FINANSII ___________________________________

1

SODR@INAI. VOVED VO FINANSISKIOT MENAXMENT ........................................ 4 I.1. [to e toa finansiski menaxment .................................................................. 4 I.2. [to opfa}a finansiskiot menaxment ......................................................... 5 I.3. Celta na finansiskiot menaxment ............................................................... 7 I.4. Organizacija na finansiskata funkcija ..................................................... 8 II. OSVRT KON FINANSISKITE IZVE[TAI ...................................... 11 II.1. [to se toa finansiski izve{tai ................................................................ 11 II.2. Bilans na sostojba ........................................................................................... 11 II.3. Bilans na uspehot ............................................................................................ 12 II.4. Izve{taj za gotovinskite tekovi ................................................................ 13 III. FINANSISKA ANALIZA ....................................................................... 14 III.1. [to e toa finansiska analiza ................................................................... 14 III.2. Primena na finansiskata analiza ........................................................... 15 III.3. Postapka na finansiskata analiza .......................................................... 16 IV. DOLGORO^NO FINANSIRAWE .......................................................... 19 IV.1. Potrebata od dolgoro~ni i trajni izvori na kapital ........................ 19 IV.2. Akcii ...................................................................................................... ........ 20 IV.3. Emisija na akcii ........................................................................................... 22 IV.4. Prioritetni akcii ...................................................................................... 25 IV.5. Dolgoro~en kredit ....................................................................................... 27

2

IV.6. Obvrznici .............................................................................................. ......... 28 IV.7. Pazar na kapital ........................................................................................... 31 IV.8. Lizing .................................................................................................... .......... 33 V. UPRAVUVAWE SO OBRTNITE SREDSTVA ....................................... 36 V.1. Obrtni sredstva i obrten kapital ............................................................ 36 V.2. Potrebata od upravuvawe so obrtnite sredstva .................................... 37 V.3. Optimalizacija na obrtnite sredstva ..................................................... 38 V.4. Upravuvawe so gotovinata i kratkoro~nite hartii od vrednost ..... 38 VI. KRATKORO^NO FINANSIRAWE ....................................................... 47 VI.1. Povrzanosta na obrtnite sredstva i kratkoro~noto finansirawe 47 VI.2. Kratkoro~ni izvori na finansirawe ..................................................... 48 VI.3. Spontani izvori ........................................................................................... 49 VI.4. Izvori {to nastanuvaat so posebna spogodba ....................................... 50 VII. VOVED VO JAVNITE FINANSII ....................................................... 59 VII.1. Etimolo{ko poteklo i zna~ewe na poimot Finansii ..................... 59 VII.2. Poimot javni finansii ............................................................................... 61 VII.3. Javna potro{uva~ka i javni potrebi ........................................................ 63 VII.4. Javen sektor i javni dobra ........................................................................... 65 VII.5. Dr`avata kako javno dobro ...................................................................... 69 VII.6. Definirawe na javnite potrebi ............................................................ 69 VII.7. Me{ovita ekonomija ................................................................................. 71 VII.8. Javni i privatni potrebi .......................................................................... 72

3

VIII. JAVNI RASHODI I JAVNI PRIHODI ............................................ 74 VIII.1. Poim i sodr`ina na javnite prihodi ..................................................... 74 VIII.2. Javnite rashodi vo finansiskata teorija i praktika ........................ 76 VIII.3. Granica na postojan porast na javnite rashodi .................................... 77 VIII.3.1. Klasi~nata teorija za porastot na javnite rashodi ......................... 77 VIII.3.2. Sovremena teorija za porastot na javnite rashodi ........................... 78 VIII.4. Pri~ini za postojaniot porast na javnite rashodi ............................. 80 VIII.4.1. Prividni pri~ini za porastot na javnite rashodi ........................... 80 VIII.4.2. Vistinski pri~ini za porast na javnite rashodi .............................. 81 VIII.4.3. Drugi pri~ini za porast na javnite rashodi ....................................... 83 VIII.5. Vidovi i podelba na javnite rashodi ....................................................... 84 VIII.5.1. Redovni i vonredni javni rashodi .......................................................... 85 VIII.5.2. Produktivni i neproduktivni javni rashodi ...................................... 85 VIII.5.3. Vlo`uva~ki i prenosni javni rashodi .................................................. 86 VIII.5.4. Objektivni i subjektivni javni rashodi ............................................... 86 VIII.5.5. Zadol`itelni i nezadol`itelni javni rashodi ................................. 87 VIII.5.6. Neodlo`ivi i odlo`ivi javni rashodi ................................................ 87 VIII.5.7. Rashodi na centralnite organi i na lokalnite vlasti .................... 87 VIII.6. Definicija na javnite prihodi ................................................................. 88 VIII.7.Vidovi i klasifikacija na javnite prihodi ........................................... 90 VIII.7.1. Redovni i vonredni javni prihodi ......................................................... 90 VIII.7.2. Izvorni i izvedeni javni prihodi ......................................................... 90 VIII.7.3. Javnopravni i privatnopravni prihodi ............................................... 91 VIII.8. Karakteristika na javnite prihodi ......................................................... 92

4

IX. BUXET ................................................................................. ................................. 93 IX.1. Priroda i poim na buxetot .......................................................................... 93 IX.2. Poteklo, naziv i zna~ewe na dr`avniot buxet ....................................... 94 IX.3. Buxetot vo klasi~nata i vo sovremenata teorija i praktika .............. 96 IX.4. Ekonomska, politi~ka i pravna funkcija na buxetot ............................ 99 IX.4.1. Ekonomskata funkcija na buxetot ........................................................... 99 IX.4.2. Politi~ka funkcija na buxetot ............................................................. 102 IX.4.3. Pravna funkcija na buxetot .................................................................... 102

I.VOVED VO FINANSISKIOT MENAXMENT

I.1.[TO E TOA FINANSISKI MENAXMENT Na po~etokot }e se obideme da go objasnime zna~eweto na samiot termin finansiski menaxment. Se raboti za dva zbora, od koi prviot ozna~uva ne{to {to e vrzano so finansiite, t.e. parite (od latinskiot i starofrancuskiot fine, so zna~ewe kraj). Francuskiot zbor finer ozna~uval zavr{uvawe, no i pla}awe, no vo XVIII vek vo angliskiot jazik zborot finance e prifaten so zna~ewe upravuvawe so parite. Zborot menaxment ve}e e usvoen i kaj nas so zna~ewe upravuvawe, rakovodewe i sl. Ottuka, poimot finansiski menaxment bi ozna~uval upravuvawe so finansiite, odnosno upravuvawe so parite koga tie nabquduvaat vo po{iroka smisla.

5

Sepak, vakvoto odreduvawe ne e dovolno. Imeno, mo`eme da zboruvame za razli~ni nivoa na upravuvaweto so finansiite, odnosno parite. Taka, na primer, centralnata banka na sekoja zemja e zadol`ena za reguliraweto na vkupnata pari~na masa vo optek. Tuka zboruvame za monetarna politika, odnosno monetarni finansii. Od druga strana, na nivo na dr`avata se javuva potrebata od upravuvawe so pari~nite sredstva so koi dr`avata i nejzinite organi gi izvr{uvaat svoite funkcii. Ovaa funkcija mu pripa|a na ministerstvoto za finansii i spa|a vo problematikata nare~ena javni finansii. Ponatamu, sekoe doma}instvo i sekoj poedinec raspolaga so odreden obem na pari~ni sredstva, ~ie {to racionalno koristewe pretstavuva neophodnost za da se zadovolat potrebite na doma}instvoto na optimalen na~in. Tuka stanuva zbor za se popularnata sfera na li~nite, odnosno na personalnite finansii. Kone~no, ona {to e predmet na na{ neposreden interes pretstavuva upravuvaweto so finansiite na pretprijatiata, kako osnovni edinici na stopanstvoto na sekoja zemja. Pari~nite sredstva se centralniot resurs na sekoja stopanska aktivnost. Parite se potrebni za da se zapo~ne biznisot, a parite se i negoviot kraen rezultat- sopstvenicite o~ekuyvaat pari~na nagrada za svojot vlog. Pome|u ovie dve krajni to~ki, pari~nite sredstva do`ivuvaat brojni transformacii. Za da se realizira uspe{no celiot ciklus i za da se maksimizira dobivkata na sopstvenicite na kapitalot, neophodno e ovoj proces efikasno da se menaxira- upravuva. Finansiskiot menaxment pretstavuva del od celokupniot menaxment vo pretprijatieto, koj konkretno, se zanimava so upravuvaweto so finansiite vo predprijatieto. Toa ne podrazbira samo upravuvawe so parite vonivniot monetaren oblik tuku i upravuvawe so nivnite supstituti- hartiite od vrednost i instrumentite za pla}awe, no i upravuvawe so ostanatite oblici na obrtnite sredstvapobaruvawata, zalihite, kako i obvrskite, kreditite i sl. Tokmu problematikata na upravuvaweto so finansiite vo pretprijatieto, t.e. delovnite finansii, e opfatena vo ovoj u~ebnik i preku negovoto izu~uvawe, ~itatelot treba da gi stekne potrebnite soznanija za principite, tehnikite, i zakonitostite, na upravuvaweto so finansiite vo pretprijatieto. Za zna~eweto na parite kako dvigatel na celokupnata stopanska aktivnost e izli{no da se zboruva. Ne slu~ajno, finansiskite menaxeri hierarhiski se nao|aat vedna{ do glavnite menaxeri na kompaniite i pretstavuvaat nivna desna raka. Uslugite na finansiskite analiti~ari, proceniteli i revizori se visoko ceneti i plateni od strana na brojni korisnici i vo najrazli~ni situacii : emisii na hartii od vrednost, spojuvawa i prezemawa na kompanii, sudski postapki, investicii, kupuvawe dvi`en i nedvi`en imot itn. Se pogolem e brojot na lu|e so visoki prihodi {to imaat potreba od finansiski sovetnici koi ke gi upatat kako najracionalno da gi investiraat raspolo`livite sredstva. Site ovie profesii baraat izvonredno poznavawe na principite i metodite na finansiskiot menaxment.

6

I.2.[TO OPFA]A FINANSISKIOT MENAXMENT Finansiski odluki

Za da pojasnime koi se aktivnosti spa|aat vo domenot na finansiskiot menaxment, }e se poslu`ime so primer. Da pretpostavime deka nabquduvame eden investitor- lice koe ima na raspolagawe odreden pari~en iznos, {to toj bi sakal da go vlo`i na na~in koj ke mu donese soodveten prinos. Okolu izborot na vidot na investicijata }e zboruvame ne{to podocna. Ona {to vo momentov }e mu se postavi kako pra{awe e: dali raspolo`livata suma e dovolna za zamislenata investicija? Dokolku ne e, }e bide potrebno da se obezbedat dopolnitelni sredstva, koi mo`at da bidat od bankarski krediti, emisija na obvrznici, pribirawe trajni vlogovi od sodru`nici ili pribirawe kapital preku emisija na akcii. Toa {to investitorot mora da go ima vo predvid e faktot deka site ovie razli~ni izvori na finansirawe, vklu~uvaj}i go i sopstveniot kapital, imaat svoi karakteristiki i svoja cena. Vrz osnova na karakteristikite na razli~nite izvori na finansirawe i nivnata cena, investitorot }e treba da donese odluka koi izvori }e gi koristi i vo kakov me|useben soodnos. Taka doa|ame do prviot vid odluki vo domenot na finansiskiot menaxment finansiskite odluki ili odlukite za finansirawe. Se raboti za donesuvawe stru~ni i kompetentni odluki vo pogled na strukturata na izvorite na finansirawe, so cel da se dojde do optimalni re{enija. Za da se izvr{i takov izbor, ne se potpirame na intuicija, tuku e neophodno da se poznavaat soodvetnite principi i metodologija, so koi }e se zapoznaeme vo ovaa kniga.

