FESTIVALSKI INFORMATOR št.8/2009

Od podzemlja do zvezd

www.szf.si

Egiptologija, etnologija in še kaj…..

Ignacij Knoblehar (1819 – 1858), strastni raziskovalec Afrike Dolenjska in vsa Slovenija sta ponosni na velikega misijonarja in raziskovalca iz 19. stoletja, ki je deloval v Afriki, na Ignacija Knobleharja. Rojen je bil v Škocjanu 6. julija 1819. Že v mladih letih je odkril v poslanstvu misijonarja Friderika Barage, ki je leta 1837 obiskal Novo mesto, svojo življenjsko pot. Teologijo je študiral v Ljubljani in Rimu. V večletnem čakanju na oddobritev njegove misijonske poti v Afriko se je pridno učil različnih jezikov, saj se je zavedal velike odvisnosti misijonarske učinkovitosti od znanja jezikov plemen in narodov med katerimi so tedaj misijonarji delovali. Končno se je lahko odpravil v glavno misijonarsko oporišče za delovanje v osrčju Afrike. V Kartum (Sudan) je prispel s sodelavci februarja 1848. Zaradi spleta okoliščin je kmalu prevzel vodenje oporišča in se pripravljal na ustanavljanje podružnic. Sam je vzpostavil dve, v Gondokoru (1852) in sv. Križ (1854). Ob misijonarjenju se je razvila tudi njegova strast za raziskovanje. Opravil je šest potovanj po reki Nil ter raziskoval tudi okolico. Na terenu je nabiral predmete, si zapisoval podatke o jezikih plemen ob reki. Tako je sestavil slovar barijskega jezika, skrbno beležil etnološke in naravoslovne podatke, pisal ladijske dnevnike. Etnološko zbirko predmetov črnskih nilotskih plemen je poklonil ljubljanskemu in dunajskemu muzeju. Prav tako je razdelil zoološko in botanično zbirko med oba muzeja. Zaradi potrebe po finančnih sredstvih za misijonarsko delo ter zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja se je odločil konec leta 1857 ponovno odpotovati v Evropo. Zdravil se je v Neaplju in se pripravljal na pot domov. Žal je 13. aprila 1858 v neapeljskem avguštinskem samostanu umrl.

Diplomata – ljubitelja staroegipčanskih spomenikov

Med sicer redkimi Slovenci, ki so v 19. stoletju delovali v diplomatski službi habsburške vladarske hiše sta kar dva imela poseben odnos do staroegipčanskih spomenikov. Prvi je bil Anton Lavrin z Vipavskega, drugi pa Josef Schwegel z Gorenjske. Anton Lavrin (1789 – 1869) je bil v diplomatski službi od leta 1822. Bil je avstrijski konzul oz. generalni konzul v več državah. V obdobju 1834 – 1849 je diplomatsko deloval v Egiptu. Tu se je še posebej izkazal pri razrešitvi egiptovsko-turškega spora. Kot generalni konzul v Aleksandriji se je zanimal za arheološka izkopavanja ter staroegipčanske spomenike. S strastjo jih je zbiral, napredoval v znanju ter postal pravi poznavalec. Dva sarkofaga je dal prepeljati v rodno Vipavo in si z njima omislil družinsko grobnico. Znano mumijo pomembnega prebivalca starega Egipta in še druge predmete je poklonil Narodnemu muzeju v Ljubljani. Daroval je tudi dunajskemu Umetnostno-zgodovinskemu muzeju. Bil je član več znanstvenih organizacij (Rim, Atene, Ljubljana). Avstrijski vladar mu je za zasluge podelil naslov viteza. V Egiptu je diplomatsko deloval tudi Josef Schwegel (tudi Jožef Švegel) (1836 – 1914). Egipt je bila celo njegova prva diplomatska postaja. V Aleksandrijo je prispel proti koncu leta 1859 in vestno opravljal diplomatsko službo, zlasti pa se je izkazal s pripravo obiska avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. v Egiptu ob odprtju Sueškega prekopa. Tu se je ukvarjal tudi z geografskimi raziskavami, obiskoval arheološka izkopavanja in navezal stike zlasti z avstrijskimi in italijanskimi arheologi. Posredoval je pri prevozu štirih granitnih monolitov za Umetnostno-zgodovinski muzej na Dunaju, pa tudi sam zbiral staroegipčanske spomenike. V začetku leta 1870 je bil premeščen v Carigrad. Tega leta je prejel tudi plemiški naziv vitez, leta 1875 pa baron. Za potrebe svetovne razstave na Dunaju, ki os jo odprli 1. maja 1875, je vodil vse priprave in organiziral orientalski oddelek (Egipt, Osmansko cesarstvo, Kitajska, Japonska). Iz tega oddelka se je razvila trgovska visoka šola in orientalski muzej. Omenjena šola se je čez desetletja (1975) preimenovala v dunajsko ekonomsko univerzo. Josef Schwegel je že kot mladenič pisal pesmi (podobno kot Jožef Stefan, ki se je razvil v do sedaj največjega slovenskega fizika). Pisal in objavljal je tudi etnografske, potopisne in geografske članke. Geografsko društvo na Dunaju mu je za študijo o Rdečem morju podelila dopisno članstvo, Mednarodni kongres geografov pa mu je leta 1875 v Parizu podelil posebno diplomo. Bil je tudi član Slovenske matice v Ljubljani. V svoji oporoki je namenil pomemben del premoženja za kulturne projekte, po smrti soproge pa naj bi prišlo tudi do ustanovitve fundacije zakoncev Schwegel, ki bi podeljevala denarne podpore za kulturne in znanstvene projekte. Žal zaradi več razlogov do izročitve umetniških del, denarja oz. ustanovitve fundacije ni prišlo.

