EPONYMON FRACTURA zlom po imenih- COLLES zlom radiusa na lokotipinem mestu volarna stran- SMITH zlom radiusa nasprotno od Collisa dorzalna stran- MONTEGGIA zlom ulne (obiajno na sredini) in luksacija radiusa proksimalno- GALEAZZI je obratno od Monteggia zlom radiusa in luksacija ulne distalno- DUPUGTREN (dipitren) kontraktura palmarne fascije in zlom glenja B tipa

zlom zunanjega zlenja v projekciji sindezmoze- MAISOMEUVE zlom glenja nad sindrzmozo zlom fibule z rupturo

sindezmoze (C tip) in rupturirana je tudi sindezmoza tibiofibularna sindezmoza- MALGAIGNE zlom medenice pokodovane so vse tri medenine kosti

DOGODKI PO ZLOMU1. Koagulacija koagul med kostema kri, kostno tkivo, miice, kite, hrustanec,

ligamenti2. Formacija mehkega tkiva- po 3 tednih od koagulacije je nastal e mehki kalus- po 3 tednih repozicija je e prepozna, ker nastane e trd kalus posledica so

varus, valgus,...3. Formacija trdega kalusa po 3 tednih pride do preoblikovanja v trd kalus

SALTER HARRIS pet oblik1. Klasina oblika epifizioliza z zlomom2. Pokodba kosti nad epifizo3. Pod epifizo4. Vzdol epifize5. Unienje epifize kompresija trakcija z utemi, pokodovana epifize se ne

povrne invalidnost.Zlom ZELENE VEJE pri otrocih ovojnica se nabere okrog zloma kosti, zlom se na sliki na vidi zdravljenje s takcijo.LAESIO SANATIONIS motnje sanacije- Delayed union zamujeno zdruevanje zloma da po 3eh tednih e ni mehkega

kalusa po zlomu- Slow union mehki kalus se zane tvoriti po 3eh tednih kasneje kot ponavadi- Non union ali Pseudarthrosis ni zdruevanja kosti ni mehkega kalusa po 6ih

tednih po zlomu.Motnje sanacije kosti nastanejo zaradi slabe imobilizacije. e imobilizacija ne dri (fragmenti niso pri miru, motena cirkulacija), z operacijo reimo frakturo, vendar je zravljenje enako dolgo kot konzervativno.

PSEUDARTHROSIS ni kontakta med kostmi- Pseudartrosis fibrosa fibrozno tkivo je med kostmi- Neoartrosis (sklep, ki ga ni) e je med fragmenti tekoina- Float pseudarthrosis (flotantna) fragmenti plavajo, fragmenti so atrofini in ni

nobenega kontakta med njimi, ta oblika je najhuja.

KIRURKA OSKRBA RANEPrimarna oskrba rane se vri v prvih 6-ih urah. Primarno odloena oskrba rane pa dan po tem nanaa se na dogodke, kjer je prisoten e drug specialist. Rane takoj ne ivamo, iva se ele naslednji dan. O sekundarni oskrbi rane govorimo takrat, kadar se je pacient pokodoval pred dnevom ali tednom.

COMBUSTIO EPIDERMODERMALE (opekline)- superficiale hiperemija koe- intermedia mehurki, sivo-bele barve- profunda nekroza poakamo, da se nekroza lokalizira (to jr dobro gojie za

klice), nato naredimo nekrotomijo, potem pa plastiko (odvzame se epidermis).

KOAGULACIJATromboplastin:- se nikoli ne nahaja v krvi (to je e patoloko prisotnost tromboplastina v krvi)- vloga tromboplastina je, da se protrombin pretvori v tombin- K vitamin damo v protrombinski fazi.

ZAPLETI PRI POKODBAHTrombo flebitis:- vname se vena s trombozo- povrinska- vidi se rdeina vzdol vene; povije se spodnji ud in pacient mora gibati.Flebotromboza:- bolnik mora mirovati razredimo tromb- bolniku se da heparin- noga je oteena.Tromboza arterije:- ne tipamo pulza.obliteracija zaprtje ileokluzija zoenje ile

PPF PRIMARNA PATOLOKA FIBRINOGENOLIZATo je posledica koagulacije. Namesto, da se strdek koagulira se strdek lizira. Rezultat PPF in DIK je krvavitev.

DIK DESEMINIRANA INTERVASKULATNA KOAGULACIJA- podkone krvavitve- to je defekt po pokodbi, en substrat (tomboplastin) je v krvi, ki ga obiajno ni.

SHOCK OKok je kadar so okirani mogani ali nek drug organ. ok je kadar je perfuzija tkiva spremenjena v katerenm koli tkivu.- haemorraghia: haemorraghia per diapedesim subkutane krvavitve,

subkuniktivne krvavitve (kadar je ila poena)- insufficientia cordis: infarkt, kronina odpoved, nazadostna funkcija srca- insufficientia coagulations: patoloka koagulacija - DIK- distributio: vazomotorine spremembe zaradi nemira v glavi pri ustvenem

oku- circulatio- anaphylaxia: reakcija antigen antitelo- nevrogenes- sepsis- hypoxia - hypoxia centrum vitale prizadeti mogani - anaerobus

- acidosis: pH se zane spreminjati- insufficientia enzymes: encimi se iztirijo patoloki metabolizem (metabolismus

pathologicus)- ischhaemia cordis circulatio: e srce ne dela dobro motnje cirkulacije- insufficientia pulmonis hypoxia + retentio CO2- insufficientia hepatis detoxificatio- ischhaemia renis oliguria, anuria + coagulatio.Pri opeklinskem oku, ni oka zaradi koe, ampak zaradi prizadetisti jeter in ledvic.Terapija:Anafilaktini ok- primemo ga za spodnjo eljust in naredimo retrofleksijo glave; sprostimo dihalno

pot- adrenalin damo samo v primeru anafilaktinega oka- kisik - pri vseh oblikah oka- infuzija- antihistaminiki: prepreimo semipermeabilnost il (krvavitev per diapedesim)- vit. C na koncu.

POLITRAVMAPristop k bolniku pri politravmi:- hemorragia- thoracis injuries- abdominal injuries- head injuries- locomotion injuries.

THORACIS INJURIES- pneumothorax apertus- pneumothorax compressus- emphysema mediastinale- thorax instabilis - heart temponade.

Buellav drainage: mastavimo med 5. in 6. rebrom.

Kompresijski ventilni pnevmotoraks je zelo nevare; nevarnost smrtnega izida; hitro je potrebno narediti razbremenitev.Enphysema pulmonum zrak v pljuih, ne sme ga biti preve (enako kot pri astmi, ne more narediti izdiha).Enphysema mediastinale nabiranje zraka v mediastinumu; to je smrtno nevarno; drenao naredimo v 4. medrebrnem prostoru z leve v kranialno smer.Compressio thoracis Sindrom Perthes BrownPrsni ko je dolgo asa pod pritiskom. ile, kapilare popokajo in nastanejo krvavitve nastanejo petihije zaradi napetosti. Petihijalne krvavitve v oeh in na prsnem kou nam kaejo, da gre za kompresijo prsnega koa.Pri haematothoraxu naredimo Buellovo drenao.

