ENOT IN SLEDLJIVOST BLAGA V IZBRANEM PODJETJU · 2017-11-28 · EAN-8, GS1-128, DataBar (RSS) in dvodimenzionalna (2D) simbologija (MicroPDF417, PDF417 in DataMatrix)). Simbologije

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Maja Pogelšek

PRENOVA PROCESA

OZNAČEVANJA LOGISTIČNIH

ENOT IN SLEDLJIVOST BLAGA

V IZBRANEM PODJETJU

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Celje, september 2014

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Maja Pogelšek

PRENOVA PROCESA

OZNAČEVANJA LOGISTIČNIH

ENOT IN SLEDLJIVOST BLAGA

V IZBRANEM PODJETJU

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mentorica:

viš. pred. Brigita Gajšek

Somentorica:

doc. dr. Darja Topolšek

Celje, september 2014

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisana Maja Pogelšek, rojena 26. 5. 1991, študentka Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru, programa Gospodarska in tehniška logistika, z vpisno številko

20025850, sem avtorica diplomskega dela z naslovom: Prenova procesa označevanja

logističnih enot in sledljivost blaga v izbranem podjetju.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo, in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Ksenija Pečnik, prof.

slov. jezika.

V Celju, dne _____________ Podpis avtorice:__________________

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici višji pred. mag. Brigiti Gajšek in somentorici doc. dr. Darji

Topolšek za vse nasvete, strokovno pomoč in potrpežljivost pri izdelavi diplomskega

dela.

Posebno se zahvaljujem svoji družini in fantu, ki so me skozi celoten študij spodbujali in

podpirali.

Prenova procesa označevanja logističnih enot in sledljivosti blaga v izbranem

podjetju

Diplomsko delo proučuje označevanje logističnih enot in sledljivost svežega blaga od

dobavitelja do maloprodaje v izbranem skladiščnem in distribucijskem podjetju,

njegovo okolje in problem sledenja svežega blaga (mesa, zelenjave, sadja itd.) s

simbologijo GS1-128 v njem. Ta način sledenja v izbranem podjetju, predvsem notranji

sistem sledljivosti, se je izkazal za problematičnega, ker mora biti cilj pri vsakem

nosilcu živilske dejavnosti usmerjen v natančen umik in odpoklic blaga. Raziskovalno

delo je usmerjeno v iskanje vzrokov in rešitev za ta problem. V prvem poglavju je

predstavljena teoretična osvetlitev problema, v drugem je pisno in grafično predstavljen

posnetek obstoječega stanja ter detajlno opisana kritična analiza, v tretjem poglavju pa

je podan predlog izboljšav in sprememb trenutnega stanja. Zaključek diplomskega dela

podaja glavne ugotovitve, pogoje za uvedbo izboljšav in možnosti za nadaljnji razvoj.

Predlagana rešitev GS1 DataBar je sprejemljiva za prakso, saj načrtovana naložba

podjetju zagotavlja avtomatsko sledljivost blaga do mesta prodaje, torej do POS-

terminala.

Ključne besede: sledljivost, standard GS1, GS1-128, GS1 DataBar.

Renovation of the process of marking of logistical units and traceability of goods in

selected company

The thesis analyses labelling of logistic units and traceability of fresh goods from the

supplier to the retailer in the selected storage and distribution company, its environment

and the problem of traceability of fresh goods (meat, vegetables, fruit etc.) with GS1-

128 symbology in it. Such type of tracing in the selected company, particularly the

internal tracing system, proved as problematic, since the aim of each food business

operator needs to be directed towards accurate withdrawal and recall of goods. The

research work is focusing on the search of causes and solutions for this problem. The

first chapter presents a theoretical presentation of the problem, the second part describes

and graphically presents the current state and thoroughly describes the critical analysis,

and the third chapter provides suggestions for improvement and changes of the current

state. The conclusion of the thesis provided key-findings, conditions for the introduction

of improvements and possibilities for further development. The suggested solution GS1

DataBar is practically acceptable, since the planned investment ensures the company

automatic traceability of goods all the way to the retail place, namely the POS-terminal.

Keywords: traceability, standard GS1, GS1-128, GS1 DataBar.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski študijski program

Maja Pogelšek: Prenova procesa označevanja logističnih enot in sledljivost blaga v izbranem podjetju v

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................... 1

OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ................................................................. 2

PREDSTAVITEV PODJETJA ............................................................................................... 3

DOLOČITEV CILJA, NAMENA IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA ..................................... 4

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ......................................................................................... 4

METODE DELA ............................................................................................................... 5

1 TEORETIČNE OSNOVE ...................................................................................... 6

1.1 UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA..................................................... 6

1.2 OSNOVE SISTEMA GS1 ........................................................................................... 7

1.3 SIMBOLOGIJE ČRTNE KODE .................................................................................... 8

1.3.1 EAN/UPC .................................................................................................... 8

1.3.2 ITF-4 .......................................................................................................... 9

1.3.3 GS1-128 ...................................................................................................... 9

1.4 IDENTIFIKACIJSKI KLJUČI V SISTEMU GS1 ............................................................ 10

1.4.1 Globalna trgovinska identifikacijska številka ........................................... 10

1.4.2 Zaporedna številka zabojnika ................................................................... 11

1.4.3 Globalna lokacijska številka ..................................................................... 12

1.4.4 Ostali identifikacijski ključi ...................................................................... 12

1.5 ZAGOTAVLJANJE SLEDLJIVOSTI ........................................................................... 13

1.6 DOKUMENTIRANJE SLEDLJIVOSTI ......................................................................... 14

2 POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA ........................................................... 16

2.1 OZNAČEVANJE SVEŽEGA BLAGA V IZBRANEM PODJETJU ...................................... 16

2.2 DETAJLNI OPIS PROCESA DELA V IZBRANEM PODJETJU ......................................... 23

2.3 ZAPIS PROCESA S PROCESNO KARTO .................................................................... 31

2.4 ZAGOTAVLJANJE SLEDLJIVOSTI BLAGA V IZBRANEM PODJETJU ............................ 35

2.5 KRITIČNA ANALIZA .............................................................................................. 36

3 PREDLOGI IZBOLJŠAV IN SPREMEMB ...................................................... 39

3.1 OZNAČEVANJE BLAGA S SIMBOLOGIJO GS1 DATABAR ........................................ 39

3.1.1 Hipotetični način označevanja izdelkov s spremenljivo vsebino .............. 41


Maja Pogelšek: Prenova procesa označevanja logističnih enot in sledljivost blaga v izbranem podjetju vi

3.2 OPIS POTREBNE NALOŽBE .................................................................................... 43

3.3 IZRAČUN UČINKA ................................................................................................. 47

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 53

OCENA UČINKOV .......................................................................................................... 54

POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE ........................................................................................ 55

MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ............................................................................. 56

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 57


Maja Pogelšek: Prenova procesa označevanja logističnih enot in sledljivost blaga v izbranem podjetju vii

KAZALO SLIK

Slika 1: Simbologija EAN 13 na maloprodajni enoti ..................................................... 17

Slika 2: Simbologija GS1-128 na zaboju in/ali škatli ..................................................... 18

Slika 3: Logistična nalepka na paleti ............................................................................. 19

Slika 4: Primer namestitve logistične nalepke ................................................................ 20

Slika 5: Tiskanje SSCC-kode .......................................................................................... 27

Slika 6: SSCC-koda na paleti .......................................................................................... 27

Slika 7: Interna koda izbranega podjetja ....................................................................... 29

Slika 8: Detajlni potek procesa v izbranem podjetju ...................................................... 30

Slika 9: Grafični prikaz časovnih deležev v procesu opravil za sveže blago

v izbranem podjetju ........................................................................................... 35

Slika 10: Prikaz vzrokov za oteženo sledljivost svežega blaga ....................................... 37

Slika 11: Primer črtne kode DataBar Expanded ............................................................ 42

Slika 12: Grafični prikaz deležev koristnega potrebnega in nekoristnega časa

v procesu opravil v izbranem podjetju po predlagani izboljšavi .................... 51

Slika 13: Diagram primerjave stanja pred in po izboljšavi procesa v izbranem

podjetju ............................................................................................................ 52

KAZALO TABEL

Tabela 1: Opravila v procesu v izbranem podjetju ........................................................ 31

Tabela 2: Vrednost etiket in folije ................................................................................... 43

Tabela 3: Vrednosti programskih paketov ...................................................................... 44

Tabela 4: Skupni stroški in prihranki ............................................................................. 45

Tabela 5: Opravila v predlaganem procesu v izbranem podjetju .................................. 47


Maja Pogelšek: Prenova procesa označevanja logističnih enot in sledljivost blaga v izbranem podjetju viii

SEZNAM KRATIC

AI Application Identifier

EPC Electronic Product Code

GDTI Global Document Type Identifier

GIAI Global Individual Asset Identifier

GLN Global Location Number

GRAI Global Returnable Asset Identifier

GSRN Global Service Relation Number

GTIN Global Trade Identification Number

RFID Radio Frequency Identification

SSCC Serial Shipment Container Code


Maja Pogelšek: Prenova procesa označevanja logističnih enot in sledljivost blaga v izbranem podjetju 1

UVOD

Uporaba sledljivosti je najbolj pogosta v povezavi s pokvarljivo hrano zaradi morebitnih

odpoklicev. Njen namen je, da se čim hitreje odstranijo izdelki iz verige in preprečijo

škodljive posledice za njihove uporabnike ter s tem povezani nepotrebni stroški. V

sodobnem poslovanju pa sledljivost omogoča mnogo več kot le odpoklic izdelkov.

Omogoča preverjanje pristnosti izdelkov, zmanjšuje kalo in omogoča izvajanje vrste

aktivnosti vse do blagajne, ki povečujejo varnost in zadovoljstvo potrošnikov ter

učinkovitost in ekonomičnost poslovanja dobaviteljev in trgovcev.

Potrošniki so ob nakupu svežega izdelka vse bolj pozorni na sledljivost. Podjetja morajo

za to, da bi ohranila in hkrati okrepila njihovo zaupanje ter sočasno preprečila zavajanje,

vzpostaviti učinkovit sistem sledljivosti in tako zagotoviti vse obvezne informacije o

živilu v prodaji. Namen označevanja je zagotavljanje popolne preglednosti nad

poreklom (izvorom) svežega blaga v prodaji.

V proučevanem podjetju za označevanje svežega izdelka uporabljajo simbologiji

EAN-13 in GS1-128. Vsaka od teh simbologij omogoča zapis identifikacijske številke

GTIN, namen uporabe pa je različen. Simbologija EAN-13 je namenjena izključno

maloprodaji, GS1-128 pa praviloma transportu in logistiki. Nikoli se ne more zgoditi, da

bi enota s simbologijo GS1-128 prišla do maloprodajne blagajne (POS-terminala).

Da bi izboljšali obstoječe stanje, se bomo lotili raziskave različnih simbologij črtne

kode organizacije GS1, izpostavili pa predvsem GS1 DataBar. Potencial za izboljšave

bomo iskali tudi v RFID.

GS1 DataBar omogoča, da se s črtno kodo poleg identifikacije svežega izdelka zapiše

tudi druge podatke, pomembne za varnost potrošnika in učinkovito upravljanje izdelka.

Takšen zapis bi lahko brali tudi na blagajnah v maloprodaji. To pa vsekakor ni slabo, saj

radikalno olajša označevanje izdelkov s spremenljivo vsebino.

Ob uporabi RFID pa zaposleni v izbranem podjetju v skladišču ali trgovini ne bi dobili

podatka samo o tem, za katero vrsto svežega izdelka gre, ampak tudi o tem, kje je ta



izdelek zdaj in kje je bil prej. To bi zagotovilo učinkovitejše izvajanje poslovnih

procesov v številnih sektorjih.

Opredelitev področja in opis problema

Označevanje s črtno kodo v primerjavi z ročnim beleženjem podatkov omogoča hitrejše

in natančnejše zajemanje podatkov s tiskanih dokumentov, raznih nalepk, embalaže itd.

Tudi pri črtni kodi pa opažamo nekaj slabosti, ki lahko predstavljajo oviro za logistična

podjetja, ki si prizadevajo ostati konkurenčna ostalim podjetjem na trgu. Njena največja

slabost je predvsem, da je omejena s številom znakov, ki sami po sebi ne pomenijo

ničesar. Črtna koda je v primerjavi z logistično nalepko samo berljiva, na kar je

poslednja sestavljena iz besedila in grafike, ki je berljiva za človeka in strojno berljiva

za računalnik. Za uspešno delovanje oskrbovalne verige morajo biti vsi členi v verigi

povezani in usklajeni, to pomeni od dobavitelja do distributerja.

Z izrazom »simbologija« se označuje način zapisa identifikacijske številke, kar po

domače pomeni neko vrsto črtne kode. Termin koda se uporablja za kombinacijo

identifikacijske številke in črtne kode (v eni od simbologij). Simbologij je veliko vrst.

Nekatere so povzete v standardih GS1, druge pa ne. Kode, ki se izkažejo za uporabne

(kot na primer koda QR), postanejo aktualne tudi za vključitev v standard, saj je to

dober način, da se standardi prilagajajo praksi uporabnikov. Nekatere najbolj uporabne

simbologije so na primer linearne simbologije (ITF, UPC (A), UPC (E), EAN-13,

EAN-8, GS1-128, DataBar (RSS) in dvodimenzionalna (2D) simbologija

(MicroPDF417, PDF417 in DataMatrix)). Simbologije so namenjene različnim okoljem

in namenom uporabe zapisanih podatkov (GS1 Slovenija, 2009, str. 15).

Proučevano podjetje je trgovsko podjetje in po velikosti spada med velika podjetja.

Ukvarja se s prodajo živilskega in neživilskega blaga.

