Evropska unija Regionalna politika Gospodarske spremembe v …ec.europa.eu/regional_policy/archive/conferences/... · 2015. 3. 9. · • Sicilija, Italija - Sicilija digitalizira

SL

Gospodarske spremembe v regijah

2006

Inovativnost v okviru regionalne politike EU

Evropska unijaRegionalna politika

PREDGOVOR 1

UVOD 2

Inovativne regije 2

Zemljevid raziskovalnih in razvojih dejavnosti v evropskih regijah 2

Regionalna politika EU podpira raziskave in razvoj 4

2007-2013: Izboljšanje sinergij s pomočjo drugih politik, instrumentov in institucij EU 8

15 INOVATIVNIH PROJEKTOV 10 • Vitoria-Gasteiz, Španija - Infrastrukture odličnosti 10

• Dublin, Irska - Nov tehnološki veter v krilih “keltskega zmaja” 11

• Sunne, Švedska - Oblikuj embalažo zame 12

• Hainaut, Belgija - Projekt Biopole za oživljanje regije 13

• Samsø, Danska - Otok, ki je odprt vetru, soncu in novim idejam 14

• Liverpool, Velika Britanija - Akademski naziv digitaliziranim MSP 15

• Gradec, Avstrija - Mostovi v prihodnost v 'Mestu znanja' 16

• Oulu, Finska - Octopus, daljnosežen projekt ‘mobilnosti’ 17

• Algarve, Portugalska - Regija Algarve se spogleduje z raziskavami 18

• Medregionalni projekti, Francija, Nemčija, Grčija, Norveška, Španija - Skupno izkoriščanje znanja 19

• Besançon, Francija - Razmišljati obsežno pri preučevanju neskončno majhnih delcev 20

• Debrecen, Madžarska - Kriptografija, ključ do razvoja 21

• Eindhoven, Nizozemska - Učinkovit javni prevoz? Phileas je kos izzivu. 22

• Sicilija, Italija - Sicilija digitalizira svojo podobo 23

• Berlin, Nemčija - Iskanje luči 24

GLOSARČEK 25

Fotografi je (stran): Mike St Maur Sheil (2, 8, 9, 11, 12, 13, 15, 16, 17, 19, 20, 22, 24), Basque government (10), Samsø Energy

office (14), PRESS (18), KRIPTO project- Hungary (21), Martin Lambert (23).

Naslovnica: Trening radarske plovbe na Oddelku za pomorske znanosti v Cádizu, Andaluzija

©CEC: DG REGIO / Mike St Maur Sheil

Urednik: Thierry Daman, Evropska komisija, Generalna direkcija za regionalno politiko

Revija je tiskana na recikliranem papirju.

Besedilo ni zakonsko obvezujoče.

POVZ

ETEK

StikiEvropska komisija, Generalna direkcija za regionalno politiko

Enota 01 - Informacije in sporočila

Thierry Daman

41, avenue de Tervuren, B-1040 Bruselj

Faks: +32-(0)2 296 60 03

[email protected]

http://ec.europa.eu/comm/dgs/regional_policy/index_en.htm

© Evropske Skupnosti, 2006

Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Printed in Belgium

1

Evropska unija vlaga v raziskave in inovacije manj kot njeni poglavitni tekmeci. Najbolj sveži uradni podatki kažejo, da skupna vlaganja EU v raziskave predstavljajo le 1,96% BDP, v primerjavi z 2,59% v ZDA, 3,12% na Japonskem in 2,91% v Južni Koreji. Če Evropa ne bo postala bolj inovativna, ne bo dosegla svojega cilja in sicer postati najbolj dinamično in najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu. Raziskave in novi izumi spodbujajo gospodarsko rast in produktivnost ter ustvarjajo nova delovna mesta. Podjetja, ki vlagajo v razvoj zaposlujejo več visoko izobraženih ljudi in jih bolje plačujejo. V letih od 1997 in 2002 je stopnja rasti zaposlovanja v sektorjih visoke tehnologije znašala 11,9%, v sektorju storitev intenzivnega znanja 16,2%, skupna rast zaposlovanja pa je bila 8,1%.

Učinkovita rast in strategija inovativnosti morata biti prilagojena lokalnim in regionalnim potrebam, oblikovati pa jih morajo lokalne in regionalne oblasti. Vključiti je potrebno vse, ki sodelujejo v socialnem in ekonomskem razvoju. Le tako lahko uresničimo evropsko strategije za rast in zaposlovanje. Vzpodbujevalce notranje rasti je najučinkoviteje obravnavati na regionalni ravni, pri čemer je treba upoštevati tudi evropsko razsežnost. Ti vzpodbujevalci pa so: inovativna mala in srednje velika podjetja, dostop do sredstev za inovacije, pomembnost grozdov in lokacije ter lokalni raziskovalni centri in projekti za zagon.

Razlike med evropskimi regijami na področju vlaganj v raziskave so precejšnje. Zgolj tri države, Nemčija, Francija in Velika Britanija, prispevajo kar dve tretjini izdatkov za raziskave . Večina držav članic pa večji del proračunskih sredstev za raziskave nameni regijam, ki gostijo glavna mesta. Devet regij z najvišjimi izdatki na področju raziskav je skupaj porabilo 51 milijard evrov oziroma 25% skupnih izdatkov EU za leto 2002. Le 21 od 254 regij pa je doseglo ciljnih 3% BDP izdatkov za raziskave in razvoj glede, kar je bil eden od poglavitnih ciljev Strategije za rast in zaposlovanje.

Regionalna politika EU se je v preteklosti že lotila odpravljanja teh razlik in si bo v prihodnosti še v večji meri prizadevala za rešitev tega problema. V obdobju od leta 2000 do 2006 je v okviru približno 10,5 milijarde evrov sredstev iz strukturnih skladov namenjenih raziskovalnim infrastrukturam, projektom, prenosu inovacij in usposabljanju raziskovalcev. Do investicij so upravičene najmanj razvite evropske regije oziroma tiste, ki se soočajo s strukturnimi in ekonomskimi spremembami. V obdobju 2007-2013 si regionalna politika EU in strukturni skladi prizadevajo za povečanje obsega in izboljšanje investicij v raziskave in razvoj in za krepitev sodelovanja različnih sil z drugimi politikami in instrumenti EU. Posebne pozornosti pri razdeljevanju sredstev bo tako deležna krepitev sodelovanja med podjetniškim in javnim raziskovalnim sektorjem. Spodbujali bomo ustanavljanje regionalnih in transregionalnih grozdov s poudarkom na malih in srednjih podjetjih, spodbujali bomo povečevanje usposobljenosti na področju raziskovanja, vključno z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, raziskovalnih infrastruktur in človeških virov.

Ta knjižica v grobih obrisih prikazuje nekatere izzive, s katerimi se soočajo Evropa, njene regije in regionalna politika pri oblikovanju in izvajanju naslednje generacije programov strukturnih skladov. Poleg tega smo izbrali kar nekaj primerov dobrih praks in projektov iz sedanjega obdobja programov, da bi pokazali, kako regionalna politika pomaga izumom pri izvedbi. Upamo, da bodo bralci zadovoljni in da bodo izvedeli še več o priložnostih, ki jih regije in evropska regionalna politika ponujata za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva na osnovi inovativnega potenciala regij.

Danuta Hübner, članica Evropske komisije, odgovorna za regionalno politiko

PRED

GOVO

R

2

Gospodarska rast je vse bolj odvisna od pripravljenosti

regionalnih gospodarstev na spremembe in novosti. Zato

si je treba prizadevati za ustvarjalno okolje, ki vzpodbuja

raziskave, razvoj in inovativnost, in tako pospešiti prehod

v ekonomijo znanja. Regionalne aktivnosti na področju

raziskav in razvoja imajo precejšen vpliv na sestavo

evropske raziskovalne storilnosti kot celote: organizacija

in razvoj raziskovalnih infrastruktur, specializirana oprema

in prostori, povezovanje z industrijskimi razvojnimi

območji in podpora oblikovanju grozdov, razvoj in

podpora centrom odličnosti, ustanavljanje znanstvenih

in tehnoloških parkov, spodbujanje raziskovalcev,

partnerstva med izobraževalnimi ustanovami in instituti

za usposabljanje in spodbude za podjetja, ki temeljijo na

lokalnih tehnologijah.

V začetku so bile intervencije vsmerjene v podporo

regionalnega razvoja in so večinoma temeljile

na zagotavljanju kapitala in na podpori fizičnim

infrastrukturam. Novejše ekonomske raziskave pa

dokazujejo, da je nadgradnja „znanja” in širitev tehnologij

na regionalni ravni ena od najučinkovitejših poti do

ekonomske rasti. V zadnjih desetih letih je evropska

regionalna politika sledila temu pristopu. Stopnja

regionalne inovativnosti lahko sistematično narašča le če

je zadostno število dejavnikov geografsko dovolj „blizu”,

čeprav se tudi to počasi spreminja v skladu z napredkom

na področju informacijske in komunikacijske tehnologije.

Kljub temu, geografska bližina ostaja eden od dejavnikov,

ki najbolj vplivajo na intelektualne, trgovske in finančne

izmenjave, te pa po drugi strani spet vplivajo na stopnjo

inovativnosti. V tem smislu so regije pomembne, ker

tvorijo prostorski okvir za združevanje raziskovalnih

in razvojnih podjetij, kar imenujemo „grozd”. Te oblike

združevanja so poglavitni vzpodbujevalci regionalnega

razvoja. V kolikšni meri bo grozd učinkovit pa je odvisno

od povezav med organizacijami različnih profilov in

različnih sektorjev. V svoji najbolj posrečeni obliki grozdi

združujejo industrijo, vladne in nevladne organizacije

in še celo vrsto akterjev s specifičnimi znanji (univerze,

raziskovalni centri, znanstveni in tehnološki parki in

‚tehno-poli’, agencije za inovacije, ki delujejo kot storitveni

centri, centri za usposabljanje in razširjanje znanja).

Prav na regionalni ravni je mogoče najbolje izkoristiti

sinergije med posameznimi politikami EU in tako

izboljšati sposobnost za inovacije. Regionalna politika

in njeni instrumenti igrajo tukaj osrednjo vlogo, saj

pospešujejo hitrost prehoda najmanj uspešnih regij

Evrope iz tradicionalnih ekonomij v ekonomije znanja.

Povezava z l izbonsko strategijo in stratešk im

partnerstvom med Evropo in njenimi regijami v obdobju

2007-2013 bo to vlogo še bolj poudarila. Raziskave,

tehnološki razvoj in inovativnost so bistvo uspešnega

regionalnega razvoja.

Zemljevid raziskovalnih in razvojih dejavnosti v evropskih regijah

Statistike na področju raziskav in razvoja (R&R) potrjujejo

velike razlike med posameznimi državami članicami EU

in njihovimi regijami. Leta 2004 sta samo dve državi

članici in 21 regij namenili za raziskave in razvoj 3%

BDP ali več, kar je bil cilj lizbonske strategije. Od leta

2001 se je povprečna stopnja na ravni EU gibala okoli

vrednosti 1,9%. S 54% je podjetniški sektor poglavitni

vir financiranja R&R, sledi vladni sektor s 35%, ostalo

prihaja iz drugih nacionalnih in tujih virov. Samo tri

države članice porabijo dve tretjini izdatkov za R&R. V

večini držav je poraba osredotočena v regijah glavnih

mest. V večini regij Južne Evrope in v novih državah

članicah pa se stopnje gibljejo celo pod 1%.

Preglednica razisk av, tehnološkega raz voja in

inovativnosti na območju Evrope je odvisna od precejšnje

količine podatkov z različnih področij. Na barcelonskem

Evropskem vrhu leta 2002 so kot osrednji pokazatelj

intenzivnost R&R izbrali 3% BDP, kar naj bi Evropa

dosegla do leta 2010. Podatek, merjen na regionalni

ravni za leto 2002, je prikazan na zemljevidu ob koncu

tega poglavja. Eurostat, statistični urad Evropske unije,

zbira širok spekter podatkov glede R&R na podlagi

Uredbe Komisije (ES) št. 753/2004 (metodologija za

statistiko R&R je poenotena na svetovni ravni). Poleg

tega ti podatki zajemajo tudi strukturo financiranja

R&R, človeške vire v znanosti in tehnologiji, vloge za

patente na področju visoke tehnologije in zaposlovanje

v podjetjih visoke tehnologije in v sektorju intenzivnega

znanja.

Inovativne regije UV

OD

Laserska tehnologija za prenos podatkov, Besançon, Francija

3

ACORES P

0 100

MADEIRA P

0 25CANARIAS E

0 100GUADELOUPE

F 0 25MARTINIQUE

F 0 20REUNION

F 0 20GUYANE

F 0 100

0 100 500km

0 50

CYPRUS

0 10

MALTA

G l e d e n a n a j n o v e j š e

podatke(1) Eurostata je

skupna vsota javnih in

zasebnih izdatkov za R&R v

evropski petindvajseterici

leta 2004 znašala 195

milijard evrov, v ZDA 250

milijard evrov, na Japonskem

120 milijard evrov in 16

milijard evrov na Kitajskem.