Klepetalnice z znanstveniki

Sreda, 23. september 2009, 110.00 – 13.00, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, metelkova ul. 2

-----------------------------------------

Dr. Marko Frelih, arheolog in kustos, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana Arheolog razloži poslanstvo Ignacija Knobleharja v Severovzhodni Afriki

2

Doc.dr. Marija Mojca Terčelj, Univerza na Primorskem, ZRS Koper, Institut za sredozemske humanistične in socialne študije

Mojca Marija Terčelj je bila rojena 22. avgusta 1958 v Ljubljani. Tu je obiskovala osnovno šolo ter gimnazijo, nato pa študirala etnologijo in filozofijo. Po diplomi je postala mlada raziskovalka neevropskih kultur. Na osnovi preučevanja Indijancev Sokejev v Chiapasu je izdelala magistrsko delo (1992), njihova kozmologija pa je bila predmet doktorske teze, ki je bila uspešno obranjena konec leta 2000. Sledilo je raziskovanje starega majevskega izročila in sodobnih Majev.

Danes sodeluje z univerzo na Primorskem, z Znanstveno-raziskovalnim središčem v Kopru ter vodi Sekcijo za latinsko-ameriške študije pri Inštitutu za sredozemske humanistične in socialne študije.

Etnologinja se predstavi in odgovori na vprašanje »Ali so res nekdanje civilizacije res pokopane?«

Nekoč ponosna in mogočna ljudstva izginejo, njihove civilizacijske vloge ne opravljajo neposredni nasledniki. Takšen primer predstavljajo Maji. Njihova »zibelka« je bil srednji del gvatemalskega visokogorja. Od tu so se Maji selili in razširjali vse do prihoda Špancev. Potem pa se je začel proces izumiranja. Skrivnostne Maje filmski producenti in scenaristi predstavljajo napačno oz. popačeno. Sama sem Maje raziskovala in prav o tem se želim pogovoriti z udeleženci klepeta. -----------------------------------------

Dr. Matija ČREŠNAR, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Sodobna arheološka izkopavanja v Egiptu -----------------------------------------

Pridružujemo se počastitvam velikih dejanj v znanosti in tehniki za dobro vsega človeštva

