministrstvu. Meddrugim je izpostavil tudi pomembnost učinkovitega in ciljnegaupravljanja z energijo – energetski menedžment, ki ga GOLEAže danes izvaja v več kot 15 občinah –, ter energetskega knjigo-vodstva, ki ga nekatere občine (med njimi tudi občina Piran, zma-govalka natečaja En.občina 011) že uspešno vodijo. Na Primor-skem so zadovoljni tudi z izkupičkom, ki ga bodo občine prejeleiz naslova javnega razpisa za sofinanciranje energetske sanacijeobjektov v lasti lokalnih skupnosti. »Investicijski potencial občinse manjša in vprašanje je, kako izrabljati možnosti financiranja.Idealno bi bilo dobiti nekaj iz evropskih sredstev, nekaj pa kom-binirati z možnostjo javno-zasebnega partnerstva,« pravi RajkoLeban.

»TESSI«, poučevanje trajnosti v Slovenijiin ItalijiV šolskem letu 2012/13 prvič poteka srednješolski nagradni na-tečaj »TESSI Crossborder Award«. Natečaj, ki se bo ponovil tudiv prihodnjih dveh šolskih letih, je del projekta TESSI (slv.'poučevanje trajnosti v Sloveniji in Italiji'). Projekt financirata Ev-ropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Ministrstvo RS za go-spodarski razvoj in tehnologijo v okviru Programa čezmejnegasodelovanja Slovenija–Italija 2007–2013. Drugi del projektaTESSI je usposabljanje in izobraževanje srednješolskih učiteljevo posredovanju znanj trajnosti, tj. učinkovite rabe energije in vodeter ravnanje z odpadki. »Usposabljanje in izobraževanje smo iz-vedli že v letu 2012, delavnica bo prav tako v letošnjem septem-bru, zadnja delavnica za učitelje pa bo v letu 2014. Zadnji sklopprojekta je multimedijska razstava TESSI, ki se bo ponovila šti-rikrat. Prva izvedba, ki se je pravkar začela, je v italijanskem Trstu.V letošnji jeseni se multimedijska razstava preseli v Ljubljano,

spomladi 2014 bo v Ferrari, jeseni 2014 pa še v Novi Gorici,« pra-vijo v slovenskem E-forumu, kjer vodijo projekt za Slovenijo. Si-cer pa v letošnjem nagradnem natečaju prevladujejo prijave iz-delkov rabe obnovljivih virov energije, ukrepi ohranjanja narave,trajnostne mobilnosti, energetske sanacije šolskih poslopij, ener-getski monitoring šole, izračun ekoindeksa, oglaševanje obno-vljivih virov in učinkovite rabe energije pa tudi ozaveščanje o po-menu zdravega okolja in trajnostnega načina življenja. »Skupajsmo v letošnjem šolskem letu prejeli več kot 50 italijanskih in slo-venskih 'predprijav',« pravi Matjaž Dovečar iz SeF-a.

Postojna najbolj prodorna občina v SlovenijiV marcu so bile na Brdu pri Kranju izbrane najbolj prodorneobčine v Sloveniji. V okviru projekta Zlati kamen je letošnji na-ziv najboljše slovenske občine prejela občina Postojna, na drugomesto se je uvrstila občina Tolmin, sicer zmagovalka lanskolet-nega natečaja En.občina 013 v kategoriji srednje velikih občin, tre-tje mesto pa je pripadlo občini Lendava. Kot so povedali organi-zatorji, je Občina Postojna prejela letošnje priznanje iz trehrazlogov. Prvič, ima preprosto in jasno razvojno vizijo, ki jo dosled-no izvaja. Drugič, pri razvoju se močno opirajo na lastne vire. Intretjič, imeli so dovolj poguma in širine, da so znali te vire utrditiz zglednim javno-zasebnim partnerstvom. Vse to so pomembnasporočila za finančno zahteven čas.

Tri primorske občine podpisale pristoph Konvenciji županovNa konferenci »S konvencijo županov do projektov trajnostneenergetika« je GOLEA poskrbela za slavnostni podpis pristopneizjave h Konvenciji županov. Pristopno izjavo so podpisali županitreh primorskih občin: Franc Mužič, župan občine Brda, DragoBožac, župan občine Divača, in Zlatko Martin Marušič, županobčine Miren Kostanjevica, ki je tudi zmagovalka lanskoletneganatečaja En.občina. »Energetska učinkovitost je v krizi tematika,ki je zelo pomembna. Župani dobro vemo, da moramo racio-nalno trošiti denar, ki nam je dodeljen s proračunom. Lani smov občini Brda za 600 tisoč evrov zmanjšali proračun in dejstvoje, da gre za sredstva, ki so namenjena investicijam,« je na težaveobčin opozoril župan občine Brda Franc Mužič. »Energija je gi-balo našega planeta. Že v 80. letih, ko smo spoznali, da smo od-visniki od nafte, smo začeli iskati alternativne vire energije. Ven-dar pa se danes zavedamo, da če ne znamo energije pravilno rabiti,sami sebi uničujemo tako energijo kot tudi okolje, v kateremživimo,« opozarja Drago Božac, župan občine Divača. Ob tem jeizpostavil, da je treba prav vsakega občana spodbuditi, da razmišljao učinkoviti rabi energije. »V občini Miren Kostanjevica smopred štirimi leti začeli uvajati pametne javne razsvetljave. Danesimamo od 967 svetil 327 zamenjanih, čaka nas zamenjava še 640svetil, za kar smo že dobili odobrena nepovratna sredstva, razpisalismo tudi koncesijo,« je le enega od projektov izpostavil ZlatkoMartin Marušič, župan občine, ki je leta 2011 zmagala na natečajuEn.občina. Občina danes beleži 15- do 17-odstotni prihranek ener-gije na račun zamenjane javne razsvetljave, pričakujejo pa, da bopo zaključku sanacije prihranek predstavljal kar 45 odstotkov.

En.oBČinA

Lokalne energetske novicePripravila: Mateja Kegel


��Energetika.NET

En.oBČinA

En.ob~ina 013Nate~aj za energetsko najbolj u~inkovito slovensko ob~ino

Energetika.NET è ~etrto leto zapored izbiraEnergetsko najbolj u~inkovito ob~ino v Sloveniji z namenom izbolj{ati stanje na podro~ju u~inkoviterabe energije in obnovljivih virov energije.

Nate~aj je namenjen ob~inam, ki se zavedajo energetskou~inkovitega ravnanja in v tem vidijo prilo`nost zaizbolj{anje energetskega stanja v lokalni skupnosti,manj{e stro{ke za energente in izpolnjevanje evropskihin slovenskih energetskih in okoljskih obvez, noveposlovne prilo`nosti, ki jih prina{ata u~inkovita rabaenergije in uvajanje obnovljivih virov energije, hkrati pa tudi izbolj{anje ìvljenjskega standarda ob~anov in prispevek k varovanju okolja.

Na nate~aj se ob~ine lahko prijavite vse do 25. junija 2013.

Vloge bo pregledovala in ocenjevala strokovna komisijav sestavi: predsednik mag. Boris Su~i} (Center za energetsko u~inkovitost Institut Joèf Stefan)ter ~lani: mag. Toma` Fatur (Solvera Lynx),

dr. Darja Piciga (Direktorat za okolje),dr. Vlasta Krmelj (Energap), Rajko Leban (GOLEA),Gorazd Marin~ek, Slovenski E-forummag. Sabina Jordan (Zavod za gradbeni{tvo – ZAG)in Mateja Kegel (Energetika.NET).

Zmagovalke nate~aja En.ob~ina 2012:

• Absolutna zmagovalka in zmagovalka v kategoriji malih ob~in – Ob~ina [entrupert.

• Najbolj{a mestna ob~ina – Mestna ob~ina Kranj.

• Najbolj{a srednje velika ob~ina – Ob~ina Tolmin.

Naj bo na zaklju~nem dogodkuEn.ob~ine 013, ki bo jeseni 2013,med najbolj{imi tokrat pravva{a ob~ina!V

e~o

nat

e~aj

un

a:w

ww

.en

erg

etik

a.n

et/e

no

bci

na-

013

Države ciljev ne bi dosegle brez pomoči občinPristop h Konvenciji županov predstavlja podpis za zeleno pri-hodnost, meni Miha Tomšič z Gradbenega inštituta ZRMK, kiopozarja, da države ciljev ne bi dosegle brez pomoči občin. »Pridoseganju ciljev so ključne tri dejavnosti – učinkovita raba ener-gije, povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) in zmanj-šanje izpustov toplogrednih plinov. V Sloveniji strošek skupnerabe energije znaša skoraj dve milijardi evrov, kar predstavlja večkot 5 odstotkov BDP. 80 odstotkov tega stroška je na mestih inmestnih naseljih. Če z različnimi ukrepi uspemo prihraniti 20odstotkov na vsaki lokalni ravni, to predstavlja odstotek BDP pri-hranka. Vloga občin v nacionalnem okviru je torej zelo pomembnain čeprav občina sama po sebi ni neposredno zavezana k dose-ganju ciljev, je kljub temu tista, ki ima pri tem ključno vlogo. Čese na lokalni ravni ne dogaja v tej smeri, tudi država kot članicaEU ciljev ne more izpolniti,« pravi Tomšič. Predstavnik ZRMK-ja je izpostavil tudi ključne naloge občin, kot so usklajevanje ja-vno-zasebnega interesa, zeleno javno naročanje, javni sektor kotzgled zasebnemu, pomembne razvojne strategije – urbanizem,promet, gradnja in prenova ter ne nazadnje ustvarjanje novihdelovnih mest.

Pri Petrolu 80 nepovratnih tisočakov – tudi za občinePetrol je v začetku maja objavil razpis za nepovratne finančnespodbude za izvedbo energetskih pregledov, za kar je na voljo 30tisoč evrov, in za izvedbo programov informiranja in ozaveščanja,za kar je na voljo 50 tisoč evrov. Razpisa bosta odprta do 30. ju-lija. V primeru energetskih pregledov višina sofinanciranja nesme presegati 4.000 evrov za javni in storitveni sektor, 5.500evrov za industrijo in 15 evrov na MWh letnega prihranka izve-denega ukrepa. Pri izvedbi programov informiranja in oza-veščanja pa višina sofinanciranja ne sme presegati 10.000 evrovin 10 evrov nepovratnih sredstev za vsako letno prihranjenoMWh energije. Razpisa sta namenjena občinam, podjetjem s se-dežem v Sloveniji in drugim subjektom (javni skladi, javneagencije, zavodi, ustanove in društva, registrirane cerkve indruge verske skupnosti, če ne izvajajo pridobitne dejavnosti).

Foto

:Eur

opea

nC

omm

uniti

es,2

009


Energetika.NET��

rEgionALnE EnErgEtSKE novicE

Regionalna energetika

Romunija spreminja namembnost reaktorja 5JE ČernavodaCarmen Mateescu, Bukarešta

Leta 1978 je bilo sprva načrtovano, da bo imela jedrska elektrarnaČernavoda štiri reaktorje tipa CANDU 6, a so njeno zmogljivostkasneje razširili na pet reaktorjev. Trenutno delujeta samo reak-torja 1 in 2, ki pokrivata okoli 19 odstotkov potreb po energiji vRomuniji. Reaktorja 3 in 4 naj bi bila dokončana do leta 2019 in2020, pri čemer naj bi investitorji sledili mednarodnim stan-dardom za nove jedrske elektrarne.Za reaktor 5 pa Evropska unija ne bo odobrila nadaljnjih del napodlagi obstoječega projekta, saj je ta dokončan le 2,8-odstotno.Ta reaktor se bo zato štel kot nova enota, ob tem pa ne bo izpol-njeval standardov, določenih v pogodbi EURATOM, je razvidnoiz osnutka sklepa romunske vlade. Ta namerava že narejeneprostore in strukture reaktorja 5 uporabiti za povečanje varnostidelujočih reaktorjev 1 in 2 ter reaktorjev 3 in 4, ki sta še v grad-nji, ter za izboljšanje odzivnosti jedrske elektrarne na morebitnehude nesreče.

Brez napredka tudi po seji nadzornega odboraElektroprenosa BIHMirsad Bajtarević, Sarajevo

Minister industrije, energetike in rudarstva Republike SrbskeŽeljko Kovačević je opozoril, da obstoječega stanja v Elektropre-nosu BiH ni mogoče več ohranjati. Ponovil je, da bo RepublikaSrbska, v kolikor edina državna družba ne bo učinkovita na ni-voju BiH, ponovno zahtevala ustanovitev svoje entitetske družbeza prenos električne energije.Kovačević je po seji upravnega odbora Elektroprenosa dejal, da vkolikor Elektroprenos takoj ne začne z izgradnjo prenosnegaomrežja, fizično ne bo mogoče prevzeti električne energije, ki jobodo proizvedli energetski objekti, ki se trenutno gradijo, mednjimi tudi termoelektrarni Stanari in Ugljevik 3 ter hidroelek-trarne na gornji in srednji Drini.Upravni odbor Elektroprenosa je na seji, ki je konec aprila pote-kala v Banjaluki, pregledal dolgoročni razvojni plan elektroener-getskega omrežja v BiH ter triletni plan investicij, po katerem bise za financiranje razvoja in modernizacijo iz lastnih sredstev na-menilo okoli 225 milijonov evrov.

EFT dobil soglasje za izgradnjo HidroelektrarneUlogMirsad Bajtarević, Sarajevo

Ministrica za prostorsko urejanje, gradbeništvo in ekologijo Re-publike Srbske Srebrenka Golić je v Kalinoviku, podjetju EFTGroup, izročila soglasje za izgradnjo hidroelektrarne (HE) Ulogna Neretvi v vrednosti okoli 60 milijonov evrov.

Projekt predvideva izgradnjo pretočne HE, ki bo imela proiz-vodno moč 35 MW in povprečno letno proizvodnjo električneenergije v višini 85.000 MWh. Vsa dosedanja dela, ki se nanašajona raziskave, pripravo tehnične dokumentacije, elektroenergetskadela in tudi na izgradnjo pristopnih lokalnih poti, so v glavnemnaredila podjetja in svetovalne hiše iz Republike Srbske.Pri projektu bo samo na izgradnji jezu zaposlenih okoli 350 de-lavcev, za njegovo vzdrževanje in redno delo na njem pa 20 stro-kovnjakov in usposobljenih kadrov.

Srbija pripravljena na odprtje regionalne borzez električno energijoDragan Obradović, Beograd

Srbska ministrica energetike Zorana Mihajlović je na konferenciz naslovom Kako do integriranega trga električne energije v ju-govzhodni Evropi, ki je potekala 25. aprila v Beogradu v organi-zaciji Balkan magazine, dejala, da se je v Srbiji proces liberali-zacije trga električne energije že začel.»Obstaja zakonska regulativa, vendar je bila država na nekaterihpodročjih res nepripravljena. Vlada Srbije bo v dogovoru z Ener-getsko skupnostjo jugovzhodne Evrope sprejela določene ukrepein odločitve, s katerimi bo vzpostavljena regionalna borza zaelektrično energijo,« je dejala ministrica energetike Zorana Mi-hajlović in dodala, da je bilo sicer v Srbiji samo v tem letu na trguregistriranih 29 trgovcev električne energije. Prav tako je dejala,da je Srbija že sprejela številne dokumente in zakone, da bi li-beralizirala trg z elektriko, kljub temu pa obstajajo odpori, ki sesicer pojavljajo v vseh velikih sistemih, ko je potrebno izpeljati do-ločene spremembe. Spomnila je tudi, da je od 1. januarja 2013 trgelektrične energije uradno odprt in da 10 odstotkov potrošnje navisoki napetosti sedaj že pokriva drugi dobavitelj izven sistemaElektroprivrede Srbije (EPS), to je slovenski GEN-I.

NIS postal lastnik 50 odstotkov delnic vvetrnem parku PlandišteDragan Obradović, Beograd

Naftna industrija Srbije (NIS) je postala lastnica 50 odstotkov del-nic v projektu izgradnje vetrnega parka Plandište (v južnem Ba-natu). Že v decembru 2012 je družba podpisala sporazum o iz-gradnji tega vetrnega parka z lastniki delniške družbeEnergovind. Medtem je interes za sodelovanje pri izgradnji ve-trnega parka Plandište izkazala tudi francoska družba AkuoEnergy SAS, ki je z delniško družbo Energovind podpisala me-morandum o sodelovanju.Projekt izgradnje vetrnega parka predvideva izgradnjo 34 vetr-nih generatorjev s skupno močjo 102 MW. Vrednost projekta,vključujoč pripravo osnovne dokumentacije in pridobitve dovo-ljenj, znaša 160 milijonov evrov. NIS bo zagotovil 23,5 milijonov



evrov, preostala sredstva pa bodo zagotovljena z bančnimi krediti.Pričakuje se, da se bo izgradnja vetrnega parka začela junijaletos, v prvem kvartalu 2014 pa se začnejo priprave za poskusnizagon.

Hrvaški Končar se zanima za prihodnostslovenskega LitostrojaIgor Ilić, Zagreb

V podjetju Končar, najuspešnejšem hrvaškem ponudniku strojneopreme, so v začetku aprila potrdili, da želijo aktivno sodelovativ procesu, ki bi slovenskemu Litostroju zagotovil uspešno pri-hodnost. Družba se je tako odzvala na poročanje hrvaških medi-jev, da se slovenski Cimos pripravlja na prodajo podjetja LitostrojPower, ki proizvaja turbine za hidroelektrarne in druge energet-ske obrate.Cimos se je po navedbah medijev znašel v finančnih težavah inpotrebuje 20 milijonov evrov državne pomoči. Eden od pogojev,da bi jo lahko prejel, je prodaja Litostroja Power, za katerega bilahko iztržili okrog 35 milijonov evrov.

»Končar in Litostroj Power sta partnerja že vrsto let. V preteklo-sti smo sodelovali in še vedno sodelujemo pri gradnji številnihhidroelektrarn po svetu. V vsem tem času smo spletli trdne part-nerske vezi, ki delujejo v dobro obeh podjetij,« so v Končarju po-vedali za Energetiko.NET.Spomnili so tudi, da so pobude za združitev nekaterih delovskupine Končar in Litostroja obstajale že pred leti. »To se takratni uresničilo. Pričakujemo, da se bo naše uspešno sodelovanje zLitostrojem nadaljevalo, zato nas prihodnost podjetja skrbi. Vsedogajanje v zvezi s tem skrbno spremljamo,« so še pojasnili, pritem pa ni povsem jasno, ali se hrvaška družba tudi sama zanimaza prevzem Litostroja.»Do zdaj o nakupu Litostroja nismo razmišljali, toda to ne po-meni, da nismo pripravljeni aktivneje sodelovati pri oblikovanjuprihodnosti podjetja,« so bili skromni v Končarju, ki je eden naj-večjih in najuspešnejših hrvaških izvoznikov in je s svojo opremoprisoten v več kot 60 državah. V začetku aprila so v podjetju po-ročali tudi o uspešnem zagonu hidroelektrarne v Kostariki, za ka-tero so prispevali dva generatorja. �

Več o energetiki v JV Evropi na www.energetika.net/see!



SvEt inovAtivnoSti

Okrog sveta leta �0��Vsak postanek bo trajal 10 dni, testni po-

leti pa so se začeli v San Franciscu 30.marca. Leta 2010 je letalo letelo 26 ur brezpostanka, s čimer so dokazali, da lahko ab-sorbira dovolj sončne svetlobe, lani pa jepoletelo od Madrida do Maroka. Okrogsveta naj bi po napovedih snovalcev letalaprototip NB-SIB poletel leta 2015. »Enajstodstotkov večje letalo je narejeno tako, dabo lahko preletelo oceane in bolj vlažnaobmočja od vzhoda do zahoda pa tudi v se-verno hemisfero,« piše na spletni strani So-lar Impulse. Ker pa kabina ni pod priti-skom, pilot potrebuje masko s kisikom. Pravtako na letalu ni ogrevanja. V tem pogleduje letenje s takšnim letalom manj udobno.

Savdska Arabija bi v Evropoizvažala elektriko, pridobljenoiz energije soncaTanja Srnovršnik

Savska Arabija, ki je znana predvsem kotizvoznica nafte, namerava v prihodnje ve-liko investirati v obnovljivo energijo. Obtem že razmišlja tudi o tem, kako bi po-zimi, ko je v kraljevini zaradi nižjih tem-perature manjša potreba po uporabi klime,izvažala električno energijo iz sonca v Evro-po, piše Reuters.

V Savdski Arabiji imajo trenutno inštali-ranih le za okoli 10 do 11 MW kapacitetsončnih elektrarn, da pa bi zmanjšali do-mačo porabo nafte, imajo na področju ob-novljivih virov energije in jedrske energijevelike ambicije. Tako načrtujejo, da bodo doleta 2032 zgradili za 17 GW jedrskih kapa-citet. Poleg tega nameravajo do leta 2020inštalirati 24 GW obnovljivih kapacitet, do

leta 2032 pa že 54 GW. S tem bi SavdskaArabija postala ena glavnih proizvajalk ob-novljive energije na svetu. Prve javne raz-pise za sončne elektrarne naj bi objavili šeletos, je prejšnji teden v Parizu napovedalKhalid Al Sulaiman, podpredsednik obno-vljive energije v organizaciji King AbdullahCity for Atomic and Renewable Energy(KACARE).

Glavni izziv električnega sektorja SavdskeArabije leži v tem, da pozimi ter delomaspomladi in jeseni 45 odstotkov proizvodnihkapacitet praktično miruje. Hlajenje stavbnamreč poleti predstavlja kar 50 odstotkovporabe energije. Zato so v kraljevini preučilipotencial izvažanja električne energije v ob-dobjih manjše porabe v države, kjer imajo vtem času vrhunec porabe energije.

Po Sulaimanovih besedah bi lahko Savd-ska Arabija preko severne Afrike ali Turčijein Bolgarije – tej možnosti sicer niso naj-bolj naklonjeni, ker je država neto izvoznicaelektrične energije – v Evropo izvažala do10 GW električne energije, kar je ekviva-lentno 10 jedrskim elektrarnam. Investicijev omrežje, potrebno za prenos električneenergije iz Savdske Arabije v Evropo, biznašale med 15 in 20 odstotki celotne in-vesticije, potrebne za inštalacijo okoli 20GW obnovljivih kapacitet. »Naša študijakaže, da je trgovanje z EU ekonomsko smi-selno, odvisno od izbrane prenosne poti,«še pravi Sulaiman.

Inovativne energetske novičke

Solarni let preko AmerikeSimona Drevenšek

Ta mesec je iz San Francisca proti NewYorku poletelo prvo solarno letalo, ki bolahko letelo podnevi in ponoči.

Podjetje Solar Impulse, ki je znano kotpionir solarnih letal, je sporočilo, da boprvo solarno letalo letelo od zahodne dovzhodne obale ZDA. S tem bodo prikazali,da eksperimentalna tehnologija deluje.

Letalo Solar Impulsa ima krila, ki sodaljša od Boeinga 747, je pa lažje kot avto-mobil, poroča britanski Guardian. Prvi po-let bo opravilo maja, ko bo vzletelo v SanFranciscu in se do New Yorka, kjer bo pri-stalo julija, ustavljalo v različnih mestih podržavi. Idejna očeta letala, ki ga napaja 12 ti-soč solarnih celic, s čimer mu zagotavljajoletenje podnevi in ponoči brez kerozina, staŠvicarja Bertrand Piccard in Andre Borsch-berg. »Le z izzivi in izobraževanjem lahkopostanemo pionirji, ki iščejo inovativnerešitve za družbo,« so v izjavi za javnost za-pisali pri Solar Impulse.

Inženirji pa ob tem ne trdijo, da bo so-larno letalo nadomestilo kerozinska. Nenazadnje ima solarno letalo le en sedež zapilota, štiri majhne električne motorje,skozi oblake pa lahko leti le 50 milj na uro.Z njim bosta izmenično letela očeta inova-cije. Zvezni urad za letalstvo je polet dovo-lil po tem, ko so letalo pregledali.

Svojo pot od zahodne do vzhodne obaleZDA bo letalo pričelo 1. maja, če bo do-puščalo vreme, je dejala tiskovna predstav-nica Solar Impulse Alenka Zibetto. Prvipostanek bo v Phoenixu, potem v Dallsu,Atlanti ali St. Louisu, nato v Washingtonu,končni postanek pa v New Yorku.

Foto

:Sol

arIm

puls

e

Foto: Združenje fotovoltaične industrije Savdske Arabije



SvEt inovAtivnoSti

Inovativna uporabanizkotemperaturnihgeotermalnih virov zaproizvodnjo električne energijeLidija Petrišič Colarič

Da bi raziskali možnosti izkoriščanjanizkotemperaturnih geotermalnih virov zaproizvodnjo električne energije v kombi-naciji z drugimi obnovljivimi viri (OVE), je16 partnerjev iz osmih držav na pobudoEnergetske agencije za Savinjsko, Šaleškoin Koroško (KSSENA) letos pristopilo kprojektu Inovativna uporaba nizkotempe-raturnih geotermalnih virov v JV Evropi(GeoSEE). Kot je za Energetiko.NET po-udaril vodja projekta pri agenciji KSSENAGregor Tepež, želijo na območju držav ju-govzhodne Evrope s projektom doseči iz-rabo toplotnih vodonosnikov pod 100 °C obpomoči dodatnega obnovljivega vira zaproizvodnjo električne energije.

Projekt, pri katerem od slovenskih part-nerjev sodelujeta tudi Energetska zbornicaSlovenije in Fakulteta za energetiko Uni-verze v Mariboru, se osredotoča na proiz-vodnjo električne energije posredno iz niz-koin srednjetemperaturnih geotermalnihvodonosnikov. Tem ob hkratni rabi toplote

kot primarne energije s pomočjo dodat-nega obnovljivega vira dvignejo tempera-turo za energijsko rabo.

»Šele v zadnjih desetletjih se je uporabageotermalne energije razširila tudi na pro-izvodnjo električne energije, vendar je bilata izraba omejena le na visokotemperaturnevodonosnike s temperaturami 150 °C inveč. V zadnjih letih pa se že pojavljajo po-skusi izrabe toplotnih vodonosnikov pod100 °C ob pomoči dodatnega obnovljivegavira za proizvodnjo električne energije. Inravno to je namen našega projekta na po-dročju držav jugovzhodne Evrope,« poudarjaTepež. Seveda je, kot poudarja, izkoriščanjegeotermalne energije pogojeno s tehničnimi

možnostmi, ekonomskimi interesi in poli-tično voljo ter ne nazadnje tudi z uspešno-sti projektov, izvedenih v preteklosti.

Spletna aplikacija s potencializa vso Slovenijo

Kombinacija različnih obnovljivih virovin optimizacija procesov so zelo zanimivetehnologije za raziskave in implementacijov Sloveniji. Fakulteta za energetiko preučujeobmočje Šaleške doline, ki ima potencial zaizkoriščanje nizkotemperaturne geoter-malne energije v kombinaciji z ostalimiOVE. »Analizirali bomo potencialno izrabote energije tako s tehnološkega kot z eko-nomskega vidika,« poudarja Urška Novosels Fakultete za energetiko.

Sicer bo zasnova uporabe geotermalneenergije izdelana za Šaleško dolino, vendarpa bo eden izmed produktov projekta, takoTepež, tudi spletna aplikacija, ki bo prika-zovala potenciale za celotno Slovenijo.Vsem občinam in drugim potencialnimvlagateljem bodo na voljo podatki in zas-nove ekonomične izrabe obstoječih poten-cialov OVE s poudarkom na geotermalnienergiji, ki poleg pridobivanja toplotneenergije omogočajo tudi proizvodnjo elek-trične energije. �

V projektu GeoSEE – Inovativnauporaba nizkotemperaturnihgeotermalnih virov v JV Evropisodeluje 16 partnerjev iz osmihdržav z območja JV Evrope –Slovenije, Bolgarije, Madžarske,Romunije, Italije, Hrvaške,Makedonije in Srbije. Projekt,ki poteka v okviru programa Cilj 3:Jugovzhodna Evropa, je ocenjen napribližno dva milijona evrov in bopotekal vse do konca leta 2014.

Napredna znanja s področja avtomatizacije, informatizacije in kibernetizacije procesov

KC STVZavod Center ARIJamova cesta 39, 1000 Ljubljanawww.kcstv.si



V zadnjem času je mogoče zaslediti polemiko o tem, kajdoloča ceno elektrike v Sloveniji. Ali cene čezmejnihprenosnih zmogljivosti med Nemčijo in Slovenijo alikateri drugi dejavniki? Da lahko odgovorimo napostavljeno vprašanje, moramo poznati splošneprincipe določanja cen elektrike na trgu električneenergije. Govorimo seveda o tržni ceni električneenergije, torej o ceni, po kateri jo kupujejo dobavitelji inprodajajo proizvajalci, in ne o končni ceni elektrike, pokateri jo plačujemo potrošniki. Ta cena je s tržno sicerposredno povezana, vendar jo določijo dobavitelji samiin ni nujno, da odraža trenutno tržno ceno.

Določanje cene električne energije na izoliranem trguNajprej si poglejmo, kako določajo cene na izoliranem trgu, to-rej na trgu, ki ni obdan s čezmejnimi prenosnimi zmogljivostmi(ČPZ). Predpostavimo, da gre za učinkovit trg, torej za trg, na ka-terem kupec in prodajalec dosežeta najoptimalnejšo ceno. Na temtrgu prodajalec elektriko posamezne proizvodne enote prodaja poceni, ki pokrije stroške proizvodnje elektrike v tej enoti. Ta cenaje marginalna cena enote in je odvisna predvsem od cene goriva,cene emisij (CO2) in fiksnih stroškov. Različne enote imajo ra-zlične marginalne cene. Najvišjo ceno imajo enote, ki proizvajajoelektriko iz nafte, sledijo jim plinske enote, enote, ki kurijo črnipremog, enote, ki jim je kurivo lignit, sledijo jedrske enote itd.Posamezna enota proizvaja električno energijo pri neki moči. Vpoenostavljenem primeru seznam proizvodnih enot z njihovimimočmi in cenami predstavlja krivuljo ponudbe oziroma »meritorder« (slika 1). Enote, ki morajo proizvajati električno energijov vsakem primeru, torej neodvisno od cene, kot so recimo vetrneter solarne elektrarne in delno tudi hidroelektrarne, morajo vsoproizvedeno energijo tudi prodati. Zato za te enote določimo mar-ginalno ceno 0.Krivuljo povpraševanja določajo porabniki električne energije: in-dustrija, javna uprava, gospodinjstva, javna razsvetljava itn. Delenergije pa se porabi tudi za distribucijo elektrike do končnih od-jemalcev. Krivulja povpraševanja je mnogo manj elastična (manjje odvisna od cene), se pa spreminja čez dan in čez teden. Odvi-sna je tudi od vremenskih razmer, na primer od temperature instopnje oblačnosti.Podobno kot na drugih trgih tudi na trgu z električno energijoceno določa presečišče med krivuljo ponudbe in porabe. Enote,ki imajo marginalno ceno manjšo od končne cene, bodo energijoproizvajale, druge pa ne, ker se jim to ne splača. Ker se porabačez dan spreminja, se čez dan spreminja tudi cena električneenergije. Cena električne energije se torej določa za vsako obra-čunsko uro posebej. Na organiziranem trgu ceno posamezneobračunske ure določa borza z električno energijo za dan vnaprej.

Določanje cene električne energije med povezanimi trgiKaj pa če trg ni izoliran in je s čezmejnimi prenosnimi zmoglji-vostmi povezan z drugim trgom? Ponovno predpostavimo, da jetrg učinkovit. V tem primeru bo energija s trga z nižjo ceno prešlana trg z višjo ceno. Dokler sta ceni različni, bo na učinkovitemtrgu pretečena energija zapolnila celotno razpoložljivost ČPZ-ja.Ko se to zgodi, pravimo, da je prišlo do zamašitev (ang. conge-stion) na meji.Ker trg ni več izoliran, je treba popraviti krivuljo povpraševanjain ponudbe. Na trgu, ki uvaža energijo, v ponudbo dodamouvoženo energijo. Moč »nove enote« v merit orderju določa ve-likost čezmejne prenosne zmogljivosti, ceno enote pa izvozni trg(slika 2). Na trgu, ki izvaža energijo, pa je treba podobno popra-viti krivuljo povpraševanja. Če se nova ponudbena krivulja sekas krivuljo porabe na enoti, ki predstavlja uvoz energije, je cena naobeh trgih enaka (slika 3). V tem primeru ni več nujno, da je čez-

goStUjoČi KoMEntAr

Kaj vpliva na ceno električneenergije v Sloveniji (1. del)mag. Borut Janša, Mentor EBS d.o.o., strokovnjak za razvijajoče se trge z električno energijo

Slika 1: določanje cene električne energije s krivuljo ponudbe in porabe –»Merit order«

Slika 2: določanje cene električne energije na trgu z zamašitvijo



goStUjoČi KoMEntAr

mejna prenosna zmogljivost v celoti izkoriščena, zato takrat pra-vimo, da na meji ni zamašitve. Ker sta ceni enaki, ni več potrebepo pretoku energije med trgoma in zato ni več zamašitve. Če greza več trgov, ravnamo podobno, torej v krivuljo ponudbe do-damo uvoženo energijo z vseh trgov, iz katerih uvažamo energijo,in v krivuljo porabe vso energijo, ki jo izvažamo.Kaj pa cena čezmejne prenosne zmogljivosti? Ali ta vpliva na

ceno elektrike? Pravzaprav ne, cena ČPZ je dejansko posledica ra-zlik cen med trgoma. Najlaže si to predstavljamo z naslednjo po-nazoritvijo. Kupec lahko kupi energijo na domačem trgu po tre-nutno veljavni ceni ali pa jo uvozi s sosednjega trga, kjer je cenanižja. Da bo lahko uvozil energijo, pa mora kupiti še ČPZ. Če bibila cena ČPZ-ja nižja od razlike med cenama električne energijena trgih, bi vsi trgovci energijo raje uvozili, saj bi jim bil takšennakup manjši strošek. Če je trg učinkovit, se stroška nakupa ener-gije doma ali iz uvoza prej ali slej izenačita. To pomeni, da bocena v idealnem primeru enaka razliki cen med trgoma.Predpostavili smo, da je trg učinkovit. Kaj pa če ni? Tudi v temprimeru zaključki še vedno veljajo, le zgodi se, da pride do od-stopanj tako pri cenah ČPZ-jev kot pri cenah elektrike na posa-meznih trgih. Te anomalije se navadno odražajo v večjih maržahtrgovcev.

Kaj torej določa ceno električne energije v Sloveniji?Slovenski energetski trg je s čezmejnimi prenosnimi zmoglji-vostmi povezan s tremi trgi (Italija, Nemčija in Hrvaška). Najprejpoglejmo, če lahko pride do zamašitve na vseh mejah hkrati, karbi pomenilo, da se v nekaterih primerih slovenski trg obnaša kotsamostojni trg. Čezmejne prenosne zmogljivosti so pri nasled-njih približnih vrednostih: Avstrija 900 MW, Italija 500 MW,Hrvaška 1200 MW. Ob vzdrževalnih delih na prenosnih zmo-gljivostih lahko te vrednosti močneje odstopajo, vendar se to

redko zgodi hkrati na vseh mejah. Slovenska proizvodnja in po-raba električne energije sta dokaj uravnoteženi, zato ni večje po-trebe po uvozu ali izvozu električne energije. Na podlagi podatkovin razmer na našem trgu ocenjujem, da je takrat, ko so potrebepo uvozu elektrike največje (slaba hidrologija, nizke ali zelo visoketemperature, nuklearka ne obratuje), potreben uvoz največ do1700 MW energije v posamezni uri. Ob presežkih energije (do-bra hidrologija) pa lahko izvoz po moji oceni doseže moč do 1000MW v posamezni uri. Kot smo pokazali prej, sta količina proiz-vedene energije in posledično uvoz ali izvoz odvisna tudi odcene energije na sosednjih trgih, vendar je ponudbena krivulja prinas dokaj neelastična, zato ne prihaja do večjih nihanj pri proiz-vodnji in tudi ne pri uvozu ter izvozu. Naša ocena torej vzdrži. Čeprimerjamo skupno čezmejno prenosno zmogljivost 2600 MWz izvozom ali uvozom, ugotovimo, da le-ta močno presega po-Slika 3: določanje cene električne energije na trgu brez zamašitve

Slika 3: Podatki o največjem uvozu, izvozu in čezmejnih prenosnih zmog-ljivostih na slovenskih mejah

trebe po uvozu ali izvozu. Torej vsaj na eni meji ne more priti dozamašitve. Sklep: cena električne energije je enaka ceni na vsajenem od sosednjih trgov. Ob slabi hidrologiji je cena električneenergije pri nas v večini dneva enaka hrvaški ceni, ob zelo dobrihidrologiji je predvsem v cenejših urah enaka avstrijski ceni inob zelo nizkih temperaturah je lahko cena električne energije vSloveniji predvsem v urah z najvišjo porabo enaka italijanski ceni.Torej je dejavnikov, ki vplivajo na slovensko ceno, mnogo, kot jemnogo dejavnikov, ki vplivajo na ceno elektrike v Avstriji, naHrvaškem ter v Italiji, in ni lahko nazorno določiti vzrokov zaspremembo cene. V naslednjem prispevku bomo s ponazorit-vami in povezavami podrobneje opisali dejavnike, ki vplivajo naslovensko ceno električne energije. �



Gazprom pocenil plin zaSlovenijo za 24 %, plinnajdražji za Makedonijo,najcenejši za BritanijoDr. Mihael G. Tomšič

goStUjoČi KoMEntAr

Leta �0�� je Gazprom moral zaradi konkurence inzmanjševanja prodaje skleniti nekaj kompromisov pricenah. Po neuradnih podatkih, ki jih je objavila moskovskaIzvestja je na začetku leta �0�� cena plina za Slovenijoza �� % nižja kot v prvi polovici leta �0��. Podobnegaznižanja cene plina so deležne Bolgarija, Poljska, Češkain Švica. Gazprom je znižal cene v povprečju za �� %.Razlike ostajajo ogromne in nelogične: Makedonija bomorala plačevati �� US$/�000 Sm�, kupci v VelikiBritaniji pa le �� US$/�000 Sm�.

Cenovni zemljevid Gazpromove prodaje plina v EvropiGeografija cen (slika in tabela, vir: Izvestja) je na pogled nelo-gična. Po inženirski in mikroekonomski logiki bi pričakovali, dabo cena plina najnižja ob ruski meji in bo nato naraščala z od-daljenostjo oziroma s transportnimi stroški. To je model, ki gaskuša uveljaviti EU: konkurenčni trgi naj bi se vzpostavili na po-sameznih vozliščih, kupec pa naj bi poleg cene na vozlišču no-sil še stroške za transport do doma. Gazpromov model je meša-nica klasičnega »net-back« načela in »strateškega odiranja« zaradiodvisnosti kupca od dobav iz Rusije. Po načelu »net-back« se pro-



goStUjoČi KoMEntAr

dajalec z lokalnim veletrgovcem dogovori o ceni, ki jo trg prenese;včasih je bilo to tako, da so upoštevali za velike industrijskekupce in elektrarne kot primerjavo ceno mazuta, za prodajo nadrobno pa ceno kurilnega olja. V »dobrih starih časih« je bila pro-dajna cena Gazproma skoraj neodvisna od razdalje: v Franciji jebila približno enaka kot v Avstriji.

Cenovna strategija Rusije (Gazproma) v EvropiRusko državno velepodjetje Gazprom se po navodilih državnegavrha kljub tveganju oklepa togih prodajnih strategij. Motiv ce-novne strategije »čim dalj časa obdržati čim višje cene« je ra-zumljiv. Dolgoročno pa je nevzdržen. Gazprom se mora sedaj, na-mesto da vztraja pri referenčni ceni nafte (mazuta oziromakurilnega olja), v nekaterih državah prilagoditi konkurenčnimtrgom z zemeljskim plinom. Kjer konkurence še ni, izhaja iz kla-sičnega modela, ki ga ima zapisanega v še veljavnih dolgoročnihpogodbah, torej izhaja iz cene nafte s »strateškimi« popravki.Polno ekvivalentno ceno nafte so plačevale »sovražne« države, naprimer Ukrajina, Poljska in baltske državice. Velikim strateškimpartnerjem, na primer Nemčiji, pa je Gazprom popuščal priceni.V dolgih desetletjih od začetka dobav v Zahodno Evropo (in knam) si je Rusija (SZ) kljub hladni vojni pridobila zaupanje kotzanesljiva dobaviteljica. V zadnjem desetletju pa se je vse pre-večkrat zatekla k uporabi svojega energetskega potenciala za po-litični pritisk. V baltskih državah, ki so s plinskimi povezavamiše vedno integrirane v nekdanje omrežje (v Latviji je tudi veli-kansko regionalno plinsko skladišče), plačujejo plin dražje kot vvečini držav Srednje Evrope. Po agencijskih poročilih je grosi-stična cena za Litvo kar 540 US$/1000 Sm3, za Estonijo in Lat-vijo pa je le za 15 % nižja. Maloprodajne cene plina so se v Litviv sedmih letih dvignile kar za 4,5-krat. V kriznih časih, ki so pre-

bivalce baltskih državic zelo prizadeli, je to še bolj boleče. Ode-ruške cene (v primerjavi s komercialnimi cenami za velike ev-ropske porabnike) so slaba osnova za prihodnje poslovne odnose.