Paradoksno dihanje nastane zaradi nestabilnosti prsnega koa. V asu inspirija se prsni ko zoi, v asu ekspirija se prsni ko raziri, vse gre ravno obratno kot normalno.

ARDS ACUTE RESPYRATORY DISTRESS SYNDROME akutna respiratorna insuficienca funkcija organa ne zadostujePEEP POSITIVE END EXPIRATORY PRESSURE pozitiven pritisk na koncu izdiha ena glavnih terapij

POKODBE GLAVETopa pokodba glave je odvisna od mase in hitrosti deformacija. Deformacija nastane zaradi tega, ker so kosti fiksirane s ivi suturami. Tudi pri pokodbi moganskega debla pride do nezavesti.

Spaciokompresivni sindromTo je sindrom kompresije v nekem prostoru (v glavi), ki nastane ali pa nastane zaradi znanih vzrokov. Znaki: motnje zavesti, dihanja (bradikardija, Cheyne Stockesovo dihanje), spremenjene zenice, motnje refleksov (Babinski refleks), pritisk divergentne oblike(velika razlika med sistolo in diastolo), iroke zenice(midriatine zenice).

NERVE INJURIES- NEUROPRAXIA: ni motorinega odziva, lahko imamo parezo, lahko je motena

tudi senzibiliteta (parastezije, disestezija, anestezija). V tem primeru se poaka tri tedne in po tem se naredi EMG in se ugotovi ali je nevropraksija;

- AXONOTMESIS: ne vemo ali je ruptura, kompresija, brez motorinega in senzorinega odgovora. Ugotovimo ali je akson v celoti pokodovan ali samo mielin potem lahko priakujemo spontano reponacijo (1 mm/dan). TINELOO znak s kladivcem se preveri po 1mmm ali bolnik uti ali ne. Dela se perkusija. Da se ivec reponira je potrebno 1 leto. e je pokodovan cel akson, gre za hudo pokodbo;

- NEUROTHMESIS: ni kontinuitete, ivec je v celoti prekinjen.

HEAD INJURIES NISTAGMUS motorini nemir ritmini gibi zrkelPTA posttravmatska amnezija oseba se spomni dogodkov do pokodbe, po pokodbi pa ni ve ne veRTA retrogradna travmatska amnezija oseba se ne spomni dogodkov do pokodbe

Syndroma postcommotionisPri postkomocijskem sindromu so v ospredju nevrovegetativne manifestatice (motnje) spremembe v ritmu bitja srca, boleina v glavi, motnje vida, teka komunikacija, spremembe barve koe.

HAEMATOM CRANIOCEREBRALE

1. haematom epidurale kri se nabira nad duro, obiajno je pokodba arterijska2. haematom subdurale obiajno venska pokodba3. haematom subarahnoidale pri rupturi anevrizme, tudi pri travmi, politravmi4. haematom intercerebrale med tkivom v moganih.

CAG centralna arterijografija gre v arterijo karotis in vidi cel sistem il v glavi

CHEYNE STOCKESovo DIHANJETipino dihanje za spaciokompresijski sindrom. Ritem ne enakomeren, s plotvim in globokim dihanjem ter obasno apneo.KUSMAULOVO DIHANJE upoasnjeno in poglobljenoMETABOLINO DIHANJE pri diabetesu pri hipoglikemiji, ko je bolnik v nezavesti; patoloko dihanje.

e gre za motnje zavesti, se zenice spremenijo:- ozke motorine: pri upoasnjenih reakcijah plu, ne pri spaciokompresijskem

sindromu, pri globokem spancu- zelo ozke: zavest zelo motena, v globokem spanju, patologija v moganskem

deblu, slaba prognoza, zavest ni tonizirana- iroke: po spaciokompresijskem sindromu, pri hematomu, ne reagira na luko.

TRAVMA SCORE1/3 od setevka GCS + travma score = stanje bolnika

GLASGOW COMA SCALEBolnik lahko dobi 3-5 tok. GCS delamo vsak dan, e spremljamo stanje bolnika.

MOTNJE ZAVESTI- kontinuirano: stalno motena zavest, comotio cerebri- paraksizmalne: prehodno motena zavest, epilepsija

Kontinuirane motnje zavesti1. splone lezije- infekcije- intoksikacije- metaboline motnje- komocijo moganov- vaskularna insuficienca anevrizma, kap

2. lokalne lezijea. supratentorialno (v glavi)- abscesi- ciste- hemoragije- maligne lezije- kontuzije

b. subtentorialno (deblo, mali mogani, hrbtenjaa)- vaskularne motnje v moganskem deblu- hemoragije v malih moganih.

LOKOMOTION INJURIESINJURIES OF THE SPINE- distorsio: hrbtenica je pokodovana (steznik 3 tedne, nato pa fizioterapija)- Whiplash: pokodba kot posledica deceleracije (pospeek); udarec je zadaj v

glavo in gre glava naprej in spet nazaj. Pri tej pokodbi gre za pokodbo zadaj, lahko pa gre tudi za pokodbo trupa.

- pokodba mehkih tkiv z nevropatologijo: hrbtenjaa, korenina, ganglij,...- protruzija disci intervertebralis: ligamenti so pokodovani, lahko senzorini in

motorini deficit.

INJURIES OF THE NECK SPINE- vekrat so pokodbe densa axisa- distorsia: boleina pri fleksiji in ekstenziji vratu- luxatins and fractures without neuropathology- ni nujno, e je luksacija vretenca, da so prisotne pareze- e je pokodba od C1 do C4 je velika ogroenost za dihanje.

SPINE INJURIES- hip flexion: integrity L2- shank extension: integrity L3- foot dorsal flexion: integrity L4- foot abduction: integrity L5- foot plantar flexion: integrity S1.Pokodbo hrbtenjae lahko zdravimo konzervativno in operativno. Operirajo takrat kadar gre za nevropatologijo. Imobilizacija pride v potev pri odsotnosti navropatologij.Z operacijo doseemo stabilizacijo hrbtenice in s tem je okrevanje hitreje.STEZNIK pokodba hrbtenice- tritokovni- tiritokovni

Zakaj pride do sesedanja corpusa?Pri zgodnji imobilizaciji hrbtenice pride do sesedanja spongioznega korpusa vretenca to je posledica, e bolnik ne miruje tri tedne po zlomu vretenca (tvorba kalusa), s tem si za vedno unii hrbtenico, posledica po enem letu.

