Embed Size (px)
Citation preview
Energetski pregled
Slovenskega narodnega gledališča
Nova Gorica
Končno poročilo
Naslov projekta: Energetski pregled Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica,
Končno poročilo
Verzija: Revizija 1
Naročnik: Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 5,
5000 Nova Gorica, tel.: 05/3352200, fax: 05/3021270
Izvajalec: POP d.o.o., Efenkova 61, 3320 VELENJE
tel.: 03/8973150, fax: 03/5875501
Celotna vrednost projekta:
9.800,- €
Financiranje projekta: Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
Vodja projekta: mag. Branko Caglič, u.d.i.str.
Avtorji: mag. Branko Caglič, u.d.i.str., Katica Caglič, u.d.i.arh., Egon Kodrun, d.i.str.,
mag. Robi Caglič, akad.sl., u.d.i.arh.
Pričetek projekta: december 2009
Zaključek projekta: februar 2010
Splošno kazalo
I Povzetek za poslovno odločanje ......................................................................................... 1
1. Splošno ................................................................................................................................... 1
1.1. Organizacijski ukrepi .................................................................................................................... 1
2. Ukrepi ob rednem vzdrževanju in manjše investicije ............................................................. 1
2.1. Investicijski ukrepi ....................................................................................................................... 2
II Splošni del ........................................................................................................................... 6
2. Namen in cilji energetskega pregleda .................................................................................... 6
3. Uvod ....................................................................................................................................... 7
3.1. Splošni podatki Slovenskega narodnega gledališča ..................................................................... 7
3.2. Opis dejavnosti v stavbi ............................................................................................................... 9
3.3. Prostorska razporeditev stavb z označeno namembnostjo ......................................................... 9
3.4. Skupna poraba energije in stroški ............................................................................................. 11
3.5. Stanje toplotnega ugodja .......................................................................................................... 12
4. Shema upravljanja s stavbo .................................................................................................. 13
4.1. Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom, najemnikom in upravnikom
stavbe 13
4.2. Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov ...................................................... 13
4.3. Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE .......................... 14
4.4. Potek nadzora nad rabo energije in stroški ............................................................................... 14
4.5. Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih ......................................................................... 15
4.6. Raven promoviranja URE ........................................................................................................... 15
5. Oskrba in raba energije ........................................................................................................ 16
5.1. Cene energetskih virov .............................................................................................................. 16
5.2. Mesečne porabe glavnih virov energije ..................................................................................... 16
5.3. Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov .............................................................................. 18
5.4. Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme ........................................................................ 19
6. Pregled naprav za pretvorbo energije .................................................................................. 20
6.1. Ogrevalni sistem ........................................................................................................................ 20
6.2. Sistem za oskrbo s toplo vodo ................................................................................................... 22
6.3. Sistem za oskrbo s hladno vodo ................................................................................................ 22
6.4. Elektroenergetski sistem in porabniki ....................................................................................... 23
7. Pregled rabe končne energije .............................................................................................. 24
7.1. Ovoj stavbe ................................................................................................................................ 24
7.2. Električni aparati ........................................................................................................................ 27
7.3. Razsvetljava ............................................................................................................................... 28
7.4. Priprava tople vode ................................................................................................................... 29
7.5. Prezračevanje in klimatizacija .................................................................................................... 29
7.6. Hlajenje ...................................................................................................................................... 31
III Analiza možnosti za znižanje rabe energije ...................................................................... 33
8. Oskrba z energijo .................................................................................................................. 34
8.1. Revizija pogodb o dobavi energije ............................................................................................. 34
8.2. Električna energija ..................................................................................................................... 34
8.3. Topla voda ................................................................................................................................. 34
8.4. Hlajenje ...................................................................................................................................... 35
9. Analiza energetskih tokov v stavbi ....................................................................................... 36
9.1. Potrebna toplota za ogrevanje stavbe ....................................................................................... 36
9.1.1. Transmisijske izgube ............................................................................................................................. 36
9.1.2. Določitev optimalne debeline izolacije ................................................................................................. 36
9.1.3. Izgube zaradi prezračevanja .................................................................................................................. 36
9.1.4. Toplotni pritoki (sonce, uporabniki…) ................................................................................................... 36
9.2. Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije ........................................................ 37
9.2.1. Priprava tople vode ............................................................................................................................... 37
9.2.2. Razsvetljava ........................................................................................................................................... 37
9.2.3. Kuhinja .................................................................................................................................................. 37
9.3. Končna energija potrebna za delovanje stavbe ......................................................................... 38
9.3.1. Proizvodnja toplote ............................................................................................................................... 38
9.3.2. Ogrevalne naprave in sistemi ................................................................................................................ 38
9.3.3. Sistemi za razdeljevanje toplote za ogrevanje ...................................................................................... 38
9.3.4. Sistemi za razdeljevanje sanitarne tople vode ...................................................................................... 38
10. Ocena energetsko varčevalnih potencialov ..................................................................... 40
10.1. Ovoj stavbe ................................................................................................................................ 40
10.1.1. Tesnjenje oken ................................................................................................................................. 40
10.1.2. Zamenjava oken ............................................................................................................................... 41
10.1.3. Izolacija fasade ................................................................................................................................. 41
10.1.4. Izolacija strehe ................................................................................................................................. 41
10.2. Prezračevanje in klima ............................................................................................................... 41
10.3. Priprava tople vode ................................................................................................................... 42
10.4. Proizvodnja toplote ................................................................................................................... 42
10.4.1. Ogrevalni sistemi in TPP ................................................................................................................... 42
10.5. Klimatizacija ............................................................................................................................... 43
10.6. Hlajenje ...................................................................................................................................... 43
10.7. Sanitarna voda ........................................................................................................................... 44
10.8. Električna energija ..................................................................................................................... 44
10.8.1. Razsvetljava ...................................................................................................................................... 44
10.8.2. Frekvenčna regulacija obtočnih črpalk ............................................................................................. 44
IV PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA URE ......................................................................... 46
1. Organizacijski ukrepi ............................................................................................................ 46
1.1. Osveščanje uporabnika .............................................................................................................. 46
1.2. Izobraževanje ............................................................................................................................. 46
1.3. Informiranje ............................................................................................................................... 47
2. Investicijski ukrepi ................................................................................................................ 48
2.1. Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki in vračilni roki ............................................... 48
2.2. Izračun možnih prihrankov energije .......................................................................................... 48
2.3. Potreben čas za vračilo investiranih sredstev ............................................................................ 50
2.4. Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje ..................................................... 50
V PRILOGE ............................................................................................................................. 52
Kazalo tabel
Tabela 1: Prihranki, investicijski stroški in vračilni roki v URE in OVE. ............................................... 4
Tabela 2: Raba energije in stroški v letu 2009 v SNG NG. ................................................................ 11
Tabela 3: Specifična raba.................................................................................................................. 11
Tabela 4: Raba toplotne energije v letu 2009. ................................................................................. 16
Tabela 5: Raba električne energije v letu 2009. ............................................................................... 17
Tabela 6: Raba sanitarne vode v letih 2008 in 2009. ....................................................................... 23
Tabela 7: Skupna poraba električne energije v letu 2009. ............................................................... 27
Tabela 8: Seznam klimatov. .............................................................................................................. 29
Tabela 9: Sistemi prezračevanja. ...................................................................................................... 30
Tabela 10: Tabela prihrankov na ovoju stavbe. ............................................................................... 40
Tabela 11: Potencial prihrankov na klimatih. ................................................................................... 42
Tabela 12: Prihranki, investicijski stroški in vračilni roki v URE ........................................................ 49
Kazalo slik
Slika 1: Ortofoto posnetek gledališča ................................................................................................. 7
Slika 2: Vhodna fasada ....................................................................................................................... 9
Slika 3: Ortofotoposnetek širše okolice SNG NG .............................................................................. 10
Slika 4: Širša situacija SNG NG .......................................................................................................... 10
Slika 5: Steklena površina ob vhodu ................................................................................................. 12
Slika 6: Steklena površina iz notranje strani..................................................................................... 13
Slika 7: Dinamika letne rabe energije za ogrevanje. ........................................................................ 17
Slika 8: Dinamika rabe električne energije in konica........................................................................ 18
Slika 9: Delež posameznih vrst v stroških. ........................................................................................ 18
Slika 10: Radiator .............................................................................................................................. 19
Slika 11: Eno izmed svetil ................................................................................................................. 20
Slika 12: Toplotna podpostaja. ......................................................................................................... 20
Slika 13: Kalorimetri. ........................................................................................................................ 21
Slika 14: Črpalke in regulacija. .......................................................................................................... 21
Slika 15: Razvod v kleti. .................................................................................................................... 22
Slika 16: Stari in nov bojler. .............................................................................................................. 22
Slika 17: Dinamika rabe sanitarne vode. .......................................................................................... 23
Slika 18: Opečna, teranova in steklena fasada ................................................................................. 25
Slika 19: Pretežno teranova fasada na odrskem delu ...................................................................... 25
Slika 20: Steklena fasada v pritličju .................................................................................................. 26
Slika 21: Detajli elektroenergetskega sistema. ................................................................................ 28
Slika 22: Razsvetljava. ....................................................................................................................... 28
Slika 23: Klimati in kanali. ................................................................................................................. 30
Slika 24: Prezračevanje. .................................................................................................................... 31
Slika 24: Hladilni agregat. ................................................................................................................. 31
Slika 24: Akumulator hladilne vode in črpalke. ................................................................................ 32
Slika 24: Shema hlajenja. .................................................................................................................. 32
Kazalo prilog
Priloga 1: Lokacija objekta ................................................................................................................ 52
Priloga 2: Tlorisi tipičnih etaž ........................................................................................................... 52
Priloga 3: Avla, dvorana, strojnice, detajli ........................................................................................ 52
Priloga 4: Raba električne energije................................................................................................... 52
Priloga 5: Raba toplote ..................................................................................................................... 52
Priloga 6: Elaborati gradbene fizike in izkazi toplotnih karakteristik stavb...................................... 52
Priloga 7: Prihranki toplotne energije .............................................................................................. 52
EP SNG NG
1 POVZETEK
I Povzetek za poslovno odločanje
1. Splošno
Povzetek je napisan z namenom, da vodstvo in uporabniki na kratek in jedrnat način spoznajo vse
pomembne elemente energetskega pregleda, ne da bi se morali ukvarjati z energetiko in
posameznimi izračuni, ki so zajeti v pregledu.
Energetski pregled Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica (SNG NG) je naročil in
financiral SNG NG s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo.
V povzetku so na kratko predstavljene glavne ugotovitve energetskega pregleda s tabelo
predlaganih ukrepov. Predlagamo naslednje ukrepe učinkovite rabe energije:
1.1. Organizacijski ukrepi
Organizacijski ukrepi naj bodo naslednji:
ozaveščanje uporabnika, lastnika, upravljavca in energetskega managerja,
izobraževanje,
informiranje,
uvajanje pravilnega naravnega prezračevanja,
uvajanje pravilnega osvetljevanja ob upoštevanju dnevne svetlobe,
uvajanje energetskega managementa in energetskega knjigovodstva,
ciljno spremljanje rabe energije in stroškov.
2. Ukrepi ob rednem vzdrževanju in manjše investicije
Ukrepi na ovoju zgradbe:
vzdrževanje stavbnega pohištva,
vgradnja tesnjenja oken in vrat,
vgradnja zasteklitve z nizkoemisijskim nanosom in plinskim polnjenjem ob popravilih
oken, vrat ali zasteklitve,
izboljšanje zrakotesnosti lahkih konstrukcij,
popravilo in zamenjava senčil.
Ukrepi na ogrevalnem sistemu
nastavitev centralne in lokalne regulacije ogrevalnega sistema,
vgradnja termostatskih ventilov pri okvari klasičnih ventilov,
odzračevanje ogrevalnega sistema,
EP SNG NG
2 POVZETEK
hidravlično uravnoteženje sistema.