Pomembno je, da so simbologije namenjene različnim okoljem in namenom uporabe

zapisanih podatkov. V opazovanem podjetju najpogosteje uporabljajo simbologiji

EAN-13 in GS1-128. Vsaka od teh simbologij omogoča zapis identifikacijske številke

GTIN. V opazovanem podjetju je simbologija EAN-13 namenjena izključno



maloprodaji, GS1-128 pa transportu in logistiki. Problem, ki se pojavlja v podjetju pri

procesu označevanja blaga, je, da se nikoli ne more zgoditi, da bi enota s simbologijo

GS1-128 prišla do maloprodajne blagajne (POS-terminala), s čimer ni zagotovljena

sledljivost do končnega potrošnika in naprej.

V izbranem podjetju sveže izdelke in izdelke s spremenljivo vsebino, kot so na primer

nepakirano meso, sadje in zelenjava, težko opremijo z ustrezno črtno kodo in podatki, ki

so pomembni za učinkovito prodajo. Ker sledljivost svežih izdelkov ni v celoti

zagotovljena z avtomatskim odčitavanjem, se v podjetju soočajo z velikim kalom, saj

nimajo dovolj velike kontrole nad zalogami, na blagajnah pa ne morejo zagotoviti

učinkovitega preverjanja izdelkov s pomočjo informacij, kot sta rok uporabe in številka

proizvodne serije pri odpoklicih. V podjetju želijo sledljivost dvigniti na višjo raven.

Zagotoviti želijo sledljivost od proizvajalca do blagajne prek kontrole datuma

uporabnosti in številke proizvodne serije. Z novo simbologijo bi zagotovili bistveno

večjo gostoto zapisa in možnost vpisa spremenljive vsebine izdelka, kot so na primer

teža izdelka, datum roka uporabnosti in oznaka porekla.

Predstavitev podjetja

Izbrano podjetje je centralni distribucijski center, ki oskrbuje vse poslovalnice na

celotnem območju Slovenije ter Bosne in Hercegovine in Makedonije. Njihova osnovna

dejavnost je trgovina, ki jo dodatno dopolnjujejo z dejavnostmi, kot so zabava,

rekreacija, gostinstvo, nepremičnine in tudi telekomunikacije. V verigi njihovih trgovin

so sodobni supermarketi, marketi, trgovine, franšize in specializirane drogerije. V

podjetju dokazujejo, da je lahko ponudba oblikovana po meri vsakega kupca, in sicer

lokalno, kakovostno in cenovno ugodno. Podjetje svoje poslanstvo zato uresničuje na

podlagi temeljev, s katerimi si je začrtalo svojo poslovno pot do uspeha. Na tej poti

skrbno spoštujejo kupce in jih postavljajo v središče svojega delovanja, znajo prisluhniti

okolju, v katerem delujejo, se razvijajo in rastejo ter cenijo svoje zaposlene, saj menijo,

da so ključ do njihovega uspeha, zaradi česar jim omogočajo stabilno delovno okolje in

osebnostno rast. V današnjih časih je podjetje po vseh pomembnih kazalnikih

primerljivo z razvitim evropskim trgom, kar kaže z dobičkom, ki se vsako leto

povečuje.



Določitev cilja, namena in poti za reševanje problema

Glavni cilj diplomskega dela je poiskati rešitev za popolno zagotavljanje sledljivosti do

končnega potrošnika. Pri tem bomo predstavili pomembnost standardov GS1 v

logistični oskrbovalni verigi, prikazali pomen identifikacije in sledenja logističnih enot,

pomen označevanja izdelkov, avtomatizacije procesov in prednosti, ki jih tehnologiji in

simbologiji GS1 DataBar in EPC/RFID ponujata v primerjavi s kombinirano uporabo

simbologiji EAN-13 in GS.-128 na področju logistike.

Namen diplomskega dela je uporaba teoretičnega znanja na praktičnem primeru za

rešitev konkretnega problema v praksi.

Najprej bo opravljen pregled teoretičnih osnov na področjih zagotavljanja in

dokumentiranja sledljivosti, osnov in načel sistema GS1, simbologije črtne kode in

identifikacijskih ključev v sistemu GS1. V nadaljevanju bomo predstavili posnetek

obstoječega stanja. Eden izmed korakov diplomskega dela bo predstavitev procesa

označevanja izdelkov po standardih GS1 v podjetju. Zanimala nas bodo pot izdelkov v

različnih tovornih enotah od dobaviteljev do kupcev in mesta, kjer prihaja do

označevanj in odčitavanj podatkov. Nadaljevali bomo s kritično analizo zbranih

podatkov z namenom določiti mesta, na katerih se sledljivost prekine. Nadalje bomo

podali predloge rešitev.

Trdimo, da je mogoče predlagati takšne rešitve, ki bodo omogočile popolno sledljivost.

Predpostavke in omejitve

Pri izdelavi diplomskega dela se bomo omejili na okolje konkretnega podjetja, ki želi

ostati anonimno. Predpostavke so:

natančno označevanje izdelkov predstavlja temelj uspešne logistike;

standardi GS1 so za današnje konkurenčno gospodarstvo pomembnejši kot kdaj koli

prej, saj predstavljajo temelj za jasne, razumljive izmenjave podatkov, ki z

zmanjšanjem kompleksnosti ohranjajo nizke stroške za vse;



črtne kode GS1 podjetjem omogočajo učinkovitejše upravljanje in boljšo

preglednost oskrbovalne verige ter zagotavljajo nove storitve za potrošnike;

standardi GS1 omogočajo delovanje sistemov sledljivosti na svetovni ravni in igrajo

ključno vlogo pri odpoklicih izdelkov.

Omejitve pri izdelavi diplomskega dela so:

pomanjkanje novejših in različnih monografskih publikacij ter člankov s

proučevanega področja;

časovna omejenost izposoje literature;

omejeno pridobivanje informacij s strani podjetja;

omejeno navajanje konkretnih težav in slabosti podjetja zaradi ohranjanja

konkurenčnosti.

Metode dela

Pri pisanju diplomskega dela bodo uporabljane naslednje raziskovalne metode (Ivanko,

2007, str. 7–23):

»komparativna metoda, s katero bomo primerjali enaka ali podobna dejstva, pojave,

procese in odnose;

metoda deskripcije za opisovanje trenutnega stanja in teoretičnih pojmov;

metoda kompilacije, s katero bomo povzemali opazovanja in stališča drugih

avtorjev;

metoda opazovanja, štetja in merjenja za izdelavo posnetka obstoječega stanja;

metoda kritične analize obstoječega stanja;

metoda grafičnega in tabelarnega prikazovanja dobljenih podatkov.«



1 TEORETIČNE OSNOVE

»Postavitev sistema sledljivosti, predvsem notranjega sistema sledljivosti, koristi

vsakemu trgovcu, katerega cilj je bolj usmerjen in natančen umik/odpoklic blaga«

(Koci, 2008, str. 4).

»Dokazano je, da si mora vsak nosilec živilske dejavnosti postaviti svoj sistem

sledljivosti glede na svojo velikost podjetja, vrsto podjetja in vrsto živilskega blaga. Pri

tem pa moramo še upoštevati, da je postavljeni sistem sledljivosti tudi dokumentiran, in

sicer aktualno, natančno in na način, ki trgovcu zagotavlja neposredno korist« (Koci,

2008, str. 4).

»Cilj sistema sledljivosti je prepoznava točno določene skupine, serije, lota izdelka in

surovin, uporabljenih za proizvodnjo ter sledljivost med proizvodnjo in distribucijo do

potrošnika« (Koci, 2008, str. 5).

V nadaljevanju bomo opredelili osnove sistema GS1. Razložili bomo tudi, katere so

simbologije črtne kode, in nazadnje omenili identifikacijske ključe v sistemu GS1.

1.1 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih načel in

zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in

postopkih, ki zadevajo varnost hrane govori o določitvi splošnih načel in zahtev živilske

zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo

varnost hrane. V Uredbi opredeljujejo »sledljivost« kot možnost sledenja in spremljanja

živila, krme, živali, ki daje hrano, ali snovi, ki je namenjena za vključitev v živilo ali se

zanjo pričakuje, da bo vključena v živilo ali krmo, skozi vse faze pridelave, predelave in

distribucije.



Na sledljivost izdelkov se navezuje 18. člen omenjene Uredbe, ki pravi:

1. Za vsa živila, krmo, živali za pridobivanje hrane in vse druge snovi, namenjene

uporabi ali za katere se pričakuje, da se bodo uporabile v živilih ali krmi, se zagotovi

sledljivost v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije.

2. Nosilcem živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme mora biti omogočeno

določiti vsako osebo, ki jim je dobavila živilo, krmo, žival za pridobivanje hrane ali

snov, namenjeno uporabi ali za katero se pričakuje, da se bo uporabila v živilu ali

krmi.

3. Nosilci živilske dejavnosti in dejavnost proizvodnje krme vzpostavijo sisteme in

postopke za določitev podjetij, prejemnikov njihovih izdelkov. Te podatke dajo na

voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo.

4. Živila in krma, ki se dajejo v promet ali se bodo verjetno dajali v promet v

Skupnosti, se ustrezno označijo ali opredelijo za lažjo sledljivost z ustrezno

dokumentacijo ali informacijami skladno z ustreznimi zahtevami posebnih določb.

5. Določbe za uporabo zahtev tega člena v posameznih sektorjih se lahko sprejmejo v

skladu s postopkom iz člena 58(2).

1.2 Osnove sistema GS1

Sistem GS1 zajema različna področja uporabe. Sem spadajo trgovinski izdelki,

logistične enote, storitve in lokacije. Te aplikacije oziroma področja uporabe slonijo na

standardnih strukturah oštevilčenja, s katerimi je možno identificirati vse relevantne

postavke in pripadajoče podatke. Številke so ključi za dostop do podatkov in za

nedvoumno identifikacijo obravnavanih postavk v vseh sporočilih transakcije. Namen

oštevilčenja je samo identifikacija, v številki pa ni vsebovana nobena posebna

informacija. Vse informacije, ki opisujejo izdelke in/ali storitve ter njihove

karakteristike, je treba poiskati v podatkovni bazi. Dobavitelj jih sporoči uporabniku

enkrat, pred prvo transakcijo, bodisi s standardnimi sporočili ali pa prek elektronskih

katalogov (GS1 Slovenija, 2013, str. 7).

Številke so predstavljene s črtnimi kodami, da se omogoči avtomatski zajem podatkov v

vsaki točki, kjer kak izdelek zapušča prostore ali pa vanje vstopa. Črtne kode so po

navadi vključene v proizvodni proces na lokaciji proizvajalca: te so bodisi vnaprej



natisnjene skupaj z drugimi informacijami na embalaži ali pa se nalepka nalepi na

izdelek na proizvodnem traku (GS1 Slovenija, 2013, str. 7).

Enake številke se uporabljajo tudi v sporočilih RIP, s čimer je omogočen prenos vseh

informacij o transakciji tako identificiranih izdelkov poslovnim partnerjem. Standardne

strukture oštevilčenja, ki so na razpolago, zagotavljajo edinstvenost po vsem svetu in v

okviru danega področja uporabe (GS1 Slovenija, 2013, str. 7).

1.3 Simbologije črtne kode

Z izrazom »simbologija« označujemo način zapisa identifikacijske številke, kar po

domače pomeni neko vrsto črtne kode. Besedo »koda« pa uporabljamo za kombinacijo

identifikacijske številke in črtne kode (v eni od simbologij). Vrst simbologij je veliko.

Nekatere so povzete v standardih GS1, druge ne. Kode, ki se izkažejo za uporabne (kot

na primer koda QR), postanejo aktualne tudi za vključitev v standard, saj je to dober

način, da se standardi prilagajajo praksi uporabnikov. Nekatere najbolj uporabne

simbologije so na primer linearne simbologije (ITF, UPC (A), UPC (E), EAN-13, EAN-

8, GS1-128, DataBar (RSS)) in dvodimenzionalna (2D) simbologija (MicroPDF417,

PDF417 in DataMatrix). Simbologije so namenjene različnim okoljem in namenom

uporabe zapisanih podatkov (GS1 Slovenija, 2009, str. 15).

1.3.1 EAN/UPC

Simbole EAN in UPC lahko beremo večsmerno. Obvezno se uporabijo za vse izdelke,

ki gredo prek maloprodajnega mesta POS, lahko pa tudi za druge izdelke. Prodajne

enote, ki se prodajajo v maloprodaji, morajo biti kodirane z enim od simbolov

EAN/UPC: EAN-13, UPC-A ali EAN-8, UPC-E. Ti simboli se lahko uporabljajo za

prodajne enote, ki niso namenjene za maloprodajo (GS1 Slovenija, 2013, str. 24).

Če se simboli EAN/UPC uporabljajo na škatlah, kjer bo odčitavanje avtomatsko, mora

biti uporabljena minimalna velikost 150 % (x modul je večji ali enak 0,495 mm). Kadar

postopek tiskanja neposredno na površino škatle ne omogoča doseganja kakovostnega

odtisa, se lahko uporabi tiskanje na nalepko, ki se namesti na enoto. Simbol je

predviden za vsesmerno odčitavanje. Z rezanjem (zmanjšanjem višine simbola) se



izgubi sposobnost vsesmernega odčitavanja. Rezanje simbola naj bi bil zadnji postopek

v primeru, ko je na voljo le prostor za okrnjeno črtno kodo. Koristni pripomoček za

vzdrževanje svetlega roba v nekaterih proizvodnih procesih je uporaba znakov »manjši

kot« (<) in/ali »večji kot« (>) v polju, čitljivem za človeka, ki je poravnano z robom

svetlega roba. Ta znak imenujejo tudi kazalnik svetlega roba (GS1 Slovenija, 2013, str.

24).