Kako poteka pomo pokodovancu? Reevalna veriga: PP + NMP + PREVOZ + BOLNINICA. Vsi lani morajo biti vrsti, da veriga dri.Epidemiologija travmatologije je naraanje t.pokodovancev v portu, prometu in na delu.REANIMACIJAA (air way) sprostitev dihalnih poti defleksija glave (zvrnemo glavo navzad), pomik sp.eljusti naprej in navzgor, oistiti usta in relo. Trojni manever pri pokodbi vratne hrbtenice.B (breathing) umetno dihanje 2x vpihni, nato kontrola pulzaHOLGER-NIELSEN METODA- ponesreenec lei na trebuhu, prvi gib izdih, 2 gib vdihSILVESTROVA METODA- ponesreenec lei na hrbtu, prvi gib vdih, drugi izdihC (circulation) umetna cirkulacija zunanja masaa srcaPulz tipamo na-a.carotis, a.femoralis, a.brachialis(otroci)Hitrost masae pri odraslih je 60/min. pri otrocih 100-120/min. razmerje umet.dihanje, masaa je 2:15e od zastoja srca ni poteklo ve kot 1 minuta PREKARDIALNI UDAREC povzroi manji el.draljaj-sproi spontano srno akcijo, uporabimo ga pri odraslem z prej zdravim srcem, pri bolniku, ki je prikljuen na monitor, pri bolniku z A-V blokom, udarimo z viine 30 cm.

D (definitive care) definitivna oskrba zdravnik naj oivljanje po potrebi raziri oz.dopolni z dodatnimi ukrepi in z dajanjem nekaterih zdravil.ZDRAVILA, KI JIH DAJEMO MED OIVLJANJEMADRENALIN- delatira ile v srcu, ostale ile zoi. Damo ga takoj, ko vidimo da po 3 min.masaa nima uspeha, ne da bi akali dg.EKG. stimulira sinusne vozlje srca (miokardno kontraktibilnost, perfuzijski pritisk, ob asistoli spodbuja el. aktivnost)Na BIKARBONAT- ker se zaradi zastoja dihanja in srca v organizmu razvije metabolina acidoza, normalizira acidobazno ravnoteje(pogoj za vspostavitev spontane srne akcije)KALCIJEV KLORID- zviuje miokardno kontraktibilnost, zviuje ventrikularno vzdraljivost, podaljuje sistolo srca. Ne smemo ga dati skupaj z Na bikarbonatom, ker se meanica obori.XYLOCAIN- medikamentozni defibrilator pri fibrilaciji ventriklov, dajemo ga poasi i.v. ali v infuziji, v manjih dozah ga dajemo pri tahikardijah, e se te pojavijo po uspenem oivljanju.ATROPIN-reducira tonus vagusa in izbolja atrioventrikularno prevodnost srca- pospei delovanje srca. Dajemo ga pri trdovratnih bradikardijah in po hipotenzijah po uspenem oivljanju.KISIK-popravi hipoksijo v organizmu, med oivljanjem nujno imprej zaeti z dajanjem kisika.

ZAVESTJe funkcija nemotenega, usklajenega delovanja doloenih predelov mog.debla in mog.skorje. loveku omogoa, da se zaveda sebe, da je orientiran v asu in prostoru, da smiselno reagira na vplive okolja.NEZAVEST- stanje deprimiranih mog.funkcij. Ni bolezen, ampak je nevaren znak nekega osnovnega bolezenskega dogajanja v organizmu, zunanji draljaji ne izzovejo nobenega draljaja ve. V nezavesti ugaajo obrambni refleksi in miije postaja ohlapno IVLJENJSKO OGROENIPatoloka stanja, ki se izraajo z nezavestjo: nezavest zaradi nenadnje motnje regulacije krvnega obtoka v moganih, zaradi intrakranialnih procesov in pokodb, zaradi motenega metabolizma, zaradi zastrupitev.SINKOPA- je transamitorna motnja zavest, nastane zaradi motnje v moganskem deblu, vendar ne vemo zakaj. Pacient ni ne pove, samo pade vznak, ni se ne spomni.KOLAPS- je prehodna motnja funkcije, je najmileja oblika motnje zavesti, kratkotrajna nezavest zaradi hipoksije CS. Predno pade skup e kaj pove-ree (RR, tahikardija, bledica)VZROKI: zunanji: slab zrak, vlana vroina, nenadna boleina,... notranji: slabokrvnost, lakota, razline bolezni,...NEZAVEST ZARADI INTRAKRANIALNIH ZAPLETOVSOMNOLENCA- stanje zoane zavesti, kontakt z bolnikom je moen, vendar otekoen, na klic in boleino odreagira, vendar takoj pade nazaj v prejnje stanje spanje, pogosto je zmeden.SOPOR(semikoma)- pacient je v plitki nezavesti, na klic ne odreagira ve, na boleino e, pogosto je nemiren.KOMA- je v globoki nezavesti, na boleino ne reagira ve, obrambni refleksi so ugasli.

GCS-GLASGOV SHEMA- stanje moganske pokodbeODPIRANJE OI (od 4-1 toke) normalno odpira -4 t odpira oi de na ukaz 3 t odpira oi na boleino 2 t ne odpre oi 1 tMOTNJE GOVORA (od 5-1 toke) normalna motorika -5 t premikanje ust le na ukaz 4 t premikanje ust nesmiselno 3 t premikanje ust na boleino 2 t se ne premikajo 1 VERBALNA KOMUNIKACIJA (od 6-1 tok) normalna k. 6 t pogovor na ukaz 5 t posamezne besede 4 t godrnjanje 3 t govor na boleino 2 t brez besed 1 tNajveje t. tok je 15, najmanje t. tok je 3. im-manje je t. tok, slaba je prognoza. Dober prognostien znak je od 9 tok naprej.DEKORTIKACIJA- pokodba sive mase. e so samo fleksijski gibi, ni za priakovat da se vrne kvaliteta miselnosti.DECEREBRACIJA- celotni mogani. e so samo ekstenzijski gibi, ni povezave med najvijimi strukturami (centri)kl.smrtodpoved vitalnih centrovna aparatihLUCIDNI INTERVAL-kljub pokodbi glave vse vredu (moramo loiti od dilirija) moto-psiho-motorien nemir. Padec na glavo brez kontrole zavesti je lahko usoden (smrt)TRANZITORNE MOTNJE ZAVESTI-kolaps, epi-napad, sinkopaKONTINUIRANE MOTNJE ZAVESTI- somnolenca,sopor, koma