Ukrepi na področju rabe električne energije
vgradnja energetsko učinkovitih svetil ob zamenjavi dotrajanih svetil,
vzpostavitev optimalnega sistema osvetljevanja in vgradnja senzorjev.
Ukrepi na področju hlajenja in prezračevanja
vgradnja učinkovite programske avtomatike,
čiščenje in nastavitve filtrov ter vpihovalnih in odvodnih elementov
popravilo nedelujočih ventilatorjev in grelnikov.
Ukrepi na področju priprave sanitarne tople vode (STV)
vgradnja časovnega vklopa/izklopa cirkulacijske črpalke.
2.1. Investicijski ukrepi
Ukrepi na ovoju zgradbe:
zamenjava stavbnega pohištva z energetsko varčnim in kvalitetnim (zamenjava ali
dograditev),
vgradnja nizkoemisijske zasteklitve s plinskim polnjenjem (lahko tudi dograditev),
izolacija strehe,
izolacija fasade v delu, kjer je to mogoče.
Ukrepi na ogrevalnem sistemu
zamenjava obtočnih črpalk s črpalkami s frekvenčno regulacijo,
prenova toplotne podpostaj,
lokalna regulacija ogrevanja s termostatskimi ventili,
ločitev vej ogrevanja po straneh neba in funkciji prostorov,
zamenjava klimatov z energetsko učinkovitimi.
Ukrepi na področju rabe električne energije
vgradnja naprav za nastavitev optimalnega sistema osvetljevanja in programiran vklop
razsvetljave,
vgradnja varčnih žarnic in zamenjava svetilk.
Ostali ukrepi URE so navedeni v nadaljevanju za tabelo nujnih ukrepov.
V naslednji tabeli je povzetek ukrepov učinkovite rabe energije URE s pričakovanimi prihranki in
predvidenimi investicijskimi vlaganji, za katere predlagamo, da jih v objektih izvedejo.
EP SNG NG
3 POVZETEK
V tabeli so bile upoštevane naslednje cene energije:
SNG NG
elektrika – srednja cena iz leta 2009: 118,49 €/MWh,
toplota – srednja cena iz leta 2009: 97,40 €/MWh,
Prihranki elektrike in toplote so zaokroženi na cela števila.
Št Opis ukrepa Možni letni prihranki
Investicija
Vračilni rok
Prioriteta
MWh € € (let) -
ORGANIZACIJSKI UKREPI
1 ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov – ocena 1 %
3 300 - - I
2 pravilno prezračevanje, nadzor nad prižiganjem luči, lokalnih klima naprav, kontrola puščanja
vode, nastavitev in kontrola temperatur, termostatskih ventilov…- ocena 1 %
3 300 - - I
3 ciljno spremljanje rabe energije, energetski management in energetsko knjigovodstvo –
ocena 1 %
3 300 - - I
INVESTICIJSKI UKREPI
4 Električna energija: učinkovita razsvetljava, prenova odrske
razsvetljave, zamenjava navadnih žarnic z varčnimi, senzorski in časovni vklop/izklop
razsvetljave
10 1200 10000 8,3 III
frekvenčna regulacija črpalk in ventilatorjev 8 950 8000 8,4 III
5 Toplotna energija: sanacija in ukrepi URE v TPP,
sanacija razvodnega omrežja, delitev na ločene ogrevalne veje z ločeno avtomatsko regulacijo,
s črpalkami s FR, vgradnja regul. ventilov na dvižne vode in hidravlično uravnoteženje
omrežja
17 1700 15000 8,8 II
6 Zamenjava klimatov in sanacija distribucijskega omrežja
41 4000 300000 75 III
Hlajenje tehničnih kabin s fan-coili zajeto v hladilnem sistemu
Vgradnja toplozračnih zaves nad vhodnimi vrati 2 200 8000 40 III
Hladilni sistem z reverzibilnimi toplotnimi črpalkami
35 3500 180000 51 II
7 Solarni sistem za pripravo STV opcijsko
EP SNG NG
4 POVZETEK
9 Ovoj zgradbe SNG NG: izolacija strehe,
izolacija fasad, zamenjava/dograditev oken in vrat,vsi ukrepi na ovoju
284 27700 380000 13,7
II
10 Meritve po večjih porabnikih ocena 2 %
7 700 5000 7,1 III
11 Centralni nadzorni sistem – razširitev ocena 3 %
10 1000 10000 10 IV
12 Ostali manjši ukrepi URE ocena 2 %
7 700 20000 29 IV
Tabela 1: Prihranki, investicijski stroški in vračilni roki v URE in OVE.
Poleg nujnih ukrepov URE, ki jih predlagamo za izvedbo, so tudi ukrepi, ki bodo prišli na vrsto za
izvajanje po tem, ko bodo akutni problemi odpravljeni. Gre za ukrepe, ki prav tako prispevajo k
URE, vendar jih ni smiselno izvesti, dokler ni objekt saniran.
Dodatni investicijski ukrepi, ki jih predlagamo za izvedbo v naslednji fazi bodo:
kontrolirano prisilno prezračevanje ali klimatizacija vseh prostorov, za katere je zahtevana
minimalna količina svežega zraka v novem Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb
(UL RS 42/02);
vgradnja rekuperacije v ventilacijah sanitarij;
dopolnjena in izboljšana regulacija TPP, ogrevalnega sistema in priprave STV;
centralni računalniški nadzorni sistem;
merjenje rabe energije po porabnikih (ogrevanje, priprava STV, ventilacija…).
Ocenjujemo, da bi z izvedbo teh ukrepov lahko dodatno zmanjšali rabo energije za 15 – 20 % in
bistveno izboljšali kvaliteto bivanja. Povečal se bo tudi nadzor nad rabo energije in stroški.
Prihranki
Ocenjujemo, da bi z izvedbo teh ukrepov lahko dodatno zmanjšali rabo energije za 15 – 20 % in
bistveno izboljšali kvaliteto bivanja. Povečal se bo tudi nadzor nad rabo energije in stroški.
Z vsemi predlaganimi ukrepi za zmanjšanje porabe toplotne energije bi se teoretično zmanjšala
poraba toplotne energije celotnega objekta s sedanjih 868 MWh/a za okoli 395 MWh/a, oziroma
za 46 %.
Ker vsi ukrepi niso izvedljivi v bližnji prihodnosti in se njihov učinek ne sešteva linearno (npr.
ukrepa izboljšanja regulacije, vgradnja regulacijskih ventilov in izolacija objekta ne pomenijo vsote
prihrankov posameznega ukrepa), lahko pričakujemo, da bo z izvedbo ukrepov prihranek skupaj
dejansko okoli 300 MWh/a, oziroma 35 %. Velja za celoten objekt. Nemogoče je izračunati,
koliko bi znašal prihranek samo za SNG, ki sedaj porabi 344 MWh za ogrevanje, ker je potrebno
toplotno zaščititi celoten objekt.
EP SNG NG
5 POVZETEK
Prihranek pri stroških za ogrevanje v SNG bo pri ceni 97,4 €/MWh 29.220 € letno. Investicije v te
ukrepe bodo znašale okoli 900.000 € in se bodo povrnile v 30 letih. Roki so relativno dolgi, ker
gre za gradbeno sanacijo, ki pa je nujna.
Prihranek pri stroških za električno energijo bo po uvedbi najučinkovitejših ukrepov znašal 20
MWh/a, oziroma 2.400 € letno. Potrebna investicija znaša 18.000 € in se povrne v 7,5 letih.
Ekologija
Temeljita toplotna zaščita zgradb in naprav za pretvorbo in transport toplotne energije ima več
dobrih učinkov:
dobro toplotno zaščitene zgradbe in naprave imajo majhno toplotno prehodnost in zato
manjše izgube toplote, kar posledično pomeni manjši strošek za ogrevanje
pri gradbenih konstrukcijah z manjšo toplotno prehodnostjo je površinska temperatura
gradbenega elementa višja, kar vpliva na prijetnost bivanja,
zaradi manjše porabe goriva je tudi količina okolju škodljivih snovi, ki se sproščajo pri
sežigu fosilnih goriv, manjša.
Zmanjšanje emisij zaradi izvedbe ukrepov URE bo naslednje:
Zmanjšanje emisij zaradi izvedbe ukrepov URE bo naslednje:
zmanjšanje emisij CO2 zaradi uvedbe ukrepov URE – toplotna energija
ΔCO2,og = 300 * 0,200 = 60 ton/a
zmanjšanje emisij CO2 zaradi uvedbe ukrepov URE – električna energija
Ker se pri nas večji del električne energije pripravlja v termoelektrarnah, ki so tudi proizvajalci CO2,
lahko z zmanjšanjem rabe električne energije vplivamo na zmanjšanje onesnaževanja. Zmanjšanje
emisij CO2 zaradi ukrepov URE pri rabi električne energije bo torej:
ΔCO2,el = 20 * 0,53 = 10,6 ton/a
Skupno letno zmanjšanje emisij bo torej:
ΔCO2 = 71 ton /a
EP SNG NG
6 SPLOŠNO
II Splošni del
Številni primeri iz prakse v zvezi s pripravo in realizacijo ukrepov učinkovite rabe energije kažejo
na to, da se jih podjetja in ustanove lotevajo parcialno, nepovezano z ostalimi možnimi ukrepi,
brez kompleksne analize celotne problematike oskrbe in rabe energije. Tak parcialni pristop lahko
privede do tehnično in ekonomsko neustreznih rešitev.
Predhodnica programa za učinkovito rabo energije ustanove mora zato biti energetski pregled,
katerega glavni sestavni del je predlog možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudi vodstvu
ustanove napotke za organizacijske spremembe in kvalitetne investicijske odločitve.
Energetski pregled je narejen skladno z Metodologijo izvedbe energetskega pregleda, z
upoštevanjem navodil iz Priročnika za izvajalce energetskih pregledov in po Navodilih za izdelavo
poročila o izvedenem energetskem pregledu – javni razpis za Program energetskih pregledov. Vse
to je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor.
Podatki za izdelavo naloge so zbrani s pomočjo sodelavcev SNG NG ter z ogledom objektov in
naprav na kraju samem. Stroški za energijo so zbrani na osnovi računov za energetske vire za leti
2007 in 2008. Na ta način so bili zbrani podatki o porabljeni električni energiji, zemeljskem plinu in
ELKO. Podatki o gradbenih elementih so zbrani iz projektov in z ogledom zgradbe, tako da so v
podatkih vrednosti, ki predstavljajo dejansko stanje. Na enak način so bili zbrani podatki o
napravah, vgrajenih v energetski sistem in vsi ostali potrebni podatki za izdelavo pregleda.
Dokumentacija, ki je bila na voljo, je naslednja:
Arhitekturni načrt: Kraški zidar, številka projekta 711 779/88, januar 1989
Arhitekturni načrt: KARS, številka projekta 200-22-779, marec 1990
Načrt strojnih instalacij: Projektiva Gorica, številka projekta 1387, december 1993
Načrt strojnih instalacij: Projektiva Nova Gorica, številka projekta 1387/0, marec 1990
Načrt strojnih instalacij: Projektiva Nova Gorica, številka projekta 1387/TP, oktober 1990
Načrt strojnih instalacij: Projektiva Nova Gorica, številka projekta 1387, november 1992
Načrt strojnih instalacij: Projektiva Nova Gorica, številka projekta 1387, oktober 1990
2. Namen in cilji energetskega pregleda
Namen energetskega pregleda je izdelava energetske izkaznice SNG NG z ustreznimi energetskimi
in ekološkimi pokazatelji, identifikacija energetsko neučinkovitih mest in analiza možnosti
učinkovite rabe energije, vključno s predlogi za njihovo izvajanje. Energetski pregled obsega dela,
ki jih lahko razdelimo na tri osnovne skupine: splošni del, analiza možnosti za znižanje porabe
energije ter predlogi in finančna analiza ukrepov za znižanje stroškov in porabe energije.