Investiciski odluki

Ova e, vsu{nost, odlu~uvawe koe mu prethodi na donesuvaweto odluki za finansirawe ili, barem, dvete se odvivaat paralelno. Investitorot treba da donese odluka za kakov oblik na vlo`uvawe }e gi iskoristi sredstvata. Na raspolagawe mu stojat brojni alternative, po~nuvaj}i od ednostavnoto deponirawe na sredstvata vo banka, preku vlo`uvaweto vo obvrznici ili akcii preku pazarot na capital, pa se do prezemaweto pomali ili pogolemi investiciski proekti vo nekoja oblast od stopanstvoto. Za da se donese vistinskata odlkuka, pokraj drugoto, od klu~no zna~ewe e odnosot pome|u o~ekuvaniot prinos i rizikot kaj sekoja od alternativite. Investitorot, vrz osnova na svoite li~ni preferencii kon rizikot i prinosot, a vrz

7

osnova na soodvetna analiza na alternativite za vlo`uvawe, treba da donese odluka kade }e go naso~i sopstveniot kapital. Tuka stanuva zbor za vtoriot tip odluki so koi se zanimava finansiskiot menaxment - investiciski odluki ili odlukite za investirawe. Vrz osnova na postojniot instrumentarium i so opse`na analiza na site relevantni informacii, finansiskiot menaxment im pomaga na nositelite na odlukite da donesat optimalni re{enija vo pogled na upotrebata na raspolo`livite sredstva za investirawe. Dividendni odluki

Kone~no, dokolku pretpostavime deka e izvr{ena investicija vo nekoj stopanski kapacitet i po odreden period na eksploatacija na kapacitetot e ostvaren pozitiven finansiski rezultat- dobivka, se javuva potrebata da se donese odluka okolu negovata natamo{na upotreba. Postojat nekolku alternativi : celosno akumulirawe na dobivkata za natamo{no investirawe, raspredelba na dobivkata pome|u sopstvenicite na kapitalot ili nekoja kombinacija od ovie dve re{enija. Toa e momentot koga se donesuva odluka vo vrska so rasporedot na rezultatot ili dividendna odluka. Toa e tretiot tip odlu~ivawe {to spa|a vo ramkite na finansiskiot menaxment i odvreme-navreme go okupira vnimanieto na finansiskiot menaxer, koj, vrz osnova na svoite znaewa od ovaa oblast i konkretnata situacija na pretprijatieto, treba da im gi predo~i na akcionerite site implikacii na mo`nite alternativi, so cel tie da donesat informirana i kvalitetna odluka. Celinata na finansiskiot menaxment Vrz osnova na seto pogore izneseno, ostanuva samo da sublimirame deka celinata na finansiskiot menaxment se sostoi od tri vida odlu~uvawe: finansisko, investicisko i dividendno odlu~uvawe. Ovie tri dela ~inat nerazdelna i komplementarna celina, pri {to nekoi od niv se prisutni sekojdnevno vo raboteweto na finansiskiot menaxer, nekoi povremeno, dodeka drugi se javuvaat na period od nekolku godini. Pokraj niv, vo posledno vreme, ovaa materija se pro{iruva so vklu~uvawe na nekoi novi podra~ja, kako {to se problematikata na spojuvawata i prezemawata, me|unarodniot finansiski menaxment, menaxiraweto na prestrukturirawata i reorganizaciite i sl. Kone~no, za uspe{no izu~uvawe na problematikata na finansiskiot menaxment e neophodno poznavawe na negovite osnovni principi, povrzani so vrednuvaweto, odnosot me| u prinosot i rizikot, kako i soodvetni prethodni poznavawa od oblasta na smetkovodstvoto.

I.3.CELTA NA FINANSISKIOT MENAXMENT

8

Vo prethodno definirawe na aktivnostite {to go so~inuvaat finansiskiot menaxment, kaj site tri vida odluki koi gi opfa}a ovaa disciplina spomenavme edno nastojuvawe ovie odluki da se optimizriaat, t.e. da bidat naso~eni kon ostvaruvawe optimalni rezultati za pretprijatieto. Vo takva situacija, neminovno, se postavuva pra{aweto: {to se smeta za optimalno, odnosno koj e kriteriumot spored koj }e se ceni kvalitetot na ponudenite alternativi? Za da mo`eme da ja cenime optimalnosta, odnosno suboptimalnosta na oddelni re{enija, nie morame da raspolagame so kriterium vrz osnova na koj }e ja dademe takvata ocenka. Vo slu~ajov, nie morame da znaeme koja e krajnata cel na finansiskiot menaxment, t.e. kon {to bi trebale da ne odvedat odlukite {to se donesuvaat vo negovite ramki. Iako navidum trivialno, praktikata poka`ala deka definiraweto, a posebno razbiraweto na celta na finansiskiot menaxment, voop{to ne e ednostavno pra{awe. Za da dojdeme do odgovorot, najprvo }e ja postavime dilemata komu voop{to treba da mu slu`i menaxmentot na pretprijatieto, a vo tie ramki i finansiskiot menaxment? Tuka ima nekolku grupi zasegnati strain i za sekoe od niv mo`e da se najde odredeno opravduvawe. Prvo, raboteweto na pretprijatieto se sostoi vo proizvodstvo na odredeni proizvodi, odnosno davawe uslugi, koi se nameneti za potro{uva~ite, taka {to mo`e da se dobie vpe~atok deka zadovoluvaweto na nivnite potrebi e krajnata cel na postoeweto na sekoj stopanski subjekt. Od gledna to~ka na pazarnata ekonomija, vakvata teza, koja odgovara{e na edno minato vreme vo na{ata zemja, e sosema otfrlena. Vtoro, mo`e da se dobie vpe~atok deka menaxerite se tie {to najmnogu pridonesuvaat za uspehot na pretprijatieto, taka {to nivnata satisfakcija treba da bide vo centarot na sekoja odluka. I ova, t.n. tehnokratsko tvrdewe e otfrleno so ogled na faktot {to menaxerite se samo plateni lica koi dobivaat nadomestok za svojot anga`man. Na treta strana se interesite na po{irokata zaednica koja e zasegnata od raboteweto na pretprijatieto, poradi implikaciite {to gi ima toa vrz op{tata blagosostojba, `ivotniot standard, ekolo{kite efekti i sl. Ponatamu, tuka mo`at da se spomenat i interesite na vrabotenite, itn. Site ovie dilemi se ras~istuvaat na ednostaven na~in. Pravoto na sopstvenost se smeta za neprikosnoveno pravo vo sekoja pazarna ekonomija. So drugi zborovi, sopstvenikot na sredstvata, odnosno kapitalot, ima neprikosnoveno pravo niv da gi poseduva, polzuva i od toa da izvle~e odredena korist. Tokmu korista, prinosot, e osnovniot dvi`e~ki motiv na sekoe sovremeno stopanstvo. Sopstvenikot na kapitalot pravi `rtva, ja odlo`uva tekovnata potro{uva~ka i podnesuva rizik sredstvata da ne mu bidat vrateni vo prvobitniot iznos. Poradi toa, toj treba da dobie soodveten nadomest za napravenata `rtva i prezemeniot rizik. Ottuka, prinosot {to }e go ostvari sopstvenikot na kapitalot e primarniot motiv i primarnata cel na sekoe rabotewe, pa taka i na finansiskiot menaxment. Dokolku,

9

interesot na sopstvenikot e zadovolen, site drugi u~esnici }e dobijat soodveten nadomest: }e dobijat plata, menaxerite plati i drugi nadomestoci, potro{uva~ite }e dobijat kvalitetni proizvodi, dr`avata }e naplati danok, a op{testvoto svojot interes }e go ostvari preku propisi za namaleno zagaduvawe, preku sponzorstva, namaluvawe na nevrabotenosta i sl. Dotuka, utvrdivme deka interesot na sopstvenikot na kapitalot e vo fokusot na menaxmentot, pa analogno i na finansiskiot menaxment. Sega se postavuva pra{aweto kako toj interes najdobro }e bide zsdovolen. Verojatno prviot odgovor na ova pra{awe e: preku maksimizacijata na profitot, odnosno dobivkata na pretprijatieto. Iako ima mnogu logika, vakviot odgovor ne e sosema to~en. Imeno, visokata dobivka ostvarena vo odredena godina ne zna~i i trajnost vo uspe{noto rabotewe. Takvata dobivka mo`e da bide rezultat na koristewe evtini inputi so polo{ kvalitet, povolna pazarna konjuktura, visoki ceni na autputite i sl. Mnogu e jasno deka uspehot ostvaren na ovoj na~in ne mo`e da bide so dolg vek. Od druga strana, dobivkata mo`e da bide rezultat na odredeni promeni vo smetkovodstvenite principi ili smetkovodstvenite manipulacii, kako predvremeno kni`ewe na prihodi, kni`ewe na nepostoe~ki prihodi, nenavremeno otpi{uvawe na nekoi sredstva i sl. Tret slu~aj koga ostvarenata dobivka ne e najdobar pokazatel za uspe{nosta vo raboteweto e onoj koga dobivkata se ostvaruva so istovremeno prezemawe na nesoodvetno visok rizik, koj mo`e vo bliska idnina da go zagrozi opstanokot na pretprijatieto. Vo site gorenavedeni situacii,visokata dobivka e samo privremena pa duri i fiktivna,taka {to taa ne pretstavuva odraz na uspe{nosta vo raboteweto. Ottuka, sovremenata finansiska teorija i praktika ve}e poodamna prifatila deka celta na finansiskiot menaxment e maksimizacijata na bogatstvoto na sopstvenicite na kapitalot, preku maksimizacija na vrednosta na kompanijata. Iako navidum vakvata cel se poklopuva so maksimizacijata na dobivkata, tuka se javuva su{tinska razlika: ona {to e va`no e preku raboteweto da se maksimizira bogatstvoto na sopstvenicite, t.e. akcionerite. Toa,pak, se sostoi od vrednosta na kapitalot {to tie go poseduvaat, odnosno vrednosta na nivnite akcii. Vrednosta, odnosno pazarnata cena na akciite, zavisi od dobivkata, no ne samo od nea. Pazarnata cena na akciite e pove}e odraz na dolgoro~nite perspektivi i performansite na kompanijata, otkolku na tekovnite dobivki. Site tekovni odluki vo raboteweto imaat vlijanie vrz formiraweto na taa dolgoro~na perspektiva. Ottuka, ona {to treba da go vodi finansiskiot menaxer vo donesuvaweto na odlukite e potrebata sekoja od niv oddelno, kako i site zaedno da vodat kon maksimizacijata na vrednosta na kompanijata. Od ovaa gledna to~ka i nie }e gi razgleduvame razli~nite vidovi odluki za koi e zadol`en finansiskiot menaxment vo kompanijata.

10

I.4. ORGANIZACIJA NA FINANSISKATA FUNKCIJA Nezavisno od vidot na pretprijatieto od aspekt na sopstvenosta (javno, privatno, akcionersko dru{tvo) ili od aspekt na dejnosta {to toa ja izvr{uva, aktivnostite na finansiskata funkcija (finansirawe, investirawe, rasporeduvawe na rezultatot) se prisutni vo sekoe od niv. Nekade vo pogolem, a nekade vo pomal obem, ovie aktivnosti vo sekoe pretprijatie se izvr{uvaat od strana na soodvetni organizacioni delovi, odnosno se upravuvani od soodvetni lica vo kompanijata. Sepak, op{ta karakteristika e deka upravuvaweto so finansiskite operacii e skoncentrirano vo samiot vrv na kompanijata. Imeno, poradi svoeto zna~ewe za uspehot vo raboteweto i poradi dalekuse`nite posledici na ovie odluki, finansiskite menaxeri hierarhski se postaveni vedna{ do glavnite izvr{ni menaxeri na kompaniite, dodeka donesuvaweto na klu~nite finansiski i investiciski odluki sekoga{ e zadr`ano kako nadle`nost na vrvnata uprava na kompanijata. Vo malite pretprijatija, vo koi obi~no rabotat samo nekolku lica, ne mo`e da se zboruva za posebna finansiska funkcija, odnosno za edinica zadol`ena so ovaa funkcija. Operativnite aktivnosti, kako vodeweto na blagajnata, obi~no im se dodeleni na licata {to izvr{uvaat smetkovodstveni ili drugi administrativni zada~i, dodeka pozna~ajnite finansiski odluki, kako i planskite i analiti~kite finansiski aktivnosti, se vo nadle`nost na glavniot menaxer, koj naj~esto e i sopstvenik na pretprijatieto. Vo srednite pretprijatija, koi se karakteriziraat so pogolem obem na aktivnost i pogolem broj vraboteni, organizacijata na pretprijatieto e po organizacioni edinici koi obi~no go nosat nazivot slu`bi. Vo vakvite pretprijatija naj~esto se formira posebna finansiska slu`ba, ili zaedno so najsrodnata od ostanatite, se formira finansiskosmetkovodstvena slu`ba. Ovaa slu`ba, ~esto podelena na oddelenija ili oddeli, gi izvr{uva aktivnostite vrzani so likvidaturata, organizacijata na naplatata na pobaruvawata, podgotovka na finansiski izve{tai i analizi, dodeka donesuvaweto na klu~nite finansiski odluki povtorno e vo nadle`nost na vrvnata uprava na pretprijatieto. Golemite pretprijatia imaat stotici, pa i iljadnici vraboteni. Istovremeno, i aktivnostite od domenot na finansiite vo ovie pretprijatija se najobemni i najslo`eni. Na takviot obem na rabota mu odgovara sektorska organizaciska struktura, taka {to se formira ili poseben finansiski sektor, ili pak, kombiniran finansiskosmetkovodstven sektor, so posebni slu`bi vo negovi ramki. Ovoj sektor, kadrovski i tehni~ki opremen, mo`e da gi izvr{uva site finansiski i smetkovodstveni aktivnosti, kako i da podgotvuva finansiski analizi i sli~ni materijali kako podloga za donesuvaweto na najkrupnite odluki od strana na vrvniot menaxment. Taka, na primer, vo multinacionalnite kompanii, ovie sektori se osposobeni za najslo`eni finansiski i smetkovodstveni zada~i, kako {to e

11

podgotovkata na konsolidirani finansiski izve{tai so usoglasuvawe na smetkovodstvenite principi na razli~ni zemji, procenka i upravuvawe so rizicite od me|unarodnite aktivnosti, upotreba na finansiski derivativi za za{tita od rizikot i sl. Sepak, i vo vakvite kompanii, donesuvaweto na odlukite {to opfa}aat pogolemi pari~ni iznosi e vo nadle`nost na vrvnata uprava, pa duri i na sobranieto na akcionerite.

