UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO

Diplomsko delo

FISKALNA POLITIKA IN CIKLIČNOST GOSPODARSTVA

Špela Gartner

Ljubljana, oktober 2013

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO

DIPLOMSKO DELO

FISKALNA POLITIKA IN CIKLIČNOST GOSPODARSTVA

Kandidatka: Špela Gartner Vpisna številka: 04033131 Študijski program: Visokošolski študijski program Uprava Mentor:

izr. prof. dr. Primož Pevcin

Ljubljana, oktober 2013

iii

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA

Podpisana Špela Gartner, študentka prve stopnje visokošolskega študijskega programa Uprava, z vpisno številko 04033131, sem avtorica diplomskega dela z naslovom: Fiskalna politika in cikličnost gospodarstva.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

- je predloženo delo izključno rezultat lastnega raziskovalnega dela, - sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam

v predloženem delu , navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili, - sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

skladu s fakultetnimi navodili, - sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

predloženo delo in sem to jasno zapisala v predloženem delu, - se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja, bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, Ur. list RS, št. 21/125), kršitev pa se sankcionira tudi z ukrepi po pravilih Univerze v Ljubljani, Fakultete za upravo,

- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za upravo,

- je elektronska oblika identična s tiskano obliko diplomskega dela ter soglašam z objavo dela v zbirki »Dela FU«.

Diplomsko delo je lektorirala Sabina Pačnik.

Ljubljana, 14.10.2013

Podpis avtorice:

iv

POVZETEK

Fiskalna politika združuje vrsto ukrepov, s katerimi država vpliva na državne prihodke in izdatke, ter na ta način uresničuje cilje ekonomske politike. Med glavne cilje ekonomske politike štejemo doseganje čim večje stopnje gospodarske rasti, stabilno raven cen, nizko stopnjo nezaposlenosti in uravnoteženo plačilno bilanco. Za izvajanje makroekonomske politike in za doseganje glavnih ekonomskih ciljev država potrebuje zadostna sredstva. Ta instrument se imenuje državni proračun. Stanje v nekem gospodarstvu ocenjujemo z različnimi makroekonomskimi indikatorji, ki so na razpolago, med glavne pa štejemo BDP, stopnjo inflacije in stopnjo nezaposlenosti. Na gospodarstvo ne vpliva samo država, temveč tudi finančne institucije, podjetja in ne nazadnje gospodinjstva. Zaradi različnih vplivov na gospodarstvo lahko aktivnosti v njem naraščajo ali upadajo. Upad gospodarskih aktivnosti se lahko pojavi ob slabem delovanju finančnih institucij in ob strukturnih težavah v državi, kar lahko privede do finančne krize. Aktualna svetovna finančna in gospodarska kriza, z začetkom v letu 2008, je pustila negativne posledice tudi v slovenskem gospodarstvu. Kljub hitremu odzivu Vlade RS in številnim ukrepom, namenjenim izhodu iz krize, makroekonomski indikatorji v zadnjih letih v gospodarstvu ne kažejo spodbudnih rezultatov.

Ključne besede: fiskalna politika, BDP, inflacija, nezaposlenost, proračun, finančna kriza

v

SUMMARY

THE FISCAL POLICY AND THE CYCLICALITY OF THE ECONOMY

Fiscal policy consists of a series of measures affecting government revenues and expenditures thus achievingits objectives of economic policy. Maximization of the rate of economic growth, a stable price level, low unemployment and balanced payments are the main objectives of economic policy. In order to implement macro-economic policies and to achieve major economic objectives the country needs sufficient resources. This instrument is called the country budget. The economic state is estimated by various macroeconomic indicators available. One of the major are GNP, the inflation rate and unemployment rate. The economy is affected not only by the country but also by financial institutions, businesses and finally households. Due to the different impacts on the economy, the activities in the economy may increase or decrease. The decline in the economic activity may be due to unsuccessful financial institutions and to the structural problems in the country, which can lead to financial crisis. The current global financial and economic crisis, beginning in 2008, has left a negative impact on the Slovenian economy. Despite the rapid response of the government and a number of measures taken in order to overcome the crisis, the macro-economic indicators in the recent years do not show encouraging results. Key words: fiscal policy, GNP, inflation, unemployment, budget, financial crisis.