EP SNG NG
7 SPLOŠNO
Cilj energetskega pregleda je zmanjšanje rabe vseh oblik energije, zmanjšanje stroškov zanjo,
odprava šibkih točk in energetsko neučinkovitih mest ter hkrati obdržati ali izboljšati stanje ugodja
v prostorih. Rezultat uvedbe ukrepov za učinkovitejšo rabo energije pa je tudi zmanjšanje
škodljivih vplivov na okolje.
3. Uvod
Energetski pregled zajema Slovensko narodno gledališče Nova Gorica.
Lokacija je razvidna iz Priloge 1.
Slika 1: Ortofoto posnetek gledališča
3.1. Splošni podatki Slovenskega narodnega gledališča
Uradni naziv:
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
Trg Edvarda Kardelja 5
5000 Nova Gorica
EP SNG NG
8 SPLOŠNO
Upravni oddelek:
V.d. umetniškega vodje: Ratej Ira
Direktor: Čuk Jožko
Tajnica: Kovačič Cirila
Dramaturginja: Mrhar Martina
Dramaturginja: Rogelj Tea
Lektor: Fišer Srečko
Organizatorka: Štrukelj Branka
Odnosi z javnostjo: Bašin Borut
Vodja računovodstva: Razdevšek-Žbona
Tehnični vodja: Kovačič Andrej
Vodja AMO: Aberšek Emil
Administratorka in arhivarka: Hrovat Nada
Referentka plačilnega prometa: Kenda
Adrijana
Propagandni manipulant: Sečko Tjaša
Blagajničarka: Lazar Darinka
Blagajničarka: Pegan Tanja
Tehnični oddelek:
Tehnični vodja: Andrej Kovačič
Frizerki maskerki: Anka Strosar in Maja
Špacapan
Garderoberke: Jana Jakopič, Mojca
Makarovič in Slavica Ličen
Lučna mojstra: Renato Stergulc in Marko
Polanc
Oblikovalec luči: Samo Oblokar
Odrska tehnika: [email protected]
Odrska mojstra: Darko Fišer in Staško
Marinič
Scenski tehniki: Dean Petrovič, Bogdan Repič
in Dominik Špacapan
Vrviščarja: Damir Ipavec in Ambrož Jakopič
Odrska delavca: Damijan Klanjšček in Jurij
Modic
Rekviziterja: Aftero Kobal in Jožko Markič
Tonski mojstri: Stojan Nemec, Majin Maraž
in Vladimir Hmeljak
Hišnik: Zorko Kenda
Čistilke: Silvana Markočič, Branka Škarabot,
Jožica Škarabot in Emina Mutavčid
Šofer-ekonom: Davorin Bone
Vratarji: Branko Komac, Stane Stres in
Marino Conti
Vzdrževalec: Ivo Pižent
Vodja mizarske delavnice: Ivan Ipavec
Mizar: Marko Ipavec
Šivilje: Nevenka Tomaševič (vodja), Marinka
Colja in Tatjana Kolenc
EP SNG NG
9 SPLOŠNO
Slika 2: Vhodna fasada
3.2. Opis dejavnosti v stavbi
Gledališka snovanja v Novi Gorici so se začela leta 1955 z ustanovitvijo polprofesionalnega
Goriškega (mestnega) gledališča, ki je leta 1969 preraslo v profesionalno institucijo in se
preimenovalo v Primorsko dramsko gledališče. Med leti 1972 in 1991 je organiziralo mednarodni
festival Goriško srečanje malih odrov (kasneje Srečanje gledališč Alpe-Jadran), ki je imel velik vpliv
na takratni razvoj in afirmacijo gledališča. Leta 1994 je bila zgrajena nova gledališka stavba z
moderno odrsko tehnologijo, leta 2004 pa je gledališče dobilo status institucije nacionalnega
pomena, ki jo v celoti finančno podpira država, in spremenilo ime v Slovensko narodno gledališče
Nova Gorica. Na pomen in usmerjenost gledališča bistveno vpliva geografska lega Nove Gorice na
stiku slovanske in romanske kulture.
Podatki so na spletu na naslovu: http://www.sng-ng.si
3.3. Prostorska razporeditev stavb z označeno namembnostjo
SNG NG leži v središču Nove Gorice na Trgu edvarda Kardelja, ob Ulici Tolminskih Puntarjev in
blizu glavne ceste, Vojkove ceste.
EP SNG NG
10 SPLOŠNO
Slika 3: Ortofotoposnetek širše okolice SNG NG
Slika 4: Širša situacija SNG NG
EP SNG NG
11 SPLOŠNO
Osnovni podatki
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica,
Trg Edvarda Kardelja 5,
5000 Nova Gorica
ali SNG Nova Gorica, p.p. 70,
5001 Nova Gorica
Centrala: + 386 (0) 5/335 22 00
Blagajna: + 386 (0) 5/335 22 47
Fax: + 386 (0) 5/302 12 70
E-pošta: [email protected]
Internet: http://www.sng-ng.si
3.4. Skupna poraba energije in stroški
Objekt SNG NG je priključen na daljinsko ogrevanje. V objektu se porablja še električna energija,
ki se dovaja iz javnega omrežja.
Raba obeh vrst energije in stroški zanjo v letih 2008 in 2009 so zbrani po mesecih v tabelah v
prilogah.
Povzetek porabe in stroškov za leto 2009 je v naslednji tabeli:
SNG NG
elektrika: 281.049 kWh 33.302 €
daljinsko ogrevanje: 344.540 kWh 344,54 MWh 33.558 €
skupaj: 625.589 kWh 66.860 €
Tabela 2: Raba energije in stroški v letu 2009 v SNG NG.
Iz tabel je razvidno, da predstavlja večji delež rabe energije ogrevanje s preko 55 odstotki. Stroški
za ogrevanje predstavljajo približno 50 odstotkov. To ne preseneča, ker objekt ni dovolj toplotno
zaščiten. Po drugi strani pa ni večjih porabnikov električne energije, razen razsvetljave. Težišče
energetskega pregleda je torej na učinkovitejši rabi toplotne energije.
ENERGENT 2009 ogrevana površina Spec. raba energije na enoto površine
SNG NG kWh m2 kWh/m2
daljinsko ogrevanje 344.540 6.008 57
elektrika 281.049 6.008 47
Skupaj 625.589 6.008 104
Tabela 3: Specifična raba
Specifično rabo energije smo računali na enoto površine. S tako izračunanim podatkom se lahko
SNG primerja s sorodnimi ustanovami drugje v Sloveniji in tudi zunaj nje.
EP SNG NG
12 SPLOŠNO
Energijsko število, oziroma specifična raba energije na enoto površine je v letu 2009 znašala 104
kWh/m2, kar na videz ni veliko. Ker pa je objekt na Primorskem z blažjo klimo in ker se uporablja
relativno malo časa, je raba energije prevelika. Ostaja torej vseeno potencial za prihranke
energije.
3.5. Stanje toplotnega ugodja
Mikroklima v delovnih prostorih mora zodostovati veljavnemu pravilniku, ki ureja to področje.
Po pogovoru z uporabniki objektov je bilo ugotovljeno, da je nekaj težav. Problematična je
mikroklima v dvorani, v avli in v rotundi. Ločenih ogrevalnih vej v objektu ni. Ni korektne ločitve
po traktih, smereh neba in funkciji prostorov. Lokalne regulacije v objektu ni. Senčil ni.
Objekt ima izolirano fasado, vendar le s 4 sm toplotne izolacije. Okviri oken so aluminijasti, brez
prekinitve toplotnega mostu in samo z enojnim tesnjenjem. Tipična okna so na naslednji sliki:
Slika 5: Steklena površina ob vhodu
EP SNG NG
13 SPLOŠNO
Slika 6: Steklena površina iz notranje strani
4. Shema upravljanja s stavbo
4.1. Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe,
uporabnikom, najemnikom in upravnikom stavbe
Razmerja med naročnikom energetskega pregleda, lastnikom stavbe, uporabnikom in upravnikom
stavbe so naslednja:
Naročnik energetskega pregleda (EP) je Slovensko narodno gledališče Nova Gorica.
Ministrstvo za kulturo (MK) je lastnik. SNG je javni zavod, ki ga v celoti financira država,
Uporabniki so obiskovalci in zaposleno osebje.
Upravnik stavb je SNG NG. Upravljanje je v rokah vodstva in tehničnega osebja.
4.2. Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov
Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju obratovalnih stroškov je takšna kot v
vseh javnih zavodih. SNG je javni zavod, ki ga v celoti financira država, kar pomeni, da tudi
obratovalne stroške pokriva MK.
Delež stroškov za energijo v skupnih stroških je v letu 2009 znašal 60 %.
EP SNG NG
14 SPLOŠNO
4.3. Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju
investiranja v URE
Vodstvo SNG NG skupaj z MK kot lastnikom pripravlja projekte vzdrževanja, sanacij in investicij v
učinkovito rabo energije (URE). Na osnovi kriterijev, kot so cena, letni plani, roki in prilivi sredstev
se odloča za prioriteto in vrstni red izvedbe posameznega ukrepa. Na področju investiranja v URE
ima samo en vir finančnih sredstev - MK.
Do sedaj še niso izvedli ukrepov URE, želijo pa zmanjšati rabo energije in stroške zanjo, zato
pričakujejo od izdelanega energetskega pregleda smernice in priporočila za strokovno izvedbo
ukrepov.
4.4. Potek nadzora nad rabo energije in stroški
Zlasti pri stavbah, kjer ni izrazitega tehnološkega procesa (javne stavbe), je za doseganje dejanskih
prihrankov pri rabi energije in stroških zanjo pomembno preučiti medsebojna razmerja med vsemi
akterji udeleženimi v proces odločanja o investiranju v URE. Od poznavanja razmerij med dejavniki
odločanja namreč v veliki meri zavisi kasnejše izvajanje v energetskem pregledu priporočenih
ukrepov.
Posebej smo se osredotočili na:
• organiziranost in interes udeleženih v upravljanju z energijo,
• motivacijo vseh akterjev in ozaveščanje o URE,
• delovanje sistema informiranja o rabi energije in doseženi ravni energetske
učinkovitosti (kdo in kako nadzira rabo energije in stroške),
• promocijo tematike URE v širši sredini,
• potek odločanja o investicijah v URE,
• obravnavo denarnih tokov (prihranki, investicije, obratovalni stroški),
• energetsko politiko občine na obravnavanem področju.
Z analizo zapisov o porabi energije v preteklem dvoletnem obdobju smo dobili podatke o strukturi
in mesečnih porabah posameznih virov energije, ki so bili osnova za napoved porabe energije v
prihodnosti. Identificirali smo glavne porabnike energije in izdelali pregled gibanja cen
posameznih energetskih virov.
Nadzor nad rabo energije in stroški ima neposredno samo upravljavec, to je SNG, posredno pa
tudi MK. Uporabniki lahko prispevajo k zmanjšanju stroškov, če bodo informirani ter osveščeni o
ravnanju in varčevanju z energijo.
EP SNG NG
15 SPLOŠNO
4.5. Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih
SNG NG je upravljavec in plačnik stroškov za energijo, ne zagotavlja pa sam sredstev za poravnavo
stroškov, zato je posredno motiviran za izvedbo ukrepov URE. Ker pa je sam tudi uporabnik
objektov, lahko vpliva na porabo energije in toplotno ugodje.
Kriterij za nove investicije v stavbi SNG so:
• previsoki stroški za električno energijo
• previsoki stroški za daljinsko ogrevanje
• dotrajani in energetsko neučinkoviti klimati
• nezadostna fasadna izolacija v celem objektu
• nezadostna toplotna zaščita strehe,
• velike steklene površine z nezadostno toplotno zaščito .