M a l c e v e č k o t 9 8 , 1 %

oziroma 191,1 milijarde

evrov so porabile države

evropske petnajsterice, od

tega so 62% od skupne

vsote porabile tri države

članice: Nemčija (55 milijard

evrov), Francija (36 milijard

evrov) in Velika Britanija (30

milijard evrov). Intenzivnost

R&R nad ciljnimi 3% BDP

je dosegla samo Švedska

(3,74%) in Finska (3,51%).

Kljub 2,7-odstotni nominalni

stopnji rasti izdatkov za

R&R v obdobju 2001-2004

je razmerje med BDP in

izdatki za R&R v EU ostalo

na povprečju 1,9%. Največja

nominalna povečanja je

zabeležila Es tonija (19 %),

Ciper (18%), Litva (14 %) in

Španija (13 %).

Struktura financiranja R&R

je v evropski petindvajseterici precej različna. Prevladuje

podjetniški sektor s povprečjem 54%, vendar je bilo v

11 državah, večinoma novih državah članicah, vladno

financiranje glavni vir financiranja aktivnosti R&R.

Financiranje s strani podjetij je še posebej intenzivno v 3

državah, Luksemburgu, na Finskem in v Nemčiji, ki so že

dosegle cilj lizbonskega vrha.

Precejšnje regionalne razlike so tudi na področju izdatkov

za R&R znotraj držav članic. V večini držav, kjer so podatki

na voljo, namenijo regijam glavnih mest(2) od ene do

dve tretjini nacionalnih sredstev . Devet regij z najvišjimi

izdatki za R&R v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji je

leta 2002 porabilo 51 milijard evrov oziroma 25% vseh

izdatkov na ravni EU. Samo 21 od 254 regij trenutno

dosega 3-odstotni cilj izdatkov za R&R v razmerju do BDP.

Te regije se nahajajo v Nemčiji (11 regij), na Finskem (3), v

Franciji, v Avstriji in v Veliki Britaniji (vsaka po 2 regiji), na

Nizozemskem, na Švedskem in v Češki republiki (v vsaki 1

regija). Braunschweig (7,1%) vodi med osmimi regijami,

ki beležijo intenzivnost R&R v višini več kot 3%, pred

Pohjois-Suomi (4,2%), Vzhodno Anglijo (3,9%), Střední

Čechy (3,5%), Dunajem in Île-de-France (3,4%). V južnih

in vzhodnih regijah EU pa za R&R porabijo zelo majhen

delež BDP.

(1) Eurostat (2006): Izdatki za R&R v Evropi. Statistika v središču/Statistics in focus 06/2006, Luksemburg

(2) Eurostat (2005): Regije: Statistični letopis 2005, Luksemburg, stran 87

Izdatki za R&R

v razmerju do BDPVsi sektorji - 2002 - NUTS 2

EU-25 = 1,9, EU-15 = 2,0 (ocene Eurostata)>= 3,0

>= 1,9 - < 3,0>= 1,0 - < 1,9< 1,0Ni podatkov

Statistični podatki: Baza podatkov Eurostat: Regio®EuroGeographics, za upravno razmejitevKartografija: EUROSTAT - GISCO, 03/2005

DE22, DE27, ES63: zaupni podatkiFR9, IE, UK: NUTS1DE, NL, PT: 2001. IT, LU: 2000. EL, UK: 1999. AT: 1998

4

Podporo strukturnih skladov raziskavam in razvoju

lahko razdelimo v štiri sklope:

● Raziskovalni projekti na univerzah in v raziskovalnih

inštitutih prejmejo približno 26% skupnih investicij

(približno 2,7 milijarde evrov).

● Raziskovalne in inovacijske infrastrukture, kot so

javne ustanove, pa tudi centri za prenos tehnologij

in inkubatorji prejmejo nekaj več kot 25%, približno

2,8 milijarde evrov.

● Prenos inovacij in tehnologij in vzpostavljanje

omrežij in partnerstev med podjetji in/ali

raziskovalnimi centri prejmeta približno 37%

(približno 3,6 milijarde evrov).

● O Za usposabljanje raziskovalcev je namenjenih

približno 3% (približno 350 milijonov evrov).

Tovrstne projekte podpira Evropski socialni sklad

(ESS).

Poleg tega je ESRZ med letoma 2002 in 2006 podprl

okrog 180 programov razvojnih ukrepov, ki delujejo kot

laboratoriji idej za manj razvite regije in sicer na naslednjih

treh področjih: na znanju temelječe regionalne ekonomije

in tehnološke inovacije; e-EuropeRegio: informacijska

družba in regionalni razvoj; regionalna identiteta in

trajnostni razvoj.

Strateške smernice Skupnosti za kohezijsko politiko za

obdobje 2007-2013 so vsmerjenev k izboljšanju znanja

in razvoju za rast. Smernice na področju povečevanja in

izboljševanja investicij v raziskave in tehnološki razvoj

opredeljujejo štiri prednostne cilje naložb:

● krepiti sodelovanje med podjetji in med podjetji

in javnimi raziskovalnimi ustanovami in ustanovami

za višje šolstvo, in sicer s podporo oblikovanju

regionalnih in transregionalnih grozdov odličnosti;

● podpirati raziskovalne dejavnosti in inovativnost

V malih in srednjih podjetjih in omogočiti le-

tem dostop do storitev R&TR in inovativnosti v

raziskovalnih ustanovah, ki se financirajo iz javnih

virov;

● p o d p i r a t i r e g i o n a l n e č e z m e j n e i n

transnacionalne pobude, ki so usmerjene

h krepitvi sodelovanja med raziskovalci in k

povečevanju usposobljenosti na prednostnih

področjih raziskovalne politike EU;

● podpirati krepitev usposobljenosti na področju

R&D, vključno z IKT, raziskovalnimi infrastrukturami

in človeškimi viri na področjih z velikim potencialom

rasti.

Tudi Strateške smernice Skupnosti določajo štiri prednostne

naloge na področju raziskav in promocije podjetništva:

● Regionalne raziskovalne dejavnosti, tehnološki

razvoj, inovativnost in izobraževanje morajo

biti bolj učinkoviti in dostopnejši za podjetja, še

zlasti za MSP, na primer, z vzpostavljanjem polov

odličnosti, z združevanjem MSP na področju

visoke tehnologije ter raziskovalnih in tehnoloških

ustanov, oziroma z razvijanjem in vzpostavljanjem

regionalnih grozdov okrog velikih podjetij.

● Zagotavljanje storitev podjetniške podpore,

ki podjetjem, še zlasti MSP, omogočajo povečanje

konkurenčnosti in širitev na mednarodne trge in

sicer tako, da izkoristijo priložnosti, ki se ponujajo na

notranjem trgu. Podjetniške storitve bi morale dajati

prednost izkoriščanju sinergij (npr. prenos tehnologij,

znanstveni parki, komunikacijski centri IKT,

inkubatorji in z njimi povezane storitve, sodelovanje

z grozdi) in zagotavljati bolj tradicionalno podporo

na področjih vodenja, trženja, tehnične podpore,

zaposlovanja in drugih storitev.

● Zagotavljanje polnega izkoristka evropskih moči

na področju ekoinovacij. Treba je promovirati

ekoinovacije, pa tudi izboljšati izkušnje MSP pri

uveljavljanju sistemov upravljanja z okoljem. Z

investiranjem v to področje bodo podjetja EU v bližnji

prihodnosti okrepila svoj položaj, ko bodo tudi druge

regije začele ceniti potrebnost takšnih tehnologij. To

področje je močno povezano z Okvirnim program

za konkurenčnost in inovativnost.

● Promocija podjetništva, pomoč pri ustanavljanju

in razvoju novih podjetij in promocija podjetij,

ki nastanejo z izločitvijo iz raziskovalnih ustanov

oziroma podjetij, in sicer s pomočjo različnih tehnik

(na primer, povečevanje ozaveščenosti; izdelava

prototipov; tutorstvo in zagotavljanje managerske

in tehnološke podpore bodočim podjetnikom).

Regionalna politika EU podpira raziskave in razvoj V letih od 2000 do 2006 bodo strukturni skladi namenili približno 0,5 milijarde evrov za raziskave, tehnološki razvoj in inovativnost. Največ, 97% te podpore prihaja od Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRZ). Skoraj tri četrtine investicij poteka v regijah Cilja 1 (kjer BDP na prebivalca znaša manj od 75% povprečja EU), ostalo pa v regijah, ki doživljajo strukturne in ekonomske spremembe (Cilj 2).

5

Regije cilja “Konvergenca”

Raziskave in tehnološki razvoj, inovacije in podjetništvo,

vključno s krepitvijo usposobljenosti za raziskave in

tehnološki razvoj in njihovo integracijo v Evropsko

raziskovalno območje, vključno z infrastrukturami;

pomoč za R&R, zlasti v MSP, in za prenos tehnologij;

izboljšanje povezav med MSP in velikimi podjetji,

terciarno izobraževanje, raziskovalne ustanove in

raziskovalni in tehnološki centri; razvoj podjetniških

omrežij; partnerstva in grozdi med javnim in zasebnim

sektorjem; podpora za zagotavljanje podjetniških in

tehnoloških storitev za MSP; pospeševanje financiranja

podjetništva in inovativnosti za MSP s pomočjo

instrumentov finančnega inženiringa.

Regije cilja “Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje”

Inovativnost in ekonomija znanja skozi podporo

ustvarjanju in krepitvi učinkovitih regionalnih sistemov

raziskovanja, ki lahko premostijo tehnološke primanjkljaje

in ki upoštevajo lokalne potrebe, zlasti pa:

● Izboljšanje regionalnih usposobljenosti na

področju R&TR in inovativnosti, ki so neposredno

povezane s cilji regionalnega ekonomskega razvoja

s podporo industriji oziroma centrom specifičnih

tehnologij; s promocijo R&TR v industriji, MSP in

prenosa tehnologij; z razvijanjem tehnologij za

napovedovanje in mednarodne primerljivosti

politik za promocijo inovativnosti; s podporo

sodelovanja med podjetji in s podporo skupnim

politikam na področju R&TR in inovativnosti;

● Vzpodbujanje inovativnosti in podjetništva v vseh

sektorjih regionalnega in lokalnega gospodarstva s

pomočjo podpore MSP pri uvajanju novih oziroma

izboljšanih proizvodov, postopkov in storitev na

trg; s podporo podjetniškim omrežjem in grozdom;

z izboljšanjem dostopnosti financiranja za MSP; s

promocijo omrežij za sodelovanje med podjetji in

ustreznimi ustanovami terciarnega izobraževanja

in raziskovalnimi inštituti; s pospeševanjem

dostopa do storitev podjetniške podpore za

MSP in s podporo integracije čistih in inovativnih

tehnologij v MSP;

● promocija podjetništva, še zlasti s pospeševanjem

e k o n o m s k e g a i z k o r i š č a n j a z a m i s l i i n s

pospeševanjem ustanavljanja novih podjetij

s pomočjo ustreznih ustanov za terciarno

izobraževanje in raziskave ter obstoječih

podjetij;

● Vzpostavl janje instrumentov finančnega

inženiringa in inkubacijskih ustanov, ki imajo za

posledico povečevanje usposobljenosti MSP na

področju raziskav in tehnološkega razvoja, in

vzpodbujanje podjetništva in novih podjetniških

oblik, zlasti MSP, ki temeljijo na intenzivnem

znanju.

V okviru cilja “Evropsko teritorialno sodelovanje”

in čezmejnih, transnacionalnih in medregionalnih

programov ESRZ lahko podpira vzpostavljanje in

razvoj znanstvenih in tehnoloških omrežij in krepitev

usposobljenosti na področju R&R in inovativnosti

na regionalni ravni. Med ukrepi lahko naštejemo:

vzpostavljanje omrežij med ustreznimi ustanovami

terciarnega izobraževanja in raziskovalnimi ustanovami

ter MSP; povezave za izboljšanje dostopa do znanstvenih

znanj in prenosa tehnologij med ustanovami R&R

in mednarodnimi centri R&R odličnosti; intenzivno

sodelovanje med institucijami, ki se ukvarjajo s

prenosom tehnologij; razvoj skupnih instrumentov

finančnega inženiringa, ki usmerjajo in podpirajo R&R

v MSP.

Poleg tega lahko Evropski socialni sklad (ESS) podpira

projekte, ki povečujejo prilagodljivost delavcev,

podjetij in podjetnikov s promocijo vseživljenjskega

učenja in povečanja investicij v človeške vire s strani

podjetij, zlasti MSP, in delavce, načrtovanje in razširjanje

inovativnih in produktivnejših oblik organizacije dela.

V okviru cilja “Konvergenca” lahko ESS podpira tudi

širjenje in izboljševanje investicij v človeške vire, še zlasti

s promocijo uvajanja reform v sisteme izobraževanja in

usposabljanja, s promocijo vseživljenjskega učenja in

z razvijanjem človeških virov na področju raziskav in

inovacij, predvsem v obliki podiplomskih študijev in

usposabljanja raziskovalcev.

Nova struktura za kohezijsko politiko 2007-2013Zaradi regionalnih razlik v razvoju se investicije strukturnih skladov v raziskave in inovativnost razlikujejo. Nova uredba Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRZ) predlaga naslednje ukrepe, ki naj bi se izvajali v obdobju 2007-2013.