vi

KAZALO

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA ................................................................ iii POVZETEK ................................................................................................................ iv SUMMARY ..................................................................................................................v KAZALO .................................................................................................................... vi KAZALO PONAZORITEV ............................................................................................ vii SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV ......................................................... viii SEZNAM SLOVENSKIH PREVODOV TUJIH IZRAZOV ....................................................... x 1 UVOD ................................................................................................................ 1 2 EKONOMSKA VLOGA DRŽAVE IN FISKALNA POLITIKA ........................................... 3

2.1 FUNKCIJE FISKALNE POLITIKE ..................................................................... 3 2.2 INSTRUMENTI FISKALNE POLITIKE .............................................................. 4

3 GOSPODARSKA CIKLIČNOST ............................................................................... 6 3.1 DEFINICIJA GOSPODARSKE KRIZE ............................................................... 6 3.2 OPREDELITEV FINANČNE KRIZE .................................................................. 7 3.3 GOSPODARSKE IN FINANČNE KRIZE V PRETEKLOSTI IN DANES ..................... 8

3.3.1 KRONOLOŠKI PREGLED NAJPOMEMBNEJŠIH KRIZ NA SLOVENSKEM ........... 8 3.4 AKTUALNA SVETOVNA FINANČNA IN GOSPODARSKA KRIZA .......................... 9

4 VPLIV KRIZE NA SLOVENSKO GOSPODARSTVO .................................................... 12 4.1 KMETIJSTVO ............................................................................................. 12 4.2 GRADBENIŠTVO ......................................................................................... 17 4.3 POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI .............................................................. 20 4.4 MAKROEKONOMSKI KAZALCI V SLOVENIJI .................................................. 22

4.4.1 BRUTO DOMAČI PROIZVOD .................................................................... 22 4.4.2 STOPNJA BREZPOSELNOSTI .................................................................... 23 4.4.3 INFLACIJA ............................................................................................. 24

5 UKREPI ZA IZHOD IZ KRIZE, NAMENJENI GOSPODARSTVU ................................... 26 6 OSTALI UKREPI PROTI FINANČNI IN GOSPODARSKI KRIZI ................................... 30

6.1 UKREPI, NAMENJENI FINANČNEMU SEKTORJU ............................................ 30 6.2 UKREPI, NAMENJENI PREBIVALSTVU .......................................................... 31 6.3 UKREPI, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU.................................................. 32 6.4 NADALJNJI UKREPI .................................................................................... 32

7 ZAKLJUČEK ....................................................................................................... 34 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 36

vii

KAZALO PONAZORITEV

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Indeksi cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih (realno; 2010 = 100); 2000−2012 ...................................................................................................................................... 15

Grafikon 2: Osnovni kazalci ekonomskega računa za kmetijstvo (realno; stalne cene 2010); 2000 –2012 ........................................................................................................................ 16

Grafikon 3: Delovno aktivno prebivalstvo v vseh dejavnostih ter gradbeništvu, stopnja rasti glede na predhodno leto ...................................................................................................... 18

Grafikon 4: Gibanje registrirane brezposelnosti ........................................................................ 24

KAZALO SLIK Slika 1: Faze ciklusa ......................................................................................................................... 7

Slika 2: Gospodarske krize na slovenskem ozemlju .................................................................... 9

KAZALO TABEL Tabela 1: Sestavni deli proračuna ................................................................................................. 4

Tabela 2: Primanjkljaj in dolg države ............................................................................................ 5

Tabela 3: Letna sprememba obsega končne kmetijske proizvodnje ...................................... 14

Tabela 4: Indeksi cen kmetijskih proizvodov in inputov za kmetijstvo (nominalno); 2007−2012 ...................................................................................................................................... 15

Tabela 5: Osnovni agregati računa proizvodnje in dohodkov; 2008−2012 .......................... 17