ZaključekRuska plinska strategija zadnjega desetletja deli države Evrope vtri skupine: države z nizkim deležem ruskega uvoza in konku-renčnim trgom, plinsko odvisne države in »sovražne« države. Zato zadnjo skupino Rusija izrablja plin za gospodarsko-političnipritisk.Slovenija se je v drugi polovici leta 2012 zaradi vstopa konku-renčnih dobaviteljev plina izvlekla iz skupine odvisnih držav, kiplin plačujejo po stari formuli vezave na ceno nafte; Gazprom jeza dobave v Slovenijo pristal na 24-odstotno znižanje cene. Poneuradnih podatkih je sedaj cena ruskega plina za naše kupcenižja kot v drugih vzhodnoevropskih državah in sosednji Italiji,a je še vedno višja kot v Avstriji. Cena za Slovenijo je prav tako ševedno višja kot za Nemčijo (za 14 %) in za Švico (za 10 %), čepravje švicarski uvoz po obsegu pol manjši kot slovenski pa tudi pottja je daljša. V letu 2013 za Slovenijo verjetno še ne bodo zrele raz-mere za nadaljnje izboljšanje položaja na plinskem trgu.Slovenija se mora aktivno vključiti v območje s konkurenčnostrukturo plinskega trga. K temu lahko prispeva izgradnja pli-novodov pri nas, tudi Južnega toka, če ne bo nad njim visel mo-nopol Gazproma. Upamo tudi na boljše povezave Hrvaške z ev-ropskim sistemom plinovodov in na izgradnjo plinovodov vevropskem »južnem koridorju« (od Bližnjega vzhoda in kaspij-skega območja).Koristna bo tudi izgradnja enega ali več terminalov za ute-kočinjen zemeljski plin. Če terminali v Tržaškem zalivu okoljskoniso sprejemljivi, je treba podpreti načrtovani terminal nahrvaškem Krku. �

tabela 1: Prodajne cene zemeljskega plina dobavitelja gazprom (urejeno po padajoči ceni v letu 2013.

država cena 2012, 1. poll.US$/1000Sm3 sprememba cena 2013

US$/1000Sm3razlika cene

US$/1000Sm3količ. 2012

mrdSm3

1 Makedonija 564,3 -12% 496,6 -67,7 0,15

2 Grčija 476,7 -12% 419,5 -57,2 2,40

3 Romunija 431,8 -5% 410,2 -21,6 3,30

4 Bosna in Hercegovina 515,2 -21% 407,0 -108,2 0,30

5 Srbija 457,3 -12% 402,4 -54,9 1,00

6 Slovaška 429,0 -8% 394,7 -34,3 6,50

7 Italija 440,0 -11% 391,6 -48,4 21,50

8 Bolgarija 501,0 -22% 390,8 -110,2 2,90

9 Poljska 525,5 -27% 383,6 -141,9 10,30

10 Madžarska 390,8 -2% 383,0 -7,8 6,80

11 Danska 495,0 -24% 376,2 -118,8 0,40

12 Turčija 406,7 -8% 374,2 -32,5 22,80

13 Češka 503,1 -26% 372,3 -130,8 8,50

14 Slovenija 485,6 -24% 369,1 -116,5 0,60

15 Avstrija 397,4 -11% 353,7 -43,7 6,10

16 Nizozemska 371,4 -5% 352,8 -18,6 2,20

17 Francija 373,7 -8% 343,8 -29,9 9,00

18 Švica 442,2 -25% 331,7 -110,6 0,30

19 Finska 384,8 -16% 323,2 -61,6 3,60

20 Nemčija 379,3 -16% 318,6 -60,7 35,50

21 Velika Britanija 313,4 -9% 285,2 -28,2 7,70


Energetika.NET�0

Objavljeni prvi podatki oproizvedenih emisijah CO2za leto 2012 v okviru shemetrgovanja z emisijami EUdr. Aleksandra Murks Bašič, Nova KBM d.d.

goStUjoČi KoMEntAr

Država A-E2012 A-E2011 A-E2010 A-E2009 A-E2008

Avstrija 5.796 2.042 1.220 4.528 -1.925

Belgija 16.979 10.354 5.922 10.591 -78

Ćeška 17.893 12.241 10.500 12.127 5.160

Danska 6.867 2.443 -1.360 -1.549 -2.565

Estonija 551 1.139 -2.659 1.477 -1.863

Finska 9.600 2.911 -3.374 2.715 367

Francija 69.836 34.353 22.979 17.473 5.438

Grčija 3.830 7.176 4.709 -415 -6.169

Irska 2.529 5.806 3.669 2.737 -411

Italija 14.885 5.473 8.541 24.135 -8.466

Latvija 2.257 1.698 1.522 2.369 985

Litva 2.661 2.431 1.762 1.782 1.406

Luksemburg 2.727 436 236 307 389

Madžarska 3.23 2.030 2.260 1.516 -2.105

Nemčija -366 -49.547 -54.365 -36.574 -84.094

Nizozemska 19.122 8.865 108 2.803 -6.754

Poljska 17.210 4.184 5.914 10.841 -3.105

Portugalska 9.866 8.231 8.330 2.632 576

Romunija 27.324 23.575 27.647 24.908 7.972

Slovaška 15.551 10.395 10.658 10.545 6.829

Slovenija 628 230 97 149 -646

Španija 20.844 18.361 29.343 13.798 -9.568

Švedska 7.460 2.856 874 3.595 694

Velika Britnija 33.271 2.485 -16.853 -14.814 -50.750

SKUPAJ 310.546 120.169 67.677 97.678 -148.682

Evropska komisija je v skladu s termin-skim načrtom v začetku aprila 2013 obja-vila prve podatke o proizvedenih emisijahCO2 za upravljavce naprav, ki sodelujejo vshemi trgovanja z emisijami EU (v nada-ljevanju EU ETS). Sodelujoče države, drža-ve članice EU-27, Islandija, Norveška inLiechtenstein, so leta 2012 proizvedle 1.842mio. ton CO2, kar je za 3,26 odstotka manjkot leto prej. Objavljeni podatki še niso po-polni za Bolgarijo, Ciper, Liechtenstein inNorveško, medtem ko je Islandija leta 2012sodelovala z upravljavci naprav letalskih

družb. Najbolj so zmanjšale proizvedeneemisije CO2 naslednje države: Francija za15,97 mio. ton, Italija za 8,71 mio. ton, Polj-ska za 6,86 mio. ton, Češka za 4,87 mio.ton, Finska za 4,41 mio. ton in Slovaška za4,29 mio. ton. Nekatere države pa so leta2012 proizvedle več emisij CO2 kot leta2011. Med njimi so Velika Britanija s 26,10mio. ton, Nemčija z 12,97 mio. ton, Irskaz 10,45 mio. ton in Španija s 7,20 mio. ton.Slovenija je bila med državami, ki so zmanj-šale emisije CO2. in sicer jih je zmanjšalaza 314 tisoč ton oziroma za 3,93 odstotka.

Leta 2012 je bilo obravnavanim državamdodeljenih za 2.212 mio. emisijskih ku-ponov, kar je bilo za 9,68 odstotka več kotleta 2011. Glavni vzrok za povečanje do-deljene količine emisijskih enot je bilavključitev upravljavcev naprav iz letalskegasektorja. Po izločitvi držav, za katere po-datki o proizvedenih emisijah še niso po-polni, je bil leta 2012 dosežen presežekemisijskih kuponov v višini 310,55 mio.ton. Podrobnejši podatki o presežkih ozi-roma primanjkljajih emisijskih kuponovpo posameznih državah so razvidni v ta-

tabela 1: presežki oziroma primanjkljajiemisijskih kuponov EU EtS po posameznihdržavah (v tisoč tonah)

beli 1. V kjotskem obdobju (2008–2012) jebil dosežen presežek emisijskih kuponovza 447,39 mio. ton.Slovenija je leta 2012 proizvedla za 628 ti-soč ton manj emisij CO2, kot ji je bilo do-deljenih emisijskih kuponov, kar zelo ja-sno ponazarja slika 1. Energetski sektor jeponovno proizvedel primanjkljaj emisij-skih kuponov v višini 28,65 tisoč ton ali za290,53 tisoč ton manj kot leto prej. Znotrajslovenskega energetskega sektorja bele-žimo primanjkljaj samo pri enem upra-vljavcu (Termoelektrarna Šoštanj – 247



tisoč ton), medtem ko so vsi drugi upra-vljavci naprav beležijo presežke emisijskihkuponov.Industrijski upravljavci naprav so tudi leta2012 beležili presežek emisijskih kupo-nov za 656,78 tisoč ton, kar je za 19,56 od-stotkov več kot leta 2011. Trgovalne računeso zaprla naslednja podjetja: Termo d.d.(Bodovlje), Tekstilna tovarna Prebold d.d.,

Tanin Sevnica d.d., TVT Maribor d.d., TSOd.d., Paloma Prevalje d.d., Opekarna Novomesto d.o.o., KG Rakičan, TMK d.o.o. inBPT Tržič d.d. Primanjkljaj emisijskihkuponov je proizvedlo 14 upravljavcevnaprav iz sektorja industrije, od tega naj-večje Termo d.d. (Trata), Lek d.d. (Men-geš), Impol d.d., Krka d.d. in Melamin d.d.(Kočevje). Leta 2012 je v EU ETS prvič so-

Slika 1: gibanje presežka oziroma primanjkljaja emisijskih kuponov v slovenskem energetskem sek-torju in industriji za obdobje 2008–2012

Največje zmotno prepričanje glede enegaizmed predlaganih strukturnih ukrepovna področju sheme trgovanja z emisijamiEU, ki obsega t. i. »backloading«, je zvi-ševanje cene emisijskih kuponov. Glavnicilj omenjenega ukrepa je ponovno vzpo-staviti ravnovesje na trgu emisij, kar ni ničdrugega kot uskladitev ponudbe in pov-praševanja, ki sta temelj pravilnega delo-vanja kakršnegakoli trga, ne samo emisij-skih enot. Poleg ekonomskega vidikaseveda ne smemo pozabiti na okoljski vi-dik, kjer pa kratkoročna in začasna reši-tev za izpolnjevanje ciljev do leta 2020vsekakor nista dovolj. Menim, da bi pred-lagana reforma vsaj delno pripomogla kboljšemu delovanju omenjenega fleksi-bilnega mehanizma, vendar pričakujemkorenite spremembe, ki bi preprečile po-dobna neugodna dogajanja v prihajajočihtrgovalnih obdobjih.

delovala tudi naša letalska družba AdriaAirways d.d., ki ji je bilo dodeljenih za82.534 ton emisijskih kuponov, proizvedlapa jih je za 11.052 ton manj. Največje pre-sežke emisijskih kuponov izkazujejo upra-vljavci naprav, ki so v postopku zapiranjaoziroma prestrukturiranja: Lafarge cementd.o.o., Nafta – Petrochem d.o.o., Vipap Vi-dem Krško d.d. in Radeče papir d.o.o.. �


Program aktivnosti v letu 2013*SREDA, 8. MAJ 2013 *** 11:00 – 15:00CER – energetsko učinkovitejši:

- En.forum: Kako do sredstev in s kakšnimi ukrepi doenergetske učinkovitosti?

- Voden ogled Centra energetskih rešitev- Individualno svetovanje partnerjev CER-a za

obiskovalce

TOREK, 14. 5. 2013 *** 12:00 – 16:00CER – energetsko učinkovitejši:

- OVE in URE v ekoloških naseljih (Interso)- Gradbeni materiali prihodnosti (Knauf Insulation)

ČETRTEK, 23. 5. 2013 *** 13:00 – 17:00CER – energetsko učinkovitejši:

- Koraki do energijsko varčne lesene montažnegradnje (Jelovica)

- Napotki za načrtovanje hiše jutrišnjega dne (En.svet)

SREDA, 29. 5. 2013 *** 11:00 – 15:00CER – energetsko učinkovitejši:

- Porabi manj, Informa Echo- Energijsko varčna gradnja hiš in velikih objektov kot

naložba za prihodnost (Jelovica)


- Energetsko učinkovite občine – kako jim je uspelo?(Energetika.NET)

- Energetsko učinkovito javno naročanje –razsvetljava, IT, osebna in transportna vozila(Institut Jožef Stefan)


- Izberite les in druge naravne materiale za kvalitetovašega bivanja (Jelovica)

- Zakaj izolirati kakovostno (prihranki energije –denarja – varovanje okolja)? (Knauf Insulation)


- Petrolove energetsko učinkovite in okolju prijaznerešitve (Petrol)

- S trajnostnimi izolacijskimi rešitvami do energetskoučinkovite stavbe

- JUBIZOL – fasadni sistemi po meri (JUB)


- Ekonomika energentov in doba vračanja (En.svet)- Optimizacija uporabe energentov (Petrol)- JUBIZOL – fasadni sistemi po meri (JUB)

PONEDELJEK, 26. 8. 2013 *** 10:00 – 14:00CER – energetsko učinkovitejši:

- Predstavitev knjige Zgodbe iz prihodnosti(Energetika.NET)

- Izkoristimo brezplačno energijo iz obnovljivih virov(Petrol)


- Kako to uspeva znanim Slovencem? (Energetika.NET)- Varčujmo po pameti – pravilno zaporedje ukrepov

(Knauf Insulation)


- Eko-energetske slikanice Hišek in Petrol(Energetika.NET)

- Načrtujete in nadzirajte porabo električne energije(Petrol)


- Energetsko učinkovit ovoj stavbe – fasada, streha,tla (Knauf Insulation)

- Prenova kotlovnic – kdaj? Kaj? Koliko? (Petrol)- Primerjava cen energentov in sistemov ogrevanja

(En.svet)


- Kako izbrati prava okna za prenovo ali novogradnjo?(Jelovica)

- URE pri obnovah stavb ter pri novogradnji (En.svet)

SREDA, 16. 10. 2013 *** 10:00: - 14:00CER – energetsko učinkovitejši:

- Modri svet – ali kako za energijo poskrbijonajmlajši? (Energetika.NET)

PETEK, 15. 11. 2013 *** 10:00 – 14:00CER – energetsko učinkovitejši:

- En.zajtrk s Petrolom in znanimi Slovenci(Energetika.NET)

- Individualno svetovanje partnerjev Centra energetskirešitev


- Zaključek sezone z En.zajtrkom in predstavitvamienergetske literature (Energetika.NET)

*Organizator si pridržuje pravico do sprememb v programu, program se bo skozi leto stalno dopolnjeval tudi z novimi aktivnostmi

Dogodke lahko spremljate na: www.energetika.net/dogodki, www.energijadoma.si/dogodki in www.cer-slo.siVeč informacij: [email protected]

Vsi dogodki se bodo izvajali v Centru energetskih rešitev v BTC, Ljubljana.



En.forUM

Na področju URE smo šelena sramežljivih začetkihTanja Srnovršnik, foto: Sara Živkovič

»Energetska slika Slovenije ni najboljrožnata,« je na En.forumu Energetike.NETin hkrati otvoritvenem dogodku Centraenergetski rešitev (CER) Kako donepovratnih sredstev in s kakšnimi ukrepido energetske učinkovitosti? poudarildirektor Eko sklada Milenko Ziherl.Slovenija sicer zelo potrebuje okolju prijaznein energetske naložbe, saj nas zaveze doEU silijo, da še bolj odločno ukrepamo nanekaterih področjih. »Na področju OVEdosegamo zastavljene cilje, na področjuURE pa smo šele na sramežljivih začetkih.Slaba tolažba je, da je situacija podobnatudi v ostalih članicah EU,« je dejal.

Ziherl je omenil direktivo EU o energetski učinko-vitosti, ki zahteva, da države članice od leta 2014letno prenovijo tri odstotke energetsko potratnihdržavnih stavb. »Da bi v Sloveniji dosegli cilje, bi bilpotreben celo bolj ambiciozen cilj – 7 odstotkov pre-novljenih stavb. Trenutno namreč ne dosegamoniti 2 odstotka,« je opozoril. Težave vidi v tem, da soviri financiranja omejeni in niso zadostni za ambi-cioznejše korake. Predvsem pri učinkoviti rabi ener-gije (URE) gre po Ziherlovih besedah za večje in-vesticije, v časih krize pa se ljudje težje odločajozanje. Kljub vsemu pa je spodbudno, da imajo naskladu za nepovratne finančne spodbude za inve-sticije v stanovanjskih stavbah že 6.000 vlog. Manjpa je vlog za kredite. Upajo, da bodo s sredstvizdržali do oktobra, ko se gradbena sezona zaključi,je dodal Ziherl.Opozoril je, da so poleg Eko sklada še drugi viri fi-nanciranja, kot so veliki zavezanci, razpisi ministr-stev. Upajo, da bo EU v zvezi z direktivo o energet-ski učinkovitosti in tremi odstotki prenov, ki jihpredvideva, razvezala mošnjiček in še prispevalasredstva. »Tudi zakonodajna oblast se zaveda perečesituacije. V zvezi s tem se pripravlja nov energetskizakon, ki naj bi se močno dotaknil tudi Eko sklada,«pravi Ziherl, ki pojasnjuje, da z ukrepi skladavzdržujejo 1.000 delovnih mest.

Že �� odstotkov subvencij za OVE in UREPoraba energije se še vedno povečuje, najbolj pro-blematičen sektor pa je promet, ki dosega že 40 od-stotkov. »Glede tega nas bo v prihodnje verjetno še

bolela glava,« se je slikovito izrazil Stane Merše,vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Insti-tutu Jožef Stefan. Delež električne energije se vkončni rabi energije povečuje in gre proti 22 od-stotkom. Izzivov za povečanje energetske učinko-vitosti je še veliko, je prepričan Merše, ki tudi meni,da je pomembno, da bodo energetske rešitve šebolj ekonomsko dostopne.V gospodinjstvih je bil največji napredek pri ogre-vanju; beležijo 10 odstotkov izboljšanja. Velik na-predek je tudi pri gospodinjskih aparatih, nekolikomanj pa smo postorili glede tople vode. Z vseminaštetimi področji se bo v prihodnje potrebno in-tenzivno ukvarjati. Glede subvencij v energetiki jeoptimističen, saj se te iz fosilnih goriv vse boljusmerjajo v OVE in URE. Zanimiva je tudi struk-tura teh subvencij – leta 2011 je bilo že več kot 85odstotkov namenjenih za OVE in URE, od tega pavečina ne prihaja več iz državnega proračuna. Do-dal je, da so prav dobavitelji energije v zadnjemčasu prispevali k temu, da je ljudem dostopnih večinformacij.

V CER po nasvet k energetskim svetovalcemOcena ukrepov, za katere Petrol lani ni mogel po-deliti sredstev, presega 3 milijona evrov, je dejalTomi Vargac iz Petrola. Lani so prejeli 624 vlog, za-vrnili oziroma zavrgli so jih 317, odobrili 307, do-

Pri Eko skladuje že za 2 do 3 %ugodnejšaobrestna mera,pravi Ziherl.



delili pa so skupaj 8,2 milijona evrov nepovratnihsredstev. Letos skupaj s Petrol Energetiko podelju-jejo 550 tisoč evrov. Objavili so že prva dva razpisa– za energetske preglede in programe informiranjain ozaveščanja. Ostali razpisi bodo objavljeni doseptembra.Energetski svetovalci svetovalnih pisarn ENSVETbodo v CER-u sodelovali z energetskimi svetovanji,je napovedal Miha Praznik z Gradbenega inštitutaZRMK in vodja svetovalne dejavnosti ENSVET. Vzadnjih treh letih so izvedli po okoli 6.000 sveto-vanj za občane, glavnina povpraševanj je za obsto-ječe stavbe, 10 odstotkov pa za novogradnje. Gledena to, koliko je novogradenj letno, pa Praznik za-ključuje, da je povpraševanje po nasvetih s straninovograditeljev bistveno večji kot s strani lastni-kov obstoječih stavb. Raba končne energije se v sta-novanjskih stavbah na podlagi predlaganih ukrepovzmanjša z 9 GWh na 7 GWh končne energije.Pri novograditeljih je stopnja ozaveščenosti precejvisoka, pri sanacijah je pa glavna ovira obstoječe sta-nje stavb. »Vedno so težave s finančnimi sredstvi,«ugotavlja Praznik.

Kaj pa naravna gradnja?Po Evropi so hiše iz naravnih materialov zgrajeneza smešno nizke cene, je dejal Aleksander Batič zinštituta za družbeno odgovornost Interso. »Kobomo ljudje razumeli, da v nekih sonaravnih stav-bah ne samo varčujemo z energijo, ampak tudi

bolj kakovostno živimo, bo cela zgodba dobila širšodimenzijo. Pri stavbah, izoliranih z naravnimi ma-teriali, se pri 18 stopinjah Celzija počutimo drugače,kot v zidanih objektih pri 22 stopinjah Celzija.«Batič ima pozitivne izkušnje z mladimi; mladedružine so zelo odprte za tovrstne naravne gradnje.»V BTC-ju se zelo trudimo, da bi na področju UREin OVE naredili čim več,« je dejal Janez Povše, ki jev BTC-ju zadolžen za ravnanje z energijo. V zadnjihdveh letih so tako na področju energetike narediliveliko glede sončnih elektrarn, s Petrolom so so-delovali na področju nepovratnih sredstev, zame-njali so razsvetljavo, z IJS pripravljajo nove pro-jekte itd.V tem času, ko pripravljamo razvojno strategijoSlovenije za naslednjih sedem let, bi morali ener-getsko učinkovitost potisniti bistveno bolj v ospre-dje in temu nameniti bistveno več sredstev, meniGorazd Marinček, predsednik Slovenskega E-fo-ruma. »Po teh letih bi že morali preverjati učinko-vitost vsakega vloženega evra za določen ukrep indelati selekcijo, v katere ukrepe je najbolje v vlagatisredstva. Preveriti bi morali tudi državne statistike,saj bi po tolikih letih morali biti ukrepi vidni tuditukaj,« je poudaril.Ziherl je na to dejal, da se učinek tovrstnih vlaganjže vidi, saj se je v fond za OVE in URE v zadnjih le-tih natekalo manj denarja. »Naši ukrepi so namrečpovzročili, da se je porabilo manj energije,« dodajain hkrati poudarja, da nas resna sanacija še čaka. �

En.forUM

Pri Eko skladuje že za 2 do 3 %ugodnejšaobrestna mera,pravi Ziherl.



Agencija RS za okolje je opozorila, da brez gospodarske krizesploh ne bi dosegli kjotskega cilja znižanja emisij. Kaj bomomorali narediti, da bodo te emisije upadale brez krize, da nas nebo kriza reševala?Dejstvo je, da v Sloveniji upada večina vrst emisij, na katere smopozorni. Nekateri, ki so črnogledi, menijo, da je to posledicamanjše gospodarske aktivnosti, drugi, ki smo bolj optimistični,pa mislimo, da se je tudi zavest med ljudmi in v industriji iz-boljšala. �

intErvjU: dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje

Vedno je možno, da kakšna HEna srednji Savi ne bo zgrajena!Tanja Srnovršnik, foto: arhiv društva Planet Zemlja

Vlada je sredi aprila potrdila širitev območja Nature �000 zapribližno �,� odstotka. Ministra za kmetijstvo in okolje DejanaŽidana smo zato ob robu Eko konference, ki je potekala ob dnevuZemlje, povprašali, kaj ta širitev pomeni za energetske projekte,kot so hidroelektrarne na srednji Savi.

Pravite, da je varovanje naravnih virov tudi priložnost. Vlada jesprejela širitev območja Natura �000. Kje vidite tukaj priložnosti?Sama širitev Nature 2000 pomeni, da damo poudarek habitatom,ki jih imamo. To ne pomeni, da smo si v Sloveniji izmislili ne-kaj novega; prepoznati pa moramo določene živalske in rastlin-ske vrste. Zavezani smo tudi z evropskimi habitatnimi direkti-vami, kar smo s to širitvijo uredili. Ali bomo ta območja upravljalitako, da bodo na razpolago nova zelena delovna mesta, ki jih jelahko relativno veliko, ali pa bomo v tem videli le oviro, pa je od-visno od nas samih. Na splošno velja, da je na področju zelenihdelovnih mest, ki v EU predstavljajo že skoraj 20 odstotkov vsegospodarske realizacije, tudi v Sloveniji ekstremno veliko prilož-nosti. Največ jih je povezanih z gozdom in lesom.

V energetiki se nekateri zelo bojijo širitve Nature �000. Meddrugim je slišati, da potem ne bo možno graditi elektrarn na Savi.Kako vi gledate na to?Da, to je bil pogosto izražen strah: ali lahko Slovenija in ostale ev-ropske države sledijo dvema – po razumevanju nekaterih na-sprotnima – usmeritvama: potrebno je zaščititi naravne habitate,hkrati pa do leta 2020 potrebujemo toliko obnovljivih virov ener-gije, kolikor je trenutno predpisano. Sam verjamem, da je obojemožno združiti. Tudi sedanja Natura 2000 onemogoča nekatereekstremne posege v naravo, po drugi strani pa ne prepovedujegradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Gotovo pa bo na nekate-rih področjih potrebno iskati omilitvene rešitve.

Ali mislite, da bo zaradi tega kakšna elektrarna izpadla?To je vedno možno, saj varovanje naravnega vira pomeni tudi pre-poved. Če pa bomo pametni, bomo naredili tako, da bomo našlikompromise, ki bodo učinkoviti.

V Načrtu možne posledice širitve območja Nature �000 jezapisano, da bo širitev Nature povečala stroške priprave projektnedokumentacije in lahko podaljšala čas pridobivanja dovoljenj ...V Sloveniji sploh nismo imeli možnosti, da ne sprejmemo Na-ture 2000 v obliki, o kateri se pogajamo od leta 2003 naprej. Ne-kaj časa smo se obnašali kot noji, ki potiskajo glavo v pesek, insmo skušali pred nekaterimi direktivami ubežati, se skriti. Tudinekatere zaveze, ki smo jih dali kot država leta 2000 in 2004,smo skušali zanikati. Na žalost ali pa na srečo – kar se varovanjanarave tiče, na ta način Evropska unija ne deluje. Bili smo že zelodaleč v postopkih, ki jih je Evropska komisija vodila proti Slove-niji. Postavili so nam neke vrste ultimat, da do 22. april letos stvariuredimo. V resnici smo le naredili to, kar smo morali narediti.

Vlada je sredi aprila sprejela štiri akte, s katerimi je uveljavilaspremembe omrežja Natura 2000: uredbo o spremembah in do-polnitvah uredbe o posebnih varstvenih območjih – območjih Na-tura 2000, uredbo o spremembi uredbe o ekološko pomembnihobmočjih, uredbo o spremembi uredbe o habitatnih tipih in na-črt ugotavljanja posledic vpliva območij Natura 2000 in določi-tve razvojnih ukrepov. Območje Natura 2000 se bo zdaj povečaloza dodatnih 2,4 odstotka oziroma za skupno 480 kvadratnih ki-lometrov in bo pokrivalo skupaj 37,16 slovenskega ozemlja. Takotudi po novih spremembah Slovenija ostaja v evropskem vrhu podeležu državnega ozemlja v območjih Nature 2000. Precej je si-cer tudi zemljišč, ki so doslej bila v območjih Natura 2000, zdajpa niso več. Teh je skupno 129 kvadratnih kilometrov. V zvezi zzaskrbljenostjo gospodarstva, da bo širitev območij Natura 2000v Sloveniji pomenila zastoj pri umeščanju objektov – zlasti ener-getike in infrastrukture – v prostor, so na vladi izrazili mnenje, dabo ravno obratno. »S tem dokumentom dajemo jasna izhodiščaglede tega, kje je naša narava posebej dragocena in je posledi-čno potrebno iskati take razvojne rešitve, ki bodo omogočale obo-je: razvoj in ohranitev narave. Ohranjena narava je nenazadnjeeden od najpomembnejših razlogov za razvoj turizma v Sloveniji,«pojasnjujejo.



intErvjU: Mag. Bojan Luskovec, Elektro gorenjska

Škoda je, da bomo denar izSlovenije nosili čez mejoAna Vučina Vršnak, foto: arhiv Elektra Gorenjska

Elektro Gorenjska je letos prejela najvišje državnopriznanje na področju poslovne odličnosti za leto�0��. Dan po prejemu nagrade smo se ob robuposveta – foruma o obnovljivih virih energije inučinkoviti rabi energije na Bledu – pogovarjali zmag. Bojanom Luskovcem, ki podjetje vodi odseptembra �0�0. Prvi mož Elektra Gorenjska je zaEnergetiko.NET povedal, da podjetje Gorenjskeelektrarne »preži« na možnosti investicij kjerkoli –najraje sicer v Sloveniji, ampak ozira se tudi čezmejo. Govoril je tudi o visokem minusu hčerinskedružbe Elektro Gorenjska Prodaja in o načrtovanemvstopu HSE vanjo.

Kakšni so prvi podatki o poslovnih rezultatih družbe ElektroGorenjska za lansko leto?Elektro Gorenjska kot matično podjetje je imela lani po plačanihdavkih okroglih 2,5 milijona evrov dobička, Gorenjske elektrarnepribližno 200.000 evro, Elektro Gorenjska Prodaja pa izgubo vvišini dobrih dveh milijonov evrov. Letošnji meseci za prodajo žekažejo pozitivne številke, utrjujemo pa to sliko tudi s povezavo sHSE. Upam, da bodo dogovori o tem čim prej končani. Za le-

tošnje leto so naša pričakovanja pozitivna. Matična družba naj biimela podoben dobiček kot lani, Gorenjske elektrarne približno400.000 evrov, Elektro Gorenjska Prodaja pa 300.000 evrovbrez povezovanja s HSE. Prva dva meseca v letošnjem letu kažeta,da je to mogoče.

Kako vam lahko pomaga vstop HSE v družbo za prodajo? Aliboste lahko zaradi tega ponudili odjemalcem nižje cene?Od povezave s HSE si obetamo nadaljnjo širitev prodajnih ozi-roma trgovskih aktivnosti, ne nižjih cen. Ne gre za nikakršno vna-prej določeno pogodbeno razmerje glede cene, ampak se pove-zujemo trgovsko. Nabavno funkcijo bomo prenesli v pristojnostHSE. Če bi ostali sami, bi morali v trgovanje precej investiratimed drugim v primerno kadrovsko in programsko okrepitev terv večjo kapitalsko ustreznost. Da bi lahko obstoječe podjetje po-stalo igralec na evropskem trgu in da bi vstopilo na evropski trgna debelo z električno energijo, je kapitalsko prešibko. S HSE sepogovarjamo o odkupu polovice vrednosti podjetja. Cenitve so na-rejene, a za zdaj so poslovna skrivnost. Zdaj pripravljamodružbeno pogodbo in ugotavljamo sinergije. Odpira se denimotrg s plinom – HSE kot trgovec s plinom na debelo, Elektro Go-renjska Prodaja pa na drobno.



intErvjU

Kako se v boju med elektrodistributerji znajde Elektro Gorenjska?Poznamo zgodbe o kartelnem dogovarjanju v preteklosti.Dejanja elektrodistributerjev kažejo, da ni tako. Najbolj nepo-sredni konkurenti so si trgovska podjetja, ki so se izčlenila iz ma-tičnih družb. Tukaj ni nobenih dogovorov, vsak se bori za svojtržni delež. Daleč od tega, da bi bili možni kakšni dogovori.

Kako pa teče komunikacija med matičnimi elektrodistributerji?Ste v dobrih odnosih?Matična distribucijska podjetja – Elektro Gorenjska, ElektroCelje, Elektro Primorska itn. –, ki opravljajo storitve javne go-spodarske službe SODO, ki ima v lasti omrežje, torej naravni mo-nopol, se seveda dogovarjajo in se poznajo. V okviru gospodar-skega interesnega združenja (GIZ, op. avt.) se pogovarjamo otipizaciji in postopkih priključevanja. Skupnih tem je mnogo.Iščemo čim bolj učinkovite enotne rešitve, kar je seveda dobro-došlo. Tu ni konkurence, zadeva je regulirana. Prav je, da se do-govarjamo in izmenjujemo informacije. Eden konkretnih pri-merov je denimo postopek za priključitev sončne elektrarne, kije kolikor se da enak na Štajerskem in Primorskem. Drugi pri-mer je recimo področje merilne tehnike – tako imenovana pa-metna omrežja.

Kako Elektro Gorenjska Prodaja animira odjemalce? Jim ponuditekaj posebnega?V ponudbi se najde marsikaj, od toplotnih črpalk, solarnih si-stemov ter izolacije do električnih koles. Sicer pa sta za gospo-dinjske odjemalce na voljo dva izredno priljubljena paketa oskrbez električno energijo: »Porabim, kar rabim« in »Reenergija«. Spaketom »Porabim, kar rabim« podjetje spodbuja varčnejšo raboelektrike na osnovi varčevalnega programa desetih korakov doučinkovitejše rabe električne energije. Poseben dosežek paketa je,da so odjemalci začeli spremljati svojo porabo električne energije.Če z ukrepi zmanjšajo porabo električne energije, so njihovi pri-hranki sproti vidni na računu. Če prihranijo na leto deset odsto-tkov energije, jih podjetje nagradi z desetimi evri, kar je poseb-nost podjetja in pri tem nima konkurence. V paketu je že več kot10.000 odjemalcev, polovica jih je bila že dodatno nagrajena. Spaketom »Reenergija« pa spodbujamo rabo obnovljivih virov, insicer vgradnjo toplotnih črpalk in solarnih sistemov, v preteklo-sti pa smo tudi kotlov na lesno biomaso. Ponudbo pripravljamoskupaj s poslovnimi partnerji in tako odjemalcem nudimo ugod-nosti tako pri nakupu izdelkov kot pri električni energiji.

Na eni strani morate vlagati v pametna omrežja in naprednetehnologije, kar je izdatek, po drugi strani morate odjemalcemnuditi zanesljivo oskrbo po konkurenčnih cenah. Kako najdeteravnotežje?

Tukaj se marsikje križajo interesi. Recimo: distributer mora raz-pršen vir sprejeti v svoje omrežje, kar povzroča tehnične težave.In odpravljanje težav stane. Inštitut Milana Vidmarja je ocenil, davsak inštaliran kilovat razpršenega vira – na primer fotovoltaičneelektrarne – povzroči distributerju več kot 400 evrov stroškovzaradi prilagoditve omrežja. Pametna omrežja naj bi pomagalauravnovešati to nepredvideno proizvodnjo električne energije inna drugi strani tudi nepredvideno porabo te energije. Gre zaavtomatizacijo omrežja in dvosmerno komuniciranje s po-trošnikom, s čimer naj bi stroške ob nekontroliranem širjenjurazpršenih virov ob ugodnih subvencijah znižali.

Kako pa je znižanje odkupnih cen v fotovoltaiki prizadelo vas, kipridobivate elektriko iz sonca in vode? Bodo vlaganja zaradi tegav prihodnje nižja kot v preteklih letih?V Gorenjskih elektrarnah se je usmeritev h gradnji sončnih elek-trarn ustavila. Iščemo pa nove priložnosti za investicije. Oziramose čez mejo, na Hrvaško glede sončnih elektrarn in v Srbijovodne energije. Škoda je, da bomo denar iz Slovenije nosili čezmejo. Škoda je, ker Slovenija ne odpre možnosti za gradnjo vod-nih elektrarn. Morali bi spremeniti zakonodajo in stimulirati vla-ganja v vodne elektrarne, torej slovenski denar investirati v Slo-veniji. Na Hrvaškem so za razliko od nas, ki smo v preteklih letihmočno pospeševali izgradnjo sončnih elektrarn, na tem področjušele na začetku. Pričakujemo, da bo tudi ta država sprostila sub-vencije za te namene in da bo zato postala zanimiva. Ne vemo šekoliko, a prežimo na priložnost. Zanimali smo se že, kako je prinjih s priključevanjem takšnih elektrarn. Nekaj podatkov imamoin sedaj čakamo, da sprejmejo ustrezno zakonodajo. Na Hrvaš-kem bodo zanimivi predvsem Istra pa tudi drugi predeli. Ko bomogoče graditi, bomo lahko pri njih elektrarno postavili v nekajdneh.

Kateri so trenutno največji izzivi vaše družbe?Prežati na možnosti investiranja kjerkoli – najraje v Sloveniji, atudi čez mejo, in sicer na področjih fotovoltaike, sončnih elek-trarn ter kogeneracije v povezavi s plinom ali z lesno biomaso.

Kje je motivacija vašega podjetja za znižanje porabe energije,torej za večjo energetsko učinkovitost?Hči, torej trgovka, ima seveda interes, da proda čim več. Matičnopodjetje pa mora že po zakonodaji spodbujati optimalno, učin-kovito rabo energije. To počne tudi hčerinsko podjetje. Kot po-trošniki ne želimo samo trošiti, ampak smo že v podzavesti učin-koviti. V Elektru Gorenjska smo izboljšali razsvetljavo in stroškeprepolovili, razmišljamo pa tudi o zasenčenju stavbe, v kateri jenaš sedež. V poletnem času so namreč klimatske naprave pre-cejšen strošek. �



intErvjU: Prof. dr. Kenkichi Hirose

Vedno se moramo zavedati vsehzunanjih tveganj, vseh možnihscenarijev in posledicLidija Petrišič Colarič, foto: Boštjan Colarič

Prof. dr. Kenkichi Hirose, nekdanji direktorAgencije za jedrsko in industrijsko varnostJaponske, podpredsednik Japonske agencijeza znanost in tehnologijo ter svetovalecpredsednika japonske vlade v času jedrskenesreče v Fukušimi, je marca v Krškem delilizkušnje Japonske po nesreči in govoril oobnovi po njej. Kot je dejal v pogovoru zaEnergetiko.NET, je glavni nauk te nesreče,da je treba vedno več pozornosti namenitivsem možnim scenarijem in posledicam,ki nas lahko vedno presenetijo. Japonskaje zdaj v fazi obnove, vzpostavili so noveokvire jedrske varnosti, računajo naponovno obratovanje vsaj nekaterih enotjedrskih elektrarn, hkrati pa aktivnodelujejo za izrabo drugih, predvsemobnovljivih virov energije.

Prof. dr. Kenkichi Hirose se je med marčevskimobiskom v Sloveniji, ki je potekal ob 20. obletnicivzpostavitve odnosov med Japonsko in Slovenijo,mudil tudi v Upravi RS za jedrsko varnost, pristoj-nem ministrstvu, Nuklearni elektrarni Krško ter sesestal s predstavniki organov ter institucij za zaščitoin reševanje.

Katere so bile posebnosti jedrske nesreče ��. marca�0�� v jedrski elektrarni Fukushima Dai-chi? Kajnatanko se je zgodilo?Jedrska elektrarna Fukušima Dai-chi se je ob potresuuspešno avtomatsko zaustavila. Potres je poškodo-val zunanjost elektrarne in električno napeljavo zu-naj nje. Toda že 40 minut pozneje je elektrarno za-del še cunami ter uničil črpalko za ohlajanje ingeneratorje za nujne primere, ki so se vsi ustavili.Ker brez električne energije nismo mogli zagnati si-stema ohlajevanja, smo vbrizgali vodo s pomočjo li-

Foto

:BIG

STO

CK



intErvjU

nije za gašenje. Vendar so se v vmesnem času, ko ni-smo mogli zagotoviti hlajenja, reaktorji začeli pre-grevati. Zaradi izjemno visokih temperatur v reak-torju se je nastajajoči vodik akumuliral v zgornjemdelu objekta in prišlo je do eksplozije. To je biloključno zaporedje dogodkov, ki so pripeljali do je-drske nesreče.

Kakšni so bili prvi ukrepi za zaščito okolja inprebivalcev?Najprej smo takoj po nesreči evakuirali približno78.000 prebivalcev iz neposredne bližine elektrarne.Ker so v okolje izpuhtele velike količine radioaktiv-nih snovi, ki so se pozneje zaradi vetra razširile šena širše območje, smo organizirali dodatno eva-kuacijo. Aprila je bilo tako evakuiranih še deset tisočljudi, torej skupaj približno 90 tisoč. Sledila je de-kontaminacija zaradi izpusta radioaktivnih snovi.Največji problem je Cezij 137, ker je njegova raz-polovna doba kar 30 let. Potrebno je veliko časa,zato je treba celovito razkužili vsa kontaminiranaobmočja, čemur vlada in lokalne oblasti dajejo po-seben poudarek. Ko bo dekontaminacija končana,se bodo ljudje lahko vrnili. To pa lahko traja leto,dve ali več.