6

Strategija rasti in zaposlovanja bo v središču kohezijske

politike, ki je največji vir investicij v EU. Med letoma

2007 in 2013 bo na voljo 308 milijard evrov za podporo

regionalnih načrtov rasti in ustvarjanje več in bolj

kakovostnih delovnih mest. Večina, torej 82% sredstev

je namenjenih regijam cilja “Konvergenca”, v katerih

BDP na prebivalca ne dosega 75% povprečja EU. Okrog

15% sredstev iz strukturnih skladov je namenjenih

podpori inovativnosti, trajnostnemu razvoju, izboljšanju

dostopnosti in projektom usposabljanja v ostalih

regijah v okviru cilja “Regionalna konkurenčnost in

zaposlovanje”. Le 2,4% sredstev sta na voljo za čezmejno,

transnacionalno in medregionalno sodelovanje v okviru

cilja “Evropsko teritorialno sodelovanje”. Pričakuje se, da

bo rast v najbolj prizadetih regijah poskočila za največ

10%, in da bo to prispevalo k ustanovitvi 2,5 milijona

novih delovnih mest.

Kako bodo potekale vse te investicije? Države članice

pripravljajo nacionalne strateške referenčne okvire in

nacionalne in regionalne operativne programe in sicer na

temelju uredb strukturnih skladov, ki postavljajo splošna

pravila za sklade in njihovo vodenje. To so “Strateške

smernice Skupnosti za kohezijo”, ki zagotavljajo

osredotočenost na cilje rasti in zaposlovanja EU na

območju celotne Skupnosti. Smernice določajo strategije

in področja intervencij, ki so potrebni za pospeševanje

regionalnega razvoja. Projekte izbirajo nacionalni

in regionalni organi oblasti, ki s službami Komisije

sodelujejo na področju strateškega spremljanja, kot je

izbira velikih projektov, nadzor in evalvacija. Sprejeti so

bili nekateri proračunski cilji. Za cilj “Konvergenca” je to

60% sredstev, ki morajo biti “namenjeni” za intervencije v

podporo raziskav in inovativnosti, informacijske družbe,

trajnostnega razvoja, energijske učinkovitosti itd., za cilj

“Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje” pa je meja

75% razpoložljivihsredstev .

Označevanje izdatkov strukturnih skladov: Podpora za raziskovalne dejavnosti, inovativnost in informacijsko družbo

Raziskave in tehnološki razvoj (R&TR), inovativnost in podjetništvo

Aktivnosti R&TR v raziskovalnih centrih

Infrastruktura R&TR (vključno s fizično opremo

in hitrimi računalniškimi omrežji, ki povezujejo

raziskovalne centre) in centri s specifičnim

tehnološkim znanjem

Prenos tehnologij in izboljšanje omrežij sodelovanja

med MSP, med temi in drugimi podjetji in univerzami,

različnimi ustanovami za posrednješolsko

izobraževanje, regionalnimi organi oblasti,

raziskovalnimi centri in znanstvenimi ter tehnološkimi

poli (znanstveni in tehnološki parki, tehnopoli itd.)

Pomoč za R&TR, predvsem v MSP (dostop do storitev

R&TR v raziskovalnih centrih)

Napredne podporne storitve za podjetja in skupine

podjetij

Pomoč MSP pri promociji okolju prijaznih proizvodov

in proizvodnih postopkov (uvajanje učinkovitih

sistemov upravljanja z okoljem, uvajanje in uporaba

tehnologij za preprečevanje onesnaževanja,

vključevanje čistih tehnologij v proizvodnjo)

Naložba v podjetja, ki so neposredno povezana z

raziskavami in razvojem (inovativne tehnologije,

vzpostavljanje novih podjetij s strani univerz,

obstoječih centrov R&TR in podjetij itd.)

Druge naložbe v podjetja

Drugi ukrepi za spodbujanje raziskav in inovativnosti

in podjetništva v MSP

Informacijska družba

Telefonska infrastruktura (širokopasovna omrežja*

Informacijske in komunikacijske tehnologije (dostop,

varnost, interoperabilnost, preprečevanje tveganja,

raziskave, inovativnost, e-vsebine itd.)

Informacijske in komunikacijske tehnologije (TEN-ICT)

Storitve in aplikacije za državljane (e-zdravje, e-

uprava, e-učenje, e-vključenost itd.)

Storitve in aplikacije za MSP (e-trgovina, izobraževanje

in usposabljanje, vzpostavljanje omrežij itd.)

Drugi ukrepi za izboljšanje dostopa in učinkovite

uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije

v MSP

Povzeto iz seznama ciljnih izdatkov; vir: osnutek Splošne uredbe, Aneks IV;

*velja le za cilj “Konvergenca”

Strukturni skladi 2007-2013: 308 milijard evrov za rast in zaposlovanje

7

EU-25: Regije ciljev “Konvergenca” in “Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje”. 2007-2013

Regije Konvergence

Regije postopnega zaključevanja

Regije postopnega vključevanja

Regije Konkurenčnosti in Zaposlovanja

Na podlagi podatkov Eurostata iz aprila 2005 za BDP na prebivalca in na osnovi sprejetih Finančnih perspektiv decembra 2005. EuroGeographics Association for the administrative boundaries

(to translate)

8

Okvirni program je v teku in bo trajal do konca leta 2006

s proračunom v višini 20 milijard evrov za obdobje 2003-

2006. V naslednjem obdobju pa bo imel proračun v višini

približno 54 milijard evrov. Prvič doslej bo 7. Okvirni

program za raziskovalne dejavnosti (FP7) usklajen

s Finančnimi perspektivami EU za obdobje 2007-2013.

FP7 bo organiziran v obliki štirih podprogramov, ki bodo

usmerjeni k specifičnim ciljem:

● Sodelovanje: podpora sodelovanju med

univerzami, industrijo, raziskovalnimi centri in

organi oblasti za vzpostavitev odličnosti na ključnih

znanstvenih in tehnoloških področjih;

● Zamisli: ustanovljen bo Evropski svet za raziskave

za spodbujanje ustvarjalnosti in odličnosti, in sicer

s pomočjo financiranja temeljnih in pionirskih

raziskav, ki jih izvajajo posamezne, na evropski

ravni konkurenčne skupine;

● Ljudje: usposabljanje, mobilnost in razvijanje

karier v okviru okrepljenega programa ‘Dejavnosti

Marie Curie’ imajo za cilj razvoj in krepitev človeških

virov na področju evropskih raziskav;

● Usposobljenost: izboljšati je treba usposobljenost

za raziskave in razvoj po vsej Evropi in sicer

z usklajevanjem in razvijanjem raziskovalnih

infrastruktur in s podporo regionalnim grozdom,

ki delujejo na osnovi raziskav, MSP, s podporo

boljši povezanosti znanosti in družbe in s podporo

krepitvi mednarodnega sodelovanja.

Sinergije z intervencijami regionalne politike EU bodo

nastajale predvsem v povezavi s programom “Usposabljanje”

in njegovimi ukrepi “Raziskovalne infrastrukture”, “Raziskave

v korist MSP”, “Regije za znanje” in “Raziskovalni potencial

regij Konvergence”. Na področju raziskovalnih infrastruktur

si 7. OP prizadeva izpopolniti in razviti najboljše raziskovalne

infrastrukture v Evropi in pomagati pri vzpostavljanju novih

raziskovalnih infrastruktur vseevropskega interesa. Glede

malih in srednje velikih podjetij 7. OP predlaga krepitev

njihovih usposobljenosti na področju inovativnosti

in njihovega prispevka k razvoju novih proizvodov in

trgov, ki temeljijo na tehnologiji in sicer tako, da bi MSP

nudili pomoč pri financiranju raziskav, pri povečevanju

njihovih raziskovalnih prizadevanj, pri širjenju omrežij in

boljšem izkoriščanju rezultatov raziskav in pridobivanju

tehnološkega znanja in izkušenj. V okviru pobude “Regije za

znanje” 7. OP predlaga krepitev raziskovalnega potenciala

evropskih regij, predvsem s spodbujanjem in podporo

vseevropskega razvoja regionalnih “raziskovalnih grozdov“,

ki bi vključevali univerze, raziskovalne centre, podjetja in

regionalne oblasti. V zvezi z ukrepom “Raziskovalni potencial

regij Konvergence” 7. OP predlaga spodbujanje polnega

udejanjanja raziskovalnega potenciala razširjene Unije. To

naj bi dosegli z odkrivanjem in razvijanjem raziskovalnega

potenciala v regijah Konvergence in s pomočjo pri

povečevanju usposobljenosti njihovih raziskovalcev, da

uspešno sodelujejo v raziskovalnih dejavnostih na evropski

ravni. S pomočjo ukrepov v tem sklopu bomo opredelili

potrebe in priložnosti za krepitev usposobljenosti za

raziskave v obstoječih centrih odličnosti in tistih, ki so šele

v nastajanju v regijah Konvergence; pri tem bodo lahko

sodelovali tudi strukturni skladi.

Generalna direkcija za regionalno politiko Evropske

Komisije in Evropska investicijska banka (EIB) sta

nedavno sprožili dve novi pobudi za obdobje 2007-2013

- JASPERS in JEREMIE. Obe pobudi želita pomagati

državam upravičenkam pri učinkoviti izrabi sredstev

iz strukturnih in Kohezijskega sklada. Pobuda Skupna

pomoč pri pripravi projektov v evropskih regijah

(JASPERS) je oblika tehnične pomoči državam članicam

in regijam pri pripravi visoko kvalitetnih projektov, ki jih

bodo financirali strukturni in Kohezijski sklad. JASPERS bo

sestavljala skupina 50 strokovnjakov pod vodstvom EIB

s sedežem v Luksemburgu. Ključna področja delovanja

pobude JASPERS bodo prometne in energetske

2007-2013: Izboljšanje sinergij s pomočjo drugih politik, instrumentov in institucij EUObdobje 2007-2013 bo obdobje iskanja sinergij med podporo, ki jo raziskavam in razvoju daje regionalna politika EU, in podporo, ki prihaja iz drugih instrumentov in institucij EU, predvsem iz 7. okvirnega programa za raziskovalne dejavnosti, pobud Evropske investicijske banke v sodelovanju z Generalno direkcijo za regionalno politiko Komisije, Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (CIP) in politiko konkurenčnosti in državnih pomoči EU.

Center za tehnične raziskave in razvoj dežele Štajerske, Avstrija

9

infrastrukture, vključno s transevropskimi omrežji,

energijska učinkovitost in obnovljivi viri energije, še zlasti

pa ocenjevanje partnerstev javno/zasebno.

Pobuda Skupna evropska sredstva za mala in srednje

velika podjetja (JEREMIE) bo tem podjetjem omogočila

boljši dostop do financiranja. Države članice in regije bodo

imele možnost naročanja storitev upravljanja finančnega

inženiringa in programov financiranja SMP pri Evropskem

investicijskem skladu (EIS). Proizvodi bodo vključevali:

lastniški kapital, tvegani kapital, jamstva, posojila in

tehnično pomoč, kar bo zagotavljalo multiplikacijski učinek

skladov EU z uporabo obnovljivih finančnih proizvodov

namesto kreditov. EIS bo z nacionalnimi in regionalnimi

oblastmi oblikoval projekte prilagojene posameznim

regijam , od zagona znanosti o življenju, pa vse do srednje

velikih podjetij, ki poslujejo v bolj tradicionalnih sektorjih.

EIB in Evropska komisija pripravljata, v okviru 7. okvirnega

programa za raziskave tudi nove načine izboljšanja

učinka vzvoda sredstev EU v kombinaciji s posojili EIB.

V ta namen bodo določili Mehanizme financiranja za

delitev tveganja/Risk-Sharing Finance Facility. Banka

bo uporabila sredstva podpore Skupnosti, pa tudi lastna

sredstva, da bo pokrila del tveganj, povezanih z bolj

tveganimi projekti. Druga področja sodelovanja s Komisijo

zadevajo uveljavitev sporazumov glede evropskega pristopa

k financiranju tehnoloških omrežij in načrtov, ki vključujejo

vsebine in uporabo IKT in ustvarjanje sinergij v podporo in

za financiranje evropskih avdiovizualnih projektov.

Temeljno načelo Okvirnega programa za konkurenčnost

in inovacije (CIP) je postaviti konkurenčnost v središče

evropske politične agende in narediti Evropo bolj

privlačno za investicije s spodbujanjem podjetniških

pobud in z ustvarjanjem produktivnega okolja, kjer

se lahko razvija inovativnost. V skladu s priporočili

spomladanskega Evropskega sveta leta 2003 je Evropska

komisija predlagala proračun v višini 3,62 milijarde evrov

in Okvirni program kot poglavitno zakonsko osnovo,

ki bo združevala vse ukrepe Skupnosti na področju

inovativnosti in konkurenčnosti. S tem bomo zagotovili

medsebojno povezan okvir za vse ukrepe Skupnosti, ki se

izvajajo na področju podjetništva, MSP, konkurenčnosti v

industriji, inovativnosti, razvoja in uporabe IKT, okoljskih

energij in inteligentnih energij.

Predlagani Okvirni program je razdeljen na tri vrste

dejavnosti:

● Program podjetništva in inovativnosti, s

posebno pozornostjo, namenjeno MSP;

● Program politične podpore Informacijskim in

komunikacijskim tehnologijam (IKT), ki bo

spodbujal uvajanje IKT v podjetja, uprave in v

storitve javnega sektorja;

● Evropski program inteligentne energije.