Tabela 6: Dovoljenja za gradnjo stavb, 2007─2012................................................................. 19

Tabela 7: Vrednost opravljenih gradbenih del po vrstah objektov in tipih gradbene aktivnosti, Slovenija, 2007─2011 ................................................................................................ 19

Tabela 8: Letne stopnje rasti cen stanovanjskih nepremičnin, tekoče cene, Slovenija, 2001─2011 ...................................................................................................................................... 21

Tabela 9: Indeksi cen, Slovenija, četrtletno ............................................................................... 22

Tabela 10: Prispevek komponent izdatkovne strukture k rasti BDP, Slovenija, 2006─2012 .......................................................................................................................................................... 23

Tabela 11: Delovno aktivno prebivalstvo, število in stopnja rasti, Slovenija ........................ 24

Tabela 12: Letna rast cen v Sloveniji, 2006─2012 ................................................................... 25

viii

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

BDP bruto domači proizvod BDV CPI

bruto dodana vrednost Consumer Price Index

ECB Evropska centralna banka EU Evropska unija EUR uradna kratica za evro EUROSTAT Statistični urad Evropske unije FD faktorski dohodek FED Federal Reserve System GURS Geodetska uprava Republike Slovenije GVŽ HICP

glav velike živine Harmonised Indices of Consumer Prices

KIS Kmetijski inštitut Slovenije MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

RS MF Ministrstvo za finance RS mio Milijon NDV o.t.

neto dodana vrednost odstotnih točk

PDM polnovrednih delovnih moči PIGS Portugal, Italy, Greece and Spain ReSURSKŽ Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega

kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo si hrano za jutri«

RS Republika Slovenija SBS Shadow banking system SCT ime gradbenega podjetja SID Slovenska izvozna in razvojna banka SI-Stat Podatkovni portal Statističnega urada Republike Slovenije SLONEP Slovenski nepremičninski portal SRDAP Statistični register delovno aktivnega prebivalstva STA Slovenska tiskovna agencija SURS Statistični urad Republike Slovenije SVREZ Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj USD uradna kratica za ameriški dolar ZDA Združene države Amerike ZDDPO – 2C Zakon o spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ZDSPDČ Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa ZJF Zakon o javnih financah

ix

ZRSZ ZUJF

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Zakon za uravnoteženje javnih financ

x

SEZNAM SLOVENSKIH PREVODOV TUJIH IZRAZOV

Consumer Price Index Federal Reserve System Harmonised Indiuces of Consumer Prices

Indeks cen življenjskih potrebščin Centralna banka Združenih držav Amerike harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Shadow banking system bančni sistem v senci

1

1 UVOD

Osnovni problem oziroma cilj proučevanja, ki me je vodil pri raziskovanju in na katerega sem skušala najti odgovor, je bilo vprašanje, kakšen je način delovanja in vplivanja fiskalne politike na gospodarstvo države. Gospodarska aktivnost v državi ni konstantna, temveč v različnih obdobjih bodisi narašča bodisi upada. V določenem trenutku se gospodarstvo znajde na točki, kjer nastopi kriza. Vzroki za nastanek krize so lahko različni, pri tem pa je pomembno tudi ločevanje med pojmoma finančna kriza in gospodarska kriza. Krize dandanes niso novost, saj spremljajo človeka že skozi celotno zgodovino. Vse od časa naselitve Slovanov in do danes je bilo gospodarsko gibanje na slovenskem ozemlju zelo pestro, o čemer nam govorijo številni gospodarski cikli. Zadnji gospodarski cikel se je zaključil v letu 2008, ko je nastopila nova kriza, ki je zaradi globalne povezanosti zajela ves svet. Pri proučevanju različnih dejavnosti iz različnih sektorjev gospodarstva ter glavnih makroekonomskih indikatorjev sem skušala ugotoviti, kolikšen vpliv oziroma kakšne posledice je pustila zadnja kriza v slovenskem gospodarstvu. Vsaka kriza nosilcem ekonomske politike predstavlja velik izziv. Sprejeti je potrebno številne ukrepe, katerih cilj je v čim krajšem času spodbuditi gospodarsko aktivnost in odpraviti makroekonomska neravnovesja. Pomembno vlogo pri tem ima tudi ustrezna fiskalna politika. Na podlagi obravnavane teme sem oblikovala dve hipotezi:

• Finančna in gospodarska kriza bo povzročila nižanje gospodarske rasti, upad BDP, naraščanje stopnje brezposelnosti in nižanje stopnje inflacije.