Kako se prebivalci odzivajo na sanacijo?Ljudje na Japonskem pričakujejo predvsem iz-boljšanje varnosti in odgovornosti. Pozorno sprem-ljajo vse dejavnosti ter aktivnosti novoustanovljeneagencije za jedrsko varnost in uveljavitev novegavarnostnega sistema.

Kaj ste se ob tej jedrski nesreči in po njej naučili?Kateri so ključni nauki?Najpomembnejši nauk po nesreči v Fukušimi je, dase moramo vedno zavedati zunanjega tveganja, kotso potresi in cunamiji. Na Japonskem smo velikopozornosti namenjali potresom, nismo pa bili dovoljpozorni na nevarnost cunamijev, nismo predvidelitako dolgotrajnih posledic, vpliva vetra itn. Vedno semoramo zavedati zunanjih do sedaj nepredvidenihtveganj ter vseh možnih scenarijev in posledic.

Kakšen pa je vpliv nesreče na gospodarstvo?Zaradi posledic potresa in cunamija so se zaustavileskoraj vse jedrske elektrarne. Zato je cena električneenergije zelo narasla, kar seveda močno vpliva na vsegospodarstvo. Najverjetneje pa bo cena električneenergije v bližnji prihodnosti še rasla.

Kakšna pa je na Japonskem po vsem temprihodnost jedrske energije?Septembra 2012 smo ustanovili novo Agencijo zajedrsko energijo in začeli vzpostavljati nov varnostnisistem. Agencija bo lahko ocenila varnost drugih je-drskih elektrarn po novih standardih. Postopnobomo pregledali delovanje jedrskih elektrarn innajverjetneje bodo nekatere od njih lahko obrato-vale še naprej. Težko pa je napovedati, v kakšnemčasu naj bi se to zgodilo.

Kaj pa alternativni viri energije? Razmišljate tudi otem?Seveda. Vlada si prizadeva, da bi v državi uvedli iz-rabo novih energetskih virov, kot so sončna energija,vetrna itn. Da bi promovirali vključevanje obnovlji-vih virov energije, smo julija 2012 sprejeli novo za-konodajo za spodbujanje izrabe obnovljivih virovenergije.

Kako pa ocenjujete jedrsko elektrarno v Krškem, šeposebej glede na njena varnostna merila?Obiskal sem jo danes (pogovarjali smo se v torek,12. marca, op. p.). Resnično sem bil navdušen, po-zitivno so me presenetili napori ekipe za povečanjevarnosti v primeru nesreče. Krška jedrska elek-trarna se je že pred nesrečo v Fukušimi dodatno pri-pravljala na ukrepanje ob nesreči. Rezultati stresnihtestov pa so po mojem mnenju zelo dobri. �


Energetika.NET�0

intErvjU: Stanislav rožman, nEK

Jedrska energija potrebujedolgoročne rešitve, neprenese odločitev, ki sespreminjajo od danes na jutriLidija P. Colarič, foto: Boštjan Colarič

Kljub drugačnim napovedim se je prvi mož Nuklearneelektrarne Krško (NEK) Stanislav Rožman odločil, da bovodil NEK do leta �0��. Letos mineva �0 let od začetkakomercialnega obratovanja NEK in deset let od podpisameddržavne pogodbe s Hrvaško. Uprava za jedrskovarnost je lani sprejela odločbo, ki omogoča odločitevo podaljšanju obratovanja objekta. Ali bo do tega resprišlo, je odvisno od vrste postopkov in strokovnihzahtev, predvsem varnostnih, ki jih je treba nenehnoizboljševati, pa tudi od ekonomskih in političnihdejavnikov, poudarja Rožman. Prepričan je, da biSlovenija lahko zaradi svojega strateškega položaja zizvozom in čezmejnim trgovanjem z električno energijoustvarila velike prihodke, a težko brez JEK �.

Zakaj ste se odločili za nov mandat, čeprav ste že napovedali svojodhod?Družbenika sta na skupščini podaljšala moje imenovanje. Ressem pred leti napovedal, da bom postopno izpregel, vendar semdobil v zadnjih dokaj burnih časih za energetiko, posebej za je-drsko, vrsto pobud strokovnih organizacij, lokalne skupnosti,posameznikov in sodelavcev, da naj v teh relativno nestabilnihrazmerah nadaljujem. Okoliščine so znane. Najprej so zamenjalidirektorja Agencije za radioaktivne odpadke, potem so hoteliumakniti direktorja GEN energije, skratka, povzročena je bila do-datna negotovost. Pred nami so zahtevni projekti, počutim se do-bro, in odločil sem se za še en mandat.

Uprava za jedrsko varnost je lani sprejela odločbo, ki omogočaodločitev o podaljšanju obratovanja NEK. Vendar morajo za tobiti izpolnjeni številni pogoji, na primer tudi desetletni obdobnivarnostni pregled.Podaljšanje življenjske dobe jedrske elektrarne v upravnem smi-slu je ustaljen postopek, ki se je izoblikoval v ameriški upravnipraksi, in ta metodologija je bila uporabljena tudi pri nas. Našazakonodaja namreč podrobno tega postopka ne opredeljuje. Po-stopek se je začel pred štirimi leti in je v prvi fazi obsegal pripravovseh potrebnih dokumentov, s katerimi smo morali dokazati, dapostavljamo v funkcijo vse programe, ki so potrebni, da se zago-tovi celovit nadzor tako nad aktivnimi kot pasivnimi kompo-nentami, ki so sestavni del tehnoloških sistemov. Postopek je bilkončan sredi lanskega leta. Nekateri dokaj sramežljivo interpre-tirajo, kaj to pomeni. Gre za pogoje podaljšanega obratovanja. Čeje bila dosedanja platforma 40 let, je naša platforma v prihodnje

60 let obratovanja. Seveda ne moremo trditi, da se to bo res zgo-dilo, saj je treba izpolniti še vrsto strokovnih zahtev. Slovenska za-konodaja predvideva desetletne obdobne varnostne preglede.Smo v fazi drugega desetletnega pregleda, v okviru katerega sebo sistematično preverila skladnost z razpoložljivimi obratoval-nimi standardi. Na tej osnovi se bodo oblikovali akcijski načrti,ki bodo izhodišče za delovanje, ki naj zagotovi varnost v nasled-njem obdobju. Ta priporočila moramo dosledno spoštovati in jihizvajati. Enako je s sprotnimi upravnimi zahtevami; treba jih jespoštovati in realizirati. In če smo pri izpolnjevanju sprotnih zah-tev dosledni, z neko mero proaktivnosti, smo na varni strani inni vprašanje, ali bomo obratovali 60 let. V igri je tudi ekonomija.Lastnika ne bosta za vsako ceno podpirala obratovanja 60 let, čebi bila taka odločitev v primerjavi z drugimi viri stroškovno ne-zanimiva. Tretji vidik je politični. Država se vedno lahko odločao komercialni izrabi jedrske energije politično.

V naslednjih letih boste morali izpeljati vrsto varnostnih izboljšavin nadaljevati strategijo stalne tehnološke obnove. Katere večjeinvesticije so predvidene letos?Uprava nam je lani za prihodnjih pet let naložila dokaj obsežnezahteve glede varnostne nadgradnje. Dve leti po Fukušimi in letopo odobritvi podaljšanja obratovanja smo v fazi uresničevanjatega načrta. Med letošnjim remontom bomo realizirali dva pro-jekta, s katerima bomo zagotovili primerne pogoje znotraj za-drževalnega hrama v primeru malo verjetnih ekstremnih nesreč,povzročenih zaradi naravnih katastrof ali drugih dejavnikov. Prvije pasivni sistem za uravnavanje koncentracije vodika v za-drževalnem hramu, drugi pa je sistem za razbremenjevanje za-drževalnega hrama, če pride do nadtlaka. Drugi projekti bodo navrsti v naslednjih letih; tako glavnina šele prihaja. Prednostno pri-pravljamo projektne rešitve in smo tik pred večjimi razpisi za iz-vedbeno projektno dokumentacijo, opremo in izvedbo. Fukušimain podaljšanje življenjske dobe zahtevata investicije v višini 200milijonov evrov v petih letih. Približno enak vložek čaka vse je-drske elektrarne po Evropi in svetu. Vsi se morajo odzvati na ek-stremne naravne pojave in vsi so na točki, ko se odloča o po-daljšanju življenjske dobe.

Prof. dr. Hirose, svetovalec japonskega premiera ob nesreči vFukušimi, je ob obisku v Krškem dejal, da se je treba gledevarnosti jedrskih elektrarn zavedati vseh možnih tveganj,scenarijev in posledic. Katera tveganja in možne scenarijevključujejo načrti o varnostnih izboljšavah v NEK?



intErvjU

Ta njegova izjava odraža žal prepozno spoznanje japonske jedr-ske industrije in japonske družbe. Fukušima je izjemno izpo-stavila razmislek, kakšne naravne katastrofe se lahko zgodijo v ne-katerih okoljih in kaj lahko pomenijo za jedrsko varnost. VSloveniji smo o tem zelo intenzivno razmišljali že prej in izvedlikonkretne rešitve. Hipotetični ekstremni naravni pojavi za nas sopoplave in potresi. NEK je bila grajena protipoplavno, vendar smozaradi klimatskih sprememb ponovno preverili, ali smo gledetega dovolj varni. Po opravljeni analizi smo se odločili, da zvišamosavske nasipe na poplavni pretok 10.000 m3/s. Ta se nikoli ni zgo-dil in verjamemo, da se nikoli ne bo. NEK je zgrajena tudi po naj-višjih potresnih merilih. Ko zdaj govorimo o varnostni nadgrad-nji, se odločamo, da jo bomo zvečali na dvakrat višja potresnamerila od originalnih projektnih osnov. In tretja stvar. Če smo do-slej predpostavljali, da na JEK ne bo padlo veliko komercialno le-talo, smo takšen scenarij vzeli kot novo realnost ter ukrepe za takprimer zajeli v program varnostne nadgradnje.

Večkrat ste dejali, da bo imela jedrska energija pomembno vlogov prihodnje in da zanjo ni alternative; s tem ste podprli gradnjoJEK �. Se strinjate, da je gradnja JEK � lahko prednostnainvesticija, ki bi omogočila Sloveniji izhod iz gospodarske krize?Se strinjam. Projekt, kot je JEK 2, je nacionalnega pomena in pri-nesel bi številne pozitivne učinke na številnih področjih gospo-darstva, ne samo v elektroenergetski oskrbi. Investicija, govorimoo treh milijardah evrov, je za Slovenijo mega naložba. Je lahkosamo nacionalni projekt in kot tak potrebuje temu primerneodločitve in podporo, ne more biti regijski in ne samo projektGEN energije. Če se bo Slovenija zanjo odločila, bo na energet-skem področju postala ponudnik električne energije v širšemsmislu, v regiji, postala bo igralec v tem delu Evrope. Italijimočno primanjkuje energije, zato ima Slovenija izjemno pri-ložnost, da potencialne presežke proizvodnje električne ener-gije dobro unovči. Ob tej investiciji bi zagon doživele tudi številnedruge panoge: gradbeništvo, industrija, inženiring aktivnosti in



storitve, skratka, gre za verižno reakcijo. Zato je JEK 2 izjemnegapomena. Vendar projekt JEK 2 potrebuje nacionalno odločitev.Brez načelne odločitve vsaj skozi nacionalni energetski program,ki leži v nekem predalu državne administracije, se ta projekt nemore odvijati.Je pa ta projekt logično nadaljevanje energetske strategije Slove-nije, saj ima naša država kvalitetno jedrsko infrastrukturo, v ka-teri deluje 1500 ljudi. To znanje je neprecenljiv kapital, na kate-rem bi morali graditi. Kontinuiteta je naša prednost pred tistimi,ki na področje jedrske energije šele vstopajo.

Nekateri trdijo, da je s projektom TEŠ �, ki ga je potrdil zakon održavnem poroštvu, glede oskrbe z energijo v Sloveniji usahnilapotreba po gradnji JEK �. Kako jim odgovarjate?Dobro je, da se TEŠ 6 zgradi čim prej in da začne čim prejzačne obratovati. Gre za srednjeročno nadomestilo zastarelih indotrajanih enot na premog. Velikih presežkov ne bo. Če hočemoz energetiko nekaj več, je logično, da gradimo še dodatne vire.Prav je, da imajo prednost obnovljivi viri. Izkoristili bomo realnevodne potenciale, predvsem reko Savo. In pa seveda jedrskaenergija. Če se danes odločimo za JEK 2, ta ne bo zgrajena jutri,ampak čez deset let. Lahko postanemo uspešen proizvajalecelektrične energije v regiji, ne govorimo samo o samooskrbi. Into bi morala biti ambicija Slovenije.

Kako je z zalogami urana glede na druge energente? Ga lahkozagotovimo sami z Žirovskim Vrhom?Žirovski Vrh ostaja dolgoročna mirujoča rezerva. Ne vidim po-trebe, da bi v teh razmerah razmišljali o odpiranju rudnika uranaŽirovski Vrh. Ponudba urana na svetovnem trgu je bogata. Taenergent prihaja iz geopolitično stabilnih območij, zato ni ne-varnosti omejitev, kot smo jih vajeni pri plinu. Ker gre za malekoličine, imamo lahko petletne rezerve brez vsakih težav. Tudicene na trgu so zelo ugodne. Naša srednjeročna strategija morabiti, da se bomo oskrbovali iz ponudbe na svetovnih trgih Zalogese zaradi novih tehnologij odkopa praktično ohranjajo. Jedrskaenergija je tako trajnostni vir.

Razvoj jedrske opcije je povezan tudi z gradnjo odlagališčaNSRAO. Pojavljajo se nove dileme, tudi o že izbrani lokaciji innačinu odlaganja, kar vse podaljšuje izgradnjo. Kdaj načrtujete,da bo zgrajen nov objekt kot začasna rešitev in kakšen bo gledena letne količine odpadkov?Dejstvo je, da tečejo priprave na izgradnjo trajnega odlagališčaprepočasi oziroma so v zadnjih nekaj letih zastale. Prisiljenismo iskati rešitve znotraj ograje NEK. Iz obstoječih skladiščnihprostorov bomo umaknili vso tehnološko opremo in jo preseliliv nov objekt, ki je že sprojektiran, zgrajen pa bo v naslednjih trehletih. Naš letni prirast nizko in srednje radioaktivnih odpadkovje 35 m3, kar je relativno malo. Če realiziramo ta načrt, bomolahko skladiščili v NEK jedrske odpadke še deset let. Upam, dabo v tem času odlagališče zgrajeno. Ker imamo lokacijo, pro-jektno rešitev in denar, bi morali uspeti.

Deset let mineva od podpisa meddržavne pogodbe o ureditvistatusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem vNEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, med Slovenijo inHrvaško, ki govori tudi o odlagališču. Kako je vplivala nadelovanje NEK in sodelovanje? Vse vendarle še ni uresničeno.Drži. V zvezi z meddržavno pogodbo je bilo precej negotovosti,recimo strahu. Težko je bilo predvidevati, kako se bo realizirala.

Vendar je deset let izkušenj pozitivnih. Meddržavna pogodba,takšna, kot je, je stabilizirala obratovanje in pripomogla k dol-goročnemu načrtu obratovanja NEK. Skratka, prinesla je kar ne-kaj pozitivnih učinkov. Izpostavil bi predvsem stabilno, izjemnodisciplinirano financiranje obeh lastnikov in podporo dolgo-ročnim investicijam. Dobre izkušnje imamo tudi z upravljanjemdružbe. Ostali pa so nekateri elementi v pogodbi, ti se nanašajopredvsem na radioaktivne odpadke in izgradnjo odlagališča, zakatere težko rečemo, da se realizirajo v skladu s pričakovanji. Po-godba je morda v tem delu premalo dorečena, zato tudi ni pra-vih rezultatov. Pozitivno pa je obojestransko zbiranje sredstev zarazgradnjo in izgradnjo odlagališča.

Pred časom ste dejali, da imata politika in stroka veliko težo prirazvoju jedrske opcije in da bi morali iti z roko v roki. Kako tosugestijo ocenjujete danes, ker še ni dokončnih odločitev gledeprihodnosti jedrske energije in odlagališča, zgodile pa so se tudikadrovske menjave?Res je. Koriščenje jedrske energije terja konsenz stroke in poli-tike na nacionalni ravni, potrebna pa je tudi podpora lokalneskupnosti in širše javnosti. Če želimo resno razvijati jedrskoenergijo, je nujno poenotenje pogledov. Jedrska energija potre-buje dolgoročne rešitve, ne prenese odločitev, ki se spreminjajood danes na jutri. Če se ozremo na zgodovino 30 let, smo gledeokolja, ki je bilo stabilno, lahko zadovoljni. Politika je načelno za-stopala odgovorno držo do jedrske energije, zagotavljala je sta-bilne razmere za obratovanje. V zadnjem obdobju je žal s poli-tičnim kadriranjem v agenciji ARAO in GEN energiji stopila čezsprejemljivo mejo. Odločila se je tudi za nerazumno zadrževanjeizgradnje odlagališča radioaktivnih odpadkov.

Kako komentirate mnenje, da je poslanstvo drugegaenergetskega stebra bistveno širše kot le skrb za varno inzanesljivo obratovanje NEK?Strinjam se. Istočasno pa moram reči, da sta njegovo temeljnoposlanstvo jedrska energija in skrb za varno obratovanje jedrskeelektrarne. Podpiram, da drugi steber kar se da uspešno vstopana druga področja. Ocenjujem, da bi to že storil, če bi mu bilo do-voljeno. Tisti, ki mu to očitajo, mu tega niso nikoli dovolili.

Ali je slika energetike v Sloveniji po vaše v širši javnosti jasna?Ne, na nacionalni ravni strategija ni jasna niti ni formalno opre-deljena. Slovenija še kar naprej ostaja talka lokalnih strategij, kiniso nujno optimalne. Takšna situacija po moji oceni ni dobra.Slovenija bi morala pokazati dovolj zrelosti, da vzpostavi doberkoncept, ki bo temeljil na izhodiščih ekonomične, okoljsko spre-jemljive in zanesljive oskrbe.

Torej bi morala Slovenija izkoristiti svoj strateški položaj.Pozicije, kot jo ima Slovenija, nima veliko evropskih držav. Po-vezani smo z vzhodnimi in balkanskimi državami z relativno po-ceni energijo na eni strani in na zahodu z Italijo, kjer energije pri-manjkuje. Potrebujemo še nekaj daljnovodnih povezav, daokrepimo prenosne zmogljivosti ter izboljšamo svoj položaj zaprenos energije in trgovanje.

Ampak, kot pravite, brez JEK � težko.Če ne bomo JEK 2 zgradili mi, se bodo za tako investicijo odločiliMadžari, zagotovo pa še kdo. Vse kaže, da nas bodo nekateri pre-hiteli. Mi za enkrat gradimo nekonkurenčne proizvodne zmoglji-vosti. Ampak o tem se na nacionalni ravni premalo razmišlja. �

intErvjU: Stanislav rožman, nEK



intErvjU: Yves Brachet, Westinghouse

Obstaja kakšen poseben razlog, da je Westinghouse za svojeletno srečanje vodstvenih delavcev izbral Ljubljano? Ste v stikutudi s slovenskimi podjetji, ki delujejo na področju jedrskeenergije?Krško je že dolgo naša stranka. Gre za srečanje vodstvenih ka-drov; zbrali smo vodilne delavce iz različnih evropskih držav innajvišje vodstvo podjetja iz ZDA. Vsakih šest mesecev se izme-nično srečujemo v ZDA in Evropi. Tokrat smo videli dobro pri-ložnost, da pridemo v Slovenijo in se sestanemo z vodstvom Nu-klearne elektrarne Krško. Povabili smo ga, naj pripravipredstavitev, saj je tako srečanje hkrati priložnost, da dobimo odstranke neposredno povratno informacijo.

Če ostaneva v Sloveniji: Westinghouse se je omenjalo kotmožnega dobavitelja opreme za drugi blok nuklearke v Krškem.Ste še vedno »v igri«?

Pripravljeni smo vstopitiv projekt drugega blokaelektrarne Krško kotstrateški partnerAlenka Žumbar, foto: José Alex Gandum

Westinghouse je izvajalec, toda če bi nas skupaj z našolastnico Toshibo povabili v solastništvo drugega blokajedrske elektrarne Krško, bi se odzvali – v nekemrazumnem obsegu, pravi Yves Brachet, predsedniksektorja za Evropo, Bližnji Vzhod in Afriko v tejmednarodni družbi. Z njim smo se pogovarjali ob robuletnega srečanja Westinghousa sredi aprila v Ljubljani.Med prihodnjimi izzivi Westinghousa je omenil blaženjekrivulje gibanja cen jedrske energije in dokazovanjefinančnim vlagateljem, da lahko elektrarne gradijo vkratkih rokih in razumnih časovnih okvirih.



Smo eden od kandidatov, če in ko se bo gradil drugi blok. Zaradidobrih izkušenj z državo bi radi sodelovali pri naslednji genera-ciji ali naslednji naložbi v Krškem, seveda. Toda do zdaj še ni bilgovor o kakršnem koli razpisu. Smo še povsem na začetku.

V GEN energiji pravijo, da je edina možnost strateški partner. Bibil Westinghouse pripravljen sodelovati v tem projektu kotstrateški partner, bi vložili svoj denar?V zadnjih dveh ali treh letih so se razmere za gradnjo novih je-drskih elektrarn spremenile. Prej je šlo za zelo utečen postopek.Gospodarsko podjetje je objavilo razpis, na katerega so se odzvalirazlični izvajalci. Eden od njih je bil izbran za izvedbo posla. Zdajje nekoliko bolj zapleteno, ker se vsi trudijo svojo naložbo zava-rovati; večina podjetij hoče deliti tveganje s strateškimi vlagate-lji. Ti so lahko druga gospodarska podjetja, včasih pa k sodelo-vanju pri investiciji povabijo tudi izvajalca, ker menijo, da bo takoposel izvedel bolj zanesljivo.Westinghouse je izvajalec, toda če bi nas skupaj z našo lastnicoToshibo povabili v solastništvo, bi se odzvali – v nekem razum-nem obsegu, seveda.

Je Westinghouse kje že deloval tako in v katerih primerih seodločate za strateško partnerstvo?To je nova usmeritev, ki marsikje niti še ne obstaja zares. Se pav nekaj primerih že dogovarjamo, da bi sodelovali pri investici-jah, vendar gre za poslovno tajnost, zato vam podrobnosti ne mo-rem razkriti.

Ali obstaja možnost za partnerstvo več kot dveh strank, denimoGEN energije, vas in nekoga tretjega? Mogoče veste, če se še kdozanima za ta projekt?Upamo, da ne bomo sodelovali samo mi in GEN energija. Di-rektor GEN energije Martin Novšak nam je povedal, da tipa, kdobi lahko bili potencialni strateški partnerji, ki so lahko druga go-spodarska podjetja ali finančni vlagatelji. Oboji se odločajo gledena donosnost naložbe, ki je lahko v naši industriji zelo visoka,toda šele na dolgi rok. Dobiček pride morda v 20 letih, ne pa v pe-tih ali desetih.

Omenili ste finančne družbe. Kako te gledajo na jedrsko energijo?So spremenile stališče in jo zdaj po nesreči v Fukušimiobravnavajo kot bolj tvegano naložbo?Mislim, da Fukušima ni največja ovira za nove naložbe. Finančnivlagatelji pogledajo, kaj se dogaja s podobnimi projekti. Mislim,da je največja ovira to, kar se v zadnjih petih letih dogaja z na-ložbami v jedrsko energijo na Finskem in v Franciji ... Zamudepri gradnji evropskih tlačnovodnih reaktorjev (EPR, op. avt.). Fi-nančni vlagatelji te naložbe vidijo kot nekoliko tvegane. Spet jihlahko pritegnemo samo tako, da jim pokažemo, da so nekaterapodjetja sposobna zgraditi elektrarno v kratkem roku in v ra-zumnih časovnih okvirih. To Westinghouse počne na Kitajskem.

Ali do zamud, ki jih omenjate, prihaja zaradi nasprotovanjajedrski energiji ali iz drugih razlogov?Ne, gre preprosto za zamude pri izvedbi projektov. To je popol-noma enako, kot če načrtujete gradnjo hiše in za izvajalca naja-mete gradbeno podjetje. Gradbinec obljubili, da bo hišo zgradilv 18 mesecih. A v resnici jo gradi dve leti ali tri in še takrat delana dokonča povsem. Vi pa imate problem, saj morate v tem časupoiskati začasno bivališče in plačevati dvojno najemnino. Prija-telji, sosedje in vaša banka vidijo, da gradbinec ni zanesljiv, in sov dvomih, ali se splača investirati v tak projekt. Enako je z jedr-skimi elektrarnami. V Westinghousu se trudimo dokazati, dalahko elektrarno zgradimo v razumnem roku, na primer v petihletih.

Torej je pomembna stabilnost?Ja, zanesljivost in stabilnost. Spoštovanje časovnih okvirov.

Nedavno je v slovenski jedrski energiji prišlo do zapletov. Pojavileso se zahteve po zamenjavi direktorja GEN energije MartinaNovšaka. Kako Westinghouse kot velika korporacija gleda nadejstvo, da spremembe v lokalni politiki lahko zamajejo projekt,kot je drugi blok jedrske elektrarne v Krškem ali, če drugega ne,zamenjajo ljudi, ki takšne projekte vodijo? Ali v tem primerurazmišljate, če je varno vstopiti v projekt?Sodelovanje v takšnih poslih je vedno občutljivo, ker so vezani nalokalno okolje. Danes zjutraj sem kolegom govoril o tem, kakozelo je naša industrija odvisna od političnih in vladnih odločitev.Razumemo, da moramo to vzeti v zakup – ko »v igro« vstopi po-litika, se lahko zgodi marsikaj. Tega ne moremo spremeniti.Lahko samo čakamo in opazujemo, kaj se dogaja. Res je, daimamo raje stabilne razmere in dolgoročen pogled – tako je bo-lje za vse. Kar zadeva Krško, sledimo dogajanju, vendar zadnjihdogodkov ne moremo komentirati.

So takšne situacije po svetu pogoste?Kot sem dejal, se občasno to pač zgodi. Na primer tudi v Bolga-riji so razmere zelo občutljive. Bolgarski energetski holding jedržavno podjetje. Prejšnja bolgarska vlada je odstopila in zame-njala jo je nova. Zdaj čakamo, da se razmere stabilizirajo, potempa se bomo začeli pogovarjati z novimi ljudmi. Ničesar ne mo-remo storiti, takšna je demokracija. Smo zasebno podjetje in tomoramo spoštovati. Boljša je sicer dolgoročna stabilnost, toda vdržavah potekajo volitve in volitve lahko spremenijo razmere. Pri-hajam iz Francije. Pred dvema letoma smo imeli v naši državivolitve, ob katerih je bilo rečeno, da bo Francija zmanjšala deležjedrske energije. Bomo videli. Našo strategijo poskušamo prila-gajati razmeram.

Toda kot ste omenili, se to dogaja v Evropi. Kaj pa Kitajska, kigradi številne jedrske reaktorje? Ali tam o jedrski energijirazmišljajo drugače?

intErvjU: Yves Brachet, Westinghouse


Energetika.NET

intErvjU

��

mora ta neskladja ublažiti. Še vedno mnoge države načrtujejonove jedrske reaktorje. Obstaja pa vrsta ovir – govorim o Madžar-ski, Češki, Sloveniji, Romuniji in Bolgariji. Veliko lažje bo, čebomo dobro sodelovali z gospodarskimi družbami pri financi-ranju teh investicij. Omenjene države so bolj pragmatične odNemčije, ki pravzaprav nikoli ni bila zelo naklonjena jedrskienergiji.

Mislite, da je nemški »ne« jedrski energiji dokončen?V tej industriji delam že 30 let in ko elektrarno enkrat zaprejo,običajno tako tudi ostane, razen v enem primeru ali dveh v ZDA.Prepričan sem, da bi elektrarne, ki so jih v Nemčiji zaustavili,težko spet zagnali. V naslednjih petih letih tam zaradi političnesituacije ne moremo pričakovati velikih sprememb; takrat bo v tejdržavi delovalo morda še samo 4 ali 5 jedrskih elektrarn. V osmihletih bo vsega konec in nisem prepričan, da bodo v Nemčiji šekdaj zgradili kakšno novo jedrsko elektrarno. Žal niti mojinemški kolegi, ki delajo v jedrski energiji, niso preveč optimi-stični.

Omenili ste, da jedrski energiji nasprotujejo v Nemčiji in še vnekaterih drugih evropskih državah. Gre zgolj za evropskousmeritev ali je opazna tudi v drugih delih sveta?Najbolj izrazita je v Evropi. Globalno ima jedrska energija velikovečjo podporo. Na primer v Italiji je bila odločitev povsem poli-tična. Če bi Silvio Berlusconi v času referenduma imel večjo jav-nomnenjsko podporo, bi, mislim, Italija jedrsko energijo sprejela.Italijani so preprosto želeli zavrniti Berlusconija. Toda ko je en-krat na referendumu takšen rezultat, je konec.V Švici so bolj pragmatični. Zdi se, da bi tam ljudje utegnili celoglasovati za, tudi če bi politiki rekli »ne«. Treba je tudi povedati,da se je v Nemčiji cena električne energije v zadnjem letu povišalaza več kot 20 odstotkov in da se rast cen ne bo ustavila. Poleg tegav tej državi več kot 40 odstotkov elektrike proizvedejo s pomočjopremoga.

Vemo, da je energija iz jedrske elektrarne poceni. Mislite, da botako tudi ostalo oziroma kakšne bodo usmeritve v prihodnosti?Pri ceni jedrske energije je težava v ciklih. V Sloveniji je cena elek-trike iz Krškega zelo nizka. Toda naložba v Krško je bolj ali manjamortizirana. Ljudje zdaj plačujejo uran, ki je relativno poceni,in vzdrževanje.»Vlade pri načrtovanju državne energetske politike nebi smele razmišljati o naslednjih volitvah, temvečgledati na dolgi rok.«Na začetku investicije v novo elektrarno je cena najvišja. Govo-rimo o 15 ali 20 letih amortizacije, toda jedrska elektrarna lahkoobratuje 60 let. Prvih 20 let so torej stroški višji, ampak potemprideš na ceno Krškega. Več pozornosti bi morali posvetiti temu,kako ublažiti to krivuljo in se izogniti začetni konici. To nam jezdaj izziv. �

Kitajska se nekoliko razlikuje od Zahoda, in to iz več razlogov. Po-trebuje ogromno čiste električne energije. Če bo Kitajska še na-prej uporabljala elektrarne na premog in druga fosilna goriva,nam bo v 20 letih zmanjkalo čistega zraka. Kitajska ima drugačenpolitični sistem, zato lažje sprejema odločitve za 10 ali 20 let na-prej. Mandat politikov v Evropi običajno traja štiri leta ali šemanj, zato je vse bolj občutljivo.

Vrniva se k Sloveniji. Po podatkih francoskega Inštituta zaradiološko zaščito in jedrsko varnost (IRSN, op. avt.) obstajadvom, da je predvidena lokacija drugega bloka nuklearke varna.Vaš komentar? Kaj bi bilo treba ukreniti?Vsi strokovnjaki ne razmišljajo enako. Zato je pametno dobiti ra-zlična strokovna mnenja, po možnosti neodvisna. Če vsi stro-kovnjaki pridejo do enakih zaključkov, to še ne pomeni, da se jetreba investiciji odreči. Se je pa treba s problemom soočiti. Na po-tresnem območju obstaja nevarnost potresa, toda saj tudi na po-tresnih območjih stojijo elektrarne, seveda temu prilagojene. NaJaponskem so reaktorji v Fukušimi uspešno prestali potres. Vdržavah, kjer je nevarnost potresov, so temelji in struktura objektatako zasnovani, da zdržijo potresno dejavnost. Na Japonskem jeprišlo do težav pozneje, ob cunamiju.Rekel bi, da je dobro najprej zaprositi za različna mnenja in po-tem glede na njih pogledati, kaj je mogoče storiti s tehničnega vi-dika. Če ni rešitve, bi morda lahko našli drugo lokacijo. To je stvarupravljavca projekta, uprave za varnost in vlade.

V Evropi, na primer v Nemčiji, veliko govorijo o opuščanjujedrske energije in povečevanju deleža obnovljive energije, todazdi se, da preostali svet temu ne sledi. Kitajska, Turčija inpredvsem države v razvoju veliko vlagajo v jedrsko energijo.Kakšno moč ima po vašem mnenju jedrska energija v svetu inkakšno v Evropi?Pravilno ugotavljate, da drugod po svetu, na Kitajskem, v Indiji,Kanadi, Braziliji in celo Savdski Arabiji, razmišljajo o gradnji je-drskih elektrarn. Mnoge države se zavedajo, da potrebujejo ra-zumno energetsko mešanico. Westinghouse se nikoli ni zavze-mal za 100 odstotkov jedrske energije. Zavzemamo se zaustrezno energetsko mešanico. Jedrska energija je stabilna, zatoje tudi razmeroma poceni v primerjavi z obnovljivo energijo. Pomojem mnenju bi bilo idealno, če bi vse države imele 30 odsto-tkov jedrske energije, 40 odstotkov obnovljivih virov in 30 od-stotkov druge energije.»Kitajska gradi številne jedrske elektrarne, todajedrska energija ima v energetski mešanici samodveodstotni delež.«Nekatere evropske države, Nemčija, Švica, morda tudi Belgija inItalija, se nameravajo odpovedati jedrski energiji. Če bi bile tedržave na svetu same, njihov sistem ne bi bil vzdržen. Kadar jedovolj vetra, je električne energije, ki jo morajo izvoziti, preveč,ko pa ni vetra in tudi sonca ne, morajo elektriko uvoziti. Nekdo



intErvjU: dr. Henrik gjerkeš

Občine so ključne priudejanjanju trajnostnegarazvojaTanja Srnovršnik, foto: osebni arhiv

Na energetskem področju (učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije,decentralizirana proizvodnja energije) so predvsem lokalne skupnostiizvajalke aktivnosti za doseganje operativnih ciljev strategije EU �0�0,katerim smo se obvezali kot država članica. Energetski sektor je edenključnih elementov trajnostnega razvoja in nudi široke možnosti zainvesticije, ki dajejo delovna mesta, prispevajo k zmanjševanju našegavpliva na okolje in so ekonomsko učinkoviti. Občine lahko z investicijami vzviševanje lokalne energetske samooskrbe ne le bistveno zmanjšajostroške, ampak tudi vzpostavijo pogoje za povečanje prilivov v občinskoblagajno. Pri tem je pomembno, da celovito načrtujejo svoj razvoj na osnovikakovostnih informacij ter izkoristijo finančne in tehnološke priložnosti, kiso na voljo, je v pogovoru za Energetiko.NET poudaril dr. Henrik Gjerkeš,vodja projekta v Centru za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo naGradbenem inštitutu ZRMK in docent na Univerzi v Novi Gorici.

Pravite, da je v času krize investicijskihsredstev vse manj, je pa kljub temu karnekaj priložnosti tudi za občine. Kje seskrivajo te priložnosti? Zakaj jih lokalneskupnosti zamujajo pri investicijah naenergetskem področju?Res je manj denarja v občinskih blagaj-nah, vendar se krepijo drugi viri. Razvojtehnologij in finančnih virov na področjupretvorbe obnovljivih virov v energijo jetako hiter, da občine težko sledijo vsem

priložnostim, ki jih ponujajo. Priložnostipa so vedno časovno omejene. Spomnimose samo razlike v ekonomski učinkovitostipostavitve sončne elektrarne leta 2009 indanes … Če lahko v smislu lokalne ener-getske samooskrbe v Sloveniji trenutnogovorimo o priložnostih in tehnologijah zaenergetsko pretvorbo lesne biomase, bodomorda čez leto, dve ali pet to vlogo prevzeliodpadki. Okoljski in socialni učinki so vvsakem primeru pozitivni, ekonomsko

uspešnost novih tehnologij pa pogojujejozanesljivost delovanja, cena in namenskiinvesticijski viri ter finančna bilanca obra-tovanja. Večina občin se z energetsko dra-ginjo spopada z ekonomskih in ne traj-nostnih razlogov, zato učinki niso takšni,kot bi lahko bili. Razloge lahko večinomanajdemo v finančni izčrpanosti zaradi šte-vilnih investicij v aktualni finančni per-spektivi ter v pomanjkanju relevantnih inkakovostnih informacij.

Kje pa naj dobijo občine kakovostneinformacije na primer glede gibanj cenenergentov, po katerih se bodo lahkoravnale in odločale glede investicij?Odločitve sprejemata župan in občinskisvet na osnovi strokovnih nasvetov sode-lavcev in svetovalcev. Celostne odločitvezahtevajo redno spremljanje tehnologij,vrednostne sodbe o teh tehnologijah inopcije za zaprtje finančne konstrukcije.Večinoma se župani na energetskem po-dročju opirajo na svoje svetovalce, v katereimajo zaupanje. A slednje ni vedno mo-goče enačiti s strokovnostjo, aktualnostjoali inovativnostjo. Po drugi strani pa v inf-laciji informacij in »informacij«, s kate-rimi so soočeni župani, sami težko ločijo,katere so prodajniške in katere objektivne.Če želijo, se lahko obrnejo na lokalne ener-getske agencije, morda tudi na energet-ske svetovalce, čeprav so slednji name-njeni predvsem občanom in njihovimaktivnostim. Kakorkoli, celovit trajnostnirazvoj je specifično in interdisciplinarnopodročje, zato zahteva tudi takšna znanja.Teh pa nimajo vsi, ki se zaradi upada pov-praševanja v njihovi stroki prerivajo na po-dročju energetike.

Omenjali ste razpise, na katerih lahkoobčine sodelujejo, da pridejo donepovratnih sredstev, Eko sklad ponujakredite. Nekatere občine so omenile nekajproblemov pri teh razpisih, kot je naprimer prekratek rok, manjše občine nemorejo tako hitro pripraviti projektov ...Kaj jim svetujete?



Odgovor na to vprašanje je zelo preprost –projekte je potrebno pripraviti vnaprej naosnovi izdelane strategije razvoja. S temobčina opredeli svojo razvojno strategijo inprioritete, v katere bo vlagala, ne pa da seje prisiljena prilagajati na vsakokratne raz-pisne pogoje. S tem ne povem nič novega.Dodal bi še, da si mnoge občine, in to nesamo majhne, ne morejo privoščiti dovoljlastnih človeških virov za iskanje optimal-nih rešitev. V teh primerih je smiselno, daza strokovno podporo razvojnih aktivnosti,pripravo projektov in njihovo spremljanjenajamejo kompetentno zunanjo pomoč.To nekaj stane, a prinese »pogled s strani«in pri konkretnih projektih precej zmanjšatveganja za neuspeh. Dilema najbrž nitežka: ali kandidiraš na razpisu tako, dadobiš 950 tisoč evrov, ali tako, da ne dobišmilijona.

Kaj pa možnosti, da bi se na primer dve alitri občine povezale? Manjše občinenamreč pravijo, da se na razpise nemorejo prijaviti tudi zato, ker nimajo takovelikega projekta ...Seveda bi bilo najbolj smiselno in racio-nalno, da se občine pri razvojnih projektihpovezujejo in povečajo kritično maso. A iz-kaže se, da se običajno že dve občini težkodogovorita za skupni projekt, tudi neka-teri regijski kohezijski projekti zamujajozaradi izpostavljanja lokalnega pred skup-nim dobrim. Pri manjših infrastruktur-nih investicijah lahko občine iščejo viresofinanciranja tudi drugje (razpisi velikihdobaviteljev, Eko sklad …), ne samo pri ev-ropskih skladih. Glede razvojnih projektovpa upam, da smo se v aktualni finančniperspektivi nekaj naučili in da bomo teizkušnje v prihajajočem proračunskemobdobju od 2014 do 2020 koristno upo-rabili.

Od lani so na voljo tudi razpisi pri velikihzavezancih. Kako ocenjujete te razpise? Sodobri, so imele občine kakšne težave vpovezavi z njimi?Na razpisih velikih zavezancev ne občinene pravne osebe nimajo težav, če k njimpristopajo na način, kot sem ga že opisal.Gre za sredstva, ki jih je prej v celoti upra-vljal Eko sklad, zdaj pa jih del upravljajoveliki dobavitelji energije in goriv na pod-lagi programa, ki ga potrdi Eko sklad. Tudipri teh razpisih gredo nameni v smeriučinkovite rabe in obnovljivih virov ener-gije, so pa, odvisno od razpisovalca, neka-teri nameni bolj poudarjeni. Če tako do-bavitelj plina razpiše tovrsten razpis, jepoudarek na zamenjavi kurilnega olja splinom, kar je na primer pri dobavitelju

električne energije manj izrazito, če sploh.Naloga Eko sklada, ki ima celovit preglednad programi, pa je zagotavljanje njihovekonsistentnosti.

