Upload
others
View
4
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Zasnova požarne varnosti mora imeti tako
tekstualni kot grafični del.
Koncept (vsebina) izdelave Zasnove požarne
varnosti (ZPV)
POŽARNI SCENARIJ IN ZASNOVA
POŽARNE VARNOSTI
ŠIRJENJE POŽARA NA
SOSEDNJE OBJEKTE
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
EVAKUACIJSKE POTI IN SISTEMI
ZA JAVLJANJE IN ALARMIRANJE
NAPRAVE ZA GAŠENJE IN
DOSTOPI GASILCEV
Vsebina
ZPV
1. načrtovanje požarnih in dimnih sektorjev,
2. definiranje požarne odpornosti,
3. požarna zaščita prehodov med požarnimi sektorji,
4. odziv na ogenj za gradnjo objekta predvidenih gradbenih proizvodov,
5. predvideni sistemi aktivne požarne zaščite,
6. energetski prostori (kotlovnica, tehnični prostori za električne
instalacije, strojnice sistemov aktivne požarne zaščite),
7. ukrepi varstva pred požarom pri načrtovanju električnih, strojnih in
drugih tehnoloških napeljav v objektu:
odvod dima in toplote, sprinklerski sistemi, stabilne gasilske
naprave, varnostna razsvetljava, varnostno napajanje, tehnološke
napeljave
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
(1) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru določen čas ohrani potrebno nosilnost, kriterij R.
(2) Stavbe morajo biti razdeljene v požarne sektorje, če je to nujno za omejitev hitrega širjenja požara v njih. Razdelitev v požarne sektorje in njihova velikost sta odvisni od:
namembnosti stavbe,
velikosti in drugih arhitekturnih lastnosti posamezne stavbe,
proizvodnega procesa, ki poteka v stavbi, ter od
vrste in količine gorljivih snovi v stavbi,
vgrajenih oziroma postavljenih sistemov za gašenje in
drugih izvedenih požarnovarnostnih ukrepov.
(3) Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni taki gradbeni materiali oziroma gradbeni proizvodi, ki:
se težko vžgejo,
v primeru vžiga oddajajo majhne količine toplote in dima in
omejujejo hitro širjenje požara po površini.1. načrtovanje požarnih in dimnih sektorjev,
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
Ob požaru mora zgradba zdržati vplive požara toliko časa:
da bo možna varna evakuacija,
da bo zagotovljeno varno posredovanje gasilcev in
da bo zgradbo po požaru mogoče popraviti in jo še naprej
uporabljati (ni nujno).
preprečiti se mora nekontrolirano širjenje požara in s tem varnost
okolice, varnost same zgradbe in vsebine zgradbe.
Idealno vzeto bi morale stene stropi in tla zadržati toploto in dim v
prostoru, kjer je požar nastal (POŽARNI SEKTOR/CELICA). Zato ne
smejo prevajati toplote v sosednje prostore, ostati mora nepropusten
za pline in pri tem zdržati vse obremenitve ves čas trajanja požara ali
vsaj nek v naprej določen čas, zahteve (REI).
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
Pri zagotavljanju te zahteve je potrebno opredeliti naslednje požarne
ukrepe:
Načrtovanje požarnih in dimnih sektorjev
Definiranje požarne odpornosti
Požarna zaščita prehodov med požarnimi sektorji
Odziv na ogenj za gradnjo predvidenih gradbenih proizvodov
Energetski prostori (kotlovnica, stojnice sistemov AJP,…)
Ukrepi varstva pred požarom pri načrtovanju elektro, strojnih in
drugih tehnoloških napeljav v objekti, ki zavzemajo
Odvod dima in toplote
Sprinklerski sistemi
Stabilne gasilne naprave
Varnostno napajanje
Varnostna razsvetljava in tehnološke napeljave
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
Požarni sektor, zahteve:
v ŠPV ali ZPV je potrebno za vse požarne sektorje in dele stavb jasno
definirati:
Požarne lastnosti nosilne konstrukcije
Požarne lastnosti gradbenih elementov, ki omejujeo hitro širjenje
požara po objektu
Razdelitev objekta v požarne
sektorje (oznaka PS-1,PS-2, itd..
na načrtih)
Odvod in kontrolo dima in toplote
sprinklerske sisteme
varnostno napajanje
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
Uporabljajo se razredi požarne odpornosti elementov
gradbenih konstrukcij iz tabele 3 (TSG).