12

I I. OSVRT KON FINANSISKITE IZVE[TAII I.1 [TO SE TOA FINANSISKI IZVE[TAI Za tesnata vrska {to postoi pome|u finansiskiot menaxment i smetkovodstvoto ve}e be{e zboruvano. Sepak, tuka povtorno bi go istaknale ogromnoto zna~ewe {to go ima poznavaweto na smetkovodstvenite tehniki i principi za uspe{noto upravuvawe so finansiite. Rabotata na finansiskiot menaxer e do taa mera povrzana so koristeweto na smetkovodstvenite informacii, {to i ne mo`e da se zamisli izu~uvaweto na ovaa disciplina bez prethodna solidna osnova od oblasta na smetkovodstvoto. Bez namera da navleguvame vo materija koja ve}e prethodno e sovladana po drugi predmetni disciplini, na ova mesto neminovno morame nakuso da se osvrneme barem na klu~nite rezultati na smetkovodstvenata aktivnost vo edna kompanijasmetkovodstvenite, odnosno finansiskite izve{tai. Se raboti za osnovnite finansiski izve{tai {to sekoja kompanija e dol`na da gi podgotvi najmalku edna{ vo godinata, a naj~esto i polugodi{no, pa i kvartalno. Toa se izve{tai koi gi sublimiraat site smetkovodstveni promeni vo tekot na edna godina ili ja otslikuvaat sostojbata vo daden moment. Tie pretstavuvaat isklu~itelno va`ni izvori na informacii za finansiskiot menaxer. Vo ovaa grupa spa|aat: - bilansot na sostojba; - bilansot na uspeh; - izve{tajot za gotovinski tekovi i - izve{tajot za promenite vo kapitalot. Ova se finansiskite izve{tai {to imaat univerzalno zna~ewe, kako vo teorijata, taka i vo me|unarodnata praktika na smetkovodstvoto i finansiite. Vo ovaa glava }e bide napraveno kuso navra}awe na nivnite najzna~ajni elementi i toa od analiti~ka gledna to~ka, t.e. od aspekt na toa kako niv gi gleda i polzuva finansiskiot menaxer.

II.2. BILANS NA SOSTOJBA Bilansot na sostojba pretstavuva slika na sostojbata na sredstvata i izvorite na kompanijata vo eden moment od nejzinoto postoewe. Koga velime slika, se misli na toa deka bilansot na sostojba ja otslikuva sostojbata na kompanijata vo eden konkreten moment, isto kako {to fotoaparatot pravi slika na opredelena situacija.

13

Vsu{nost, nitu vo prethodniot nitu vo sledniot moment sostojbata na kompanijata ne e ista kako vo momentot na izrabotka na bilansot na sostojba. Toj konkreten moment za koj se izrabotuva bilansot na sostojba mo`e da bide koj bilo moment od nejzinoto postoewe. Voobi~aeno, i vo soglasno so zakonskite propisi, pretprijatijata se obrzani da izrabotat bilans na sostojbata na krajot na godinata, t.e. so datum 31 dekemvri, kako del od godi{nata smetka. Pokraj toa, bilans na sostojbata se izrabotuva vo posebni situacii, kako spojuvawe ili razdvojuvawe na kompanijata, pri ste~aj ili likvidacija, no i sekoga{ koga za toa }e se uka`e potreba. Osnovna karakteristika na bilansot na sostojba e ramnote`ata pome|u dvete strani, aktivata i pasivata. Aktivata gi sodr`i sredstvata, a pasivata izvorite na sredstvata. Ramnote`ata }e ja prika`eme so slednava ravenka: Aktiva = Pasiva, odnosno Sredstva = Izvori Kako ostanati karakteristiki na bilansot na sostojba bi mo`ele da se navedat slednive: bilansot na sostojba e stati~ki pregled, {to zna~i deka ja nabquduva kompanijata vo daden moment; bilansot na sostojba e kumulativen pregled, {to zna~i deka prika`anata sostojba na sredstvata i izvorite vo nego e rezultanta na site aktivnosti prezemeni vo kompanijata od nejzinoto osnovawe do denot na sostavuvawe na bilansot. Implikacijata na ova e toa {to od bilansot nema na~in da se sogledaat poedine~nite promeni kaj oddelnite stavki. Poziciite se iska`uvaat spored nabavnata vrednost. Vrednostite na stavkite vo bilansot se iska`uvaat spored nivniot iznos pri nabavkata na sredstvoto ili sklu~uvaweto na dogovorot, korigirani za promenite {to nastanale vo me|uvreme, kako rezultat na amortizacijata na sredstvata i otplatata na kreditite.

II.3. BILANS NA USPEHOT Bilansot na uspeh pretstavuva pregled na vkupno ostvarenite prihodi i rashodi od raboteweto na edno pretprijatie vo tekot na opredelen period, naj~esto za edna godina, so cel da se utvrdi ostvareniot finansiski rezultat za opfateniot period. Za razlika od bilansot na sostojbata, koj se izgotvuva i se odnesuva na konkreten moment, odnosno datum, bilansot na uspehot se izrabotuva vo opredelen den, no se odnesuva na nekoj izminat period, opfa}aj}i gi zbirno site prihodi i tro{oci {to bile napraveni vo tekot na toj period. Dodeka bilansot na sostojba go sledi t.n. koncept na zaliha, odnosno postojanata sostojba, bilansot na uspeh go sledi konceptot na tek, odnosno site promeni {to nastanale vo eden period.

14

Bidej}i seraboti za bilans,i tuka postoi ramnote`a, koja se izrazuva so ravenkata: Prihodi = Rashodi + Dobivka Prihodi + Zaguba = Rashodi II.4. IZVE[TAJ ZA GOTOVINSKITE TEKOVI Izve{tajot za gotovinskite tekovi ne spa|a vo redot na klasi~nite finansiski izve{tai, kako bilansite na sostojba i uspeh. Sepak, negovoto analiti~ko zna~ewe e ogromno, poradi {to se pogolem e brojot na pretprijatijata {to go izrabotuvaat na redovna osnova. Kako {to samoto ime ka`uva, se raboti za izve{taj {to treba da ni dade celosna pretstava za tekovite na gotovi pari vo pretprijatieto, odnosno na edno mesto da prika`e po koi osnovi pretprijatieto ostvarilo gotovinski odlivi. Spored toa, vo centarot na vnimanieto e gotovinata, {to ne e identi~no so finansiskiot rezultat. Imeno, bilansot na uspeh se izrabotuva spored smetkovodstveniot princip na vremensko razgrani~uvawe na prihodite i rashodite. Toa zna~I deka prihodite se evidentiraat vo smetkovodstvoto vo momentot koga se ispra}a fakturata za ispora~anite proizvodi, a ne vo momentot koga tie }e bidat naplateni. Od druga strana, rashodite na proizvedenite proizvodi se evidentiraat vo momentot na nivnoto fakti~ko nastanuvawe ( na primer, tro{ewe na materijalite vo proizvodstvoto ) , {to ne zna~i deka istite se plateni. Ottuka gledame deka e mo{ne realno da se javi nepoklopuvawe pome|u iznosite na prihodite i rashodite so pari~nite prilivi i odlivi, odnosno pretprijatieto da ostvaruva dobivka, no da nema dovolno gotovina za isplata na obvrskite ili dividentite i obratno, da raboti so zaguba, no da raspolaga so gotovi pari. Tokmu poradi toa, bilansot na uspeh ne ni dava pretstava za obemot i strukturata na gotovinskite tekovi. Ovaa dopolnitelna informacija ni ja obezbeduva za gotovinski tekovi. Toj gi opfa}a site gotovinski prilivi i odlivi i kako kone~en rezultat ni ja dava promenata na iznosot na raspolo`livata gotovina {to nastanala vo tekot na godinata. Dokolku sega se potsetime na trite vida gotovinski tekovi vo pretprijatieto (od prvata glava), }e ni bide polesno da ja razbereme i sodr`inata na izve{tajot za gotovinski tekovi, koj isto taka se sostoi od tri dela: - gotovinski tekovi od operativni aktivnosti, - gotovinski tekovi od investitciski aktivnosti i - gotovinski tekovi od finansiski aktivnosti. Ona {to e karakteristi~no za ovoj dokument i {to mora da se ima postojano na um e deka toj gi opfa}a stavkite {to zna~at priliv i odliv na gotovi pari i go kalkulira vlijanieto {to ovie stavki go imale vrz iznosot na raspolo`livi gotovi pari. Vnimavajte: gotovi pari, a na neto dobivka! Ova go naglasuvame od pri~ina {to kaj oddelni stavki,

15

efektot vrz ednata i drugata golemina e ~esto vo sprotivna nasoka, pa treba da se izbegne tradicionalnoto razmisluvawe od aspekt na finansiskiot rezultat na pretprijatieto.

III. FINANSISKA ANALIZAIII.1. [TO E TOA FINANSISKA ANALIZA Poimot analiza vo svoeto originalno zna~ewe nedvosmisleno uka`uva na ispituvawe na nekoja pojava preku nejzino ras~lenuvawe. Analogno, koga zboruvame za finansiskata analiza, nie mislime tokmu na ispituvaweto na finansiskata sostojba na pretprijatieto preku ispituvawe na nejzinite sostavni elementi. Tie sostavni elementi se oddelnite podra~ja koi ja otslikuvaat finansiskata kondicija na pretprijatieto, pri {to za sekoe od ovie podra~ja postoi poseben izbor na pokazateli preku koi se dobiva odgovor na slednive pra{awa : 1. Dali kompanijata e likvidna, t.e. dali mo`e da vr{i isplata na dostasanite obvrski? 2. So kakva efikasnost, odnosno kolku aktivno kompanijata gi koristi sredstvata so koi raspolaga? 3. Kolku kompanijata e zadol`ena i kakvi se nejzinite mo`nosti za servisirawe na dolgovite? 4. Kakva e profitabilnosta na kompanijata? 5. Kako pazarot, t.e. investitorite ja cenat kompanijata i nejzinite performansi? Tokmu na ovoj na~in se grupirani i pokazatelite koi podolu }e gi pretstavime, a preku koi se izvr{uva analizata. Kako pojdovna osnova za analizata ni slu`at ve}e izrabotenite finansiski izve{tai. Vo niv se nao|aat re~isi site potrebni informacii od koi mo`eme da stekneme soznanija za gorenavedenite aspekti na finansiskata kondicija na pretprijatieto. Pokraj toa {to treba da bidat izraboteni pravovremeno i to~no, od g olemo zna~ewe e i toa ovie izve{tai da bidat revidirani, t.e. da pominale niz proces na revizija od ovlasteni revizori, so {to bi mo`ele da bideme sigurni vo korektnosta na upotrebenite smetkovodstveni metodi i principi. Sepak, samite finansiski izve{tai, iako pretstavuvaat osnova za analizata, ne se dovolni za da se izvle~at zaklu~oci od niv. Na primer, mo`ebi neto-dobivka od 1.000.000 denari za eden minimarket e dobar rezultat, no dali e toa slu~aj i za kompanija kako Evropa-Skopje? Dali iznosot na gotovina od 100.000 denari e dovolen za servisirawe na tekovnite obvrski? Dali sostojbata so dolgoro~nata

16

zadol`enost na kompanijata mo`e da se oceni kako zadovolitelna ili rizi~na? Imeno, slabosta na finansiskite izve{tai e vo toa {to vrednostite vo niv se prika`ani kako apsolutni golemini. Kako takvi, ovie golemini se re~isi nesporedlivi dokolku se analiziraat razli~ni kompanii od ista dejnost, dokolku se sporeduvaat oddelni kompanii so prosekot na dejnosta, pa duri i dokolku se pravat sporedbi so sostojbata na analiziranata kompanija vo porane{nite godini. Za da se postigne me| usebna sporedlivost, finansiskata analiza gi pretvora ovie podatoci vo relativni, na toj na~in {to vr{i presmetka na odnosite pome|u oddelni apsolutni golemini. Dobienite rezultati od ovie presmetki pretstavuvaat koeficienti, odnosno stapki poradi {to i analizata go dobila imeto racio-analiza.