1.3.2 ITF-14

Uporaba simbologije ITF-14 (Interleaved 2/5) je omejena na črtno kodiranje

identifikacijskih številk na prodajnih enotah, ki ne gredo mimo maloprodajne blagajne.

Za podjetja, ki želijo črtno kodo tiskati neposredno na kartonasto škatlo, zlasti na

valovito lepenko, je primernejši simbol ITF-14. Tolerance tiskanja tu niso tako

zahtevne. Možno je predtiskanje ali neposredno tiskanje s termalnim ali brizgalnim

tiskalnikom. Da bi zagotovili učinkovito odčitavanje črtne kode v vsakem okolju,

vključno z avtomatskim odčitavanjem na tekočih trakovih, je zaželena povečava blizu

100 %, absolutni minimalni faktor povečave pa je 50 % (GS1 Slovenija, 2013, str. 26).

1.3.3 GS1-128

Simbologija GS1-128 je različica simbologije Code 128. Uporablja jo lahko izključno

GS1. Ni namenjena za odčitavanje na izdelkih, ki gredo skozi maloprodajne blagajne.

To je simbologija, ki omogoča kodiranje dodatnih informacij poleg identifikacije. (GS1

Slovenija, 2013, str. 9).

Simbol GS1-128 je predviden za dvosmerno odčitavanje. Ima variabilno dolžino, ki je

odvisna od števila prevedenih znakov, vrste kodiranih znakov in dosežene širine modula

X (kar določa splošno velikost simbola). Za podano dolžino podatkov se velikost

simbola spreminja v mejah, potrebnih za doseganje kakovostnega razreda, ki ga

omogočajo različni postopki tiskanja. Zato ni mogoče določiti maksimalnih in

minimalnih velikosti. Na podlagi njihovih nominalnih dimenzij (modul X: 1 mm) se

simboli GS1-128 lahko tiskajo s faktorjem povečave v razponu od 25 do 100 %. Da bi

zagotovili učinkovito odčitavanje črtne kode v vsakem okolju, vključno z avtomatskim

odčitavanjem na tekočih trakovih, je treba uporabiti minimalni faktor povečave 50 %.



Simbologija GS1-128 se lahko uporabi, če so poleg identifikacijskih potrebni tudi

atributivni podatki. Simbologija GS1-128 se lahko uporabi z aplikacijskim

identifikatorjem AI (01) za kodiranje številk GTIN-8, GTIN-12, GTIN-13 ali GTIN-14

(GS1 Slovenija, 2013, str. 27).

1.4 Identifikacijski ključi v sistemu GS1

V poslovanju je tako ali tako zelo veliko težav in ovir, vendar si dela brez mednarodno

veljavnih identifikacijskih ključev ne moremo več predstavljati. Poslovanje vseh

pomembnih igralcev v svetu je odvisno od pravilne uporabe in delovanja ključev v

sistemu GS1. Sistem GS1 zagotavlja globalno enolično identifikacijo prek

identifikacijskih ključev. Vsi standardi GS1 vključujejo vsaj en identifikacijski ključ

(GS1 Slovenija, 2013, str. 7).

Identifikacijski ključi so (GS1 Slovenija, 2013, str. 7):

globalna trgovinska številka izdelka (v nadaljevanju GTIN);

zaporedna koda zabojnika (v nadaljevanju SSCC);

globalna lokacijska številka (v nadaljevanju GLN);

globalni identifikator vračljivega sredstva (v nadaljevanju GRAI);

globalni identifikator individualnega sredstva (v nadaljevanju GIAI);

globalna številka storitvenega razmerja (v nadaljevanju GSRN) in

globalni identifikator tipa dokumenta (v nadaljevanju GDTI).

1.4.1 Globalna trgovinska identifikacijska številka

To je edini ključ, ki ga pozna večina ljudi in podjetij. Poznamo ga vsi, ki kupujemo v

trgovinah – večina ljudi iz bolj ali manj razvitega sveta. Ta ključ označuje izdelek

maloprodajne enote in je sestavljen iz štirih segmentov: predpone države, predpone

podjetja, identifikacije izdelka ali storitve in kontrolne številke. GTIN je po navadi

13-mestna številka, vendar pa poznamo tudi skrajšani GTIN, ki je 8-mestna številka, ki

se uporablja za majhne izdelke, na katere je težko namestiti daljšo kodo. Obstajajo pa

tudi izjeme, kajti do leta 2005 so v Združenih državah Amerike in Kanadi uporabljali



12-mestni GTIN in takrat izdane kode so še aktualne, saj je množica ameriških izdelkov

še vedno označena s to številko (GS1 Slovenija, 2009, str. 16).

Standard poleg tega predvideva tudi razširitveni mesto, s čimer dobimo novo

podatkovno strukturo z imenom GTIN-14. Ta je v nekaterih okoljih zelo priljubljena,

saj se lahko s tem razširitvenim znakom določi vrsta pakiranja (na primer 0 za izdelek, 1

za skupinsko pakiranje, 2 za zaboj, 3 za paleto itd.). Na ta način imajo podjetja, ki znajo

uporabljati takšen znak, precej razširjen interval svojih številk. Pomembno je tudi

vedeti, da se GTIN v podatkovnih bazah vedno zapiše v 14-mestno polje ne glede na

vrsto uporabljene podatkovne strukture. Intervale številk GTIN podeljujejo nacionalne

organizacije GS1 svojim članom. Načeloma velja, da ima vsak član (razen redkih izjem)

sistema GS1 svoj interval, s katerim lahko tvori vse ostale identifikacijske ključe v

sistemu GS1 (GS1 Slovenija, 2009, str. 16).

1.4.2 Zaporedna številka zabojnika

To je identifikator, ki ga uporabljamo za globalno enolično identifikacijo transportno-

logističnih enot. SSCC tvorimo iz lastnega intervala številk GS1, le da mu dodamo še

daljšo zaporedno številko. Ta številka mora biti daljša, saj se lahko te identifikacije zelo

hitro vrtijo. Številka je enkratna in naj bi bila v obtoku samo enkrat. Interval

razpoložljivih številk SSCC je tako velik, da bi morali imeti res frekventno

označevanje, če bi hoteli, da se ponovi ista številka. Na primer, za vsak najmanjši

podeljeni interval GS1 (to je 1000 številk GTIN) lahko tvorimo približno 1 x 109

oziroma, natančneje, devet serij s po 1 x 108 različnih identifikatorjev SSCC. To

pomeni, da v primeru, če na sekundo izdamo eno številko, interval traja kakšnih 30 let.

Če nam številk morda zmanjka, pa lahko uporabimo drug interval in s tem podvojimo

kapaciteto. Pri GS1 uporabljajo SSCC praviloma za označevanje palet in zabojev

oziroma transportnih enot. SSCC ni omejen samo na to, lahko ga uporabimo tudi za kaj

drugega, kjer potrebujemo velik naslovni prostor (GS1 Slovenija, 2009, str. 16).

SSCC je eden najpomembnejših ključev v sistemu GS1, saj omogoča najenostavnejši

(in pogosto tudi edini možni) način za povezovanje fizičnega toka blaga z

informacijskim. Tipični primer »ultimata« za uporabo SSCC je pri dobavnici za

heterogene in nestandardne transportne enote. V takih primerih s črtno kodo ne moremo



označiti vsega blaga v enoti, zato nam ostaneta samo SSCC in RIP (računalniška

izmenjava podatkov). SSCC je obvezen element vsake logistične nalepke. To pomeni,

da ta standard od uporabnikov zahteva, da ta identifikator vključi na vsako logistično

nalepko (GS1 Slovenija, 2009, str. 16).

1.4.3 Globalna lokacijska številka

Lokacijska številka je najbolj praktična, kadar uporabljamo elektronsko poslovanje.

Uporabljamo jo za označevanje poslovnih partnerjev, ki so udeleženi v nekem

poslovnem procesu (pošiljatelj, prejemnik sporočila oziroma njegova funkcija: plačnik,

kupec, transporter, skladiščnik, špediter itd.). Prednost te številke je, da je globalno

enolična, uniformna in da GS1 nadzira uporabo teh številk. Register teh številk je del

globalnega kataloga GEPIR. Način tvorjenja GLN je zelo preprost – popolnoma enak

kot pri običajnem GTIN. Iz istega intervala podeljenih številk, kot ga imamo za svoje

izdelke, tvorimo naslednjo prosto številko in jo okličemo za GLN (GS1 Slovenija, 2009,

str. 16).

1.4.4 Ostali identifikacijski ključi

GRAI se uporablja za označevanje povratne embalaže. Njegova prednost je v tem, da se

lahko uporablja generična številka, ki je po svoji formi enaka kot običajni GTIN.

Razlika je v tem, da lahko z njim klasificiramo vrste povratne embalaže, s čimer lahko

embalažo označimo na povsem enak način kot svoje izdelke (predpona podjetja,

referenca vrste embalaže in kontrolna številka). GRAI prav tako tvorimo iz svojega

intervala podeljenih številk (enako kot GTIN in GLN) (GS1 Slovenija, 2009, str. 17).

Po želji lahko na koncu GRAI dodamo še zaporedno številko vsake posamezne

povratne embalaže. Tako so označene na primer plinske jeklenke ali pa sodi piva. To so

enote, ki potrebujejo natančnejši nadzor in s serijsko številko je ta nadzor precej

enostavnejši. Serijska številka je lahko katera koli alfanumerična oznaka v dolžini od 1

do 16 znakov (GS1 Slovenija, 2009, str. 17).

GIAI se uporablja za identifikacijo pomembnih, inventurnih enot v podjetju. Tipični

primer je identifikacija voznega parka, industrijskih strojev ali česa podobnega.



Uporabnost tega ključa je v njegovi dinamični dolžini, kar pomeni, da si lahko vsak

uporabnik v nadaljevanju svoje predpone določi identifikacijsko strukturo v največji

skupni dolžini do 30 znakov. Uporabnost GIAI je v veliki meri prepuščena domišljiji

uporabnikov (GS1 Slovenija, 2009, str. 17).

GSRN nam pomaga označevati poslovna razmerja. Z GDSRN označimo oziroma

evidentiramo člane knjižnice, kreditne kartice, številke strank v nekem velikem servisu

itd. (GS1 Slovenija, 2009, str. 17).

1.5 Zagotavljanje sledljivosti

»Pri zagotavljanju sledljivosti morajo vsi nosilci živilske dejavnosti spremljati podatke

o uporabljenih surovinah (sledljivosti za nazaj), o dogajanju v tehnološkem postopku in

o tem, komu so izdelek prodali (za naprej). Zakonsko za to niso določene konkretne

tehnične rešitve, zato je treba pri sledljivosti skrbno proučiti dane možnosti. Vsak

nosilec živilske dejavnosti sam določi način sistema sledljivosti na podlagi zakonov o

izdelkih, lastnosti izdelkov in pričakovanja potrošnika, ob tem pa je treba tudi

upoštevati stroške različnih sistemov, saj je elektronska obdelava podatkov za večje

sisteme prednost, za manjše pa zaradi nakupa dodatne tehnične opreme dodatna

finančna obremenitev. Dolgoročno naj bi z uporabo standardizirane enotne rešitve v

celotni verigi poenostavili sistem in s tem zmanjšali stroške. Cilj je potrošniku

zagotoviti zdravo in kakovostno živilo, katerega izvoru lahko sledijo ob pomoči

natančne dokumentacije.

Osnovne točke sistema zagotavljanje kakovosti so:

dokumentacija, zbrana v centralni podatkovni bazi, dostopna prek spleta;

uporaba samo dovoljenih krmil;

vzorna skrb za kakovost;

kontrola.

Za trgovca je pomembno, da je celoten fizični tok izdelkov med seboj povezan z

informacijo, ki se nanje navezuje, tako da je v vsakem trenutku v celotni preskrbovalni

verigi mogoče ugotoviti, kaj je prejeto, izdelano, pakirano, hranjeno in odposlano.



Sledljivost vseh nosilcev živilske dejavnosti v verigi zahteva, da to povezavo

zagotovijo, saj se drugače zaporedni podatki izgubijo, s tem pa tudi sledljivost v celotni

verigi. Sledljivost od točke do točke je najpogostejši način za njeno zagotavljanje.

Partnerji hranijo informacije o svoji stopnji obdelave, kadar je potrebno, pa poiščejo

informacije pri predhodniku ali nasledniku v verigi. Zmožnost, da so podatki, ki

zagotavljajo sledljivost, dostopni hitro in točno, je ključnega pomena. Trgovec lahko

evidenco zahtevanih podatkov ureja ročno ali elektronsko« (Koci, 2008, str. 22).

1.6 Dokumentiranje sledljivosti

»Za dvig kakovosti sledljivosti je pomembno, da je dokumentacija o sledljivosti

sistematična, razčlenjena, pravilna, popolna in sprotna. Ob tem ni pomembna oblika

dokumenta, ki je lahko papirna ali elektronska, kar je odvisno od vrste in velikosti

podjetja. Sistem sledljivosti mora biti dokumentiran.

Tovrstna dokumentacija vključuje:

spremno dokumentacijo pri nabavi (podatki o dobaviteljih), prevzemu, skladiščenju,

predelavi in prodaji živil ter predmetov in snovi, ki so v stiku z živili;

načrt izvedbe umika oziroma odpoklica;

podatke o preverjanju delovanja sistema.

Nosilec dejavnosti mora pristojnim organom na zahtevo predložiti podatke. Trgovcem z

živili ni treba voditi evidence o prodaji končnemu potrošniku. Če nosilec živilske

dejavnosti oskrbuje drugega nosilca živilske dejavnosti, mora izpolnjevati zahteve po

sledljivosti en korak naprej.