Omenjene so bile tudi težave zenergetskim pogodbeništvom. Na kajmorajo biti občine pozorne, da do tehproblemov ne bo prihajalo?Energetsko pogodbeništvo je v časuzmanjšane investicijske sposobnosti pri-merno za občine pod pogojem, da sta za-dovoljni obe strani. Ponudba investicije vnovo kurilnico, kogeneracijo itd. v primeru,ko je občina to že načrtovala, je mamljiva,saj omogoča investicijsko vzdrževanje brezstroškov in sorazmerno korist zaradi pri-hrankov. A se je v preteklosti izkazalo, data korist ni bila vedno sorazmerna, in v tehprimerih nikoli na škodo investitorja. Mi-slim pa, da to predvsem zaradi boljše in-formiranosti ne bo več pogost pojav in daje energetsko pogodbeništvo prebolelootroške bolezni. Zaradi ugodne subven-cijske sheme odkupa zelene električneenergije je predvsem na področju obno-vljivih virov energije pri tovrstnem pove-zovanju investitorjev in občin velik poten-cial, saj je ob ustrezni izbiri tehnologije naprihodkovni strani dovolj za obe strani.

Govorili ste o dveh pomembnih področjih:o decentralizirani proizvodnji in lokalnisamooskrbi. Ustaviva se najprej na prvem… Kako slovenske občine in regije v resniciizkoriščajo potenciale, ki jih imajo napodročju energetskih virov, in kje viditenajvečje rezerve? Bi se lahko zgledovalipo avstrijskem Güssingu?Trend izkoriščanja lokalnih obnovljivih vi-rov je v porastu predvsem zaradi draginjefosilnih energentov. V Sloveniji gospo-dinjstva porabijo že več kot polovico ener-gentov za proizvodnjo toplote iz obnovlji-vih virov, predvsem gre za lesno biomaso.Vprašanje pa je, ali na ustrezen način. Iz-koristki najpogosteje uporabljanih kotlovso nizki, poleg tega smo v Sloveniji so-očeni s previsokimi koncentracijami trdihdelcev. Pogrešam konsistentno strategijodržave, ne takšne, v kateri se Slovenija poeni strani otepa kazni zaradi prašnih del-cev, po drugi pa daje subvencije za nakupmajhnih kotlov na lesno biomaso.V sektorju ogrevanja so daljinski sistemibolj primerni, ker je pri njih lažje nadzo-rovati emisije, so energetsko in ekonom-sko učinkovitejši. Lokalnim lastnikomgozdov hkrati omogočajo, da oddajo slabolesno biomaso, s katero sicer nimajo kam,v zbirne centre – pa tudi če je to le nekajkubičnih metrov na leto. Izkušnje, tudi iz

Güssinga, kažejo, da je to lahko prava potk lokalni energetski samooskrbi, za kateropa se mora lokalna skupnost najprejodločiti na osnovi celovite analize lokalnihvirov in potreb. Tovrstne odločitve nikakorniso preproste, ampak pogumne in z ve-liko mero vizionarstva. Tako je bilo vobčinah Güssing, Samsø in drugih pio-nirskih evropskih občinah, ki so prve sto-pile na pot lokalne energetske samoo-skrbe. Slovenske občine imajo priložnost,da se iz primerov dobrih praks velikonaučijo in jih, prilagojene našim pogojemin potencialom, prenesejo v svoje okolje.

Država daje zakonodajno-pravni okvir, kije osnova za delovanje občin, nevladnihorganizacij in gospodarstva. V kolikšnimeri pa ta zakonodajno-pravni okvir vSloveniji in tudi v Evropi omogočalokalnim skupnostim, da so aktivne prienergetski tranziciji danes?Energetska tranzicija zajema vse aktivno-sti na področju energije v okviru trajnost-nega razvoja, pri čemer lahko zakonodaj-no-pravni okvir razširimo še na finančnegain strateškega, o čemer manj govorimo. EUje kohezijsko politiko, ki temelji tudi na lo-kalni samooskrbi in decentralizirani proiz-vodnji, podprla s številnimi finančnimiinstrumenti. Slovenija je pri izkoriščanjuteh virov med 27 članicami nadpovprečnouspešna, predvsem na energetskem po-dročju je izkazala visoko absorpcijskosposobnost. Do konca aktualne finančneperspektive lahko pričakujemo, da bo fre-kvenca razpisov še višja, roki za prijavo pakrajši. Zato je še toliko bolj pomembno, daobčine in drugi upravičenci svoje ključneprojekte pripravijo na zalogo.Slovenija sledi konceptu trajnostnega raz-voja, ki ima temelje v strategiji EU 2020in je izvedbeno opredeljen v operativnihprogramih. Dostikrat povzroča težavenaša področna zakonodaja z zapletenimipostopki in dovoljenji, ki močno prese-gajo standarde mnogih držav članic. To sepozna pri dolgotrajnih postopkih pri ve-likih infrastrukturnih in okoljskih ko-hezijskih projektih pa tudi pri manjšihobčinskih investicijah. Tudi sistemskeperturbacije pri tem niso v pomoč, na pri-mer še vedno nepoznan način upravljanjaz našimi gozdovi po letu 2016, ko po-tečejo aktualne koncesijske pogodbe. Ja-sno je, da se investitor v npr. kogeneracijona lesno biomaso v teh pogojih težje do-govarja glede dolgoročne dobave lesne bio-mase.Ne glede na nekatere težave pa zakono-dajno-pravni okvir pri nas omogoča tistimlokalnim skupnostim, ki želijo in so



intErvjU: dr. Henrik gjerkeš

odločene iti po poti trajnostnega razvoja,da to tudi storijo in s tem prispevajo k do-seganju ciljev 20-20-20 v Sloveniji in EU.

Ko omenjate doseganje teh ciljev, mezanima še, kako pomembne so občinetukaj. Koliko dejansko lahko občine naredijosame brez države ter koliko jim to uspeva?Občine so ključne pri udejanjanju traj-nostnega razvoja. V Sloveniji šele prevze-majo to vlogo, ki bo toliko bolj izrazita, ko-likor močnejše bo spoznanje, da imamo ssodelovanjem vsi več. Peščica občin se žezelo resno in celovito ukvarja s trajnos-tnim razvojem. Ko bodo vidni prvi poziti-vni učinki – in brez dvoma bodo prišli vdveh, treh letih –, jim bodo sledile tudidruge. Eden od najpomembnejših razlo-gov za počasnejši proces je po mojemmnenju pomanjkanje druge ravni lokalnesamouprave v Sloveniji. Ampak to je žedruga zgodba …

Lokalna energetska samooskrba je lahkoneka realna prihodnosti tudi v Sloveniji.Kakšen odstotek občin po vaši oceni splohdeluje v tej smeri? Poznate kakšne dobreprakse s tega področja v Sloveniji?Lokalna energetska samooskrba pomeni,da pogledaš okoli sebe, ugotoviš, katerevire imaš na razpolago, in to tudi izkoristišna trajnostni način. Če s tem v celoti za-dovoljiš svojim potrebam po energiji, sienergetsko samozadosten. Ni močpričakovati, da bi lahko vse lokalne skup-nosti v Sloveniji dosegle lokalno energet-

sko samozadostnost. Na vsak način pa selahko in bi se morale vse lokalne skupno-sti truditi, da dvignejo stopnjo lokalneenergetske samooskrbe. Za nobeno odobčin v Sloveniji še ne moremo reči, da jeblizu lokalni energetski samozadostnosti.

Letos (pogovarjali smo se marca �0��) sebo celoten Burgenland, kamor spada tudiGüssing, samooskrboval z električnoenergijo in jo bo začel tudi izvažati ...To je primer dobre prakse v naši soseščini,po katerem se lahko zgledujemo. Rezultatiso plod dvajsetletnega načrtnega in naznanju temelječega trajnostnega razvoja,tudi v sodelovanju z Univerzo na Dunaju.Poučno je, da so bili začetki prav tako težki,kot se zdijo pri nas, ko pa so se začeli ka-zati rezultati, so se pozitivni učinki hitromnožili na vseh področjih. Nastalo je večkot 50 novih podjetij, 1100 novih delovnihmest, občina je zacvetela z več kot 13 mili-jonov evrov »trajnostnih« prihodkov naleto – in vse to samo v občini Güssing s4500 prebivalci.V primeru Slovenije je največ korakov vsmeri trajnostnega razvoja naredila občinaKočevje, ki ima s svojim gozdnim boga-stvom izjemen potencial. Občina se pote-guje za sofinanciranje investicije v kogene-racijo s procesom uplinjanja lesne biomase,s katerim bodo nadgradili obstoječi si-stem daljinskega ogrevanja. Kogeneracijapredstavlja epicenter koncepta bodočegatrajnostnega razvoja, ki bo s celovitim pri-stopom pomagal zmanjšati visoko brez-

poselnost in občini zagotovil dodatne pri-hodke za investicije v družbeno infrastruk-turo. Projekt BioCHP, kot so ga poimeno-vali, predstavlja velik in odločen korak vsmeri lokalne energetske samooskrbe. VKočevju so nujo zmanjševanja stroškovpreko lokalne energetske samooskrbe nad-gradili v koncept povečevanje prihodkov.Značilno je, da pri tem niso bili ključniproblem finančni viri, ampak kakovost in-formacij in odločitve.

Poudarjate, da se je potrebno osredotočititudi na povečevanje prilivov v občinskeproračune. Kako lahko občine to naredijo?Ni običajno, da bi imele občine prihodkeiz svoje dejavnosti, je pa mogoče. Ne da biupoštevali multiplikativne učinke, je lahkoeden od možnih primerov kogeneracijaali trigeneracija, kjer z lokalnimi viri, ki da-jejo občanom plače oziroma delovna me-sta, proizvajajo lokalno električno in to-plotno energijo, v primeru trigeneracijepa tudi hlad, ter tako poskrbijo, da ostanedenar doma in dvigujejo dodano vrednostv občini in regiji.

V katerem primeru pa naj bo občina, naprimer pri kogeneraciji, investitor in vkaterem naj podeli koncesijo?V prvem primeru je občina deležna celot-nega dobička, če je le sposobna financiratiinvesticijo. V drugem primeru je prostorana prihodkovni strani toliko, da sta lahkooba partnerja zadovoljna. V nobenem pri-meru pa ne sme biti lokalna skupnost vpodrejenem položaju – poslanstvo traj-nostnega razvoja je javno dobro.

Lahko Slovenija oziroma slovenske občinepostanejo energetsko samozadostne?Morda vse tega ne bodo mogle dosečisame, kljub temu pa me zanima, ali je torealna prihodnost Slovenije?Lokalna energetska samooskrba je opre-deljena s teritorijem, na katerem opazu-jemo učinke trajnostnega razvoja. Ni nujno,da je to samo ena občina. Če se izkaže, da jepotencial obnovljivih virov v eni občini pre-majhen, da bi lahko dosegla energetsko sa-mozadostnost, se lahko interesno povezujes sosednjimi občinami. Ko združimo vseobčine, dobimo teritorij Slovenije, ki stremik lokalni energetski samozadostnosti. V temprimeru postane pomemben tudi strateškifaktor, ki se nanaša na zmanjšanje odvis-nosti od tujih dobaviteljev energentov.Občine, skupina občin in Slovenija lahkobrez dvoma pri naravnih potencialih, ki jihpremoremo, doseže popolno lokalno ener-getsko samozadostnost. S celovito strate-gijo in znanjem, seveda. �



intErvjU: Brian davey, ekološki ekonomist

Rast je usodna za ekologijonašega planetaBesedilo in foto: Tanja Srnovršnik

V času, ko poslušamo samo to, kako naše gospodarstvopotrebuje rast, britanski ekološki ekonomist BrianDavey govori o nerasti. Zakaj? Ker je rast, kot pravi,usodna za ekologijo planeta. Opozarja, da stroški rastinaraščajo in že presegajo koristi, zato moramo nujnopoiskati drugačen razvojni model, ki se bo obnesel vnovih razmerah. Med temi modeli omenja skupnostnoekonomijo, drugačen model upravljanja, davek navrednost zemljišča, zmanjševanje nakupnih potreb,sistem cap and share (omeji in deli) ipd.

Brian Davey je svobodni ekološki ekonomist, dolgoletni članFeaste (irske Fundacije za ekonomiko trajnosti) in koordinatorkampanje Cap and Share za zmanjšanje ogljikovih izpustov. Živiv majcenem stanovanju v Nottinghamu, ki je del stanovanjske za-druge. V Nottinghamu je sodeloval v številnih razvojnih projek-tih skupnosti – zasnoval je na primer skupnostni vrt. Stano-vanjska zadruga, kjer živi, je pred kratkim opravila analizo, kakobi lahko povečala energetsko učinkovitost njihovih vrstnih hiš.Nekoč je poskušal sam gojiti nekaj malega hrane, v zadnjih dvehletih pa je vreme v Angliji tako obupno, da pri tem ni prevečuspešen. Nima avta, zato potuje z vlakom.

V enem od svojih komentarjev ste zapisali, da stroški rastinaraščajo in že presegajo koristi. Kakšno rast imate v mislih?Gospodarsko rast, rast prebivalstva ...Govorim predvsem o rasti proizvodnje. Vsekakor pa je res, da rastprebivalstva predstavlja problem, ki bo v prihodnje čedalje večji.Če demografski profil neke države kaže velik delež otrok, je jasno,da ti trenutno ne potrebujejo veliko hrane, ko pa bodo odrasli,bodo pojedli veliko več. Potreba po hrani tako sčasoma strmo na-raste. Problema sta torej tako proizvodnja kot prebivalstvo. Samse z vprašanjem prebivalstva nisem veliko ukvarjal. Sam sicer ni-mam otrok, to je bila namerna odločitev.

Kako v tem pogledu ocenjujete kitajsko politiko enega otroka?Bila je pogumno dejanje, vendar pa kaže, kako zelo zapletena sota vprašanja. Zdaj je namreč prišlo do tega, da ima veliko družinenega otroka in ta otrok ima štiri stare starše. Nastal je zelo ne-navaden družinski sistem. Pojavlja se tudi težava, ker je bilo ve-liko deklic splavljenih, na drugi strani pa je danes veliko mladihfantov brez partnerke.

Govorite o nerasti. Po drugi strani povsod po svetu ves časposlušamo o tem, da za izhod iz te krize potrebujemo rast. Zakajje takšna miselnost napačna?Ker je usodna za ekologijo planeta. Če nekaj zraste 3 odstotke naleto, v 21 letih podvoji velikost. V 40 letih je štirikrat večje, v na-daljnjih 21 letih osemkrat večje in tako naprej. V manj kot stotihletih velikost naraste za 16-krat, kar je za planet precej neizved-ljivo in nevzdržno. Nekateri pravijo: »No, saj lahko rastemo na ra-zlične načine. Ne v smislu materialne proizvodnje.«

Včasih se kot primer rasti znanja in kulture, ki je obzirna do oko-lja, navaja internet. Energetska učinkovitost interneta se vsakihpet let desetkrat poveča. Rekli boste: »O, saj to je krasno!« V res-nici pa se skupne potrebe interneta po energiji vsakih pet let pod-vojijo. Vsakih deset let so torej štirikrat večje, vsakih 15 let osem-krat večje, v času polovice življenja lahko torej terjajo tolikoenergije, kolikor znaša celotna trenutna svetovna poraba energije.Takšnih procesov preprosto ni mogoče vzdrževati. Nemogoče je.Ne samo zaradi energije, temveč tudi zato, ker potrebujemoenergijo za predelavo materialov, kovin, redkih zemeljskih kovinin podobnega.Na drugi strani pa imate ogromne količine odpadkov in izjave kli-matologov o tem, da moramo bliskovito zmanjšati koncentracijoogljikovega dioksida v zraku. Kako boste to dosegli in hkrati po-večali porabo energije? Na to v resnici nimajo odgovora.Agencija RS za okolje glede izpustov pravi, da Slovenija brezgospodarske krize ne bi dosegla kjotskih ciljev. Kaj to pomeni? Jekriza koristna?Samo v smislu, da je pripomogla k zmanjšanju izpustov, vendarse ljudje po drugi strani morajo soočati s težavami, ki jih povzročav njihovem življenju. Potrebujemo drugačen način življenja. Go-spodinjstva moramo organizirati tako, da bodo ohranila enako ka-kovost življenja, a z manj proizvodov, blaga, energije, materialov ...

Kako naj potem države ohranjajo rast, o kateri govorijoekonomisti in politiki po vsem svetu?Težava je v tem, da je rast z vidika bančnega in finančnega si-stema nujna, da ustvarja dodatne prihodke, s katerimi se od-plačuje dolgove z obrestmi. Če tega ni, bančni in finančni sistemzaide v čedalje večje težave in pojavi se bančna kriza, spiralnodrsenje v smer recesije. Zdi se, kot da gospodarstvo ne bi imelovzvratne prestave. Lahko gre naprej in navzgor, če se obrne navz-dol, pa zdrsi prehitro. Zaide v čedalje večje težave.V predavanju sem poskusil predstaviti, kako moramo poiskati invzpostaviti to vzvratno prestavo in da vzvratna prestava obsega ra-zlične načine organiziranja skupnosti, obdavčitve, bančnega si-stema, energetske politike ... Te različne prakse in politike pred-stavljajo vzvratno prestavo in moramo jih uvesti. Kmalu.

Kot pravite, bi moral večji delež preskrbe izvirati in potekati bližedomu, vendar pa je na primer slovensko gospodarstvo odvisnood tujih trgov. Kako naj torej tako majhna država, kot je Slovenija,preživi v bolj zaprtem okolju?Strinjam se, da bo težko in to povsod. Ne počutim se zares pri-stojnega, da bi govoril o določenih sektorjih slovenske indu-strije. Mislim, da imate potencial za razvoj v kmetijstvu, zdi se,da imate precej veliko vodnih virov in podobno. Ideja, da lahkoposamezna gospodinjstva in posamezne skupnosti postanejobolj samozadostni, velja povsod.O SISTEMU CAP AND SHARE: Ta, na trgu temelječ sistem jev letih 2005 in 2006 razvila Feasta, prizadeva pa si za omejitevizpustov na največ trenutni ravni in njihovo postopno vsako-


Energetika.NET�0

letno zmanjševanje, ki bo dovolj hitro, da prepreči katastrofalnepodnebne spremembe. V idealnem primeru bi to potekalo na glo-balni ravni, sicer pa bi kot prvi korak ukrepe uvedle posameznedržave ali skupine držav, pozneje pa bi prerasli na globalno raven.Sistem deluje tako, da prodajalec nafte, plina ali premoga kupujedovolilnice za vse gorivo, ki ga prodaja, in sicer glede na vsebnostogljika. Število dovolilnic bi bilo omejeno in bi se zmanjšalo ta-koj, ko bi to zahtevala klimatološka znanost, kar bi omejilo ko-ličino fosilnih goriv v gospodarstvu. Večino sredstev, ki bi jih do-bavitelji goriva plačevali za dovolilnice, bi se enakomernorazdelilo med prebivalstvo. To pomeni, da bi ljudje dobili nado-

ladnih organizacij, ki so zelo kritične do sheme ETS in se trudijopriti do besede. Dejstvo pa je, da zelo velika energetska podjetjapolitiko držijo v primežu. Energija in finance sta v gospodarstvutako vplivni interesni skupini, da držita roko nad oblikovanjempolitike v Evropski uniji in posameznih državah. Bodimo iskreni:ali imajo energetska podjetja in banke v lasti državo ali pa imadržava v lasti energetska podjetja.Za ilustracijo: eden od ljudi v Goldman Sachs, Peter Sutherland,je bil hkrati prvi mož družb Goldman Sachs in British Petroleum,ki sta bili zato tesno povezani. V času oblikovanja sheme ETS stabili tesno povezani tudi z britansko vlado. To je problem, s kate-rim se soočamo.

Če naj bi vire za zadostitev svojih potreb iskali bliže domu, bimorala Slovenija uporabljati premog in uran, ker ju pač imamo?Ne. Ogljik moramo pregnati iz gospodarstva, saj so dolgoročnistroški preprosto preveč uničujoči za prihodnje generacije. Jedr-ska energija je zanimiv primer; je namreč eno od tistih področij,kjer se stroškov ne predstavlja pravilno. Stroški pridejo pozneje,ko je treba elektrarne razgraditi. Je to že komu na svetu zares

intErvjU: Brian davey, ekološki ekonomist

ljudstvo. Idejo cap and share sem poskusil vključiti v to nastaja-joče gibanje.

Mislite, da je Evropski parlament s tem, ko je zavrnil predlogEvropske komisije o začasnem umiku določenega številakuponov v evropski shemi trgovanja z ogljikovim dioksidom,zadal smrtni udarec evropskim okoljskim prizadevanjem?Vsekakor se strinjam z vami, da je evropska shema ETS v krizi– tako v smislu praktičnosti kot kredibilnosti. Ne verjamem, dakdo, ki se zares poglobi v evropski sistem trgovanja z izpusti, ver-jame, da je ta kakorkoli učinkovit. V Evropi obstaja koalicija nev-

mestilo, ko bi se zvišale cene goriv in cene proizvodov, izdelanihs pomočjo goriva. Tisti z nizkoogljičnim življenjskim slogom, biz dovolilnicami pridobili več, kot bi morali plačati zaradi na-raščajočih cen. Ljudje z visokoogljičnim življenjskim slogom pabi plačevali več, kot bi jim bilo povrnjeno. Toda to bi bilo pravičnoin revnejši bi lažje shajali. Dovolilnice za prodajo fosilnih gorivso posredno dovolilnice za uporabo Zemljine atmosfere, ta pa pri-pada nam vsem – tako kot smo vsi skupaj odgovorni, da jo ohra-nimo za prihodnje generacije.

Rekli ste tudi, da svet potrebuje dekarbonizacijo. Omenili stesistem cap and share. Kako lahko ta sistem udejanjimo, kako najse zoperstavimo moči velikih in vplivnih energetskih korporacij?To je ključna težava in veliko časa sem posvetil iskanju rešitev. Mi-slim, da je ena od njih ta, da ideje, kot je cap and share, umestimov širši paket. Ne morete preprosto hoditi naokrog in govoritisamo o sistemu kot takem, postati mora del gibanja za različnedružbene spremembe. Na mednarodni ravni nastaja gibanje zaoživitev, prenovo, zaščito javnega dobrega. Veliko virov po svetubi najbolje upravljali kolektivno. Ne nujno kot država, temveč kot



intErvjU

uspelo? Vse to je samo prelaganje težav na prihodnje generacije.Sploh ne upam pomisliti, kako bo prihodnjim generacijam, kobodo morale razgrajevati elektrarne in se hkrati ukvarjati z dru-gimi perečimi ekonomskimi in tehničnimi zadevami. To je ne-verjetno neodgovorno.

Ozrimo se v prihodnost. Je mogoče, da Evropska unija ne bo večindustrijska formacija in da se bo celotna industrija preselilaizven njenih meja? Kakšen bo takrat svet?Vprašanje selitve v druge države je samo po sebi odvisno od tehdrugih držav in njihovega razvoja industrije, ki je zelo velik po-

predpostavki, da bodo prodane vse njihove zaloge nafte, plinain premoga. Toda če upoštevate, koliko nafte, plina in premogalahko pokurimo, ne da bi pri tem popolnoma uničili podnebja,vam za prodajo v približno varnih okvirih ostane samo delčekvseh teh zalog. Podjetja pa jih mirno upoštevajo v načrtih, kotda bomo porabili vse. Obstaja torej huda diskrepanca med teo-retičnimi napovedmi podjetij in vlad glede podnebne politike ternačinom, kako te zaloge fosilnih goriv upoštevajo v svojih iz-računih.Sodelujem s skupino ljudi, ki preučujejo, ali bi lahko proti po-nudnikom fosilnih goriv pravno ukrepali v imenu obalnih skup-

rabnik energije. V zadnjih 200 letih so bile nove tehnologije sko-raj vedno povezane s porabo ogromnih količin energije. Samo po-glejte, kaj se je zgodilo na Kitajskem, kjer se porablja ogromnoenergije, pridobljene s premogom. In ogromne količine energijese porabi za transport končnih proizvodov po svetu. Če torej me-nimo, da energetski sistem v prihodnosti zaradi izčrpavanja za-log nafte, plina in premoga ne bo več mogel zagotavljati pocenienergije, potem to pomeni, da se bo globalizacija v smislu izvozablaga v druge države bržkone upočasnila.Morda se bodo pojavili novi viri fosilnih goriv. Pri BBC-ju so po-ročali, da je Japonska našla način zajemanja metanovih hidratovna morskem dnu, kar je po mojem mnenju razlog za preplah, sajso po vsem svetu velike zaloge. Ne vem, kakšni so stroški izko-riščanja metanovih hidratov, mislim, da je za te izračune še pre-zgodaj. Tako ne vem, ali bo to zares nov vir energije, toda kot tre-nutno kaže, bodo stroški energije kljub hidravličnemu drobljenjuše naraščali. To bi spodkopalo ekonomiko globalizacije. Ste žeslišali za ogljični balon?Osnovna poanta je v tem: če pogledate energetske zaloge pod-jetij, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, se bilance pripravljajo ob

nosti, ljudi, ki jim bo poplavilo mesta in vasi, če podjetja prodajovse te zaloge nafte, plina in premoga, kar glede na njihove računo-vodske ocene očitno nameravajo. Ta podjetja bodo v prihodnjihdveh ali treh stoletjih povzročila strahotno zvišanje morske gladine.Zato hočemo v imenu prizadetih regij ukrepati na sodišču z ar-gumentom, da gre za naklepno hudodelstvo. Hočemo, da sodnikitem podjetjem prepovedo takšno početje. O taki pravni strategijirazmišljamo, da poskusimo doseči uvedbo zakonske zgornje meje.

Te dejavnosti potekajo v Veliki Britaniji?Ja, ti pogovori potekajo v Britaniji. Vem za inuitsko vas na Alja-ski, ki je poskusila tako tožbo vložiti proti naftnim podjetjem vAmeriki, na primer ExxonMobilu. Zanimivo bo videti, ali je takepostopke mogoče sprožiti tudi v drugih državah.

Za konec še povejte, katero knjigo ali film bi priporočilipolitikom.V branje bi jim priporočil knjigo, ki sem jo pred kratkim uredilin nosi naslov Sharing for Survival. V njej smo s skupino kole-gov pisali o delitvi kapitala in podnebni politiki. �



intErvjU: Alenka Loose, MoL

oz. klimo poleti. »Rada se sprehajam po mestu,večinoma kupujem v centru mesta, še najraje domačohrano na tržnici, vedno pa imam pri sebi platneno alireciklirano vrečko,« se zasmeji. Njen najljubši kraj zapreživetje počitnic pa so hribi, največkrat Julijci. ZLoosejevo smo začeli pogovor o tem, kako bo MOLizkoristila nedavno odobrena evropska sredstva izprograma ELENA.

Ne gre le za okolje inenergetiko, gre zakakovost bivanja!Alenka Žumbar, foto: arhiv MOL

Alenka Loose je na Mestni občini Ljubljana (MOL)prevzela odgovornost za področje energetike. Trdno jeprepričana, da se tega ne da ločevati od okolja, čaka pajo tudi veliko dela z ureditvijo področja energetike nacelotnem območju MOL. Kot pravi, pa želi biti tudisama zgled. Tako ji je ugašanje luči, ko ne potrebujesvetlobe, samoumevno; tudi preveč ogreti prostori nisoprimerni za kreativno delo, isto velja za prehladneprostore poleti, zato racionalno uporablja gretje pozimi



intErvjU

MOL je pred kratkim dobila odobren skoraj poldrugi milijonevrov sredstev iz programa ELENA. Kakšni izzivi so glede na totrenutno pred vami?Tako je, 22. decembra 2012 smo podpisali pogodbo z Evropskoinvesticijsko banko (EIB) o dodelitvi tehnične pomoči ELENA(nepovratnih sredstev) v višini 1.348.560 evrov za projekt EOL –Energetska obnova Ljubljane (Energy Retrofit Programme ofPublic Buildings in Ljubljana).Področje energetike je za MOL velik izziv, saj do sprejetja Lokal-nega energetskega koncepta (LEK) novembra 2011 nismo moglikandidirati na razpisih s področja energetike. To pomeni, da seje zaradi pomanjkanja sredstev relativno malo vlagalo v večjeenergetske obnove objektov. Delno smo se tega lotili že ob za-menjavi azbestnih streh na vrtcih in šolah, kjer smo poskrbeli zadodatno toplotno izolacijo ostrešij.Podpis pogodbe z EIB pomeni, da nameravamo v največji meriizkoristiti ugodne pogoje pridobivanja dodatnih sredstev ponačelu energetskega pogodbeništva (odplačilo posojila iz nazivaprihrankov zaradi zmanjšane porabe energentov) in prijav na do-mače in tuje razpise za subvencioniranje projektov energetskeučinkovitosti, prenove kotlovnic in zamenjave energentov, kjer jele možno, pa tudi izrabe obnovljivih virov energije. Poleg prijaveza tehnično pomoč ELENA smo bili uspešni tudi pri prijavah pro-jektov na razpise za subvencioniranje energetsko učinkovitihprojektov JP Energetike in Petrola.Ker pa je vaše vprašanje vezano na ELENO, lahko povem še, dapričakujemo sredstva za uvajanje celovitega energetskega me-nedžmenta v MOL, za postopno uvajanje energetskega knjigo-vodstva – najprej na osnovi računov in podatkov o porabi ener-gentov in vode, pozneje na osnovi sistema odčitkov dejanskeporabe –, pripravo projektnih nalog in predinvesticijskih študijza zamenjavo energentov, obnove objektov in druge investicije,ki bodo izboljšali energetsko učinkovitost in znižali stroške zaenergijo.Prioritete smo si zastavili že v Akcijskem načrtu LEK, vizijo pa po-stavili tudi v okviru raziskovalnega projekta Trajnostna urbana in-frastruktura, Ljubljana – Pogled v leto 2050. Za cilj smo si za-stavili zmanjšati emisije CO2 za 50 %, kot možnost pa je podancilj trajnostne odličnosti, ki predvideva 80 % zmanjšanje emisijCO2. Končni cilj ELENE je sklenitev pogodb za izvedbo investi-cij in uspešna izvedba le-teh na osnovi energetskega pogodbe-ništva oz. pogodbenega financiranja.

Kako sicer na MOL-u obravnavate področje energetike?Področje energetike je eno najpomembnejših področij, ki ga vMOL s stališča zagotavljanja varne oskrbe in skrbi za okolje za-

gotavljata JP Energetika in TE-TOL. Pomembno je vprašanjerabe energije, ki je odvisna od posameznikov ali organizacij vMOL – ta je lahko učinkovita ali neučinkovita oziroma potratna.Z vsemi temi izzivi se moramo spoprijeti in na eni strani skrbetiza varno oskrbo vseh uporabnikov, na drugi strani pa za dosega-nje čim večje energetske učinkovitosti. To slednje lahko zagota-vljamo z izobraževanjem in osveščanjem javnosti, za stavbe v la-sti ali upravljanju MOL pa moramo zagotoviti ustrezen programizboljšanja značilnosti objektov (prenove, zamenjave energenta,sprotno odčitavanje porabe …). Ne nazadnje lahko veliko prihra-nimo tudi z navodili, kako smo lahko zgolj s spremembo ve-denjskih navad energetsko bolj učinkoviti tako na delovnem me-stu kot doma.Prvi korak, ki ga je mesto naredilo na področju energetike, je bilosprejetje LEK. Za pripravo je bila zadolžena MU MOL (medre-sorsko) skupaj z ostalimi deležniki na področju energetike. Naj-pomembnejši del LEK je akcijski načrt, v katerem so definiraniin po prioritetah, finančnih izhodiščih in pristojnostih razvrščeniprojekti s področja trajnostne energetike za obdobje naslednjih10 let. To je bila osnova, trenutno pa smo v fazi postavitve sistemaenergetskega menedžmenta v MU MOL in se obenem trudimoizkoristiti vse priložnosti za pridobivanje sredstev na različnih do-mačih in tujih razpisih.Naš cilj je biti zgled drugim, zato se bomo potrudili in izrabili vsemožnosti za obnove starih energijsko neučinkovitih objektov, za-menjavo energentov in kotlovnic v javnih objektih MOL, ki upo-rabljajo okolju neprijazna goriva (denimo mazut), in priključitičim več objektov na daljinske sisteme (plin, toplovod) ter, kjer jele možno, zagotoviti tudi daljinsko hlajenje.

Pa področje okolja? Ali ti dve veji vodite skupaj?Do podpisa pogodbe o tehnični pomoči ELENA smo ti dve po-dročji vodili skupaj, Oddelek za varstvo okolja je vodil pripravoLEK. Po podpisu pogodbe z EIB smo se odločili področju ener-getike dati posebno mesto in ga opredeliti kot organ, ki bo po-magal oddelkom urejati zadeve, povezane z učinkovito raboenergije (URE) in rabo obnovljivih virov energije (OVE). Skrbelbo za energetski menedžment MOL v širšem obsegu in za vzpo-stavitev ter vodenje energetskega knjigovodstva MOL. Okolje jepovezano z vsemi ostalimi področji.Ljubljana se lahko pohvali z urejenima sistemoma zanesljiveoskrbe z energijo (energenti). Sistem daljinskega ogrevanja in si-stem oskrbe z zemeljskim plinom sta si komplementarna, ssvojo širitvijo in zanesljivo oskrbo zagotovo znatno prispevata kizboljšanju stanja zunanjega zraka v Ljubljani, saj sta nadome-stila številna individualna kurišča na premog, mazut in druga,okolju manj prijazna goriva.Vendar tudi oba glavna akterja na področju energetike – TE-TOLkot proizvajalec predvsem toplote in JP Energetika kot distribu-ter plina in toplote – nenehno sledita razvoju in uvajata iz-boljšave. V zadnjih desetletjih lahko izpostavimo vztrajna pri-zadevanja TE-TOL za zmanjšanje emisij žveplovega dioksida(SO2), ki je še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja predstavljalresen okoljski problem v MOL, podobno pa velja tudi za prašnedelce. A zadnje čase v TE-TOL toploto pridobivajo, poleg pre-moga, tudi s sosežigom lesnih sekancev, torej uvajajo obnovljivvir energije. Uvedli pa smo še nekaj drugih ukrepov: JP Energe-tika in Tehnološki park Ljubljana sta na strehah postavila sončnielektrarni, vozni park MU MOL in javnih podjetij je čedalje boljčist, vpeljali smo električna, hibridna vozila in vozila na metan.Cilj je, da se čim bolj približamo ogljično nevtralni ali vsaj niz-koogljični družbi, in sicer z uporabo obnovljivih virov energije,



predvsem pa z zmanjšanjem potreb po energiji (racionalizacijapostopkov), s spremembo vedenjskih navad, skratka: z iz-boljšanjem energetske učinkovitosti tako z mehkimi ukrepi kotz ukrepi na objektih in energetski infrastrukturi.Ponovno želim izpostaviti, da je največji dosežek v zadnjem ob-dobju ravno interdisciplinarno delo. Tako področji okolja kottudi energetike se prepletata v vseh segmentih zagotavljanja vi-soke stopnje kakovosti bivanja za prebivalce mesta in vse ostale,ki v Ljubljano prihajajo občasno (na delo, šolanje ...) ali le kot obi-skovalci. To, da sta področji energetike in varstva okolja umeščeniv različni organizacijski enoti v MOL, ne pomeni, da ju ne vo-dimo skupaj. Isto velja za vsa druga področja: gre za mozaik ra-zličnih področij, ki da pravo, kakovostno sliko le, če so vsi delčkimozaika prisotni in postavljeni na pravo mesto. Razlika je zgoljta, da smo se z energetiko začeli ukvarjati načrtno, da bi realizi-rali cilje, zastavljene v LEK, in z lastnim obnašanjem dajemozgled drugim.

Kakšni so dosedanji dosežki MOL-a na obeh področjih in kakšniso nadaljnji konkretni načrti?Če bi lahko področja ločevali med seboj, verjetno ne bi bilo no-bene potrebe po ustanavljanju občin, ampak bi vsak resor že nadržavnem nivoju deloval strogo sam zase. Ne predstavljam si,kako bi to delovalo in isto velja za nivo mesta. Tam, kjer ni med-sebojnih povezav, so vsi projekti »misija nemogoče«.Ne gre le za okolje in energetiko, gre za kakovost bivanja in s tempovezane stroške. Kakovost življenja lahko ohranimo ali celo iz-boljšamo z izboljšanjem energetske učinkovitosti. In s čim je vseto povezano? Z zmanjšanjem porabe že zgolj s spremembo ve-denjskih vzorcev lahko dosežemo pozitiven finančni učinek, po-sledično tudi socialni učinek, zmanjšamo onesnaževanje okoljaz izpusti v zrak in odpadki, kar je povezano s področji energije,okolja in zdravstva. Naše potovalne navade (denimo uporaba jav-nega prevoza in drugih oblik trajnostne mobilnosti) vplivajo napromet, energetiko, okolje in zdravje, natančneje, na izboljšanjepretočnosti in prijaznosti v prometu. Na zdravje in okolje pozi-tivno vplivajo tudi prehranjevalne navade, če denimo uživamodoma pridelano hrano. Toda ničesar od tega ni brez prostorskihureditev in financ. Področij ne moremo med seboj strogo ločevati,dobro pa je, da je jasno, kdo je nosilec posameznega področja –že zaradi odgovornosti. Vse zgoraj navedeno in ob upoštevanjurazvojnih projektov mesta Vizije 2025 lahko prispeva tudi h go-spodarski rasti, angažiranju slovenskih podjetij pri izvajanjuprojektov in s tem dobrobiti celotne slovenske družbe.Naj izpostavim nekatere ukrepe, ki bodo odločilno vplivali na raz-voj mesta tako z okoljskega kot z energetskega vidika, predvsempa z vidika izboljšanja kakovosti življenja v MOL. Že opravljeniprojekti so sprejetje LEK (projekti so opredeljeni za obdobje 10 letglede nosilcev, obsega investicije in možnosti pridobivanja sred-stev), postavljene so tudi prioritete glede na stopnjo energetskeučinkovitosti; podpis pogodbe za projekt RCERO – predelava od-

padkov v energent (okolje – zmanjšanje količin odpadkov; ener-getika – gorivo); projekt Stožice (varčna raba vode – izplakoval-niki za pisoarje, daljinsko hlajenje); projekti JSS, energijskovarčna gradnja stanovanjske soseske Polje II, pasivna gradnja naPipanovi; sončni elektrarni na JP Energetika in Tehnološkemparku; sosežig lesnih sekancev v TE TOL; uporaba metana inelektrike kot pogonskega goriva v avtobusih LPP ter prevoznihsredstvih javnih podjetij in MU MOL, k temu je znatno pripo-mogel tudi evropski projekt CIVITAS Elan, ki ga je koordiniralaMOL; izobraževalne in osveščevalne aktivnosti na področju UREin OVE (pripravili smo tudi otroški koledar 2013 na temo URE);podpisana je pogodba z EIB za pridobitev tehnične pomočiELENA za uvedbo energetskega menedžmenta v MOL in pri-pravo predinvesticijskih študij na področju izboljšanja energetskeučinkovitosti zamenjavi energentov v objektih (ELENA – trajanjetri leta, v tem obdobju naj bi na osnovi projektov iz nepovratnihsredstev podpisali pogodbe za izvedbo v vrednosti 28–50 milijo-nov evrov – energetsko pogodbeništvo; trajanje pogodb je odvi-sno od povračilne dobe investicije iz naziva energetskih pri-hrankov); uspešna kandidatura Oddelka za predšolsko vzgojo inizobraževanje ter osnovnih šol na razpise JP Energetika in Petrol;ukrepi na področju javne razsvetljave in prometa (vgradnjavarčnih žarnic, avtomatizacija javne razsvetljave), prometna po-litika oziroma Akcijski načrt trajnostne mobilnosti, v pripravi jetudi strategija elektromobilnosti. Mestno središče smo zaprli zamotorni promet in zagotovili električni vozili Kavalir za prevoz pomestnem jedru, ki je za uporabnike brezplačen.Načrtujemo dodatne sisteme P+R v MOL in regiji, prenovo ener-getsko neučinkovitih objektov, zamenjavo energentov (kurilnoolje) in objekt »Uprava na enem mestu« – zasnova objekta naj bibila zgled energetsko učinkovite stavbe. Predvidevamo še uvedbokrožnih linij javnega potniškega prometa in okolju prijazne mi-nibuse, nadaljevanje ozelenitve voznega parka LPP (avtobusi nametan), uvedbo energetskega menedžmenta in energetskegaknjigovodstva v MU MOL in objektih v lasti ali upravljanju MOL(v roku treh let) ter nenehno izboljševanje energetske učinkovi-tosti. �

intErvjU: Alenka Loose, MoL

Foto

:Rom

anPe

klaj



intErvjU: rupert gole, občina Šentrupert

Denar ni glavna ovira,je največkrat le izgovorMateja Kegel, foto: Analog

Občina Šentrupert je majhna občina, ki pa ustvarjaveliko zgodbo, ki bi jo lahko in morale konkretnejepeljati ne le slovenske, pač pa tudi evropske občine, čeželimo doseči zastavljene cilje na področju energetskeučinkovitosti. Absolutna zmagovalka natečaja En.občina0�� za energetsko najučinkovitejše občine v Sloveniji ses svojim načinom dela vse od ustanovitve usmerja vtrajnostno rast. Takšna je tudi njena prihodnost.O dosedanjih uspehih in ambicioznih načrtih je zaEnergetiko.NET spregovoril župan ŠentrupertaRupert Gole.