III.2. PRIMENA NA FINANSISKATA ANALIZA Pokazatelite koi se utvrduvaat vo ramkite na finansiskata analiza imaat mo{ne {iroka primena. Generalno, mo`eme da zboruvame za interna i eksterna upotreba na finansiskata analiza. Internata upotreba na informaciite dobieni so finansiskata analiza ja opfa}aat nivnata upotreba vnatre vo pretprijatieto za koe se odnesuvaat tie podatoci. Toa e, pred se, koristewe na analiti~kite podatoci od strana na menaxerite. Preku sporedbi so izminatite periodi, kako i so sporedba so ostanatite kompanii od dejnosta, menaxerite steknuvaat soznanija za tekovnata sostojba vo kompanijata, trendovite, promenite koi nastanale i donesuvaat zaklu~oci za ona {to treba vo idnina da se napravi. Pokraj toa, menaxerite imaat zada~a da gi utvrduvaat pokazatelite od finansiskata analiza i niv da im gi prezentiraat na najvisokite rakovodni organi vo kompanijata. Eksternata upotreba se odnesuva na site ostanati korisnici. Tuka spa|aat : - postojnite i potencijalni akcioneri. Akcionerite imaat potreba redovno da ja sledat finansiskata sostojba na firmata, a finansiskite pokazateli se mo{ne dobar sumaren instrument za taa namena; - postojnite i potencijalnite kreditori. Bez ogled dali stanuva zbor za banki ili za imateli na obvrznici izdadeni od kompanijata, doveritelite imaat pravo da ja sledat finansiskata sostojba na kompanijata, so cel da gi za{titat sopstvenite interesi. U{te pove}e, pri apliciraweto za novi krediti, ednao od oblastite {to bankite najmnogu gi interesira e tokmu finansiskata sostojba na kompanijata, taka {to ovie podatoci se neizbe`en del na sekoe kreditno barawe; - finansiskite i ekonomskite analiti~ari. Licata i pretprijatijata {to vr{at mikro i makroekonomski analizi, za svoj potrebi,

17

kako i za potrebite, na drugi nara~ateli, imaat golema potreba od raspolo`livite finansiski koeficienti za pretprijatijata od odredeni sektori ili od celoto stopanstvo. Vrz baza na tie pokazateli i analizi, tie predlagaat odluki vo vrska so investiraweto, predlagaat makroekonomski merki, ja informiraat javnosta preku mediumite, itn.

III.3. POSTAPKA NA FINANSISKATA ANALIZA Finansiskata analiza ima zna~ewe samo dokolku istata poslu`i za donesuvawe relevantni zaklu~oci. Poradi toa, neophodno e pri nejzinoto sproveduvawe da se sledi odredena postapka, koja minuva niz slednive ~ekori: 1. Definirawe na celta, odnosno korisnikot na analizata 2. Utvrduvawe na standardite za sporedba 3. Presmetka na pokazatelite 4. Donesuvawe zaklu~oci vrz osnova na presmetanite pokazateli ]e gi objasnime nakuso site ~ekori. 1. Pred da se pristapi kon finansiskata analiza, neophodno e najprvo da se definira celta na analizata. Imeno, finansiskata analiza mo`e da se poslu`i za razli~ni nameni, kako {to se izrabotka na investiciska studija, analiza na kreditno barawe, izrabotka na godi{en izve{taj na akcionerskoto dru{tvo i sl. So ogled na mno{tvoto pokazateli koi gi nudi finansiskata analiza, definiraweto na celta na analizata ovozmo`uva da bidat izbrani tokmu onie pokazateli ili grupi pokazateli {to najdobro odgovaraat na takvata cel. Vo ovie ramki treba da se odgovori i na pra{aweto koj e nara~atelot, odnosno korisnikot na analizata, bidej}i ovie dve pra{awa se tesno povrzani. 2.Sledniot ~ekor e utvrduvaweto na normativite, odnosno standardite so koi }e se vr{i sporedba na dobienite rezultati, ili toa se goleminite {to treba da pretstavuvaat nekoe normalno nivo na dobienite pokazateli, vrz osnova na koe bi se ocenil konkretniot aspekt na finansiskata sostojba (likvidnosta, zadol`enosta i sl.) Pri ova treba osobeno da se vnimava na nekolku elementi: -standardite da se definiraat pred presmetkata na pokazatelite, za da ne se slu~i nivno ,,doteruvawe,, soglasno so dobienite rezultati; - sporedbi da se vr{at vo ramkite na istata dejnost ili na celoto stopanstvo, a samo po isklu~ok i so pretprijatijata od drugi dejnosti; -standardite koi se baziraat na presmetki kaj drugi pretprijatija da bidat utvrdeni spored ista metodologija, a pri izrabotkata na

18

finansiskite izve{tai da se koristeni istite tehniki i principi i tie da se odnesuvaat na isti vremenski periodi. Vo zavisnost od izbraniot normativ za sporedba, razlikuvame: - stati~ka analiza, koga za sporedba se koristat pokazateli od istiot period vo koj se vr{i analiza i toa: * pokazatelite presmetani kaj najdobrite pretprijatia od dejnosta * - ~ka analiza, koga za sporedba se koristat pokazatelite od nabquduvanoto pretprijatie vo porane{ni periodi - kombinirana analiza, kombinirana analiza, koga se vr{i istovremeno i stati~ka i dinami~ka analiza. Pokraj navedenite oblici, se koristi i t.n analiza na trendot pri koja, vrz osnova na istoriski podatoci za oddelnite pokazateli, se utvrduva trendot vo nivnoto dvi`ewe so {to se ovozmo`uva donesuvawe zaklu~oci za nivnata me|uzavisnost i uslovenost od razli~ni pojavi, kako i ekstrapolacija- predviduvawe na nivnite idni dvi`ewa. 3. Vo tretata faza se vr{i presmetka na samite pokazateli. Vo zavisnost od celta na analizata, se vr{i presmetka na site ili na nekoi grupi pokazateli. Ne postojat striktni pravila koi pokazateli da se izberat za analizata vo konkretni slu~ai. Tehnikite na presmetka se ~ista rutina i istite }e bidat detalno elaborirani podolu. Na ova mesto samo u{te edna{ bi go istaknale zna~eweto na soodvetnite, to~ni i revidirani finansiski izve{tai so koi treba da se raspolaga za da se vr{at presmetkite. Za potrebite na ovaa elaboracija, podolu }e bidat reporoducirani osnovnite finansiski izve{tai na kompanijata Makimpeks od prethodnata glava. 4. Samite pokazateli ne se cel za sebe. Nivnoto utvrduvawe treba da dovede do odredeni zaklu~oci koi treba da odgovaraat na celta na analizata. Poradi toa, vo ovaa faza se vr{i sporedba na dobienite rezultati so postavenite standardi i vrz osnova na toa se donesuvaat odredeni zaklu~oci. ^esto, donesuvaweto na zaklu~ocite ne e ednostavno.

19

BILANS NA USPEHOT na Makimpeks

(vo 000 denari) Prihodi od proda`ba Tro{oci sodr`ani vo prodadenite proizvodi Bruto - dobivka Ostanati delovni prihodi Administrativni tro{oci i tro{oci na proda`bata Ostanati tro{oci na raboteweto Operativna (delovna) dobivka Prihodi od kamata Prihodi od investicii Rashodi za kamati Kursni razliki (pozitivni / negativni) Vonredni prihodi Vonredni rashodi Neoperativni prihodi / rashodi Dobivka pred odano~uvawe Danok na dobivka Neto - dobivka 2007 146.511 96.850 49.661 10.360 33.120 10.263 16.638 0 220 2.460 0 1.360 1.423 -2.303 14.335 2.115 12.300 2006 136.820 89.856 46.964 8.663 34.288 6.968 14.371 643 233 2.588 0 650 1.110 -2.172 12.199 1.711 10.600

Ne sekoga{ visinata na pokazatelite e dovolna za da se utvrdi kvalitetot na finansiskata sostojba na pretprijatieto. Isto taka ~esto se slu~uva razli~ni pokazateli od ista grupa da vodat kon sprotivni zaklu~oci. Poradi toa, ovaa posledna faza vo analizata ne treba da se 20

sfati kako tehni~ka zada~a, tuku kako aktivnost za koja e potrebno mnogu znaewe, dosetlivost, intuicija i iskustvo kaj analiti~arot, odnosno korisnikot.

IV. DOLGORO^NO FINANSIRAWE

IV.1. POTREBATA KAPITAL

OD

DOLGORO^NI

I

TRAJNI

IZVORI

NA

Za normalno funkcionirawe na sekoj stopanski subjekt, neophodno e da se bide obezbeden potrebniot kapital, sfaten kako masa na sredstva, postojani i obrtni, so koi toj subjekt }e ja izvr{uva svojata dejnost. Ovie sredstva mo`at da bidat obezbedeni na nekolku na~ini, odnosno od nekolku razli~ni izvori, koi gi narekuvame izvori na finansirawe, odnosno izvori na kapitalot. Pokraj usoglasuvaweto na obemot na potrebniot kapital so vkupnata masa na izvorite na finansirawe (potvrdeno i preku praviloto za ramnote`a vo bilansot na sostojba), vo finansiraweto na pretprijatijata se javuva i edna, na prv pogled nevidliva, usoglasenost i vo strukturata na sredstvata so nivnite izvori. Imeno, normalno i voobi~aeno e osnovniot kapacitet na kompanijata, determiniran od postojanite sredstva so koi taa raspolaga, da bide obezbeden od t.n. trajni i dolgoro~ni izvori, dodeka obrtnite sredstva, onie {to go obezbeduvaat sekojdnevnoto izvr{uvawe na operaciite, da bidat obezbedeni od kratkoro~ni izvori na finansirawe. So toa se obezbeduva, od edna strana, trajnost i kontiunitet vo raboteweto, a od druga, minimizirawe na tro{ocite {to gi predizvikuva finansiraweto na raboteweto. Tokmu sozdavaweto na osnovniot kapacitet na pretprijatieto, t.e. negovite postojani sredstva i obezbeduvaweto na po~etniot obrten kapital, se javuva kako prv problem na finansiraweto so koj se 21

soo~uva sekoe pretprijatie u{te pri negovoto osnovawe. Za taa cel, najprvo se koristat sopstvenite raspolo`livi fondovi na osnova~ite, nezavisno od toa dali se raboti za edno lice ili za grupa osnova~i. Vaka obezbedeniot kapital go narekuvame traen, zatoa {to ne postoi obvrska za vra}awe na ovie sredstva. Naj~esto sopstvenite sredstva ne se dovolni, poradi {to se javuva potreba od dopolnitelno finansirawe. Dokolku predprijateto e osnovano celosno so sopstvenite sredstva na osnova~ite, vakva potreba se javuva vo odreden stadium od negoviot razvoj, koga toa saka da go zgolemi obemot na svojata aktivnost. Kako mo`nosti se jauvaat zadol`uvaweto ili pribiraweto kapital preku emisija na akcii. Zadol`uvaweto, od svoja strana, mo`e da se izvr{i preku koristewe bankarski krediti ili preku emisija na obvrznici. Kako dopolnitelna varijanta denes se pove}e se sre}ava i lizingot na postojani sredstva. Zadol`uvawto i akcionerskiot kapital se osnovnite oblici na dolgoro~no finansirawe, za koi ke stane zbor vo ovaa glava. Pokraj niv, vo praktikata se javuvaat i nekoi dopolnitelni oblici, kako i modifikacii na osnovnite oblici, za {to }e zboruvame vo slednata glava od ovoj u~ebnik.