Priporočljivi čas hranjena dokumentacije o sledljivosti blaga je različen, in sicer če:

je nosilec živilske dejavnosti, naj dokumentacijo o sledljivosti hrani dve leti;

pri živilih, pri katerih rok uporabe presega dve leti, naj se podatki hranijo dve leti in

šest mesecev;

pri hitro pokvarljivi živilih, namenjenih končnemu potrošniku, ki imajo rok uporabe

»porabiti do« krajši od treh mesecev ali so brez roka uporabe (npr. sadje in



zelenjava, nepredpakirana živila), naj se podatki hranijo šest mesecev od datuma

poteka uporabnosti.

Zakonodaja ne zahteva notranje sledljivosti, razen v primerih, ko je s posebnimi

predpisi drugače določeno, npr. sveže meso in mesni izdelki.

Tudi če imajo razsuti izdelki jasne oznake serije na zabojniku ali pladnju, se lahko

preložijo v skupen zabojnik, na en pladenj ali polico in pomešajo s prejšnjimi

pošiljkami. To je običajna praksa v trgovini in je skladna z zakonodajo Evropske unije o

sledljivosti. Nosilec živilske dejavnosti sam meša posamezne serije in pripravlja nove,

večje serije, vendar pa se mora zavedati nevarnosti umika ali odpoklica celotne serije iz

prodaje, če se pojavi težava z eno od uporabljenih serij« (Koci, 2008, str. 11).



2 POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA

Odločili smo se za raziskavo v podjetju, ki želi ostati anonimno. Podjetje je zanimivo za

raziskavo, ker se zaveda pomembnosti sledljivosti. Sledljivost svežega blaga želijo

dvigniti na višjo raven in jo zagotavljati od proizvajalca do prodaje na blagajni in

naprej. S tem bi izboljšali kontrolo zalog in znižali kalo, učinkovitejše bi bilo

preverjanje rokov uporabe izdelkov na blagajni in hitrejši odpoklic oziroma umik

izdelkov s prodajnih polic. V nadaljevanju so predstavljeni podjetje in procesi, ki se

izvajajo v izbranem podjetju, ter zagotavljanje sledljivosti.

2.1 Označevanje svežega blaga v izbranem podjetju

Potrošniki želimo danes vedeti vedno več koristnih informacij o izdelku, ki ga

kupujemo. To je pripeljalo do točke, ko potrošniku ne zadošča samo identifikacijska

številka, ampak želijo tudi datum uporabnosti, lot in druge uporabne podatke (poreklo

itd.). Namen takšnega označevanja je predvsem v zagotavljanju popolne preglednosti

nad izvorom svežih živil v prodaji.

Izbrano podjetje za označevanje svežega blaga uporablja naslednje simbologije:

GS1-128 (del logistične nalepke z aplikatorjem 00);

GS1-128 (za zapis informacije na PE) in

EAN-13 (zapis na izdelku).

GTIN je identifikacijski ključ za identifikacijo prodajnih enot. Ne glede na državo, kjer

se izdelek prodaja, njegova identifikacijska številka ostane veljavna. Ni torej odvisna od

cen in načinov dobave dobavitelja. To je številka, ki se pojavlja v katalogih, prospektih,

cenikih in na dokumentih ali v elektronskih poslovnih sporočilih (naročilnicah,

obvestilih o pošiljki ali dobavnicah in fakturah). Ima lahko obliko črtne kode GS1,

lahko se hrani v odzivniku EPCglobal ali se uporablja v podatkovni zbirki, lahko pa se

posreduje tudi v elektronskem sporočilu. Namen GTIN je zagotavljati identifikacijsko

točko, ki omogoča pridobivanje podatkov, povezanih s prodajno enoto, iz podatkovne

zbirke. Ta matični podatek GTIN sestavljajo predpona podjetja GS1 ali UPC,

referenčna številka izdelka in kontrolna številka (Izbrano podjetje, 2013).



GTIN se dodeljuje tudi storitvam, ki se lahko fakturirajo, kot so transport, skladiščenje

na račun kupca itd. Unikatna številka se dodeli vsakemu izdelku, ki ga je treba ločiti od

ostalih za potrebe naročanja, prevzema in zaračunavanja. Vsak nov izdelek, njegova

različica ali skupina izdelkov mora dobiti lastno številko. Če se naredi sprememba na

osnovnem izdelku in ta zaradi svoje specifike zahteva dodelitev novega GTIN, je treba

nov GTIN dodeliti tudi vsem različnim skupinam tako spremenjenega izdelka. Identičen

GTIN se ne sme pojaviti pri dveh različnih izdelkih (Izbrano podjetje, 2013).

V izbranem podjetju uporabljajo simbologijo EAN-13 na maloprodajni enoti in je

namenjena samo odčitavanju na POS-terminalu. Predpona 26 je nacionalna številka in

se uporablja za označevanje s podatki o teži blaga samo v Sloveniji. Prepona 28 pa je

interna številka, ki se uporablja samo znotraj podjetja. Njena uporaba v splošni

distribuciji ni dovoljena (Izbrano podjetje, 2013).

Slika 1: Simbologija EAN 13 na maloprodajni enoti

Vir: Izbrano podjetje, 2013.

Škatlo ali zaboj svežega blaga v izbranem podjetju označujejo s simbologijo GS1-128.

Obvezna je pri uporabi indikatorja 9 v GTIN in aplikatorja 30, ki pomeni število kosov

svežega blaga v zaboju. Aplikatorji so enote, kjer specifika področja ali zakonska

določila zahtevajo dodatne podatke. Npr. pri izdelkih, kjer se za rok uporabnosti

namesto »datuma minimalne trajnosti« uporablja »maksimalni rok trajanja«, se AI(15)

nadomesti z AI(17) (Izbrano podjetje, 2013).

Obvezni aplikatorji, ki se uporabljajo za sveže izdelke v izbranem podjetju (Izbrano

podjetje, 2013):

01 – GTIN;

15 – minimalni rok trajanja mesa;



3103 – trgovinske mere (četrti znak določa število decimalnih mest v podatku);

10 – številka serije;

30 – število kosov svežega blaga v zaboju.

Možna je tudi drugačna razporeditev aplikacijskih identifikatorjev. V primeru zadostne

širine razpoložljivega prostora je mogoče vse podatke združiti v en kodni simbol.

Slika 2: Simbologija GS1-128 na zaboju in/ali škatli


Logistična nalepka, ki se uporablja v izbranem podjetju in je nalepljena na paleti, je

sestavljena iz besedila in grafike. Besedilni del je berljiv za človeka, črtni del pa je

uporabljen za strojno berljive informacije, namenjene avtomatskemu zajemu podatkov.

Strojno berljivi simboli oziroma črtne kode, ki se nahajajo v drugem delu, so varna in

učinkovita metoda za predstavitev strukturiranih podatkov, ki jih vsebuje izdelek. Črtne

kode skupaj z besedilom in grafiko na logistični nalepki omogočajo splošni dostop do

osnovnih informacij na kateri koli točki preskrbovalne verige. Obe metodi, ki

predstavljata informacije, povečujeta vrednost logistične nalepke in ju pogosto

srečujemo na isti etiketi.



Slika 3: Logistična nalepka na paleti

Tako kot simbologija GS1-128 je tudi ta logistična nalepka namenjena odčitavanju

samo v okolju distribucije. Obe simbologiji nista namenjeni maloprodaji, kot je

simbologija EAN-13, ki jo lahko v maloprodaji odčitavajo na POS-terminalu.

Obvezni aplikatorji (Izbrano podjetje, 2013):

02 – GTIN;

37 – število škatel na paleti;

3103 – trgovinske mere (četrti znak določa število decimalnih mest v podatku);

15 – minimalni rok trajanja mesa;

10 – številka serije;

00 – SSCC.

Logistična nalepka mora biti nameščena na desni strani palete, kot je prikazano na sliki

4. Paziti je treba, da se logistične nalepke ne zamešajo med seboj.



Slika 4: Primer namestitve logistične nalepke


Minimalna zahteva, ki jo zahteva GS1 standard, je, da se postavi najmanj ena nalepka

na vsako paleto. Logistične nalepke je treba nameščati le v zgornjem desnem kotu, kot

kaže slika, v višini 80 cm ali višje (v primeru, da je višina blaga temu primerna) od

površine, na kateri stoji paleta, vključno z osnovo palete (Izbrano podjetje, 2013).

Na izdelku je treba zraven maloprodajne enote (črtni del) zagotoviti še besedilni del, ki

je v skladu z zakonom potreben na deklaraciji. Deklaracije se razlikujejo po tipu blaga

in pakiranju. Takšen primer je sveže meso. Sveže meso se po tipu blaga deli na svinjsko

meso, perutninsko meso, goveje in junčje meso in mleto meso. Po pakiranju svežega

mesa pa ločimo nepakirano sveže meso in pakirano sveže meso (Izbrano podjetje,

2013).

Primeri deklaracij, ki se uporabljajo na izdelku svežega mesa izključno v izbranem

podjetju, so predstavljeni v nadaljevanju.

Deklaracija za svinjske polovice (nepakirano) mora vsebovati naslednje podatke

(Izbrano podjetje, 2013):

oznaka zdravstvene ustreznosti;

ime oz. podjetje proizvajalca;

ime kosa mesa;



tržni razred;

rojeno v;

rejeno v;

zaklano v;

datum zakola;

rejec: ni obvezno;

hraniti na temperaturi do 7 °C.

Deklaracija za perutninsko meso (pakirano) mora vsebovati naslednje podatke (Izbrano

podjetje, 2013):

ime in naslov oz. podjetje in sedež proizvajalca ali tistega, ki živila pakira, ali

prodajalca;

ime, pod katerim se živilo prodaja;

razred A ali B skladno s tem pravilnikom;

rok uporabnosti;

serijo (lot) živila;

pogoje shranjevanja;

državo izvora ali porekla;

navodilo za uporabo živila;

neto količina;

ceno za enoto mase (npr. EUR/kg);

ceno za prodajno enoto;

vrsto in način obdelave: npr. klasično, pripravljeno za peko itd.;

stanje (ohlajeno itd.);

registrsko številko klavnice, razsekovalnice ali pakirnice;

metodo hlajenja in odstotek tehnično neizbežno vsrkane vode v primeru hlajenja s

potapljanjem perutninskih trupov v bazene z mrzlo vodo ali mešanico vode in ledu.

V nadaljevanju je opisano označevanje na primeru govejega mesa z uporabo simbologij

GS1-128 in EAN-13. Primer predstavlja način, kako izbrano podjetje označuje izdelke

govejega mesa s spremenljivo vsebino.



Na začetku žival ob rojstvu označijo z dvema rumenima ušesnima znamkama. V

centralnem registru govedi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

evidentirajo in shranjujejo podatke o rojstvu govedi in podatke o vsaki prodaji, ki se

izvrši.

V klavnici mesarji posamezne kose mesa ustrezno označijo z etiketami. Iz označb na

mesu je mogoče ugotoviti poreklo mesa. Meso označijo z logistično nalepko, katere del

je črtna koda GS1-128, ki omogoča kodiranje dodatnih informacij poleg identifikacije

mesa. Ta črtna koda pa ni namenjena za označevanje izdelkov, ki gredo skozi

maloprodajne blagajne, in se ne uporablja v maloprodaji. Nadomesti jo lahko samo

črtna koda EAN-13, ki je nalepljena na embalažo prepakiranega mesa in se uporablja

izključno v maloprodaji na POS-terminalu. Tako je simbologija črtne kode GS1-128

nekoristna na embalaži, saj jo maloprodaja in potrošniki ne morejo uporabljati v namene

identifikacije mesa. Nepredpakirano in predpakirano meso pa se še podrobneje označi,

na primer s podatki o rejcu ali drugimi podatki iz registrov (Izbrano podjetje, 2013).

Predpakirano meso mora imeti označbo na embalaži. Označbe morajo biti določene s

predpisi o splošnem označevanju in dodatnimi označbami, ki so predpisane s posebnimi

predpisi za posamezno vrsto mesa. V označbi morajo biti vsebovane najmanj naslednje

informacije (Izbrano podjetje, 2013):

številka odobritve klavnice in razsekovalnice;

rejec;

pogoji shranjevanja;

identifikacijska ali klavna številka živali;

ime izdelka, pod katerim se živilo daje v promet;

ime in naslov oziroma podjetje in sedež proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira, ali

prodajalca;

kakovostni razred oziroma kategorija mesa;

referenčna številka ali referenčna koda;

država rojstva, reje in zakola;

rok uporabnosti;

neto količina in

cena.



Če se meso prodaja nepredpakirano, kar pomeni neposredno potrošniku, mora biti

označba na mestu, tik poleg mesa ali kako drugače, da je potrošnikom vidna in

razumljiva. Način označevanja mora potrošnikom omogočiti, da prepozna, kateremu

kosu mesa je namenjena določena označba, biti mora v slovenskem jeziku, na dobro

vidnem mestu, nedvoumna, čitljiva, obstojna in odporna na poškodbe in ne sme biti

prekrita z drugimi besedami ali s slikovnim materialom. Izključena mora biti predvsem

možnost zamenjave ali ponaredbe označbe (Izbrano podjetje, 2013).

V označbi za nepredpakirano meso mora biti navedeno (Izbrano podjetje, 2013):

ime, pod katerim se živilo daje v promet;

ime ali poslovno ime proizvajalca ali trgovsko ime oziroma blagovna znamka živila;

kategorija mesa;

cena in

druge informacije, potrebne za potrošnika (na primer pašna reja, zorjeno meso itd.).

Vsebuje pa tudi druge podatke, ki morajo biti na vidnem mestu v prodajnem prostoru,

tako da je iz njih mogoče ugotoviti, za kateri kos oziroma katere kose mesa veljajo

(Izbrano podjetje, 2013):

številka odobritve klavnice in država, v kateri je klavnica;

številka odobritve razsekovalnice, ki je trupe ali skupine trupov razsekala, in država

v kateri je razsekovalnica;

referenčna številka ali referenčna koda, ki je lahko tudi identifikacijska številka, ter

država rojstva živali.