Pred 400 leti je italijanski naravoslovec Galileo Galilêj (1564-1642) sestavil dva teleskopa in z njima pri opazovanju vesolja odkril gore na Luni, Venerine mene, Jupitrove satelite in Sončeve pege. Ugotovil je, da našo galaksijo sestavljajo tudi zvezde, ki jih z očesom (brez uporabe teleskopa) ne vidimo. Teleskopi so kot orodje za znanstveno proučevanje (opazovanje) vesolja pospeševali nadaljni razvoj astronomije. V počastitev Galilejevih uporab teleskopa je Organizacija združenih narodov razglasila leta 2009 za Mednarodno leto astronomije. Poteka pod geslom »Vesolje je nad tabo, odkrij ga!« v številnih državah sveta. Osrednja proslavitev leta bo v okviru Slovenske znanstvene fundacije potekala na 15. slovenskem festivalu znanosti. Več o dogodkih Mednarodnega leta astronomije: astronomija2009.si. Pred 400 leti je nemški astronom Johannes Kepler (1571-1630) v Astronomia nova objavil, da opisuje Marsova orbita natančno elipso. Pred 200 leti je bil v Shrewsburyju rojen angleški naravoslovec Charles Darwin (1809-1882), utemeljitelj evolucijske teorije. V obdobju1831-36 je sodeloval pri odpravi ladje Beagle v Južno Ameriko in na tihomorske otoke. Leta 1859, torej pred 150 leti, je objavil temeljno in revolucionarno delo o nastanku vrst z naravnim izborom (Slovenci smo dobili prevod šele leta 1954), leta 1871 pa knjigo Izvor človeka. Pred 40 leti je na Luni pristala prva človeška posadka, astronavta Neil Armstrong (1930) in Edwin E. »Buzz« Aldrin (1930). To se je zgodilo 20. oz. 21. julija 1969 s pomočjo lunarnega modula Eagle (Orel), ki se je ločil od komandnega modula Columbia. V njem je ostal tretji član posadke Apolla 11, Michael Collins (1930). Letos, 2009, pa je naša gostja na slovenskem festivalu znanosti astronavtka Sunita L. William (1965), ki zelo ceni astronavta Armstronga zaradi številnih vrlin. Sunita, ki je preživela pol leta na Mednarodni vesoljski postaji, si zelo želi obiskati satelit, ki ga je Armstrong pred 40 leti. Mednarodna vesoljska postaja bo zelo verjetno postala dejansko postaja za nadaljne polete na Luno ter na ostala bližnja nebesna telesa.

3

Predavanja za radovedne in vedoželne

OBELEŽITEV MEDNARODNEGA LETA ASTRONOMIJE IN DOSEŽKOV ASTRONAVTIKE Sreda, 23. september 2009, 9.00 – 12.00, Štihova dvorana

Prof. dr. Dušan PETRAČ: Že kot otrok sem ugotovil, da zvezde niso vedno na istem mestu

Ni veliko manjkalo, da bi astronavt postal fizik svetovnega slovesa, prof. dr. Dušan Petrač. Dosegel je že položaj rezervnega kandidata za astronavta. Sicer pa ga je in ga tudi danes zanima breztežnost. Zanj je mamljiva in prav verjetno je, da ga je desetletja izzivala, da bi jo raziskoval, še več – poletel v vesolje. Malega Dušana so povili v Kropi 28. januarja 1932. Gimnazijo je obiskoval v Kranju in na njej kasneje učil gorenjske dijake naravoslovno učenost. Kot šolnik je vodil dijake tudi na ekskurzije in tako naključno spoznal ameriškega znanstvenika Davida S.

Saxona, kasnejšega predsednika Kalifornijske univerze v Los Angelesu. Naključje je torej botrovalo, da je diplomirani fizik ljubljanske univerze odšel v ZDA in na omenjeni univerzi v Los Angelesu tudi doktoriral (1971). Leta 1973 se je vključil v poskuse v breztežnostnem laboratoriju. Jet Propulsion Laboratory (Laboratorij za reaktivni pogon) pri Nasi mu je nato desetletja nudil zanimivo raziskovalno delo, tako teoretične, kakor uporabne vrste. Tako je med drugim razvijal opremo in postopke za uporabo v breztežnostnih razmerah v vesolju (vesoljski taksi, Mednarodna vesoljska postaja). Na pretekle raziskovalne dosežke je ponosen, še zlasti na razvito metodo za hlajenje merilnika umetnega satelita in sicer s tekočim helijem. Nasi je s svojo metodo privarčeval velike vsote denarja. Nasa pa se mu je zato oddolžila s posebno medaljo (1993), še pred tem pa je prejel prestižno Mendelssohnovo nagrado (1990) ter postal častni meščan Los Angelesa, v Sloveniji pa častni član Kluba prijateljev Slovenske znanstvene fundacije ter Inženirske akademije Slovenije.