IV.2. AKCII Akcijata pretstavuva hartija od vrednost so koja se steknuva sopstveni~ko pravo vrz idealen del od kompanijata, proporcionalno na goleminata na u~estvoto na taa akcija vo vkupniot akcionerski kapital. Pretprijatieto {to se sozdava vrz osnova na emisija na akcii se narekuva akcionersko dru{tvo. Karakteristi~no za kapitalot obezbeden preku proda`ba na akcii e toa {to toj e traen, t.e. bez obvrska za vra}awe. Sopstvenicite na akciite imaat nekolku osnovni prava : - pravo na glas vo akcionerskoto sobranie - pravo na dividenda, kako del od dobivkata na dru{tvata i - pravo na del od ste~ajnata masa, vo slu~aj na likvidacija na dru{tvoto. Vo pogled na ova pravo, sopstvenicite na akcii se subordinirani vo odnos na site drugi doveriteli, taka {to tie }e dobijat del od ste~ajnata masa, samo odkako site drugi doveriteli }e bidat obes{teteni. Pokraj ovie, sopstvenicite na akcii ponekoga{ (no ne zadol`itelno) imaat i nekoi drugi benificii od poseduvawto akcii, kako {to se pravoto na prvenstveno kupuvawe akcii od novite emisii na akcionerskoto dru{tvo, mo`nost da se dobijat prava za kupuvawe akcii po povlasteni uslovi i sl. Kako formalen dokument, akcijata mora da sodr`i odredeni elementi. Ovie elementi razli~no se utvrdeni vo razli~ni zakonodavstva, no, tuka generalno spa|aat : oznakata deka se raboti za akcija, imeto na kompanijata {to ja izdala akcijata, nominalnata

22

vrednost, imeto na sopstvenikot, potpisi na ovlastenite lica na izdava~ot i sl. Vo ponovo vreme, akciite se izdavaat vo dematerijaliziran oblik, taka {to dokument na hartija voop{to i ne se izdava. Takov e slu~ajot i so na{ata zemja. Od osnovniot oblik se razvile nekolku modaliteti, kako vidovi akcii koi se sre}avaat denes vo zemjite so pazarni stopanstva. Vo prv red, razlikuvame obi~ni i prioritetni akcii. Obi~nite akcii gi imaat karakteristikite {to pogore gi navedovme, dodeka prioritetnite akcii imaat privilegirana polo`ba pri naplatata na dividendata i delot od ste~ajnata masa, vo odnos na obi~nite. Oblici na vrednost na akcijata

Kako hartija od vrednost, akcijata ima svoja vrednost i pazarna cena. Od aspekt na vrednosta, mo`eme da zboruvame za nominalna i za knigovodstvena vrednost. Nominalna vrednost na akcijata. Nominalnata vrednost pretstavuva iznos na koj glasi akcijata i istiot se dobiva kako proporcionalen del od vkupnata vrednost na emituvanite akcii. Taka, dokolku se planira da se izvr{i emisija na 50.000 akcii vo nominalna vrednost od 10.000.000 denari, vrednosta na edna akcija }e se definira kako 10.000.000:50.000= 200 . Nominalnata vrednost nema re~isi nikakvo prakti~no zna~ewe, osven kaj nekoi prioritetni akcii, kako {to slu`i kako osnova za presmetka na dividendata. Izvesno zna~ewe ima za smetkovodstvoto, kako osnova za razgrani~uvawe me|u akcionerskiot kapital po nominalna vrednost i kapitalovata dobivka/zaguba, no i tuka, prakti~no zna~ewe ne postoi. Poradi toa, vo ponovo vreme ima i brojni slu~ai na emituvawe akcii bez nominalna vrednost. Knigovodstvena vrednost. Knigovodstvenata vrednost na akcijata se dobiva vrz osnova na bilansot na sostojba i brojot na emituvani akcii. Taa se dobiva koga zbirot na stavkite akcionerski kapital, akumulirana dobivka, rezervi i kapitalova dobivka/zaguba }e se podeli so brojot na emituvani obi~ni akcii. Pazarna vrednost (cena). Pazarnata vrednost na akcijata pretstavuva cenata po koja so taa akcija se trguva na pazarot. Taa se formira vrz osnova na ponudata i pobaruva~kata. Pravo na glas

Preku pravoto na glas, akcionerite imaat mo`nost da ostvarat kontrloa vrz raboteweto na pretprijatieto. Toa go pravat preku svoeto u~estvo na akcionerskoto sobranie, koe se odr`uva najmalku edna{ godi{no. Sepak, sopstvenosta vrz akciite na dru{tvoto e naj~esto {iroko disperzirana, taka {to t.n mali akcioneri nemaat re~isi nikakva mo`nost da vlijaat vrz rabotenewto na dru{tvoto. Ova mo`e da bide slu~aj duri i toga{ koga edna grupa akcioneri poseduva ne{to pove}e od 50% od kapitalot, taka {to pravoto na glas na

23

ostanatite akcioneri stanuva bespredmetno, osven pri donesuvawetona nekoi klu~ni odluki, za koi e propi{ano povisoko mnozinstvo.

Sistemi na glasawe. Za da se za{titat pravata na pomalite akcioneri, vo razli~ni zemji se prezemaat posebni merki. Taka, sre}avame mnozinski i kumulativen sistem na glasawe. Mnozinskiot sistem e klasi~niot sistem, vo koj edna akcija nosi eden glas, taka {to mnozinskite akcioneri }e gi izberat site ~lenovi na upravnite i na nadzornite odbori. Kaj kumulativniot sistem, sekoj akcioner mo`e da im gi dodeli svoite glasovi na edno ili na pove}e lica od spisokot na predlo`enite. Na ovoj na~in, kaj oddelni predlo`eni kandidati mo`at da se skoncentriraat dovolen broj glasovi, taka {to tie so sigurnost }e bidat izbrani vo odborite kako pretstavnici na malcinskite akcioneri. Opolnomo{tuvawe. Druga mo`nost za malcinskite akcioneri pretstavuva opolnomo{tuvaweto {to tie im go izdavaat na nekoi od pogolemite akcioeri da glasaat vo nivno ime. Toa se pravi preku pismeno opolnomo{tuvawe, kako dokument koj akcionerot mu go izdava na akcionerot koj }e glasa vo negovo ime, so {to del od akcionerite mo`at skoncentriraat dovolen broj glasovi za da ostvarat pozna~ajna uloga pri donesuvaweto klu~ni odluki. Vo nekoi od porazvienite zemji, ova se ostvaruva taka {to akcionerite {to imaat namera da u~estvuvaat vo rabotata na sobranieto ispra}aat podgotveni obrasci so tekst vo koj se sodr`i izjavata za opolnomo{tuvawe, a akcionerot treba edinstveno da se potpi{e i da go isprati obrazecot na baranata adresa. Klasi na akcii. Od aspekt na pravoto na glas, akciite se javuvaat kako akcii od klasa A i akcii od klasa B. Obi~no akciite od klasa A se tie {to imaat pravo na glas, dodeka akciite od klasa B nemaat. Vakvata klasifikacija se pojavila vo nekoi kompanii, kade {to postojnite akcioneri ne sakale da ja zagubat kontrolata brz kompanijata pri novite emisii na akcii, taka {to svoite akcii gi proglasile za akcii od kalsa A, dodeka novoizdadenite akcii se nare~eni akcii od klasa B. Za da se obezbedi atraktivnosta na ovie akcii, na niv obi~no im se davaat nekoi dopolnitelni beneficii.

IV.3. EMISIJA NA AKCII Samata procedura za emisija ( izdavawe) na akcii, so cel pribirawe dopolnitelen kapital e mo{ne kompleksna i se sostoi od cela niza aktivnosti koi treba da obezbedat za{tita na interesite na site involvirani strani, legalnost, transparentnost i da pridonesat za efikasno funkcionirawe na pazarot na kapital. Vo razli~ni zakonodavstva se javuvaat razliki vo propisite {to ja reguliraat ovaa materija, me|utoa, osnovnite elementi na postapkata se re~isi isti I za niv }e stane zbor vo prodol`enie.

24

Inicijalna javna ponuda

Inicijalnata javna ponuda se koristi naj~esto za pribirawe dopolnitelen kapital od strana na kompanii {to ve}e postojat. Vo nekoi slu~ai se raboti za kompanii koi dotoga{ bile privatni, t.e. nekotirani kompanii, vo sopstvenost na mal broj sopstvenici, naj~esto nivnite osnova~i, koi so inicijalnata javna ponuda sakaat da se transformiraat vo javni, t.e. kompanii ~ij{to kapital e disperziran kaj golem broj sopstvenici. Vo drugi slu~ai, pak, javnata ponuda ja ja pravat kompanii koi ve}e se javni, no sakaat da priberat dopolnitelen kapital za svojata dejnost. Vo sekoj slu~aj, javnata ponuda mora da bide realizirana spored propi{ana procedura, so cel da se za{titat potencijalnite investitori. Prviot ~ekor, otkako kompanijata }e donese odluka za nova emisija na akcii, pretstavuva nejzinata registracija vo Komisijata za hartii od vrednost. Toa e obi~no dr`aven organ koj ima regulatorna uloga na pazarot na kapital i koj izdava odobrenija za sekoja nova emisija na hartii od vrednost, osven za onie za koi toa zakonot ne go bara. Kompanijata e dol`na da izraboti i da podnese do Komisijata t.n. izve{taj za registracija na emisijata. Toa e opse`en dokument koj sodr`i detalni podatoci za samata planirana emisija, kako i za istorijatot na firmata, nejzinite finansiski izve{tai i pokazateli, kako i planovite za idninata. Izve{tajot za registracijata se dostavuva do Komisijata za hartii od vrednost i vrz osnova na nego, se bara odobrenie za realizacija na emisijata. Mo{ne zna~aen del od sekoj izve{taj za registracija pretstavuva prospektot za emisijata. Prospektot e sumaren dokument koj e namenet za potencijalnite investitori. Vo nego se rezimirani osnovnite informacii za emisijata. Zadol`itelno, vo nego treba da bidat sodr`ani i brojni ogradi i opomeni za rizi~nosta na vlo`uvawata, so cel da se izbegne podocna odgovornosta na kompanijata i na Komisijata poradi ne~ie zadovolstvo od napravenata investicija. Preliminiraniot prospekt mo`e da se distribuira do potencijalnite investitori u{te vo fazata na razgleduvawe na izve{tajot za registracijata, t.e. pred toj da bide odobren od Komisijata za hartii od vrednost. Po razgleduvaweto, Komisijata za hartii od vrednost go prifa}a izve{tajot za emisijata, so {to potvrduva deka emisijata i emitentot gi zadovoluvaat propi{anite uslovi i standardi za emisija na akcii. Prifa}aweto na izve{tajot vo nikoj slu~aj ne zna~i i potvrda za kvalitetot na emisijata, odnosno ne smee da se prifati kako signal za mo`nata vrednost na akciite. Ulogata na konsultantot. So ogled na toa {to celokupnata procedura za emisija na hartii od vrednost e mo{ne komplicirana i kompaniite ne se dovolno podgotveni za nejzinoto izvr{uvawe, tie redovno za ovaa namena baraat usluga od specijalizirana konsultantska ku}a. Vakvite konsultantski uslugi vo SAD gi vr{at t.n.

25

investiciski banki, dodeka vo Evropa toa go pravat banki, brokerski ku}I, konsultantski kompanii i dr. Vo sekoj slu~aj, konsultantot e kompanija koja ima solidno iskustvo vo emisijata na hartii od vrednost i i pomaga na kompanijata pri izrabotkatata na dokumentite, opredeluvaweto na goleminata na emisijata, vidot na hartijata od vrednost, utvrduvaweto na nejzinata cena i sl. Mnogu ~esto, pri emisii na akcii vo pogolem iznos, se formira konzorcium ili sindikat od konsultantski ku}i. So toa se obezbeduva pogolema koncentracija na iskustvo i znaewe, se zgolemuva sigurnosta kaj investitorite i se disperzira rizikot, dokolku konsultantot se javuva i vo uloga na prezema~ na emisijata. Pri toa, generalno, se razlikuvaat dve ulogi vo koi mo`e da se najde konsultantot. Prvata e toj da bide prezema~ na emisijata (underwriter), pri {to prezema~ot ja otkupuva celata emisija na akcii od kompanijata po dogovorena cena, a potoa, se obiduva istata da ja prodade na pazarot po povisoka cena. Vo toj slu~aj, prezema~ot go prezema i rizikot od emisijata, a negoviot nadomest se formira kako razlika pome|u proda`nata cena na akciite i cenata {to toj i ja platil na kompanijata. Vo vtoriot slu~aj, poznat kako najdobar napor, konsultantot ne gi prezema emisijata i rizikot, tuku se dogovara so kompanijata za vidot na uslugite {to }e gi vr{i za nea i se obvrzuva deka pri toa }e vlo`i najgolemi napori za da se realizira emisijata kolku e mo`no pouspe{no. Za ovaa uloga, konsultantot dobiva dogovoren nadomest od kompanijata- emitent na akciite. Utvrduvawe na cenata na akcijata. Pravilnoto utvrduvawe na cenata po koja }e se prodavaat akciite od novata emisija e pra{awe od kriti~no zna~ewe za uspehot na emisijata i za site involvirani strani. Za taa cel, konsultantskata grupa (prezema~ot) sproveduva opse`ni istra`uvawa i analizi. Eden del od ovie analizi se sostojat od procenki na vrednosta na akciite, preku nekoi od poznatite modeli. Drugi istra`uvawa se pravat preku direktno kontaktirawe so potencijalnite kupuva~i, naj~esto so golemite investitori kako investiciski fondovi, penziski kompanii i sli~no, od koi se bara da go izrazat sopstveniot interes vo pogled na koli~inata na akcii {to bi ja kupile i cenata {to bi ja platile za niv. Celta na ovie kontakti, t.n roadshow, e da se dobie informacija za pobaruva~kata na akciite, so {to, prezema~ot go formira svoeto stojali{te okolu cenata za odkup na akciite od emitentot, koja ke bide predmet na pretstojnite pregovori. Po ovie analizi, sleduvaat pregovori pome|u prezema~ot na emisijata i kompanijata-emitent preku koi treba da se utvrdi cenata po koja prezema~ot }e gi otkupi akciite od emitentot. Ovie pregovori traat bukvalno do pred samiot po~etok na proda`bata so cel da se apsorbiraat site raspolo`livi informacii. Treba da se ima predvid deka tuka ne se raboti za nominalna vrednost na akciite! Taa e ve}e