Uresničevanje Programa podjetništva in inovativnosti bo

deloma vodil EIS, da bi spodbudili zasebni kapital za MSP,

ki potrebujejo med 200 000 in 2,5 milijona evrov.

Politika konkurenčnosti in državnih pomoči za obdobje

2007-2013 bo deležna določenih popravkov, ki naj bi

zagotovili učinkovito konkurenčnost na skupnem trgu

in omogočili Evropi, da izboljša svojo konkurenčnost na

svetovnih trgih. Okvir za raziskave in razvoj in inovativnost

si bo prizadeval za rešitev problema tržne nepopolnosti,

ki preprečuje prenos inovacij.

Okvir bo vzpostavil pravila za:

● ustvarjanje pobud za podjetja, da se intenzivneje

vključijo v čezmejno sodelovanje, pri čimer gre za

postavitev resničnega evropskega raziskovalnega

območja;

● vzpodbujanje partnerstev javno/zasebno za boljši

prenos novih znanj v nove proizvode in storitve;

● zagotavljanje večje pravne varnosti za neprofitne

raziskovalne organizacije. Kadar takšne organizacije

dobijo sredstva, ni vedno jasno, ali gre za državno

pomoč ali ne. Nova pravila naj bi to razjasnila in

omogočila enake pogoje za izvajanje pogodbenih

in neprofitnih raziskav.

Nova pravila državne pomoči, na primer, omogočajo

državam članicam, da lahko podelijo podporo za

zagon inovativnih podjetij. Ta podjetja tako zapolnijo

vrzel v financiranju, s katero se srečujejo v prvih nekaj

letih delovanja. Tako lahko MSP kupujejo storitve od

posrednikov inovacij in podpirajo inovativne grozde.

FORTH: razvijanje laserske obdelave za čiščenje fasad zgodovinskih objektov, Grčija

10

Z raznoliko industrijsko strukturo in visoko stopnjo

akademske in poklicne usposobljenosti je Baskija ena od

vodilnih španskih regij na področju investiranja v R&R.

Ko je leta 1997 baskovska vlada ustanovila Baskovsko

omrežje za znanost, tehnologijo in inovativnost (SARETEK)

je bil njen cilj kar najbolje izkoristiti ta potencial. Danes je

njihov cilj zadovoljiti potrebe trga, podjetjem pa zagotoviti

lokalno dosegljivo tehnologijo, vsestransko in z visoko

stopnjo odličnosti, na osnovi specializacije in tesnega

sodelovanja med partnerji. ESRZ sofinancira investicije v

infrastrukturo, prav tako pa tudi pilotne projekte.

Sodelujejo zelo različne organizacije: okrog 30 tehnoloških

centrov, univerzitetne raziskovalne organizacije (štiri

baskovske univerze, in sicer Navarre, Deusto, Mondragón

in San Sebastian), raziskovalni centri, ki delujejo na

posameznih področjih, centri za podjetniško inovativnost

in razvoj, organi za overitve, organi za testiranja, javne,

zasebne in mešane organizacije. Do danes so našteli že

75 sodelujočih, ki so se pridružili „grozdom” v posameznih

sektorjih, srce omrežja pa predstavlja dvanajst „nadzornih”

tehnoloških centrov - Ceit, Inasmet, Ikerlan, Gaiker, Labein,

Robotiker, Tekniker, Leia, ESI, Fatronik, Cidetek in VICOMtek.

Ukrepi, ki se izvajajo, so raznoliki, številni in pogosto

sofisticirani. Z investicijami si prizadevajo za razvoj

obsežne regionalne infrastrukture R&R: gradnja, obnove,

modernizacija, opremljanje. Na zahtevo je mogoče

vzpostaviti splošne raziskovalne projekte, specializirani

programi v posameznih tehnoloških sektorjih pa si

prizadevajo povečati konkurenčnost regionalnih akterjev.

Potekajo tudi projekti internacionalizacije, ki naj bi

sodelujočim pomagali izkoristiti priložnosti evropskega

in svetovnih trgov.

Mnoge projekte so omogočile ravno omrežne

infrastrukture in storitve. En tak primer je zadružno

podjetje Ikerlan, ki v sodelovanju z laboratorijem

Lawrence Berkeley iz Kalifornije razvija modularne

gorivne celice za kombinirano proizvodnjo elektrike in

toplote, kar se uporablja pri gradnji stanovanj. Omeniti je

treba tudi fundacijo Inasmet Foundation, ki je na podlagi

rezultatov evropskega aeronavtičnega projekta razvila

nov proizvodni postopek za titanijevo komponento,

material, za katerega je pokazalo zanimanje avtomobilsko

podjetje Ferrari. Medtem pa Center za tehnologije

vizualne interakcije in komunikacije (VICOMtech)

sodeluje z evropskimi in južnokorejskimi raziskovalnimi

centri v okviru projekta „Inteligentni sistemi proizvodnje”,

ki naj bi zagotovil zaščito podatkov v vseh proizvodnih

postopkih.Projekt: Infrastrukture v korist centra Baskovsko tehnološko omrežje

Program: Cilj 2 (2000-2006)

Skupni stroški: 76 830 898 EUR

Prispevek EU: 38 415 449 EUR

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)

Stik:

Iñaki Beristain

Direktor za ekonomijo in planiranje

Vlada Baskije

Calle Donostia - San Sebastian 1

E-01001 Vitoria-Gasteiz

Tel:. +34 945 01 90 62 / Faks: +34 945 01 90 62

[email protected]

http://www.saretek.net/pub/index.htm

Infrastrukture odličnostiVzpostavljanje vsestranske in visoko kvalitetne tehnološke infrastrukture v regiji je temelj za izražanje baskovske dinamičnosti v številnih oblikah, preko obsežnega omrežja, katerega veje segajo na različna področja.

15 IN

OVAT

IVNI

PRO

JEKT

I

Nove raziskovalne infrastrukture v Baskiji, Vitoria-Gasteiz

11

Leta 1973 je bila Irska najrevnejša država EU, danes pa

je ena najbolj uspešnih in je leta 2002 dosegala 132,7%

povprečja EU-25 glede BDP na prebivalca. Ta presenetljiva

zgodba o uspehu je deloma posledica učinkovite izrabe

strukturnih skladov. Razvoj naprednih tehnologij je igral

ključno vlogo pri modernizaciji države in pri reševanju

problema geografske izoliranosti.

V zgodnjih 90. so se na pobudo irske vlade začeli Programi

naprednih tehnologij (PATs), in sicer v obliki partnerstev

med Enterprise Ireland (javna agencija za lokalne pobude),

industrijskim sektorjem in univerzitetnimi inštituti. Cilj teh

programov je bil razviti na znanju temelječe tehnologije

strateškega pomena. Programi naprednih tehnologij so

od takrat zabeležili številne uspehe preko centrov, ki jih

je v okviru univerz vzpostavila Enterprise Ireland, ki je

tudi njihova lastnica. Ti centri omogočajo irski industriji

dostop do akademskih znanj preko prenosov tehnologij in

omrežij v posameznih sektorjih, pomagajo podjetnikom,

ki si prizadevajo za razvoj izdelkov in pogodb, jim

zagotavljajo svetovanje pri sklepanju dogovorov o ravni

storitev in aplikativne raziskave financiranja.

ESRZ trenutno sofinancira projekt, ki je nastal leta 1999

, in ki si prizadeva usmerjati prihodnji razvoj Programov

naprednih tehnologij, in sicer s krepitvijo njihovega vpliva

na industrijo in njihovega prispevka k uresničevanju

lizbonske strategije. Eden od učinkov irskega

gospodarskega uspeha je tudi ta, da so se ob robu Programov

naprednih tehnologij razvile tehnologije z visokim

potencialom, vendar centri težko pridobijo raziskovalce,

ki lahko v zasebnem sektorju pričakujejo višje plače in

se sočasno spopadajo z

industrijskimi izzivi. Od

tod tudi pomanjkljiva

odzivnost Programov

naprednih tehnologij, ko

se soočajo z nastajajočimi

tehnologijami. S tem

novim pristopom so

univerze tiste, ki so

odgovorne za delovanje

centrov, in podpora

organizacije Enterprise Ireland temelji na pogodbah,

sklenjenih s posameznimi centri za zagotavljanje

specifičnih storitev, kot so usposabljanje, storitve R&R ali

pozivi za oddaje predlogov za konkurenčno financiranje

raziskovalnih projektov. Vzpostavljene bodo tudi

“tehnološke platforme”, ki naj bi financiranja osredotočile

na potrebe industrije, kar predpostavlja vedno večjo

vlogo v uporabnih raziskavah. Tri od teh platform so

trenutno v fazi zagona na področjih biotehnologije,

informacijske tehnologije in industrijskih tehnologij.

Projekt je omogočil povečanje fleksibilnosti in kakovosti

Programov naprednih tehnologij, s tem pa je pomiril

vladne skrbi glede izboljšanja komercialnih rezultatov

javnih investicij.

Nov tehnološki veter v krilih «keltskega zmaja»Irska je danes, kljub temu da je otok, center intenzivnega razvoja naprednih tehnologij. Nekaj zaslug za to gre zagotovo nacionalnim programom, ki jih je na tem področju financirala EU, in ki sedaj dobivajo drugačno podobo, da bi se bolje prilagodili industrijskim potrebam te države.

Projekt: Programi naprednih tehnologij (PATs)

Programe: Cilj 1 (2000-2006)




Stik:

Michael Leahy

Enterprise Ireland

Glasnevin, Dublin 9

Irska

Tel.: +353 1 808 2662 / Faks: +353 1 808 2662

[email protected]

http://www.enterprise-ireland.com/

V sodelovanju z irskim supermarketom, prvim sistemom na svetu, ki uporablja DNK za identifikacijo živali, od katerih prihaja meso.

Etiketa vsebuje podatke o izvoru izdelka in sicer na podlagi DNK .

12

Flexmed Digital, novo podjetje za digitalni tisk, je svojo

dejavnost postavilo v kraju Sunne, ki ima 14 000 prebivalci

in se nahaja v okrožju Värmland, blizu norveške meje, 400

km od Stockholma in daleč od velikih centrov odločanja.

Podjetje je začelo z dvema zaposlenima in z zajetno

investicijo v novo strojno opremo. Lokacija Ideuma je

nedvomno zelo privlačna. Zgradba iz stekla in lesa leži

med brezami na obrežju reke Fryken. Še več, Ideum je del

Broby Grafiska, mednarodno priznane šole, specializirane

za tisk, oblikovanje embalaže in multimedijske grafične

tehnologije. Broby Grafiska izvaja izobraževalne

aktivnosti v sodelovanju s “Packaging Arena”, omrežjem

podjetij, ki izvirajo iz tradicionalnih industrij v regiji (papir,

grafične industrije), njeni partnerji pa so občina, Univerza

iz Karlstada in švedski Inštitut za fleksografijo. “Bližina

izobraževalnega okolja je bila odločilni dejavnik,” poudarja

Eva Lovén iz podjetja Flexmed Digital.

V tem okviru je Ideum več

kot zgradba, je koncept.

Zgrajen v letih 2001-2002

s podporo ESRZ, je zmes

funkcionalnosti, stila in

visokotehnološkega okolja,

ponuja pa 25 inkubacijskih

enot za podjetja, prostore

za sestanke, predavalnice

in laboratorije. V eni od teh

najdemo tudi velikanski

stroj za poskusne izdelke,

k i proiz vaja prototipe

e m b a l a ž e z a v o d i l n e

industrije v regiji. Čeprav

niso vsa MSP neposredno

povezana z embaliranjem,

Ideum postopoma dosega

svoj cilj in sicer postati center strokovnosti za ta rastoči

sektor, topla greda za rast inovacij in središče poslovnega

grozda. “Ideum je dal močno spodbudo našemu razvoju;

vidimo, kako privlačen je za podjetnike, ki želijo biti v vrhu

industrije embaliranja,” pripomni Anna Bloomquist,

odgovorna za pogovore s kandidati za podjetnike.

Vendar pa je Sunne sprva ponujal zgolj omejeno

industrijsko bazo, ostanek slavne preteklosti, brez

kakršnihkoli dejavnosti R&R. Razmere so se začele

spreminjati, ko je leta 1992 velika skupina Tetra Pak v kraju

postavila tiskarno. Občina je izkoristila priložnost in se

odločila, da skupini Tetra Pak omogoči, da polno izkoristi

lokalno strokovno usposobljenost. Krajevna šola je takrat

začela s specializacijo za tisk in oblikovanje. Leta 1999

so šolo razdelili na dva dela in Broby Grafiska je postala

samostojna enota. Danes Ideum postaja premajhen in v

načrtu je njegova širitev. Število delovnih mest v grafični

industriji v kraju Sunne se je s 125 v letu 1992 povečalo

na 600 v letu 2003 in nato na 800 v letu 2005. Med 296

švedskimi občinami je Sunne trenutno na 22. mestu na

lestvici podjetništvu prijaznih okolij.