Kako in zakaj torej uspeva vaši občini?Občina Šentrupert je nastala pred dobrimi šestimi leti in se že nasamem začetku odločila za tako imenovano zeleno razvojno pot– ne samo na področju energije, temveč pri vseh projektih, ki sejih lotevamo. Zakaj takšna odločitev? Ker je to tudi edina logičnaodločitev glede na okoliščine, v katerih smo se znašli. Želimo si,da bi takšna odločitev postala logična za vso državo in vse člo-veštvo. Pod krinko napredka in neprestane gospodarske rastismo brutalno zarezali v planet, na katerem živimo. V zadnjem ob-dobju smo se zavedli marsikaterih napak, ki pa bodo pod alibi-jem napredka verjetno od nas zahtevale velik delež ustvarjenegadobička. Potrebno se je zavedati, da je vse, kar je že na prvi po-gled nelogično, tudi v resnici tako, zato je nujno stvari postavitiv logične okvire. S svojimi projekti ponujamo odgovore navprašanja današnjega časa in prihodnosti. Eno izmed pomemb-nih področij ustroja današnje civilizacije je oskrba z energijo. Tre-nutna stopnja razvitosti tehnologij, ki omogočajo proizvodnjoenergije iz širokega spektra obnovljivih virov, nam ponuja kuppriložnosti, ki smo jih zaznali in jih izkoriščamo. Osebno sem

prepričan, da je naš razvojni model zgolj logičen, vendar v nelo-gično organizirani družbi zaradi tega izpade inovativen in na-preden. Rezultati kažejo, da je takšna razvojna pot prava. To jeopaženo tudi s strani stroke in širše skupnosti, na kar kažejo šte-vilna priznanja, ki smo jih prejeli za naše delo. Uspeva nam, kerso naši cilji jasni, ker smo učinkoviti pri načrtovanju in realiza-ciji projektov. Poleg tega pa imamo dovolj znanja in poguma, dase lotimo tudi za marsikoga zelo kompleksnih projektov.

Zakaj ne uspeva tudi drugim?Manjka predvsem znanja in poguma. Za dobre in logične pro-jekte se dobi tudi denar, tako da denar ni glavna ovira, je naj-večkrat le izgovor.

Kateri ukrepi so bili v vaši občini do sedaj izvedeni na področjuenergetske učinkovitosti? Kateri so po vašem mnenju razlogi, daje občina prejela tudi naziv absolutno najboljše v natečajuEn.občina 0��?Poleg danes že povsem klasičnih ukrepov, kot so menjave sijalkna javni razsvetljavi z varčnimi, smo nase opozorili s projekti, kitemeljijo predvsem na izrabi lesne biomase in so med seboj po-vezani. Pred dvema letoma smo odprli lesen montažni nizkoe-nergijski vrtec, ki se ogreva na lesne sekance. Pravzaprav je podvrtcem kotlarna, ki ogreva celoten šolski kompleks in na neknačin predstavlja zaključen sistem daljinskega ogrevanja na lesnobiomaso – nekakšen mikro DOLB. Vrtec je postal primer dobreprakse in prepričan sem, da je po tem vzoru v Sloveniji zgraje-nih že kar lepo število nizkoenergijskih lesenih montažnih vrtcev.Že takoj v drugem letu delovanja občine smo sprejeli lokalni ener-getski koncept. Pogodbeno smo angažirali energetskega me-nedžerja, ki bedi nad energetiko in predlaga nove ukrepe. Vzpo-

Župan rupert gole(v sredini) s sodelavciob prejemu nagradeEn.občina 012



redno razvijamo različne projekte, ki so med sabo logično pove-zani. Za namen realizacije projektov na področju energetikesmo v lanskem letu ustanovili Javno podjetje Energetika Šen-trupert, d. o. o., ki je pred kratkim objavilo razpis za izbor izva-jalca za izgradnjo prve faze novega energetskega postrojenja zapotrebe zaporov na Dobu, ki se nahajajo v naši občini. K temu,da smo v lanskem letu zmagali na natečaju En.Občina, je polegrealiziranih projektov na področju URE in OVE zagotovo pripo-mogla zelo jasna in premišljena vizija nadaljnjega razvoja na tempodročju, saj so projekti med sabo tako povezani, da prihaja doizredno zanimivih sinergijskih učinkov.

Kakšni so pravzaprav konkretni načrti na poti do energetskesamozadostnosti občine Šentrupert? Vam bo dejansko uspelo doleta �0�0?Enega izmed konkretnih načrtov, ki bo letos postal realnost, semže omenil. Gre za zamenjavo energenta z obnovljivim virom prinajvečjem porabniku energije v naši občini in to je zaporskikompleks na Dobu. Načrtujemo tudi daljinsko ogrevanje na le-sno biomaso za celoten Šentrupert. Za namen priprave vseh po-trebnih študij in projektne dokumentacije smo pridobili tudinepovratna evropska sredstva skozi projekt Remida, v kateremsmo partnerji z mesti in občinami iz šestih držav. Glede na to, dabomo na vsaj dveh lokacijah proizvajali električno energijo iz les-nih sekancev, bo kar nekaj te energije prodano v omrežje in želahko govorimo o viških. Kot vse kaže, bomo cilj energetske sa-mozadostnosti dosegli še bistveno prej kot leta 2020.

Kakšne prihranke načrtujete in kakšni so prihranki na področjurabe energije in izpustov CO� v zadnjih letih, ko se zgodba vŠentrupertu odvija aktivneje?Prihranki ob zamenjavi energenta iz fosilnih goriv na lesno bio-maso so seveda veliki. Skozi prihranke zlahka zapiramo investi-cije v naprave za izrabo lesne biomase v energetske namene v ne-kem normalnem obdobju, kot je na primer 7 let. Prihranki, kismo jih pridobili z energetsko učinkovito gradnjo (šola, vrtec), pak rezultatom še bistveno pripomorejo. Stari vrtec je imel recimoporabo energije 180 Kwh/m2/leto, novi vrtec pa dosega poraboenergij med 25 in 30 Kwh/m2/leto, kar je že v osnovi šestkratmanj. Ker pa je tudi energent bistveno cenejši, gre za res velikeprihranke. Zmanjšanje izpustov CO2 je z vsakim dobro pre-mišljenim projektom možno doseči. Samo skozi projekt na Dobuza potrebe zaporov bodo ti izpusti zmanjšani za okrog 2.700 tonletno. Z realizacijo drugih projektov pa se bodo ti izpusti šezmanjševali.

Večkrat sva omenila projekt v okviru zaporov na Dobu, govora paje tudi o energetski in prehranski samooskrbi. Morda nekaj več oprojektu?Projekt na Dobu je pomemben tako za Dob, kot za občino in ce-lotno Mirnsko dolino. Zagotovo gre za lep primer zagotavljanjasinergijskih učinkov skozi dobro premišljen projekt, ki je vpet vpotenciale Mirnske doline. Poleg tega, da se bodo stroški zaogrevanje zaporov zmanjšali in to predstavlja neposreden učinekna prihranku v državnem proračunu, gre tudi za to, da bo strošek,plačan za energijo, skozi nakup lesnih sekancev v lokalnem oko-lju ostal tu, v tej dolini. To je zelo pomembno, saj nam bo to omo-gočalo ustvarjanje novih delovnih mest. Pomembna nadgradnjacelotne zamisli pa je postavitev steklenjakov za proizvodnjo ze-lenjave in s tem zagotavljanje prehranske samooskrbe. Stekle-njaki bodo dobivali toplotno energijo iz kogeneracijske napraveza proizvodnjo elektrike iz lesne biomase, ki bo zopet prihajala

iz lokalnega okolja. Na ta način se brezskrbni in finančni krogizapirajo doma in to je pomembno. Postajamo manj ranljivi, sajje naša stopnja samooskrbe večja.

Konec lanskega leta ste podpisali pogodbo o brezplačnemprenosu zemljišč nekdanje vojašnice na Puščavi, ki bodonamenjena za vzpostavitev lesnopredelovalnega centra. Kakodaleč je projekt?Zemljišče, ki smo ga prenesli z Ministrstva za obrambo RS s po-godbo, podpisano v decembru 2012, je že vpisano v zemljiškoknjigo. Razvili smo projekt lesnopredelovalne verige na prvih pe-tih hektarih in prejšnji teden projekt vložili na upravno enoto zapridobitev gradbenega dovoljenja. Zopet smo dokazali, da lahkov izjemno kratkih rokih pripravimo projekte in pridobimo po-trebna soglasja. V teh dneh naj bi bil objavljen javni razpis za sub-vencioniranje primerne predelave lesa. Podjetje, ki ga ustanavljajoinvestitorji, se bo na razpis prijavilo in poskušalo pridobiti ne-povratna sredstva. Upam, da bo uspešno, saj bo subvencija iz-jemno pripomogla, da se bo projekt lahko realiziral v zastavlje-nem obsegu.

Običajno poslušamo, da so občine kadrovsko podhranjene, kogovorimo o projektih na področju energetike. Le redko katere selahko pohvalijo s konkretnimi rezultati. Kako vam uspeva z zelomajhno ekipo? Kako bi vaše rešitve sploh izgledale na modeluvečje občine?Res je naša ekipa majhna, a je izobražena, visoko motivirana,učinkovita in predana svojemu delu. Tisto, česar ne zmoremosami, poiščemo zunaj na trgu in vedno iščemo najboljše možno-sti. Večkrat poudarjam, da je po eni strani dejstvo, da je bilo po-trebno občino pred šestimi leti postaviti iz nič, sreča, saj sem lahkoizbral učinkovito ekipo, ki je še danes z mano. V občinah, kjer soekipe številčnejše in so si morda v preteklih obdobjih zagotovilidoločeno stopnjo udobja, je kakšnemu inovativnemu in zagna-nemu županu verjetno težje. Prepričan pa sem, da je sam modelrazvoja primeren tudi za druge občine. Prepričan sem celo v to,da je mnogo tega, kar počnemo, primerno za razvojni model ce-lotne Slovenije, ki se mora odločiti, po kateri poti bo šla naprej.

Kako pa se na vse vaše projekte v smeri energetske samooskrbeodzivajo občani? Kako osveščeni so na ta račun? Ali zaznavatepozitivne trende tudi pri njih?Občani so ponosni, da je Šentrupert postal ugledna občina vširšem slovenskem prostoru in zeleno razvojno pot podpirajo. Kosmo preverjali zanimanje za priklop na daljinsko ogrevanje na le-sno biomaso v Šentrupertu, je bilo pozitivnih odgovorov preko 80odstotkov. Menim, da pozitivno gledajo tudi na zgodbo o lesu, kijo razvijamo skozi več projektov, začenši z lesenim vrtcem, Deželokozolcev – prvim muzejem na prostem s kozolci na svetu in jonadaljujemo z lesnopredelovalnim centrom.

Pa sosedne občine? Se obračajo na vas po nasvete?Seveda. Veliko slovenskih županov se je zvrstilo v Šentrupertu invsakega sem vesel, saj se tudi sam veliko naučim od kolegov. Vsakima svoje specifike in prav je, da se znanje posreduje in da se iz-kušnje izmenjujejo. Tudi sami smo lansko leto obiskali občinoMiren Kostanjevica ter si ogledali njihov primer dobre prakse, sajso bili pred nami nagrajeni v natečaju En.občina. V maju orga-niziramo konferenco v Deželi kozolcev, ki bo posvečena zagota-vljanju energetske učinkovitosti lokalnih skupnosti. Ne nazadnjepa imajo od vsega tega tudi naši gostinci kašnega gosta več insmo tako na koncu vsi zadovoljni. �

intErvjU: rupert gole, občina Šentrupert



intErvjU: rajko Leban, goLEA

Pogled na zmagovalne občine natečaja o energetskonajučinkovitejših občinah nam kaj hitro izpostaviPrimorsko. Tamkajšnje občine izvajajo svojevrstneprojekte, kot pravijo župani, pa se imajo za to zahvalitiGoriški lokalni energetski agenciji (GOLEA), ki ne pokrivale severne, pač pa celotno Primorsko in še več. GOLEA,ki jo zadnjih nekaj let vodi direktor Rajko Leban, se lahkopohvali s številnimi uspešno izvedenimi projekti, medkaterimi je bil v zadnjem obdobju še posebej izpostavljenOVE v primorskih občinah, ki je dal že tudi konkretneširše odmevne rezultate. Agencija, ki si je že na začetkuzastavila vizijo trajnostnega razvoja energetike, svojovlogo vidi v podpori občinam. Z Rajkom Lebanom smose tako pogovarjali o tem, kaj pomeni povezanost regije,kako GOLEA »pilotira« z energetskim menedžmentom vkar �� občinah, kako do finančnih sredstev in kaj jepotrebno za uspešno izvedene projekte.

V prvih letih natečaja En.občina so primorske občine vsako letokrojile sam vrh najboljših na področju energetske učinkovitosti.Zagotovo je na mestu vprašanje, kako jim uspeva.Občine že na samem začetku sodelovanja aktivno animiramo injim skušamo predstaviti predloge zanimivih projektov na lokal-nem nivoju. Ključno vlogo v tej fazi igra informiranje. Župani sevedno bolj zavedajo pomena varčevanja z energijo in tudizmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter posledično uhajanjadenarja iz občinskega proračuna. Zaradi naštetih razlogov po-stajajo občine vedno bolj dojemljive za projekte na področjuenergetike in jih kaj kmalu vzamejo za svoje. Eden ključnih stra-teških dokumentov o načrtovanju energetike na nivoju občine jegotovo lokalni energetski koncept (LEK). Občine so ga bile dolžneizdelati skladno z energetskim zakonom, a potrebno je ločiti dvevrsti LEK-a. Eden je nastal zaradi zagotavljanja zakonske norme,drugi pa je vsebinsko bogatejši, z realnimi usmeritvami in iz-vedljivimi projekti tako za področje izkoriščanja obnovljivih virovenergije (OVE) kot tudi učinkovito rabo energije (URE). Ta stra-teški dokument se izdela za dobo desetih let. Na tako dolgi rokpa je aktivnosti težko načrtovati, zato je pravzaprav dobro, da mo-rajo občine vsako leto do konca januarja oddati poročilo Mini-strstvu za infrastrukturo in prostor o izvajanju aktivnosti znotrajakcijskega načrta LEK-a. Je že res, da ta akcijski načrt lahko pred-stavlja program dela občine za naslednjih pet do deset let, atežko je vedeti, če bodo peto leto te aktivnosti še aktualne. Vmesso namreč lahko objavljeni različni razpisi za pridobivanje na-menskih nepovratnih sredstev, ki so nepogrešljivi za izvedboprojektov. Posledično je potrebno, skladno z odobrenim sofi-nanciranjem, prilagajati terminski plan izvedbe posameznihprojektov. V zadnjih letih je gotovo zanimiva pobuda na evrop-skem nivoju t. i. Konvencija županov. Eden glavnih ciljev te kon-vencije je zaveza občine za zmanjšanje emisij CO2 za 20 % doleta 2020. Po pristopu h konvenciji občina izdela Akcijski načrtza trajnostno energijo (Sustainable Energy Action Plan, v nada-ljevanju SEAP), ki je po vsebini relativno primerljiv LEK-u, nimapa veljave samo na nacionalnem nivoju, ampak tudi širše. Za pri-stop h konvenciji se odloča vse več občin, ki vidijo v tej pobudi pri-ložnost za mreženje na mednarodnem prostoru in nenazadnjelažje in učinkovitejše pridobivanje sredstev EU na področju ener-getike. Skratka, ko imajo občine narejeno analizo stanja in dovoljdober akcijski načrt, se projekti pričnejo izvajati. Glede na to, daGOLEA deluje na področju celotne Primorske, se je večina pri-morskih občin odločila, da nas imenuje za izvajalca energet-skega upravljanja. Pri tem gre izpostaviti tudi energetsko knji-govodstvo, ki ga v občinah uvajamo, saj je spremljanje porabe instroškov ključnega pomena pri upravljanju z energijo. S to apli-kacijo na podlagi analize podatkov lahko točno določimo, kateriobjekti so kritični z vidika rabe energije. Predvidevamo, da bomo

Pri novih finančnihmehanizmih je ključenprihranekMateja Kegel, foto: Analog



imeli do konca leta v naši bazi 100 javnih objektov. Aplikacija jepooblaščenim uporabnikom dostopna za pregled podatkov prekospleta. V prihodnje bo javno dostopna merjena energetska iz-kaznica stavb na letnem nivoju. Pomembno je, da so podatki, kiso vneseni v energetske izkaznice javnih objektov, ažurirani, sajse po javnih objektih izvajajo razni ukrepi, ki vplivajo na ener-getsko učinkovitost stavbe. Pri energetskem knjigovodstvu, ki gaizvajamo na javni razsvetljavi, pa je zanimivo predvsem sprem-ljanje podatkov in doseženih rezultatov po izvedbi energetske sa-nacije na tej infrastrukturi. Na koncu namreč štejejo samo realniprihranki, še posebej pri pogodbenem zagotavljanju prihrankovkot novih finančnih mehanizmov. Če prihranka ni, se investicijane more povrniti.Skozi energetsko upravljanje določimo objekte, ki bi jih bilosmiselno prijaviti na specifičen razpis za pridobitev nepovratnihsredstev, pa naj gre za sredstva kohezije, ministrstev ali za pilotneobjekte na mednarodnih projektih. Seveda pa je to, kako uspešnabo občina, vedno odvisno predvsem od nje same. Za dosedanjiangažma primorskim občinam lahko izrekam iskreno pohvalo.

Vsaka občina naj bi imela svojega energetskega upravljavca.V kolikšni meri danes pokrivate to področje v vaši regiji?Trenutno imamo sklenjene pogodbe s 15 občinami. Če bi pokri-vali celotno Primorsko (sestavljeno iz treh statističnih regij), bibilo vseh občin 26. Upoštevati je potrebno, da so nekatere le po-gojno primorske. Če gledamo ožje goriško regijo, imamo po-godbe z vsemi občinami, medtem ko jih na obalno-kraški in no-tranjsko-kraški regiji pokrivamo približno polovico. Seveda pasodelujemo tudi z občinami, v katerih nismo bili imenovani zaenergetskega upravljavca.Primorska regija je s pomočjo agencije GOLEA zelo povezana;tudi na investicijah projekte gradite skupaj. To je zagotovoprednost, a najbrž je povezati toliko različnih interesov težje, kotbi bilo, če bi delali le z eno občino …Projekti na nivoju regij zahtevajo več usklajevanj, vendar v končnifazi prinesejo dobre rezultate. Za agencijo Golea je ključnega po-mena, da delujemo strokovno in neodvisno. Takšen primer jeprojekt OVE v primorskih občinah, kjer sodeluje 8 občin ter Tri-glavski narodni park. Za sodelujoče občine je pomembno, da pro-jekt zajema tudi investicije, kot je npr. gradnja fotovoltaične elek-trarne na protihrupni ograji v Vrtojbi in prenova 11 kotlovnic odPirana do Trente. Novost, ki smo jo v okviru tega projektauspešno aplicirali, je združevanje investicije in dobave toplote. Veno javno naročilo smo združili prenovo kotlovnice in 15-letno do-bavo toplote, kar je pilotni primer energetske storitve dobave to-plote.

Veliko težav je pri financiranju ukrepov v energetsko učinkovitostv lokalnih skupnostih. Kar nekaj primorskih občin je žeučinkovito kandidiralo za nepovratna sredstva. Kako pa se občinesicer znajdejo? Kakšne možnosti jim priporočate v vaši agenciji?Zavedamo se, da bo sredstev vedno manj. Občinam se krčijo pro-računi, javnih financ je vedno manj in ne gre pričakovati, da jihbo v prihodnje več. Za uspešno pridobitev finančnih virov je po-membno, da je dobro pripravljena projektna in investicijska do-kumentacija. Pri tem je ključen predvsem podatek, koliko pri-hrankov se realno lahko doseže. V projektih gledamo na prihranekkot na prihodek, saj se nam investicija povrne le, če dosežemonačrtovane prihranke. Občinam zaradi pomanjkanja lastnih in-vesticijskih sredstev priporočamo tudi javno-zasebno partner-

stvo, kjer pridobljena nepovratna sredstva vložijo v projekt kot la-stna javna sredstva, preostali del pa zagotovi zasebni partner. Obtem je pomembna transparentnost postopka za pridobitev izva-jalca – koncesionarja, saj le tako lahko pridemo do realizacije do-brih projektov.

Močni pa ste tudi na področju mednarodnega sodelovanja oz.pridobivanja sredstev za projekte iz tujih virov. V katerih projektihste trenutno aktivni?Pri mednarodnih projektih se že pred objavami razpisov po po-sameznih programih prične dogovarjanje o vsebini projektnihpredlogov ter vzpostavljanje partnerstva. Mi pri tem dajemo po-udarek vsebini, ki jo izvajamo kot lokalna energetska agencija inki je del našega poslanstva. Ob tem pa se zavzemamo zavključevanje pilotnih primerov, katerih koristnice so občine. Tre-nutno sodelujemo v sedmih projektih EU (OVE v primorskihobčinah – Švicarski prispevek, MARIE – Mediteran, Alterenergyin Adriacold – IPA Jadranski čezmejni program, Modef, ENRI inEnergyVillab – čezmejni program ITALIJA/SLOVENIJA), v vsehpa potekajo aktivnosti v korist sodelujočih občin. Z vidika novihfinančnih mehanizmov (ESCO-model) je zanimiv predvsem pro-jekt Marie, kjer bomo prenovili občinsko stavbo v občini Brda. Istimodel uporabljamo tudi pri prenovi javne razsvetljave v Brdih,kjer je občina pridobila nepovratna sredstva na programu PetrolURE, preostali del investicije pa bo zagotovil koncesionar za iz-vajanje storitve javne razsvetljave. Zanimiv je projekt Adriacold,kjer bomo postavili solarno hlajenje na vrtcu Mornarček v Piranuin s tem prispevali k spodbujanju razvoja inovativnih tehnologij.V izvajanju je tudi projekt Alterenergy, v okviru katerega soobčine Brda, Divača in Miren Kostanjevica pred kratkim podpi-sale pristopne izjave h Konvenciji županov. Skozi ta projekt bomonato v omenjenih občinah realizirali še SEAP in pripravili ustre-zno dokumentacijo za izboljšanje energetske učinkovitosti. Skoziprojekt EnergyVillab bomo izdelali virtualni laboratorij, kjerbomo prikazali podatke o rabi energije za javne stavbe poten-cialnim zasebnim partnerjem in investitorjem.

Vsaka regija je specifična, pa vendar so nekatere težave, skaterimi se srečujejo občine, skupne. Katere so najpogostejše vvašem delu Slovenije?Res je, razlike so že med južno Primorsko – obalo, notranjsko-kraško in severno Primorsko. V severnoprimorski in notranjsko-kraški regiji imamo večji potencial biomase, medtem ko gre naobali in kraški planoti izpostaviti potencial sonca. Na tem ob-močju je zelo primerna klima za toplotne črpalke, ob obali je tudimožnost izrabe energije morja.Žal za izrabo energije morja ni izvedenih potrebnih študij in zatose te energije še ne izkorišča. Težave so tudi pri izrabi energije ve-tra in pri umeščanju energetskih objektov v prostor.Kljub trudu občin za doseganje večje energetske učinkovitosti inuvajanje obnovljivih virov energije je največja ovira zagotavljanjepotrebnih finančnih virov za izvedbo projektov, zato pozdra-vljamo razpise Ministrstva za infrastrukturo in prostor za ener-getsko sanacijo stavb, prenovo javne razsvetljave ter izgradnjo si-stemov ogrevanja na lesno biomaso in druge obnovljive vire. Takopridobljena sredstva nato lahko kombiniramo preko novih fi-nančnih mehanizmov pogodbenega zagotavljanja energije ozi-roma pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije ter tako raz-bremenimo občinske proračune. Prihranek je torej vir za poplačiloinvesticije v ukrepe URE in OVE. �

intErvjU: rajko Leban, goLEA



rešena. V večini teh primerov gre za reševanje objektov na po-dročju izobraževanja, šolskega in predšolskega. V nadaljevanjupa se bomo lotili še zdravstvenega doma v Kočevju in Šeškovegadoma. Slednjega smo prijavili na Ministrstvo za kulturo in tuditam predvidevamo odobritev sredstev za energetsko sanacijo ob-jekta. Občinsko stavbo smo sicer želeli prijaviti, a smo po opra-vljenem pregledu ugotovili, da ne bi bili konkurenčni, saj izgu-bljamo premalo energije. Naredili smo temeljit energetskipregled in se odločili, da prijavimo tiste objekte, kjer je izguba naj-večja. Na občinski stavbi pa bomo menjali okna.

Občina Kočevje je poznana po svoji pogozdenosti. Lespredstavlja izredno bogastvo, ko govorimo o obnovljivih virihenergije. V kolikšni meri je izkoriščeno gozdno bogastvo?Občina Kočevje je imela v preteklosti zelo slabe evidence la-stništva. Parcele so bile razdrobljene in niso bile zavedene, la-stništvo ni bilo vzpostavljeno. Sedaj že tretje leto to urejamo. SSkladom kmetijskih zemljišč intenzivno rešujemo parcele, ki sosolastniške. Tam poskušamo priti do razdružitve in v nekaterihdrugih primerih do zamenjave, da bi se jasno postavile meje na

intErvjU: vladimir Prebilič

Les mora prihajati izkočevskih gozdovBesedilo in foto: Mateja Kegel

Občina Kočevje je bila med prvimi v Sloveniji, ki se je želeta �� odločila za izdelavo Lokalnega energetskegakoncepta (LEK). Takratna usmeritev je bila, da jepotrebno razširiti daljinsko ogrevanje ter zamenjatikurilno olje z lesno biomaso. Koliko prvotnih ciljev jeuspelo občini uresničiti do danes, o energetskiprihodnosti Kočevja ter lesnem potencialu Slovenijesmo se pogovarjali z županom Vladimirjem Prebiličem.V kolikšni meri ste danes, �0 let od prvega LEK-a uresničili cilje?

Takratni LEK je bil velik preboj v načinu razmišljanja in delova-nja naše občine. Takrat smo odkrili, da pravzaprav potrebujemoveč energije. Imamo 4,5 MW kotel na lesno biomaso, ki je čudo-vit, a ne zadostuje potrebam mesta, kar pomeni, da mesto ševedno dogrevamo s kurilnim oljem zlasti v konicah, ko so izrednetemperature. Nazivna moč kotla je 11 MW, kar pomeni, da mo-ramo razmišljati o tem, kako bomo spremenili sistem ogrevanja,da bomo zagotovili več energije. Že leta 2011 smo na NER 300oddali prijavo za kogeneracijski koncept. Zdaj ga noveliramo inupam, da bomo z novim projektom lahko zagotovili več ozi-roma vso toplotno energijo, ki jo potrebujemo. Ta, ki jo imamosedaj, bo predstavljala neke vrste hladno rezervo. Govorimo o pro-jektu SPTE, ki je vreden 20 milijonov evrov in vsega skupaj 12MW proizvodnje energije. To je bil velik preboj, a potrebno boopraviti tudi veliko dela na širjenju omrežja, saj še nismo pri-klopili največjih uporabnikov. Nedavno pa smo zmagali na raz-pisu za energetsko sanacijo, dobili smo odobrenih šest od sedmihprojektov, po čemer smo najuspešnejša občina v Sloveniji. Pri ne-katerih od teh projektov bomo izvedli tudi menjavo načina ogre-vanja – v večini primerov na pelete, kar pomeni, da ne gre samoza gradnjo ovoja okrog objekta, pač pa za cenejšo in okolju spre-jemljivejšo energijo, kot jo imamo ta trenutek. To je bil preboj,nas pa čaka še veliko dela.

Kako pa je z energetsko sanacijo v občini Kočevje? Kateri objektiso najbolj potratni in jih še čakajo sanacije?Do sedaj se ni veliko saniralo, kar obžalujem. Bil je primer zdrav-stvenega doma, ko so zamenjali fasado, a niso dodali izolacije. Se-daj pa začenjamo projekt, v okviru katerega bomo sanirali štirinajvečje porabnike: stavbo Osnovne šole Zbora odposlancev –tam sta dva izjemno energetsko potratna objekta in stavbi Os-novne šole Ljube Šercer ter vrtca Ostržek. Naknadno smo dobiliodobrena še dva projekta – vrtec Mojca v Stari Cerkvi in vrtec Nar-cisa v Kočevski Reki. Iz povsem proceduralnih razlogov pa namje izpadla sanacija sicer nove šole, ki je največji energetski po-rabnik, to je stavba Osnovne šole Ob Rinži. Zgrajena je bila leta2006 in žal takrat nihče ni nadziral, kot bi bilo treba, zamudilismo priložnost, sedaj pa je projekt izpadel. Projekt smo poslalitudi na upravni spor in upamo, da bo zadeva za nas ugodno


�0 Energetika.NET

parcelah, kjer je smiselno, da bomo točno vedeli, kdo ima kaj. Vsiti postopki potekajo intenzivno, za kar se skladu zahvaljujem. Respa je, da vse to predstavlja ogromen strošek, saj je potrebno vseparcele identificirati, nato geodetsko opredmetiti in šele temusledi zamenjava. Vse to lahko počnejo le licencirani geodeti inzato je naš predviden strošek za letošnje leto okoli 40 tisoč evrov.Šele nato sledi prenos. Ko bo zgodba zaključena, bomo po našihocenah obvladovali od šest do sedem ha gozda, kar predstavljaogromno premoženje. Ti gozdovi so bili do sedaj neizkoriščeni,zato bo potrebno najprej izvršiti primarni posek, da se vzpostaviekosistem, šele potem pa pride na vrsto gospodarjenje. ObčinaKočevje v sodelovanju z Biotehnično fakulteto pripravlja tudistrategijo na področju gospodarjenja z gozdovi, ki temelji natreh izhodiščih. Prvo je, da se z občinskimi gozdovi gospodaritako, da imajo vsi občani nekaj od tega, kar pomeni, da lahkoobčanke in občani ob nadzoru, ki ga bo vršil Zavod za gozdove,

vstopijo v gozd in dobijo sečne ostanke, ko je gozd posekan. Taukrep se mi zdi smiseln, saj ljudje tukaj živijo in je prav, da imajonekaj od tega. Drugi ukrep je vzpostavitev kontrole nad odpadnolesno maso, kar pomeni, da bi občina iz svojih gozdov zagota-vljala potrebe po samozadostnosti. In tretji ukrep je, da občinaohranja lastništvo nad lesno maso, kar pomeni, da mora ta pri-hajati iz kočevskih gozdov, biti mora na voljo proizvajalcem, le-sni industriji iz našega okolja. Tudi s cenovno politiko bomo po-skušali spodbuditi, da bo lesna surovina za njih dostopnejša,ugodnejša ter posledično odpirali nova delovna mesta. Na temstoji strategija.

Zaradi vseh ukrepov na področju daljinskega ogrevanja na lesnobiomaso ste v občini, ki je imela svoj čas nadpovprečno visokecene ogrevanja, konkretneje zmanjšali stroške tako zagospodinjstva kot gospodarstvo. Kako je danes s tem?

intErvjU: vladimir Prebilič

Ilust

raci

ja:R

oman

Pekl

aj



intErvjU

Pri toplotni energiji ves čas zagovarjamo sodelovanje med go-spodarstvom in gospodinjstvi, ker menimo, da je socialna struk-tura v našem okolju takšna, da to moramo narediti. Znižanje do-segamo tako, da dobimo na tržišču čim bolj ugodnega ponudnikaz energentom in širimo omrežje na nove uporabnike. So sevedaše vedno tisti, ki govorijo, da je pri nas toplotna energija draga vprimerjavi npr. z Ljubljano. S tem se strinjam, a sistemi so ne-primerljivi. Kar se tiče električne energije, smo letos naredili mi-selni preboj, za katerega smo potrebovali kar eno leto. Nehali smonaročati električno energijo po posameznih zavodih, katerihustanovitelj je občina. Vsem zavodom smo vzeli odločanje o na-bavi energije, razpisali javni razpis v imenu občine in izbrali na-jugodnejšega ponudnika. Tako smo takoj prišli do kar 30 % pri-hranka v primerjavi s ceno, ki so jo prej plačevali zavodi.

Kaj pa ostala področja učinkovite rabe energije – recimo javnarazsvetljava?Na področju javne razsvetljave imamo v proračunu pripravljenih250 tisoč evrov in čakamo, da projekt prijavimo tudi na razpis.Vzpostavili smo kataster javne razsvetljave, ki ga pred tem nismoimeli, in ugotovili, da so nekatere stvari stare tudi po 50 ali 60 let.Projekt je pripravljen, trenutno razpisa ni zunaj, a takoj, ko bo,se bomo prijavili. Že letos pa želimo izvesti zamenjavo svetilk, sajje tukaj velika rezerva. Naredili smo tudi test na eni od ulic s po-rabo na starih in novih svetilih in ugotovili, da je poraba energijeskoraj 50 % nižja z novimi svetili. Drugi projekt je adaptacijaprižigališč. Absurd je, da moramo prižgati energijo v celem me-stu, ko hočemo pozimi prižgati praznične lučke na mestniploščadi. Doseči moramo, da se lahko prižigajo posamezni sek-torji in tudi tukaj so velike rezerve.

Kako je z realizacijo projekta vseslovenski oz. velikilesnopredelovalni center na Kočevskem? Projekt naj bi bil edenizmed dveh največjih tovrstnih v Evropi, kajne?Drži. To poskušamo urediti tudi z državo, ki se bolj nagiba ktemu, da ne pride do realizacije. Pri nas imamo za projekt re-zervirana 2 ha zemljišča za industrijsko cono. Ministrom semmoral večkrat pojasniti, da je naša naravna danost prav na po-dročju gospodarjenja z lesno maso. Ko govorimo o gospodarje-nju z lesom, je jasno, da moraš imeti zalogo lesa v bližini. Po iz-računu gozdarjev je ribniško-kočevski del daleč najbolj gozdnat.Gozd imamo mi, ima ga država in pričakujemo, da bo prisluhnilain šla v smer razvoja tega projekta. Želel bi si, da bi se stvar hitrejeodvijala; imamo načelni da, a manjkajo koraki. Sicer pa bi želeliv okviru tega centra tri stvari. Prva je predstavitev gospodarjenjaz odpadno biomaso. Prišli smo namreč v fazo, ko se govori, da jebiomasa samo še za kogeneracijo in ogrevalne sisteme. Poza-bljamo pa, da je les primarna surovina, ki je ne znamo dovolj iz-koriščati v gradbeništvu in ostalih gospodarskih panogah, ki so žaltudi že propadle. Najprej je torej treba gospodariti z lesnim od-padkom. To je najlažje in projekt za to imamo pripravljen. Na-dalje želimo, da bi se začele dogajati lesne inovacije, ki jih nujnopotrebujemo ne le na Slovenskem, ampak nasploh. V Kočevjuimamo nekaj takih primerov: od butične proizvodnje lesenihproduktov (lesena roba), do impregniranih oblik lesa, kar razvijaMelamin v Kočevju. Naša kemična tovarna je izdelala zelo za-nimive impregnacijske smole, ki bistveno spremenijo kemičnein druge lastnosti lesa, mu podaljšajo življenjsko dobo, ga spre-menijo v vodotesnega. Ustvarili so poseben lak, s katerim im-pregniraš bukev in iz nje dobiš popolnoma enako kvaliteto lesa,kot sta tik ali mahagoni. To so stvari, ki jih že imamo, a jih je trebazačeti spravljati v življenje. In še tretja stvar: začeti moramo

vzpostavljati lesno verigo, ki bo od začetka do konca postavljenavsaj za primer, da se ostali prepoznajo in temu sledijo. Osebnopa stavim na našega paradnega konja, projekt kogeneracije, kismo ga leta 2011 že prijavili na poziv naše države in kasneje EU.

Kje se je ustavilo pri realizaciji projekta?Takrat je bilo iz Slovenije izbranih 7 projektov, ki so šli v Bruseljna osebno evalvacijo Evropske komisije. Tam so iz Slovenije kotprimeren za sofinanciranje izbrali le naš projekt. Žal se je zgo-dila kriza in se je količina denarja, ki je bil na voljo za subven-cioniranje teh projektov, zmanjšala. Tako so v naši kategoriji na-mesto štirih izbrali dva projekta, naš je bil četrti. Prihaja pa sedajdrugi krog prijav za države, ki še niso bile izbrane, in mi smo pro-jekt ponovno potegnili iz predala, pripravljamo dopolnitev inračunamo, da nam bo tokrat uspelo. Ta projekt pa ne temelji naklasični kogeneraciji, pač pa gremo stopnico višje, takšnega pri-mera kogeneracije v Sloveniji še ni. Projekt temelji na uplinjanjulesne mase. Cilj ni proizvajanje tople vode oz. pare, s kateroproizvajamo elektriko, pač pa lesni plin, ki ga lahko kurimo zaproizvajanje elektrike, lahko ga dajemo v industrijsko uporabo re-cimo Melaminu ali pa ga transportiramo za kakšne druge po-trebe. Primeren je tudi za avtomobilsko gorivo. To je primermesta Güssing iz Avstrije. Z županom sodelujeva pri tem pro-jektu, svetujejo nam, pomagajo in prepričan sem, da projektima prihodnost v Kočevju.

Kdaj pa bi občina Kočevje lahko postala CO� nevtralna občina,kot so bili vaši cilji?Da bi bili popolnoma nevtralni, je kar malce preveč ambiciozencilj. Lahko pa s projekti, ki jih delamo sedaj, pridemo do bistve-nega znižanja ogljičnega odtisa v prihodnosti. Do 2020 bi lahkoprišli vsaj na polovico tega, kar danes spuščamo v našem okolju.Več bi si težko upal napovedati, saj je odvisno tudi od države inne le od nas.

Vaša občina je vključena tudi v združenje Energy Cities. Kaj vamtovrstno mednarodno sodelovanje prinaša? Kaj pa Konvencijažupanov?Kar se tiče Energy Cities, poskušamo od teh mest, ki so naredilaizredne preboje, kopirati njihove izkušnje. To so res primerienergetske učinkovitosti, miselnega preskoka, ki bi ga v Slovenijinasploh potrebovali, sploh v Kočevju. Takšne izkušnje nam od-pirajo nova obzorja. V iskanju podpore v ozkem lokalnem oko-lju in tudi v državi projekti včasih ne doživijo pravega odziva. Sajse strinjajo, a ko je treba pomagati, finančno podpreti, tega po-guma zmanjka. Želel bi, da bi država odigrala bolj povezovalnovlogo. Tudi kar se tiče Konvencije županov, gre za podobnozgodbo. Žal sem bil nazadnje na srečanju na Portugalskem ediniiz Slovenije, kar je škoda. Pri županih je tako: nekaj je povezanoz denarjem, nekaj pa tudi z načinom razmišljanja. Tudi sam bibil morda v takšni situaciji, a imam za seboj ekipo ljudi, ki mi po-maga. Tudi sedaj, ko bomo uvajali energetsko knjigovodstvo, jetako. Radi bi namreč postavili ekran na mestni ploščadi, kjer bise točno videlo, kdo koliko porablja in kje so izgube. Zdi se mi,da človeka najbolj strezni, ko preko grafičnega prikaza vidi, ko-liko denarja se dejansko izgublja. Sicer pa smo se vključili tudiv projekt ZRMK, kjer se povezujejo občine, ki želijo postati ener-getsko učinkovite. Koordinator projekta je Henrik Gjerkeš. Vokviru projekta smo dobili partnersko občino iz Španije, s katerobomo poskušali oplemenititi medsebojne izkušnje. Dejstvo je, dagre za namenski evropski denar, ne za turizem županov, saj že-limo in moramo iz tega doseči čim več. �


intErvjU: Aleksander Zalaznik, danfoss

�� Energetika.NET

Gospodarska kriza nimauniverzalne resniceAlenka Žumbar, foto: arhiv Danfossa



intErvjU

Družba, ki je v letu �0�� prejela nagrado časnikaFinance za energetsko učinkovitost, tudi v časugospodarske krize, ki se vleče že kot jara kača, beležistalno rast. Tako bodo samo letos v podjetju DanfossTrata zaposlili okoli trideset novih ljudi. Raje kot s krizov slovenskem okolju pa se ukvarjajo z razvojem izdelkovza globalni trg, na katerem je njihova glavna odjemalkaRusija. O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjemdružbe Aleksandrom Zalaznikom, ki je spregovoril tudi oprednostih in slabostih slovenskega poslovnega okolja.