Mamljiva breztežnost, vesoljski taksi in nenavadne dogodivščine kandidata za astronavta Breztežnost ljudi zanima predvsem zato, ker je le redkim dano, da jo preizkusijo, v njenih pogojih izvajajo ekseprimente ali iščejo rešitve za tehnične probleme v okviru vesoljskega programa. -----------------------------------------

Prof.dr. Ludvik Jevšenak, Ljubljana Iz roda v rod so astronomi iskali odgovore o skrivnostnem vesolju

Astronomija je del znanosti, ki ima zelo pestro in dolgo zgodovino. Skozi stoletja je človekovo znanje o nebesnih telesih, pojavih in zakonitostih izjemno napredovalo, se namnožiio in nudi danes odgovore na številna vprašanja, ki si jih postavljajo poklicni in ljubiteljski astronomi. Med staroveškim grškim učenjakom Talesom iz Mileta in novoveškim Newtonom je široko polje, ki so ga »obdelovali« številni znanstveniki, da bi pojasnili do tedaj še neznano, skrit ali prikrito ter »postavili stvari na pravo mesto«. Tehnični pripomočki (npr. teleskopi) so bili pri tem znanstvenikom v veliko pomoč. Toda še pomembnejša so bila razumska naprezanja, postavljanje hipotez ter teorij.

Ludvik Jevšenak: Raziskovanje Marsa

Udeleženci dogodka si bodo najprej ogledali kratek film o raziskovanju Marsa z gibljivima sondama, nato pa bo potekal razgovor, pri katerem bo imel vsak udeleženec priložnost, da poda svoj komentar, oceno, mnenje ali pa postavi vprašanje moderatorju. -----------------------------------------

Miloš Krmelj: z Apollom 11 na 384.400 km oddaljeno Luno

25. maja 1961 je ameriški predsednik John F. Kennedy (1917-1963) napovedal, da bodo Američani pristali na Luni še pred koncem desetletja. Nasa se je takoj lotila projekta in v ta namen razvijala močno nosilno raketo po načrtu Wernherja von Brauna. Raketo so poimenovali po grškem bogu Sonca, Apolonu (Apollo). Raketa z oznako Apollo 11 je poletela v vesolje z izstrelišča Cape Kennedy (danes: Cape Canaveral) 16. julija 1969. Tri dni zatem se je utirila v orbito okoli Lune. Neil Armstrong in Edwin »Buzz« Aldrin sta se nato vkrcala v lunarni modul »Eagle« in se spustila na Lunino površino. 20. julija 1969 je Armstrong kot prvi človek naredil prve korake po površini, za njim še Aldrin. Med skoraj 21 urami bivanja na Luni sta nabrala vzorce kamnin, izvedla vrsto poskusov; zasadila ameriško zastavo ter postavila spominsko ploščo.

4

Preglov dan Tretji festivalski dan je posvečen Nobelovemu nagrajencu za kemijo, prof.dr. Frideriku Preglu. V ospredju bodo teme s področja kemije, farmacije, analize živil in medicine. Strokovni partner Preglovega dneva je Kemijski inštitut iz Ljubljane, pokrovitelj pa Krka, d.d., Tovarna zdravil Novo mesto.