KRVAVITVEJe iztekanje krvi iz srca ali krvnih il. Kri se pri tem izgublja direktno navzven ali pa v telesne votline oz. v mehka tkiva v okolju il.Patoloka krvavitev- pokodba tkiv in s tem tudi il, razlina obolenja krvi in oiljaFizioloka krvavitev- menstruacijaKrvavitev je nevarna za hipovolemijo ( se volumen tekoin). Splona pomo je nadomeanje tekoin- poasi (infuzija), primerna lega, kisik, metabolizem (Na karbonat- zaradi acidoze), ele nato MgCl, CaCl, analgetikiKrvavitve po izvoru: krvavitev iz srca, arteriolna , venozna, kapilarna, parenhimatozna (difuzna)krvavitev, krvavitev votlega organa.Krvavitev po lokalizaciji: zunanja manifestna (zaradi pokodb), notranja okultna (posledica topih pokodb, v votle org. v telesne votline, v okolno tkivo)Pacient, ki krvavi: toi o slabosti, se mu megli pred omi, mu umi v uesih, je bled, koa hladna, pospeeno diha, utrip in slabo tipljiv

OKJe patoloko dogajanje v organizmu, ko zaradi kritino zmanjanega pretoka krvi nastane napredujoa hipoksija in okvara tkiv. okovno stanje je odsev cirkulacij v

mikro in makrocirkulaciji. Nevarna je motena perfuzija tkiv in s tem oskrba celic s kisikom ter odplavljanje produktov metabolizmov.VRSTE OKA: travmatski najpogosteji vzrok so pokodbe (zunanja in notranja krvavitev), hemoragini - posledica hitre in velike izgube krvi (pokodbe velikih il, srca, notranjih krvavitvah abdomna) kardiogeni - zaradi motenega in nezadostnega delovanja srca , hipovolemini - akutna insuficienca krvnega obtoka, zaradi velike izgube telesne tekoine, predvsem plazme (obsene opekline, pri ileusu, obolenju prebavil s hudimi driskami in bruhanjem), anafilaktini zaradi burne reakcije Ag in Ab v organizmu, ob kateri se izloa preve histamina in njemu podobnim snovem), septini pri obsenih infekcijah (pokodba cirkulacijskega sistema), nevrogeni redka oblika (zaradi funkcionalnih in organskih motenj, ki ima vpliv na tonus ilja).Vsem oblikam oka je skupno: postopno ali naglo pride do padca RR, prizadetost ledvic, plju (glavni okovni organ), mogan, srca,jeter.TIPINI ZNAKI razvitega oka: nizek RR, povian in ibko tipljiv pulz, bleda koa in vidne sluznice, okovni indeks prek 1, hladen in lepljiv znoj, periferna cianoza, hitro plitvo dihanje, apatinost, zmanjano izloanje urina.Potek oka- hipoksija, anaerobno izg., encimska iztirjena, patologija metabolizma, okvara sten ilja, intravaskularna koagulacija.LATENTNI OK I.stadij izguba krvnega volumna nad 10%, komaj zaznavni zaetni znaki centralizacije krvnega obtoka, pulz, koa bleda, RR najprej pade, nato se vrne na normalo, kasneje poasi pada, predvsem se manja amplituda.MANIFESTNI OK II. stadij izguba krvnega volumna nad 20%, pulz, koa hladna, znojna, bleda, cianoza koe, postopno padanje RR, manjanje njegove amplitude, zmanjan pretok krvi v vanih organih, znaki edema (hropci).DEKOMPENTAZORNI OK III. stadij pacient lei mirno, je prizadet, pulz na periferiji komaj tipen, koa hladna, znojna, cianoza, RR (70mmHg), povrno in poasno dihanje, anemija,anurija, huda acidoza., lahko nezavest.TERAPIJA OKA:Infuzijska nadomestitev plazme transfuzija - tistemu, ki je izgubil veliko krvi, tega ne dajemo pri kardiogenem oku.Podpora dihanju in oksigenaciji kisik obvezno pri vseh oblikahAnalgetiki ublaitev bolein ne dajemo pri kardiogenem in opeklinskem okuNeutralizacija acidoze Na bikarbonat dajemo samo pri manifestnem okuKortikosteroidi priporoljivi e posebno pri pokodovanih pljuih ali kadar sumimo na edem v moganih, dajemo jih v visokih dozah in poasi(i.v.-dexametazon)Adrenalin samo pri anafilaktinem oku, pri drugih je kontraindiciran in kodljiv.Pri anafilaktinem oku dajemo adrenalin, kalcij, antihistaminike, kortikosteroide, aminofilin.Pri edemu glotisa je nujna takojna intubacijo.Pri edemu larinksa (Quinkejev edem), ne pride v potev intubacija, naredimo traheotomijo.

POKODBENastanejo zaradi kvarnih vplivov na telo. Pokodbe so: mehanine (tope, zaprte- zaradi topega udarca, odprte pokodbe- pokodovana tudi koa,sluznica, rana), toplotne, kemine, elektrine.RANA - vulnusJe nasilno povzroena prekinitev kontinuitete koe ali sluznice. So povrinske in globoke.

Poznamo: praske- odrgnine, vreznina in vsekanina, raztrganina, vbodnine, vstrelnina, vgriznina. Komplikacije: krvavitev (1.neposredno po pokodbi, 2.kasneje iz e oskrbljene krg.rane), infekcija- okuba.Primarna krg.oskrba- Fridrikov as-v 6-ih urah po pokodbiPrimarno odloena krg.oskrba- v prvih 6-ih urah, vse je enako razen ivanjaSekundarna krg.oskrba- pojav zapleta, pacient priel po 6-ih urahPrimarna oskrba: toaleta, ekscizijski izrez, ivi, cepljenjePOKODBA KI SE NANAA NA MEHKE DELE: LACERACIJA-raztrganina- kontinuiteta ni prekinjena, zdravljenje 6 tednov, RUPTURA- kontinuiteta je prekinjena, DISTORSIO- zvin- rehabilitacija 3 tedni, pri manjih sklepih 2 t., CONTUSIO udarnina (oteklina + krvavitev), COMMOTIO pretres, CONQUASSTIO zmekaninaPOKODBA KI SE NANAA TRDE DELE: FISSURA poena kost, razpoka, okvarjena kontinuiteta, ABRUPCIJA (odlom delka) pokodovan en delek, FRACTURA zlom, kontinuiteta ni ohranjenaWhiplash pokodbe- nastanejo, ko dobi udarec od zadaj (kot udarec z biem)MEHKI + TRDI DELI: LUXATIO (izpah) kost gre iz sklepa, izpah je vedno distalno od sklepa, kost se redko pokoduje.KOMPLIKACIJE PRELOMOV KOSTI: ok (pri prelomu vejih kosti, zaradi hudih bolein in krvavitev na mestu preloma, ), pokodba il in ivcev (ostri konci prelomljenih kosti, e imobilizacija ni pravilna in zadostna), infekcija (pri odprtih zlomih), maobna embolija (pri hujih, obsenih prelomih, temelji na bolj ali manj izraeni blokadi krvnega obtoka v pljuih in v moganih zaradi hudo motene kapilarne perfuzije in s tem nevarno zmanjane oksigenacije tkiv teh organov. Znaki: teko dihanje, cianoza, RR, motnje zavesti, petehije ne koi in v oesnih veznicah).Znaki prelomov: boleina v predelu preloma, oteklina in pogosto krvava podpludba koe na mestu preloma, spremenjena oblika (deformacije in neuporabnost uda) , patoloka gibljivost, krtanje (krepitacije) kostnih fragmentov.Celjenje zlomov: pogoj za nemoteno celjenje je dobra vaskularizacija kosti in neprekinjena imobilizacija do zacelitve. Naela zdravljenja zlomov: imbolj natanna repozicija fragmentov, vrsta fiksacija fragmentov, neprekinjena imobilizacija, imprejna aktivacija ekstremitete.KOMPLIKACIJE OSIFIKACIJE- ZAKOSTENEVANJE- DELAYED UNION (zamujeno), SLOW UNION (upoasnjeno), NON UNION (ni zaceljeno)as sanacije kost je 6 tednov, e ne je to delayed union, po 9.tednih je slow union, po 12 tednin non unionPSEUDOARTROZA je lani sklep, nastane zaradi neustrezne imobilizacije ali okube.ZDRAVLJENJE POKODB: konzervativno- klasina (mavec, longeta), sodobna (ortoza), statina, dinamina (damo funkcijo prizadetemu delu- funkcionalna- ortoza).Dinamina- SARMIENTOV MAVEC- fleksija do neke meje, popolni izteg, oblika londonskega kornja + anteriorna zaita kolena. Lepe zlome brez dislokacije lahko zdravimo funkcionalno- mirovanje.Zlom POGAICE z dislokacijo zdravimo op. z zuggurtung metodo, brez dislokacije pa konzervativno, z mavevem varovalom za 1-2 tedna. Pogaico odstranimo pri mono zdrobljenih zlomih.Zdravljenje se ne glede na vrsto ne spremeni ampak se spremeni funkcija.Operativno- ZUGGURTUNG METODA- z 2 icama ovitima v osteosintetine materiale (dve ici damo noter, preluknamo kost, ez damo elastino ico v obliki