Danfoss Slovenija ima trenutno na voljo deset delovnih mest, jebilo slišati na nedavni konferenci daljinske energetike v Portorožu.Kako to, da v času vsesplošne krize pri vas zaposlujete?V podjetju beležimo stalno rast – ta znaša približno 15 %, z iz-jemo leta 2009. Če promet raste, pa seveda to prinaša tudi po-trebo po novih kadrih. Hkrati smo se odločili, da povečamo vla-ganja v razvoj, in sicer z 1,7 na 3 % glede na letni promet. Polegtega smo se lani odločili, da sistem za zagotavljanje kakovosti ISO9000 nadgradimo s standardi, ki veljajo v avtomobilski industriji,na čemer sedaj že aktivno delamo. Razlogi za dodatno zaposlo-vanje so torej trije: povečevanje investicij v razvoj, prizadevanjaza izboljšanje standardov kakovosti in povečevanje prodaje, pričemer pa rast prodaje za 10 % hkrati pomeni tudi 5-odstotno rastpri zaposlovanju.

Koliko bodo letos znašale vaše investicije v razvoj?Kot omenjeno, želimo ta strošek povečati na 3 % glede na promet,ki pa je lani znašal 80 milijonov evrov in je bil za 15 % višji kotleto poprej. Lahko dodam, da je naš poslovni izid pred obdavčit-vijo znašal 12 milijonov evrov, obenem pa smo zaposlili 18 novihsodelavcev.Mimogrede, res smo na nedavni konferenci SDDE v Portorožuomenili, da imamo deset novih odprtih delovnih mest, a dejan-sko je teh mest približno trideset, pri čemer nekaj kadrov tudi od-haja. Govorimo seveda o delovnih mestih na administrativnistrani, medtem ko imamo v proizvodnji zelo gibljiv ritem zapo-slovanja, ki je vezan tudi na povečanje potreb po novih zaposlit-vah v poletnem času.

Je po vašem mnenju treba krizo izkoristiti tudi kot poslovnopriložnost? Je to sploh mogoče ali pa gre le za praznobesedičenje?Ni univerzalne resnice. Seveda je mogoče tudi v krizi najti nekotržno nišo, načeloma pa je zelo težko delovati proti splošnim to-kovom. Če pogledamo le prodajo naših izdelkov, lahko trdimo: čeBDP v neki državi rase, rase tudi prodaja naših izdelkov, če BDPpada, pada tudi naša prodaja. K sreči pa v Danfossu Trata delu-jemo na globalnem trgu in številka ena med našimi odjemalci jeRusija, sledita ji Danska in Nemčija.

S kakšnimi poslovnimi izzivi se vaša družba srečuje vslovenskem okolju in kako se spopadate z njimi?V bistvu se z danskimi lastniki ne pogovarjamo prav veliko o tem,ali je Slovenija primerno poslovno okolje ali ne. Družba je pač vslovenskem okolju in tu se osredotočamo na svoje delo. Ne raz-mišljamo, da bi proizvodnjo selili iz Slovenije ali da bi jo kaj po-večevali. Zadnje povečanje odgovornosti smo imeli pred dvema

letoma, ko smo odprli tovarno v Kamniku, kjer proizvajamo pre-nosnike toplote. Vzrok za to je bil, da smo proizvodnjo na Fin-skem zaprli in en del programa preselili na Poljsko, del pa v Slo-venijo. Vse to ne zaradi družbeno-ekonomskih razmer, pač pazato, ker se je tako bolje poklopilo znotraj same korporacije.Izzivi, po katerih pa me vprašujete, so v Sloveniji gotovo davki naplače, saj je diskrepanca med neto in bruto plačo neverjetna. Med-tem ko je strošek posamezne plače za podjetje izjemno visok, pazaposleni prejme na svoj tekoči račun bore malo. Danska je, de-nimo, vselej slovela kot država visokih davkov, danes pa imamov Sloveniji za šest odstotnih točk višjo obdavčitev plač. Razlika jetudi v tem, da na Danskem ljudje nekaj občutijo v državi, koplačajo davke, medtem ko pri nas vplačujemo v luknjo brez dna.Druga stvar je še nov zakon o delovnih razmerjih, ki ne bi smelbiti bolj zapleten od obstoječega, obenem pa upam, da se ne bočez kakšni dve leti spet spreminjal. Potrebujemo namreč večjostabilnost.Drug izziv so tako imenovane finančne spodbude, ki jih imamov Sloveniji in jih tudi v Danfossu izkoriščamo. Zelo duhomornapa je vsa administracija, ki je povezana s tem. Včasih, ko kakšnospodbudo dobimo, domala obžalujemo, da smo se zanjo pote-govali, ko morata na primer kar dva človeka zelo dolgo pripravljatištevilna poročila o upravičenosti porabe dodeljenih sredstev.

Imamo v Sloveniji morda vseeno tudi kakšne prednosti vprimerjavi z drugimi državami?Še vedno lahko dokaj enostavno pridemo do kakovostnih kadrov.Seveda pa je naša prednost tudi ta, da smo locirani v Ljubljani inda imamo dober ugled v slovenskem okolju. Krize ne izko-riščamo v smislu, da bi vrednost dela z njo kaj padla. Naše plačeso, denimo, vezane na mednarodno metodologijo, ki se je držimov korporaciji in kakršno upoštevajo tudi nekatere druge družbe.Nasploh imamo v Danfossu usklajena pravila tudi na primer napodročju razvoja.

Kako torej izgleda razvoj pri vas? Kako se ga lotevate in kako seodločate, kaj boste sploh razvijali? Potrebujete za to zeleno lučdanskih lastnikov?Delujemo zelo »mednarodno« in Danfoss Trata je okolje, kjer seprav tako dogaja zelo veliko aktivnosti. Pri tem smo zelo povezanitudi z ljudmi, ki razvijajo produkte za Danfoss na drugih lokaci-jah. Razvoj navadno spodbudi trg in deloma tudi že obstoječe no-tranje dejavnosti. Navadno izberemo ožji krog kakšnih štirih iz-delkov, ki jih bomo zares razvijali. O tem odloči neke vrste divizijskisvet, v katerem sodelujem tudi sam. Ta svet je tisti, ki prižge zelenoluč za razvoj posameznega izdelka. Na ravni Danfossa Trate, de-nimo, lahko letno vodimo tri večje razvojne projekte.

Kateri so bili vaši lanskoletni razvojni projekti?Lani smo naredili nov elektromotorni pogon za večje ventile, kiga sedaj že ponujamo na trgu. Pričakujemo, da bo znatno povečalnašo prodajo. Trenutno zelo veliko delamo tudi na integriranjuizdelkov. Če smo nekdaj imeli tri ali štiri produkte, imamo sedajvse te funkcije združene v en izdelek. Letos bomo delali tudi narazvoju nove generacije balansirnega ventila in na regulacijskihventilih večjih dimenzij. Tu so naši kupci podjetja s področja da-ljinskega ogrevanja, drug program pa je klimatizacija. Oba pro-grama pa beležita podobno stopnjo rasti. �



Potem ko je sredi aprila v Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ)iz Turčije preko Rotterdama in Linza prispel ��-tonskitransformator, eden največjih, kar jih je Alstomkadarkoli proizvedel, so v TEŠ po besedah novegadirektorja Petra Dermola »najtežjega lepotca«pretovorili na mesto, kjer bo verjetno stal naslednjih �0let. Transformator, ki sprejme več kot �0 ton olja, je stal�0 milijonov evrov, ni pa še znano, koliko je stala pot izTurčije do Slovenije. Te in druge podatke o poslovanjuTEŠ Dermol pričakuje v bližnji prihodnosti, so nampovedali v TEŠ ob pretovarjanju transformatorja.

Zamud pri izgradnji TEŠ � ni»Postavitev transformatorja sovpada s časovnim načrtom projektaizgradnje šestega bloka. Pridobitev uporabnega dovoljenja je pozadnjem, prenovljenem investicijskem programu sicer predvi-dena februarja 2016. V tem trenutku izdelujemo oceno stanja naprojektu, ki bo končana v prihodnjih tednih. Takrat bo tudi večznanega glede časovnice in stroškov projekta,« je povedal Dermol.Po besedah direktorja delo na projektu poteka nemoteno, nagradbišču je trenutno okoli 850 delavcev. Na višku gradbenih delpa pričakujejo okoli 1150 delavcev, ocenjuje Dermol. Spomnimo:pred natanko letom dni smo poročali, da naj bi v največji konicina gradbišču TEŠ delalo med 1500 in 1800 delavcev.V TEŠ sicer delujejo bloki 3 (75 MW), 4 (275 MW) in 5 (345 MW),vendar trenutno obratuje samo peti blok, saj sta druga dva blokav remontu do približno začetka junija. Zmogljivosti so tako zgoljpolovične, pojasnjuje direktor in dodaja, da pri remontu sodelujevsaj 20 izvajalcev.

EnErgEtSKA rEPortAŽA

»Najtežjega lepotca« postavilina mesto, kjer bo stalnaslednjih 40 letAna Vučina Vršnak; foto: A. V. Vršnak

Novi direktor TEŠ Peter Dermol je dejal, da jezahteval presek stanja projekta izgradnje bloka6. Ker ocene še nima, ne more govoriti o tem,koliko naj bi znašali končni stroški izgradnje.Nazadnje se je govorilo o okoli 1,3 milijardeevrov. Dermol zaenkrat nima načrtov večjihkadrovskih menjav v podjetju, je pa redno vstiku z Blažem Košorokom, direktorjemHoldinga Slovenske elektrarne (HSE), sicerlastnikom TEŠ, s katerim se pogovorita o vsehzadevah.

Slovenski proizvajalci takega transformatorja naj ne bi bilisposobni nareditiKot je tudi povedal Dermol, je nekdanje vodstvo zbiralo ponudbeza izdelavo transformatorja, vendar naj nobeno od slovenskihpodjetij ne bi bilo sposobno narediti takšnega transformatorja stakšno kapaciteto. Kolikor ve, slovenski proizvajalci niti niso dalinobenih ponudb.

Kmalu v Šoštanju še stator generatorjaŽe v juniju pričakujejo v TEŠ nov ogromen del za šesti blok, insicer stator generatorja, ki bo prišel s Poljske. Ta bo po teži in ve-likosti primerljiv s transformatorjem, ki je bil prepeljan iz Turčijez ladjo do Rotterdama, tam pretovorjen na rečni splav do Linza,kjer so ga preložili na železnico. Od Šentilja do Šoštanja, torej zarazdaljo okoli 119 kilometrov, je potreboval teden dni, medtem koso v termoelektrarni za prevoz razdalje zgolj enega kilometra po-trebovali več ur.

11



rEPortAŽA

Dermol: Nimam namena menjavati ljudiNovi direktor Termoelektrarne Šoštanj Peter Dermol je sredi aprilazatrdil še, da je po prevzemu funkcije zahteval presek stanja na pro-jektu izgradnje šestega bloka, ki naj bi bil narejen v prihodnjih ted-nih. Prav zaradi tega, ker ocene še nima, ni mogel povedati nič no-vega glede skupnih stroškov izgradnje šestega bloka. Zagotovil pa je,da »nima nikakršne želje ali namena menjavati ljudi« na projektu.

Od Rosca zahteval vse dokumente in poročila»Ocena mi bo znana po končani primopredaji. Še vedno pačakam vse dokumente in poročila, ki sem jih zahteval od nekda-njega direktorja TEŠ Franca Rosca,« je novinarjem v Šoštanju obpretovarjanju novega orjaškega transformatorja povedal Dermol,ki pričakuje tudi seznam vseh odprtih sodnih postopkov. Ti sebodo, če bo to potrebno, tudi nadaljevali. Sam se je seznanil de-nimo s primerom preplačila nekdanjemu gradbincu Primorje, abo po njegovih besedah več znanega v prihodnjih mesecih.Peter Dermol je za Energetiko.NET glede svojih načrtov povedal,da se bo v prvi vrsti posvetil dokončanju izgradnje šestega bloka,nato pa nadaljnji strategiji za termoelektrarno in tudi remontublokov. Remont na tretjem in četrtem bloku je namreč zaraditransporta premoga pomemben tudi za blok 6.Zaenkrat je direktor tudi vodja projekta izgradnje TEŠ 6. »Zaen-krat sem jaz vodja projekta, takoj za menoj je Branko Debeljak.Nagibam se k temu, da bi za direktorja projekta postavil koga dru-gega, da se razbremenim in da si lahko naloge kakovostno po-razdelimo. To se lahko naredi zelo hitro, a je potrebno poiskatiprimeren kader,« pravi Dermol, ki na vprašanja glede kadrovskihmenjav odgovarja, da nima želje ali namena menjavati ljudi. Po-

vedal pa je, da je sam v rednem stiku z Blažem Košorokom, di-rektorjem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), sicer lastni-kom TEŠ, s katerim se pogovorita o vseh zadevah.

Nekdanji direktor Rosec je v podjetju sicer še vednozaposlen in ima pooblastila za vodjo obratovanja.Nekdanji direktor Simon Tot ponudbe podjetja ni sprejel,je pojasnil Dermol, zato mu teče odpovedni rok. ČasnikDnevnik je poročal, da mu je TEŠ ponudil pogodboinženirja začetnika. V podjetju je na področju tehnike invzdrževanja tudi nekdanji vodja projekta bloka 6 BojanBrešar, ki ga od lani zaradi suma zlorabe položajapreiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Razpisi v roke zgolj izbrancem?S TEŠ in gradnjo novega bloka je bilo povezanih nemalo spornihdejanj, zato so se v javnosti večkrat pojavila vprašanja glede izbirepodjetij, ki sodelujejo pri projektu. Dermol je poudaril, da tre-nutni remont na tretjem in četrtem bloku izvaja vsaj 20 izvajal-cev, od Esotecha do Siemensa ipd. Večina pogodb je bila sklenjenaže lani, ko TEŠ ni bil zavezanec za javna naročila. Na očitke, danaj bi zgolj eno podjetje pridobilo glavnino poslov, Dermol od-govarja, da se je posel vedno delil med več izvajalcev, kar lahkopotrdi iz lastnih izkušenj. Za obstoječi primer ne ve, če je kdo do-bil levji delež. Tudi na šestem bloku je veliko izvajalcev, poleg Al-stoma tudi veliko slovenskih, na primer Esotech in RGP, je še po-vedal Dermol. Novi direktor, ki je v TEŠ prišel leta 2006, prihajaiz bližnjega Velenja. Je nekdanji član projektne skupine TEŠ 6 inčlan velenjskega odbora SD. �

1: Šoštanj s tEŠ2: novi direktor tEŠ Peter dermol3: novi 355-tonski transformator4: tEŠ 6

22

33

44



Ker cene energije naraščajo, postaja le-ta v večinipodjetij eden od pomembnejših obvladljivih stroškov,saj za zmanjšanje njene porabe in s tem skupnihstroškov skoraj vedno obstaja več različnih možnosti.V Helli Saturnus Slovenija, lanskoletni nagrajenkiEnergetike.NET za najodmevnejše veliko podjetje, soleta �00� prepoznali potencial v optimizaciji stroškovenergije in se tega področja resneje lotili. »To je nujnože iz poslovnega vidika. Energija bo v prihodnosti vsedražja, zakonodaja na tem področju se vse boljzaostruje, davki na energijo se višajo ... V preteklostismo že veliko naredili, a še vedno je na voljo veliko idej,kako ukrepati v prihodnjih letih,« pravi generalnidirektor Christof Droste. »V prvi vrsti smo to dolžnisvojim potomcem, naravo smo si od njih namreč leizposodili ...«

V skupini Hella so že leta 2005 vpeljali varčevalni program z ime-nom Lion (Light on), s katerim so začeli iskati različne pri-hranke, izboljšave procesov, ideje za nove produkte, razvoj, ino-vacije in podobno. Čeprav je bil program sprva mišljen kottriletni, teče že osmo leto in je pomagal pri zmanjšanju nepo-trebnih stroškov, optimiranju procesov ..., pravi Lilijana Dolenc,vodja prodaje neavtomobilskega programa, marketinga ter PR vHelli Saturnus. Že pred vstopom v skupino Hella so imeli v slo-venskem podjetju vpeljan sistem sugestij, s katerim na mesec do-bijo vsaj 20 do 30 predlogov zaposlenih. »Hella Saturnus Slove-nija je zelo dobro prestala krizo ravno zato, ker je že zelo zgodajzačela razmišljati o prihrankih, izboljšavah in potencialih,« po-udarja Dolenčeva.

Zaposlujejo nove inženirjeV poslovnem letu 2011/2012, ki se je končalo maja lani, je HellaSaturnus, ki zaposluje 1.800 ljudi, ustvarila 264 milijonov evrovprihodkov in več kot 15 milijonov evrov dobička. V zadnjih dvehletih so število inženirjev v razvoju povečali s 100 na 200, v krat-

indUStrijSKA rEPortAŽA

Helli Saturnus tudi ukrepi UREpomagali lažje prebroditi krizoBesedilo: Tanja Srnovršnik; foto: Tanja Srnovršnik in arhiv Helle Saturnus

kem pa bodo zaposlili še 30 novih. »Po številu inženirjev smo enonajvečjih podjetij v Sloveniji,« pravi Droste in dodaja, da name-ravajo do leta 2020 svoje prihodke več kot podvojiti. V podjetju posvečajo veliko skrb učinkoviti rabi energije. Skupajs koncernom Hella in njegovo skupino za upravljanje objektovso vzpostavili informacijski sistem za spremljanje posameznihskupin odjemalcev, s katerim po spletu spremljajo porabo elek-trične energije v različnih tovarnah po Evropi. Glede na meritveporabe in morebitna večja odstopanja se odločajo za ukrepe, kinaj bi zmanjšali porabo in stroške za energijo.

Stroške za elektriko zbili za ��0 tisočakov Glavni strošek energije v Helli Saturnus predstavlja električnaenergija (pribl. 85 odstotkov), sledi toplota (pribl. 15 odstotkov),manjši del je plin (manj kot odstotek), je povedal dr. Dejan Žiher,vodja področja energetika. Največ ukrepov optimizacije porabe jezato usmerjenih ravno na področje električne energije. Nazačetku vsakega poslovnega leta naredijo investicijski načrt, ka-terega pomemben del so ukrepi za učinkovito rabo energije(URE). Lani so na področju URE investirali več kot 300.000evrov, stroške za električno energijo pa so zmanjšali za približno150.000 evrov.

»Popolnoma se zavedamo, da brez inovacij za nas ne boprihodnosti. Moramo biti inovativni, ne samo mi, tudidruga slovenska podjetja. Inovativnost ni nujno velikainovacija, nekaj popolnoma novega, pomembne so tudimajhne inovacije v dnevnem procesu dela! Razmišljatimoramo zunaj tradicionalnih okvirov. Če bomo samosledili drugim, ne bomo nikoli vodilni. Naša filozofija jebiti najboljši v razredu. Vsak dan je treba razmišljati onenehnih izboljšavah tega, kar počnemo. Še bolje pa jerazmišljati, kako lahko nekaj naredimo popolnomadrugače, veliko boljše, kako lahko pridobimo prednostpred našimi konkurenti! Treba je izkoristiti priložnosti natrgu,« pravi Christof Droste, direktor Helle Saturnus.

11 22 33



rEPortAŽA

zahteve glede uporabe materialov in možnosti recikliranja iz-delka po končani življenjski dobi. Te zahteve se prenašajo po do-baviteljski verigi, torej veljajo tudi za njihove dobavitelje. Kjer jemogoče, poskušajo imeti lokalne dobavitelje. Tako je transportkrajši, kar posredno zmanjšuje onesnaževanje. Uporabljajokrožne vožnje; ko dobavitelj pripelje material, odpelje praznoembalažo. Tako vozijo v obe strani polni tovornjaki, je sogovor-nica naštela nekaj ukrepov na področju zmanjševanja ogljičnegaodtisa.

Veliko stavijo na LED-svetilaPoleg omenjenih ukrepov ne smemo pozabiti na neavtomobilskiprogram, ki so ga v Helli Saturnus vpeljali na novo; gre za raz-voj in proizvodnja LED-svetil. »Videli smo priložnost, da svojeznanje iz avtomobilske industrije razširimo še kam drugam intako oblažimo krizna nihanja,« pravi Lilijana Dolenc. Z LED zu-nanjo razsvetljavo so leta 2011, ob 90. obletnici Saturnusa, osvet-lili območje tovarne in s tem zmanjšali porabo električne ener-gije kar za 77 odstotkov, pravkar pa z novo LED industrijskorazsvetljavo opremljajo proizvodni in skladiščni objekt. LED teh-nologija sicer zahteva višjo začetno investicijo, vendar skoziživljenjsko dobo s prihranki električne energije in z zanemarlji-vim vzdrževanjem, z neprestanim tehnološkim napredkom inširoko uporabnostjo postaja dostopnejša, pojasnjujejo v družbi,ki ima na tem področju že 20 projektov s slovensko industrijo.Poleg tega skupaj z mladim in inovativnim podjetjem Envigencerazvijajo pametno razsvetljavo. Kot pojasnjuje Dolenčeva, sistempametne razsvetljave deluje s pomočjo v podjetju Envigence iz-delanih senzorjev in nadzornih mehanizmov, ki so vgrajeni vHelline svetilke in spremljajo dogajanje v okolici. S pametno ja-vno razsvetljavo, ki zagotovi toliko svetlobe in takšno, kot je po-trebna na nekem kraju v nekem trenutku, ciljajo na občine. Tebodo po njihovem mnenju – Hellino pametno razsvetljavo žeuporablja občina Miren-Kostanjevica – tako povečale ugodjeobčanov in prometno varnost, hkrati pa zmanjšale svetlobnoonesnaževanje ter porabo energije tudi do 70 odstotkov. �

V tekočem poslovnem letu (2012/2013) so v proizvodnji na mon-tažnih napravah vgradili senzorje za svetlobo, ki uravnavajo no-tranjo razsvetljavo. Predvsem v sončnih poletnih dneh namrečdobijo dovolj svetlobe skozi strešne kupole in notranja razsvet-ljava sploh ni potrebna. Pričakujejo, da bodo z uvedbo senzorjev– projekt je subvencioniral Gen-I – zmanjšali porabo električneenergije za razsvetljavo na montažnih linijah za okrog 30 odstotkov. Poleg tega so se osredotočili tudi na ukrepe za zmanjšanje porabe

zmanjšali delež komunalnih odpadkov; teh je zdaj samo še 6 od-stotkov. Ekološke otoke so uredili tudi v bližini pisarn. Čeprav setam nabere manjši del odpadkov, je pomemben napredek pri oza-veščanju zaposlenih glede sortiranja odpadkov in skrbi za okolje,pravi Vlasta Mur. Ker delujejo v avtomobilski panogi, so zahteve kupcev zelo ostretudi na okoljskem področju. Kot pojasnjuje Murova, kupci ter-jajo spoštovanje zakonskih določil, poleg tega pa imajo dodatne

toplote. V zimskem času so v proizvodnih halah znižali tempe-raturo zraka s 26 na 22 stopinj Celzija. Naredili so pregled po-rabnikov toplote in tako znižali priključno toplotno moč pri Ener-getiki Ljubljana s 6 na 5 MW. Lotili so se tudi uporabe odpadnetoplote kompresorjev in lakirnic. Projekt je v fazi izvedbe in gasubvencionira GEN-I v višini 30 odstotkov investicije, je pojasnilŽiher. Že lansko poslovno leto so zamenjali kompresorje za zraks frekvenčno reguliranimi, imajo nove hladilne agregate, ki so tudifrekvenčno regulirani, uvedli so nov sistem hlajenja (t. i. freecooling) ...

Z zamenjavo dobavitelja prihranili �00.000 evrovNa začetku leta 2011 so zamenjali dobavitelja električne energije.»Tako smo kljub povečanju porabe energije (porabo energije jetreba primerjati z obsegom prodaje, saj je od leta 2008 podjetjezraslo za dvakrat; v primerjavi s prodajno realizacijo je porabaenergije padla, op. avt.) zmanjšali strošek za električno energijoin na letni ravni prihranili približno 100.000 evrov,« je pojasnilDejan Žiher in dodal, da Hello električna energija na leto staneveč kot 1,5 milijona evrov. Pred dvema, tremi leti so v Helli Sa-turnus razmišljali tudi o postavitvi sončne elektrarne. Postavili bijo lahko z močjo 1 MW, investicija bi bila nekaj čez 2 milijonaevrov, a se potem zanjo niso odločili. Eden izmed razlogov je bilotudi dejstvo, da bi jim sončna elektrarna zasedla strešne po-vršine, ki jih potrebujejo za svetlobne kupole in postavitev ener-getskih naprav (hladilni agregati, kondenzatorji ...).

Zahteve do dobaviteljev vse strožjePosebno pozornost posvečajo tudi odpadkom, kjer so v zadnjihletih naredili ogromen preskok k ločevanju, recikliranju itn. V vsejproizvodnji stojijo ekološki otoki, odpadke sortirajo. »Po enistrani težimo k temu, da bi imeli čim manj odpadkov, po drugipa, da odpadke, ki vseeno nastanejo, sortiramo in oddamostroškovno učinkovito,« je pojasnila mag. Vlasta Mur, pomočnicavodje službe za zagotavljanje kakovosti. Ker doslednejše sortirajoindustrijske odpadke, jih lahko več oddajajo v sežig, zato so

1: direktor Helle Saturnus Slovenijachristof droste

2: Proizvodna hala3: Moduli za on-line nadzor4: Hladilna strojnica5: nova razsvetljava6: Pametna svetilka

44 55 66



V gospodarski coni Todraž, kjer je nekdaj stalpredelovalni obrat rudnika Žirovski vrh, je sredinovembra lani podjetje Energija narave zagnaloproizvodnjo peletov. Sredi januarja je bila zmogljivostproizvodnje med �0 in �0 odstotki, kmalu pa naj bidosegla sto odstotkov, ko bodo lahko na uro pridelalitono peletov. Čeprav je bila letošnja zimska sezona zapodjetje testna, sta lastnika Valentin Kalan in MarjanŠinkovec zadovoljna s količino proizvedenih in tudiprodanih peletov.

Kakovost na prvem mestu»Trudimo se, da delamo pelete visoke kakovosti, saj uporabljamonajbolj čiste materiale. Žagovino dobimo iz okoliških žag, ki jihje na območju občine Gorenja vas – Poljane precej, saj je to druganajbolj z gozdom poraščena občina za Kočevjem v Sloveniji,« jev pogovoru za našo revijo poudaril Šinkovec. Kalan je dodal, dase bo na dolgi rok videlo, kdo proizvaja kakovostne proizvode inkdo ne. Kot pravi, se kupci, ki so pri njih najprej kupili le nekajvreč peletov za preizkus kakovosti, vračajo po večje količine. »Vsikupci se vračajo in to je bistveno,« sta zadovoljna sogovornika.

Cena 15-kilogramske vreče peletov v Energiji narave je po njunihbesedah konkurenčna ponudbi ostalih na slovenskem tržišču,cene pa bi bilo potrebno prilagoditi kakovosti oziroma uvesti stan-darde, da bi bil potrošnik seznanjen s kakovostjo peletov, ki jih ku-puje. Tega danes v Sloveniji ni, v Energiji narave pa so se odločiliza uradno analizo peletov, ki jo je izvedel laboratorij Termoelek-trarne Toplarne Ljubljana (TE-TOL). Po besedah sogovornikov jena trgu veliko manj kakovostnih izdelkov iz tujine, kjer so žago-vini primešani različni dodatki, denimo lubje, pri izgorevanju pav pečeh zaradi tega nastaja žlindra. Pri kotlih manjših moči to po-meni pogosto čiščenje peči in s tem nepotrebno izgubo časa, po-jasnjuje Kalan, pri kotlih večjih moči pa je čiščenje bistveno težje.

Ponovno v ospredju težave celotne lesno-predelovalne verigeVečinski lastnik podjetja Šinkovec je prepričan, da bodo cenepeletov v prihodnosti rasle, saj je tudi povpraševanje po žago-vini vedno večje. Kljub temu pa bodo cene rasle neprimernomanj kot pri ostalih energentih. Tudi v Sloveniji je zanimanjavedno več, država ima potencial tudi za večje obrate, če bi se tiodločili za porabo peletov. Zaenkrat sicer težav pri dobavi su-rovine (žagovine) ni, lahko pa bi je bilo bistveno več, če bi

indUStrijSKA rEPortAŽA

Energija narave želi s peletizalagati gorenjsko regijoAna Vučina Vršnak, foto: A. V. Vršnak

11



hlode razžagali doma in ne v sosednjih državah.To pa je le eden izmed problemov slovenske lesno-predelo-valne industrije, sta dejala sogovornika. Pravita, da je na tem po-dročju pri nas veliko nepravilnosti. Kalan je zatrdil, da bi mo-rali poiskati način, da bi hlodovina ostala v Sloveniji, saj bi nata način pri nas ostali tudi lesni odpadki – žagovina, predvsempa bi lesu dali dodano vrednost. Potrebno bi bilo urediti tudigozdove, ki so polni lesnih ostankov, primernih kot nadomestiloza konvencionalne vire energije. »Vsi pravijo, da se to ne iz-plača,« je pripomnil Kalan in dodal, da bi lahko svoje s sub-vencijami peletov, ki spadajo med sodobno biomaso, storilatudi država.Sicer pa Energija narave za svojo investicijo v proizvodnjo pele-tov ni dobila nepovratnih sredstev, tako da je investicijo delno fi-nancirala s kreditom Eko sklada. Kalan je pojasnil, da je izključnirazlog za to administrativne narave.

Zanimiva zgodovinaEnergija narave – družba za upravljanje z obnovljivimi viri ener-gije je bila ustanovljena z namenom prijave na razpis občine Go-renja vas – Poljane, v katerem je občina iskala zasebnega part-

nerja za zamenjavo energenta v gospodarski coni Todraž, kjerprek podjetja Bioenergetika upravlja skupen sistem za ogrevanjepodjetij v coni.Investicija v zamenjavo energenta iz ekstra lahkega kurilnega oljana lesne sekance je bila izvedena leta 2010. Razlog, da se jedružba odločila za nov projekt izdelave lesnih peletov, je ta, da sobile kapacitete na novo instalirane kotlovske opreme nezado-stno izkoriščene. Proizvedena toplota se sedaj preko celega letakoristi za sušenje žagovine na tračnem sušilcu. Za tak tehnološkipostopek so se odločili, ker omogoča nadgradnjo v soproizvodnjoelektrične energije.Podjetje, ki je za začetek zaposlilo dva delavca, vidi obojestran-sko priložnost tudi v povezovanju v verigi navzgor, torej s slo-venskimi proizvajalci peči na pelete, vendar konkretnih pogodbše ni. V tem trenutku je v ospredju optimizacija proizvodnje, sajje pridelava peletov prava znanost, cilj pa standardizacija lesnebiomase. Na ta način so tudi mogoči avtomatizacija kurjenja tervisoki izkoristki, pri čemer predstavljajo peleti, kot poudarjajo vEnergiji narave, enega najbolj čistih goriv, ki so trenutno natržišču. �

rEPortAŽA

22

33

55

44

66

Slika 1: osrednji proizvodni obratSlika 2: Sušilnik žagovine v peletirniciSlika 3: Proizvodnja peletovSlika 4: Končni izdelek – 15-kilogramske vreče peletSlika 5: Kotlovnica v gospodarski coni todražSlika 6: Žagovina


Energetika.NET�0

PoLEtnA rEPortAŽA: SUPErALP!

Zakaj smo mačehovski doplodovitega alpskega sveta?Besedilo in foto: Alenka Žumbar

Na idiličnem obrobju alpske prestolnice, francoskegamesteca Grenoble, kjer leži eden zaščitenih naravnihparkov, park Chartreuse, smo novinarji z vsega svetazaključili �-dnevni alpski pohod SuperAlp!, na kateremsmo se seznanili predvsem z Naturo �000, spoznali pasmo tudi turistične priložnosti, lokalno-gospodarskerešitve pa tudi okoljske izzive, ki se pojavljajo vrobustnem, a hkrati ranljivem alpskem svetu.

SuperAlp!, �. dan: Od Zelencev do PodkloštraNovinarji in člani Sekretariata Alpske konvencije – ta velja za ne-kakšno ustavo alpskega sveta –, ki so pohod organizirali, smo se napot podali v prvih julijskih dneh, in sicer iz domače Kranjske Gorepreko Tromeje do avstrijskega Podkloštra. Naša novinarska tura, kije mimogrede že šesta po vrsti, nam je tako že prvi dan razkrila,kako pomembno je ohraniti alpski svet z vsemi njegovimi habitativred. Zagotovo namreč šest milijonov vozil in pa 190 milijonov tontovora prevoženega prek alpske infrastrukture ne ostaja spregleda-nih v tem robustnem, a hkrati ranljivem okolju, ki predstavlja domtudi 13.000 rastlinskim in 30.000 živalskim vrstam. Od tega v alp-skem svetu, ki se razprostira na več kot 190 tisoč kvadratnih kilo-metrih (za primerjavo: cela Slovenija jih meri komaj 20 tisoč!), bivapribližno dvesto ptičjih vrst in 15 vrst plazilcev. Tako so današnji izzivi čudovitega alpskega okolja, ki ga - verjetnoprav zato - obišče kar 120 milijonov ljudi, doseči predvsem večjo traj-nostnost v vseh možnih segmentih, od turizma, ki torej postaja vsebolj masoven, do bivanja, saj v celotni alpski regiji živi skoraj 14 mi-lijonov ljudi, in seveda mobilnosti. Vse aktualne izzive pa zaobjemapred dobrimi dvajsetimi leti nastala Alpska konvencija. Nalogakonvencije, ki zajema izključno alpske države oz. ponekod so pod-pisnice tudi le province ali občine, ki jih bogati alpski svet, je za-stopati interese alpskega prebivalstva ter ozaveščati o pomenu ohra-njanja alpskega okolja.

SuperAlp!, �. dan: Na medvedjem mostuDrugi dan SuperAlp!- a smo se mudili na avstrijskem Koroškem,deželi, ki jo med drugim odlikuje 8.000 rečnih kilometrov, 60 zdra-vilnih vrelcev in 43 ledenikov in kjer smo spoznali ne le, da so seprvi predniki plazilcev pojavili že pred tristo milijoni let, ampak tudi,kako so naši severni sosedje zgradili avtocestni most za prehod med-vedov, po kamnitem medvedu, ki gleda na avtocesto, pa ga lahkoprepoznajo tudi vozniki, ki se vozijo pod tem mostom. 93 metrov širok prehod za medvede (pa seveda tudi za druge divježivali) se nahaja na južni strani Dobrača, naravnega parka, ki je si-cer tudi dom trem volkovom. V avstrijskih gozdovih je trenutnomed šest in devet medvedov, računajo pa, da se jim bodo v nasled-njem desetletju, največ dveh, pridružile tudi medvedke (samice sle-dijo samcem, ko so ti že nekaj časa nastanjeni v nekem okolju, sajto pomeni, da je to okolje varno tudi zanje), so se pa na dano ob-močje pred komaj tremi leti začeli vračati tudi nekdaj preganjani vol-kovi. Kljub temu, da so zveri trn v peti lastnikom drobnice (v pri-meru, da kakšna ovca postane žrtev volka ali medveda sicer kmetdobi odškodnino), pa je danes ravnanje z divjimi živalmi drugačno,saj so jim koroški biologi v Dobraču ne le naredili omenjen mostpreko avtoceste, ampak tudi še dva manjša mostova, preko katerih

Ste vedeli, da je bil izvir Save dolinke, Zelenci z močvirjem, leta 1992 razglašen za naravni rezervat in vključen v evropsko ekološko omrežje natura 2000? inda je jezero Zelenci nastalo ob čelni moreni planinškega ledenika, ki je v zadnji poledenitvi pred 20.000 leti segal iz doline Planice?

��00 alpskih kilometrov v osmih dneh – Kljub ekonomskim priložnostim Alpe izgubljajo svojo identiteto!



rEPortAŽA

lahko živali prečkajo strugo reke Zilje. Za njuno gradnjo so name-nili po 150.000 evrov, medtem ko je gradnja medvedjega mostu nadavtocesto stala dva milijona evrov (sofinanciranje so pridobili tudiiz EU sredstev).

SuperAlp!, �. dan: »Reka je simbol življenja!« Na tretji dan alpske ekskurzije SuperAlp! preden smo se novi-narji, z vlakom kot prevoznim sredstvom, podali od avstrijske vasiDellach im Drautal do italijanskega mesteca Bolzano, smo se pravv okolici Dellacha seznanili z vodnim menedžmentom na rekiDravi. Ta ima danes precejšnje razsežnosti, saj ne predstavlja le na-stavljanja velikih kamnov in skal na rečno obrežje zaradi možnostipoplav, ampak tudi umeščanje dodatnih strug ob reki, s čimer po-večujejo poplavno varnost in upočasnjujejo rečni pretok.

Kot vsaka reka ima tudi Drava cikel preraščanja obrežja, ki rado pre-rase v poplavljanje, nam je pojasnil Klaus Michor iz podjetja Revi-tal, ki sodeluje s koroško službo zadolženo za upravljanje z vodami.Zato tudi v dravski dolini v bližini reke ni hiš. Namesto teh raje naj-dejo mesto v rečni bližini manjša umetna močvirja, »česar so naj-bolj vesele žabe«, z nasmehom pove Michor. Vodilo vodnega me-nedžmenta na avstrijskem Koroškem pa je poleg povečevanjapoplavne varnosti tudi zagotavljanje več rekreacijskih površin in ševeč narave, ki zagotavlja uspeh tukajšnjemu turizmu. Je pa sicervečji del dravskega obrežja na avstrijskem Koroškem pod Naturo2000 in »zanimivo je,« pravi Michor, »da so kmetje z območja, kini bilo zaščiteno, pristopili k lokalni oblasti in si zaželeli zaščito tudinjihovega dela površin, saj tako ne bi dobili hidroelektrarn, ki najbi vplivale na njihovo kmetovanje«. Na Dravi se sicer na območju,ki ni zaščiteno, nahajajo tri hidroelektrarne, v kratkem pa naj bi višev hribovju postavili še eno.

SuperAlp!, � dan: Z avtobusom, vlakom, gondolo in kolesom doitalijanskih medvedovČetrti dan alpske ekskurzije SuperAlp! smo se iz čudovitega Bol-zana podali do podalpske vasice Vezza d'Oglio, ki je del naravnegaparka Adamello Brenta, kjer smo izvedeli vse o poteku projektaohranjanja rjavega medveda v parku s pomočjo preselitve devetihslovenskih predstavnikov te spoštovane, a ponekod že hudoogrožene vrste. Na skoraj 90-kilometrski poti, ki je vključevala trivožnje z avtobusom pa vlakom, gondolo in gorskim vlakom (funi-cular), s katerim smo premagali več kot 800 metrov in se povzpelina 1364 metrov visoko ležeči kraj Mendola – vse to pa, mimogrede,plačali z eno mobilno kartico, ki je za vse vožnje z javnim tran-sportom v treh dneh stala le 22 evrov! -, smo se pobliže spoznali z

Biolog Bernhard guttleb prikazuje, kako se medvedi premikajo po alpskemsvetu. Pogosto dobi vprašanje, kako bo medved, ki premaga dvesto kilometrovin več, našel »nek 93-metrski prehod čez avtocesto«, a to ni težko, pravi gut-tleb, saj medved voha divjad, ta pa vselej najde prehod.

Manjša mostova, kjer lahko divje živali prečkajo strugo reke Zilje. v avstrijskeAlpe je sicer prišel tudi volk iz Slovenije, ki so mu biologi nadeli ime Slavko.Sedaj živi pri italijanskem jezeru garda.

Alpe so prostor tudi vse več energetskim objektom; zaradi vodnatosti pravhidroelektrarnam (550 hidroelektrarn letno proizvede 2900 gWh elek-trične energije), morda pa se jim bodo ponekod v prihodnosti pridružile tudivetrnice.