Friderik Prégl (1869 – 1930), znanstvenik slovenskega rodu, ki je prejel Nobelovo nagrado

Ljubljana je rojstni kraj Friderika Prégla, kasneje velikega znanstvenika in prejemnika najprestižnejše nagrade, Nobelove nagrade, in sicer za kemijo. Tu je bil Friderik rojen 3. septembra 1869. Po preselitvi v univerzitetno mesto Gradec je tam študiral medicino in nato poučeval fiziološko kemijo. Sledilo je profesorsko poslanstvo na univerzi v Innsbrucku. Tu je vodil tudi medicinsko-kemijski inštitut. Čez nekaj let se je vrnil v Gradec in na univerzi predaval medicinsko kemijo. Pri raziskovalnem delu je spoznal nujnost analize zelo majhnih razpoložljivih množin organskih spojin. V ta namen je razvil in utemeljil njihovo mikroanalizo, ki je bila osnovana na sežigu. V analizo je vpeljal občutljivo tehtnico, ki je omogočala merjenje snovi na tisočinko miligrama natančno. Préglovo metodo mikroanalize so kmalu začeli uporabljati številni raziskovalni laboratoriji po svetu. Veličino Friderika Prégla najbolje potrjuje Nobelova nagrada za kemijo, ki jo je prejel leta 1923.

Tudi na prvi slovenski univerzi v Ljubljani so spoznali veličino graškega profesorja. Zavedali so se, da bi kot magnet vabil kemike in študente v Ljubljano. Žal se profesor Friderik Prégl kljub slovenskim koreninam ni odzval na povabilo. To so mu slovenski razumniki zamerili. Atmosfera pa je vsaj delno »nevtraliziral« s svojo odločitvijo – poklonitvijo laboratorijskih aparatur univerzi v Ljubljani. Poleg Nobelove nagrade je že kmalu po objavi knjige o kvantitativni organski mikroanalizi (1917) prejel posebno prestižna priznanja. Univerza v Göttingenu mu je leta 1920 podelila častni doktorat, Avstrijska akademija znanosti pa članstvo leta 1921. Nobelovec Friderik (Fritz) Prégl je umrl v Gradcu 13. decembra 1930.

Klepetalnice

KLEPETALNICA Z ZNANSTVENIKI, Četrtek, 24. september 2009, 11.00 – 11.50, Dvorana M3

Kako raziskovalci razvijajo opremo za uporabo v breztežnostnem prostoru

Prof.dr. Dušan PETRAČ, Jet Propulsion Laboratory, Nasa, Pasadena, ZDA V večdesetletnem znanstvenem sodelovanju v vesoljskem programu je prof.dr. Dušan Petrač pridobil veliko izkušenj in znanja o razvijanju opreme za odprave. O tem bo klepetal z radovednimi mladimi ljudmi in njihovimi učitelji.

5

Dr. Edvard KOBAL,direktor Slovenske znanstvene fundacije v Ljubljani

Dr. Edvard Kobal (1957) je kemik, popularizator znanosti, publicist ter od leta 1994 dalje prvi direktor Slovenske znanstvene fundacije. Veliko se ukvarja s proučevanjem razvoja znanosti

oz. pogojev za njeno delovanje na slovenskem etničnem prostoru skozi zgodovinski čas.

Ponosni smo na našega nobelovca, ob 140. obletnici rojstva Friderika Pregla,

Četrtek, 24. september 2009, 12.00 – 12.50

Firderik Pregl je v svojem življenju prejel najvišje priznanje za znanstveno-raziskovalno delovanje, konkretno za razvoj mikroanalize organskih spojin, Nobelovo

nagrado za kemijo leta 1923. pomen njegovega prispevka k razvoju znanosti je izjemno velik. V čem je, pa bodo udeleženci dobili odgovore med predstavitvijo.

Delavnice

DELAVNICA ZA UČITELJE, »USTVARJALNOST VSE DNI V LETU« Četrtek, 24. september 2009, 11.00 – 13.00, Dvorana M2

Dr. Tatjana FERJAN, Ljubljana

Dr. Tatjana Ferjan je znana slovenska proučevalka ustvarjalnih procesov učencev. Posebno pozornost namenja metodologiji uvajanja in razvijanja ustvarjalnosti ter mentorskemu vodenju mladih pri prvih samostojnih projektih. Poudarja pomen doseganja vzajemnosti med osvojenim znanjem in veščinami za raziskovalno delovanje ter izobraževalnimi aktivnostmi.