osmice in privijemo, na drugi strani pritegnemo z drugo ico).TH- 2.meseca. Prevez 3 dan po op.- imobilizaciji (kadar ne vemo kaj je pokodovano pustimo, da se kost reponira 3. tedne. Operiramo zato, da kosti vrnemo anatomijo.Transplantacija kostnih delov, mikrovaskularna kirurgijaZAPLETI (PO OP., POKODBI): MB. SUDECK (lahko med op. ali med konzervativno th.)- pride do dekalcinacije sklepa, Ca in P odgovorna za kostno zasnovoVOLKMANOVA FRAKTURA- zaradi pokodbe miica odmre, defict v cirkulaciji pelje v ishemijo (patoloki metabolizem) miinega tkiva- atrofija- kontraktura.

POKODBE RAMENSKEGA OBROADIAFIZA sanacija 6 -8 tednov, RAMA imobilizacija 3 tedniPOKODBE LOKOMOTORNE MANETE -Pacient ne more dati roke za hrbet, ne more sklenjenih rok dvigniti nad glavo, ne more rotirat roke.REPOZICIJA NADLAHTNICE- PO HIPOKRATU-izpahnjeni ud se iztegne (ekstenzija), past v pazduho- reponiramo. PO KOCHLERJU- nevarneji,noveji upognemo 90 in delatiramo (lahko se zlomi vrat humerusa)HABITUALNI- ponavljajoi se izpah se operira ali pa bolnik lei na trebuhu na robu postelje, teko da mu roka visi dol, v roko mu damo ute obremenitev lahko sproi spontano repozicijo.

EPONIMI ZLOMI, ki so po avtorjihMONTEGGIA- nanaa se na atebrahium, zlom ulne, z izpahom radiusa proksimalno (zlom v zg.trtini ulne in prednji izpah glavice koelnice)GALEAZZI- nanaa se na antebrahium, zlom radiusa, z izpahom ulne distalnoZa sanacijo ULNE potrebno 8 tednov, za sanacijo RADIUSA 6 tednov., (izpah RADIUSA 3 t.)COLLES- fraktura radiusa na lokotipinem mestu deformacija na dlanni strani, (volarno), roka visi, th-repozicija, imobilizacija v volarni fleksiji + deviaciji ulne, po 3 tednih se imob. odstrani, roka v fizioloki poloaj, spet 3 t. Imobil.SMITH- zlom dorzalno, th- tiimo navzdol, roka gre gor, imobil. V dorzalni fleksiji, pustimo 3 t., nato v fiziolokem poloaju imobil. spet 3 t. (skupaj 6 t.)DUPUYTREN- se nanaa na dlan zlom pri bazi prve dlannice, na palevi strani. Th. Konzervativno, vasih op.(dislokacije).Za sanacijo DLANNICE potrebno 6 tednov, za sanacijo FALANG 3 tedne,Za sanacijo MALIH SKLEPOV NA ROKI 2 tedna.MAISONEVE PRONATIO DOLOROSA- delni izpah glavice koelnice, nastane pri potegu, dvigu otroka za eno roko. Povzroa boleino. Th- mora se uvrstiti anularna vez

POKODBE MEDENICEas sanacije je 3 mesece (12 t.). FRACTURA MALGAIGNE- najteja pokodba medenice. Th.- zunanja fiksacija pubinega prstana, 2 x 3 tange, s tem doseemo mobilnost. Po sanaciji je oblika ohranjena, funkcionalnost pa ne (skrajava). Derotacija je na raun stegnenice, rotacija na raun medenice. Comocio (pretres)-je samo prehodno (npr. inkontinenca). LCA- ligamentum conciotum anterius, LCP- lig.conciotum posterius