Naturo 2000 in Unescom, na Passu del Tonale pa uživali v svežempoletnem objemu Dolomitov na eni in Alp na drugi strani. Navse-zadnje smo se od Ponta di Legno, do koder nas je s Passa del To-nale prepeljala gondola, s kolesi odpeljali po popolnoma novi 12-ki-lometrski kolesarski poti, ki jo uradno odprtje čaka šele čez dvatedna, do Vezze d'Oglio. In če smo že začeli z Naturo 2000, velja omeniti, da je pod njenozaščito tudi omenjen naravni park Adamello Brenta, ki na 510 kva-dratnih kilometrih združuje kar 19 občin, ponaša pa se tudi z naj-večjim ledenikom v Italiji in istoimenskim vrhom, ki presega 3.500metrov višine. V prav ta park, ki ima – mimogrede – tudi zgodo-vinsko-kulturno vrednost, saj so v njem našli tudi številne etruščan-ske hieroglife, pa so italijanski varuhi narave skozi program LIFEEvropske komisije med letoma 1999 in 2002 naselili devet slo-venskih medvedov, saj je bila njihova populacija do tedaj skrčena žele na tri kosmatince. Pri tem so imeli tudi veliko javno podporo (80%), sam projekt pa ne rezultira le v današnji populaciji skoraj 40medvedov in skoraj dvajsetih podpisanih protokolih v dobro med-veda, ampak tudi v konkretnih akcijskih načrtih za nadaljnje ohra-njanje te vrste dveh italijanskih provinc in treh regij. In če ob gard-skem jezeru živi slovenski volk Slavko, pa imajo tudi slovenskimedvedi – med njimi Vida, Irma, Jurka, Brenta, Jože in Gašper -,katere so preselili, ko so bili stari med tri in šest let, danes v Italijiže svoje potomce. Le eden od kosmatincev je iz Adamello Brenteodhlačal nazaj proti Sloveniji, ki je sicer za posameznega medvedatedaj prejela sredstva v višini približno 10.000 evrov.

SuperAlp!, � in �. dan: Potep po lombardijskih gorah in zaščitenialpski poti V varnem zavetju italijanskih gora prav ob jezeru Como – kjer ima,mimogrede, vilo tudi George Clooney – se začenja naravni park Val-masimo. Ta od leta 2006 vključuje tudi 75-kilometrsko LIFE pathof the Retiche Alps – alpsko pot, ki je nastala v okviru evropskegaprojekta LIFE z namenom obuditve tamkajšnjega gorskega tur-izma. Skozi 40-kilometrski del te poti smo se sprehodili, se povz-peli in ga deloma tudi preplezali peti in šesti dan našega alpskegapohoda.Pot v lombardijskih Alpah (LIFE path of the Retiche Alps) je nastalav okviru evropskega projekta LIFE z namenom obuditve tam-kajšnjega turizma, torej tudi kot podporo razdrobljenim vasicam vlombardijskem gorovju, nam je povedal Enrico Calvo, vodja oddelka

za gozdarstvo v regionalnem podjetju Ersaf Lombardia. Projekt soizvajali med letoma 2003 in 2006. Na celotni, skoraj 40-kilometrski, poti so nas fascinirali buhteči seslapovi, saj je v severno-italijanskem gorovju ogromno vodnih iz-virov, na koncu pa se vsi združijo v en mogočen slap - v njegovibližini, to je v manjšem kraju Bagni Masino, je sicer tudi izvir ter-malne vode, ki ima povprečno temperaturo 30 stopinj Celzija, takoda so danes tam tudi terme –, pogledi pa so lahko počivali na mir-nem gorskem svetu, ki vključujejo tudi jezerca, in zaspanih kočicahter živini namenjenih kamnitih hišicah.

SuperAlp!, �. dan: »Alpe izgubljajo svojo identiteto!« »Ljudje prihajajo v alpski svet le še za vikende ali pa jih turističnoizkoriščajo. S tem Alpe izgubljajo svojo identiteto, nam je v prijet-nem okolju gorske koče Omio, 2100-metrski vzpetini v lombar-dijskih gorah dejal generalni sekretar Sekretariata Alpske konven-cije Marco Onida. In prav zato Alpska konvencija, ki jo je je od leta1991 podpisalo osem alpskih držav – Avstrija, Francija, Nemčija, Ita-lija, Švica, Slovenija, Lihtenštajn in Monako - ter Evropska unija, sajnaj bi ščitila alpski svet. Je pa, tako Onida, največji izziv prav pre-pričevanje in spodbujanje podpisnic konvencije k implementacijinjenih smernic. Smernice konvencije so tako spoštovanje in ohranjanje kulturne indružbene samobitnosti avtohtonega prebivalstva, ustrezno pro-storsko načrtovanje, predvsem je glede na prvo in drugo točkonujna sonaravna gradnja hidroelektrarn pa seveda ohranjanječistega zraka in gorskega gozda ter varstvo tal. Prav tako mora bitiustrezno obravnavano področje turizma, kjer so posebej predvidenatudi območja miru, pa promet, ki bi ga morali zmanjšati, in to pred-vsem s preusmerjanjem tovora s cest na železnice, konvencija pa

PoLEtnA rEPortAŽA: SUPErALP!

Ste vedeli, da se po reki dravi na avstrijskem Koroškem letno prepelje približno60.000 vodnih plovil? do te, veliko bolj natančne ugotovitve kot v preteklosti,ko so mislili, da je rečnih prevozov okoli 40.000 letno, je prišla dunajska uni-verza z namestitvijo nekakšnih geofonov oz. naprav za zaznavanje premikanjakamnov pod enega dravskih mostov v bližini vasice dellach im drautal.

Ste vedeli, da je po približno dvesto letih v italiji rjavi medved koncem 20. sto-letja skoraj povsem izginil, ostali so le še trije predstavniki te vrste? in da sozato med letoma 1999 in 2002 v italijanski naravni park Adamello Brentanaselili devet medvedov iz Slovenije? S tem projektom, ki ga je financiralaEvropska komisija v okviru LifE programa, so ohranili to ogroženo vrsto prinaših zahodnih sosedih.



posebej omenja tudi spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energijein pomen ustreznega gospodarjenja z odpadki. Obnovljivi virienergije in spodbujanje njihove rabe pa je posebej omenjeno v ak-cijskem načrtu za podnebje v Alpah. Podpisnice konvencije naj bise medsebojno tudi bolj povezovale in si izmenjevale znanja in iz-kušnje pa tudi informacije povezane z ukrepi, ki jih načrtujejo.Platforma za tovrstno izmenjavo naj bi bila tudi alpska konferenca,ki prihodnji mesec poteka prav v Sloveniji, nam je povedal sogo-vornik. Po drugi strani pa Sekretariat Alpske konvencije tudi konkretnospodbuja k aktivnostim na področju trajnosti, denimo z natečaji kotje bil lanski, ko so se alpske občine lahko potegovale za 10 tisoč evrovpodpore pri izvedbi svojih trajnostnih projektov. V danem primerusta bili med petimi zmagovalkami tudi denimo občina, ki se je po-dala v nakup električnih koles za turiste, pa neka občina, ki se jeodločila mladim občanom, ki so bili pripravljeni začeti poslovno de-javnost v lokalnem okolju, ponuditi finančno pomoč pri nakupu po-trebnih materialnih sredstev za zagon. Se pa Sekretariat Alpske kon-vencije, ki torej najbolj aktivno deluje v osebni komunikaciji spredstavniki vseh ravni oblasti, srečuje tudi z vse več energetskih iz-zivov. Marco Onida se strinja, da je energetika v alpskem okolju iz-jemnega pomena, »vendar pa po drugi strani energetski objektipredstavljajo tako velik poseg v prostor, da njihove koristi ne od-tehtajo vedno njihove prisotnosti«. Hidroelektrarn, malih in velikih,

je po njegovem že tako dovolj, v primeru povečanih potreb poenergiji pa lahko, kot pravi, alpski svet energijo tudi uvaža. Kot šedodaja, pa je v alpskem svetu zagotovo smiselno izkoriščati biomasoin sončno energijo (sončno obsevanje v Alpah je močnejše kot dru-god), »medtem ko so vetrnice spornejše«.

SuperAlp!, �. dan: Mleko in les – ekonomski priložnosti alpskega sveta»Če ljudi povabite ali jim le omenite naravni park, ga bodo zagotovoobiskali kolikor hitro bodo mogli. To je postal že kar neke vrstetrend,« nam je zadnji dan naše alpske poti povedala nasmejana vo-dička zaposlena pri naravnem parku Chartreuse, ki zajema šest-deset francoskih občin. Natančnih podatkov o obisku parka Char-treuse, ki se prav na svoji špički Charmant Som ponaša z razgledomtudi na najbolj oblegano vzpetino nad Grenoblom, to je 1900 me-trov visoka gora Chamechaude, v jasnem vremenu (tega žal ob obi-sku nismo imeli) pa pogled seže celo do najvišjega vrha v EvropiMont Blanca, vzdrževalci parka, to so zaposleni pri nacionalnemuradu za gozdove, nimajo. Jih pa nameravajo pridobiti, pravijo. Pravtako nameravajo park oziroma vsaj del, ki vodi na Charmant Som,opremiti s tablami in oznakami, ki bodo usmerjale obiskovalce khoji po poti. Sedaj namreč ljudje hodijo vsepovsod, tudi po najlepšihrožicah in najvišjem travju. Pa vendar to ravnanje ne čudi, saj tudinam ni bilo povsem jasno, kje naj bi vodila “prava pot” (shojenih jebilo namreč več potk, svoje prispevajo pa tudi trave lačne koze).

rEPortAŽA

v varnem zavetju italijanskih gora prav ob jezeru como – kjer ima, mimo-grede, vilo tudi george clooney – se začenja naravni park valmasimo. ta odleta 2006 vključuje tudi 75-kilometrsko LifE path of the retiche Alps – alpskopot, ki je nastala v okviru evropskega projekta LifE z namenom obuditvetamkajšnjega gorskega turizma.

Pod charmant Somom se nahajata gostilna in 120 let stara sirarna. Krave, kidajejo sirarju tisoč litrov mleka dnevno, ročno pomolzejo dvakrat dnevno – obpetih zjutraj in ob petih popoldne.

Utrinek iz francoskega grenobla, ki velja za alpsko prestolnico, saj je to na-jvečje mesto v celotnem alpskem svetu, ki zajema skupno 14 milijonov prebi-valcev.

Območje so sicer že v 13. oziroma 14. stoletju razredčili menihi, kiso si v bližini omislili samostan, travo namesto gozda pa so potre-bovali za pašo svojih krav. Samostan se sicer nahaja na drugi stranihriba in obiskovalcem ni viden, tamkajšnji menihi, ki živijo v tišini,pa so znani, da tujcev ne sprejemajo. So pa zato obiskovalci zelo to-plo sprejeti v zadnji sirarni na takšni višini, to je v sirarni, ki stojipod Charmant Somom, šteje pa že več kot 120 let. V naravnemparku zaščitenem z Naturo 2000, kot je torej tudi Chartreuse, pane obetajo možnosti zaslužka le krave oz. neposredno izdelki iz nji-hovega mleka, ampak tudi les. »In sicer v manjši meri za biomasooziroma za energetske namene in v večji za proizvodnjo lesnih iz-delkov,« nam je povedal Alexander Mignotte iz francoske nevladneorganizacije Cipra, ki ima sedež prav v podalpskem Grenoblu.Tako so na regionalni ravni uvedli tudi nalepko, ki označuje blagolokalnega porekla, da lahko prebivalci tudi zavestno podprejo re-gionalno gospodarstvo. »Podobno bi morali ravnati vsepovsod v alp-skem svetu, ki je vse bolj obremenjen z vse intenzivnejšo urbani-zacijo in mobilnostjo,« je spomnil tudi Mignotte. �



EnErgEtSKA rEPortAŽA

Lendava se ogreva zgeotermalno energijoAna Vučina Vršnak, foto: A. V. Vršnak

Podjetje Nafta-Geoterm je zaradi težnje po rabiobnovljivih virov energije in zmanjšanju neželenihemisij toplogrednih plinov ter dejstva, da so v Lendaviin okolici na razpolago geotermalni viri v oblikipodzemne termalne vode, zgradilo energetske objektein podzemno toplovodno omrežje.

V prvi fazi izgradnje sistema daljinskega ogrevanja so priključiliporabnike s skupno inštalirano toplotno močjo 5.300 kW in sskupno površino ogrevanja okoli 40.000 m2, v drugi fazi pa ob-jekt s skupno inštalirano toplotno močjo 2.250 kW in površinoogrevanja 11.875 m2. Tako Nafta-Geoterm sedaj ogreva skoraj52.000 m2 površin. Odjemalci so stanovalci v bližnjih stano-vanjskih blokih, trgovine in poslovni objekti, izobraževalne usta-nove (vrtec, šole in telovadnice) ter kulturni dom. Poraba to-plote, pridobljene iz geotermalne energije, vseh porabnikovskupaj na letnem nivoju znaša že okoli 5.000 MWh. Princip delovanja sistema daljinskega ogrevanja z geotermalnoenergijo je naslednji: termalna voda iz proizvodne vrtine Le-2godda svojo toploto preko izmenjevalcev toplote porabnikom in senato ohlajena vrača v nahajališče po reinjekcijski vrtini Le-3g. Obevrtini ter vsi porabniki so med seboj povezani s predizoliranimicevovodi v skupni dolžini okoli 2.000 metrov.Sistem za vračanje vode v vodonosnik sestavljajo rezervoar za iz-rabljeno termalno vodo ob vrtini Le-3g, filtrski sistem, ki očisti iz-rabljeno termalno vodo mehanskih primesi (peska, mulja …), inmontirane črpalke ustrezne kapacitete in delovnega tlaka za vti-skovanje izrabljene termalne vode nazaj v proizvodno ležišče. Iz proizvodne geotermalne vrtine Le-2g se s potopno črpalko ter-malna voda črpa in skladišči v rezervoarju. Cirkulacijske črpalkevodo črpajo glede na potrebe po toploti do porabnikov, kjer oddatoploto v izmenjevalcih toplote, pri čemer se toplota iz primar-nega dela izmenjevalcev prenaša na sekundarni del. V primeru,da razpoložljiva toplota v primarnem tokokrogu ne zadostuje, sevključujejo visokotemperaturna toplotna črpalka in plinski kotli,ki zagotavljajo dodatne količine toplote v sekundarni tokokrog, kinapaja vse priključene porabnike toplote. Po odvzemu toplote v posameznih izmenjevalcih se termalnavoda zbira v povratnem cevovodu primarnega tokokroga in natov zbirnem rezervoarju. Po prečiščenju v filtrskem sistemu se ter-malna voda vtiskuje nazaj v proizvodni vodonosnik čez reinjek-cijsko geotermalno vrtino Le-3g. Na ta način je torej omogočenovračanje izrabljene termalne vode v vodonosnik, s čimer je postalsistem obnovljiv in ekološko neoporečen. Prav tako pa se lahkopriključijo novi odjemalci, s čimer še dodatno zmanjšamo emi-sije toplogrednih plinov.Visokotemperaturna toplotna črpalka je bila sofinancirana izprograma Eureka, sistem za vračanje vode v vodonosnik pa iz ko-hezijskega sklada. �

toplotna črpalka, ki so jo razvili skupaj s podjetjem Mayekawa.



Slika 1: 50 m3 velik zalogovnik vodeSlika2: računalniško voden sistem daljinskega

ogrevanjaSlika 3: Shematski prikaz geotermalne vrtineSlika 4: Stavba strojnice sistema za vračanje

vode v vodonosnikSlika 5: filtrski sistem za čiščenje izrabljene

termalne vode: 20/10 mikronski filtriSlika6: filtrski sistem s peščenimi filtri

rEPortAŽA

11 22

33 44

55

66


Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola je prineslakar nekaj sprememb in, kot je za Energetiko.NETpovedal direktor Jani Dernič, težko se je na prvi pogledodločiti, katera je prva. »Zagotovo se je za najboljzanimivo izkazala dejanska učinkovitost, kar pomeni, dasmo po komaj nekaj mesecih obratovanja ugotovili, dasmo zanesljivo porabili manj nafte za segrevanjeprostorov v zimskem času in, kljub temu da smoporabili nekoliko več električne energije, ko vse toprenesemo v denar, ugotovimo, da smo prihranili kar��0 tisoč evrov in ob tem zagotavljali tudi bistvenovečjo kakovost bivanja v bolnišnici.«

Bolnišnica Izola je pred energetsko sanacijo porabila več kot 14milijonov kWh energije na leto. Danes, po energetski sanaciji, paje prihranek očiten, saj so porabo zmanjšali za kar 6 milijonovkWh na leto, med drugim tudi na račun ogrevanja, za kateregazdaj skoraj v celoti poskrbijo toplotne črpalke, medtem ko dose-danji kotli predstavljajo hladno rezervo. Med pomembnimi spremembami je zagotovo ustrezna klimati-zacija, saj je danes temperatura enakomerna razporejena po ce-lotni bolnišnici, česar v preteklih letih, pred energetsko sanacijo,ni bilo mogoče zagotavljati. V sklopu sanacije je bilo izvedenih kar nekaj ukrepov, med dru-gim toplotna izolacija objekta, kar so dosegli z izolativnimi ma-teriali in zamenjavo celotnega stavbnega pohištva. Z zamenjavooken in vrat se je zmanjšala steklena površina za 25 odstotkovglede na predhodno stanje. »To pomeni, da smo dosegli boljšetesnjenje, manjši vdor hladnega oz. izgube toplega zraka,« pravidirektor. Kot omenjeno, so s sistemom toplotnih črpalk zagoto-

Energetska učinkovitost vSplošni bolnišnici IzolaMateja Kegel, foto: M. Kegel in arhiv SB Izola

vili tudi ustrezno klimatizacijo objekta, medtem ko so kolektorjisončne energije namenjeni segrevanju sanitarne vode. »Na drugistrani pa smo v tehnologiji popolnoma opustili centralno gene-racijo pare za potrebe bolnišnice in tudi v kuhinji prešli s pred-hodne centralne generacije pare na plin. Za potrebe sterilizacijesmo zamenjali sterilizatorje s centralne lokacije pare na lokali-zirano paro, s čimer smo zmanjšali porabo električne energije,«pravi Dernič in ob tem dodaja, da so s tem ukrepom pridobili tudiučinkovitejše sterilizatorje.

Po izračunih direktorja so tudi rezultati na področjuvarovanja okolja učinkoviti, saj so za kar 12 tonzmanjšali izpuste ogljikovega dioksida.

V SB Izola skupna prezračevalna količina v bolnišnici znaša večkot 150 tisoč m3/h in to predstavlja velik rekuperacijski potencial.Za novo rešitev so izbrali rekuperacijo toplote odpadnega zraka,kombiniranega s hrambo toplote in hladu v hranilnikih pri ra-zličnih temperaturah. To dosegajo s sodobnimi polivalentnimi to-plotnimi črpalkami. Na odvodne prezračevalne kanale so vgradiliprenosnike toplote zrak-voda. V primerjavi s stanjem pred sanacijo sta obnova fasade in za-menjava stavbnega pohištva prinesli konkretnejše rezultate tudina področju izolativnosti. »Toplotna prehodnost stekel je 0,7W/m2K, dosežena toplotna prehodnost celotnih oken pa znaša0,95 W/m2K,« pravijo. Seveda je imela pomembno vlogo tudi ob-nova fasade, ki ima danes ustrezno izolacijo. »Neprosojni deli fa-sad so dodatno izolirani z od 8 do 12 cm izolacijskega materiala.Talna plošča neogrevanega podstrešja objekta A je izolirana z 2-centimetrskim izolacijskim materialom, medtem ko je na ob-


rEPortAŽA

Sončna energija na strehi SB izola skrbi za ogrevanje tople sanitarne vode.



jektih DTS odstranjen prod in dodanih 20 centimetrov izolacij-skega materiala.« Seveda ne smemo pozabiti niti na številne nad-zorne mehanizme in sisteme alarmov, s katerimi v izolski bol-nišnici poskušajo dosegati želene cilje pri porabi energije.»Trenutno imamo celoten nadzor v bolnišnici in ga izvajamo še vsklopu projekta. Prilagajamo se režiji delovanja glede na letni čas,saj je to naš prvi prehod z zimskega na poletni čas.« Ker se počasipripravljajo na zaključek projekta in celoten prevzem nadzora,bodo morali sprejeti tudi odločitev, ali bo energetski menedžer tudinaprej zunanji ali pa se bodo odločili za lastnega strokovnjaka.

Med sanacijo zagotovili neprekinjeno obratovanje bolnišniceNa vprašanje, kako so med energetsko sanacijo zagotavljali ne-prekinjeno obratovanje bolnišnice, direktor odgovarja, da je bila toumetnost. »To je velik uspeh za celotno ekipo. Predvsem je to re-zultat vnaprejšnjega predvidevanja logistike, rešitve, ki smo jih iz-vedli v tem času, niso bile ad-hoc, ampak vnaprej predvidene,tako da so bili posegi na objektu uravnani s posegi znotraj objekta.«Med sanacijo je bila kar četrtina bolnišnice sekvenčno izključenaiz funkcioniranja, zato so morali prilagoditi prostore in premestitibolnike, za katere je bilo v tem času na voljo 20 odstotkov posteljmanj kot običajno. »Bolnike smo premeščali po ključnih dejavni-kih, v nekem obdobju smo imeli bolnike tudi v predavalnici, ki jebila rezervni prostor in je pozneje postala tudi diagnostični del vprostoru.« Pomagali so si tudi z začasnimi pregradnimi stenami,program bolnišnične obravnave pa so izvedli, kot je bilo načrtovano.»Bolniki razen hrupa, ki je ob tem nastajal, niso občutili prenovein tudi v veliki vročini so bili odprti predeli dobro izolirani. Nekajsmo uspeli ohladiti tudi z obstoječim bolnišničnim sistemom. Vseto je bila stvar dobre organizacije,« dodaja Jani Dernič.

Tisti bolniki, ki so bolnišnico poznali že prej, danes zelo dobroobčutijo razliko. »V preteklih letih je bila severna stran bol-nišnice izrazito hladna, južna pa ob sončnih dnevih izrazitovroča. Bilo je veliko nesorazmerje v temperaturi, ki pa je danesenakomerna in je zato bivanje v naših prostorih bistveno prijet-nejše.« V pomoč je zagotovo tudi nov način senčenja, saj ustre-zna senčila zagotovo pripomorejo k energetski učinkovitosti.Glede na velike steklene površine pri tovrstnih objektih to zago-tovo predstavlja svojevrsten izziv. V SB Izola so tako namestili av-tomatsko upravljana senčila, ki jih upravlja centralni krmilno-nadzorni sistem, ki poleg dvigovanja in spuščanja skrbi tudi zanagib lamel za doseganje najvišje energetske učinkovitosti. Ome-njeni krmilno-nadzorni sistem pa spremlja tudi odprtost vseh zu-nanjih vrat in če so le-ta odprta dlje, kot je treba za varen prehod,sistem opozori vzdrževalno in varnostno službo. Energetska sanacija se je začela z razpisi v začetku leta 2011, med-tem ko so leto dni pozneje podpisali pogodbo za izvedbo del terže naslednji dan začeli z sanacijo. Dela so zaključili 30. septem-bra 2012.

Prihaja nova sanacija – tokrat NMPIzolsko bolnišnico v bližnji prihodnosti čaka še izgradnja ur-gentnega centra Izola, ki bo omogočil sodobne pogoje za izvaja-nje službe Nujne medicinske pomoči (NMP) za območje Obalno-kraške regije. Vrednost projekta je 5,6 milijona evrov in od tegabo 4 milijone in pol zagotovil Evropski sklad za regionalni razvoj.»Nosilec celotne investicije je Ministrstvo RS za zdravje, medtemko je delež naše bolnišnice v projektiranju urgentnega centra. Tadel smo že zaključili in smo pripravljeni na razpis za izvedbodel.« Gradnja naj bi se začela jeseni 2013 in trajala leto dni. �

1: Splošna bolnišnica izola 2 in 3: SB izola ima danes dvepolivalentni toplotni črpalki: zrak-voda z ogrevalno močjo 697,5 kW inhladilno močjo 561,3 kW tertoplotno črpalko voda-voda, ki imaogrevalno moč 926 kW in hladilnomoč 743,4 kW. 4: direktor jani dernič nam jepovedal, da za učinkovitostdelovanja skrbi računalniško vodenkrmilno-nadzorni sistem. 5: Senčila so upravljana avtomatsko:od dvigovanja in spuščanja donagibanja lamel za doseganjenajvišje energetske učinkovitosti.

11

22

33

44 55



Mesto z osemnadstropnimipasivnimi stanovanjskimi objektiBesedilo in fotografije: Mateja Kegel

rEPortAŽA: växjö, Švedska

V mestu z nekaj več kot �� tisoč prebivalci so zdaljinskim ogrevanjem pričeli že pred davnimi �0 leti.Danes se oskrbujejo tudi z daljinskim hlajenjem, �0odstotkov energije pa pridobijo iz obnovljivih virovenergije. »Zakaj je to možno na Švedskem? Ker je tonajbolj decentralizirana država na svetu in zato morabiti tako,« odgovarja župan švedskega mesta Växjö, kije ob obisku navdušil tudi nas.

V švedskem mestu Växjö je najpomembnejši energent zagotovoles. Ponašajo se celo z naseljem, ki je zgrajeno izključno iz lese-nih hiš. Cilj v mestu, ki je znano po svojem gozdnem bogastvu,je, da bi dosegli 50-odstotno gradnjo iz lesenih materialov. »Lesje edini gradbeni material, ki je 100-odstotno obnovljiv in se popoteku svoje uporabe vrne nazaj v naravo,« dodajajo. Sicer pa sodo sedaj zgradili 4000 (štiri tisoč!) energetsko učinkovitih sta-novanj, poleg tega imajo tudi številne druge stavbe v mestu lesenokonstrukcijo, vključno z osemnadstropno pasivno hišo. »Našcilj je bil doseči 30 odstotkov večji prihranek od tistega, ki ga zah-tevajo veljavni predpisi. A v nekaterih stavbah so rezultati dejan-sko veliko boljši,« pravijo v Växjöu. Osemnadstropno pasivno večstanovanjsko naselje stoji v delumesta, ki se imenuje Portvakten. Velja omeniti, da naselje zago-tavlja dom kar 133 družinam, 64 stanovanj pa je narejenih po

standardu pasivne hiše. Zagotovo je vredno omeniti tudi naselje,ki je zgrajeno iz štirih lesenih stavb, ki skupaj združujejo 134 sta-novanj in predstavljajo največje sodobno zgrajeno leseno stano-vanjsko zgradbo na Švedskem. Naselje se nahaja v Limnolegenu,zgrajeno pa je bil v letu 2009. Kot zelo učinkovit se je v času grad-nje izkazal postopek pokrivanja delov že zgrajene hiše z velikimišotori, s čimer so se izognili vdoru vlage. Stavbe se ponašajo z vi-soko izolacijo, dobro zrakotesnostjo in toplotno rekuperacijo, karomogoča nizko porabo energije. Gospodinjstva v omenjenih na-seljih porabijo kar 35 odstotkov manj energije od švedskega pov-prečja. Povprečna poraba energije za ogrevanje je tako med 65 in69 kWh/m2, povprečna poraba električne energije pa znaša med9 in 11 kWh/m2. Tovrstnih energetsko učinkovitih naselji je v me-stu Växjö še kar nekaj, med drugim tudi v naselju Blasbalgen, kjerso na streho ene od stavb postavili tudi vetrnico.

Daljinsko hlajenje bolnišnice, solarni paneli na bazenskemkompleksu Medtem ko v zimskem času za ogrevanje bolnišnice in univerzeuporabljajo daljinsko ogrevanje, pa poleti oz. v toplejših dneh zapotrebe hlajenja koristijo daljinsko hlajenje. Sistem, ki so gauvedli, nadomešča hlajenje s pomočjo električne energije inhkrati predstavlja povečanje lokalne proizvodnje energije, prid-obljene iz obnovljivih virov energije tudi v toplejših dneh. Seveda



rEPortAŽA

temelji na biomasi. Za daljinsko hlajenje bolnišnice in fakultetesta namenjena dva hladilnika, vsak pa proizvaja 2 MW. Električnoenergijo za hlajenje danes koristijo le še v skrajnih primerih, da-ljinsko hlajenje za bolnišnico pa je možno tudi s pomočjo mest-nega jezera, ki leži v neposredni bližini. Ne le pri domovih, bolnišnicah in izobraževalnih ustanovah, am-pak tudi pri športnih objektih razmišljajo, kako bi energijo prido-bivali iz obnovljivih virov. Tako se pokrito mestno kopališče ponašas strešnimi solarnimi kolektorji za ogrevanje tople sanitarne vode.Povprečna letna proizvodnja toplote v zadnjih letih znaša od 60 do70 MWh. V mestu imajo tudi prvo teniško dvorano na svetu, ki jezgrajena iz lesa in ustreza zahtevam pasivne gradnje ter predsta-vlja koncept energetsko učinkovite in okolju prijazne gradnje. Promet je težava, s katero se srečujejo tudi v tem švedskem me-stu. Julia Ahirot, vodja področja za trajnostno okolje na občiniVäxjö, pravi, da se vozniki jezijo, ko jih opozarjajo na potrebnomanjšo uporabo avtomobila, hkrati pa jih kolesarji prosijo, naj sepodročje prometa uredi, da bo tudi njim prijaznejše. Tako v me-stu vsako leto za kar nekaj kilometrov podaljšajo mestne kole-sarske poti, ki že danes merijo več kot 150 kilometrov. Prizade-vajo si tudi v smeri prijaznejšega javnega potniškega prometa. Vkratkem bodo namreč vsi mestni avtobusi začeli za svoje po-gonsko gorivo uporabljati bioplin, ki ga proizvaja mestna čistilnanaprava za čiščenje odpadnih voda.

��-odstotno znižanje izpustov CO� in za �� % povečanaekonomska rast 41-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov in prizadeva-nja za energetsko učinkovitost ima v mestu tudi pozitivne učinkena ekonomijo. V času od leta 1993, ko so začeli uresničevati svojeprograme, beležijo 73-odstotno ekonomsko rast. Växjö je danes4. največje ekonomsko rastoče mesto na Švedskem, čeprav vresnici predstavlja podeželje. Vsako leto beležijo tudi več kot ti-soč novih prebivalcev, ki se v mesto priseljujejo. Nikakor pa ne moremo mimo še ene danosti – jezer. V občini jihimajo kar sedem in prav vsa so vključena v projekt Naša narava,katerega izziv je izboljšati kakovost mestnih voda. T. i. restavri-ranje poteka že nekaj časa, stanje voda se je v zadnjih letih že pre-cej izboljšalo, a njihovo delo še ni zaključeno. »Dobra kakovostvode je pomembna za okolje iz različnih perspektiv. Ena izmednjih je, da lahko ob čistejši vodi načrtujemo tudi izgradnje obje-zerskih pasivnih sosesk,« pravijo v mestni hiši. Seveda pa le nove tehnologije in gradnje niso dovolj, da bi nekomesto trajnostno zadihalo. Potrebna je sprememba miselnosti,odnosa in vedenja končnih uporabnikov, da bi dosegli cilje na po-dročju energetske učinkovitosti. Nekateri domovi v mestu žeimajo monitorje ali spletna orodja, kjer lahko spremljajo porabosvoje energije. Prav zaradi rednega spremljanja pa ugotavljajo, dapogosteje dosegajo večje prihranke. �

Slika 1: Lesena gradnja je v mestu växjö na prvem mestu. Slika 2: ogledamo si lahko tudi tovrstne znamenitosti, ki na zanimiv način

predstavljajo gradnje v mestu.Slika 3: Bolnišnica koristi daljinsko ogrevanje in hlajenje. Slika 4: tudi voda na mestnem kopališču se ogreva s pomočjo sončne

energije.Slika 5: jezero växjösjön ni največje v mestu, je pa najbližje mestnemu

središču. 11

22 33

44 55


EnErgEtiKA in grAdBEniŠtvo

Pobude za zmanjšanje porabe energije ter za zmanj-ševanje ali celo odpravo izgube energije so v razc-vetu in sodijo med glavne cilje Evropske unije. Za-nimanje za gradnjo energetsko učinkovitih objektovraste tudi v Sloveniji.Največji poudarek je na racionalnem ravnanju inporabi energije v času uporabe objekta, vendar se jetreba zavedati, da na končno bilanco porabljeneenergije bistveno vplivamo že z izborom gradbe-nega materiala. Ponudba gradbenega materiala jeizjemno pestra. Nekoč so prevladovala naravna gra-diva, z razvojem in napredkom pa so se jim pridru-žila ter jih sčasoma skoraj popolnoma nadomestilaumetna in sintetična gradiva. Za proizvodnjo tehgradiv je potrebno mnogo energije, v nekaterih pri-merih pa njihova izdelava celo negativno vplivatako na okolje kot tudi na človeka. Aktualne smer-nice zakonsko določajo okolju bolj prijazne procese,pri katerih naj se porabi bistveno manj energije innaj bo vpliv na okolje čim nižji, kar se dokazuje z iz-računi o količini ogljikovega in ekološkega odtisa.

Življenjski ciklus objektaUporaba objekta je sicer najdaljša faza celotnega ci-klusa, vendar še zdaleč ne edina. V življenjski ciklusobjekta in porabljene energije vključujemo tudivrednosti, ki so bile porabljene pred uporabo, torejv izdelavi in proizvodnji/izdelavi uporabljenih ma-terialov, ter po uporabi, in količina energije, ki jo po-rabimo za objekt po končani uporabi. V grobem ži-vljenjski ciklus lahko razdelimo na tri faze: predgradnjo, uporaba in po uporabi.Vedno pogosteje se omenja tudi t. i. naravna ali ekogradnja, ki predvideva uporabo naravnih gradiv. Medte načine uvrščamo tudi gradnjo s slamo, ki ima šte-vilne pozitivne lastnosti in v primerjavi s konvencio-nalno gradnjo porabi bistveno manj energije v vsehfazah življenjskega ciklusa. Slama ne sprošča ogljikav atmosfero, nasprotno, je nekakšen shranjevalnikogljika, o čemer govori negativna vrednost sive ener-gije. Siva energija (ang. embodied energy) je energija, kijo porabimo v fazah pred vgradnjo. Vanjo torej so-dijo pridelava in proizvodnja surovin, proizvodnjagradbenih materialov, gradnja in ves transport, zakaterega se v mnogih primerih izkaže, da je ključnifaktor visoke vrednosti sive energije.

Z gradnjo z naravnimi materialido energetske učinkovitosti vvseh fazah življenjskega ciklusaLarisa Brojan, mlada raziskovalka na UL, Fakulteta za arhitekturo

Energetika.NET�0

Izbira gradivaSlovenski graditelj je v primerjavi s tujimi gradite-lji bistveno manj zaupljiv, sploh pa nerad tvega priizbiri gradbenega materiala. Najraje se odloči zapreverjene sisteme, za katere je tudi največ ponud-nikov ter izvajalcev, torej za klasično gradnjo. Po po-datkih Statističnega urada R Slovenije (STAT) jeveč kot 90 % objektov grajenih s konvencionalnimigradivi, z opeko in betonom. Opazno je povečanjegradnje z lesom, ki je med naravnimi gradivi tudinajbolj priljubljen in znan. Leta 2010 je bilo zgra-jenih 71 objektov iz lesa, leta 2011 pa že 168.Poleg načrtovanja "energetske popolne bilance" včasu uporabe bivanja ima velik vpliv na končno ko-ličino porabljene energije tudi izbira osnovnega gra-diva. Pri iskanju najprimernejših materialov, tistih,

Zaradi kopičenjaneporabljene slame innjenega počasnegarazkrajanja so semnogokrat odločili zapožig, kar pa je z vidikavarstva okolja izjemnoproblematično, saj sepri tem sproščajoogromne količine CO2Pri sežigu tone riževeslame se sprosti 56.000ton CO2.Vir: Swentzell – Steen, 1994:27

vir: Wihan, j. (2007): Humidity in straw bale walls and its effect on the decomposition ofstraw.

vir: www.stat.si – Letopis 2006-2011



ki vsebujejo malo sive energije, izstopajo predvsemnaravni materiali. Ob iskanju načinov in sistemovza okolju prijazno gradnjo oživljajo tudi stare teh-nike, ki se jih nadgrajuje z novimi tehnologijami inprilagaja potrebam sodobnega uporabnika.Z vidika današnjega arhitekturnega načrtovanja jeslama nedvomno prilagodljiv in uporaben grad-beni material. Že zgrajeni objekti s slamo nakazu-jejo raznovrstnost oblikovanja. Gradnja s slamo vkombinaciji z drugimi materiali, npr. z lesom in ilo-vico oziroma z materiali, ki tvorijo novodobno ar-hitekturo (beton, steklo), omogoča širok oblikoval-ski spekter, od organskega do minimalističnega.

Gradnja s slamoSlama je olesenelo steblo različnih vrst žit in pred-stavlja stranski proizvod pridelovanja teh kultur-nih rastlin, ki so ena od osnov živilske industrije.Najbolj pogosta in tudi najdlje uporabljena načinavključevanja slame v gradnjo sta uporaba slamekot veziva pri gradnji z ilovico in blatom ter kotkrovnega materiala. Sočasno z iznajdbo parnih strojev za izdelavo slam-natih bal se je začela razvijati tudi gradnja z balamislame. Ta način so stroka in znanstveni krogi doslejslabo raziskali, razlog pa lahko pripišemo krajšemuobdobju uporabe take gradnje. Neposredna pro-blematika v zvezi z gradnjo z balami slame je ne-poznavanje možnosti aplikacije v gradnji, ki je re-zultat neinformiranosti tako stroke kot tudi laičnejavnosti. Ko se je sredi osemdesetih let prejšnjegastoletja porodila ideja o ponovni uporabi slame, jebila primerjava z angleško ljudsko zgodbo o trehprašičkih nekaj časa neizbežna [Wilson, 1995]. Upo-raba slame v gradnji je danes znana po vsem svetu,najbolj razširjena pa je na območju Severne Ame-rike. Kljub številnim objektom, ki so bili zgrajenipred več kot 100 leti, pa ni doživela večjega prodorana trg gradbenih materialov.

Kar je v tujini že stalnica, se v slovensko gradbeni-š tvo vključuje z velikim časovnim zamikom. V Slo-veniji zanimanje za uporabo slame v gradnji rasterelativno počasi, je pa ponudnikov za izgradnjo ta-kih objektov že nekaj. Med prvimi se je s to dejav-nostjo intenzivneje začel ukvarjati Kristijan Zver izpodjetja Naravna gradnja.

ZaključekSlama kot odpadek in neporabljena surovina imasvojo mesto v arhitekturi že od neolitskih kultur.Sprva so jo uporabljali kot vezivo in kot kritino, da-nes pa se potencial njene uporabe seli še k balam.Prednost izbire tega materiala je v kopičenju zalogCO2 v slami, zaradi česar je končna bilanca pora-bljene energije za izgradnjo karakteristično nižja.Objekt, grajen s slamo v kombinaciji z drugimimateriali, je relativno nezahteven za vzdrževanje,lastnosti z vidika termičnega in akustičnega ugodjaso izjemno kvalitetne in s skrbno načrtovanimi de-tajli dosegajo kriterije trajnostne gradnje ter za-došča ekološkim, ekonomskim, družbeno-social-nim in drugim kriterijem. �

V Anglji so zgradilielektrarno, v katerielektrično energijopridobivajo ssežiganjem slame,pridelane na okoliškihnjivah v radiju 80 km. Letno porabijo 200.000ton slame, količinaproizvedene električneenergije je 270 GWh, karje dovolj za potrebe800.000 gospodinjstev.Vir: Boyle, 2004

V Veliki Britaniji je naletni ravni pridobljeneslame presežka 2milijona ton, kar bizadostovalo zaizgradnjo 420 000 hiš vvelikosti 150 m2. Vir: Jones, B. 2009: Building with straw bales. 2009: 13

Pripravo pričujoče rubrike je podprlaE n e r g i j a P l u s s sredstvi iz svojegaprograma zagotavljanja prihrankovenergije končnim odjemalcem.



Bralec se je na nas obrnil z vprašanjem glede pre-nove stare hiše. Zanimalo ga je, kako naj prepreči alivsaj zmanjša toplotne izgube. Za odgovor smo pro-sili energetskega svetovalca Matjaža Valenčiča. Vpra-šanje in odgovor objavljamo v celoti.