Projekt: Center strokovnosti za R&R, izobraževanje in podjetništvo

Program: Cilj 2, 2000-2006 (leto 2001)




Stik

Per Branzén

Vodja projekta

Broby Grafiska Utbildning 37

S-686 80 Sunne

Tel.: +46 565 17900 / Faks: +46 565 17901

[email protected]

http://www.brobygrafiska.sunne.se

Oblikuj embalažo zameKo je leta 1992 prišel na trg Tetra Pak, je kraj Sunne izkoristil priložnost in zgradil center strokovnosti za industrijsko grafično oblikovanje in embalažo. Nosilec projekta je bila lokalna šola, v sodelovanju z lokalnimi podjetji in akademskim sektorjem. Lokalno gospodarstvo in trg zaposlovanja sta imela od tega ogromne koristi.

Center za R&R, izobraževanje in podjetniški razvoj, povezan s tehniko tiskanja, poznano kot fleksografija za embaliranje

15 IN

OVAT

IVNI

PRO

JEKT

I

13

Pobuda je prišla v poznih 90., ko je ULB (Svobodna

univerza iz Bruslja) v regiji odprla študentsko naselje.

Inštitut za biologijo in molekularno medicino (IBMM),

srce Biopolea ULB v mestu Charleroi, so zgradili in

opremili z začetno pomočjo ESRZ in sicer na območju

Aeropolea Charleroi. Cilj je bil razviti trajnostni tehnološki

in gospodarski center. Pri projektu so sodelovali partnerji

z javnega, industrijskega, finančnega in bolnišničnega

sektorja. Razvili so se posebni, ad hoc raziskovalni

programi z namenom zagotoviti temeljno znanje za

podjetniško izrabo biotehnologij, predvsem na področju

diagnosticiranja, farmacije in kliničnih preiskav.

Do leta 1999 je IBMM, danes tam dela 250 raziskovalcev,

gostil že vse najboljše znanstvenike ULB. Sanje so hitro

postale resničnost, ko so se prva biotehnična podjetja, kot

sta Euroscreen ali Henogen, preselila v bližino Biopola. Leta

2001 so dodatna sredstva ESRZ za nakup nove opreme

in za raziskovalne projekte omogočila vzpostavitev

manjkajočega člena v inovacijskem postopku: BioVallée.

V tej organizaciji za R&R se 40 raziskovalcev ukvarja

izključno s potrjevanjem rezultatov raziskav in njihovim

preoblikovanjem v poslovne inovacije. Pri tem si

pomagajo s tehnologijami preverjanja in testiranja. To

velja predvsem za farmakogenomiko (študijo učinkov

genetskih profilov na učinkovitost zdravil) in genski

inženiring. Tako je BioVallée, s postopkom izločitve, že

pomagala ustanoviti podjetja, kot je DNA Vision, ki se

ukvarja z gensko analizo.

Poleg zdravstva, so biotehnologije vnesle globoke

spremembe tudi na druga področja, od okolja, kozmetike

do trgovine na drobno. Razvili so teste za odkrivanje sledi

svinjine v mletem mesu, ki ga oglašujejo kot “čisto goveje”

oziroma za ugotavljanje izvora lososov. Te tehnike šele

zdaj prodirajo tudi

v drugih vodilnih

laboratorijih, tudi v

samem vrhu znanosti.

V regiji, kjer so leta

2002 dosegali 74,9%

povprečja evropske

petnajsterice glede

na BDP na prebivalca,

in kjer med mladimi

vlada visoka stopnja brezposelnosti (38,4% leta 2003),

je potrebno ta znanja ekonomsko oživiti in jih izkoristiti

za ustvarjanje novih delovnih mest. Tega dejstva se Bio-

pole Charleroi jasno

zaveda. Ima 500 stalno

zaposlenih, ki se jim

bodo kmalu pridružili

raziskovalci, zadolženi za

tekoče projekte.

Program Biopole za oživitev regije Oživiti belgijsko regijo Hainaut s povezovanjem ekonomije znanja in znanosti o življenju: to je cilj projekta Biopole v mestu Charleroi, ki dokazuje sposobnost prenosa inovativnih teženj z univerze na podjetja.

Projekt: Projekt Biopole ULB Charleroi

Program: Cilj 1 Hainaut 1994-1999 in Cilj 1 Hainaut “tranzicijska podpora” 2000-2006

Skupni stroški: 22 310 417 EUR (1994-1999) in 16 822 372 EUR (2000-2006)

Prispevek EU: 11 155 209 EUR (1994-1999) in 8 411 186 EUR (2000-2006)


Stiki

Catherine Mathot

Valonska regija, direkcija za evropske programe

Tel.: +32 (0) 81 33 39 39 / Faks: +32 (0) 81 33 37 44

[email protected]

Charles Bricman

BioVallée ASBL

Tel.: +32 (0)71 37 85 00

[email protected]

http://www.ulb.ac.be/ibmm/home.html

Center Minerva, Center za biotehnološke raziskave BRC, ULB Bruselj, Charleroi

Raziskave v Centru Minerva

14

Samsø, otok s 4 000 prebivalci, južno od mesta Århus,

namerava pokriti 100% svojih potreb po električni

energiji in ogrevanju z izkoriščanjem obnovljivih

energetskih virov. Vetrna elektrarna na morju pa bo

pomagala zadostiti potrebam po transportni energiji.

“Energetski plan obnovljivih virov energije”, ki je nastal

leta 1997 je pokazal, da se je mogoče uspešno spopasti

s tem čudovitim izzivom. Takšen cilj je mogoče doseči

samo s sodelovanjem prebivalstva. Zato je skupina

meščanov leta 1997 ustanovila Združenje za energijo

in okolje Samsø, da bi povečala ozaveščenost otoških

prebivalcev. Na pobudo združenja, lokalnega sveta,

Združenja poljedelcev in Trgovske zbornice je bilo leta

1998 ustanovljeno podjetje Samsø Energy Company,

ki skrbi za koordinacijo uresničevanja Energetskega

plana. Leta 2002 je sledila odločitev za ustanovitev

energetske akademije Samsø Energy Academy, ki

naj bi z že pridobljenim strokovnim znanjem in

izkušnjami spodbujala ustvarjanje novih delovnih

mest in iz otoka naredila pristanišče za danske in

evropske raziskovalce, ki so aktivni na področju

obnovljivih virov energije. Sočasno je občina pričela

izvajati razvojno strategijo, v kateri imajo obnovljivi

viri energije poglavitno vlogo.

Še pred odprtjem

Akademije je otok

Samsø vsako leto

privlačil na tisoče

okoljskih strokov-

njakov, študentov

in “ekoturistov”,

od katerih je imel

precejšnjo eko-

nomsko korist.

Poleg orodij za

razvoj obnovlji-

vih virov energije,

ki so nastala na

podlagi konkret-

nih izkušenj s

številnimi lokal-

nimi projekti, bo

Akademija nudila

študije in semi-

narje o postopkih prehoda na obnovljive vire energije. Za-

hvaljujoč pisnim materialom, ki so jih prispevali sodelujoči,

bodo lahko gostujoči strokovnjaki izdelali načrt ukrepov za

svojo regijo, kar bo prvi korak k 100-odstotnemu izkoriš-

čanju obnovljivih virov energije. Pozneje bo mogoče plan

razvijati v okviru internetnega omrežja, preko katerega bo

mogoče postavljati vprašanja vsem sodelujočim in dobiti

informacije in poročila o vseh projektih.

Poslopja Akademije, obnovljena s pomočjo ESRZ, želijo

biti zgled okolju prijazne arhitekture. Nahajajo se na

travnatem območju, kjer so bila včasih obalna močvirja,

zgrajena pa so na stebrih, da spoštujejo biotop. Zgrajena

so iz naravnih materialov, ki uravnavajo vlažnost in toploto,

zagotavljajo minimalno porabo vode, za ogrevanje in

elektriko uporabljajo sončne celice (elektriko proizvajajo

tudi z vetrom), energetsko varčne tehnologije, ločeno

zbiranje odpadkov v osmih kategorijah itd. Prostorna

notranjost ponuja obiskovalcem številne prostore,

pisarne, razstavne prostore, študijske in sejne sobe ter

knjižnico.

Projekt: Samsø Energy Academy


Trajanje: januar 2005 - december 2006


Prispevek EU: 405 405 EUR


Stik

Søren Hermansen

Manager/Svetovalec za energijo

Museumsvej 1

DK-8305 Samsø

Tel.: +45 86 59 23 22 / Faks: +45 86 59 23 11

[email protected]

Otok, ki je odprt vetru, soncu in novim idejam 100% obnovljiv vir energije! Otok Samsø namerava dati konkreten zgled k prizadevanjem za zmanjševanje emisij CO

2 in sicer z obsežno in vsestransko uporabo sončne energije in energije vetra. Drugim evropskim

regijam pa omogoča, da izkoristijo njegove dosežke. Projekt zajema izrabo zbrane ‘energije’ na območju celotne občine.

Nørreskijte: Mlin na veter na kopnem

15 IN

OVAT

IVNI

PRO

JEKT

I

15

Merseyside, staro, propadajoče pristaniško območje, se

sooča s stalnimi problemi in ima eno najvišjih stopenj

nezaposlenosti v državi (6,5% leta 2003, od tega jih je

37,3% dolgotrajno nezaposlenih). Podpora inovativnim

podjetjem na področjih, ki prinašajo rast, poglavitna

prednostna naloga regije. DigitalINC, ki ga sofinancirata

ESRZ in Razvojna agencija regije Northwest, je vodilni

poslovni inkubator v Veliki Britaniji za digitalno industrijo

in eden od temeljev projekta “Digitalna akademija”, ki

se osredotoča na inovativnost in digitalne vsebine za

izobraževanje, informacijsko družbo, pomoč MSP in

raziskavam. Digitalno akademijo vodi Mednarodni center

za digitalne vsebine, ki je del Univerze John Moores v

središču Liverpoola.

Mednarodni center za digitalne vsebine vidi v poslovnih

inkubatorjih najboljši način za ustvarjanje razvojno

sposobnih podjetij. Ne zagotavljajo jim zgolj delovnega

prostora, pač pa jim nudijo tudi pravo odrivno desko v

obliki učinkovitih storitev in opreme na vseh stopnjah

razvoja: pred-lansiranje, lansiranje in začetne razvojne

faze. Inkubacija traja 3 leta, po treh mesecih sledi ocena

sposobnosti za razvoj, potem še tutorstvo. DigitalINC se

nahaja v posebej oblikovanih poslopjih in ima skupino

specialistov, ki so aktivni na različnih področjih: poslovni

načrti, trženje, uprava, finančni zagon in posredništvo.

Vsa podjetja imajo podobno usmeritev in se ukvarjajo z

združljivimi dejavnostmi.

Skupaj delajo na projektih, ki jim prinašajo vzajemne

koristi, in tako še krepijo ozračje sodelovanja. Od zago-

na aprila leta 2002 je DigitalINC inkubiral okrog 20 pod-

jetij. Nekatera so osvojila prestižne nagrade na različnih

področjih: od grafičnega oblikovanja do poučevanja na

daljavo, animacije,

računalniških iger,

tržnega svetova-

nja, varnostnih si-

stemov. Naštejemo

lahko: Eek Films

(digitalna anima-

cija), Abacor Ltd

(sistemi elektron-

skega izplačeva-

nja plač), Taecanet

(poučevanje on-line), Splinter (oblikovanje logotipov

podjetij, multimedijski proizvodi za področje sociale on

izobraževanja), Neat 3D (3D imaging) itd.

“Naš cilj,” pojasnjuje Peter Leather, eden od managerjev

Mednarodnega centra za digitalne vsebine, “je iz Liverpo-

ola narediti digitalno središče severozahodne Anglije. S tem

da je DigitalIDC del Mednarodnega centra za digitalne vse-

bine v okviru Univerze John Moores, pridobiva tako na kredi-

bilnosti kot na stabilnosti. Podjetjem odpira vrata, ki bi sicer

ostala zaprta. Podjetja, ki jim pomagamo pri zagonu, imajo

inovativne ide-

je, ko pa morajo

te ideje prodati

velikim korpora-

cijskim podjet-

jem, kot je BNFL

(British Nuclear

Fuels), je ugled

univerze velika

prednost.”

Akademski naziv digitaliziranim MSPV središču Liverpoola stoji poslovni inkubator, ki ima akademske korenine. Njegove inovativne ideje za digitalno industrijo zbuja pozornost predvsem zaradi mednarodnega slovesa Univerze John Moores.

Projekt: Digitalna akademija





STik

Peter Leather

Poslovni in inkubacijski manager

Univerza John Moores Liverpool

2nd Floor Faraday House

Liverpool Digital

Edge Lane

Liverpool L7 9NJ

Tel.: +44 (0)151 907 2929 / Faks: +44 (0)151 907 2900

[email protected]

http://www.icdc.org.ukRaziskovanje digitalne tehnologije, posebno na področju oblikovanja in komunikacij

16

Kot drugo največje avstrijsko mesto z 230 000 prebivalci

je Gradec, po svojem geografskem položaju že

tradicionalno vez med Srednjo in Jugovzhodno Evropo.

S svojimi tremi univerzami ima tudi veliko znanstveno

prednost. Kljub temu je v zahodnem delu mesta širok

industrijski pas (750 hektarov, 32 000 prebivalcev), ki so

ga zaznamovali porušeno ravnotežje med potrebami

industrije in potrebami bivalnega območja, pomanjkanje

raznolikosti poslovnih dejavnosti in slabo urbanistično

planiranje ter posledični socialni problemi. Oživitev

zahodnega Gradca , in vzpostavitev modernega centra

dejavnosti s poudarkom na ekonomiji znanja, je skupni

cilj programa URBAN II za mesto. Z vključevanjem

prebivalstva v sprejemanje odločitev in načrtovanje

ukrepov zagotavljamo ravnotežja med ekonomskimi,

socialnimi in okoljskimi potrebami.