2.2 Detajlni opis procesa dela v izbranem podjetju

V tem poglavju bomo proučili procese dela v izbranem podjetju. Opazovani proces

svežega blaga sestavljajo naslednje aktivnosti: prevzem, komisioniranje in odprema

blaga za poslovalnice. V izbranem podjetju se uporabljata dva sistema, in sicer sistem

FIFO (angl. first in, first out) in sistem FEFO (angl. first expire, first out). Sistem FIFO

se uporablja za kosovne izdelke, ki nimajo datuma uporabe. Sistem FEFO pa se

uporablja za sveži program in sveže izdelke, kjer je rok uporabe pomemben. Za



optimalno kakovost skladiščnih izdelkov sistem FEFO dopolnjujejo s tako imenovanim

sistemom »just in time«.

Prejem naročila

V prvem koraku proizvajalec prevzame naročilo od prodajalca na drobno ter preverja

zaloge in razpoložljivosti blaga, ki se nahaja v njegovem skladišču. Po preverjanju se

naročilo potrdi na strani dobavitelja in začne se priprava naročila in pošiljke.

Priprava naročila in pošiljke

Dobavitelj namesti logistično nalepko s simbologijo GS1-128, kjer so zajete vse

informacije, ki jih potrebujemo v oskrbovalni verigi. Organizacija, ki je odgovorna za

namestitev in uporabo etiket, določa vsebino, format in dimenzije nalepke. Logistična

nalepka GS1 je strukturirana v treh sekcijah, od katerih vsaka predstavlja skupino

informacij. Običajno zaporedje sekcij, od zgoraj navzdol, je: prevoznik, kupec,

dobavitelj. Toda to zaporedje in razvrščanje od zgoraj navzdol se lahko spreminja v

odvisnosti od velikosti logistične enote in obravnavanih poslovnih procesov. Sekcija

dobavitelja pa vsebuje informacije, ki so navadno znane v času, ko dobavitelj pakira

meso.

Obvezna zaporedna koda zabojnika (SSCC) se uporablja kot identifikator enote. Če se

uporablja, se lahko vključi tudi identifikacija prodajne enote (GTIN). Nalepka vsebuje

naslednje informacije: 02 aplikator – GTIN izdelka, 37 – število PE na paleti, 15 – rok

uporabe, 10 – serija, 00 – SSCC-koda. V primeru, da je izdelek tehtalni, se dodatno

uporablja še aplikator (3100), ki označuje težo.

Dodajo se lahko še druge informacije, ki so primarne pomenu za dobavitelja, lahko pa

so koristne tudi za kupce in prevoznike. Sem so vključene informacije v zvezi z

izdelkom in datumi (datum proizvodnje, datum pakiranja, rok uporabnosti), številka

serije in serijska številka.



Transport

Kadar dostavo opravlja ponudnik logističnih storitev, razvrsti blago, ki se odpošilja.

Zapisujejo se podatki sledljivosti in oblikujejo logistične nalepke GS1 za nove

sestavljene logistične enote. Poleg naštetega se opravijo še natovarjanje in zapis SSCC,

pošiljanje dobavnice s SSCC in dostava prodajalcu na drobno. Informacije, ki jih

vsebuje sekcija prevoznika (špediterja), so navadno znane v času odpreme in so

praviloma povezane s transportom. Tipične informacije vsebujejo poštno številko

dostavnega mesta, številko pošiljke ter informacije o prevozni poti in ravnanju s

tovorom.

Opravila v skladišču v izbranem podjetju

Celotno skladišče se deli na suhi del, sveži del, hladilnico in zamrznjeni del, galanterijo,

carinsko območje ter tobak in žgane pijače. V vsakem delu skladišča je različna

temperatura prostora, ki je prilagojena predvsem vrsti izdelka. Ker je ponudba izdelkov

vsestranska in raznolika, je potrebno sprotno preverjanje njihove kakovosti. Pri tem

imajo prevzemniki veliko vlogo, saj morajo pri prevzemu skrbno preverjati temperaturo

in rok uporabnosti blaga. V izbranem podjetju je na voljo štirinajst prevzemnih mest.

Postopek prevzema na svežem delu se razlikuje od prevzema na suhem delu, saj mora

prevzemnik na svežem delu tehtati vsako paleto posebej. Prevzem na suhem delu je

enostavnejši, saj tehtanje ni potrebno in je proces s tem hitrejši. Za vsako odstopanje se

blago vrača nazaj k dobavitelju. Prevzem deluje deloma v elektronski obliki, saj so

dobavnice še vedno v klasični papirnati obliki.

Opazovani proces svežega blaga sestavljajo naslednje aktivnosti: prevzem,

komisioniranje in odprema blaga za poslovalnice. Skozi celoten proces se uporabljajo

simbologije črtne kode GS1-128, GS1-128 kot logistična nalepka in koda EAN-13.

Glavni proces se začne, ko se blago prejme v skladišče izbranega podjetja. Prevzem

svežega blaga se izvaja na svežem delu, ki je namenjen prevzemu sadja in zelenjave, ter

v hladilnici in zamrzovalni komori, ki sta namenjeni hrambi svežega mesa ter izdelkov,

ki niso primerni za hrambo pri sobni temperaturi, kot so mlečni izdelki, globo

zamrznjeni izdelki in izjeme.



Prevzem blaga se izvaja na osnovi dokumenta »Zahtevek za prevzem« ali »Prevzemni

list«. Zahtevek, eksterno naročilo dobavitelja in predvideno uro razkladanja tovornjaka

pošlje vodja nabavne službe v skladišče prevzema hladilnice in zamrzovalne komore.

Prevzemni list je sestavljen iz naslednjih komponent:

naziva dobavitelja;

številka eksternega naročila;

šifre izdelka;

naziv izdelka;

EAN-kode izdelka;

količine;

lot in

vrednosti.

Dobavitelj oziroma šofer pripelje sveže blago do prevzema hladilnice in zamrzovalne

komore, kjer se prejme dobavnica in vsi zapisi podatkov sledljivosti svežega blaga od

dobavitelja na podlagi logistične nalepke. Prevzemnik pred prevzemom v

računalniškem sistemu ALWIS preveri, ali je dobil zahtevek za prevzem tega blaga, ter

primerja podatke zahtevka in dobavnice, ki mu jo predloži šofer. Sledita odčitavanje

logistične nalepke in primerjava z odpremnico, ki vsebuje podatke o kontrolni seriji,

roku uporabnosti in priporočenem roku uporabnosti. Po potrebi vnese pravilne

logistične podatke izdelka (težo, višino, lot). Vsa količinska odstopanja, navedena na

dobavnici, se ugotavljajo ob prisotnosti šoferja. Isto velja za vsa druga odstopanja, kot

so prekratek rok izdelka, poškodovan izdelek ter premajhna/prevelika dostava blaga.

Količina, navedena na dobavnici, in dejansko dobavljena količina se morata ujemati.

Kakršno koli odstopanje in neskladnosti se zapišejo na tovorni list, dobavnico in

komisijski zapisnik. Prevzemnik se sam odloči, ali bo blago sprejel ali zavrnil, ter o tem

obvesti vodjo nabavne službe. Paleto označi s SSCC-kodo, ki viličaristu pokaže podatke

odložitve palete na določeno lokacijo.



Slika 5: Tiskanje SSCC-kode

Slika 6: SSCC-koda na paleti

Ko prevzemnik zaključi dobavnico, gre ta v odpremno pisarno, kjer se še enkrat v

računalniškem sistemu CVPIS preveri številko naročila, količino in mogoče priložen

komisijski zapisnik. S tem se naredi dokončen prevzem svežega blaga in prenos

pravnega lastništva, kar pomeni, da izbrano podjetje (distributer/trgovec) postane lastnik



dobavljenega svežega blaga. Istočasno se obvesti dobavitelja o prevzemu. Dobavnice,

komisijski zapisnik in ostala dokumentacija se hranijo v upravi skladišča.

Ko posamezne maloprodajne enote in franšize naročajo blago, sprožijo proces izdajanja

blaga in posledično komisioniranje v izbranem skladišču. Naročila prispejo v prodajni

oddelek, kjer jih obdelajo v naročilnice. Naročilnice se posredujejo v transportni

oddelek, kjer jih s programom RoutePlanning »potegnejo« v sistem ALWIS, da lahko

komisionarji komisionirajo po razporedu, ki ga določi RoutePlanning.

V podjetju za delo uporabljajo različne kombinacije tehnik za pripravo blaga. V

skladišču, ki se deli na visoko regalno skladišče, je tako mogoče zaslediti uporabo

ročnih terminalov, ki se uporablja za pripravo vseh tipov blaga za suhi in sveži del.

Uporabljajo tudi glasovno komisioniranje (angl. pick by voice) ter »pick by light«

komisioniranje, ki se uporablja predvsem v galanteriji. Komisionarji si pomagajo s

akumulatorskimi in ročnimi viličarji. Uporabljajo pa tudi hodne talne viličarje in visoko

regalne viličarje. Vsak regal je označen s črtno kodo, ki označuje skladiščno lokacijo.

Komisioniranje, razpakiranje in skladiščenje so procesi, ki so potrebni, da sveže blago

in ostali izdelki potujejo skozi skladišče. Sveži izdelki se prepeljejo z rezervne na

komisionarne lokacije, kjer komisionarji uporabljajo simbologijo GS1-128 na pakirnih

enotah. Samo tako lahko sveže blago prispe do podjetnikovih poslovalnic in franšiz.

Pakirna enota svežega blaga nima SSCC-kode.

Odprema je zadnji del glavnega procesa in zagotavlja vse potrebne informacije za

posamezno stranko. Sveže blago se odpremi na podlagi interne kode, ki se kreira kot

komisionarni list, kjer so zavedene informacije o dostavi in vsebini.



Slika 7: Interna koda izbranega podjetja

Odpremniki uporabljajo dlančnike, na katerih imajo na voljo podatke o tem, koliko

transportnih enot je pripravljenih za posameznega kupca. Komisionarji odpremno sveže

blago odložijo na določeno transportno linijo. Odpremnik pripravljene transportne enote

prostorsko optimizira in ustrezno pripravi za natovor. Preden prevoznik prevzame

blago, sledita natovor, ki ga naredi ročno z ročnim skenerjem, in nalaganje na tovornjak.

V odpremni pisarni mu izpišejo tovorni list, s katerim dostavi blago v posamezno

poslovalnico, v katero je namenjen.

S prejemom računa od proizvajalca se v prodajnem oddelku potrdi račun, izvede plačilo

in dobavitelju pošlje obvestilo o dokazilu plačila.

V maloprodajnih enotah se sveži izdelki več ne prevzemajo. Prodaja se na podlagi kode

EAN-13, ki je zavedena na izdelku. Prodajalci na drobno razporedijo izdelek na police

in prodajajo kupcem. V trgovini sporočajo količino prodaje blaga in preverjajo stanje

zalog prek POS-terminala.



Slika 8: Detajlni potek procesa v izbranem podjetju



2.3 Zapis procesa s procesno karto

Model procesne karte (tabela 1) (Gajšek, 2011) je narejen za opravila v skladišču v

izbranem podjetju od prevzema svežega blaga do odpreme blaga. Upoštevan je

povprečen čas opravil za eno transportno enoto blaga.

Tabela 1: Opravila v procesu v izbranem podjetju

Št.

op.

Opravilo Pot

Koristen

čas

Potreben

čas

Nekoristen

čas

1

Razložitev

blaga na

prevzemna

mesta

10 m 2 min

2

Potrditev

dobavitelja in

kontrola

izdelkov

5 min

3

Odčitavanje

logistične

nalepke

GS1-128

2 s

4

Primerjava

podatkov na

logistični

nalepki in

dobavnici

3 min

5

Vnos

manjkajočih

podatkov (rok

trajanja,

7 min



Št.

op.

Opravilo Pot

Koristen

čas

Potreben

čas

Nekoristen

čas

število serije,

itd.)

6

Označitev

palete s SSCC

kodo

50 s

7

Zaključitev

dobavnice v

računalniškem

sistemu

3 min

8

V odpremni

pisarni se

naredi

dokončen

prevzem

svežega blaga

5 min

9

Viličarist

odpelje paleto

na ustrezno

lokacijo v

skladišču

40 m 2 min

10

Komisionar

dobi zahtevek

za

komisioniranje

1 s

11

Komisionar

odčita SSCC-

kodo lokacije

2 s



Št.

op.

Opravilo Pot

Koristen

čas

Potreben

čas

Nekoristen

čas

12

Potrdi

zahtevano

količino na

terminalu

3 s

13

Komisionar

odloži blago

na voz

1 m 3 min

14 Nalepi

interno kodo 2 min

15

Komisionar

odpelje voz

na odpremno

mesto

150

m 1 min

16 Odpremnik

voz preveri 40 s

17

Odpremnik

odčita interno

kodo na vozu

5 s

18

Odpremnik

pripravi voz

za transport

4 min



Št.

op.

Opravilo Pot

Koristen

čas

Potreben

čas

Nekoristen

čas

S

K

U

P

A

J:

6

5

11

0

1

201

m 12 min

19 min

43 s

7 min

Legenda:

– tehnološka operacija,

– transportna operacija,

– kontrolna operacija,

– skladiščna operacija,

– zastoj.

Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deležev (slika 9):

proces opravil v izbranem podjetju je sestavljen iz 18 opravil;

skupni čas trajanja procesa znaša 38 minut in 43 sekund;

skupni čas trajanja koristnega časa je 12 minut, kar predstavlja 30,99 % skupnega

časa;

skupni čas trajanja potrebnega časa je 19 minut in 43 sekund, kar predstavlja

50,93 % skupnega časa;

skupni čas trajanja nekoristnega časa je 7 minut, kar znaša 18,08 % skupnega časa;

opravljena pot znaša 201 meter;

zaradi nepotrebnega časa petega opravila, vnosa manjkajočih podatkov (rok trajanja,

število serije itd.), bomo v nadaljevanju predlagali izboljšavo za odpravo

nekoristnega časa. Pri osmem opravilu bomo s predlagano izboljšavo skušali

skrajšati potreben čas, vendar obenem tudi nekoristen čas zmanjšati ali odpraviti.



Slika 9: Grafični prikaz časovnih deležev v procesu opravil za sveže blago v izbranem

podjetju

2.4 Zagotavljanje sledljivosti blaga v izbranem podjetju

Kadar govorimo o zagotavljanju sledljivosti v izbranem podjetju, je to notranja

sledljivost, ki pa je le del celotne oskrbovalne verige. Izbrano podjetje zagotavlja

obvladovanje procesa sledljivosti naročenega blaga na vhodu v skladišče, pri prevzemu

in uskladiščenju ter izdaji in dostavi blaga končnemu kupcu. Ob sprejetju izdelka v

skladišče izbrano podjetje zagotavlja, da je vse blago primerno označeno. Pri tem

uporabljajo dobaviteljeve logistične nalepke GS1-128, SSCC-kode, ki jih preverjajo, ali

pa blago označi podjetje samo, kjer najpogosteje pride do napake. Izdelke označijo s

podatki, kot so datum, šarža, količina, serijska števila transportne enote, ki so potrebni v

nadaljnjih procesih oskrbovalne verige. Ti podatki so pomembni, saj omogočajo

izvedbo kakovostnih logističnih storitev, in kar je najbolj pomembno, zagotavljajo

notranjo sledljivost v distribucijskem podjetju, kar je ključnega pomena za končnega

potrošnika. Notranja sledljivost je del zgodbe, ki se razvija v oskrbovalni verigi med

proizvajalci, trgovci distributerji in kupci (Izbrano podjetje, 2013).



2.5 Kritična analiza

S kritično analizo smo na podlagi obstoječega stanja poiskali vzroke za oteženo oziroma

nepopolno sledljivost svežega blaga (nepakiranega svežega mesa, sadja in zelenjave

itd.) od proizvajalca do potrošnika in naprej. Kot pozitivno lahko izpostavimo dejstvo,

da izbrano podjetje že deluje v smeri zagotavljanja sledljivosti, je nagnjeno k

izboljšavam in modernizaciji poslovanja.

Eden glavnih pogojev za zagotavljanje sledljivosti v izbranem podjetju je primerno

označevanje po logističnih standardih, kjer je potrebna vsaj enolična oznaka logistične

enote. Ta je definirana kot SSCC in sestavljena iz dvomestne številke, ki označuje način

pakiranja; predpone države in podjetja, zaporedne številke in kontrolnega znaka. S tem

sistemom je zagotovljena enoličnost oznake, kjer pa oznaka ne pove ničesar. Zagotoviti

je treba tudi primerno izmenjavo podatkov med posameznimi členi oskrbovalne verige.

To se lahko zagotovi z ustrezno računalniško izmenjavo podatkov ali s primernim

označevanjem logističnih enot, kjer poleg SSCC vsebuje tudi preostale podatke, ki so

potrebni za zagotavljanje sledljivosti.

V izbranem podjetju za prodajni izdelek, ki bo odčitan na prodajnem mestu, uporabljajo

simbologiji EAN-13 ali EAN-8. Kodi sta nosilki podatkov GS1, namenjeni za branje na

POS-terminalu. V črtni kodi EAN-13 je vpisana le globalna trgovinska številka, ki je

namenjena identifikaciji izdelka. Manjkata pa dva glavna podatka za zagotovitev

popolne sledljivosti. To sta številka proizvodne serije in datum, do katerega je izdelek

uporaben. Vsi ti podatki so že vpisani v črtne kode na transportnih pakiranjih, tudi

paletah, zato lahko učinkovito sledijo npr. svežemu mesu le do vstopa v maloprodajno

enoto oziroma do trenutka, ko »razpakirajo« sveže meso in ga položijo v hladilne

vitrine. Na enoti svežega mesa sta datum uporabe in številka zapisana le v človeku

berljivi obliki, ne pa v črtni kodi, ki bi omogočala avtomatski zajem teh podatkov.

Za zagotavljanje sledljivosti je treba opredeliti podatke, ki so potrebni za zagotavljanje

sledljivosti, kamor vodi tudi postopek dela ob označevanju. To pomeni spremembo

procesa in te spremembe je treba ustrezno načrtovati in dokumentirati.



V izbranem podjetju je najbolj razširjen sistem zapisa, kjer lahko vpišejo več podatkov

o svežem izdelku GS1-128. A tudi ta ima precej omejitev, na primer, da lahko vsebuje

samo 48 znakov, še huje je to, da mora biti simbol visok vsaj 32 milimetrov. Največja

omejitev pa je, da je na terminalih POS v maloprodaji sploh ne berejo, zato si težko

predstavljamo, da bi kodo s takšnimi omejitvami uporabljali za označevanje

posameznih kosov sadja in zelenjave ter nepakiranega mesa, kjer so spremenljivi

podatki. Črtno kodo GS1-128 s spremenljivimi podatki, npr. številko serije, v podjetju

uporabljajo za identifikacijo prodajnih izdelkov skozi preskrbovalno verigo, ne pa na

prodajnem mestu POS, kar pomeni, da črtne kode GS1-128 ni mogoče uporabiti za

identifikacijo enot svežega blaga, ki prečkajo prodajno mesto. Namesto tega je njena

bistvena vloga v sektorju za transport in logistiko. Nadalje je prikazan diagram ribje

kosti, kjer so napisani tako dejavniki kot vzroki problema.

Slika 10: Prikaz vzrokov za oteženo sledljivost svežega blaga

Nadalje so na podlagi izdelanega diagrama opisani vzroki problema obstoječega stanja.

Ti so:

neprimerno označevanje izdelkov s strani proizvajalcev, kar pomeni, da uporabijo

tehnologijo črtne kode na način, ki ne zagotavlja sledljivosti do končnega porabnika

oziroma ni primerna za avtomatski zajem podatkov na POS-terminalu;



pomanjkljivo označevanje izdelkov. Zapisani so v človeku berljivi obliki, torej na

izdelku odtisnjen rok uporabe, in ne v obliki za avtomatski zajem podatkov na POS-

terminalu v maloprodajnih enotah. Tako ne morejo ustaviti prodaje izdelkov, ki jim

je na primer potekel rok trajanja ali pa je bila njihova prodaja preklicana;

neprimerna strojna in programska oprema trgovcev. Nimajo prilagojene strojne

opreme, torej ne podpirajo odčitavanja novih črtnih kod na POS-terminalu v

maloprodajnih enotah, kot so na primer črtna koda GS1 Databar;

prihaja tudi do napačnega označevanja izdelkov v izbranem podjetju. Izdelke, ki

pridejo pomanjkljivo označeni, morajo prevzemniki označiti sami. To se dogaja pri

vnosih roka uporabe izdelka. Prevzemnik odčita logistično nalepko, rok uporabe pa

se ne izpiše. Treba je ročno vpisati vsebino aplikacijskih identifikatorjev. Zaradi

prisotnosti človeškega dejavnika se lahko pri ročnem vpisovanju rokov uporabe

pojavi napaka. Na primer, če se prevzemnik pri vpisovanju roka uporabe zmoti za

nekaj dni ali tednov, obstaja možnost, da bo temu blagu rok uporabe potekel že v

skladišču. Pri komisioniranju ne pregledujejo aplikacijskih identifikatorjev in ko pri

komisioniranju na komisionirnem mestu zmanjka blaga, skladišče avtomatično

poišče blago z najkrajšim rokom uporabe. Tako lahko na prodajne police pride

blago s pretečenim rokom trajanja. Glavni vzrok tega je neurejenost proizvajalčevih

črtnih kod, in to kljub dogovorom med izbranim podjetjem in proizvajalci.

V praktičnem delu smo opisali obstoječe stanje procesa, ki se odvija v izbranem

podjetju za sveže blago. Opisali smo proces prevzema v skladišče izbranega podjetja,

komisioniranje svežega blaga in odpremo. Pri kritični analizi procesa smo ugotovili,

kako pomembni so logistična nalepka in podatki, ki so zapisani na njej. Do zastojev in

napak in s tem povezane otežene sledljivosti v izbranem podjetju lahko pride že na

začetku procesa, in sicer pri prevzemu svežega blaga, ko blago ni primerno označeno. S

tem se zagotavljanje sledljivosti namreč zelo zmanjša in poveča stroške odpravljanja

posledic napak. Pride do zmanjšane kakovosti svežega blaga, ki pomeni neprimernost

za uporabo ali nevarnost pri uporabi blaga. Brez ustreznega zagotavljanja sledljivosti je

odpoklic svežega blaga s trga omejen.



3 PREDLOGI IZBOLJŠAV IN SPREMEMB

Da bi v izbranem podjetju zagotovili sledljivost svežega blaga v celotni oskrbovalni

verigi, morajo zagotoviti sistem označevanja izdelkov. Omogočili bi sledenje izdelka in

njegovo zgodovino od pridelave prek proizvodnje, distribucije do prodaje izdelka

končnemu potrošniku. Pri prehranskih izdelkih, pa naj bodo sveži ali predelani, je

zagotavljanje sledljivosti s stališča varnosti porabnikov izrednega pomena, saj podjetje

le na njeni podlagi lahko izpelje učinkovite odpoklice izdelkov, če je v kateri koli fazi

preskrbovalne verige prišlo do škodljivega dogodka oziroma napake. Da pa bi v

izbranem podjetju zagotovili avtomatsko sledljivost svežega pakiranega in nepakiranega

blaga do mesta prodaje, POS-terminala, je ena izmed možnosti, da izdelke označijo s

simbologijo GS1 DataBar.

Simbologija GS1 DataBar bi izbranemu podjetju omogočila:

označevanje enot svežega blaga, ki jih zaradi velikosti ni mogoče označiti z

veljavno simbologijo EAN-8 ali EAN-13,

označevanje variabilne vsebine (teža, cena),

označevanje dodatnih podatkov, kot je datum veljavnosti,

označevanje s serijskimi številkami (individualizacija izdelkov),

boljša kontrola prodaje svežega pakiranega in nepakiranega blaga,

nadzor nad kalom,

učinkovitejše upravljanje izdelkov prek dobavne verige vključno s prodajnim

mestom,

kupcem bi ponudili več podatkov o izdelku na embalaži,

možnost izločanja in prekinitve prodaje na primer pri poteklem roku uporabe

izdelka.

3.1 Označevanje blaga s simbologijo GS1 DataBar

Organizacija GS1 je razvila simbol črtne kode GS1 DataBar, da bi zagotovila sledljivost

izdelkov prav do točke prodaje in s tem povečala varnost potrošnikov. Simbologija GS1

DataBar se danes že v veliki meri uporablja v Severni Ameriki, manj v Evropi.

Predvideno je, da se bo v Evropi začela uporabljati od 1. januarja 2014.



Simbologijo GS1 DataBar so razvili predvsem za uporabo na maloprodajnih izdelkih.

Vsebuje lahko več informacij kot črtna koda EAN/UPC ali pa omogoča zapis GTIN na

manjšem prostoru. GS1 DataBar zato omogoča identifikacijo GTIN za sveže proizvode

različnih velikosti in tistih, ki jih je težko označiti, kot so na primer posamično sadje in

zelenjava ter nepakirano sveže meso. Simbologija DataBar bi izbranemu podjetju

omogočila, da v črtno kodo poleg identifikacije svežega izdelka vpiše tudi druge

podatke, pomembne za varnost potrošnika in učinkovito upravljanje izdelka. Ti podatki

so številka proizvodne serije, datum, do katerega je blago uporabno, serijska številka,

neto teža mesa, cena in mnogi drugi. S stališča varnosti so najpomembnejši podatki, kot

so identifikacija prehrambnega izdelka (GTIN, ki jo podjetje zapisuje v simbologiji

EAN-13), datum uporabnosti in številka proizvodne serije. To je minimalni nabor

podatkov, ki bi podjetju ob ustrezni programski opremi omogočil avtomatsko izvajanje

tako sledljivosti kot večjo varnost potrošnikov. Nabor teh podatkov, zapisanih v črtni

kodi DataBar, bi izbranemu podjetju omogočil izvajanje sledljivosti svežega blaga do

blagajne in prodajalec bi lahko ob ustrezni programski opremi odpoklicani izdelek

avtomatsko identificiral in ga kupcu ne bi prodal ali ga umaknil, če mu je na primer

potekel datum uporabe (GS1 Slovenija, 2011, str. 23).

Za zagotavljanje varne hrane na prodajnih policah je rok uporabe pomemben podatek.

Do kdaj je izdelek uporaben, je po navadi zapisano samo v človeku berljivi obliki kot

datum. To pa ne omogoča avtomatskega preverjanja izdelkov, ki jim je rok uporabe

potekel, in tudi ne avtomatskega oblikovanja prodajnih aktivnosti za spodbujanje

potrošnikov k nakupu izdelkov pred skorajšnjim potekom uporabe. Povsem običajno je

namreč, da kupci izbirajo izdelke s čim daljšim rokom, medtem ko bi trgovci in

dobavitelji raje videli, da bi izbirali izdelke bližje poteka roka uporabe. Črtna koda GS1

DataBar je manjša od svoje predhodnice, a vendar lahko vsebuje več podatkov. Zato jo

je mogoče namestiti na zelo majhne predmete, kot so posamezni kosi sadje. V njej pa je

mogoče shraniti več podrobnejših podatkov, kot je na primer datum uporabe.