4.6. Raven promoviranja URE
URE mora promovirati upravljavec, oziroma lastnik objekta. Prva stopnja načrtnega izvajanja
ukrepov URE in promocije je vsekakor EP. Upravljavec in izdelovalec EP morata skupaj izvesti
predstavitev z vsemi elementi informiranja in ozaveščanja uporabnikov. V naslednji stopnji pa
mora upravljavec poskrbeti za:
• motivacijo in ozaveščanje vseh uporabnikov o URE,
• delovanje sistema informiranja o rabi energije in doseženi ravni energetske
učinkovitosti,
• obravnavo denarnih tokov (prihranki, investicije, obratovalni stroški) v strokovnih
krogih.
EP SNG NG
16 SPLOŠNO
5. Oskrba in raba energije
5.1. Cene energetskih virov
Na osnovi zbranih faktur za posamezne objekte in energetske vire v letih 2008 in 2009 smo
ugotavljali stroške energentov in cene toplotne energije. V tabelah, ki so v prilogah, so vsi podatki,
vključno z mesečno dinamiko.
Električna energija
Za merjenje rabe električne energije ima SNG NG svoje merilno mesto.
Povprečna cena za kWh je znašala v letu 2009: 0,11849 €/kWh.
Toplotna energija
Povprečna cena za MWh je znašala v letu 2009: 97,40 €/MWh.
5.2. Mesečne porabe glavnih virov energije
Mesečne porabe glavnih virov energije so prikazane v tabelah v prilogah.
Povzetek za posamezne vire je prikazan v naslednjih tabelah in diagramih:
Tabela 4: Raba toplotne energije v letu 2009.
SNG NG
RABA TOPLOTNE ENERGIJE ZA OGREVANJE
2009 Poraba energije STROŠKI
Toplota Cena Energija Fiksni stroški Skupaj
Mesec MWh GJ €/MWh € € €
JAN 97,79 352,044 89,4963 8.751,843177 1.185,33 9.937,17
FEB 51,42 185,112 83,0973 4.272,863166 1.185,33 5.458,19
MAR 41,9 150,84 82,8231 3.470,287890 1.185,33 4.655,62
APR 5,72 20,592 83,8418 479,575096 1.185,33 1.664,91
MAJ 0 0,000000 -
JUN 0 0,000000 -
JUL 0 0,000000 -
AVG 0 0,000000 -
SEP 0 0,000000 -
OKT 27,35 98,46 63,55069 1.738,111372 1.738,11
NOV 52,4 188,64 64,4848 3.379,003520 1.185,33 4.564,33
DEC 67,96 244,656 64,0785 4.354,774860 1.185,33 5.540,10
SKUPAJ 344,54 1240,344 26.446,459081 7.111,98 33.558,44
EP SNG NG
17 SPLOŠNO
V tabeli so povzeti podatki o rabi energije za ogrevanje objekta in pripravo STV. V diagramu je
dobro vidna tudi letna krivulja porabe, ki se ujema z gibanjem zunanjih temperatur.
Slika 7: Dinamika letne rabe energije za ogrevanje.
V naslednji tabeli in diagramu je grafično prikazana mesečna dinamika rabe električne energije.
Vidimo, da se v poletnih mesecih precej zmanjša raba zaradi počitnic, pozno pomladi in zgodaj
jeseni pa je višja zaradi hlajenja objekta.
Tabela 5: Raba električne energije v letu 2009.
RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V LETU 2009 Št.: mer. mesta: 2070
SNG NOVA GORICA Obr. varovalka:
Tarifna uvrstitev: SN- T<2500UR -VSPorabljene količine kW, kWh, kVArh
MESEC Delovna energija.(kWh) Obr. moč Jalova energija (kVAhr)
VT MT VT+MT (kW) VT MT VT+MT
JAN 15.544 12.740 28.284 136 6.045 5.714 11.759
FEB 14.325 10.501 24.826 134 5.960 5.308 11.268
MAR 12.721 9.518 22.239 108 5.340 4.947 10.287
APR 13.591 9.746 23.337 130 3.732 4.233 7.965
MAJ 16.741 12.716 29.457 169 6.953 5.936 12.889
JUN 13.786 9.728 23.514 144 6.334 5.618 11.952
JUL 8.821 6.626 15.447 64 4.574 4.014 8.588
AVG 9.066 6.359 15.425 139 5.247 3.980 9.227
SEP 17.570 9.258 26.828 160 7.843 5.692 13.535
OKT 13.347 9.824 23.171 140 5.193 4.921 10.114
NOV 13.069 9.387 22.456 125 4.871 4.857 9.728
DEC 16.449 9.616 26.065 116 6.026 5.278 11.304
SKUPAJ 165.030 116.019 281.049 130 68.118 60.498 128.616
EP SNG NG
18 SPLOŠNO
Slika 8: Dinamika rabe električne energije in konica.
Slika 9: Delež posameznih vrst v stroških.
V tabeli vidimo, da je bilo v letu 2009 porabljeno 128.616 kWh električne energije in da je delež
stroškov v visoki tarifi skoraj trikrat večji kot v mali tarifi.
5.3. Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov
Zanesljivost oskrbe z energetskimi viri je v zadnjih letih solidna. Porabniki električne energije so
sicer odvisni le od napajanja iz javnega omrežja, vendar v zadnjem času ne prihaja več do daljših
izpadov pri dobavi. Izjema so nekajurne prekinitve v celem letu, ki so posledica naravnih nesreč ali
večjih remontov, vendar v objektih ni takšnih porabnikov, ki bi nekajurne prekinitve ne prenesli
brez večje škode. Za zasilno napajanje z električno energijo je vgrajen dizel agregat.
EP SNG NG
19 SPLOŠNO
Energijo za ogrevanje prejema SNG NG iz daljinskega ogrevanja. Zanesljivost je dokaj solidna.
Izjema so večji remonti, ko pride do prekinitev v dobavi energije.
5.4. Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme
Zanesljivost oskrbe z energijo glede dotrajanosti opreme je v objektih zadovoljiva. Izjema so
klimati, ki niso dovolj energetsko učinkoviti. Objekt je še dokaj nov, saj je star 16 let. Vsa oprema
je stara toliko kot objekt.
Stanje je razvidno iz naslednjih slik:
Slika 10: Radiator
Toplotna podpostaja ni nova. Vgrajen je spiralni toplotni menjalnik, ki je neučinkovit. Regulacija je
komaj zadovoljiva.
Priprava sanitarne tople vode je centralna. Bojler je bil pred kratkim zamenjan. Razvodi so vidni
pod stropom kleti in izolirani.
Svetila so večinoma klasične fluorescentne svetilke. Sicer so dokaj zanesljive, nimajo pa
elektronskih predstikalnih naprav, tako da vseeno porabljajo energijo tudi če sijalka pregori. Nekaj
je še starih in halogenskih svetilk z žarilno nitko.
EP SNG NG
20 SPLOŠNO
Slika 11: Eno izmed svetil
6. Pregled naprav za pretvorbo energije
6.1. Ogrevalni sistem
Ogrevalni sistem za SNG NG se napaja iz daljinskega ogrevanja. Toplotna podpostaja (TPP) s
črpalkami in regulacijo je v kleti. Veje niso ločene korektno. Razvodni sistem toplovodnega
ogrevanja je star toliko kot SNG NG, enako tudi ogrevala – radiatorji talno ogrevanje in klimati.
Slika 12: Toplotna podpostaja.
Za regulacijo je vgrajena avtomatika z dnevnim in nočnim režimom obratovanja. Merjenja porabe
toplotne energije so s kalorimetri.
EP SNG NG
21 SPLOŠNO
Slika 13: Kalorimetri.
V TPP se nahaja razdelilec in zbiralec ogrevanja. Sistem je razdeljen na tri glavne veje in sicer:
Veja 1: Gledališče
Veja 2: Rotunda lokali
Veja 3: Privatni lastniki
Veje so regulirane v TPP z mešalnimi ventili in regulacijo IMP. Za pretok ogrevalnega medija so
vgrajene obtočne črpalke IMP GHN.
Slika 14: Črpalke in regulacija.
Cevni razvod poteka pod stropom kleti do klimatov in do dvižnih vodov ter naprej do posameznih
grelnih teles. Glavni razvodni cevovodi so primerno toplotno zaščiteni.
EP SNG NG
22 SPLOŠNO
Slika 15: Razvod v kleti.
6.2. Sistem za oskrbo s toplo vodo
Sanitarna topla voda STV pripravlja v TPP z daljinskim ogrevanjem. Za hrambo tople vode je
vgrajen stoječ bojler. Volumen bojlerja je 500 l. Bojler je bil v lanskem letu zamenjan.
Na centralnem bojlerju je vgrajena cirkulacija, ki deluje nepretrgoma.
Slika 16: Stari in nov bojler.
6.3. Sistem za oskrbo s hladno vodo
Hladna voda se uporablja v objektih za sanitarne elemente in požarno varnost. Merjenje porabe
vode je skupno. Razvod vode je v pretežni meri pod stropom v kleti in v stenah.
Dovod hladne vode je iz javnega vodovoda.
V naslednji tabeli je pregled porabe hladne vode v letih 2008 in 2009:
EP SNG NG
23 SPLOŠNO
Tabela 6: Raba sanitarne vode v letih 2008 in 2009.
Slika 17: Dinamika rabe sanitarne vode.
6.4. Elektroenergetski sistem in porabniki
Objekt je napajan z elektično energijo iz javnega omrežja. Ima lastno trafo postajo in dizel agregat
za zasilno napajanje. Dobavitelj električne energije je bil Elektro Primorska.
SNG NG ima svoje merilno mesto. Spada v tarifno skupino SN-T<2500 ur -VS.
Št.: odjemnega mesta: 2070
SNG NG
PRIMERJAVA MED LETOMA 2008 IN 2009
Poraba san. vode STROŠKIMESEC 2008 2009 2008 2009
m3 m3 € €
JAN 141 114 310,08 262,16
FEB 142 78 311,86 198,27
MAR 118 73 269,26 189,39
APR 42 70 134,37 184,07
MAJ 45 85 139,70 210,69
JUN 69 86 182,29 212,46
JUL 59 53 164,54 153,89
AVG 0 22 59,83 98,87
SEP 65 106 175,19 247,96
OKT 93 69 224,89 182,29
NOV 74 57 191,17 160,99
DEC 66 115 176,97 263,93
SKUPAJ 914 928 2340,14 2364,99
EP SNG NG
24 SPLOŠNO
Tarifna uvrstitev: SN – T < 2500 UR-VS
Kompenzacija jalove energije ni vgrajena.
Porabniki električne energije v objektih so:
• ventilatorji,
• klimati in lokalne klime,
• črpalke,
• odrska in splošna razsvetljava,
• dvigalo,
• računalniki.
Razsvetljava je v večji meri s fluorescetnimi svetilkami, halogenskimi reflektorji , nekaj klasičnih
svetilk z žarnico na žarilno nitko in scenska razsvetljava.
Porabe energije po mesecih za leti 2008 in 2009 so podane v tabelah v prilogi.
7. Pregled rabe končne energije
7.1. Ovoj stavbe
Objekt ima šibko točko prav na ovoju stavb. Gledališče je bilo zgrajeno leta 1994 in je preslabo
toplotno zaščiteno glede na današnje zahteve. Veliko je steklenih površin v aluminijastih okvirih z
neprekinjenim toplotnim mostom, ki imajo velik prehodnostni koeficient (U = 3,8 W/m2K). Streha
je ravna, najšibkejši člen je stekleni stožec s prehodnostnim koeficientom 3,8 W/m2K.
Etažnost
• Klet je vsa vkopana
• Pritličje z vhodom, halom, dvorano, odri in javnimi programi (trgovine...)
• Prvo nadstropje (balkon dvorane, cafe, lokalni v rotundi)
• Drugo nadstropje (večji del se trenutno daje v najem)
• Tretje nadstropje (pisarne, vodstvo...)