26

utvrdena i, kako {to rekovme, nema nikakva vrska so proda`nata cena. Vo pregovorite, kompanijata-emitent i prezema~ot na emisijata imaat sprotistaveni pozicii. Emitentot saka da se utvrdi poviska cena, bidej}i taka }e pribere pogolem kapital preku emisijata. Prezema~ot, od svoja strana, nastojuva cenata po koja toj }e ja odkupi emisijata da bide utrvdena na ponisko nivo, zatoa {to taka }e ostvari povisoka razlika pome|u svojata kupovna cena i cenata po koja }e gi prodade akciite. Na krajot, cenata se utvrduva vrz baza na nekakov kompromis pome|u dvete strani. Proda`ba na akciite. Otkako e dobien pozitiven odgovor od Komisijata za hartii od vrednost i e definirana proda`nata cena, akciite se nudat na proda`ba. Se sre}avaat nekolku na~ini na koi se vr{i proda`bata: preku berza, preku ponudi po fiksna cena i po pat na aukcija. Dokolku proda`bata odi preku berza, akciite se nudat na berzata i nivnata cena se formira niz slobodnoto trguvawe. Treba da se naglasi deka inicijalnite javni ponudi retko se vr{at preku berzite. Kaj ponudata po fiksna cena se definira odnapred utvrdena cena za site kupuva~i, koi potoa se povikuvaat da dostavat svoi ponudi za kupuvawe akcii, naveduvaj}i ja koli~inata {to bi ja otkupile. Dokolku bide zapi{an pregolem broj akcii, se vr{i raspredelba na akciite kaj site interesenti, soglasno so nivnata prijavena koli~ina za kupuvawe i nejzinoto u~estvo vo vkupnata pobaruva~ka. Dokolku cenata e dostavena premnogu visoko, eden del od akciite }e ostanat neprodadeni i niv gi otkupuva prezema~ot na emisijata. Kaj aukciite, pak, zainteresiranite kupuva~i dostavuvaat svoi ponudi za kupuvawe akcii vo koi se definiraat koli~estvoto akcii {to bi gi kupile i cenata koja bi ja platile za niv. Vo toj slu~aj, najvisokata cena po koja bi se prodala celata emituvana koli~ina stanuva proda`na cena za site akcii. Iskustvoto poka`alo deka vo slu~aite koga kompanijata, po emisijata, zapo~nuva da kotira na berzata, vo tekot na nekolkute prvi denovi po emisijata se ostvaruvaat dramati~ni skokovi na cenite na akciite vo odnos na nivnoto po~etno nivo. Emisijata se smeta za uspe{na dokolku vo zakonski predvideniot rok ili vo rokot predviden od izdava~ot bide otkupen dovolen procent od emituvanite akcii. Otkako }e bide konstatirano deka emisijata e uspe{na, se vr{i uplata na zapi{anite akcii, akciite im se prenesuvaat na kupuva~ite, a parite na emitentot. Privaten plasman na akciite

Privatniot plasman na akciite se javuva kako alternativa na javnata proda`ba. Javnata proda`ba, pogore opi{ana, predizvikuva cela niza napori i tro{oci za emitentot na akciite. Tuka spa|a podgotovkata na obemnata dokumentacija {to se podnesuva kaj

27

Komisijata za hartii od vrednost, tro{ocite za podgotovkata na emisijata i proviziite za kosultantite i sl. Namesto toa, postoi mo`nost emisijata da se izvr{i i preku privaten plasman. Toa pretstavuva proda`ba na akciite na poznati kupuva~i, {to zna~i deka tie ne doa| aat do {irokata investitorska javnost, kako kaj javnata ponuda. Od drag strana, za ponudata da se smeta za privaten plasman, brojot na kupuva~i na akciite e limitiran na odreden broj. Toa se naj~esto golemi investitori kako investiciski fondovi, osiguritelni dru{tva i dr. Sepak, kako zna~aen problem povrzan so privatnite plasmani se javuva ograni~enata mo`nost za sekundarna proda`ban a vaka steknatite akcii, dokolku stanuva zbor za privatnata kompanija, {to ne kotira na berzite.

IV.4. PRIORITETNI AKCII Kako {to samoto ime ka`uva, prioritetnite akcii imaat odredeni privilegii vo odnos na obi~nite. Ovie privilegii, odnosno prioriteti, se odnesuvaat na prioritetot vo isplatata na dividenda za nivnite sopstvenici, kako i prioritetot vo odnos na obi~nite akcii pri naplatata na del od ste~ajnata masa vo slu~aj na likvidacija na dru{tvoto. Ovie privilegii naj~esto (no, ne zadol`itelno) se kompenzirani so gubeweto na upravuva~koto pravo. Prioritetnite akcii mo`at da se najdat vo razli~ni modaliteti. Poradi toa, tuka }e zboruvame za karakteristikite koi tie naj~esto gi imaat. Edna od niv e fiksniot dividenden prinos, t.e. definiranata golemina na dividendata {to im sleduva na sopstvenicite na ovie akcii. Obi~no, taa se utvrduva kako procent od nivnata nominalna vrednost i taka utvrdenata dividenda e maksimalniot iznos {to tie mo`at da go dobijat. Poradi toa, dokolku dobivkata e pogolema od iznosot potreben za da se isplatat dividendite na prioritetnite akcii, celokupniot ostatok im pripa|a na sopstvenicite na obi~ni akcii. Isplatata na dividendata zavisi od ostvarenata neto-dobivka na kompanijata, no ne i od odlukata na upravniot odbor. Dokolku kompanijata ne ostvari neto-dobivka, nema da se vr{i nitu isplata na prioritetnite dividendi. Od druga strana, vo odredeni situacii, upravniot odbor, odnosno odborot na direktori mo`e da donese odluka za neispla}awe na dividendata dokolku toa e vo najdobar interes na kompanijata.

Svojstva na prioritetnite akcii

Prioritetnite akcii pretstavuvaat hibridni hartii od vrednost. Taka gi narekuvame bidej}i tie pretstavuvaat eden hibrid, me{avina na svojstvata na obvrznicite i obi~nite akcii. Od edna strana, nosat

28

dividenda koja zavisi od ostvarenata dobivka, a od druga strana, nivniot prinos e fiksen i ne nosat upravuva~ko pravo. Edna karakteristika koja gi pravi prioritetnite akcii pomalku pogodni kako instrument za finansirawe od obvrznicite e toa {to kamatata na obvrznicite pretstavuva stavka koja se odbiva od dano~nata osnovica, dodeka toa ne e slu~aj so dividendata na prioritetnite akcii. Poradi toa, tro{okot na kapitalot pribran so emisija na prioritetni akcii e pogolem vo odnos na onoj pribran preku zadol`uvawe. Kumulativnost. Vo nekoi slu~ai, kompaniite izdavaat kumulativni prioritetni akcii. Kaj ovie akcii, dividendite {to ne se isplateni na vreme se kumuliraat se dodeka kompanijata ne bide vo mo`nost da gi isplati. Se dodeka ne se isplatat kumuliranite dividendi, taa ne mo`e da im ispla}a dividendi na obi~nite dividendi. Participativnost. Participativnite prioritetni akcii, pokraj fiksniot izvoz na dividenda, davaat mo`nost i za participacija vo ostatokot od neto-dobivkata, koj voobi~aeno im se raspredeluva na obi~nite akcioneri. Klauzulata vrzana za vakvite akcii bi glasela, na primer: ...dividendata iznesuva 2% od normalnata vrednost, a dokolku obi~nite akcii dobijat dividenda povisoka od ovoj, iznos na prioritetnite akcii im sleduva i razlikata do toa nivo. Otpoviklivost. Kompaniite-emitenti na prioritetni akcii ~esto go zadr`uvaat pravoto na otpovikuvawe na akciite. Toa zna~i deka u{te pri nivnata emisija se definira cena po koja ovie akcii bi mo`ele da bidat otkupeni od strana na emitentot vo nekoj moment od nivnoto postoewe. Ovaa cena e obi~no povisoka od normalnata vrednost, a pravoto na otpovikuvawe emitentot go koristi vo onoj moment koga }e smeta deka fiksnata obvrska za dividendata na prioritetnite akcii e golem tovar, koj mo`e da bide izbegnat so koristewe na drugi izvori na finansirawe. Konvertibilnost. Konvertibilnite prioritetni akcii se takvi akcii {to davaat mo`nost za nivna konverzija(pretvorawe)vo obi~ni akcii. Za ovaa karakteristika pove}e }e stane zbor vo slednoto poglavje. Pravo na glas. Malku nevoobi~aeno, no i prioritetnite akcii mo`at da dobija pravo na glas vo odredeni situacii. Toa e slu~aj koga kompanijata ne e vo mo`nost da vr{i isplata na dividendi na prioritetnite akcii. Vo taa situacija imatelite na prioritetni akcii dobivaat pravo da izberat nekolku svoi pretstavnici vo organite na upravuvawe, dokolku e taka predvideno so statutot na kompanijata. So isplatata na dividendite, vakvoto pravo se gubi.

IV.5. DOLGORO^EN KREDIT

29

Koristeweto dolgoro~ni krediti pretstavuva klasi~en oblik na finansirawe preku pozajmuvawe, odnosno zadol`uvawe. Kako ponova varijanta, zadol`uvaweto se izvr{uva i so emisija na obvrznici. Dolgoro~niot kredit e odnos pome|u pretprijatieto i nekoja banka, so koj, bankata mu pozajmuva na pretprijatieto odreden pari~en iznos, a pretprijatieto se obvrzuva da gi vrati pozajmenite sredstva vo opredelen rok, so opredelena {ema na otplata i so kamata spored dogovorenata kamatna stapka. Dolgoro~nite krediti obi~no se koristat za realizacija na pokrupni investicii, kako {to se nabavki na oprema, celi tehnolo{ki linii, izgradba na objekti i sl, poradi {to ovie krediti se narekuvaat i investiciski krediti. Kreditite so rok na otplata pogolem od edna godina mo`at da se smetaat za dolgoro~ni, iako nivnata otplata naj~esto se protega na period pome|u 3 i 5 godini. Ponekoga{, dolgoro~ni krediti odobruvaat i samite proizvoditeli na opremata, taka {to istata ja prodavaat na svoite klienti so otplata na podolg vremenski period. Dolgoro~nite krediti obi~no se isplatuvaat vo ednakvi periodi~ni anuiteti (del od otplatata plus kamata), koi mo`at da dostasuvaat godi{no, polugodi{no, kvartalno, pa i mese~no. Postojat i isklu~oci od ovaa {ema, taka {to se javuvaat i krediti koi se otplatuvaat so raste~ki ili so opa|a~ki anuiteti, kako i krediti kaj koi redovno periodi~no se vr{i otplatata, a glavnicata vo celost se otpla}a na krajot na dogovoreniot period. Na odobruvaweto dolgoro~en kredit mu prethodi izrabotka na kreditno barawe, prosledeno so elaborat za namenata za koja }e se koristi kreditot i vrz osnova na koj pretprijatieto treba da ja uveri bankata vo sopstvenata sposobnost da go servisira svojot dolg spored dogovorenite uslovi. Vo bilansot na sostojba dolgoro~nite krediti se javuvaat kako dolgoro~ni izvori, dodeka delot {to dostasuva za otplata vo tekovnata godina se prefrla na stavkata kratkoro~ni izvori. Hipotekarni krediti

Mnogu ~esto, odobruvaweto dolgoro~ni krediti e usloveno so nivno soodvetno pokritie, t.e. stavawe odreden nedvi`en imot kako zalog koj bi se aktiviral dokolku dol`nikot ne e vo sostojba redovno da vr{i otplata na dostasanite anuiteti. Kreditot {to e za{titen so zalog na nedvi`en imot se narekuva hipotekaren, a za samiot imot se veli deka e staven pod hipoteka. Pod hipoteka se stavaat objekti, zemji{te, pogoni, no i povreden dvi`en imot kako {to se avioni, brodovi, pogolemi transportni sredstva, pa duri i zalihite na dol`nikot. ^esto pod hipoteka se stava samiot predmet na nabavkata, odnosno investicijata. Sredstvata {to nemaat golema pazarnost (ne mo`at da bidat brzo prodadeni) ne se zemaat predvid za stavawe pod hipoteka. Inaku, krediti bez soodvetno osiguruvawe im se odobruvaat samo na najkvalitetnite klienti, golemi kompanii, so koi bankata ima dobar istorijat na me|usebnite odnosi.