V ta namen predstavljamo pilotni projekt korejske organizacije GS1, ki ga je izvedla

skupaj z verigo hipermarketov Lotte Mart, proizvajalcem tofuja, sojinih kalčkov in

rezancev Pulmoure, ter s Konkukom, dobaviteljem mlečnih izdelkov za Lotte Mart. S

pomočjo GS1 DataBar so dosegli, da potrošnik ne more kupiti izdelka s poteklim rokom

uporabe. Ob odčitanju črtne kode je prodajalec avtomatsko opozorjen, če je rok uporabe



potekel. Spremenilo se je tudi obnašanje potrošnikov, saj GS1 DataBar omogoča

avtomatsko oblikovanje popustov glede na število dni do poteka uporabe. Proizvodom,

ki imajo samo še štiri dni do poteka uporabe, se cena zniža za 20 %, tri dni pred

potekom pa za 40 %. Rezultat se je pokazal v povečani prodaji sojinih kalčkov za 60 %

in mlečnih proizvodov za 32 %. Dobiček se je pri prodaji kalčkov povečal za 22 % in

pri mlečnih proizvodih za 48 %. Zaradi avtomatske kontrole in zniževanja cen za

izdelke, ki se jim približuje potek roka trajanja, se zaposleni lahko posvečajo drugim

nalogam. Bistveno pa je, da se je zmanjšala količina odpadne hrane ter povečala varnost

in zadovoljstvo potrošnikov, ki jim zagotavljajo nakup sveže hrane ("Automating

Expiration Date Management for Fresh Foods", b.d).

3.1.1 Hipotetični način označevanja izdelkov s spremenljivo vsebino

Spodnji primer predstavlja samo način, kako bi lahko podjetje označevalo izdelke s

spremenljivo vsebino, torej sveže meso, ne pa tudi trenutnega pravila GS1. Recimo, da

imamo sveže mleto goveje meso in želimo uporabiti simbologijo DataBar. Temu mesu

moramo dodeliti GTIN na enak način, kot ga dodeljujemo običajnim izdelkom, torej

izdelkom z nespremenljivo vsebino, kot so steklenica piva, kilogram moke, škatla

piškotov. Denimo, da smo izbrali GTIN: 3831234567895. Pri tem se zavedamo, da je

GTIN generični in da nič ne pove o količini in dimenzijah, kot to po navadi določamo

pri »normalnih« izdelkih. V simbol moramo dodati aplikacijske identifikatorje, zato

izberemo simbologijo DataBar Expanded ali pa DataBar Expanded Stacked (GS1


Uporabimo enake aplikacijske identifikatorje kot pri GS1-128:

GTIN;

(310n) kilogrami v 6 znakov dolgem numeričnem polju;

(392n) cena, do 15 znakov za ceno;

črka oziroma številka »n« v zgornjih AI določa položaj decimalne pike.

Recimo, da naš kos mletega mesa tehta 0,853 kg. Tako dobimo niz znakov

(01)93831234567895(3103)000853.



Slika 11: Primer črtne kode DataBar Expanded

(01)93831234567895(3103)000853

Vir: GS1 Slovenija, 2007.

Na prvem mestu našega GTIN je število 9, ki po dogovoru GS1 pove, da je to zapis

spremenljive vsebine. V aplikacijskem identifikatorju smo za število decimalnih mest

določili tri in dobimo AI (3103). Paziti moramo tudi na novo kontrolno številko, ki

nastane zaradi predpone 9. Dobimo simbol (slika 6), ki ga moramo natisniti na naši

tehtnici. Zanimivo pri tem je, da bi takšen simbol brali tudi na blagajnah v maloprodaji.

To pa vsekakor ni slabo, saj radikalno olajša označevanje izdelkov s spremenljivo

vsebino v primeru podjetja, da bi tako lažje in hitreje označevali sveže meso (GS1


Pomembna prednost za izbrano podjetje bi bila tudi, da je novo kodo mogoče brati z

zdajšnjimi linearnimi bralniki črtne kode, kar bi zagotavljalo uspešen odpoklic enot

svežega mesa in njihov umik tudi na blagajni, če obstaja kateri koli razlog za tak umik,

kot je na primer potekel datum uporabe ali odpoklic (GS1 Slovenija, 2007, str. 16).

Uvedba GS1 DataBar bi izbranemu podjetju pri izdelkih s spremenljivo vsebino (sveže

meso) omogočila prehod z označevanja na podlagi nacionalnih dogovorov s številko za

omejeno cirkulacijo (RCN – Restricted Circulation Number) na globalno označitev s

številko GTIN, prav tako pa tudi vpis dodatnih podatkov o izdelku. Za podjetje bi to

pomenilo večjo učinkovitost in povečanje ekonomičnosti z učinkovitim naročanjem in

natančnim prevzemom blaga, zmanjšanje mankov, izboljšan nadzor zalog itd. To bi

pomembno vplivalo na znižanje stroškov poslovanja izbranega podjetja, saj sveže blago

in ostali sveži prehrambni izdelki pogosto predstavljajo tudi do 50 % realizacije (GS1




3.2 Opis potrebne naložbe

Uvedba tehnologije za avtomatsko identifikacijo izdelkov bi podjetju zagotovila

avtomatsko sledljivost od proizvajalca do končnega potrošnika. Za vzpostavitev

avtomatske sledljivosti bi bila potrebna visoka denarna vlaganja.

Predlagamo nakup novega industrijskega tiskalnika za samolepilne etikete Model TTP-

384M z opcijskim nožem. Okvirna cena novega industrijskega tiskalnika znaša

2.905,15 EUR. Primeren je za tiskanje velikih formatov do širine 219,5 mm ter za

najzahtevnejše aplikacije v industriji. Poleg lastnega programskega jezika TSCPL

obvlada tudi programske jezike EPL2, ZPL, DPL 8Eltron, Zebra in Datamax, kar

pomeni, da ga lahko preprosto vključimo v obstoječo aplikacijo brez kakršnega koli

posega v programsko opremo. Maksimalna dolžina tiska etiket znaša 1.270 milimetrov,

širina tiska znaša 219,5 milimetrov in hitrost tiskanja do 101,6 mm/s. Opcijski nož

dosega zmogljivost do 500.000 rezov etiket. K industrijskemu tiskalniku so priloženi

tudi programska oprema Nice Label, vsi vmesniki in mrežna kartica.

Poleg industrijskega tiskalnika predlagamo nakup etiket in folije. Cena etiket velja za

1000 kosov, na kolutu pa je 3000 etiket. Folija je dolga 100 metrov, kar pomeni, da

lahko z njo izdelamo približno 3000 etiket.

Tabela 2: Vrednost etiket in folije

Izdelek Cena (EUR)

ETIKETA CHROM 40X30 EMA J40 R3000 (6059) 4,83 EUR/1000 kos

FOLIJA TT 55X100 AW3-EV4 (10343) 5,34 EUR/kos

Ker podjetje brez programske opreme ne more narediti ničesar, predlagamo naslednjo

rešitev. Programska oprema Nice Label je namenjena podjetjem, ki želijo oblikovati

nalepke s termotransfer tiskalniki. Izkorišča tako lastnosti tiskalnika, kot tudi Windows

okolja. Prvi element mu omogoča hitrost, drugi pa enostavnost. Omogoča hitro

določanje dimenzij etikete, dodajanje elementov, kot so črtna koda, zaporedna številka,



datum, grafika, logotipi itd. Oblikovanje in tiskanje etiket je zelo enostavno in prijazno

do uporabnika, saj je uporabniški vmesnik napisan v slovenščini.

Največje razlike med različicami so v delu oziroma zaščiti. Pri boljših različicah

(Desinger Pro) je možno etiketo zakleniti (tudi pozicijo), kar pomeni, da »uporabnik«

ne more po nesreči česa izbrisati ali natisniti premalo etiket.

Tabela 3: Vrednosti programskih paketov

Programski paket Cena (EUR)

Designer Express 245,00

Designer Standard 395,00

Designer Pro 595,00

PowerForm 995,00

Z Nice Label Designer Express lahko oblikujemo etikete s pomočjo zbirke podatkov iz

programa Microsoft Excel. S takšno tehniko prihranimo čas pri načrtovanju in

vzdrževanju različnih vrst etiket s črtnimi kodami.

Nice Label Designer Standard je program, s katerim bi bilo načrtovanje in tiskanje

etiket enostavnejše kot s kakšnim drugim programom. Vzpostavimo lahko povezavo z

obstoječo zbirko podatkov ter se izognemo napakam in podvajanju podatkov.

Nice Label Designer Pro je program, kjer lahko profesionalno oblikujemo etikete brez

napak in v skladu s standardi. Ponuja vse funkcije postavitve in vnosa podatkov, ki jih

potrebujemo za kakovostno oblikovanje etiket brez napak. Nice Label Pro je proglašen

za najboljši program za oblikovanje etiket.

Program Nice Label PowerForms Desktop omogoča oblikovanje etiket s črtnimi

kodami in aplikacij za tiskanje brez kakršnih koli napak. S pomočjo predlaganega

programa lahko zmanjšamo količino ročnega vnosa podatkov uporabnika, s čimer bi

odpravili vse napake človeškega dejavnika in izboljšali točnost podatkov.



Za nakup novih čitalnikov v trgovskih poslovalnicah predlagamo rešitev v obliki USB

kontaktnega čitalnika za črtno kodo. Širina čitalnika je 55 milimetrov, njegov doseg pa

je 100 milimetrov. Omogoča CCD-sistem odčitavanja z zvočnim in LED-signalom. Je

preprost za namestitev, ker ne potrebuje gonilnikov. Bere naslednje črtne kode:

UPC/EAN/JAN & Addon 2/5, Code 39, Code 39 Full ASCII, Code 11, Matrix 25, Code

128, Code 93, Interleave 25, Industrial 25, Codabar/MW7, MSI/PLESSEY, China

Postage, Code2 of 6, LCD25, Telepen, GS1 DataBar (RSS code). Okvirna cena

čitalnika znaša 80 EUR. Čitalnik bi se uporabljal na POS-terminalih v maloprodajnih

poslovalnicah.

Podjetje ima v Sloveniji približno 180 poslovalnic in eno distribucijsko skladišče.

Povprečno število POS-terminalov na poslovalnico je 4. Zaradi velikega števila

poslovalnic predlagamo, da podjetje za začetek vloži le v največje in dobičkonosne

poslovalnice. Teh poslovalnic je približno 60. Strošek zaposlenega smo časovno

ovrednotili na 7 EUR/uro. Prihranek po prenovljenem procesu znaša 9 minut na

prevzem. V podjetju naredijo približno 50 prevzemov na dan. To na dan predstavlja

450 minut prihranka oziroma 7,5 ure. Na leto to predstavlja prihranek v višini približno

15.750 EUR.

[1]

Tabela 4: Skupni stroški in prihranki

Opis

Število

nabavljene

opreme

(kos)

Stroški Prihranki

1

Industrijski tiskalnik Model

TTP-384M z opcijskim

nožem

2 5.810,3 EUR

2 ETIKETA CHROM 40X30

EMA J40 R3000 (6059) 600 8.694 EUR



Opis

Število

nabavljene

opreme

(kos)

Stroški Prihranki

3 FOLIJA TT 55X100 AW3-

EV4 (10343) 600 6.408 EUR

4 Nice Label PowerForms

Desktop 1 995 EUR

5

USB kontaktni čitalnik za

črtno kodo na POS- terminalu

za 60 poslovalnic

60 4.800 EUR

Prihranjen čas 15.750,00 EUR

Skupaj 26.707,3 EUR

Skupni stroški predlaganih rešitev znašajo 26.707,3 EUR. V to vsoto sta všteta dva

industrijska tiskalnika z opcijskim nožem. Etikete stanejo 4,83 EUR na

1000 kosov, na kolutu pa je 3000 etiket za tiskanje. Cena za en kolut za tiskanje etiket je

14,49 EUR. Podjetje bi potrebovalo 6000 etiket na dan, torej dva koluta za dva

tiskalnika, kar predstavlja strošek v višini 28,98 EUR na dan. Podjetje bi potrebovalo

600 kolutov za tiskanje etiket na leto, kar znaša 8.694 EUR. Prav tako bi potrebovalo

600 kolutov folije za 300 delovnih dni, kar znaša 6.408 EUR. V skupne stroške je vštet

tudi strošek nakupa programske opreme Nice Label PowerForms Desktop, ki bi bila

najboljša predlagana programska oprema, saj zmanjša količino ročnega vnosa podatkov

prevzemnika ter odpravi vse napake človeškega dejavnika in izboljša točnost podatkov.

Odločili smo se tudi za nakup USB kontaktnega čitalnika za črtno kodo na POS-

terminalu, kjer bi jo za začetek uvedli v 60 poslovalnicah.

[2]



Iz tabele 5 je razvidno, da letni prihranek znaša 15.750 EUR, na podlagi česar smo

izračunali, da se naša naložba povrne v 1,7 leta.

3.3 Izračun učinka

Model procesne karte (Tabela 2) (Gajšek, 2011) je narejen za opravila v skladišču v

izbranem podjetju od prevzema svežega blaga do odpreme blaga. Upoštevan je

povprečen čas opravil za eno transportno enoto blaga.

Tabela 5: Opravila v predlaganem procesu v izbranem podjetju

Št.

Op

Opravilo Pot

Koristen

čas

Potreben

čas

Nekoristen

čas

1

Razložitev

blaga na

prevzemna

mesta

10 m 2 min

2

Potrditev

dobavitelja in

kontrola

izdelkov

5 min

3

Odčitavanje

logistične

nalepke

GS1-128

2 s

4

Primerjava

podatkov na

logistični

nalepki in

dobavnici

3 min



Št.