VRSTE ZLOMOV PO KOTUPAUWELS 1- kot manji kot 30 th- osteosintezaPAUWELS 2- kot med 30 in 60, PAUWELS 3 kot veji kot 60Manji je kot, bolja je prognoza. V varusu je bolj izravnan (treba reponirat, op.), v valgusu je bolj poeven (ni treba reponirat, ni op.). pri mlajih naredimo osteosintezo, pri starejih vstavimo protezo.KOLENOPokodbe kite, patele ali ligamenta- ne more stegnit noge. Navikularna kost ima najslabo cirkulacijo. Th.-zuggurtung metoda. Pokodba meniskusa inkarceracija kolena (noga ostane upognjena). Th.- ortoskopija (2 inciziji po 1 cm)TRIADA KOLENA- ruptura medialnega ligamenta, medialnega meniskusa in anteriorno krinega ligamenta.LIGAMENTI imobilizacija 6-8 tednovSKONI SKLEPTibia, fibula, petnica, navikularka, talus je centralnoZa sanacijo distalnega dela TIBIE (golenice) 10 tednov, Za sanacijo FIBULE (menice) 6-8 tednovPokodbe skonega sklepa-ABC sistem se nanaa na sidesmoso (-negibni sklep)A pod sindesmozo, B v viini sindesmose, C nad sindesmosoZa sanacio SKONEGA SKLEPA je potrebno 10 tednovGOLENSanacija 6 tednov, Pokodbe kondilusa, STOPALOTalus lahko se vname, lahko postane nekrotien. Ne vemo koliko asa rabi za sanacijo., Stopalnice, Prstnice sanacija 3 tedniPALECZlom pri bazi 1. dlannice se operira to je BENETOV ZLOM sanacija 6 tednovOstale dlannice se ne operira, e se le da se jih zdravi konzervativnoIMOBILIZACIJA - palec je zase (je sam), ostali 4. prsti sozase(vedno sta po dva skupaj) so s svojimi konicami proti sredini. Fleksija je veja proti mezincu. Pronacija ko vidi manj dlani, supinacija, ko vidi ve dlani. Ve dlani vidi bol je v supinaciji.COMMOTIO CEREBRIPostravmatska amnezija (PTA), Retrotravmatska amnezija (RTA)ARAS- ascendentni retikularni aktivacijski sistem, Motnje vida, Motnje ravnotejaPostkomocijski sindrom (psihoorganski sindrom)-duevne in telesne motnjeHAEMATOMA CRANIOCEREBRALE Haematoma epidurale (prisotnost lucidnega intervala) Haematoma subdurale (tipina motnja zavesti) Haematoma subbrahnoidale (pozitivni meningialni znaki) Haematoma intracerebrale (krvavitev v samem peranhimu)Kadar zamudimo ali nepravilno ocenimo haematoma pride do SPACIOKOMPRESIVNEGA SINDROMA. e pravilno in pravoasno ocenimo haematom ne pride do tega sindroma. Ovira pretok moganske tekoine (kri pritiska na mogane)PATOLOGIJA ZAMUDE-Motnje zavesti, Spremembe v pulzu in krvnemu pritisku (sistolini gre navzgor, diastolini navzdol), DIVERGENCA-tlak (distolien in sistolien) narazenzaetek tahikardijeKONVERGENCA- tlak (diastolien In sistolien) skupajzaetek bradikardije

POKODBA GLAVEKako jo ugotovimo: krvavitev iz odprtih pokodb na glavi, e tee likvor je pokodovana glava pri bazi. e je samo krvavitev ni nujno. Da je pokodba pri bazi. Tudi mogani lahko iztekajo iz glave- to je tipien znak pokodbe baze. Mogani lahko iztekajo iz uesa, nosu,...POKODBE PRSNEGA KOAReber, prsnega koa v celoti, zunanji ali notranji pnevmotorax, ventilni pnevmotoraksTh- billau dreinage z evakuacijo krvi in zraka razbremenimo p.ko REBRA sanacija 6 tednovNESTABILEN PRSNI KO-pendelluft (paradoksno dihanje)- pri vdihu se p.ko pogreza, pri izdihu izboi.POKODBA UROTRAKTANajpogosteji znak je hematurija. Diagnoza- intravenozna urografijaPokodba ledvic- ruptura- odstanimo ledvico, pri manji pokodbi, ledvico pustimo konzervativno zdravljenje.

IMOBILIZACIJA, SANACIJAZLOM HUMERUSA (NADLAHNICE) 12 tednov (3.mes), LUXATIO HUMERUSA (razrahljanje) rehabilitacija 3 tedni, COLLUM (vrat) HUMERUSA 4 tedne,ULNA (podlahtnica)- sanacija 8 tednov, COLUM FEMUR- 3 meseceZLOM KLJUNICE 3.tedni, PRI OTROKU 2 tednaZLOM NAVIKULARKE(olniek) ZAPESTJA sanacija 3 meseceIZPAH KOMOLCA imobilizacija 2 tednaDISTALNI PRISKLEPNI ZLOM 10 tednovENO VRETENCE za sanacijo potrebuje 3-4 meseceIZPAH LUNASTE KOSTI (os lunatum)-imobilizacija za 3-4 tedneREPARACIJA POKODOVANEGA TKIVA 6 tednovINDIKACIJE ZA OPERACIJOSlabe repozicije zlomov, Nestabilni zlomi, Sklepni zlomiPatoloki zlomi (pri rakovih obolenjih), Stanje pokodovanca

POKODBE HRBTENICEPAREZA- ko je zaetek flagcidna oblika (vse mehko)PLEGIJA- se nadaljuje spastina oblika (vse je trdo)Fleksija kolka integriteta L2, Ekstenzija goleni integriteta L3, Dorzalna fleksija noge integriteta L4, Abdukcija noge integriteta L5Plantarna fleksija noge integriteta S1

POKODBE VRATNE HRBTENICEPokodba zg,dela (do 3 vretenca C1 in C2), Pokodba sp.dela (od C3 - C6)

TRAUMA SCORETETJE RESPIRACIJ- 12-24 v min - 4 t.

24-40 v min - 3 t40 v min. in ve - 2 tdo 12 v min. - 1 tbrez respiracije - 0 t

RESPIRATORNA EKSPANZIJA- normalna - 1 tZ retrakcijo - 0 t

SISTOLNI KRVNI TLAK- 90 mmHg in ve - 4 t70 90 mmHg - 3 t50 70 mmHg - 2 tdo 50 mmHg - 1tbrez tlaka 0 t

KAPILARNO POLNJENJE- normalno 2 tUpoasnjeno 1 tBrez polnjenja 0 t

TRETJINA GCG

POVPRENI ASI CELJENJA ZLOMOV NEKATERIH KOSTIHUMERUS- pars proksimalis 4 t, pars diaphysis 6 t, pars distalis 4 tANTEBRACHIUM- ena kost 8 t, obe kosti 8 - 10 tFEMUR- reg trochanterica 8 t, pars diaphysis 8 t, pars distalis 8 tCRURIS- pars proximalis 6 t, pars diaphysis 8 t, pars metaphysis 8 12 t, pars melleolaris 6 tCOLUMNA VERTEBRALIS- 12 - 16 t

UTESNITVENI SINDROMJe sindrom utesnjene miine loe. Nastane zaradi povianega tlaka v zaprtih miinih loah. Povian tlak nastane zaradi otekline, krvavitve v miico ali zunanjega pritiska. Prizadeti ud je bled, zateen, mono bole. e otesnitvenega sindroma ne zdravimo pride do odmrtja miic.Wolkmanova kontraktura (nadlaket, podlaket) in drugo.

OSTEITISBakterijsko vnetje kosti. TH- drenaa s cevkami, rano odpremo ali vstavimo gentamianske kroglice (7-10 dni), izpiranje z ringerjevo raztopino pri AKUTNI obliki.Pri KRONINI pa se pojavijo fistule iz katerih izteka gnoj. Odpreti nekrektomija odstraniti kostne sekvestre.