30

Vakvite krediti se odobruvaata taka {to pazarnata vrednost na hipotekata e za 20 ili pove}e procenti pogolema od iznosot na odobreniot kredit. So toa, doveritelot si obezbeduva izvesna sigurnost deka vo slu~aj na nemo`nost da vr{i redovna otplata, }e mo`e preku proda`ba na sredstvoto da si go namiri pobaruvaweto. Isto taka, i planot na otplatenite ~esto se vrzuva so metodot na amortizacija na sredstvata {to e nabaveno so kreditot, taka {to neamortiziranata vrednost na sredstvoto sekoga{ e povisoka od iznosot na neotplateniot del od kreditot za izvesen procent. IV.6. OBVRZNICI Emisijata na obvrznici pretstavuva alternativen na~in na obezbeduvawe zajmoven kapital. Obvrznicata pretstavuva dolgoro~na dol`ni~ka hartija od vrednost, so ~ija proda`ba emitentot doa|a do dopolnitelen kapital, a istovremeno se obvrzuva deka pozajmeniot kapital }e go vrati, soglasno so predvidenite uslovi vo dogovorot za emisija na obvrznici, zaedno so kamatata spored dogovorenata kamatna stapka. Kapitalot pribran preku emisija na obvrznici gi ima re~isi istite karakteristiki kako i onoj {to e obezbeden preku bankarski krediti. Pri~inata za emituvawe obvrznici e vo potrebata da se obezbedi pogolem iznos na kapital. Dokolku poedine~na banka se javi vo uloga na doveritel koga stanuva zbor za krediti vo visok iznos, bi do{lo do nejzino pregolemo izlo`uvawe na rizik kon konkreten kreditobaratel, a so toa i do utvrduvawe na mnogu visoka kamatna stapka. Namesto toa, emisijata na obvrznici ovozmo`uva pribirawe pogolema masa kapital preku obra}awe do {irokata investitorska publika, taka {to sekoj poedine~en investitor se javuva vo uloga na doveritel vo mal obem i se vr{i disperzija na rizikot. Toa, od edna strana, go pravi mo`no pozajmuvaweto na nekoga{ ogromni sumi pari, a od druga strana, mo`e da zna~i i pozajmuvawe poniska kamatna stapka od onaa {to bi se formirala vo relacijata so poedine~na banka. Osnovni elementi na obvrznivata

Nominalna vrednost. Nominalnata vrednost go pretstavuva iznosot na koj glasi obvrznicata. Toa e sumata {to }e mu bide isplatena na imatelot na obvrznicata pri nejzinoto dostavuvawe i toaa e iznosot vrz osnova na koj se vr{i presmetka na kuponskata kamata. Kuponska kamatna stapka. Kuponskata kamatna stapka e kamatnata stapka spored koja se vr{i isplata na kamatata od obvrzicata. Se narekuva kuponska od pri~ina {to vo minatoto, obvrznicata sodr`ela kuponi koi imatelot na obvrznicata gi podnesuval za naplata na kamatata vo periodite koga toa bilo utvrdeno so dogovorot za emisija na obvrznicite. Denes ovoj naziv se zadr`al, iako vo sovremeni uslovi obvrznicite glavno se izdavaat vo

31

nematerijalna forma, a isplatata na kamatata se vr{i po `iralen pat, bez podnesuvawe na kakvi bilo dokumenti. Period na dostasuvawe. Periodot na dostasuvawe e periodot na va`ewe na obvrznicata, odnosno vremeto vo tekot na koe obvrznicata nosi kamata i na krajot na koj period }e se izvr{i isplata na glavnicata. Dolgoro~nite obvrznici {to gi izdavaat pretprijatijata voobi~aeno imaat period na dostasuvawe podolg od 10 godini. Vidovi obvrznici

Pokraj kompaniite, obvrznicci denes emituvaat i bankite, dr`avnite organi, op{tinite i sl. Kako rezultat na ovaa {iroka rasprostranetost, dosega se razvieni golem broj vidovi i podvidovi od ovie hartii od vrednost, sekoj od niv so svoi karakteristiki {to go pravat pogoden za primena na oddelni situacii. Kuponska obvrznica. Ova e klasi~niot vid obvrznica kaj koja vo tekot na celiot period na dostasuvawe se vr{i isplata na kuponskata kamata vo predvidenite vremenski intervali (godi{no ili polugodi{no), a isplatata na glavnicata ( nominalnata vrednost) se vr{i na krajot na periodot na dostavuvaweto. Koga zboruvame za obvrznici, obi~no tokmu ovoj vid obvrznici go imame predvid. Beskuponska obvrznica. Beskuponskata obvrznica u{te se narekuva i diskontna obvrznica. Za nea e karakteristi~no toa {to ne sodr`I kuponi i ne vr{i periodi~na isplata na kamatata, tuku ednistveno glavnicata na obvrznicata se isplatuva na krajot na periodot na dostavuvaweto. Poradi toa, ovaa obvrznica se prodava po poniska vrednost od nominalnata ( po diskontirana vrednost), a razlikata do nominalnata vrednost ja pretstavuva implicitnata kamata. Amortizira~ki obvrznici. Kaj ovie obvrznici, vo tekot na peroidot na nivno dostavuvawe, se vr{i otplata i na glavnicata i isplata na kamatata, po principot na amortizacijata na dolgoro~nite krediti. Od aspekt na izdava~ot, korisno kaj ovie obvrznici e toa {to obvrskata za isplata na glavnicata ne dostasuva odedna{, tuku taa se protega vo tekot na podolg vremenski period. Obvrznici so fluktuira~ka kamatna stapka. Izdavaweto obvrznici so fiksna kamatna stapka, koga toa se vr{i vo periodi koga kamatnite stapki se visoki, go doveduva izdava~ot do opasnost da se zadol`i i da pla}a visoka kamata vo tekot na podolg vremenski period. Vo me|uvreme, kamatnite stapki na pazarot mo`e da se namalat, no emitentot e ,,vrzan,, za isplatata na visoka kamata. Za da ja izbegne takvata situacija, emitentot mo`e da izdade obvrznici so t.n. fluktuira~ka (promenliva) kamatna stapka. Obi~no, za ovaa cel kamatnata stapka se vrzuva za nekoja od me|ubankarskite kamatni stapki koi se formiraat i se objavuvaat sekojdnevno, so dodavawe (ili odzemawe) na izvesen broj procentni poeni, kako premija za rizikot na izdava~ot. Mnogu ~est primer za vaka koristena kamatna stapka e me| ubankarskata kamatna stapka {to se formira na londonskiot

32

finansiski pazar- LIBOR (London Inter-Bank Offered Rate-LIBOR). Na primer, dokolku kamatnata stapka e definirana kako LIBOR+1,5% a LIBOR iznesuva 3%, toga{ kamatnata stapka na ovaa obvrznica }e bide 4,5%. Pri toa, se definira i datumot od koj }e se zeme stapkata LIBOR, od pri~ina {to isplatata na kamatata se vr{i edna{ ili dvapati godi{no, a LIBOR se formira sekoj den. Na primer, se precizira deka pri presmetkata na kuponskata kamata {to se otplatuva na 1 juli sekoja godina, }e se koristi LIBOR od 1 januari istata godina, itn. Otpoviklivi obvrznici. Problemot so vrzuvawe za isplata na fiksna kamata, vo uslovi koga na pazarot do{lo do pad na kamatnite stapki, se re{ava i preku emisija t.n. otpoviklivi obvrznici. Otpoviklivite obvrznici se takov tip na obvrznici kaj koi emitentot ima pravo da gi povle~e, otpovika, t.e. otkupi po odnapred opredelena cena. Ova pravo emitentot go koristi dokolku pazarnite kamatni stapki zna~itelno se namalat, po {to, toj mo`e da emituva nova emisija po poniska kamata. Obi~no, cenata koja se isplatuva pri otpovikuvawe e ne{to povisoka od nominalnata vrednost, kako eden vid obes{tetuvawe na imatelot na obvrznicata, koj }e go izgubi pravoto da dobiva visoka kamata vo idnina. Isto taka, vo dogovorot za emisija mora da se definira i dali obvrznicata e otpovikliva vedna{ ili duri po istekot na opredelen vremenski period, {to e ~est slu~aj. Indeksirani obvrznici. Indeksiraweto pretstavuva vrzuvawe na nekoja nominalna golemina za stapkata na inflacija. Toa se primenuva vo uslovi na povisoka inflacija so cel da se za{titat subjektite od nejzinoto razorno dejstvo. Kaj indeksiranite obvrznici, nominalnata vrednost, a ne kamatnata stapka, se vrzuva za stapkata na inflacija. Taka, pri sekoja presmetka na kamatata se zgolemuva nominalnata vrednost na obvrznicata, taka {to kuponskata kamata } e bide povisoka, a i glavnicata {to }e se isplati na krajot na periodot na dostasuvawe }e ja zadr`i svojata kupovna mo}. Kako drug vid za{tita od inflacijata se javuva izdavaweto obvrznici koi glasat na nekoja stranska, stabilna valuta. Osigureni i neosigureni obvrznici. Osigurenite obvrznici se potkrepeni so nekakov vid osiguruvawe deka isplatata na kamatata i nivnata glavnica }e bidat izvr{eni, duri i vo slu~aj emitentot na obvrznicite da ne e vo sostojba da go stori toa od sopstvenite prihodi. Kako osiguruvawe mo`e da poslu`at sredstvata na kompanijata, no osiguruvawe mo`e da bide i garancijata izdadena od nekoja solidna banka, koja }e garantira deka taa }e ja izvr{ isplatata, vo slu~aj na nemo`nost na emitentot da go stori toa. Poseben vid na osiguruvawe pretstavuva t.n. negativno obvrzuvawe, so koe emitentot se obvrzuva, pri emisijata, deka svoite sredstva, koi ne se staveni pod hipoteka, nema da gi stava pod hipoteka za drugi kreditni zadol`uvawa. So toa imatelite na obvrznici se obezbedeni deka nivnite pobaruvawa, vo slu~aj na prisilna naplata, nema da dojdat vo podredena uloga. Samo eminentni kompanii, so golemo renome i visok krediten rejting, mo`at da emituvaat obvrznici bez nikakvo obezbeduvawe.

33

Konvertibilni obvrznici. Konvertibilnite obvrznici imaat svojstvo da mo`at da bidat zameneti za obi~ni akcii na emitentot vo odreden soodnos. Obi~no, kompaniite izdavaat konvertibilni obvrznici so cel da gi napravat poatraktivni, poradi pravoto na konverzija. Soodnosot na zamena, t.e. koeficientot na konverzija obi~no e taka postaven {to konverzijata ne e isplatliva na po~etokot, no podocna, dokolku dojde do porast na cenite na akciite, konverzijata stanuva atraktivna. IV.7. PAZAR NA KAPITAL Pazarot na capital pretstavuva odnos pome|u ponudata i pobaruva~kata na dolgoro~no raspolo`livi pari~ni sredstva i dolgoro~ni hartii od vrednost. Imeno, vo sekoja ekonomija postojat subjekti koi imaat pari~ni sredstva {to im se privremeno slobodni, t.e. raspolo`livi za vlo`uvawe na podolg rok. Istovremeno, postojat i brojni subjekti koi imaat potreba od pari~ni sredstva na dolg rok, so namera istite da gi investiraat vo konkretni proekti. Preku pazarot na capital doa|a do razmena na ovie pari~ni sredstva od onie koi gi imaat na onie na koi im se potrebni, pri {to, korisnicite na sredstvata im pla}aat odreden nadomest na pozajmuva~ite vo vid na kamata, dividenda ili sli~ni isplati. Na stranata na ponudata i na stranata na pobaruva~kata na dolgoro~ni pari~ni sredstva se javuvaat istite subjekti: naselenieto, stopanstvoto, dr`avata i bankite. Sepak, naselenieto se javuva vo uloga na neto-doveritel, {to zna~i deka pove}e plasira sopstveni sredstva otkolku {to koristi, dodeka stopanstvoto redovno e najgolem neto-korisnik na sredstvata, {to zna~i deka pove}e koristi sredstva od pazarot na capital, razbirlivo, za investirawe, otkolku {to tamu ja plasira sopstvenata akumulacija. Kako rezultat na operaciite na pazarot na capital doa|a do kreirawe na soodvetni hartii od vrednost, akcii i obvrznici. Izdavaweto na hartiite od vrednost, nivnata prva proda`ba, pretstavuva primeren pazar. Podocna, so ve}e izdadenite hartii od vrednost se trgnuva na sekundarniot pazar, t.e. se vr{i nivno prodavawe i kupuvawe pome|u u~esnicite na pazarot i po izvr{enata emisija. Za da mo`at da se odvivaat site ovie transakcii, pazarot na capital se regulira so soodvetna zakonska regulativa i na nego se formiraat institucii koi gi ovozmo`uvaat i olesnuvaat operaciite na site ostanati u~esnici. Za del od ovie institucii }e stane zbor vo prodol`enie. Berzi