Op

Opravilo Pot

Koristen

čas

Potreben

čas

Nekoristen

čas

5

Označitev

palete s

SSCC-kodo

50 s

6

Zaključitev

dobavnice v

računalniškem

sistemu

3 min

7

V odpremni

pisarni se

naredi

dokončen

prevzem

svežega blaga

2 min

8

Viličarist

odpelje paleto

na ustrezno

lokacijo v

skladišču

40 m 2 min

9

Komisionar

dobi zahtevek

za

komisioniranje

1 s

10

Komisionar

odčita SSCC-

kodo lokacije

2 s

11 Potrdi

zahtevano 3 s



Št.

Op

Opravilo Pot

Koristen

čas

Potreben

čas

Nekoristen

čas

količino na

terminalu

12

Komisionar

odloži blago

na voz

1 m 3 min

13 Nalepi

interno kodo 2 min

14

Komisionar

odpelje voz

na odpremno

mesto

150

m 1 min

15 Odpremnik

voz preveri 40 s

16

Odpremnik

odčita interno

kodo na vozu

5 s

17

Odpremnik

pripravi voz

za transport

4 min

S

K

U

P

A

6

5

11

0

0

201

m 12 min

17 min

43 s

0 min



Št.

Op

Opravilo Pot

Koristen

čas

Potreben

čas

Nekoristen

čas

J:

Legenda:

– tehnološka operacija,

– transportna operacija,

– kontrolna operacija,

– skladiščna operacija,

– zastoj.

Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deležev (slika 12):

v procesu je 17 opravil;

proces traja 29 minut in 43 sekund;

koristni čas procesnega dela traja 12 minut, kar predstavlja 40,38 % celotnega

procesa;

potrebni čas procesnega dela traja 17 minut in 43 sekund, kar predstavlja 59,62 %

celotnega procesa;

nekoristni čas procesnega dela smo s predlagano rešitvijo odpravili;

skupna opravljena pot je ostala nespremenjena in znaša 201 meter.



Slika 12: Grafični prikaz deležev koristnega potrebnega in nekoristnega časa v procesu

opravil v izbranem podjetju po predlagani izboljšavi

Celoten proces opravil v izbranem podjetju bi po uvedbi rešitve skupno trajal 29 minut

in 43 sekund, kar je 9 minut manj kot pred uvedbo rešitve. Na skrajšanje celotnega

procesa je najbolj vplival nekoristen čas, ki smo ga s predlagano rešitvijo odpravili.

Za 3 minute se je zmanjšal tudi potreben čas sedmega opravila »V odpremni pisarni se

naredi dokončen prevzem svežega blaga«. Skupna opravljena pot je ostala

nespremenjena. Zmanjšalo se je tudi število opravil. Pred uvedbo rešitve je bilo v

celotnem procesu 18 opravil, po uvedbi bi bilo 17 opravil. Slika 13 prikazuje približno

stanje pred in po izboljšavi procesa označevanja logističnih enot v izbranem podjetju.



Slika 13: Diagram primerjave stanja pred in po izboljšavi procesa v izbranem podjetju



ZAKLJUČEK

Pri pisanju diplomskega dela smo se omejili na okolje konkretnega podjetja, ki je želelo

ostati anonimno. Izbrano podjetje je centralni distribucijski center, ki oskrbuje vse

poslovalnice na celotnem območju Slovenije ter Bosne in Hercegovine in Makedonije.

Njihova osnovna dejavnost je trgovina, ki jo dodatno dopolnjujejo z dejavnostmi, kot so

zabava, rekreacija, gostinstvo, nepremičnine in tudi telekomunikacije.

V izbranem podjetju sledljivost svežih izdelkov ni v celoti zagotovljena z avtomatskim

odčitavanjem. Soočajo se z velikim kalom, saj nimajo dovolj velike kontrole nad

zalogami, na blagajnah pa ne morejo zagotoviti učinkovitega preverjanja izdelkov prek

roka uporabe ali številke proizvodne serije pri odpoklicih. Zagotoviti želijo sledljivost

od proizvajalca do blagajne prek kontrole datuma uporabnosti in številke proizvodne

serije z uporabo. Pri detajlnem opisu procesa opravil v izbranem podjetju je podrobno

opisan opazovani proces prevzema svežega blaga do njegove odpreme. Izvedena je bila

kritična analiza, kjer smo iskali vzroke za nastali problem. Najvplivnejša vzroka za

nastali problem sta pomanjkanje podatkov na logistični nalepki GS1-128 s strani

proizvajalca in napačno vnašanje podatkov s strani prevzemnika v izbranem podjetju. V

podjetju uporabljajo simbologiji EAN-13 in GS1-128. Obe simbologiji omogočata zapis

identifikacijske številke GTIN, vendar je namen uporabe različen. Simbologija EAN-13

je namenjena izključno maloprodaji, GS1-128 pa samo transportu in logistiki.

Namen naloge je bil odpraviti omenjeni problem in zastoje v opazovanem procesu

opravil. Na podlagi kritične analize je bilo ugotovljeno, da je na celoten proces najbolj

vplival nekoristen čas, ki smo ga s predlagano rešitvijo odpravili.

Kot potencialno rešitev smo izpostavili GS1 DataBar. Z novo simbologijo bi v izbranem

podjetju zagotovili avtomatsko odčitavanje svežega blaga od prevzema do maloprodaje.

Zagotovili bi tudi bistveno večjo gostoto zapisa in možnost vpisa spremenljive vsebine

izdelka, kot so na primer teža izdelka, rok uporabnosti in oznaka porekla. Potencial za

izboljšave pa smo iskali tudi v sistemu RFID.



Ocena učinkov

Uvedba nove črtne kode GS1 DataBar bi zagotavljala storitve, ki so v korist

potrošnikov v supermarketih in trgovinah. Črtna koda GS1 DataBar lahko vsebuje več

podatkov in jo je mogoče namestiti na majhne predmete, na primer sadje. Potrošniku

bodo na voljo nove storitve, po uvedbi te simbologije pa bodo tudi na blagajni porabili

manj časa, ker prodajalcu ne bo več treba iskati kode na primer za kivi ali pa se mu ne

bo več treba ustavljati, da bi odčital podatke o datumu veljavnosti kupona. Udeleženci v

oskrbni verigi se ne srečujejo več s vprašanjem, ali zagotavljati sledljivost ali ne, ampak

s tem, kako zagotoviti popolno sledljivost na stroškovno najbolj sprejemljiv način.

Izdelki, ki se prodajajo v maloprodaji, so označeni z GTIN v simbologiji EAN-13.

Medtem ko ta način zagotavlja le ceno, pa za sledenje in izsleditev potrebujemo tudi

druge informacije, ki so koristne za potrošnika. Najbolj značilni zahtevani podatki so

GTIN, številka serije in datum uporabe. Za zapis teh podatkov se uporablja simbologija

GS1-128, ki jo najdemo na zabojih ali paletah, ki se jih lahko posamezno sledi in izsledi

v preskrbovalni verigi.

GS1 DataBar je mnogo modernejša simbologija črtne kode od sedanje EAN-13.

Največja prednost uporabe GS1 DataBar je, da se v njej lahko zapiše več kot le GTIN.

GS1 DataBar je tehnično bolj dovršena, saj omogoča zapis vseh aplikacijskih

identifikatorjev, ki bi na blagajni omogočali odčitavanje informacij, kot so na primer

datum uporabe, številka serije ali kar koli drugega. Možnosti so brezmejne. Ta

simbologija je bila razvita zaradi posebnih poslovnih potreb, ki jih sedanje simbologije

ne morejo zagotoviti. Razvita ni bila le zaradi označevanja zelo majhnih izdelkov, ki po

statistiki predstavljajo 3 % vseh maloprodajnih izdelkov, temveč bolj zaradi možnosti

zapisa več podatkov kot le GTIN. Hkrati pa bi s to simbologijo lahko rešili večletno

vprašanje označevanja izdelkov s spremenljivo vsebino, kot je na primer pakirano sveže

meso.

Glavne prednosti za izbrano podjetje:

GS1 DataBar lahko vsebuje več podatkov na manjšem prostoru kot druge

simbologije iz družine standardov GS1;



z uvedbo simbologije GS1 DataBar bodo uporabniki oziroma dobavitelji dobili

možnost, da označijo tudi izdelke, ki jih je z obstoječimi simbologijami težko

označiti, na primer sveže proizvode, zelo majhne izdelke;

tej simbologiji se zlahka doda serializacija, kar pomeni vključitev serijske oziroma

kakšne druge zaporedne številke, s tem pa tudi individualizacija izdelkov;

z DataBar bodo končno rešena vprašanja variabilne vsebine na globalni ravni, ne pa

s slabimi rešitvami, kot jih sedaj prinašajo nacionalni dogovori;

DataBar omogoča tudi vključevanje aplikacijskih identifikatorjev, ki jih poznamo in

ki jih uporabljamo samo pri GS1-128. To ponuja dodatne možnosti pri rešitvah za

sledljivost izdelkov;

prednost DataBara je tudi, da je novo kodo mogoče brati z zdajšnjimi linearnimi

bralniki črtne kode, kar bi zagotavljalo uspešen odpoklic na primer svežega mesa in

njihov umik tudi na blagajni maloprodaje;

v izbranem podjetju bi se z uporabo simbologije GS1 DataBar zmanjšala število

opravil v procesu in celoten skupni čas opravil;

naložba bi se povrnila v relativno kratkem času – 1,7 leta.

Pogoji za uvedbo rešitve

Pomembne točke uvedbe DataBara v podjetju niso povsem preproste in niti niso

povsem poceni. Te so:

seznaniti se je treba z lastno simbologijo v podjetju;

zavedati se je treba, da DataBar ne bo nadomestil ostalih simbologij GS1;

pripraviti je treba delovno skupino oziroma projekt za prehod;

obvestiti je treba pomembne partnerje in oddelke v podjetju, ki jih to zadeva;

preveriti je treba vso opremo, kot so na primer čitalniki, tehtnice, programska

oprema, oprema za tiskanje logističnih nalepk;

pripraviti se je treba na spremembo za programske opreme za terminale POS

(zunanji izvajalci);

pripraviti je treba izobraževanje za zaposlene v podjetju.



Možnosti nadaljnjega razvoja

Možnost za nadaljnji razvoj je uvedba RFID s standardno elektronsko kodo izdelka

(EPC). EPC/RFID je edinstvena številka, ki na podoben način kot GTIN omogoča zapis

identifikacijske številke za posamezen izdelek. Od GTIN se razlikuje predvsem v tem,

da EPC poleg identifikacije tipa izdelka vsebuje tudi serijsko številko za enolično

identifikacijo vsake posamezne enote. Številka EPC je shranjena v priponki, ki združuje

čip in anteno ter omogoča brezkontaktno branje z uporabo radiofrekvenčne

identifikacije. Številka EPC je edina informacija, ki je shranjena v priponki, vsi podatki,

ki se nanašajo na izdelek, pa so zapisani v podatkovni bazi. Do podatkov v bazi bo

mogoče dostopati prek omrežja EPCglobal (EPCglobal Network), ki je še v gradnji in

bo združeval različne tehnologije tako, da bodo omogočale dostop do podatkov o

posameznem izdelku takoj in kjer koli v omrežju.

Ko bi zaposleni v izbranem podjetju v skladišču ali trgovini odčitali oznako RFID po

standardu GS1 EPCglobal, ne bi dobili samo podatka o tem, za kateri izdelek gre,

ampak tudi o tem, kje je ta izdelek zdaj in kje je bil prej. To bi zagotovilo učinkovitejše

izvajanje poslovnih procesov v številnih sektorjih.



LITERATURA IN VIRI

Automating Expiration Date Management for Fresh Foods. Najdeno 20. maja 2013 na

spletnem naslovu http://www.gs1.org/docs/barcodes/databar/1_2_GS1_Korea_

LOTTE_Marts_Business_Case_for_Automating_Expiration_Date_Management.p

df.

Gajšek, B. (2011). Organizacija logističnega procesa – vaje. Celje: Fakulteta za

logistiko.

Koci, B. (2008). Navodila za sledljivost živil v trgovini ter njihov umik/odpoklic.

Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo

Ivanko, Š. (2007). Raziskovanje in pisanje del: metodologija in tehnologija

raziskovanja ter pisanja strokovnih in znanstvenih člankov. Kamnik: Cobus

image.

Izbrano podjetje. (2013). Primer označevanja hierarhije enot s spremenljivo vsebino po

sistemu GS1 (interno gradivo). Celje: Izbrano podjetje.

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih načel in

zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in

postopkih, ki zadevajo varnost hrane. Uradni list L št. 31. Najdeno 15. maja 2013

na spletnem naslovu http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CON

SLEG:2002R0178:20060428:SL:PDF.

GS1 Slovenija. (2007). Ali si lahko privoščite »slabo črtno kodo« EAN-13? Ljubljana:

Zavod za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov – GS1 Slovenija.

GS1 Slovenija. (2009). Globalni e-katalog GDSN in sinhronizacija podatkov.

Ljubljana: Zavod za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov – GS1

Slovenija.

GS1 Slovenija. (2011). Kakovostni matični podatki o izdelku – ključ do zadovoljstva

kupcev in povečanja prodaje. Ljubljana: Zavod za identifikacijo in elektronsko

izmenjavo podatkov – GS1 Slovenija.

GS1 Slovenija (2013). Uporabniški priročnik GS1 – globalni jezik poslovanja. (14.izd.).

Najdeno 10. aprila 2013 na spletnem naslovu http://www.gs1si.org/gum/GUM.pdf

http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CON

Documents

ENOT IN SLEDLJIVOST BLAGA V IZBRANEM PODJETJU · 2017-11-28 · EAN-8, GS1-128, DataBar (RSS) in dvodimenzionalna (2D) simbologija (MicroPDF417, PDF417 in DataMatrix)). Simbologije