DELAVNICA »IZDELAVA DOBRE ASTROFOTOGRAFIJE« Četrtek, 24. septembra 2009, 12.00 – 12.50, Dvorana M3

Jurij STARE, Ljubljana

Jurij Stare (1980), informatik po izobrazbi, je navdušen raziskovalec narave in ljubitelj naravoslovja iz Ljubljane. V ospredju njegovega zanimanja so opazovanja in raziskovanja nočnega neba. Svoja odkritja zanimivosti in lepoto skrivnostnega vesolja je pripravljen deliti z drugimi radovednimi in vedoželjnimi ljudmi. Zato se je pred petimi leti začel ukvarjati z astrofotografijo. Ustvaril je številne »portrete« meglic, kopic in galaksij ter jih postavil na ogled s svoji galeriji (www.astro.krneki.ws). Za potrebe razstave v BTC Cityju je izbral najboljše med najboljšimi svojimi astrofotografijami. Astrofotografije objavlja tudi v revijah za astronomijo kot sta Spika in Sky.

Nočno nebo je za nekatere od nas že samo po sebi zanimivo, pa vendar se s posebno vrsto fotografije prikaže v popolnoma drugačni luči. Že sam pogled na Rimsko cesto nam razkrije, da gre za živahno področje, kjer lahko najdemo meglice najrazličnejših barv in oblik. V Rimski cesti so prav tako prisotne veličastne kroglaste kopice v katerih se nahaja tudi po več milijonov zvezd. Vse zvezde, ki jih vidimo s prostimi očmi, se nahajajo v naši galaksiji. Obstajajo pa tudi objekti, ki se nahajajo na veliko večjih razdaljah. Ena skupina takih objektov so ostale galaksije. Poleg naše galaksije, lahko s prostimi očmi vidimo še dve galaksiji in sicer Andromedo (M31) in galaksijo v Trikotniku (M33). Pa vendar se njuna celotna struktura in barvitost prikaže šele na fotografijah. Veliko objektov temnega neba je presenetljivo velikih, vendar so zelo šibki, zato so potrebni skupni osvetlitveni časi tudi po 8 ur ali več. Ob vsem tem je seveda zelo pomembno imeti temno nočno nebo, ki pa ga v Sloveniji na žalost zelo primanjkuje.

DELAVNICE DRUŠTVA MATEMATIKO, FIZIKOV IN ASTRONOMOV SLOVENIJE Četrtek, 24. septembra 2009, Cankarjev dom v Ljubljani

Boštjan Kuzman iz društva matematiko, fizikov in astronomov Slovenije bo s sodelavci tretji festivalski dan za mlade pripravili različne delavnice, predstavitve in showe:

Animirani film Dimenzije (slovenski podnapisi B. Kuzman), J. Leys, E. Ghys, A. Alvarez: Že starogrški astronomi in geometri so znali površje zemeljske oble preslikati na ravnino. Na podoben način lahko danes na računalniškem zaslonu oživijo čudoviti predmeti iz štirirazsežnega sveta. Zgodbo o njih v filmu pripovedujejo slavni matematiki, ki so jih odkrili.

Delavnica Štirirazsežne pošasti Pentatop in teserakt nista posebni vrsti dinozavra, temveč matematični živali, ki živita v štirirazsežnem vesolju. Njuna sorodnika sta tetraeder in kocka. S pomočjo sestavljanke Zome bomo sestavljali modele teh in še nekaterih drugih pošasti.

Predstavitev Oblika tvojega vesolja Kratke predstavitve raznovrstnih matematičnih projektov dijakov, udeležencev poletnega tabora MARS.

6

Tretji festivalski dan, »DAN FRIDERIKA PREGLA«: četrtek, 24. september 2009

09.00 - 10.00 Delavnica (vključeno tudi krajše predavanje) "MERJENJA SKOZI ZGODOVINSKI ČAS", Urad RS

za meroslovje, (Dvorana M1) 10.00 – 10.50 Delavnica »KEMIJA PLEŠE«, Urad RS za meroslovje, (Dvorana M1) 11.00 – 11.50 Delavnica »TOČNOST V MERJENJU«, Urad RS za meroslovje, (Dvorana M1) 09.00 – 10.50 Show »VESELI KVARTOPIRCI PRETVARJAJO MERSKE ENOTE«, prof. Jože Kotnik, Ljubljana