Berzata pretstavuva mesto ili institucija vo ramkite na koja se odviva organizirano trguvawe so hartii od vrednost. Trguvaweto na berzata se vr{i so posredstvo na ovlastenite u~esnici na ovoj pazarbrokerite, koi trguvaat za smetka na svoite klienti. Na berzata ima i drugi ovlasteni u~esnici kako {to se dilerite, koi trguvaat za svoja

34

smetka, potoa specijalisti, market-mejkeri i drugi, vo zavisnost od samata berza, nejziniot tip, na~in i organizacija na rabotata. Vo ovoj pogled, ne postojat edinstveni pravila, tuku sekoja berza ima svoi specifi~nosti. Trguvaweto na berzata se odviva vo ramkite na opredelen period od denot. Tokmu koncentracijata na trguvaweto na site u~esnici na edno mesto i vo isto vreme, ovozmo`uva kreirawe na objektivna pretstava za ponudata i pobaruva~kata na hartiite od vrednost, a so toa i pravilno formirawe na nivnite ceni. Trguvaweto na berzite se odviva preku izdavawe na nalozi od strana na klientite do brokerite, koi sodr`at podatoci za vidot na hartijata od vrednost {to klientot saka da ja kupi, odnosno da ja prodade, potoa koli~inata, kako i cenata po koja klientot bi sakal da ja realizira transakcijata. Na tradicionalnite berzi, kako {to e najgolemata na svetot, Wujor{kata, trguvaweto se odviva so direkten kontakt me|u u~esnicite-brokerite i dilerite-specijalisti. Brokerot go dobiva nalogot telefonski od svojata brokerska ku}a i potoa se obiduva da go realizira na parketot na berzata preku direkten kontakt so ostanatite u~esnici. Od druga strana, na ponovite berzi, Londonskata, Tokiskata, kako i pove}eto od berzite vo na{iot region, trguvaweto se odviva elektronski, t.e. preku elektronska komunikacija pome|u u~esnicite, koi fizi~ki ne se prisutni na berzata. Na berzata se trguva samo so hartii od vrednost koi se prifateni od strana na berzata. Na oficijalniot pazar, pak, se trguva samo so hartiite od vrednost {to se kotirani na nego. Sekoja kompanijaizdava~ na hartiite mo`e da pobara da bide kotirana na berzata, a berzata toa }e go prifati samo dokolku se ispolneti uslovite za nejzina kotacija. Na najgolemite berzi ovie uslovi se mo{ne strogi, poradi {to kotiranosta na nekoja kompanija na niv se smeta za presti` i go zgolemuva ugledot na kompanijata. Od druga strana, kotacijata na kompanijata i nosi po{irok pazar za nejzinite akcii i obvrznici, {to i ovozmo`uva polesno i po povisoka cena da gi plasira svoite idni emisii na hartii od vrednost. Pazar preku {alter

Pazarot preku {alter(over-the-counter market,OTC market), pretstavuva alternativen oblik na pazar na hartii od vrednost. Imeto go dobil od negoviot damne{en oblik,koga klientite doa|ale direktno na {alterite na bankite i tamu kupuvale ili prodavale hartii od vrednost. Vakviot oblik odamna e is~eznat, no imeto ostanalo i toa denes se odnesuva za trguvaweto vo samite brokerski ku}i, vo koi denes se odviva ogromen del od prometot so hartiite od vrednost, posebno vo zapadnite zemji. Imeno, eden delod kupovnite i proda`nite nalozi {to gi dobivaat brokerskite ku}i mo`at, spored svoite karakteristiki (vid,koli~ina i cena) da se realiziraat vo samata ku}a, bez da se izleguva na berzata so niv. Taka se izbegnuva

35

pla}aweto provizija na berzata i se poednostavuva rabotata na brokerite. Drug oblik na vonberzansko trguvawe denes e NASDAQ (National Association of Securities Dealers Automated Quotations System). NASDAQ e pazar koj postoi pome|u ovlastenite dileri vo SAD i koj pretstavuva mre`a na me|usebno elektronsko trguvawe. Trguvaweto so hartii od vrednost preku ovoj pazar se odviva taka {to investitorite kontaktiraat direktno so dilerite, koi, pak, trguvaat pome|u sebe bez da gi napu{taat svoitekancelarii, preku sledewe na ponudata i na pobaruva~kata na hartii od vrednost na svoite kompjuterski ekrani. Denes preku NASDAQ se odviva ogromen del od prometot so hartii od vrednost vo SAD, ~esto nadminuvaj}i go i onoj na Wujor{kata berza.

Investiciski banki

Investiciskite banki (Investment Banks) se kompanii {to u~estvuvaat na pazarot na kapital i po svojata su{tina voop{to ne pretstavuvaat banki vo klasi~nata smisla na zborot. Tie se zanimavaat so brokerski raboti, davawe investiciski soveti, upravuvawe so portfolijata na klientite, finansiski analizi, vr{at sovetodavna uloga pri emisija na hartii od vrednost, se javuvaat kako prezema~i na emisijata na hartii od vrednost i sl. Vo SAD do 1999 godina postoe{e strogo razgrani~uvawe pome|u komercijalnoto i investicisko bankarstvo, taka {to komercijalnite banki ne mo`ea da se zanimavaat so raboti vrzani so pazarot na kapital. Poradi toa, ovie ,,banki,,bea formirani kako posebni delovni subjekti. Denes, vakvo razgrani~uvawe ne postoi, no investiciskite banki i na niv soodvetnite institucii od Evropa seu{te gi vr{at gorespomenatite aktivnosti. Najgolemi me|u niv se: J.P.Morgan Chase, Lehman Brothers, Merrill Lynch, Morgan Stanley, Goldman Sachs i drugi, dodeka vo Evropa primatot go dr`at ABN AMRO,Barclays Capital, UBS, BNP Paribas, Deutsche Bank, HSBC i drugi.

IV.8. LIZING Poimot lizing poteknuva od angliskiot jazik, od zborot lease, to lease, so zna~ewe iznajmuva,zakupuva. So toa i najednostavno mo`eme da ja objasnime su{tinata na ovoj finansiski aran`man-se raboti za dogovor pome|u dve strani, so koj, ednata strana(lessordavatel na lizing, zakupodava~) i dava pod zakup na drugata strana(lessee-korisnik,zakupoprima~) odredeno sredstvo(ma{ina, vozilo, objekt), pri {to zakupoprima~ot se obvrzuva deka vo periodot na zakupot na zakupodava~ot }e mu isplatuva redoven periodi~en nadomestok za koristeweto na iznajmenoto sredstvo. Pokraj ovie

36

osnovni obvrski, so dogovorot za lizing se specificiraat i nekoi dopolnitelni prava i obvrski na dogovornite strani, kako na primer, obvrskata za odr`uvawe na sredstvoto, eventualni aktivnosti koi bi sledele po istekot na zakupot i sl. Iako vo na{i uslovi negovata primena e seu{te vo po~etna faza i e ograni~en na mal broj sredstva(prete`no avtomobili), lizingot vo svetskata ekonomska praktika se pojavil mnogu odamna. Po~etocite na iznajmuvaweto zemji{te i dobitok so cel da se obezbedat sredstva za rabota se sre}avaat u{te pred okolu 5.000 godini na Sredniot Istok. Vo XIX vek prvpat se pojavuva lizingot so opcija za otkup na sredstvoto, a prvata specijalizirana lizing-kompanija e osnovana 1952 godina vo SAD. Denes, lizingot e voobi~aen na~in za dolgoro~no finansirawe na kompaniite vo razvieniot svet. Taka, ogromen procent od avionite {to gi koristat aviokompaniite se zemeni pod lizing. Kompanijata IBM golem del od svoeto proizvodstvo na kompjuteri go distribuira preku lizing aran`mani. Istoto se odnesuva i na biznisot so grade`ni ma{ini, transportni sredstva, nedvi`en imot i site onie delovi od potrebniot kapital za raboteweto, za koi }e se oceni deka e poisplatlivo da bidat iznajmeni, namesto kupeni. Vidovi lizing -aran`mani

Na prv pogled, lizingot li~i na kupuvawe na sredstvoto na krediti: sredstvoto se dobiva vedna{ i se koristi, a isplatite se vr{at periodi~no, vo tekot na podolg vremenski period. Toa e taka samo na prv pogled, od pri~ina {to za razlika od kreditot, lizingot ne mora da zna~i i kupuvawe na sredstvoto i transfer na sopstvenosta. Pokraj, ovaa osnovna razlika, }e spomeneme deka od osnovniot oblik na lizingot se razlvile nekolku varijanti, sekoja so svoi karakteristiki, {to im dava na obete dogovorni strani mo`nost za izbor na onaa varijanta koja najmnogu im odgovara. Vo tie ramki, naj~esto stanuva zbor za dvete osnovni varijanti: operativen i finansiski lizing, kako i za izvedenite oblici-proda`bata so povraten lizing, lizngot so zadol`uvawe i dr. Operativen lizing.Operativniot lizing e aran`man preku koj korisnikot go re{ava problemot na obezbeduvawe na nekoe sredstvo koe mu e potrebno vo odreden vremenski period za redovno rabotewe( ottuka imeto-operativen) preku iznajmuvawe, odnosno zemawe na zakup. Sredstva so primena na operativen lizing naj~esto izdavaat kompaniite-proizvoditeli na odreden vid oprema(spomenatiot primer na IBM, proizvoditelite na avioni i sl.). Na ovoj na~in tie obezbeduvaat pogolem plasman na svoite proizvodi, osobeno vo uslovi na namalena pazarna pobaruva~ka. Toa posebno se odnesuva na proizvodi koi se podlo`ni na brzo tehnolo{ko zastaruvawe(lap-top kompjuter) ili sredstva za rabota za koi korisnikot ne e siguren vo kolkav obem }e mu bidat potrebni vo tekot na eden iden period( avioni za aviokompanija koja voveduva nova linija).

37

Vremetraeweto na ovie dogovori e pokuso od vkupniot period na eksploatacija na sredstvoto, t.e. pokuso od periodot na negova amortizacija, taka {to sredstvoto mo`e da bide iznajmeno pove}e pati vo tekot na negoviot `ivoten vek. Karakteristi~no za operativniot lizing e toa{to toj mo`e da bide prekinat i pred istekot na dogovoreniot period na iznajmuvawe. Toa mu dava na korisnikot pogolema fleksibilnost, a za zakupodava~ot sozdava dopolnitelen rizik poradi potrebata od barawe nov korisnik na sredstvata. U{te edna karakteristika na ovoj vid aran`man e i obvrskata za servisirawe na sredstvoto koja ostanuva na zakupodava~ot, {to e i normalno bidej}i, rekovme, naj~esto se raboti za kompanijata-proizvoditel, koja ja ima potrebnata opremenost i stru~nost za ovaa zada~a. Finansiski ( kapitalen ) lizing. Za razlika od operativniot, kaj finansiskiot lizng, kako davatel na lizing naj~esto se javuva odredena specijalizirana lizing-kompanija. Taka, dokolku kompanijata- korisnik utvrdi deka ima potreba od odredeno sredstvo i proceni deka najdobar na~in da se obezbedi sredstvoto e preku lizing-aran`man, taa najprvo go pronao|a sredstvoto i prodava~ot i gi dogovara uslovite na nabavka, a potoa se obra}a so specijaliziranata lizingkompanija, koja treba da go nabavi sredstvoto i vedna{ potoa da i go dade na koristewe na kompanijata-korisnik pod uslovite na lizingaran`manot. Karakteristi~no za ovoj tip lizing e toa {to dogovorot za lizing vremenski go pokriva celiot `ivoten vek na sredstvoto {to e predmet na lizing, kako i toa deka dogovorot ne mo`e da se prekine pred vreme. Ova e sosema logi~no ako se ima predvid faktot deka sega, kako zakupodava~ se javuva finansiska institucija koja nema alternativna upotreba na sredstvoto. Od istata pri~ina i odruvaweto na sredstvoto pretstavuva i obvrska na korisnikot. Naj~esto vakvite aran`mani sodr`at i opcija za kupuvawe na sredstvoto po istekot na aran`manot ili negovo obnovuvawe po poniska cena. Bidej}i sredstvoto prakti~no preminuva vo racete na korisnikot, ovoj aran`man i go dobil imeto finansiski ili kapitalen, so {to se ozna~uva negovata upotreba kako izvor na finansirawe, odnosno izvor na kapital. Proda`na so povraten lizing. Proda`bata so povraten lizing e eden oblik na finansiski lizng. Ovoj aran`man gi ima re~isi istite karakteristiki kako i finansiskiot, so edna klu~na razlika. Imeno, tuku korisnikot, vsu{nost, e i prethodniot sopstvenik na iznajmenoto sredstvo. Se primenuva vo situacii vo koi sopstvenikot na sredstvoto go poseduva istoto, ima potreba i ponatamu da go koristi