Kajjeepidemijapokodbe? Pokodbeprometa,delainportaMrlikepege: Od30mindo1ureposmrtiArestsrca ZastojsrcaSilvestermetoda,bolniklei? NahrbtuHolgernelsonovametoda? BolnikleinatrebuhuXylocain? MedikamentoznadefibrilacijasrcainprotiboleinamPosledicaoka? Zastojurina?Izpahstegneniceprimladih? RepozicijaZlomulne 8tednovZlomkljunice Priotrocihvrstaimobilizacijaza2tednaZlomipopawelsu? 1st.=30*,2st.=3060*osteosinteza,3st.=nad60*endoproteza.

(manjikotboljaprognoza,vejikotslaba)Zdravljenjezlomapetnice Operacijsko,(prizdrobljenispongoplastika)Zlomdlannicezdravljenje? 6tednovKolikijedrugikotpoPawelsu? med30in60stopinjKajnespadakmiicamramenskegaobroa? Trapeziusasceljenjaligamentov? 6(8tednov)Notranjaosteosintezafiks.Humerusa? Vrathumerusasezdravi4tedn?Dislokacijainzlomradiusazdravljenje 6tednovDislokacijainzlommenice(fibula) Funkcionalnoinbrezmavca(68t)

Sudekovabolezenpoteka? MedzdravljenjeminrehabilitacijoBenetovzlom? assanacije6tednov(lahkokonzervat.)Funkcionalnaimobilizacija? Ortoza

Kajjeposledicaupoasnjenegaceljenja? NepravilnanastavitevfragmentaVolkmanovakontraktura Slabaprekrvavitevinmiinakontrakturaesezlompo3mesecihnezaceligovorimoo? NonunionKajjepokodbapriMonteggia? zlomvzg.tretjinipodlahtniceinprednjiizpahglavicekoeljniceDelniizpahglavicekoelnice? Pronationdolorosa(zelobolee)Kajpomenipolitravma? PokodbeorganovvrazlinihsistemihZakajjepomembenprekordialenudarec? KotspodbudasrniakcijiKajseprejpojaviprioku? EncimskemotnjeDislociranizlomvratustegn.Pristarejipopul.Sezdravi: OperativnospomojoprotezeVstanjumanifestnegaokase: ZmanjaizloanjeurinaSpomojoglasgowlestvicekomejemono: UgotovitistanjemoganskepokodbeKajjeprimarnoodloenakirurkaoskrba? Oskrbaeistidando6hKolikoasajepotrebnozasanacijonavikularnekostizapestja? 3meseceLokotipinizlomradiusabrezdislokacijeseimobilizira: Vfiziolokempoloajuroke(kot90)Kolikoasajepotrebno,dasezacelizlomulnebrezdislokacije? 8tednovPonesreenatriadakolenaje:

Rupturakolateralnegamedialnegalig.,medialnegameniskusainprednjegakrinegaligamenta

Alijemono,daseskrajaasceljenjazlomaspomojostabilneosteosinteze? NeKajjeznailnozazlomvratustegnenicezdislokacijo? SkrajavaudazlateralnodeviacijoKolikoasajepotrebnozasanacijozlomamedeninekosti? 3meseceZlompogaicezdislokacijosezdravi: SpomojozuggurtungmetodeNestabilenprsnikojeposledica: ZlomareberKajjespaciokompresivnisindrom? OvirapretokamogansketekoineKolikoasajepotrebnozasanacijozlomafibule(menica)? 6tednovKajpomenibullaudrainage? EvakuacijakrviinzrakaizplevralnevotlineVprimeruhematurijejepotrebnonajprej: NaredimointravenoznourografijoTopapokodbaglavejevzrokza: Deformacijoglavevceloti(oz.odvisnokakohudajepokodba)Kolikojetretjikotpopanvelsu? Vejiod60stopinjAlisosamozlomidolgihkostinevarnizamaobnoembolijo? DaAlijemonoiztekanjemoganovvprimerupokodbelob.dna? JemonosamovprimeruodprtepokodbekraniumaKajjenajboljpomembnodativanafilaktinemoku? AdrenalinKolikoasajepotrebnozaceljenjeruptureligamenta? 6tednovnegledenanainzdravljenjaOdprtizlomisonajboljnevarniza: InfekcijoKajjedelovanjemiicrotatornemanete? NotranjainzunanjarotacijanadlahtiKolikoasajepotrebnozasanacijozlomanadlahtnice(humerus)? 12tednovKajjeznailnozaparenhimatoznepokodbevtrebuhu?

KrvavitveArds? PoslabanodelovanjepljuKateriodnatetihzlomovjezlommedenice? MalgoignizlomKdajsezanerazgivbavanjepoosteosintezizlomagoleni? impreje(odvisnokakiodg.so)?Kajjefluentnapsevdoartroza? LanisklepzardivnetjiKolikotokpritejemovgsctraumascorelestvici? tretinaPrilpprojekcijihrbtenicepokodovaneclahko? PokrinogovkolkuKateripnevmotoraksjenevaren? odprtiKaterostanjenajmanjogroaivljenje? nezavestDoesapridevpljuihpripnevmotoraxu? Akumulacijeco2

Kaknojezdravljenjezlompo1.Stopnjipopawelsu? Dobraprognozazaradimajhnegakota(

Kajpomenisudekovakostnaatrofija? kostnodekalcinacijoKdajsezanerazgibavanjepoosteosintezizlomahumerusa? ele3tednepoosteosintezi(impreje)KajpomeniVolkmanovakontraktura? isheminokontrakturomiinegatkivazatrofijoBenettovzlomzdislokacijosezdravi? operativnoKolikoasajepotrebnozakonzervativnozdravljenjeruptureligamenta? 6tednovpoimobilizacijiKajjevzrokzaupoasnjenoceljenjezloma? nestabilnaimobilizacijaKolikoasasepovprenozdravizlomkljunice? 3tednevoprtnikuKolikenjeritempriCheyneStakesovemtipudihanja? neenakomerenzglobokimiinplitvimifazamiKdajsepritejejo4tokezasistolinikrvnitlakvtraumascore? Kojetlak90mHginveLokotipinizlomradiusapoCollesuseimobilizira? vpoloajuvolarnefleksijeinulnarnedeviacijeKdajseimobiliziraudporepozicijiizpahnjenenadlahtnice imobilizacijanadlahtisezane3tedenporepozicijisklepaKajsepojavikonekdokolabira,prikolapsu? samotranzitornemotnjezavestiKajpomenipronationdouloreus? izpahglaveradiusaizobronegaligamentaKolikoasajepovprenopotrebnozasanacijozlomavratustegnenice? 3mesece(najnanj)Kdajsezanehojazberglamipooteosinteziglenja? e3.danpoosteosinteziOdprtezlomezdravimo: operativnoVkaknemstanjujeudnastraniMalgoignegazlomamedenice? VpoloajulateralnerotacijeKdajsepojavilucidniinterval? PopojavuepiduralnekrvavitveZlomglenja? 6tednov,mavec