(Dvorana M3) 10.00 – 11.50 Delavnica »ZAKAJ SMO TAKŠNI, KOT SMO?«, vznemirljiva dogodivščina za vsakogar: DNK – molekula življenja. Kromosomi. Genom. Zapisi naših lastnosti. Sem morda v sorodu z Džingiskanom? So v našem genomu zapisan tudi bolezni, ki nas bodo doletele? Osebna genomika, dr. Nejc Jelen, Ljubljana (Dvorana M4) 10.00 – 10.55 »PREDVAJANJE FILMOV«, animirani film Dimenzije. Film obravnava na zanimiv način geometrijo štirirazsežnih objektov. V sodelovanju z Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (Dvorana M2) 12.00 - 13.00 Delavnica (vključeno tudi krajše predavanje) "MERJENJA SKOZI ZGODOVINSKI ČAS", Urad RS

za meroslovje, (Dvorana M1) 13.00 – 13.50 Delavnica »KEMIJA PLEŠE«, Urad RS za meroslovje, (Dvorana M1) 14.00 – 14.50 Delavnica »TOČNOST V MERJENJU«, Urad RS za meroslovje, (Dvorana M1) 12.00 – 12.50 »PONOSNI SMO NA NAŠEGA NOBELOVCA«, ob 140. obletnici rojstva zdravnika in kemika Friderika

Pregla, Nobelovega nagrajenca za kemijo za leto 1923, dr. Edvard Kobal, SZF, Ljubljana (Dvorana M4) 13.00 – 15.50 Show »POMEN ANALIZE ŽIVIL«, dr. Irena Vovk s sodelavci, Kemijski inštitut Ljubljana (Dvorana M4) 09.00 – 10.50 Show »OBLIKA TVOJEGA VESOLJA«, predstavitev matematičnih projektov slovenskih dijakov v živo z

interaktivnimi elementi, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Ljubljana (Štihova dvorana) 11.00 – 11.50 KLEPETALNICA Z ZNANSTVENIKI (Dvorana M3) »KAKO RAZISKOVALCI RAZVIJAJO OPREMO ZA UPORABO V BREZTEŽNOSTNEM PROSTORU«, prof.dr.

Dušan Petrač, fizik, JPL/Nasa, Pasadena (ZDA) 11.00 – 13.00 Delavnica za učitelje »USTVARJALNOST VSE DNI V LETU«, dr. Tatjana Ferjan, Ljubljana 12.00 – 12.50 Delavnica »IZDELAVA DOBRE ASTROFOTOGRAFIJE«, Jurij Stare, informatik in fotograf vesoljskih motivov (Dvorana M3) 11.00 - 13.00 EKSPERIMENTALNICA mag. Tomaža Ogrina, Institut Jožef Stefan in mladi sodelavci, Ljubljana

(Štihova dvorana) 13.00 – 16.00 Delavnica »ŠTIRIRAZSEŽNE POŠASTI«, sestavljanje modelov 3- in 4- razsežnih poliedrov, Društvo

matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Ljubljana (Dvorana M3) 13.00 – 14.30 Delavnica »ZNANOST, TEHNOLOGIJA IN UMETNOST Z ROKO V ROKI«, g. Jože Ciuha, likovni umetnik, razodene svoje poglede na povezave med umetnostjo in znanostjo, (Dvorana M2) 14.00 - 16.00 EKSPERIMENTALNICA mag. Tomaža Ogrina, Institut Jožef Stefan in mladi sodelavci, Ljubljana

(Štihova dvorana) 18.00 – 19.00 Okrogla miza »USTVARJALNOST PRI NAS IN PO SVETU V 21. STOLETJU«, (Dvorana M4) Moderatorka: dr. Mojca Vizjak Pavšič, raziskovalka in publicistka K intelektualni izmenjavi bodo povabljeni znani slovenski psihologi, sociologi, poznavalci zgodovine

raziskovalne in tehniške ustvarjalnosti ter predstavniki naprednih in uspešnih podjetij. 19.00 ZAKLJUČEK 15. SLOVENSKEGA FESTIVALA ZNANOSTI (Dvorana M4)

- podelitev listine »Zveda festivala« - pogostitev

7