• Moja pričakovanja so, da bo zaradi odziva države in sprejetih ukrepov Vlade RS proti finančni in gospodarski krizi v letu 2012 gospodarska rast pozitivna, stopnja brezposelnosti nižja, dolg države manjši in stopnja inflacije nekoliko višja v primerjavi z letom, ko je nastopila kriza.

Pri pripravi in izdelavi diplomskega dela sem uporabljala metodo deskripcije in proučevanja ter analiziranja obstoječe literature. Zaradi novejše tematike sem večino podatkov pridobila s spleta. Diplomsko delo je sestavljeno iz šestih delov. V prvem poglavju sem predstavila ekonomsko vlogo države in pomen ter funkcije fiskalne politike. Ker država za svoje delovanje in izvajanje vseh funkcij potrebuje zadostna sredstva, sem v tem poglavju predstavila tudi instrument, skozi katerega država to uresničuje, in sicer proračun. Na koncu poglavja sem predstavila stanje javnih financ in dolga države v zadnjih nekaj letih. V drugem poglavju sem se osredotočila na gospodarsko cikličnost. Proučila sem poslovni cikel. Zaradi lažjega ločevanja med gospodarsko in finančno krizo, sem opisala definicijo gospodarske krize in opredelila pojem finančne krize. Predstavila sem kronološki pregled najpomembnejših kriz na Slovenskem, poglavje pa zaključila s predstavitvijo aktualne svetovne finančne in gospodarske krize.

2

V tretjem poglavju sem se osredotočila na slovensko gospodarstvo in skušala ugotoviti, kolikšen vpliv oziroma kakšne posledice je pustila zadnja kriza. Za proučevanje sem si iz vsakega sektorja izbrala eno dejavnost. V primarnem sektorju sem si izbrala kmetijstvo, v sekundarnem gradbeništvo, v terciarnem pa poslovanje z nepremičninami. Zaradi splošne slike stanja celotnega gospodarstva sem na koncu poglavja proučila tudi najpomembnejše makroekonomske kazalce v Sloveniji. Sledi četrto poglavje, v katerem sem predstavila odziv države na finančno in gospodarsko krizo. Osredotočila sem se na prvi odziv države in opisala tiste ukrepe za izhod iz krize, ki so bili namenjeni gospodarstvu. V petem poglavju sem predstavila ostale ukrepe, ki jih je vzporedno z ukrepi, ki so bili namenjeni gospodarstvu, sprejela Vlada RS. To so ukrepi, namenjeni finančnemu in javnemu sektorju ter prebivalstvu. Čeprav ukrepi niso neposredno namenjeni gospodarstvu, pa je pomembno dejstvo, da imajo finančni in javni sektor ter prebivalstvo zelo pomembno vlogo ali povezavo z gospodarstvom, kar sem skušala predstaviti na začetku vsakega poglavja. V nadaljevanju navajam tudi ostale ukrepe, ki jih je proti finančni in gospodarski krizi do danes sprejela in izvajala Vlada RS. V zaključku sem ugotovitve, do katerih sem prišla v diplomskem delu, strnila in ovrgla oziroma potrdila postavljeni hipotezi.