Eden od projektov, ‘Mesto znanja’, je pripeljal do

ustanovitve inovativnega Podjetniškega centra. Gre

za “grozd” tesno povezanih dejavnosti, predvsem na

področju biomedicine in biotehnologij, uporabnih za

človekovo zdravje, ki poskuša spodbujati inovativne

zagone podjetij. Prostor za gradnjo podjetniškega centra

je bil skrbno izbran in je v bližini Višje tehničke šole in Roche

Diagnostics, vzornega podjetja v zahodnem delu mesta.

Podjetniki in tisti, ki se ukvarjajo z razvijanjem omrežij,

lahko izkoriščajo prednosti, ki jih ponujajo sinergije na

tem prostoru. MSP na stopnji zagona pa Center ponuja

tudi številne storitve (svetovanje, pomoč pri investicijah,

prenos tehnologij itd.). Tudi za diplomante Tehničke šole

je ‘Mesto znanja’ koristno pri njihovih dejavnostih, most

med znanjem in ekonomijo je namreč odprt v obe smeri.

Poleg izgradnje Podjetniškega centra, je projekt obsegal

tudi pridobitev in oddajanje zainteresiranim podjetjem

v najem prostore, s katerimi upravlja Štajerska agencija

za promocijo podjetništva, partner mesta Gradec v tej

pobudi. Prednosti ‘Mesta znanja’, ki je bilo kot razvojno

središče celotne regije slovesno odprto oktobra 2004

so vsestranskost projekta, skrbna izbira podjetij oz.

kandidatov v skladu z opredeljenimi cilji, in arhitekturno

oblikovanje, ki je funkcionalno, moderno in okolju

prijazno -.

Projekt: Mesto znanja

Trajanje: 2002 - oktober 2004

Program: URBAN II “URBAN_Link Graz-West”




Stik

Dr. Alexander Frestl

Sylvia Trattner-Jakob

Mesto Gradec, Mestno planiranje, Oddelek za razvoj in gradnje

Organi upravljanja URBAN II Graz

Europaplatz 20

A-8020 Graz, Austria

Tel.: +43 316 872-4210 / Faks: +43 316 872-4209

[email protected]

http://www.urban-link.at

Mostovi v prihodnost v ‘Mestu znanja’V preutrujeni soseski v Gradcu, ‘Mesto znanja’, gradimo mostove med gospodarstvom in tehnologijo v okviru omrežja raziskovalnih dejavnosti, in ponujamo široko paleto storitev za združevanje pobud in ustanavljanje podjetij.

Sanacija mestne čestrti Gradec zahod

15 IN

OVAT

IVNI

PRO

JEKT

I

17

Mesto Oulu se nahaja na

najbolj razvitem območju

severnega dela Finske in

je središče pola odličnosti

na področju mobilnih

telekomunikacij. Je vir

“kulture mobilnosti ”

in zaseda najvidnejše

m e s to n a p o d ro č j u

i n o v a t i v n o s t i . Z a t o

skoraj ne preseneča, da

je kot rezultat uspešnih

srečanj med predstavniki

podjetij, Mesta Oulu

ter izobraževalnih in

raziskovalnih inštitutov

leta 2002 nastal projekt

O c t o p u s , k i n a j b i

raziskoval in razvijal

storitve na področju mobilnih komunikacij.

Octopus ni navadno omrežje. Od komercialnih

operaterjev se razlikuje po tem, da je v bistvu plačljivo,

“zaprto” omrežje za naročnike, med katerimi je več kot

40 podjetij in ustanov, pa tudi številni študentje. Tako

Octopus lahko svojim članom, kjerkoli se ti nahajajo,

ponuja najnaprednejše tehnološko okolje, v katerem

lahko uporabljajo izsledke najnovejših raziskav, še preden

aplikacije pridejo na tržišče. Na ta način podjetja lahko

razvijajo inovativne izdelke, raziskovalci lahko raziskujejo

nove poti, študentje pa lahko uporabljajo resnične

storitve in ne zgolj laboratorijske simulacije.

V središču projekta je platforma za razvoj in

eksperimentiranje z najnovejšimi generacijami mobilnih

sistemov. Octopus tako svojim članom zagotavlja

specializirano podporo, torej strokovno svetovanje in

planiranje, kar dejansko omogoča dostop do tehnoloških

inovacij znotraj nacionalnega omrežja.

Znotraj tega se lahko na platformo istočasno poveže

na tisoče terminalov. Člani omrežja pa v zameno

Octopusu ponujajo lastne veščine pri razvijanju projekta.

Pomembne so tudi storitve za podjetja na področju

komunikacij, usposabljanja, financiranja in trženja

izsledkov. Octopus vzdržuje tudi omrežje, ki je namenjeno

partnerjem in potencialnim kupcem. Poglavitni partner

je Nokia, ki zagotavlja tehnologijo, mobilna operaterja

TeliaSonera in Oulun Puhelin, ki zagotavljata internetni

dostop, Politehnika Oulu, ki zagotavlja tehnično podporo

in usposabljanje, Oulu Innovation Ltd, ki članom daje

na voljo prostore in opremo in Mesto Oulu, organ za

upravljanje programa Octopus.

Do izvedbe projekta leta 2004 je Octopus omogočil razvoj

cele vrste novih aplikacij, razširitev uporabe mobilnih

komunikacij na redko poseljena območja finskega

daljnega severa, ustvaril je na desetine stalnih zaposlitev

in usposobil na stotine študentov, ki so sodelovali pri

nastajanju 150 univerzitetnih oziroma politehničnih

diplomskih nalog. Zaradi dobrih rezultatov smo projekt

podakjšali za dve leti in ga vključili v bolj mednarodno

okolje. Po tem naj bi se Octopus preoblikoval v podjetje.

Octopus, daljnosežen projekt ‘mobilnosti’ V sektorju mobilnih telekomunikacij, ki se hitro razvija, Octopus izstopa kot omrežje z enkratno sposobnostjo predvidevanja inovacij, svojim članom pa omogoča uporabo najnovejših tehnologij, še preden pridejo na tržišče.

Projekt: Omrežje Octopus




Stik:

Markku Pikkarainen

Vodja projekta

Elektroniikkatie 6

FIN-90750 Oulu

Tel.: +358 8 551 3005 / Faks: +358 8 551 3627

E-pošta: [email protected]

Internet: http://www.octo.fi

Projekt Octopus je vzpostavil zaprto okolje operaterja mobilne telefonije, kjer lahko podjetja preizkusijo svoje nove tehnologije in opremo v resničnem omrežju.

18

V obdobju od leta 1995 do 2002 je bila stopnja letne

rasti v regiji Algarve (4,9%) najvišja na Portugalskem,

precej višja od nacionalnega povprečja (3,1%). Vendar

razvoj regije zavira slaba motiviranost za inovacije, kar

se kaže v omejenem številu projektov sodelovanja med

podjetji in raziskovalnimi ustanovami. Ti razlogi so leta

2003 pripeljali do odločitve, da se na Univerzi Algarve in

na Regionalnem centru za inovativnost Algarve (CRIA)

začne izvajati eden od projektov v okviru Regionalnega

programa za inovativne ukrepe INOAlgarve.

Cilj projekta je promocija raziskav, prenos tehnologij,

oživitev omrežja in podpira pobudam, ki ustvarjajo “kulturo

inovativnosti”. To naj bi spodbudilo tesnejše stike in

izmenjavo med podjetniki in raziskovalci oziroma študenti.

Projekt promovirajo štirje partnerji: Univerza Algarve (UALG)

s svojimi strokovnimi raziskovalci, ki delujejo na obetavnih

področjih za prihodnost regije, Komisija za koordinacijo in

regionalni razvoj Algarve (CCDR), decentraliziran organ,

odgovoren za javne investicije, in dve zasebni organizaciji,

Regionalno združenje mladih podjetnikov (ANJE) in

Podjetniško združenje Algarve (NERA).

Ob koncu prve faze (2003-2004) se CRIA lahko pohvali

s številnimi pobudami, ki že imajo spodbuden učinek

na regionalno konkurenčnost. Na prvem Sejmu inovacij

Algarve marca 2004 so se predstavile univerza in

drugi raziskovalni centri. Za univerzo in podjetnike

je bila to priložnost, da se zavedo prednosti, ki jih

ponuja sodelovanje s skupinami podjetij pri projektih,

ki so povezani z 80 raziskovalnimi temami. Rezultat

tekmovanja v zamislih je bil izbor 12 projektov: trije s

področja pridelave hrane, eden s področja naprednih

storitev informacijske tehnologije, dva s področja

medicinske tehnologije, štirje okoljski in dva s področja

oceanografskih znanosti. Vzpostavitev Urada za podporo

promociji industrijskega lastništva (GAPI) v okviru UALG je

regiji zagotovila pomembno orodje za razvoj in zakonsko

zaščito inovacij. Dva podjetniška centra za inkubacijo

MSP, eden za storitvene dejavnosti, drugi za industrijo,

sta nastala na območju študentskega naselja.

Načrt za igradnjo Tehnološkega centra v okviru UALG,

ki bo sprejemal raziskovalne organizacije in podjetja,

bo zagotavljal potrebne logistične funkcije in spodbujal

inovativnost na štirih področjih: biotehnologija,

biomedicina, pomorski viri in inteligentni sistemi. Hkrati

naj bi zagotovil od 300 do 400 delovnih mest. Po zaključku

programa INOAlgarve naj bi projekt CRIA v drugi fazi

(2004-2007) še naprej razvijal dosežene rezultate in jih

umestil v trajen okvir.

Projekt: Regionalni center za inovativnost Algarve (CRIA)


Trajanje (1. faza): november 2003 – november 2004

Skupni stroški (1. faza): 545 100 EUR

Prispevek EU (1. faza): 436 080 EUR


Stik:

Tiago Santos

Regionalni center za inovativnost Algarve (CRIA)

Univerza Algarve

Gambelas campus, Pavillon A5

P-8000 Faro

Tel.: +353 289 800 097 / Faks: +353 289 800 098

[email protected] http://www.ualg.pt/jornal/

Regija Algarve se spogleduje z raziskavamiRegija Algarve se namerava posvetiti raziskavam, ker je pretirano odvisna od obalnega turizma. Vpregli so raziskovalce in podjetnike, ki se bodo s skupnimi močmi spopadli z izzivi konkurenčnosti. Vajeti ima v rokah Regionalni center.

Ria Formosa: pomorski viri v Algarve

15 IN

OVAT

IVNI

PRO

JEKT

I

19

Učinkovitost raziskovalnega sistema je odvisna od odzivne

sposobnosti številnih akterjev. Naloga regionalnih

oblasti je zagotoviti pretočnost povezav med njimi in jim

pokazati, da inovacije niso le stvar znanosti in tehnologije.

Za tržno uspešnost so potrebne tudi inovativne metode

managementa, ki se vzpostavljajo znotraj omrežij in

podjetniških dejavnosti v grozdih. Podjetniški grozdi

predstavljajo omrežje skupnega znanja s poudarkom

na inovacijah. Znotraj grozdov prevladuje ustvarjalno

ozračje, zaupanje, inovativnost in sodelovanje.

Skupina podjetij STRATINC črpa bogastvo izkušenj svojih

članic in raziskuje poti in načine za razvijanje grozdov s

poudarkom na petih primerih: les v Loreni, kmetijska

živila v Murcii in na Tenerifih, novi materiali v Severnem

Porenju in Vestfaliji, informacijske in komunikacijske

tehnologije v osrednji Makedoniji in biotehnologije v

zdravstvu v Oslu. Poleg Regionalnega sveta Lorene, ki

je odgovoren za splošno koordinacijo projekta, so drugi

partnerji konzorcija STRATINC Regionalna razvojna

agencija Murcie, Severna zveza na Tenerifih, Center za

inovativnost in tehnologijo (ZENIT GmbH, Nemčija),

Generalni sekretariat osrednje Makedonije in Technopole

iz Osla.

Projekt naj bi na podlagi medregionalnega pristopa

omogočil pridobivanje informacij na evropski ravni

glede potreb MSP ter grozdov znotraj različnih sektorjev

in regij, pri čemer je seveda treba upoštevati razlike v

tehnološkem razvoju in kulturi. Na podlagi tega bodo

nastale skupne metode in orodja strateške inteligence,

širilo se bo znanje in dobre prakse,

do katerih bodo imeli lažji dostop

MSP in akterji na področju R&R,

predvsem v manj razvitih regijah

(osrednja Makedonija, Tenerifi in

Murcia, ki spadajo v območje Cilja 1

strukturnih skladov).

STRATINC se je loti l številnih

dejavnosti: ugotavljanje potreb po

strateških informacijah v različnih

regi jah in s inteza rezultatov,

regionalne delavnice za posamezne

s e k to r j e , p r i m e r j a l n a š t u d i j a

obstoječih orodij IT, vzpostavljanje

pilotne platforme za posamezne sektorje za zbiranje,

analizo in širjenje strateških informacij, sestavljanje

metodološkega priročnika za uvajanje sistema

strateškega monitoringa. Rezultat teh dejavnosti naj bi

bil razvoj proaktivnega pristopa, namenjenega krepitvi

usposobljenosti za inovacije in konkurenčnost podjetij,

grozdov in partnerskih regij.