• Tehnična etaža
Opis izvedbe fasade:
Fasada objekta je v grobem razdeljena na tri enote:
• Prva je armirano betonska stena (od 30 do 50 cm), obložena s 4 centimetrsko
toplotno izolacijo in 4 centimetrskim zračnim slojem. Temu sloju sledi 25 centimetrov
polne opeke, ki je vidna. Ta oblika stene je uporabljena predvsem v okroglem delu
gledališča in na dvoranskem delu.
• Druga je armirano betonska stena (od 30 do 50 cm), obložena s 4 centimetrsko
toplotno izolacijo in 10 centimetrskim zračnim slojem. Temu sloju sledi 12
centimetrov polne opeke in 2,5 centimetra teranova ometa.
EP SNG NG
25 SPLOŠNO
• Tretja so ogromne steklene površine (6-12-6, stopsol) z aluminijastim okvirjem.
Prehodnostni koeficient je slabši (prej omenjen 3,8 W/m2K)
Površine in prostornine:
• Neto površina etaž: 6008 m2 (iz projekta)
• Površina pritličja: 2292 m2 (iz projekta)
• Vidna površina fasad skupaj: 1.292 m2
• Fasade obložene s polno opeko: ∑ m2
• Fasade ometane s teranova ometom: ∑ m2
• Steklene površine: ∑ m2
Nekaj najbolj zanimivih detajlov je prikazanih na naslednjih slikah, ostali pa so v prilogah. Za
detajlnejšo analizo ovoja zgradb smo si podrobneje ogledali vse konstrukcijske sklope.
Slika 18: Opečna, teranova in steklena fasada
Slika 19: Pretežno teranova fasada na odrskem delu
EP SNG NG
26 SPLOŠNO
Slika 20: Steklena fasada v pritličju
Za analizo sklopov smo izdelali elaborate gradbene fizike, ki so priloženi v prilogi. V njih so
izračunani koeficienti prehoda toplote U in difuzija vodne pare, oziroma izsuševanje. Primerjani so
z dopustnimi vrednostmi po starem Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije in
novem Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah. Noben konstrukcijski sklop ne ustreza
novemu Pravilniku. To pomeni neučinkovito in prekomerno rabo energije za ogrevanje.
V naslendnjem koraku smo predvideli dodatno toplotno zaščito konsktrukcijskih sklopov in izdelali
nove elaborate gradbene fizike. Primerjava med obstoječimi vrednostmi in novimi nam je dala
pričakovane prihranke energije zaradi vgradnje dodatne toplotne zaščite.
Rezultati izračunov so nam dali tudi potrebno toploto za ogrevanje stavbe, prezračevanje in
pripravo STV. Primerjali smo jih z energijskimi bilancami iz porabljenih energentov in ugotovili
precejšnje ujemanje.
V elaboratih gradbene fizike izračunane vrednosti potrebne toplote za ogrevanje, prezračevanje in
pripravo STV v celotnem objektu (vključno z lokali) SNG Nova Gorica v datoteki SNG NG GF
obstoječe.fibranPrj znašajo:
Qh = 868,8 MWh
Iz sistema daljinskega ogrevanja dobavljena energija pa je v letu 2009 znašala za SNG:
Qp = 344,5 MWh
Razlika je precejšnja, ker ni podatka o rabi energije lokalov, ki niso last SNG. Dobavljena energija je
tudi nižja od teoretične, ker se objekt v celoti ogreva le občasno. Neprekinjeno se ogreva samo del
objekta, kjer so pisarne in lokali.
EP SNG NG
27 SPLOŠNO
7.2. Električni aparati
SNG NG nima večjih porabnikov električne energije, razen v času predstav. Električni aparati in
naprave, ki se uporabljajo, so:
• ventilatorji,
• klimati in lokalne klime,
• črpalke,
• odrska in splošna razsvetljava,
• dvigalo,
• računalniki.
Obračunska moč je v preteklem letu znašala v povprečju 130 kW, kar se vidi iz tabele v prilogi.
Skupna poraba električne energije je razvidna iz tabel v prilogah. V naslednji tabeli je prikazan
povzetek porabe za leto 2009:
Tabela 7: Skupna poraba električne energije v letu 2009.
RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V LETU 2009 Št.: mer. mesta: 2070
SNG NOVA GORICA Obr. varovalka:
Tarifna uvrstitev: SN- T<2500UR -VSPorabljene količine kW, kWh, kVArh
MESEC Delovna energija.(kWh) Obr. moč Jalova energija (kVAhr)
VT MT VT+MT (kW) VT MT VT+MT
JAN 15.544 12.740 28.284 136 6.045 5.714 11.759
FEB 14.325 10.501 24.826 134 5.960 5.308 11.268
MAR 12.721 9.518 22.239 108 5.340 4.947 10.287
APR 13.591 9.746 23.337 130 3.732 4.233 7.965
MAJ 16.741 12.716 29.457 169 6.953 5.936 12.889
JUN 13.786 9.728 23.514 144 6.334 5.618 11.952
JUL 8.821 6.626 15.447 64 4.574 4.014 8.588
AVG 9.066 6.359 15.425 139 5.247 3.980 9.227
SEP 17.570 9.258 26.828 160 7.843 5.692 13.535
OKT 13.347 9.824 23.171 140 5.193 4.921 10.114
NOV 13.069 9.387 22.456 125 4.871 4.857 9.728
DEC 16.449 9.616 26.065 116 6.026 5.278 11.304
SKUPAJ 165.030 116.019 281.049 130 68.118 60.498 128.616
EP SNG NG
28 SPLOŠNO
Slika 21: Detajli elektroenergetskega sistema.
7.3. Razsvetljava
Že v prejšjih točkah je bilo govora o razsvetljavi. Razsvetljava je najpomebnejši element v sklopu
elektro porabnikov. Odrska razsvetljava je izvedena z reflektorji. Pripravlja se prenova
razsvetljave, saj je danes na voljo učinkovitejša in sodobnejša razsvetljava.
V splošni razsvetljavi je večina svetilk je halogenskih in varčnih sijalk. Šibka točka razsvetljave je
vklop in izklop. Ni namreč kontroliran in neodvisen od subjektivnega faktorja. Fotosenzorskih ali
časovnih stikal večinoma ni.
Poraba električne energije je zajeta v skupni porabi in jo je težko oceniti, ker ni posebnih meritev.
Slika 22: Razsvetljava.
EP SNG NG
29 SPLOŠNO
7.4. Priprava tople vode
Priprava sanitarne tople vode je centralna. Podatka o rabi STV ni. Vgrajen je 500 l bojler, ki
zadošča.
7.5. Prezračevanje in klimatizacija
Pretežni del SNG je centralno prezračevan in klimatiziran. Vgrajeni so klimati z napravami za
povratek toplote (NPT) in krmiljeni z DDC regulacijo.
Spisek klimatov s podatki je v naslednji tabeli:
Št. Prostor Pretok Qvent Qtrans Qrad Qnepokr Qodvedena
m3/h W W W W W
K1 Garderobe 1.233 11.082 9.109 10.025 0 3.056
K2 Interni hall 4.585 41.214 45.840 17.585 10.025 11.369
K3 Bife 4.561 41.005 8.846 0 0 11.311
K4 Dvorana- spredaj 6.536 61.900 0 0 0 24.952
K5 Dvorana-zadaj 6.536 61.900 0 0 0 24.952
K6 Dvorana-balkon 3.442 32.669 0 0 0 13.169
K7 Dvorana-lože 1.396 12.036 0 0 0 4.853
K8 Tehnične kabine 1.963 17.649 2.005 6.015 0 4.868
K9 Avla 9.881 88.829 65.603 37.159 28.435 20.547
K10 Oder-zadnji 7.397 66.496 19.367 21.118 0 18.366
K11 Oder-glavni 7.599 68.315 80.867 69.682 11.136 30.078
K12 Pododerje 4.145 25.698 19.080 8.020 0 0
K13 Oder-stranski 9.453 84.980 43.300 42.445 0 23.443
SKUPAJ 68.727 613.773 190.964
Tabela 8: Seznam klimatov.
Skupna zmogljivost ventilatorjev za dovod in odvod zraka v klimatih je:
Vdov = 68.727 m3/h
Instalirana termična moč klimatov je 613.773 W.
EP SNG NG
30 SPLOŠNO
Slika 23: Klimati in kanali.
Tabela 9: Sistemi prezračevanja.
prostor količina do. opomba količina od.
m3/h m3/h
sanitarije pod
dvorano 1030
strojnica 1470
strojnica 1100
dizel agregat 1000
hidrofor 1000
hladilni kompresor 2500
shrambe, frizer 1300
odrski mojster 780
sanitarije pod
dvorano 1130
projekcijska kabina 450
sanitarije stanovanja 200
3130 8830
EP SNG NG
31 SPLOŠNO
Slika 24: Prezračevanje.
7.6. Hlajenje
Hlajenje prostorov SNG je izvedeno s klimati in ventilatorskimi konvektorji. Za pripravo hladilne
vode je vgrajen hladilni agregat s hladilnim stolpom, kar je energetsko potratno.
Slika 25: Hladilni agregat.
Vgrajen je hladilni agregat PWCL 205/75 s hladilno močjo Qh = 209 kW in električno močjo P =
48,4 kW ter hladilni stolp Termofriz AQT 4531 R s Q = 286 kW in P = 2,2 kW z elektro grelnikom P =
2 kW. Hladilni medij je R22, ki ni več dovoljen za uporabo v hladilnih sistemih.
Vgrajen je tudi akumulator hladilne vode V = 3,5 m3.
EP SNG NG
32 SPLOŠNO
Slika 26: Akumulator hladilne vode in črpalke.
Slika 27: Shema hlajenja.
EP SNG NG
33 ANALIZA
III Analiza možnosti za znižanje rabe energije
V drugi fazi energetskega pregleda so z vidika učinkovite rabe energije obdelane vse šibke točke,
ki so bile ugotovljene v prvi fazi. Posebna pozornost je bila namenjena naslednjim ukrepom:
Ovoj zgradbe
Analiza prihrankov energije, investicijskih stroškov in vračilnih rokov za ukrepe toplotne zaščite
ovoja zgradb po posameznih sklopih:
okna, vrata, fiksne zasteklitve,
fasade,
streha.
Ogrevalni sistem
Predlogi izboljšanja na:
sanaciji TPP,
ločenih ogrevalnih vejah,
obtočnih črpalkah - s frekvenčno regulacijo,
centralni in lokalni regulaciji,
toplotni izolaciji razvodov.
Klimatizacija
Zamenjava klimatov z energetsko učinkovitimi,
centralni nadzorni sistem.
Elektrika
Prenova odrske razsvetljave,
časovni in foto senzorji,
frekvenčna regulacija črpalk in ventilatorjev.
Priprava STV
solarni sistem - opcijsko,
časovni vklop cirkulacije,
Splošni ukrepi
Organizacijski ukrepi in energetsko knjigovodstvo.
EP SNG NG
34 ANALIZA
8. Oskrba z energijo
8.1. Revizija pogodb o dobavi energije
SNG NG je imel sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije in prenosu z Elektro Primorska.
Spadajo med odjemalce SN-T<2500 ur z merjenjem moči. Konična moč znaša 130 kW. Podrobneje
so podatki prikazani v tabelah v prilogi. Pogodbe vsako leto sklepajo na novo z najugodnejšim
ponudnikom.
Toplotno energijo kupuje od distributerja daljinskega ogrevanja KENOG Nova Gorica. Pri nabavi
toplote nima možnosti izbire dobavitelja.
8.2. Električna energija
V SNG NG so ločene meritve, ki so podrobneje opisane v točki 6.4.
Objekti so napajani z električno energijo neposredno iz javnega omrežja. Sedanja raba energije je
prikazana v tabelah v prilogi.