Pri projektiranju in gradnji je treba v nekaterih primerih
upoštevati tako zahteve za požarno odpornost (R)
nosilne konstrukcije (tabela 4) kot zahteve za požarno
odpornost (E in I) mejnih gradbenih elementov požarnih
sektorjev (tabela 5).
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
zahteve za požarno odpornost
(R) nosilne konstrukcije
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI Velikost požarnih sektorjev
OPOMBA! Velikosti veljajo le če je požarni sektor v eni etaži. Če se požarni sektor razteza čez dve ali več etaž, velikosti ne smejo presegati 50% predpisane dovoljene velikosti požarnega sektorja. Požarni sektor se sme raztezati skozi največ tri etaže, OMEJITEV TSG
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
zahteve za (R)
Okvirne vrednosti
konstrukcija Debelina (v cm) Odpornost (v minutah)
Poln opečni zid 12 (neometan) 12 (ometan)
60 120
Opečni zid iz votlakov 10 (ometan) 22 (ometan)
60 120
armiranobetonski zid 10 (neometan) 18 (neometan)
60 240
Armiranobetonski steber (zaščitna plast betona min 2.5 cm)
20/20 25/25 30/30
30 60 120
Armiranobetonska plošča (zaščita armature min 2 cm)
10 12
60 120
Lesena medetažna konstrukcija 30
Armiranobetonski nosilec 20x40cm Debelina zaščitnega sloja 2.5 cm Debelina zaščitnega sloja 4 cm Debelina zaščitnega sloja 5 cm
30 60 120
Predelna mavčnokartonska stena Obojestranska enojna plošča Obojestranska trojna plošča
30 90
Obešeni mavčnokartonski stropovi Od 30 do 90
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
Jeklena konstrukcija
JEKLENA KONSTRUKCIJA:
Kritična temperatura med 350 °C in 650 °C, odvisno od izkoriščenosti
in namembnosti objekta, npr. pri temperaturi okoli 600 °C jeklo izgubi
cca 75 % začetne nosilnosti
Pri temperaturi okoli 400 °C se začnejo pojavljat viskozne deformacije
– najpogostejši vzrok za porušitve oz. odpoved materiala pri povišanih
temperaturah
Linearni toplotni raztezek konstrukcijskih jekel je cca. 14.10-6 K-1
Npr 10 m dolg element se pri 500 °C podaljša za cca 7 cm, če so
ovirani temperaturne deformacije, lahko povzroči bistveno
povečanje NSK (osne sile).
Iz zgoraj povedanega lahko sklepamo, da mora biti jeklena
konstrukcija požarno zaščitena (obloge, obrizgi,…)
REŠITEV CILJNI (PERFORMANČNI) NAČIN PROJEKTIRANJA
Delnos spoznamo tukaj oz. predmet POŽARNA VARNOST; POK;
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
Jeklena konstrukcija
Zaščita jeklene konstrukcije
OBRIZG OBLOGE, premazi
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
AB KONSTRUKCIJE
- Pri višjih temperaturah (požar)pride do raztezanja materialov → notranje napetosti
- Nevarnost različnih temperatur (površina-notranjost) →napetosti
- Izparevanje vode – pritisk pare v notranjosti naraste → eksplozijsko luščenje betona
Spremembe betona ob povišanju temperature (vir.: Pajek, L, Požarna zaščita betonskih konstrukcij)
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
AB KONSTRUKCIJE
ZAŠČITA ARMIRANEGA BETONA:
Zaščita armature z dovolj debelim slojem betona.
Nenosilne stene Nosilne stene
standardna
požarna
odpornost
minimalna
debelina
betonske stene
(mm)
standardna
požarna
odpornost
minimalna
debelina
betonske stene
(mm)
EI 30 60 REI 30 120
EI 60 80 REI 60 130
EI 90 100 REI 90 140
EI 120 120 REI 120 160
EI 180 150 REI 180 210
EI 240 175 REI 240 270
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
LESENE KONSTRUKCIJE
KONSTRUKCIJE
Hitrost oglenenja
mehak les (smreka, jelka, bor) – 0,7-0,8 mm/min,
trd les (hrast, kostanj, javor) – 0,5 mm/min.
Požarna odpornost med 20 in 70 minutami, oglje zaščitni plast za notranjost.
Pri 100°C se natezna trdnost v smeri vlaken zniža za 10%, upogibna trdnost za 30 %, tlačna trdnost v smeri vlaken za 50% in modul elastičnosti od 30-50%.
ZAŠČITA LESENIH KONSTRUKCIJ
Obloge (mavčno-kartonske).
Premazi (površinski, globinska zaščita).