TARAVMATOLOGIJA

Izpitna vpraanja:

1. Cardias arest je? zastoj srca

2. Mrlike pege se pojavijo? 30min 1h po smrti

3. Xylocain se uporablja pri boleinah in defibrilacijo srca

4. Pri umetnem dihanju po Silvestru lei bolnik? na hrbtni strani telesa

5. Takrat kadar se po 3. mesecih zaraanja zloma na rtg slikah vidijo robovi fragmentov, govorimo o stanju?

Non union, ali e o psevdoartrozi

6. V kaknem stanju je ud na strani pokodbe Malgoignega zloma stegnenice? ud je rotiran na lateralno stran in je v abveraciji

7. Ali je mono zdraviti komunikativni zlom nadlahtnice v funkcionalni imobilizaciji? ne

8. Koliko asa je povpreno potrebno da se zaceli zlom radiusa? 2 meseca 10 tednov

9. Kaj pomeni sudekova kostna atrofija? kostno dekalcinacijo

10. Kdaj se zane razgibavanje po osteosintezi zloma humerusa? ele 3 tedne po osteosintezi

11. Kaj pomeni Volkmanova kontraktura? ishemino ontrakturo miinega tkiva z atrofijo

12. Benettov zlom z dislokacijo se zdravi? operativno

13. Ali se as celjenja zloma v mavcu razlikuje od asa celjenja po osteosintezi? se ne razlikuje

14. Koliki je drugi kot po Pauwelsu? med 30 in 60 stopinj

15. Kaj je posledica oka? zmanjano izloanje urina

16. Koliko asa je potrebno za konzervativno zdravljenje rupture ligamenta? 6 tednov po imobilizaciji

17. Kaj je vzrok za upoasnjeno celjenje zloma? nestabilna imobilizacija

18. Koliko asa se povpreno zdravi zlom nadlahtnce? 3 4 mesece konverzativno

19. Koliko asa se povpreno zdravi zlom kljunice?

3 tedne v oprtniku

20. Koliken je ritem pri Cheyre Stakesovem tipu dihanja? neenakomeren z globokimi in plitvimi fazami

21. Kdaj se pritejejo 4 toke za sistolini krvni tlak v trauma score? Ko je tlak 90 mHg in ve

22. Kaj je funkcionalna imobilizacija ortoza

23. Lokotipini zlom radiusa po Collesu se imobilizira? v poloaju volarne fleksije in ulnarne deviacije

24. Kdaj se imobilizira ud po repoziciji izpahnjene nadlahtnice mobilizacija nadlahti se zane 3 teden po repoziciji sklepa

25. Kaj se zgodi ko nekdo kolabira? samo tranzitorne motnje zavesti

26. Kaj pomeni pronation douloreus? izpah glave radiusa iz obronega ligamenta

27. Koliko asa je povpreno potrebno za sanacijo zloma vratu stegnenice? 3 mesece

28. Kdaj se zane hoja z berglami po oteosintezi glenja? e 3. dan po osteosintezi

29. V primeru hematurije je najprej potrebno? narediti intravenozno urografijo

30. Ali samo pri zlomu dolgih kosti obstaja nevarnost maobne embolije? ne ker so nevarne tudi pokodbe drugih tkiv

HITER POVZETEK IN PRIPRAVA NA IZPIT

- pri komotio moganov je motena zavest- Wilplasch deceleracija- kompresijski ali ventilni pnevmotoraks je najhuji- as od pokodbe do znakov se imenuje lucidni interval- lavage izpiranje votline; drenaa odpre in odstrani- Chein Stocksovo dihanje neenakomeren ritem, apnea, globoko in plitvo- Kusmaulovo dihanje upoasnjeno in poglobljeno- Spaciokompresijski sindrom posledica kraniocerebralne pokodbe- pokodba ckalkaneusa Boelerjev kot nepravilno zdravljenje pes planus- celjenje stopalnice ali dlannice 6 tednov- falange: imobilizacija (levkoplast ez sklep) 3 tedne- kolaps je funkcionalna odpoved moganov- okovna pljua kontudirana pljua- pnevmotoraks plua so kolabirana- pri epilepsiji je vedno motena zavest- nestabilni kolenski sklep kolateralna ligamenta (stranska nestabilnost), LCA

(predalni fenomen nestabilen sklep anterjorno in posteriorno)- pri fakturi kondilov tibie je obremenitev v asu celjenja kontraindicirana zaradi

hrustanca; celjenje traja 6 tednov- fraktura distalnega dela tibije se celi 10 tednov- skoni sklep: A pod sindezmozo, B v viini, C nad sindezmozo (ruptura

sindezmoze)- PEP parcialni del proteze distalni del je proteza- TEP totalna endoproteza- koleno (meniskus), e ne more ne flektirati ali ekstendirati koleno- e pacient ne more extendirati kolena jo lahko ovira patela, kita, m. Quadriceps- izpah patellae tutor mavec 14 dni bergle- pokodba medenice: pokodba anteriorno fiksater; pokodba SA sklepa OP;

pri zlomu vseh treh kosti Wabreviacija (skrajava) brez rotacij- skrajava + zunanja rotacija je zlom vratu stegnenice- luxacijo stegnenice flexia kolena + valgus kolena- Pauwels, e je kot manji je ud blie telesu; bolja je prognoza- Bennetts fracture zlom baze prve dlannice, OP- Prstnice se vedno imobilizirajo z mavcem po 2 prsta zaradi fiziologije- fractura os scafoideum se imobilizira za 6 tednov ali pa 3 mesece; slaba

cirkulacija; nevarnost aseptine nekroze- os lunatum pogoste luksacije- Sudek dekalcinacije skeleta- Wolkmanova atrofija pokodba arterij- diafiza humerusa se raje ne operira, da ne bi pokodovali n. Radialisa (v sulkusu)- luksacija komolca imobilizacija za 2 tedna- pronatio dolorosa glava radiusa se izpahne iz obroastega ligamenta; repozicija

supinacija podlakti- zlom po Collesu reponacija in imobilizacija 3 tedne v volarni fl. in ulnarni

deviaciji in potem e 3 tedne zamavenja v fiziolokem poloaju

- zlom po Smithu repozicija je v dorzalni fleksiji roke v mavcu- indikacije za OP: slaba repozicija, nastabilni zlomi, sklepni zlomi, patoloki zlomi,

stanje pokodovanca- artikulacijo humeroscapularis imobilizacija 3 tedne, FT po 3. tednu- habitualna luksacija prekratko imobiliziran humerus- Zuggurdung osteosinteza klavikule 2 ici in zanka v obliki osmice- art. Acromioclavicularis Tossy 1., 2., 3. (manja je tevilka, manja je

dislokacija)