Kompenzacije jalove energije ni. Predlagamo, da vodstvo preveri s strokovnjaki elektro stroke in
elektro distributerja, ali je smiselna vgradnja kompenzacije.
Možnosti za znižanje rabe električne energije so na področju razsvetljave, pogona črpalk,
ventilatorjev, klime in regulacije. Vsako področje je ločeno obdelano v nadaljevanju.
8.3. Topla voda
V TPP je priprava STV z bojlerjem. TPP je tehnično zastarela in jo je potrebno temeljito prenoviti.
Vgraditi je treba ploščne toplotne menjalnike, ki imajo boljši prenos toplote in so enostavnejši za
čiščenje. Problematične so tudi obtočne črpalke, ki delujejo neprekinjeno s polno močjo.
Potencial obstaja tudi na ločeni avtomatski regulaciji s centralnim nadzornim sistemom (CNS), ki jo
je mogoče natančneje voditi in pa na toplotni izolaciji armatur.
Sedanji sistemi ogrevanja niso razdeljeni na ločene veje po pravilih stroke. Potenciali za
varčevanje s toplotno energijo so predvsem na strani porabe v obliki boljše toplotne zaščite
objekta in ločenih ogrevalnih vejah.
Potencial za prihranke je tudi v zamenjavi klima central z energetsko učinkovitejšimi z adiabatskim
hlajenjem in reverzibilnimi toplotnimi črpalkami. Te so lahko tudi ločene, zunanje in pripravljajo
hladilno toploto tudi za ventilatorske konvektorje.
EP SNG NG
35 ANALIZA
8.4. Hlajenje
Hlajenje mora biti zamenjano s sodobnim hladilnim sistemom v obliki reverzibilnih toplotnih
črpalk, ki bodo lahko objekt oskrbovale tako s hladilno kot toplotno energijo.
Za prenovo klima sistema in sistema hlajenja mora biti narejen projekt, ki mora preveriti tudi
ekonomsko upravičenost vgradnje bank ledu. Banke ledu in akumulatorji toplote so učinkovit
dodatek sistemom ogrevanja in hlajenja za znižanje instaliranih in koničnih moči ter proizvodnjo
toplote v času nižjih cen električne energije.
EP SNG NG
36 ANALIZA
9. Analiza energetskih tokov v stavbi
9.1. Potrebna toplota za ogrevanje stavbe
9.1.1. Transmisijske izgube
Za objekt SNG smo izdelali dva elaborata gradbene fizike. Prvi je bil narejen za stanje, kakršno je
danes, drugi pa je bil narejen s predlogi za sanacijo in zmanjšanje rabe energije. Vsi elaborati so v
prilogi.
V elaboratih gradbene fizike so izračuni vseh izgub in pritokov, od transmisijskih, preko
ventilacijskih do pritokov od sonca.
Sedanja potrebna toplota za pokrivanje vseh izgub je v datotekah v hiperpovezavi in prilogah.
hiperpovezava: SNG NG GF obstoječe.fibranPrj
Qh = 868,8 MWh/a
Po uvedbi posameznih ukrepov za zmanjšanje rabe energije se bodo vrednosti zmanjšale tako kot
je to prikazano v izračunih gradbene fizike v prilogi.
Prikazani so v tabeli SNG NG toplota - prihranki energije2.xlsx .
9.1.2. Določitev optimalne debeline izolacije
Optimalna debelina izolacije je odvisna od cene energije, stroškov ogrevanja in cene izolacije,
vključno z vgradnjo. Na izračun vplivajo še posamezni faktorji (temperature, prevodnost
materiala, barve fasade...)
Debelina izolacije je bila izbrana tako, da zadovoljuje nove kriterije PURES, zaostrene še za 10 %,
ker se namerava SNG prijaviti na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev EU kohezijskih skladov.
9.1.3. Izgube zaradi prezračevanja
Izgube zaradi prezračevanja so izračunane, tako kot transmisijske, v elaboratih gradbene fizike.
Kjer objekt nima umetne ventilacije, je prezračevanje računano na minimalno 0,5-kratno menjavo
zraka, ki jo dosegajo z odpiranjem oken in skozi netesne pripire, upoštevana pa je bila tudi umetna
ventilacija. Klimati imajo vgrajeno rekuperacijo.
9.1.4. Toplotni pritoki (sonce, uporabniki…)
V elaboratih GF so izračunani tudi pritoki od sonca, ljudi in naprav.
EP SNG NG
37 ANALIZA
V ogrevalni sezoni so ti pritoki dobitek energije, ki zmanjšuje potrebo po ogrevanju, v letnem času
pa pomenijo obremenitev, ki jo je treba odvajati s hladilnimi napravami.
9.2. Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije
9.2.1. Priprava tople vode
Podatka o potrebni toploi za pripravo STV ni.
Ker se topla voda pripravlja v ločeni TPP v strojnici klimata, ne vpliva na energetsko bilanco
ogrevanih prostorov zgradbe.
9.2.2. Razsvetljava
Prispevki razsvetljave k energetski bilanci stavbe so izračunani in zajeti v elaboratih gradbene
fizike, ki so v prilogi.
Potenciali prihrankov električne energije pri razsvetljavi so srednji veliki. Predlagamo torej, da se
stare svetilke (fluoro in žarilna nitka) zamenjajo s sodobnimi rastrskimi fluorescentnimi svetilkami.
Samo z zamenjavo sijalk premera 38 mm s sijalkami premera 26 mm lahko prihranimo 8 %
električne energije . V navadni žarnici se le 10 % električne energije pretvori v koristno svetlobo,
varčne fluorescentne sijalke pa porabijo pri isti svetilnosti 5-krat manj energije.
Odrska razsvetljava, ki je pomemben porabnik električne energije, bo prenovljena in
posodobljena.
Za vklop in izklop razsvetljave je potrebno vgraditi senzorska stikala, ki samodejno izključijo
razsvetljavo, ko je naravna osvetlitev zadostna. V prostorih, ki niso stalno zasedeni, kot so
sanitarije, pomožni hodniki, arhive…pa predlagamo vgradnjo časovnih stikal, ki po določenem
času sama izključijo razvetljavo, ko prostori niso več zasedeni.
S temi ukrepi je mogoče prihraniti tudi več kot 10 % električne energije za razsvetljavo. Po
podatkih o izvedenih ukrepih energetsko učinkovite razsvetljave v javnih zgradbah po Evropi so
možni prihranki tudi med 30 in 50 % porabe električne energije za razsvetljavo. Vračilni roki v
takšno investicijo so okoli 2 leti.
9.2.3. Kuhinja
V objektih ni kuhinje, zato tudi ni notranjih topotnih izvorov.
EP SNG NG
38 ANALIZA
9.3. Končna energija potrebna za delovanje stavbe
9.3.1. Proizvodnja toplote
Toplotna energija, ki jo porablja SNG, se proizvaja v dislocirani kotlarni.
Znana je poraba končne energije, saj izgube pri proizvodnji in prenosu niso zajete v bilanci.
Poraba končne energije je v letu 2009 znašala 344,5 MWh v delu SNG.
9.3.2. Ogrevalne naprave in sistemi
Edine regulacije, ki so vgrajene v ogrevalnem sistemu, so centralne regulacije v kotlarni. Regulacije
so nastavljene na nočni in dnevni režim obratovanja. Ogrevalni sistemi niso korektno deljeni na
ločene veje sever, jug…
Na ogrevalih so termostatski ventili.
Predvidena je nadgradnja regulacijskega sistema s CNS sistemom.
9.3.3. Sistemi za razdeljevanje toplote za ogrevanje
Sistem za razdeljevanje toplote za ogrevanje je v večji meri v ogrevanih prostorih neizoliran. Tudi v
TPP so izolirane samo cevi, armature pa niso.
Pri tem je upoštevano, da se izgubljena toplota neizoliranih razvodnih cevi na hodnikih porabi za
ogrevanje objekta.
Druga neracionalnost sistema za razdeljevanje toplote za ogrevanje so črpalke. Vgrajene so
klasične črpalke IMP GHR brez vsake regulacije in delujejo neprekinjeno.
Predlagamo vgradnjo frekvenčne regulacije, ki bo prilagajala moč črpalk, oziroma pretoke
potrebam po toplotni energiji.
Dodatno predlagamo kvalitetno toplotno izolacijo armatur in razvodnih cevovodov ter vgradnjo
regulacijskih ventilov v dvižne vode ogrevanja. Po vgradnji ventilov je potrebno izvesti hidravlično
uravnoteženje celotnega sistema.
S temi ukrepi bi lahko zvišali izkoristek razvoda na ηv = 0,98.
9.3.4. Sistemi za razdeljevanje sanitarne tople vode
Sistem za pripravo in razdeljevanje STV ni problematičen. Sanitarna topla voda STV pripravlja v
TPP v strojnici klimata. Za hrambo tople vode je vgrajen stoječi bojler. Volumen bojlerja je 500 l.
EP SNG NG
39 ANALIZA
Na centralnem bojlerju je vgrajena cirkulacija, ki deluje nepretrgoma.
Predlagamo vgradnjo časovnega vklopa/izklopa črpalk. Črpalke naj delujejo samo takrat, ko je
objekt zaseden. Ponoči in ob vikendih ni potrebe, da obratujejo. Na ta način je mogoče prihraniti
okoli 1 MWh električne energije na leto.
Preveriti je treba možnost izgradnje solarnega sistema za pripravo STV, saj ima objekt odlično
lego, ravna streha pa omogoča enostavno vgradnjo sprejemnikov SSE.
EP SNG NG
40 ANALIZA
10. Ocena energetsko varčevalnih potencialov
10.1. Ovoj stavbe
Kot je že omenjejo, je ovoj stavbe temeljito obdelan s stališča energetsko varčevalnih potencialov
v elaboratih gradbene fizike. Po posameznih ukrepih znašajo varčevalni potenciali glede na
teoretično potrebno toploto za standardne pogoje:
Tabela 10: Tabela prihrankov na ovoju stavbe.
10.1.1. Tesnjenje oken
V SNG je vgrajeno stavbno pohištvo, ki ima ponekod netesne pripire. Prvi in najučinkovitejši ukrep
je vgradnja tesnil v okenske in vratne pripire. Ukrep je priporočljiv do takrat, ko bodo zamenjana
okna z novimi. Strošek za vgradnjo tesnil ni velik, prihranki pa bodo opazni takoj. Zmanjšala se bo
poraba energije za ogrevanje, saj ne bo več nekontroliranega vdora zraka in izboljšalo se bo
ugodje v prostoru, zlasti ob oknih.
Pripire starejših oken lahko zatesnimo na dva načina, in sicer s samolepilnimi tesnili ali s tesnili, ki
jih vstavimo v na novo vrezan utor. Boljša je rešitev z utorom, vendar moramo izvedbo prepustiti
strokovnjaku.
Tesnila imajo običajno profil v obliki črk O, P, V in K, lahko so pravokotna, poznamo pa tudi D, U,
PV in druge profile.
So iz različnih materialov: silikona, Q-LONa, EPDM-a, penjenega EPDM-a, PVC-ja, penjenega PVC-ja
in drugih. Posebno pomembna lastnost je elastičnost. Na splošno lahko rečemo, da je silikonska
guma najboljša, skoraj enako dober je tudi navadni črni EPDM. Penasti EPDM kmalu izgubi
elastičnost. Q-LON-ska tesnila združujejo dobre lastnosti treh materialov. Pomembna lastnost je
EP SNG NG
41 ANALIZA
tudi odpornost na vremenske vplive, barve in čistila. Tesnila iz penjenega PVC-ja ne tesnijo dobro
in niso trajna, zato naj bi se uporabljala le za zaščito pred prahom.
10.1.2. Zamenjava oken
Okna so v večini velike steklene površine. Stara so toliko kot objekt. Okvirji so aluminijasti brez
prekinitve toplotnega mostu.