Povečanje dimenzij glede na pričakovano debelino oglenenja in zahtevo R
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
zahteve za požarno odpornost
(E in I) mejnih gradbenih
elementov požarnih sektorjev
Pomembno!
Pri stavbah, kateri deli imajo različno požarno odpornost, se pri določitvi odpornosti mejnih elementov vedno upoštevajo najvišje zahteve za del stavbe
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBI
zahteve za požarno odpornost
(E in I) mejnih gradbenih
elementov požarnih sektorjev
Primeri – Lesene stene, elementi
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVI
Zahteve za materiale, obloge v PS
Na zaščitenih poteh mora minimalni razred odziva oblog na ogenj ustrezati zahtevam v tabeli 10
Ne glede na drugi odstavek te točke morajo obloge na zaščitenih poteh v:
stavbah s prostori za veliko uporabnikov, stavbah za zdravstvo (CC-SI -
1264), prevzgojnih domovih, zaporih, vojašnicah, stavbah za nastanitev
policistov in gasilcev (CCSI - 12740), stavbah za posebne namene (CC-SI -
113), industrijskih stavbah (CC-SI 125) z nevarnimi kemikalijami (kemična
industrija),industrijskih stavbah (CC-SI 125) z več kot 600 MJ/m2
požarne obremenitve, stavbah za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno
delo (CC-SI – 1263), stanovanjskih stavbah z oskrbovanimi stanovanji
(CC-SI – 11222), ustrezati najmanj A2-s1,d0 za stene in strope,
najmanj Cfl-s1 za tla na hodnikih in najmanj A2fl s1 za tla na
stopniščih.
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVI
Zahteve za materiale, obloge v PS
Če v tej tehnični smernici ni drugače
določeno, mora minimalni razred odziva
oblog na ogenj v tistih prostorih, kjer se
zadržuje večje število ljudi (čakalnice,
jedilnice, prostori za prireditve, ipd. ) ali
ljudje v njih bivajo (npr. hotelske sobe),
ustrezati zahtevam v tabeli 11.
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVI
Zahteve za materiale, obloge v PS
Ne glede na namembnost prostorov mora
minimalni razred odziva oblog na ogenj v
prostorih za veliko uporabnikov ustrezati
zahtevam v tabeli 12.
IZJEME:
na igriščih športnih dvoran (CC-SI 12650), na odrih stavb za kulturo in razvedrilo (CC-SI 12610) in v podobnih primerih dovoljena lesena talna obloga, klasifikacije Cfl-s2.
V primeru kadar so v stavbi različne namembnosti (pisarne+trgovine, ind. obrat + pisarne, ipd….) velja:
za obloge znotraj prostorov uporabiti material, ki ustreza namenu prostora,
za obloge na evakuacijskih poteh pa material, ki ustreza najvišji zahtevi za posamezen
namen uporabe znotraj stavbe ali znotraj tistega dela stavbe, ki je vezan na obravnavano evakuacijsko pot
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVI
Širjenje požara po notranjosti
stavb
POŽARNA VRATA:
Požarna vrata morajo zagotavljati ustrezno zaščito odprtin v požarnih stenah. Če v tej tehnični smernici ni drugače določeno, morajo imeti požarna vrata enako požarno odpornost kot stena, v katero so vgrajena. Razredi požarne odpornosti so določeni v standardu SIST EN 13501-2.
INŠTALACIJSKI JAŠKI:
Požarna odpornost zaščite prehodov inštalacij mora biti enaka požarni odpornosti gradbenega elementa, skozi katerega inštalacija prehaja.
ODVOD IN KONTROLA DIMA IN TOPLOTE
Cilji zaščite z ODT so:
zaščita ljudi in živali (v prvi fazi požara),
podpora gasilcem pri gašenju,
varovanje stavb.