VPRAŠANJE: S punco sva se lotila obnovestanovanja v spodnjem delu hiše (nadkletjo), ki je bila zgrajena leta ��. Zaizolacijo sva na tla dala pet centimetrovstiropora, nato pa polivinil, tlak, polivinil,pluto in laminat. Problem so ostale toplotneizgube, predvsem zaradi slabe izolacijestarih oken in sten. Stara okna je sevedatreba čim prej zamenjati z novimi, vendar jepotrebna tudi izolacija sten, saj se priogrevanju s kaminom (centralnegaogrevanja še nimava) toplota zelo hitroizgublja. Najbolj me jezijo nasveti ljudi, češda se stare hiše ne splača renovirati, a zaparcelo in novo hišo je tudi potrebnoogromno denarja, kajne. Zato vas prosim za nasvet oziroma konkretno rešitev zapreprečitev oziroma vsaj zmanjšanjetoplotnih izgub.

ODGOVOR: Če je stara hiša trdna in stabilna ter naustrezni lokaciji, hkrati pa omogoča tudi ustreznorazporeditev in rabo prostorov, jo je bolje obnovitikot porušiti. Starejših stanovanjskih stavb je v Slo-veniji ogromno, so dotrajane in energijsko potratne,niti ne nudijo potrebnega udobja za zdravo bivanje.Zato jih je treba posodobiti. Tehnološko in ekonom-sko so najbolj učinkovite celovite prenove, ki na

Kako v stari hiši zmanjšatitoplotne izgubePripravila: Tanja Srnovršnik, urednica Energije doma

enoto vloženih sredstev prinesejo največje prihranke.Prenova stanovanj mora zagotoviti tudi boljšo kako-vost bivalnih pogojev, ne le boljše energijske učin-kovitosti, še več, kakovost bivanja mora biti zagoto-vljena brez kompromisov.

Svetujem, da načrtujete celovito sanacijo, ukrepepa lahko izvajate posamezno. Toplotna izolacija najbo precejšnja. Cilji naj bodo ambiciozni, znižanjerabe energije za ogrevanje za faktor 10.• Proti neogrevani kleti je potrebno vsaj 10 centi-

metrov toplotne izolacije, kar pomeni, da je potre-bno dodatno vgraditi še 5 centimetrov toplotneizolacije pod strop kleti.

• Zunanje stene je najbolje toplotno izolirati z zu-nanje strani, svetujem vsaj 15 centimetrov toplotneizolacije. Ukrep je učinkovitejši, če hkrati nare-dite novo fasado na celotni hiši (kot sem razumel,je nad vašim stanovanjem v pritličju še eno v nad-stropju), lahko pa položite toplotno izolacijo samona zunanjih stenah, ki obdajajo vaše stanovanje.Pomembni so detajli (špalete, okenske police, od-miki žlebov, morebitne zunanje ograje in stop-nišča …). Notranja toplotna izolacija je zahtevnejšaza vgradnjo in je ne svetujem.

• Okna naj bodo kakovostna, zatesnjena, izolacij-ska, z lesenimi okviri, s toplotnozaščitnimi oken-skimi stekli s plinskim polnjenjem in z IR-kovin-skim nanosom. Za adaptacijo svetujem vrednosttoplotne prehodnosti celotnega okna Uw ≤ 1,2W/m2K (zasteklitev in okvir skupaj, zadošča oknoz izboljšanim dvojnim steklom Ug ≤ 1,1 W/m2K).Okna naj bodo vgrajena v predelu toplotne izolacijeali pa naj bo špaleta toplotno izolirana.

• Pravilna vgradnja oken, npr. po principu smernicRAL, upošteva:

1. difuzijska zapornost izolacije oken z notranjestrani,

2. toplotno in zvočno izoliran obod okna, 3. vodotesnost vgradnje okna – difuzijsko odprto

izolacije oken z zunanje strani, 4. zadostno sidranje oz. primerna razdalja in

razporeditev ter globina sider, 5. primerna velikost odprtine (lega odvisna od

velikosti elementa). • Senčila za preprečevanje vdora toplote naj bodo zu-

nanja, roletne škatle izolirane. • Sodobna okna so dobro zatesnjena in imajo malo

ventilacijskih izgub. Zato je tudi naravna ventila-cija prostorov manjša in je treba prostore inten-zivneje prezračevati ali pa vgraditi sistem mehan-




skega prezračevanja. Energijsko najučinkovitejša jevgradnja centralnega prezračevanja z vračanjem.Centralni prezračevalni sistem z vračanjem ener-gije zagotavlja bivalno ugodje in kakovosten zrakv bivalnih prostorih ob minimalnih tekočih stro-ških. Pri manjših stanovanjih je lahko vgrajenamala centralna prezračevalna naprava, velikosti ra-diatorja. Poleg prezračevanja z vračanjem ener-gije je znano tudi verižno ali higrosenzibilno pre-zračevanje, sistem skupnega kontroliranegaprisilnega prezračevanja stavbe. Sistem je enosta-ven in poceni tako investicijsko kot v obratovanju.Pomanjkljivost tega sistema je, da toploto odpad-nega zraka zavrže, zato sistem ni dovoljen za no-vogradnje. Bistvena pa je kakovost bivanja v takoprezračevanih stavbah, kjer zaradi stalnega kon-troliranega pretoka zraka ne prihaja do slabegazraka oziroma posledično ne prihaja do plesnivo-sti stanovanj in slabega počutja uporabnikov. Tre-tji način mehanskega prezračevanja so naprave za

lokalno prezračevanje z vračanjem energije. V lo-kalno prezračevanje niso vključeni pomožni pro-stori, zato jih svetujem za stanovanjske prostore lev kombinaciji s centralnimi prezračevalnimi si-stemi.

• In še nasvet, kako pravilno zračiti, če imate tesnaokna in nimate prisilnega prezračevanja: v enako-mernih časovnih intervalih (npr. vsake tri ure) za-prite radiatorje, počakajte pol ure, da se ohladijo,za kratek čas (5 do 10 minut) odprite okna na ste-žaj tako, da se ves zrak v prostorih zamenja, toplotapa ostane v stenah, nato zaprite okna in odprite ra-diatorje. In tako petkrat dnevno, vsak dan, vso ku-rilno sezono. �

ENERGIJA DOMAprva spletna skupnost za promocijo trajnostnega bivanja

Aktualne energetske novičke,informacije o subvencijah in ugodnihkreditih, eko-energetske nagradneigre, eko-energetske slikanice za maleenergetike in še in še …

www.energijadoma.si

Več o energetsko učinkoviti gradnji in rabienergije doma na www.energijadoma.si,vprašanja kot je zgornje pa nam lahko pošljetetudi na [email protected] in potrudilise bomo najti strokoven odgovor za vas.




Izolacija z naravno volno Tanja Srnovršnik, FOTO: arhiv Soven


Zadnje čase se veliko govori o gradnji in izolaciji z naravnimi materiali. Ker jebralko Energije doma, spletne skupnosti za trajnostno bivanje, pred kratkimzanimalo, kako zaščiti že dokončno obdelane in pobeljene stene z izdelki naravnevolne in ali je mogoče zaščititi tudi vrata in okna, smo ti dve vprašanj postavilipodjetju Soven iz Selnice ob Dravi, v katerem so pred tremi leti začeli izdelovatibio-volneno toplotno ter zvočno izolacijo za naravne in ekološko varčne hiše. Za ta izdelek so marca letos prejeli tudi certifikat kakovosti ETA.

Bio-volnena izolacijaV podjetju Soven izdelujejo bio-volneno izolacijo vobliki iglanih plošč in v razsutem stanju. Iglanihplošč se pri vgradnji ne sme stiskati ali tlačiti, priuporabi izolacije v razsutem stanju pa je treba de-lati po navodilih proizvajalca in upoštevati pripo-ročljivo gostoto. V Sovenu poudarjajo, da je predvgradnjo zelo pomembna izbira ustrezne debelineizolacije. Na ostrešju je mogoče bio-volneno izolacijo vgraditibodisi med škarnike ali pod njih. Pod prečne invzdolžne letve položimo paroprepustno folijo, po-tem pa položimo izolacijo, pojasnjujejo v podjetjuSoven. Med izolacijo in podstrešjem priporočajoPE-folijo kot parno zaporo, čeprav le-ta ni obvezna.»Če se tej foliji odrečemo, bo vlago vsrkavala bio-vol-nena izolacija, ki to funkcijo opravlja dobro in se pritem ne poškoduje. Pri najenostavnejši in najcenejšivgradnji pritrdimo izolacijo med škarnike z žebljički,ki jih nabijemo na škarnike in medsebojno, cikcak,povežemo z vrvico,« pravijo v Sovenu.Če želimo bio-volneno izolacijo položiti na zuna-njih opečnih zidovih, je treba izdelati in na zid pri-trditi lesen okvir, v katerega položimo izolacijo. Nata okvir pritrdimo PE-folijo ter mavčne ali lesenevlaknene plošče. Na koncu še nanesemo omet. Po-doben postopek uporabimo pri notranjih predelnihstenah. Na stropih in podih pa bio-volneno izolacijoenostavno posujemo med lesene opornike, še po-jasnjujejo v podjetju Soven in dodajajo, da je mo-goče to izolacijo uporabiti pri klasičnih ter vsehsodobnih montažnih, lesenih, nizkoenergijskih,ekoloških in pasivnih hišah. �

»Za izoliranje že obdelanih sten je izolacija iz ovčjevolne zelo priporočljiva,« pravijo v podjetju Soveninomenijo njene ekološke lastnosti, saj gre za nara-vni material, njena proizvodnja je nizkoenergijskain ne onesnažuje okolja. Med pozitivnimi last-nostmi ovčje volne izpostavljajo tudi njeno izrednodolgo uporabnost ter (po uporabi) enostavno kom-postiranje. Ovčja volna omogoča dober pretokzraka, uravnava temperaturo, poleti varuje predvročino in pozimi greje; s padanjem temperature sepovečuje njena zaščita pred mrazom. Čisti se samaoziroma s prezračevanjem, odbija vonjave in uma-zanijo. Primerna je tudi za alergike, saj odbija prah,pršice in vlago.

Gradbeni volneni filcV podjetju Soven omenjajo dve možnosti: grad-beni volneni filc in bio-volneno izolacijo. Gradbenivolneni filc je v kompaktnem stanju v obliki plošč,vlakna ne odpadajo, so lepih barv, predvsem pazelo dobro sprejemajo in oddajajo zunanje vplive(prah, vlago, vonjave). Zato, pojasnjujejo v podjetjuSoven, ni nevarnosti, da bi se navlekel vonjav. Vol-neni filc je lahko debeline pet, deset ali petnajst mi-limetrov in ima enake izolacijske sposobnosti kotbio-volnena izolacija v ploščah ali v razsutem stanjuv debelini od štiri do osem centimetrov.Polaganje filca je enostavno, mogoče ga je pritrditiali lepiti, pravijo v Sovenu in pojasnjujejo, da do-datna zaključna plošča ni obvezna; že filc sam jelahko zaključna faza. Enak gradbeni volneni filc jemogoče uporabljati tudi za zaščito vrat in oken-skih okvirjev.



PoLEtnA rEPortAŽA: KAMEn nA KAMEn

Edinstvena vrtna kuhinjaVesna Sivec Poljanšek, foto: Borut Cvetko/Mediaspeed


Ste tudi vi med tistimi, ki imate mrzlih dnivrh glave in bi radi čim prej uživali naprostem? Ali ob tem sanjate o druženju sprijatelji nekje na vrtu, kjer okušate dobrote,ki ste jih spekli v svoji lastni vrtni kuhinji?Če ste za povrh še ekološko osveščeni in biradi kuhali v povsem naravnem okolju, siboste takšne užitke odslej omislili v vrtnikuhinji, narejeni iz avtohtonega slovenskegakamna, ki ga z ljubeznijo obdelujejo rokeklenega kamnoseškega mojstra.

Kamen so s pridom obdelovali že stari Egipčani inkasneje tudi Rimljani. Hitro so spoznali, kaj vselahko izdelajo iz tega imenitnega naravnega mate-riala. Čeprav je od prvih kamnitih izdelkov pretekloogromno časa, se obdelava kamna, kot nam je zau-pala Maja Štembal Capuder, učiteljica in predsed-nica Društva ljubiteljev slovenskega naravnegakamna, do danes ni prav dosti spremenila. Še vednoje potrebno s tem naravnim materialom ravnatinadvse spoštljivo; vedeti je treba, kako raste in secepi. »Popravnega izpita pri tovrstnem delu ni;mojster kamnosek si namreč ne sme privoščiti ni-kakršnih napak, zato mora delati zares natančno,vztrajno in odgovorno.Eden takšnih mojstrov, ki odlično pozna vse last-nosti kamna in zna iz njega oblikovati najra-zličnejše uporabne, lepe izdelke, je tudi BenoOgrin, direktor podjetja Kamena. V zadnjem času

je vso svojo energijo usmeril v načrtovanje in izde-lovanje unikatne, edinstvene vrtne kuhinje iz av-tohtonega slovenskega kamna – pohorskega tona-lita. Gre za edino magmatsko kamnino, ki jopridobivamo v Sloveniji. Mnogi izdelovalci umet-nega kamna sicer želijo posnemati lastnosti narav-nega kamna, a le tonalit je naraven.Mojster Beno je ustvaril vrtno kuhinjo, edino tovr-stno, ki upravičeno ustreza oznakama naravno inekološko, saj je izdelana iz naravnega kamna, ki jebil izkopan iz zemlje, in iz nerjavnega jekla. Je 100-odstotno razgradljiva, lahko jo kadarkoli podremoin postavimo kje drugje. Mojster jo lahko namestina kakršnokoli podlago, njene čiste linije omo-gočajo hitro in učinkovito čiščenje, kuhinja paodlično kljubuje različnim vremenskim pogojem.Miza je izdelana iz dveh masivnih kamnitih ploščin tehta 250 kilogramov. Mojster Beno Ogrin si zelo prizadeva, da bi ljudjespoznali moč naravnega kamna, ki je material pri-hodnosti, saj je ekološki, trajen in lokalen, povrhuvsega pa ga zlahka recikliramo. »Z vidika ekologijetonalit nima konkurence,« je prepričan Ogrin.Predlog, v kakšni ekološki vrtni kuhinji se lahkodružite v prihajajočih toplih mesecih, torej poznate.Potrebujete le še dobro družbo; vreme niti ni po-membno, saj boste, če bo kuhinja stala pod kakšnostreho na vrtu, ob vsem skupaj zagotovo uživali. Paobilo užitkov ob pristnem stiku z naravo in njenimizakladi! �

Ste vedeli, da ...• ... je v Sloveniji vzadnjih 25 letih pridobilopoklic kamnoseka 200oseb? Med njimi je tudi 8 pripadnic nežnejšegaspola.

• ... je zanimanje za ta ne prav razširjen poklicv Sloveniji (glede naodstotke prebivalstva)primerljiv z drugimidržavami v EU? VSloveniji se v ta programletno vključijo od 2 do 4 kandidati, prihodnješolsko leto se bo vomenjeni programvključilo 6 kandidatov.

• ... poklic kamnoseka v sodobnem času nitinajmanj ne ustrezavsesplošni predstavi otežaškem delu in delavcu,ki seka kamen vkamnolomu? Vse bolj sepri tem poklicu namrečpoudarja kreativnost, kijo strokovnjak ob pomočiročnega orodja in strojevlahko izrazi ob izdelaviuporabnih predmetov inelementov arhitekture.

S kamnom je treba delatinatančno, preudarno inodgovorno, kar je nakonkretnem primeruprikazal tudi sam mojster.

Kuhinja Umami je edinavrtna kuhinja na svetu, kije narejena iz naravnegaslovenskega kamna –pohorskega tonalita, ki soga nekdaj imenovalipohorski granit.

Kamnosek Beno ogrin in igralec janez Škof, Benov sosed in veliki častilec vsega, kar jenaravno, sta slovesno razrezala rdeči trak ob otvoritvi prve vrtne kuhinje iz slovenskegaavtohtonega kamna. ob otvoritvi se je veselila tudi narava; po dolgih dnevih dežja in mrazaje za nekaj trenutkov skozi oblake pokukalo celo sonce. Zaradi tega je bila kamnita kuhinjain vsa narava videti še lepše ...


EnErgijA doMA


Spremljajte porabo elektrike spametnim telefonom!V Elektro Celje Energiji (ECE), hčerinski družbiElektra Celje, ki skrbi za prodajo električne energije,so skupaj z družbo One iz Ljubljane razvili mobilnoaplikacijo za pametne telefone ECE mobil, ki omo-goča spremljanje in urejanje domačega računa zaelektrično energijo s pametnim telefonom. Mo-bilna aplikacija je po besedah direktorja ECE MitjeTerčeta odgovor na potrebe uporabnikov, »saj nashiter tempo življenja in omejeno spremljanje in-formacij sili v 'hišne' opravke, ko imamo čas za to.Mobilni telefon pa je vedno pri roki«. AplikacijaECE mobil odjemalcu Elektro Celje Energije omo-goča poleg splošnih funkcij javljanje stanja števca,analizo porabe, vpogled v zapadlost računov in pre-prost dostop do informacij. Splošne funkcije pa sonamenjene vsem lastnikom pametnih telefonov,saj omogočajo izračun porabe električnih naprav vgospodinjstvu, pregled lokacij polnilnic za elek-trična vozila ter nudijo nasvete za zmanjšanje po-rabe. Aplikacija je brezplačna, na voljo je v spletnihtrgovinah Google Play in App store.

Predelava avtomobila v električnegani poceni, je pa poceni vožnjaSlovenija ima kar pestro zgodovino predelav vozilna električni pogon in vse več ljudi me sprašuje, kjedobiti in kako predelati avto v električno vozilo,pravi Andrej Pečjak, prvi mož Inštituta za diagno-stiko in vzdrževanje motornih vozil Metron, ki je na14. reliju Monte Carlo des Energies Nouvelles do-segel izjemen uspeh. S kopilotom, Francozom Fre-dericom Mlynarzickom, je s predelano Dacio San-dero na trodnevnem reliju slavil zmago tako vporabi kot tudi med električnimi vozili. Metronovelektrični avtomobil je tako prehitel vozila znamkeTesla Roadster, ki v svetu veljajo za ene najbolj do-vršenih električnih vozil. Posamezniki, ki se nav-dušujejo nad električnimi vozili, imajo sicer po be-sedah Pečjaka dve možnosti: ali kupijo nov alirabljen avto ali predelajo svojega. Nič od navede-nega ni enostavno, pravijo v Metronu, a po prede-lavi je cena vožnje precej ugodna. V sedanjih raz-merah in ob zdajšnjih cenah električne energijeznaša približno evro na 100 kilometrov vožnje.

ZPS gospodinjstvom svetuje:zmanjšajte moč svojih varovalk!Za gospodinjske odjemalce električne energije se jeprvega februarja letos za več kot 310 odstotkov po-višal prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnjielektrične energije v soproizvodnji z visokim izko-ristkom (SPTE) in iz obnovljivih virov energije(OVE), to povečanje pa so gospodinjstva na svojihpoložnicah opazila marca. »Ker se omenjeni pri-spevek obračunava glede na obračunsko moč (močvarovalk), potrošnikom svetujemo, da zmanjšajomoč svojih varovalk, če je to mogoče,« svetujejo vZvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). »O tem naj sepozanimajo pri svojem distributerju. S sprememboz obračunske moči 10 kW na na primer 7 kW – karzadostuje za normalno gospodinjsko uporabo elek-trične energije – lahko pri prispevku prihranijo pri-bližno 25 evrov letno, manjša pa bo tudi postavkaomrežnina,« dodajajo.

Kljub merilnikom toplote se je porabatoplote povečalaČeprav je bil osnovni namen merilnikov toplotezmanjšati porabo toplote, se je le-ta povečala pri večkot dveh tretjinah stavb, zmanjšala pa zgolj pri tret-jini stavb, je pokazala primerjalna analiza zadnjihdveh kurilnih sezon, ki jo je pripravilo ljubljanskopodjetje SPL. V SPL sicer opozarjajo, da mora za

Eko-energetske novičke zEnergije doma Pripravila: Tanja Srnovršnik

Energetika.NET prejela priznanje zadružbeno odgovorne projekte!Energetika.NET je prejela priznanje za svojedružbeno odgovorne projekte Britansko-slovenskegospodarske zbornice. Prepričala je predvsem z iz-dajo ekološko-energetske literature za najmlajše ins spodbujanjem energetske učinkovitosti v sloven-skih občinah.


na preizkušanju dirkalnikov formule 1 v Barceloni.Namen te predstavitve je bil odpraviti predsodke ozmogljivosti in zamudnem polnjenju baterij prielektričnih vozilih. Volar-e je zgrajen iz karbonskihvlaken ter aluminija, opremljen je s hitrim napa-jalnim sistemom – baterije se napolnijo v pičlih 15minutah, kar je povprečen postanek, ki si gaobičajno privoščimo na bencinskem servisu.

Kakovost pelet na slovenskem trguNa Gozdarskem inštitutu Slovenije, natančneje voddelku za gozdno tehniko in ekonomiko, so se lo-tili analize kakovosti peletov, ki jih je mogoče dobitina slovenskem trgu. Naključno so izbrali pelete 16proizvajalcev iz različnih držav in jih testirali. Vnajvišji kakovostni razred A1 so se uvrstili le trijevzorci, kar šest pa jih ni ustrezalo določilom zaneindustrijsko rabo pelet. Kot najbolj problema-tična lastnost analiziranih pelet se je izkazal deležpepela. Kakovostnemu razredu A1 (dovoljeno je0,7 odstotka pepela) so ustrezali le trije vzorci, ki sovsebovali približno polovico dovoljene vrednosti.Zaradi nespodbudnih rezultatov bodo v inštitutu vprihodnje nadaljevali z analizami kakovosti in vanalize vključili še več manjših proizvajalcev iz Slo-venije.

Energija plus bo 1. maja elektrikopocenila za 3,19 odstotkaEnergija plus, hčerinska družba Elektra Maribor, bo1. maja vsem gospodinjstvom, ki kupujejo ener-gijo pri njej, znižala ceno električne energije zapovprečno 3,19 odstotka. Če se bo nižanje ceneelektrične energije na trgu nadaljevalo, za konec letaali najpozneje na začetku prihodnjega leta pričaku-jejo dodatno znižanje za najmanj 5 odstotkov. »Go-spodarske razmere in projekcije gospodarskih gi-banj v prihodnjih obdobjih pomembno vplivajotudi na cene električne energije. Že nekaj časa jeprisotno nižanje cen,« pojasnjujejo v Energiji pluster dodajajo, da sledijo tržnim razmeram in ceneprilagajajo nabavnim pogojem. �

zmanjšanje porabe toplote v celotni stavbi večinastanovalcev varčevati pravilno. Med ukrepi, ki vas nebodo stali nič, so prilagoditev temperature v stano-vanju, preverjanje tesnosti oken, prezračevanje pro-storov, pokritje grelnih teles z alu folijo ... Seveda paso možni še investicijski ukrepi, ki bistveno boljzmanjšajo porabo toplote: izboljšanje toplotne izo-lacije stavbe, enostavni sistem prezračevanja, ter-mostatski ventili in uravnoteženje ogrevanja ter za-menjava starih ogrevalnih sistemov.

Lani izplačanih za skoraj 30odstotkov več podpor za OVEVišanje izplačil podpor za obnovljive vire energije(OVE) se je nadaljevalo tudi lani, ko je bilo kljub ve-liko nižji skupni količini proizvedene električneenergije – 654 GWh v primerjavi z 943 GWH leta2011 – izplačanih za malo manj kot 30 odstotkovveč podpor. Izplačilo podpor je tako zraslo z 69,5milijona evrov na 89,8 milijona evrov (oboje brezDDV), kažejo podatki Borzena. Skupna količinaproizvedene električne energije je medtem precejpadla, tako da je bilo leta 2012 doseženo le nekajmanj kot 70 odstotkov ravni predhodnega leta. Naj-več, kar 40 odstotkov podpor oziroma38,2 milijonaevrov, je bilo izplačanih sončnim elektrarnam. Vslovenski podporni shemi, ki jo upravlja Borzen, jebilo konec leta 2012 skupaj 2.543 elektrarn s skupnomočjo 375 MW, kar predstavlja približno 11 odsto-tkov vseh instaliranih zmogljivosti v Republiki Slo-veniji. Število elektrarn v shemi je v primerjavi skoncem leta 2011 zraslo za skoraj 70 odstotkov.

Električni avtomobil, ki doseže do300 kilometrov na uroV Španiji so konec februarja predstavili enega naj-močnejših električnih avtomobilov vseh časov; nje-govo izdelavo so financirali iz evropskih sredstev.Avtomobil Volar-e s tisoč konjskimi močmi doseganajvišjo hitrost 300 kilometrov na uro, za pospešekdo 100 kilometrov na uro pa potrebuje le 3,4 se-kunde, piše na spletni strani Evropske komisijeEUekspres. Volar-e so naredili v španskem podjetjuApplus Idiada, konec februarja pa so ga predstavili

Energetika.NET ��


EKonoMijA in EnErgEtiKA


Konkretno povečanje kohezijskih sredstev vfinančni perspektivi �0��–�0� bo zahtevaloveliko večje vložke zasebnega sektorja vobnovljive vire energije (OVE) in učinkovitorabo energije (URE), meni predstavnikgeneralnega direktorata za energijoEvropske komisije Stefano Panighetti.Kakšne so priložnosti za lokalne skupnosti vnovem finančnem obdobju EU �0��–�0�0,so se spraševali predstavniki lokalnihskupnosti iz vse Evrope na letni konferenciEnergy Cities v najbolj zelenem mestu Växjöna Švedskem, kjer je bila prisotna tudiEnergetika.NET.

V Konvencijo županov je vključenih preko 4.500občin iz 48 držav, ki tako pokriva 166 milijonov oz.praktično eno tretjino evropskega prebivalstva. 60% vključenih mest je do sedaj že pripravilo SEAP.»Cilji konvencije so nekoliko višji od ciljev EU,povprečna zaveza za znižanje energetske potratno-sti tako predstavlja 29 %, potencial za zmanj šanjeemisij CO2 pa predstavlja kar 170 milijonov ton,«pravi Kristina Dely, vodja mednarodnega sodelova-nja združenja Energy Cities. Prav v SEAP-u (Su-stainable energy acting plan) občine skupaj načrtu-jejo za kar 40 milijard investicij, od česar bo zaenergetsko sanacijo stavb potrebno nameniti 12milijard evrov. »Energetska sanacija stavb predsta-vlja 39-odstoten prihranek energije,« pravi Dely-jeva in dodaja, da je potrebno cilje, čeprav so po-vsem jasni, sedaj prevesti v resnične akcije inprojekte, ki bodo pripravljeni na financiranje. Na vprašanje, zakaj se danes še vedno premalo lo-kalnih skupnosti odloča za naložbe v trajnostnoenergijo, Kristina Dely odgovarja, da dajejo pred-nost investicijam v zdravstvo, šolstvo in podobno,kar je prav, vendar se morajo po drugi strani zave-dati, da so naložbe v trajnostni razvoj dolgoročne.»Pogosto lokalne skupnosti vidijo tovrstno investi-ranje kot predrago in pri bankah nepriljubljeno. Aresnična težava je v tem, da je stopnja zavedanja omožnostih financiranja tovrstnih projektov zelonizka. Veliko lokalnih skupnosti niti ne ve, kaj je po-trebno narediti, kako pripraviti tovrstne projekte inustrezno dokumentacijo, študije, da bi prišli do fi-nanciranja energetsko učinkovitih projektov,« do-daja Delyjeva.

V finančnem obdobju 2014–2020 pomembnavloga zasebnega sektorja Mateja Kegel

O tem, kaj konkretno se bo dogajalo na po-dročju podpore energetski učinkovitosti,kakšna bo politika in kakšni finančni instru-menti EU do leta 2020, je spregovoril StefanoPanighetti iz generalnega direktorata za ener-gijo pri Evropski komisiji. »Glavni cilj bo rastzelenih delovnih mest. Pričakujemo, da bo namilijon evrov investicij ustvarjenih 17 novihdelovnih mest. Prav tako je cilj zmanjšanjeemisij – na en evrov investicij se bodo za 2 do5 evrov povečali javnofinančni prihodki in intenzi-virala se bo delovna aktivnost predvsem v gradbe-nem sektorju,« pravi Panighetti in dodaja, da novadirektiva o energetski učinkovitosti ustvarja pred-vsem korist za potrošnike, javni sektor pa vidi kotvzor zasebnemu. Pogled v preteklost nam pokaže, da je bilo v minulifinančni perspektivi (2007–2013) na področju ko-hezije za energetsko učinkovitost razdeljena 5,1 mi-lijarda evrov, skozi program Inteligentne energijeEvrope pa je bilo razdeljenih 735 milijonov evrov zamehke ukrepe v OVE in URE, ozaveščanje in iz-menjavo dobrih praks. V programu ELENA je biloza namene tehnične priprave projektov na voljo 97milijonov evrov in skozi EEE-F (European Energyefficiency Fund) še 265 milijonov evrov, pravi pred-stavnik Evropske komisije. »V novi finančni perspektivi 2014–2020 EU izpo-polnjuje vrzeli in predstavlja stabilnejši zakono-dajni okvir. Podvojila se bodo dosedanja kohezijskasredstva, ki v novi finančni perspektivi predstavljajo17 milijard evrov za OVE in URE. Skozi Horizont2020 pa bo 6,5 milijarde evrov namenjenih za ino-vacije in raziskave na področju varne, čiste in učin-kovite energije,« je izpostavil Panighetti. V prihajajočem obdobju pa bo moral velik del in-vesticij v OVE in URE priti tudi iz zasebnega sek-torja. Potrebni bodo učinkoviti marketinški pri-stopi, da se izognemo izpadu zasebnih investitorjevin povečamo finančne vzvode, menijo na Evropskikomisiji. »Osredotočiti se bo potrebno na pomanj-kljivosti sektorja, trga, na inovacije in poleg stroškovtudi na učinkovitost projektov v energetsko učin-kovitost.« Stefano Panighetti je prepričan, da je toključen trenutek za lokalne skupnosti, občine, kimorajo v času, ko države članice pripravljajo svojeprograme na tem področju, povedati, kaj deluje vpraksi in kaj je potrebno vključiti v te programe. �

Ilust

raci

ja: R

oman

Pek

laj


Energija doma, prva spletna skupnost zapromocijo trajnostnega bivanja, jeizdajateljica otroških okoljsko-energetskihslikanic o Hišku, vidni ikonici tega portala, inotroške knjižne zbirke Modri svet, ki povezujeogrožene živalske vrste z našim ravnanjem zvodo in energijo. Vsa dela, ki so deležnatudi mecenske podpore, so strokovnopregledana in nosijo spremne besederelevantnih strokovnjakov.

Pri Energetiki.NET sta izšli tudi prva poslovna knjiga o energetskiučinkovitosti in prva knjiga, ki vasbo popeljala od teorije do prakse o pametnih omrežij!

SE BEREMO!

Energetika.NET d.o.o.Tehnološki park 24; 1000 Ljubljanatelefon: 01 40 12 868e-pošta: [email protected]

ENERGETSKA LITERATURAZA MALE IN VELIKE ENERGETIKE


Energetika.NET�0

Sveža energijaAna Vučina Vršnak

ZAdnjA BESEdA

anes je 9. maj. Pred devetimi letiin devetimi dnevi je Slovenijavstopila v Evropsko unijo. Takratsem sredi noči poročala o bolj alimanj evforično izgovorjenih be-sedah vseh, ki nekaj štejejo v po-

litičnem življenju. Takratni predsednik Evropskekomisije Romano Prodi je prišel v Novo Gorico inpoudaril, da je v novem svetovnem redu naša pri-hodnost odvisna od naše sposobnosti, da ostanemoskupaj. Takratni predsednik države Janez Drno-všek nas je spomnil, da bomo v Evropi veljali toliko,kot bomo znali biti ustvarjalni, tehtni, pogumni,strpni in pravični. Kolikor bomo imeli širine inzmožnosti pogledati čez svoj plot in naprej v svet inprihodnost. Tedanji premier Anton Rop pa je dejal,da je naša energija sveža in nova, komaj rojena inzato bolj prostodušna in bolj polna vere v dober izid.

Dober izid. Pred skoraj desetletjem smo verjeli, daje dobro, da imamo večji notranji trg, kjer lahko po-slujemo in kamor lahko gremo bodisi kot turisti bo-disi kot delavci. Manj smo se ves ta čas ukvarjali stem, kam gremo sami, skupaj z našimi 26 kolegi-cami in kaj lahko sami storimo za dober izid. Naj-prej smo namreč morali spoznati, za kaj sploh gre.Pa smo novinarji, specializirani za področje EU,prva leta v glavnem govorili o evropski zakonodaji,ki jo bomo morali tako ali drugače upoštevati doma.Pa kje imamo težave in kje smo dobri. Kot čisti za-četniki na novem podiju si ne politika ne mediji ni-smo niti predstavljali, kaj vse se (lahko) skriva zaštevilnimi odločitvami v Bruslju. Kako le, če pa sonam bila vsa določila in pravila le položena namizo. Nikjer v zakulisju nas ni bilo. Počasi pa smose vendarle začeli učiti.

Ob blizu in od dalečKo je Nemčija z Angelo Merkel na čelu leta 2007za vso EU uspela postaviti podnebno-energetskecilje, je bilo v Bruslju samoumevno izpostavljati»ambicioznost« boja za čistejše okolje in s temneko daljnovidnost stare celine. Upali smo celo,da bo Evropa za seboj potegnila ostale na tem svetu.A če gledamo od daleč, si je Nemčija takrat zgolj že-lela zagotoviti prednost v razvoju tehnologij obno-vljivih virov energije pred vse bolj močno Kitajskoin drugimi. Sedaj smo na sredi poti do leta 2020,ko bodo verjetno vsi po vrsti pisali o (ne)doseženihciljih; o tem, kako daleč je Danska in kako zaosta-jajo nekatere druge države. Vendar se »stranskimučinkom« energetske politike EU kot celote tervsake posamezne države članice – vsaka namreč ševedno odloča o svoji energetski mešanici – ver-jetno ne bo moč izogniti. Jasno kot beli dan postaja,da poraba premoga pač raste.Ta zgodba lahko lepo oriše razliko med pristopombolj ali manj uspešnih držav. Tiste, ki vedo, kajhočejo, bodo znale svoje interese predstaviti tako,da jim bodo začeli slediti še drugi. Za vsako odlo-čitvijo se tako v ozadju skrivajo številni razlogi indobro jih je poznati, saj je potem tudi lažje krma-riti v omrežju preštevilnih dejstev in neskončnihželja. Dober izid bo tako predvsem posledica našegaznanja in odločnosti.Omenjena podnebna zgodba pa razgali še nekaj: ra-zliko med splošnim in bolj specializiranim poro-čanjem medijev. Če bi denimo v Franciji napovedalisplošno stavko, bi večina agencij in časnikov pisalao tem, koliko delavcev je prišlo na ulico, kakšne sozamude v prometu in kaj so sindikati dosegli. Z vi-dika medija, ki je specializiran za energetska vpra-šanja, pa bi bil poudarek seveda drugje. Že isti danbi se ukvarjali predvsem s spremenjenimi cenamielektrične energije, saj je Francija velik igralec natem področju. Podobno je z vremenom: medtem konas v glavnem zanima le, ali nam bo sijalo sonce,energetiki ob vremenski napovedi že računajo, kjebodo najceneje kupovali elektriko.Ko vse bolj vstopam v drobovje energetike, odkri-vam prave zanimivosti ali kar zakonitosti, o katerihpa se na splošno ne govori preveč. Podobno kot priodkrivanju bruseljskega zakulisja, ko povezavam innavezam ni videti konca, pa so lahko te ključne zarazumevanje celotnega sistema delovanja. Še dobro,da se učenje nikoli ne konča. Če bi se, o kakšnih do-brih izidih zagotovo ne bi poročali. �

D


Energetika.NETE

Veselim se novic vsak torek in četrtek, marsikaj jenatančneje in bolj globoko opisano kot v drugih, recimojim, osrednjih medijih. Marsičesa pomembnega zagospodarstvo in gospodinjstva pa v drugih medijih splohni. Pri svojem delu si veliko pomagam s tematskimi arhivina portalu, zlasti glede učinkovite rabe in obnovljivihvirov energije. Dogodki so še posebej zanimivi. Vsebinein sporočila govorcev so trajen vir kvalitetnih informacij.Menim, da portal Energetika.net s svojim strokovnoneoporečnim, vsestranskim in poljudnim pristopompomembno prispeva k širjenju energetske pismenosti,torej k širjenju ozaveščenosti, poznavanja in volje doukrepanja na področjih trajnostne energetike medštevilnimi deležniki, podjetji in posamezniki.Gorazd Marinček, predsednik organizacije SlovenskiE-forum

E

Energetika.NET? Cenim in priporočam. Redno beremspletno izdajo Energetike.NET, ki je zelo koristna, vsebujevsestranske in ažurne informacije. Prispevki so raznoliki,verjamem, da vsakdo najde kakšnega, ki ga posebnozanima. Poleg celovite slike dogajanja v Sloveniji inizbranih aktualnosti iz EU so na voljo zbrane tudiinformacije o dogajanju v soseščini.Marko Senčar, ACER

Energetika.NET je aktualno stičišče bogatih informacij odelovanju energetskih trgov. Ponuja nam zanimivevsebine o delovanju izjemno širokega nabora različnihakterjev, vse od proizvajalcev, dobaviteljev, odjemalcev doregulatorja, vladnih institucij in lokalnih skupnosti. Vabi kustvarjanju novih idej in prepoznavanju poslovnihpriložnosti ter bogati znanje in vedenje o energetskihrešitvah prihodnosti. Vsekakor vredno ogleda in obiska!Mojca Kert, direktorica družbe Petrol Energetika

Z

Vsebine na poslovnem portalu Energetika.NET, sozanimive in konstruktivne. Članki, ki so strokovno zelodobro obdelani, dajejo širok pogled na dogajanje naenergetskem trgu v Republiki Sloveniji in tudi širše.Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi

... O Energetiki.NET so povedali

Energetika.NET je vodilni portal informacij s področjaenergetike v Sloveniji. Pokriva vsebinsko in geografskoširoko področje, informacije so aktualne, ažurne incelovite. Podane so tako, da si z njimi potešim osebnoradovednost, hkrati pa pomenijo pomemben dodaten virnovic pri mojih profesionalnih aktivnostih. Cenim njihovoosredotočenost na uporabo medmrežnih komunikacij,saj mi to omogoča branje novic na mojih številnihslužbenih poteh.Dr. Romana Jordan, evropska poslanka

9.00 - 9.30 Prijava udeležencev in jutranja pogostitev

9.30 - 10.00 Uvodni nagovori

Alenka Žumbar Klopčič, Energetika.NET; Tom Nyblin, Montel; Ivan Vrdoljak, hrvaški ministerza gospodarstvo (vabljen); Boštjan Napast, Geoplin;

10.00 - 10.30 Obeti hrvaškega trga z električno energijo

Ivor Županić, HROTE

10.30 - 11.00 Slovenski trg z električno energijo

Karlo Peršolja, Borzen

11.00 - 11.30 Odmor za kavo in sadje

11.30 - 12.15 Omizje: Dogajanje na hrvaškem elektroenergetskem trgu

moderatorka: Alenka Žumbar Klopčič, Energetika.NET

Vabljeni sogovorniki: dr. Dejan Paravan, GEN-I; predstavnik podjetja HERA; Ivor Županić, HROTE;

predstavnik podjetja Hrvatska elektroprivreda (HEP);

12.15 - 12.45 Povezovanje trgov z vidika trgovca

Gorazd Skubin, Petrol

12.45 - 14.00 Kosilo

14.00 - 15.00 Omizje: Dogajanje na trgu plina

Moderator: Ana Vučina Vršnak, Energetika.NET

Vabljeni sogovorniki: mag. Alojz Stana, Geplin; predstavnik družbe Plinacro; Damir Šugor, INA;

predstavnik podjetja Crodux plin, predstvnik podjetja HEP Plin;

15.00 - 15.30 Napovedi cen za regionalni trg električne energije

mag. Gorazd Ažman, Geoplin; mag. Borut Janša, Mentor EBS

15.30 - 15.50 Odmor za kavo

15.50 - 16.20 Vloga borze z električno energijo v jugovzhodni Evropi

Anže Predovnik, direktor BSP Southpool

16.20 - 16.40 Lekcije z drugih liberaliziranih evropskih trgov

Morten Munkejord, Montel

16.40 - 16.45 Sklepni nagovor

Alenka Žumbar Klopčič, Energetika.NET

18.00 - ... Večerja & zabava

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa!

Vstop Hrvaške na evropske energetske trge

En.trading 013Zagreb I Hotel International I 21. maj 2013

E

Documents

Energetika.NET (pomlad-poletje 2013)