V analizi možnosti za zmanjšanje rabe toplotne energije smo izdelali nov elaborat gradbene fizike
na predpostavki, da se starim oknom dodajo nova. Možna je tudi rešitev z zamenjavo celotnih
oken oziroma zasteklitev, vključno z okviri. Izračuni so pokazali, da lahko pričakujemo zmanjšanje
rabe toplotne energije za ogrevanje zaradi manjših izgub toplote skozi okna in večjih pritokov od
sonca (brez žaluzij pozimi, faktor zaves Fc = 1,0, U = 0,9 W/m2K):
Qo = 175 MWh/a
10.1.3. Izolacija fasade
Naslednji ukrep po učinkovitosti je izolacija fasade. Objekt SNG ima različne fasade. Vgradnja
dodatne toplotne zaščite je možna le na delih fasade s klasičnim zaključnim slojem teranove. Pri
fasadi, ki je obložena z vidno opeko je izvedba dodatne toplotne zaščite iz estetskih in praktičnih
razlogov nepriporočljiva.
Za izračun prihrankov smo predvideli 10 cm sloj ekstrudiranega polistirena in zaključne sloje po
navodilih proizvajalca izolacije.
Prihranki z izolacijo fasade so zajeti v skupnih prihrankih, vključno z novimi okni in izolacijo strehe.
10.1.4. Izolacija strehe
Naslednji ukrep na ovoju stavb je izolacija ravnih streh. Strehe so sicer toplotno izolirane, vendar
premalo za sedanje standarde. Predvideli smo dodaten sloj 10 cm sloj ekstrudiranega polistirena
in zaključne sloje po navodilih proizvajalca izolacije.
Prihranki bodo znašali skupno s predhodnimi ukrepi:
Qprih = 284 MWh/a
10.2. Prezračevanje in klima
Umetno prezračevanje je v pomožnih prostorih, na hodnikih in v sanitarijah, kjer je vgrajeno
odsesovanje iz prostorov.
Centralno prezračevanje in klimatizacija je izvedeno s klima centralami, ki imajo vgrajeno
rekuperacijo toplote z napravo za povratek toplote NPT. Klima centrale bodo zamenjane z novimi,
EP SNG NG
42 ANALIZA
z večjimi izkoristki odpadne toplotne energjie. Prihranki, ki bodo s tem doseženi, so navedeni v
naslednji tabeli, ki je v celoti v prilogi:
Tabela 11: Potencial prihrankov na klimatih.
Potencial prihrankov energije znaša 41 MWh/a.
Po izvedenih najnujnejših ukrepov URE predlagamo enake ukrepe kot pri prezračevanju:
kontrolirano prisilno prezračevanje ali klimatizacija vseh prostorov, za katere je zahtevana
minimalna količina svežega zraka v Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (UL RS
42/02);
vgradnja kvalitetne avtomatske regulacije s časovnim programatorjem;
vgradnja rekuperacije v ventilacijo sanitarij, kjer je to tehnično izvedljivo.
10.3. Priprava tople vode
Pri pripravi sanitarne tople vode ni veliko varčevalnih potencialov. Prvi je časovni vklop
cirkulacijske črpalke, ki naj deluje samo v času uporabe prostorov, naslednji pa je vgradnja
solarnega sistema . Pred izgradnjo je potrebno izdelati tehnično in ekonomsko analizo in v
primeru ekonomičnosti pripraviti projekt.
Cirkulacijska črpalka mora imeti vgrajen časovni vklop, ki bo vkjučeval delovanje črpalke samo v
času uporabe prostorov. Vsi novi vodi morajo biti zgrajeni tako, da ne bo žepov in mrtvih rokavov
ter da bo omogočena enostavna kontrola čistosti vode (legionela).
10.4. Proizvodnja toplote
Proizvodnja toplote ni v SNG, zato na tem področju SNG ne more računati na potenciale
prihrankov. Možni so le, če bo distributer kaj izboljšal pri proizvodnji ali distribuciji toplote.
10.4.1. Ogrevalni sistemi in TPP
Sanacija toplotne podpostaje
EP SNG NG
43 ANALIZA
TPP ni stara, vendar ni izvedena dovolj energetsko učinkovito, zato predlagamo njeno prenovo.
Težko je oceniti, ali sama prenova prinaša prihranke in koliko. Vsekakor izboljšana izolacija posod
in cevovodov pomeni zmanjšanje izgube toplote, ki pa v končni fazi ostaja v objektu. Ta rešitev
torej ne pomeni samo ukrepa URE, temveč tudi investicijsko vzdrževanje. Regulacijski krogi za
posamezne porabnike pa pomenijo natančnejše prilagajanje ogrevalnega sistema potrebam.
Najpomembnejše pa je, da lahko uporabnik nastavlja takšne režime obratovanja, ki zagotavljajo
ustrezno mikroklimo v različnih delih objekta v različnih časovnih intervalih. Pomembno je, da
lahko zmanjša ali celo izključi ogrevanje con ali delov objekta, ki ni v uporabi. Za to možnost bo
potrebno predelati razvodne veje ogrevanja in TPP.
Pri sanaciji TPP smo predvideli več ukrepov:
nov ploščni toplotni menjalnik,
ločene veje po porabnikih – več krogov regulacije
nove obtočne črpalke s frekvenčno regulacijo,
meritve po porabnikih,
toplotno izolacijo vseh novih in še neizoliranih delov cevovodov, armatur, črpalk in ostalih
neizoliranih delov ter popravilo obstoječe izolacije.
Po sanaciji pričakujemo zmanjšanje rabe energije za ogrevanje vsaj za 5 %, kar pomeni:
ΔQr = 344,5 * 0,05 = 17 MWh
Termostatski ventili na ogrevalih
Termostatski ventili so večinoma že vgrajeni, tako da ta investicija ni potrebna. Predlagamo le, da
se ob okvari starih ventilov ali vzdrževalnih delih vgradijo tudi tam, kjer jih še ni.
10.5. Klimatizacija
Klimatizacija je izvedena s klima centralami, ki ima vgrajeno rekuperacijo toplote. Več je obdelano
v točki 10.2.
Prihranke zaradi vgradnje frekvenčne regulacije ventilatorjev je težko izračunati, ker še ni
projektov morebitne sanacije. Lahko pa jih ocenimo na osnovi poznavanja podobnih objektov in
sicer na 20 % sedanje rabe električne energije za prezračevanje.
Potencial prihrankov tako znaša na osnovi ocene:
Ekl = 2 MWhe
10.6. Hlajenje
Sedanje hlajenje je izvedeno s kompresorskim hladilnikom vode. Hladilni medij je freon R22, ki ni
več dovoljen za uporabo v hladilnih sistemih. Odvod odpadne toplote je s hladilnim stolpom
neposredno v okolico. Vsa toplota se tako izgublja. Zato je predvideno, da se hladilni sistem
EP SNG NG
44 ANALIZA
zamenja z reverzibilnimi toplotnimi črpalkami, ki bodo odpadno toplotno energijo, ki nastaja pri
hlajenju, predale sanitarni topli vodi. Višek toplote bo še naprej potrebno odvajati z zračnimi
kondenzatorji. V prehodnem obdobju bo mogoče z reverziranjem uporabiti toplotne črpalke za
ogrevanje. V tem primeru bodo zračni kondenzatorji postali zračni uparjalniki, ki bodo jemali
toploto okolice.
Prihranke je brez projekta težko oceniti. Lahko pa sklepamo, da bo vsaj za 20 odstotkov zmanjšana
potreba po energiji , ki je sedaj potrebna zaradi konvencionalnega sistema.
Ocenjeni prihranek:
ΔQh = 439/2 * 800 * 0,2 /1000 = 35 MWh
10.7. Sanitarna voda
Za štednjo sanitarne vode predlagamo redno spremljanje porabe vode. Vzdrževalec naj vsaj
enkrat dnevno pregleda vse pipe, pisoarje in kotličke, da ne teče voda po nepotrebnem.
Uporabniki morajo biti osveščeni in informirani o napakah, ki se dogajajo in povzročajo preveliko
rabo vode. Vsi pisoarji naj bodo opremljeni z aqua izpirači, ki spuščajo vodo samo preko tasterja,
kar pripomore k štednji.
10.8. Električna energija
10.8.1. Razsvetljava
Prvi ukrep bo zamenjava odrske razsvetljave z energetsko učinkovito. Sledi vgradnja senzorskih
stikal za vklop in izklop razsvetljave ob ustrezni osvetljenosti. Hkrati s tem ukrepom predlagamo
tudi časovni izklop razsvetljave v prostorih, ki niso stalno zasedeni. Razsvetljava se naj izklopi npr.
minuto za tem, ko nekdo zapusti določen prostor. Tako je lahko regulirana razsvetljava v hodnikih,
WC, arhivih, skladiščih…
V večjih prostorih, kjer je tudi dnevna osvetlitev (hodniki, dvorana) smo predvideli foto senzorski
vklop/izklop razsvetljave. Obstoječa stikala je potrebno zamenjati s senzorji, releji in kontaktorji.
Pred samo izvedbo je potrebno izdelati strokovno tehnično rešitev za vsak tokokrog posebej. V
sanitarijah so lahko vgrajeni senzorji prisotnosti s časovnim izklopom. V ta namen je potrebno
zamenjati obstoječa stikala s senzorskimi in dodati releje.
Potencial prihrankov z vgradnjo varčnih žarnic in programiranim vklopom razsvetljave je lahko vsaj
10 - 15 odstotkov.
10.8.2. Frekvenčna regulacija obtočnih črpalk
Z zamenjavo sedanjih klasičnih obtočnih črpalk IMP s črpalkami s frekvenčno regulacijo (FR) lahko
pričakujemo zmanjšanje porabe električne energije za pogon črpalk. Zmanjšanje res morda ne bo
EP SNG NG
45 ANALIZA
markantno, vsekakor pa bo prispevalo k skupnemu zmanjšanju rabe električne energije. Po
podatkih že izvedenih tovrstnih ukrepov lahko pričakujemo prihranke v višini 5 % sedanje rabe
energije za pogon črpalk. Po izračunih znaša prihranek na 1 črpalki okvirno 1 MWh na leto.
Z zapiranjem termostatskih ventilov se pretok vode skozi posamezne radiatorje zaradi večjega
upora zmanjšuje. Obtočna črpalka s frekvenčno regulacijo z nižjimi vrtljaji pri konstantni tlačni
razliki zmanjšuje in prilagaja pretok. S tem se zmanjša tudi poraba električne energije. Ko je
dosežena želena prostorska temperatura, se črpalke izklopijo, regulacijski ventili pa zaprejo. S tem
je preprečena izguba toplote pri kroženju vode, ki je sicer prisotna v dnevnem režimu .
V TPP je vgrajenih več črpalk, ki hkrati obratujejo. Če predvidimo, da bodo TPP sanirane tako, da
bodo imele npr. 10 ločenih ogrevalnih krogov, to pomeni 10 delujočih črpalk. Ko bodo vgrajene
črpalke s FR, bo dosežen prihranek pri električni energiji za pogon črpalk v SNG predvidoma:
Epr,FR = 3 MWhe
Skupni pričakovan prihranek z uvedbo vseh ukrepov učinkovite rabe energije pri elektriki znaša
ocenjeno:
Epr = 18 MWhe
EP SNG NG
46 PREDLOG
IV PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA URE
1. Organizacijski ukrepi
1.1. Osveščanje uporabnika
Prvi korak k učinkovitejši rabi energije je prav gotovo osveščanje uporabnika. Gre za fazo, ko se vsi
prizadeti pričnejo zavedati, da je treba z energijo pričeti ravnati bolj smotrno. Prizadeti so vsi, tako
tisti, ki se neposredno ukvarjajo z energijo kot tudi tisti, ki jo trošijo ali plačujejo. To so uporabniki
stavbe, lastniki objektov in naprav, energetski manager (energetski manager = tisti, ki skrbi za
energijo - hišnik, vzdrževalec ali druga strokovna oseba) in upravljavci objektov (vodstvo).