NARAVNI (NODT) ali PRISILNI (MODT)
NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN
ŠIRJENJE POŽARA PO STAVI
Požarna vrata, Standardni
testi (EI,c-samozapiralo)
POŽARNA VRATA:
Standardni testi
Primer
POŽARNA OKNA
Standardne zahteve, testi
POŽARNE LOPUTE
PREBOJI
elektro, inštalacijski,…
Na kaj je potrebno paziti pri načrtovanju NODT: ◦ Mesta vgradnje prezračevalnikov, odmiki od sten,
razdalje med prezračevalniki ◦ Velikosti prezračevalnikov ◦ Način odpiranja ◦ Zahteve za napajalne vodnike ◦ Zahteve za rezervno napajanje ◦ Zahteve glede materialov, vpliv vetra, snega, itd…
Smernica za načrtovanje in zahteve: SZPV 405-1- NAPRAVA NODT
Smernica SZPV 405 – 2 NARAVNI ODVOD DIMA IZ STOPNIŠČ (original VdS221)
Na kaj je potrebno paziti pri MODT: ◦ Izbira sistema MODT (IVS, klasični, itd…)
◦ Velikosti jaškov, mesta namestitve ventilatorjev, hitrosti zraka, odmiki od sten, mesta odvodnih rešetk v dimni coni, itd…
◦ Zahteve glede materialov kanalov, temperaturni obstojnosti, časovnem delovanju
◦ Zahteve za ventilatorje
◦ Mesto odvodov na prosto in zajemov zraka
1. zagotavljanje hitre in varne evakuacije:
a. maksimalne dolžine evakuacijskih poti,
b. izračun širin evakuacijskih poti po požarnih sektorjih,
c. evakuacijska stopnišča,
2. sistemi za javljanje in alarmiranje.
EVAKUACIJSKI SISTEMI ZA
JAVLJANJE IN ALARMIRANJE
(1) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na
voljo zadostno število ustreznih evakuacijskih poti in izhodov na
ustreznih lokacijah, ki omogočajo uporabnikom hitro in varno
zapustiti Stavbo.
(2) Če je glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe to
nujno, morajo biti za zagotovitev hitre in varne evakuacije uporabnikov
stavbe ter hitrega posredovanja gasilcev v stavbi vgrajeni sistemi za
požarno javljanje in alarmiranje.
EVAKUACIJSKI SISTEMI ZA
JAVLJANJE IN ALARMIRANJE
EVAKUACIJSKI SISTEMI ZA
JAVLJANJE IN ALARMIRANJE Dolžine evakuacijskih poti
EVAKUACIJSKI SISTEMI ZA
JAVLJANJE IN ALARMIRANJE Dolžine evakuacijskih poti
EVAKUACIJSKI SISTEMI ZA
JAVLJANJE IN ALARMIRANJE
Dolžine in širine evakuacijskih
poti
EVAKUACIJSKI SISTEMI ZA
JAVLJANJE IN ALARMIRANJE
Število in razporeditev stopnišč
1. notranji hidranti (suhi, mokri),
2. suhi dvižni vodi,
3. zunanji hidranti (na gradbeni parceli, javno vodovodno omrežje),
4. zagotovitev skupne požarne vode za vse sisteme gašenje,
5. določitev gasilnikov (Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih
aparatov 67/2005),
6. načrtovanje neoviranega in varnega dostopa za gašenje in reševanje:
postavitev površine za gasilska vozila ob stavbi,
dvigala za gasilce,
7. nadzor vpliva požara na okolico.
NAPRAVE ZA GAŠENJE IN
DOSTOPI GASILCEV
NAPRAVE ZA GAŠENJE IN
DOSTOPI GASILCEV
(1) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da so glede
na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe ob požaru:
zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih požarov, ki jih
lahko uporabijo vsi uporabniki,
zagotovljene naprave in oprema za gašenje, ki jih lahko uporabijo
usposobljeni uporabniki in gasilci,
vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara.
(Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov 67/2005),
(2) Zagotovljen mora biti neoviran in varen dostop za gašenje in
reševanje v stavbi.
NAPRAVE ZA GAŠENJE IN
DOSTOPI GASILCEV Postavitev in oznaka gasilnikov
NAPRAVE ZA GAŠENJE IN
DOSTOPI GASILCEV
Delovne in postavitvene
površine za gasilce
Intervencijske
površine in dovozne
poti za gasilce
Grafična
Vsebina
ZPV
Požarna odpornost
nosilnih in predelnih
elementov
Meje požarnih in
dimnih sektorjev
Evakuacijske poti in
varna mesta
Povečana požarna
nevarnost
Oprema za gašenje
za gasilce
Vgrajeni sistemi
aktivne požarne
zaščite
Oprema in naprave
za gašenje požarov
Grafični del se mora izdelati po pravilih tehniškega
risanja: ◦ na arhitekturnih podlogah se prikažejo simboli požarno
varnostnih ukrepov,
◦ risbe morajo biti v ustreznem merilu, ki omogočajo, da se
osnovne veličine lahko tudi preprosto izmerijo (npr. dolžine
evakuacijske poti),
◦ na vsaki risbi mora tudi biti glava risbe, podobno kot to
velja za ostale načrte po ZGO-1.
Legenda uporabljenih grafičnih znakov/simbolov