Skupno izkoriščanje znanja Skupno izkoriščanje znanja, ki se je razvilo znotraj podjetniških grozdov je za sedem regij iz štirih kotičkov Evrope, ki sodelujejo v projektu medregionalnega sodelovanja STRATINC, , bistvenega pomena za krepitev inovacijskih sposobnosti. Medregionalni pristop, ki se je uveljavil v okviru INTERREG, je omogočil razvoj skupnih orodij na evropski ravni.

Projekt: Strateška inteligenca in inovativni grozdi (STRATINC)

Trajanje: avgust 2003 – februar 2006

Program: INTERREG IIIC “Zahodno programsko območje”


Prispevek EU: 767 167.75 EUR


Stik

Pierre Bourgogne

Regionalni svet Lorene

Tel.: +33 (0)3 87 33 60 65 / Faks: +33 (0)3 87 33 60 40

pierre.bourgogne-lorraine.fr

http://www.e-innovation.org/stratinc/

Lesna industrija, Lorena

Projekt ‘vinsko omrežje’: razvoj vinskih kultur na Tenerifih

20

Pokrajina Franche-Comté, najbolj industrijska francoska

regija, in njena soseda, francosko govoreči del Švice,

z 200-letno tradicijo izdelovanja ur, sta pionirja na

področju “mikrotehnik”, ki se jih uporablja tudi na drugih

področjih mikromehanike kot, na primer, pri izdelovanju

očal, vijakov in matic. Po krizi v industriji ur v 70. letih

in ob soočanju z današnjo konkurenco, se regija danes

še bolj intenzivno ukvarja z “neskončno majhnostjo”.

Čeprav so inovativne nanotehnologije (ukvarjajo se z

zgradbo in vedenjem materije na molekularni in atomski

ravni) še v plenicah, bodo imele velikanski vpliv, tako

praktični kot ekonomski v vseh sektorjih. Daniel Courjon,

podpredsednik Evropskega laboratorija za mikrotehnike

(LEA), verjame, da bo “njihova uporaba na nanomaterialih,

na primer, primerljiva s prehodom z oblačil iz živalskih kož

na tehnike tkanja.”

LEA, ki je nekakšen laboratorij brez sten, zagotavlja

strukture, ki omogočajo skupinam iz različnih evropskih

držav, da si delijo sredstva pri izvajanju skupnega

raziskovalnega programa. Francosko-švicarski LEA je

rezultat čezmejnih programov INTERREG I in II. Slednji je

omogočil razvoj inteligentne notranje mikrokapsule in je

razkril potrebo po trajnem sodelovanju izven pogodbenih

sporazumov, ki nosijo sicer določene proračunske

negotovosti. Ta pristop je pripeljal do laboratorija LEA, ki

mu je leta 2003 sledil projekt LEA-Microtechnic v okviru

programa INTERREG III in sicer z istimi partnerji: univerzi

regije Franche-Comté (Besançon in Belfort- Montbéliard),

Višja državna šola za mehaniko in mikrotehnologijo,

Center za prenos mikrotehnologij, na švicarski strani pa

Univerza Neuchâtel, Zvezna politehnična šola Lausanne

in Švicarski center za elektroniko in mikrotehnologijo.

Cilji so trije: povečati zavest o skupnem izzivu regije

Jura, podpirati znanstvene projekte v obmejnih regijah,

pospeševati pobude, kot so “Ateliers d’Arc & Senans”

(letna srečanja raziskovalcev, podiplomskih študentov

in gospodarstvenikov) in poletna šola “Dosežki v

mikrotehnologiji” (napredni mednarodni seminarji

za doktorske in postdoktorske študente in inženirje).

Osem znanstvenih projektov (syncope, sairi, mosgam,

prommod, medima, micropuce, crislar, nanotool) pokriva

vsa področja mikrotehnologije: mikroproizvodnja,

mikrorobotika, nanoorodja, nanooptika, katerih izsledki

se uporabljajo pri elektronskih mikroskopih, ravnanju z

ovocitom, vključno z mikrotovarnami in majhnimi roboti.

Projekt: Konsolidacija in razvoj LEA Microtechnic (ILEA)

Program: INTERREG IIIA Francija/Švica

Trajanje: januar 2004 – december 2007




Stik:

Daniel Courjon

Podpredsednik Združenih evropskih laboratorijev

Univerza Franche-Comté

16 Route de Gray

F-25030 Besançon Cedex

Tel.: +33(0)381 66 64 15 / Faks: +33 (0)381 66 64 23

[email protected]

http://lea-microtechnique.org/

Razmišljati obsežno pri preučevanju neskončno majhnih delcev Z nanotehnologijami je pokrajina Franche-Comté prestopila meje “mikromajhnosti”, s programom sodelovanja INTERREG pa meje s francosko govorečim delom Švice. Ti dve pobrateni regiji, pionirja “neskončno majhnih delcev”, sta združili sile in se spopadli z velikimi temami: prihodnja industrijska revolucija, izziv in priložnost za Evropo.

Načrtovanje sistema za izdelavo majhnih ležajev, ki se uporabljajo v finomehaniki, proizvodnji ur in mikropogonov

15 IN

OVAT

IVNI

PRO

JEKT

I

21

S 26 000 študenti in 1 700 profesorji je Univerza iz

Debrecena, drugega največjega madžarskega mesta,

ena od največjih ustanov za visoko izobraževanje

v državi in priznan znanstveni center. Fakulteta za

računalništvo, ki je bila formalno ustanovljena šele pred

kratkim, je rezultat 20 let seminarjev programiranja.

Danes ima pet oddelkov, ki vsako leto sprejmejo

250 študentov. Raznolikost in raven usposabljanja

na področju informacijskih tehnologij najbolje oriše

nedavna odločitev za uvedbo prvega seminarja za

oblikovanje v državi. Seminar je v skladu s standardi EU,

ki veljajo za to področje, študentje pa lahko izkoristijo

prednosti akademske mobilnosti v okviru Evropskega

območja višjega izobraževanja.

Ta velikanski intelektualni potencial pa ostaja neizkoriščen

kljub dejstvu, da je eden od bistvenih dejavnikov

ekonomskega in socialnega razvoja regije Eszak-Alföld,

katere BDP na prebivalca je leta 2002 dosegal komaj

37,7% povprečja EU-25 (v primerjavi z 58,6% za celotno

Madžarsko). Univerza je leta 2004 ustanovila raziskovalno

podjetje KRIPTO, specializirano za kriptografske raziskave

in uporabo na področju informacijske tehnologije, a

bi zbrano znanje in izkušnje preoblikovala v tehnične

dosežke in ekonomske dejavnosti.

Projekt se je začel februarja 2005 in je v začetku razvijal

dva prototipa inovativne programske opreme, povezane

z dvema tehnološkima postopkoma, ki sta bistvena za

kriptografijo, pa tudi za varnost računalniških podatkov:

nova funkcija “hash” za modul(1) in novi pseudo-naključni

generator števil(2). Na osnovi teh prototipov želijo razviti

programsko opremo za povečanje varnosti e-uprave in e-

trgovine, spletnega bančništva, elektronskih podpisov in

sistemov identifikacije uporabnikov. Vse to so področja, ki

so strateškega pomena za evropsko konkurenčnost.

Kot podjetje, ki je bilo ustanovljeno z izločitvijo iz

akademskega okolja, je raziskovalni projekt KRIPTO

omogočil novačenje visoko usposobljenih programerjev z

univerz, dodiplomskim študentom pa je dal priložnost, da

v obliki prakse sodelujejo v dejavnostih. Cilj promotorjev

je pomagati regiji Eszak-Alföld, da postane evropski

center na področju informacijskih tehnologij.

(¹) Operacija, ki s pomočjo matematičnih funkcij omogoča preoblikovanje sporočila spremenljive velikosti v sporočilo nespremenljive velikosti z namenom avtentifikacije in shranjevanja.

(2) Statistično naključno in nepredvidljivo število, čeprav ga ustvari matematični algoritem.

Kriptografija, ključ do razvoja Projekt KRIPTO Research prenaša kriptografijo izza fakultetnih zidov, da bi pomagal razvoju inovativne programske opreme za krepitev varnosti računalniških podatkov v vrsti aplikacij. Na osnovi izključno intelektualnega kapitala prestižne Univerze Debrecen projekt tako prispeva k razvoju regije.

Projekt: KRIPTO – Kriptografske raziskave in aplikacije


Trajanje: februar 2005 – avgust 2006

Skupni stroški: 100 000 EUR



Stik

Ziggy Kovacs

Direktor prodaje in trženja

HU-4029 Debrecen, Csapó u. 42. B.ép. III/5

Tel.: +36 52 429 600 / Faks: +36 52 348 640

[email protected]

http://www.kripto.hu

Promocija projekta KRIPTO na nedavni znanstveni konferenci

22

Eden od problemov urbanega razvoja, poleg omejenega

gradbenega prostora, je preobremenjenost s prometom

in problemi, ki iz tega izhajajo. To velja posebno za gosto

naseljena območja, kot je Eindhoven v Noord Brabantu.

Javni in zasebni partnerji, vključeni v projekt Phileas za

višjo kakovost javnega prevoza, želijo popraviti položaj in

sicer s promocijo javnega prevoza in z organizacijo prosto

tekočega prometa, v kombinaciji z ad hoc politiko izrabe

razpoložljivega prostora.

Problematična cesta se nahaja v “Zahodnem koridorju”,

območju novih aktivnosti med glavno železniško postajo

in letališčem Eindhoven. Vzdolž koridorja je mogoče najti

celo vrsto urbanih funkcij, tako stanovanjske hiše kot

pisarne in trgovine ter prostore, ki so namenjeni zabavi.

Phileas zagotavlja fleksibilen promet. Projekt je razdeljen

na tri dele: že delujoča avtobusna linija z elektronskim

vodenjem, avtobusi Phileas in ukrepi za bolj privlačen

javni prevoz. Ukrepi vključujejo višje cene za parkiranje

v mestnem središču, izgradnjo visoko kakovostnih

prometnih infrastruktur na območju “Meerhoven VINEX”,

“Transferium” (povezava linije Phileasa z avtocesto A2),

stojala za kolesa in skupno upravljanje prometa.

Povezava Phileasa z Meerhovenom in Veldhovenom je

prvi odsek omrežja, ki bo v končni fazi povezovalo celotno

regijo. Vzdolž ceste bodo postavljene avtobusne postaje

in visoko kakovostna oprema v prepoznavnem stilu, ki

bo poudarjala vlogo javnega prevoza v mestu. Ploščadi

na avtobusnih postajah so postavljene tako, da ni razlike

v višini pri vstopu ali izstopu, elektronski sistem vodenja

pa zagotavlja mirno zaustavljanje in speljevanje. Voznik

je prisoten zato, da poskrbi za ustrezno ukrepanje v

nepredvidenih okoliščinah. Pogostost (vsakih 15 minut) in

hitrost (manj kot 25 minut od središča mesta do letališča)

bosta izboljšala pogosto slab ugled javnega prometa.

Avtobusi Phileas so kombinacija ultramodernega

oblikovanja in velikega udobja z odličnim vzmetenjem,

klimatsko napravo in prostornim delom za prtljago, pa

tudi za otroške vozičke in invalidske vozičke je dovolj

prostora. Široka vrata omogočajo lahek vstop in izstop

za invalide. Avtobuse poganjajo motorji LPG, ki porabijo

90% manj kot navadni avtobusi, pa tudi akumulatorji,

ki omogočajo vožnjo z nično stopnjo onesnaževanja

(omejena razdalja). Potniki pa dobijo natančne podatke o

odhodih, smereh, postankih in času prevoza.

Projekt: Predstavitveni projekt za visoko kvaliteten javni prevoz, regija Eindhoven

Program: Zuidoost Noord-Brabant Stimulus Program (Cilj 2)

Trajanje: 1999-2004 (podaljšano do 2006)




Stik

T. H. Dijk

Višji svetovalec za promet in javni prevoz

Eindhoven Region Joint Operation Company

PO box 985, NL-5600 AZ Eindhoven

Tel.: +31 40 259 45 75 / Faks: +31 40 259 45 40

[email protected]

http://www.phileas.nl

Učinkovit javni prevoz? Phileas je kos izzivuPhileas, ki je dobil ime po znameniti osebi iz romana Julesa Vernea, prinaša nove in inovativne rešitve na področju javnega prevoza na urbanih območjih. Poudarja pomembnost javnega prevoza in predstavlja nacionalni in evropski zgled učinkovite mobilnosti, ki spoštuje okolje.