Vsi našteti morajo biti aktivno vključeni v energetski proces. Proces pomeni v tem primeru vsa
dogajanja v zvezi z zagotavljanjem, pretvorbo, distribucijo in rabo vseh oblik energije. Vse faze so
med seboj povezane in soodvisne, zato je treba v vsaki posebej ugotavljati šibke točke, jih
korigirati in dosegati učinkovitejše rezultate. Le tako bo vsota vseh aktivnosti zagotovila
najučinkovitejšo rabo vseh oblik energije.
1.2. Izobraževanje
Da bodo uporabniki, upravljavci in energetski manager lahko delovali učinkovito in smotrno ter v
skladu s splošnimi načeli učinkovite rabe energije, se morajo izobraziti v tej smeri. Izobraževanje
poteka na več nivojih in v različnih oblikah glede na ciljno skupino. Izobraževanje vodstvenih
struktur je povsem drugače orientirano kot izobraževanje energetskega managerja, oziroma
vzdrževalca.
Izobraževanju odgovornega osebja so običajno namenjeni strokovni seminarji, ki jih organizira
Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije
preko izvajalcev, npr. Institut "Jožef Stefan", Center za učinkovito rabo energije, Slovenski E-forum
ali Gradbeni inštitut, ZRMK.
Vodstvo pa mora svoje znanje na ustrezen način prenesti na uporabnike energije, to pa so delavci
SNG.
Akcije, ki jih lahko zaposleni sami izvajajo, so na primer:
skrb za redno ugašanje luči v skupnih prostorih, ko ni več potrebna,
skrb za pravilno prezračevanje prostorov – nekajkrat dnevno intenzivno prezračevanje ob
zaprtih radiatorjih, vmes pa zaprta vsa okna,
kontrola pip in kotličkov, da ne teče voda po nepotrebnem.
EP SNG NG
47 PREDLOG
1.3. Informiranje
"Informacija je sveta vladar" je stavek, ki čedalje bolj dobiva na pomenu. Brez informacij ne
moremo pričeti z aktivnostmi za učinkovito rabo energije in tudi uspeha ni pravega, če informacij
o doseženih rezultatih ne širimo naprej.
Odgovorni delavci v SNG morajo dobivati informacije od usposobljenih institucij in sredstev
javnega obveščanja, jih kritično obdelati in na primeren način posredovati naprej ostalim
delavcem.
Informiranje mora biti stalno in nenehno prisotno, kajti le na ta način bo ideja o učinkoviti in
varčni rabe energije prodrla v zavest vseh.
Energetsko knjigovodstvo je osnovni instrument energetskega managementa in predstavlja
zajemanje, obdelavo in arhiviranje podatkov, povezanih z nabavo in porabo energentov in energij.
Za ta namen je na trgu nekaj računalniških orodij, ki ne stanejo nič ali zelo malo in so v veliko
pomoč pri energetskem knjigovodstvu.
Energetski management ali ravnanje z energijo ima v splošnem naslednje funkcije:
oblikovanje in določitev ciljev,
analiza in načrtovanje energetskih potreb,
zagotavljanje in raba energije,
nadzor rabe energije in stroškov za energijo (s kontrolno funkcijo, energetskimi
meritvami, centralnim vodenjem, energetskim knjigovodstvom in obdelavo stroškov za
energijo),
izvajanje ukrepov za varčevanje energije (znižanje rabe nosilcev končne energije s ciljem
zniževanja stroškov, skrb za varstvo okolja, povečanje zanesljivosti oskrbe),
energetsko nadzorstvo (načrtovanje, kontrola, informiranje in koordiniranje, svetovanje).
Energetski manager, oziroma odgovorna oseba za energetiko (hišnik, vzdrževalec) ima naslednje
naloge:
stalen nadzor uporabe in stroškov za energijo,
pobude za izvajanje projektov varčevanja z energijo,
informiranje in koordinacija glede energetskih vprašanj,
sodelovanje pri vseh investicijskih odločitvah glede energetskih vprašanj.
EP SNG NG
48 PREDLOG
2. Investicijski ukrepi
2.1. Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki in vračilni
roki
V naslednji tabeli je povzetek ukrepov učinkovite rabe energije URE, ki jih predlagamo, da jih v
objektih izvedejo.
Problematiko URE je potrebno natančneje definirati s projektom pred izvedbo ukrepa.
Prioritete niso postavljene glede na vračilni rok, temveč glede na dejansko nujnost izvedbe
ukrepa.
V tabeli so bile upoštevane naslednje cene energije:
elektrika – srednja cena iz leta 2009: 118,49 €/MWh
daljinsko ogrevanje: 97,40 €/MWh
2.2. Izračun možnih prihrankov energije
Prihranki toplote in elektrike so zaokroženi na cela števila.
Št Opis ukrepa Možni letni prihranki
Investicija
Vračilni rok
Prioriteta
MWh € € (let) - ORGANIZACIJSKI UKREPI
1 ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov – ocena 1 %
3 300 - - I
2 pravilno prezračevanje, nadzor nad prižiganjem luči, lokalnih klima naprav, kontrola puščanja
vode, nastavitev in kontrola temperatur, termostatskih ventilov…- ocena 1 %
3 300 - - I
3 ciljno spremljanje rabe energije, energetski management in energetsko knjigovodstvo –
ocena 1 %
3 300 - - I
INVESTICIJSKI UKREPI
4 Električna energija: učinkovita razsvetljava, prenova odrske
razsvetljave, zamenjava navadnih žarnic z varčnimi, senzorski in časovni vklop/izklop
razsvetljave
10 1200 10000 8,3 III
frekvenčna regulacija črpalk in ventilatorjev 8 950 8000 8,4 III
EP SNG NG
49 PREDLOG
5 Toplotna energija: sanacija in ukrepi URE v TPP,
sanacija razvodnega omrežja, delitev na ločene ogrevalne veje z ločeno avtomatsko regulacijo,
s črpalkami s FR, vgradnja regul. ventilov na dvižne vode in hidravlično uravnoteženje
omrežja
17 1700 15000 8,8 II
6 Zamenjava klimatov in sanacija distribucijskega omrežja
41 4000 300000 75 III
Hlajenje tehničnih kabin s fan-coili zajeto v hladilnem sistemu
Vgradnja toplozračnih zaves nad vhodnimi vrati 2 200 8000 40 III
Hladilni sistem z reverzibilnimi toplotnimi črpalkami
35 3500 180000 51 II
7 Solarni sistem za pripravo STV opcijsko
9 Ovoj zgradbe SNG NG: izolacija strehe,
izolacija fasad, zamenjava/dograditev oken in vrat,vsi ukrepi na ovoju
284 27700 380000 13,7
II
10 Meritve po večjih porabnikih ocena 2 %
7 700 5000 7,1 III
11 Centralni nadzorni sistem – razširitev ocena 3 %
10 1000 10000 10 IV
12 Ostali manjši ukrepi URE ocena 2 %
7 700 20000 29 IV
Tabela 12: Prihranki, investicijski stroški in vračilni roki v URE
Poleg nujnih ukrepov URE, ki jih predlagamo za izvedbo, so tudi ukrepi, ki bodo prišli na vrsto za
izvajanje po tem, ko bodo akutni problemi odpravljeni. Gre za ukrepe, ki prav tako prispevajo k
URE, vendar jih ni smiselno izvesti, dokler ni objekt saniran.
Dodatni investicijski ukrepi, ki jih predlagamo za izvedbo v naslednji fazi bodo:
kontrolirano prisilno prezračevanje ali klimatizacija vseh prostorov, za katere je zahtevana
minimalna količina svežega zraka v novem Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb
(UL RS 42/02);
vgradnja rekuperacije v ventilacijah sanitarij;
dopolnjena in izboljšana regulacija TPP, ogrevalnega sistema in priprave STV;
centralni računalniški nadzorni sistem;
merjenje rabe energije po porabnikih (ogrevanje, priprava STV, ventilacija…).
Ocenjujemo, da bi z izvedbo teh ukrepov lahko dodatno zmanjšali rabo energije za 15 – 20 % in
bistveno izboljšali kvaliteto bivanja. Povečal se bo tudi nadzor nad rabo energije in stroški.
EP SNG NG
50 PREDLOG
Z vsemi predlaganimi ukrepi za zmanjšanje porabe toplotne energije bi se teoretično zmanjšala
poraba toplotne energije celotnega objekta s sedanjih 868 MWh/a za okoli 395 MWh/a, oziroma
za 46 %.
Ker vsi ukrepi niso izvedljivi v bližnji prihodnosti in se njihov učinek ne sešteva linearno (npr.
ukrepa izboljšanja regulacije, vgradnja regulacijskih ventilov in izolacija objekta ne pomenijo vsote
prihrankov posameznega ukrepa), lahko pričakujemo, da bo z izvedbo ukrepov prihranek skupaj
dejansko okoli 300 MWh/a, oziroma 35 %. Velja za celoten objekt. Nemogoče je izračunati,
koliko bi znašal prihranek samo za SNG, ki sedaj porabi 344 MWh za ogrevanje, ker je potrebno
toplotno zaščititi celoten objekt.
2.3. Potreben čas za vračilo investiranih sredstev
Prihranek pri stroških za ogrevanje v SNG bo pri ceni 97,4 €/MWh 29.220 € letno. Investicije v te
ukrepe bodo znašale okoli 900.000 € in se bodo povrnile v 30 letih. Roki so relativno dolgi, ker
gre za gradbeno sanacijo, ki pa je nujna.
Prihranek pri stroških za električno energijo bo po uvedbi najučinkovitejših ukrepov znašal 20
MWh/a, oziroma 2.400 € letno. Potrebna investicija znaša 18.000 € in se povrne v 7,5 letih.
2.4. Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje
Temeljita toplotna zaščita zgradb in naprav za pretvorbo in transport toplotne energije ima več
dobrih učinkov:
dobro toplotno zaščitene zgradbe in naprave imajo majhno toplotno prehodnost in zato
manjše izgube toplote, kar posledično pomeni manjši strošek za ogrevanje
pri gradbenih konstrukcijah z manjšo toplotno prehodnostjo je površinska temperatura
gradbenega elementa višja, kar vpliva na prijetnost bivanja,
zaradi manjše porabe goriva je tudi količina okolju škodljivih snovi, ki se sproščajo pri
sežigu fosilnih goriv, manjša.
Zmanjšanje emisij zaradi izvedbe ukrepov URE bo naslednje:
zmanjšanje emisij CO2 zaradi uvedbe ukrepov URE – toplotna energija
ΔCO2,og = 300 * 0,200 = 60 ton/a
zmanjšanje emisij CO2 zaradi uvedbe ukrepov URE – električna energija
Ker se pri nas večji del električne energije pripravlja v termoelektrarnah, ki so tudi proizvajalci CO2,
lahko z zmanjšanjem rabe električne energije vplivamo na zmanjšanje onesnaževanja. Zmanjšanje
emisij CO2 zaradi ukrepov URE pri rabi električne energije bo torej:
EP SNG NG
51 PREDLOG
ΔCO2,el = 20 * 0,53 = 10,6 ton/a
Skupno letno zmanjšanje emisij bo torej:
ΔCO2 = 71 ton /a
EP SNG NG
52 PRILOGE
V PRILOGE
Priloga 1: Lokacija objekta
Priloga 2: Tlorisi tipičnih etaž
Priloga 3: Avla, dvorana, strojnice, detajli
Priloga 4: Raba električne energije
Priloga 5: Raba toplote
Priloga 6: Elaborati gradbene fizike in izkazi toplotnih karakteristik stavb
Priloga 7: Prihranki toplotne energije