Phileas: razvoj računalniško vodenega avtobusnega sistema z vozili, ki jih poganja LPG in imajo možnost akumulacije energije

15 IN

OVAT

IVNI

PRO

JEKT

I

23

Sicilija, ki je leta 2002 dosegala samo 71,3% povprečja BDP

na prebivalca EU-25, se še naprej sooča z velikimi socialno-

ekonomskimi težavami, z visoko stopnjo nezaposlenosti

(20,1% leta 2003), zlasti med mladimi (53,5%) in ženskami

(28,9%). Kar 67% vseh brezposelnih je takih, ki so dolgotrajno

brezposelni. V takšnih razmerah je ustvarjanje stabilnih

in kvalificiranih delovnih mest eden od poglavitnih ciljev

inovativnega projekta, ki naj bi povečal konkurenčnost

regije na področju rasti: digitalno preslikovanje in uporaba

te tehnike na področju potrošniških proizvodov. Projekt,

ki ga podpira ESRZ, vključuje izboljševanje kakovosti in

stabilnosti digitalnih fotografij, pa tudi njihovo kodiranje z

namenom pošiljanja s pomočjo različne opreme (mobilni

telefoni, nova generacija videokamer, tiskalniki itd.)

Skupina STMicroelectronics, kot multinacionalni velikan

na področju visoke tehnologije, že nekaj let intenzivno

razvija tehnološke inovacije, predvsem na področjih, kjer

lahko učinkovito spodbuja gospodarske dejavnosti. Ena

od lokacij naprednih raziskav se nahaja v Cataniji, v dolini

Etne. Z znanstvenim in tehničnim osebjem, ki šteje več kot

1 200 ljudi, predstavlja enega najboljših svetovnih polov

strokovnosti za izdelovanje mikročipov, ki so pomembni za

napredne elektronske sisteme in za razvijanje postopkov

in proizvodov po svetovnih standardih.

Mladi raziskovalci in inženirji iz Skupine za raziskave

preslikav so sprejeli izziv in začeli razvijati industrijski

projekt z visokim tveganjem. Vendar so številni dejavniki

kazali na uspeh, vključno s tesnim sodelovanjem med

podjetjem, akademskimi krogi in lokalnimi proizvajalci.

Prednost skupine je tudi skrbna priprava in močna

motiviranost sodelujočih, kar je zasluga Univerze Catania,

v Palermu in Messini, ki poudarja napredno usposabljanje,

osredotočeno na potrebe industrije. O inovativni vrednosti

njihovih dejavnosti priča tudi število registriranih patentov,

znanstvenih člankov in rezultati, ki so jih predstavili na

pomembnem mednarodnem kongresu. “Najbolj me je

presenetilo to,” pravi Alessandro Capra iz Raziskovalne

skupine, “kako se akademske raziskave razlikujejo od raziskav,

ki se izvajajo na področju podjetništva, kjer je treba teoretično

znanje kombinirati s praktičnimi rezultati in na vse gledati

skozi prizmo možnosti za nov proizvod.”

Izkoriščanje rezultatov v praksi se bo začelo, ko bodo

končana dela na tovarni M6, kjer bodo nastajali novi

proizvodi. To bo spodbudilo tudi nastajanje novih

delovnih mest, ki bodo podjetju STMicroelectronics dala

priložnost, da okrepi svoj tržni položaj.

Sicilija digitalizira svojo podobo V srcu doline vulkana Etna, na mednarodno priznani znanstveni in tehnološki lokaciji, skupina mladih raziskovalcev in inženirjev s sicilskih univerz razvija aplikacije digitalnega preslikovanja, ki naj bi imele velik vpliv na zaposlovanje.

Projekt: Izgradnja sistema strojne/programske opreme za fotografije

Program: Nacionalni operativni program za raziskave, Cilj 1 (2000-2006).

Skupni stroški: 2 245 507,27 EUR

Prispevek EU: 1 122 753,635 EUR


Stik:

Dr.ssa Claudia Galetti

Ministrstvo za izobraževanje, univerzo in raziskave

Ufficio 7

Piazza J.F. Kennedy 20

I-00144 Rim

Tel.: +39 06 5849 7371 / Faks: +39 06 5849 7668

[email protected]

http://www.st.com

Pogled na dolino Etne

24

Center se je razvil v začetku 80. let okrog sinhrotrona

BESSY(1) in BESSY II v Znanstvenem, tehnološkem

in medijskem parku (WISTA). Odkritje zelo svetlega

vira sinhrotronskega žarčenja z ultra-kratkimi impulzi

in uporabo laserja na proste elektrone bo omogočil

občutno povečanje učinkovitosti BESSY II; svetloba bo

nekaj miljardkrat večja kot sedaj.

Laser na proste elektrone bodo v temeljnih raziskavah

uporabljali za opazovanje fizikalnih pojavov, za

ustvarjanje nanomaterialov na področjih polprevodnikov,

mikroelektronike, klimatologije, kemije, biologije, farmacije

in medicine. Razširili bodo obzorja tako berlinskim

znanstvenim krogom, kakor tudi vsem evropskim

raziskovalcem. Profesor Eberhard Jaeschke, član uprave

BESSY razlaga: “Laser na proste elektrone ne bo prinesel zgolj

velikega povečanja intenzivnosti svetlobe. Njegove posebne

polarizacijske značilnosti so izrednega pomena, na primer,

na področju gradnje elektronskih spominov, ali na področju

raziskav delovanja celičnih membran itd. Izredna intenzivnost

njegove svetlobe bo omogočila laboratorijske raziskave

izredno majhnih sledov kontaminacije ozračja. Kaj povzroča

učinek tople grede? Ali problem ozonske luknje? Ta instrument

bo izboljšal razumevanje vseh teh pojavov.”

Projekt, ki ga sofinancira ESRZ, obsega študijo in

oblikovalske aktivnosti, ki jih bo tri leta in pol izvajala

skupina raziskovalcev in inženirjev, šele nato bo sledila

dejanska izdelava instalacij. Ukvarjali se bodo s tehničnim

oblikovanjem, računalniškimi simulacijami in razvojem

superprevodne pospeševalne strukture. Ozračje tesnega

sodelovanja in visoko integriran pristop sta zagotovilo

za uspeh. Ko bodo zvezne oblasti zagotovile potrebna

finančna sredstva, bodo za uresničevanje projekta

odgovorni naslednji partnerji: WISTA, Inštitut Hahn-

Meitner (HMI), Inštitut Max-Born (MBI) in Deutsches

Elektronen Synchrotron (DESY). Ko bo ustanova leta 2010

začela delovati, bo zagotovila 175 novih delovnih mest,

hkrati pa bo okrepila položaj regije Berlin-Adlershof, ki bo

tako postala privlačen znanstven in tehnični center.

(1) BESSY: Berliner Elektronenspeicherring-Gesellschaft für Synchrotronstrahlung. Sinhrotron je steza z obodom dolžine od nekaj deset do nekaj sto metrov, po kateri z veliko hitrostjo krožijo elektroni.

Projekt: Laser na proste elektrone BESSY II





Stik:

Dr. Markus Sauerborn, Dr. Heike Henneken

Stiki z javnostjo

BESSY GmbH

Albert-Einstein-Straße 15

D-12489 Berlin

Tel.: +49 (0)30 6392 29 99 / Faks: +49 (0)30 6392 29 90

[email protected]

http://www.bessy.de

Iskanje luči Center znanstvene in tehnične odličnosti v Berlinu-Adlershofu razvija nov vir zelo svetlega elektronskega žarčenja, ki ga bo mogoče uporabiti na številne načine v temeljnih raziskavah, odkritje pa bo imelo pozitivne posledice tudi za regijo.

Bessy - berlinska steza za sinhrotronsko žarčenje

15 IN

OVAT

IVNI

PRO

JEKT

I

25

CIP: V obdobju 2007-2013 bo Okvirni program za konkurenčnost in inovacije obsegal tri poglavitne dejavnosti: Program podjetništva in inovativnosti, Program politične podpore IKT in Program inteligentne energije. Več: http://ec.europa.eu/enterprise/enterprise_policy/cip/index_en.htm

CSG: Strateške smernice Skupnosti za kohezijo dajejo finančni okvir intervencijam strukturnih skladov. Na podlagi predloga Evropske komisije bosta Svet in Evropski parlament sprejela Strateške smernice Skupnosti za kohezijo za obdobje 2007-2013 do konca leta 2006. Več: http://ec.europa.eu/comm/regional_policy/index_en.htm

EIS: Tabela evropske inovativnosti/European Innovation Scoreboard meri uspešnost na področju inovacij v Evropski uniji in sicer na podlagi 26 pokazateljev. Več: http://trendchart.cordis.lu

ERIK: Na znanju temelječe raziskovalno omrežje evropskih regij /European Regions Knowledge-based Innovation Network sofinancira Generalna direkcija za regionalno politiko Evropske komisije v okviru Programa inovativnih ukrepov ESRZ. Več: http://www.eriknetwork.net

ESRZ: Evropski sklad za regionalni razvoj je, skupaj s Kohezijskim skladom in Evropskim socialnim skladom, eden od treh finančnih instrumentov kohezijske politike EU in poglavitni finančni vir za razvoj notranjega potenciala regij. ESRZ lahko prispeva k financiranju investicij v proizvodnjo, podjetništvo, prometne in okoljske infrastrukture, raziskave in tehnološki razvoj, inovativnost, informacijsko družbo, trajnostni razvoj in drugo. Prednostne naloge ESRZ so opredeljene v okviru večletnih programov, ki jih skupaj pripravijo Komisija, države članice in regije. Več: http://ec.europa.eu/comm/regional_ policy/index_en.htm

ESS: Evropski socialni sklad, ki je nastal že leta,je eden od treh kohezijskih instrumentov in poglavitni vir finančne podpore EU za pospeševanje zaposlovanja in človeških virov. Več: http://ec.europa.eu/employment_social/esf2000/introduction_en.html

FP7: V obdobju 2007-2013 bo imel 7. okvirni program raziskovalnih dejavnosti (7. OP) proračun v višini 54,6 milijarde evrov, razdeljen pa je v štiri programe: Sodelovanje, Zamisli, Ljudje in Zmogljivosti. Predvsem slednji zagotavlja sodelovanje regij. Več: http://cordis.europa.eu/fp7/home.html

i2i: EIB (Evropska investicijska banka) v okviru svoje Pobude za inovacije 2010/Innovation 2010 Initiative že vse od leta 2000 dodeljuje posojila za investicije v inovacije. Več: http://www.eib.org/site/index.asp?designation=i2i

Integrirane smernice za rast in zaposlovanje: Evropski svet je spomladi 2005, na podlagi ocen doseganja ciljev lizbonske strategije do leta 2004, sprejel odločitev, da je treba preusmeriti napore v korist rasti in zaposlovanja. Integrirane smernice vsebujejo 23 ukrepov in ciklus vodenja v obdobju med 2005 in 2008 vključuje tudi skupek strukturnih pokazateljev in poročila o letnem napredku Nacionalnih programov reform (NPR). Ukrepa št. 12 in 13 Smernic zadevata “investicije v R&R” in “pospeševanje inovativnosti in uvajanje IKT”.

IRC: 71 Inovacijskih relejnih centrov/Innovation Relay Centres, ki jih že od leta 1995 podpira Evropska komisija, spodbuja inovacije in transnacionalno sodelovanje na področju tehnologije v Evropi s celo vrsto specializiranih storitev podjetniške podpore. Več: http://irc.cordis.lu

KnowReg: Pilotni ukrep z imenom “Regije znanja”, ki ga je leta 2003 začel izvajati Evropski parlament v podporo eksperimentalnim ukrepom na regionalni ravni. Več: http://cordis.europa.eu/era/knowreg.htm

Kohezijski sklad: Zadeva države članice z bruto domačim proizvodom, ki znaša manj kot 90% povprečja Skupnosti, njegov namen pa je sofinanciranje transevropskih omrežij na področju prometa in okolja, vključno z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi energetskimi viri. Proračun Kohezijskega sklada za obdobje 2007-2013 bo znašal 61,56 milijarde evrov v okviru programov, ki jih bodo vodile države članice. Več: http://ec.europa.eu/comm/regional_policy/ index_en.htm

NSRF: Pri programiranju intervencij strukturnih skladov morajo države članice predstaviti Nacionalni strateški referenčni okvir/National Strategic Reference Framework, ki zagotavlja, da so intervencije v skladu s Strateškimi smernicami Skupnosti za kohezijsko politiko.

Program inovativnih ukrepov: Med letoma 2002 in 2006 je ESRZ podprl približno 180 programov inovativnih ukrepov, ki so delovali kot laboratoriji idej za prikrajšane regije in sicer na treh tematskih področjih: regionalna gospodarstva, ki temeljijo na znanju in tehnološke inovacije; e-EuropeRegio: informacijska družba in regionalni razvoj; regionalna identiteta in trajnostni razvoj. Več: http://ec.europa.eu/ comm/regional_policy/innovation/index_en.htm

RSFF: EIB in Evropska komisija pripravljata znotraj 7. okvirnega programa za raziskovalne dejavnosti nove načine izboljševanja učinka finančnega vzvoda subvencij EU v kombinaciji s posojili EIB. V ta namen bodo vzpostavljeni Mehanizmi financiranja za delitev tveganja/Risk-sharing Finance Facility.

RTRI: Raziskave, tehnološki razvoj in inovacije

GLOS

ARČE

K

InforegioZa vpogled v regionalno politiko EU obiščite spletne strani Inforegio:

http://ec.europa.eu/[email protected]

KN-68-05-187-SL-C

ISBN 92-894-9722-X

Documents

Evropska unija Regionalna politika Gospodarske spremembe v …ec.europa.eu/regional_policy/archive/conferences/... · 2015. 3. 9. · • Sicilija, Italija - Sicilija digitalizira