3

2 EKONOMSKA VLOGA DRŽAVE IN FISKALNA POLITIKA

Danes si ekonomisti postavljajo vprašanje, kakšni sta vlogi države in trga v gospodarstvu. Vprašanje izvira iz časa Adama Smitha1, ki ga je tudi prvi postavil. Menil je, da je potrebna močna vlada, ki zagotavlja zakonitost in red, daje institucionalni okvir za pogodbe ter zagotavlja infrastrukturo v prometu in zvezah ter izobraževanju (Senjur, 1993, str. 36). Strašek (2007, str. 9) ekonomsko politiko opisuje kot splet aktivnosti, s katerimi spreminjamo gospodarske razmere, da bi dosegli določene cilje. Nosilci ekonomske politike so vlada, centralna banka in združenja posameznih interesnih skupin, med njimi pa ima realno največjo moč vlada, ki v tržnih ekonomijah opravlja naslednje funkcije:

• definira in udejanja lastninske pravice, • alocira resurse v primerih, ko trg odpove (uravnava monopole, zagotavlja javne

dobrine), • redistribuira dohodek in • stabilizira makroekonomske variable.

Ena izmed oblik ekonomske politike je fiskalna politika. Hrovatin (2007, str. 334) jo opredeli kot sistem ukrepov, s katerimi država vpliva na proračunske prihodke in izdatke, ki se zbirajo v državnem proračunu.

2.1 FUNKCIJE FISKALNE POLITIKE

Najpomembnejše funkcije fiskalne politike so alokacijska funkcija, prerazdelitvena (redistributivna) funkcija in stabilizacijska funkcija. Poleg teh pa naj bi država v sodobnih družbah izvajala tudi regulativno in informacijsko funkcijo. Hrovatin (2007, str. 334─338) funkcije fiskalne politike opisuje na naslednji način. Namen alokacijske funkcije je zadovoljevanje javnih potreb s financiranjem javnih dobrin in drugih storitev, in sicer tam, kjer so prisotne tržne pomanjkljivosti oziroma gre za nedonosne dejavnosti. Naloga prerazdelitvene funkcije je skrb za enakomerno porazdelitev dohodka in bogastva. Država to funkcijo izvaja predvsem s progresivno obdavčitvijo dohodkov in z različnimi socialnimi transferji. Stabilizacijska funkcija pa izvaja vrsto ukrepov, katerih cilj je pospeševati gospodarsko rast ali umirjati inflacijo. Kot sem že omenila, država v sodobnih družbah izvaja tudi regulativno in informacijsko funkcijo. V primeru regulativne funkcije si javni sektor prizadeva v določenih situacijah usmerjati obnašanje ljudi in podjetij ter izvaja sankcije v primeru neupoštevanja tega. Regulatorna politika se izvaja z uredbami oziroma zakoni, lahko pa na primer tudi z davčno politiko. Informacijsko funkcijo javni sektor udejanja z reguliranjem sporočil, ki jih sicer morajo proizvajalci sporočiti potrošnikom. Funkcijo izvaja na podlagi domneve, da so

1 Škotski filozof in ekonomist (1723−1790), (Adam Smith Institute, 2013).

4

potrošniki in državljani nepopolno informirani, ker jim ponudniki na trgu določenih informacij ne želijo posredovati (Setnikar-Cankar in dr., 2008, str. 40).

2.2 INSTRUMENTI FISKALNE POLITIKE

Instrumenti fiskalne politike so proračunski prihodki in izdatki. Slovenija uporablja ekonomski klasifikacijo javnofinančnih tokov, usklajeno s standardi Mednarodnega denarnega sklada. Po tej ekonomski klasifikaciji se javnofinančni tokovi vodijo v treh računih, ki so med seboj povezani: v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja (Hrovatin, 2007, str. 340). Omenjeni trije računi predstavljajo del proračuna, ki ga sicer imenujemo splošni del proračuna. Poleg splošnega dela proračuna obstajata še posebni del in načrt razvojnih programov. Vsi skupaj pa tvorijo proračun Republike Slovenije (MF, 2013). To je akt države, s katerim so predvideni vsi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države za eno leto.

Tabela 1: Sestavni deli proračuna

SPLOŠNI DEL

Bilanca prihodkov in odhodkov Račun finančnih terjatev in naložb Račun financiranja

POSEBNI DEL Sestavljajo ga finančni načrti neposrednih uporabnikov.

NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV Sestavljajo ga ukrepi, skupine projektov in projekti.

Vir: MF, Sestavni deli proračuna (2013a)

Javnofinančne prihodke sestavljajo (Hrovatin, 2007, str. 340−344) davčni, nedavčni, kapitalski in transferni prihodki ter prejete donacije iz tujih in domačih virov. Javnofinančne odhodke pa sestavljajo tekoči in investicijski odhodki ter tekoči in investicijski transferi. V kolikor so javnofinančni odhodki večji od javnofinančnih prihodkov, nastane proračunski primanjkljaj. Slovenija je v letu 2007 dosegla stanje brez primanjkljaja oziroma presežka. Po letu 2007 pa se je javnofinančni primanjkljaj iz leta v leto kopičil, pri čemer se je vzporedno povečeval tudi dolg države. V letu 2012 je javnofinančni primanjkljaj znašal 4,0 odstotke BDP, dolg države pa 19.189 milijonov evrov. Rant (2011) navaja, da je razlogov za državno trošenje, ki vodijo v zadolževanje, sicer več, kot glavne pa omenja socialne transferje posameznikom in gospodinjstvom, kadrovsko-plačno politiko države ter finančno in gospodarsko krizo v svetu in pri nas. Slednja vpliva na več načinov. Zaradi nižje gospodarske aktivnosti država pobere manj davkov in prispevkov kot sicer, istočasno pa se povečajo izdatki za socialne transferje. Ukrepi vlade, ki so bili v zadnji krizi usmerjeni predvsem v stabilizacijo razmer v bančnem sektorju, v blaženje socialnih posledic krize in poskus ponovnega zagona gospodarstva, so povečali odhodke in posledično dolg države. Ker pa se javnofinančni primanjkljaj in dolg pogosto izražata v odstotku BDP, pomeni padec BDP avtomatično povečanje primanjkljaja in dolga.

5

Tabela 2: Primanjkljaj in dolg države

Tekoči primanjkljaj (mio EUR1)

Tekoči primanjkljaj (% BDP)

Dolg (mio EUR1)

Dolg (% BDP)

2006 -423 -1,4 8.204 26,4 2007 -1.6 0,0 7.981 23,1 2008 -702 -1,9 8.180 22,0 2009 -2.217 -6,2 12.449 35,0 2010 -2.112 -5,9 13.737 38,6 2011 -2.298 -6,4 16.954 46,9 2012 -1.418 -4,0 19.189 54,1

1 pred letom 2007 preračunano po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro.

Vir: SURS (2013)

6

3 GOSPODARSKA CIKLIČNOST

Kot enega izmed razlogov, ki vplivajo na zadolževanje države in poglabljanje javnofinančnega primanjkljaja in dolga, smo omenili finančno in gospodarsko krizo. Kakšna pa je razlika med gospodarsko in finančno krizo?

3.1 DEFINICIJA GOSPODARSKE KRIZE

»Gospodarska kriza je po definiciji točka v cikličnem gibanju gospodarstva, v kateri pride do vrhunca motnje produkcije, ki se najprej opazi v ekonomiji, kasneje pa zajame vse sfere družbenega življenja.« (Štor, 2002, str. 3). Gospodarstvo se lahko nahaja v različnih obdobjih, v katerih lahko gospodarske aktivnosti naraščajo ali upadajo. Ekonomski oziroma poslovni cikel je torej gibanje gospodarske aktivnosti med obdobjem gospodarske rasti (ekspanzije) in obdobjem stagnacije oziroma kontrakcije. Dowling (2012) poslovni cikel razdeli na štiri osnovne faze. V fazi ekspanzije je gospodarstvo v razcvetu. Poraba je na vrhuncu, proizvodnja na najvišji ravni, medtem ko je brezposelnost najnižja. Zaupanje potrošnikov je zelo visoko, zato tudi zelo veliko trošijo. V nekem trenutku razpoloženje na trgu postane nerealistično in zbuja občutek, da trenutni blaginji ni konca. Vendar pa je neizogibno, da fazi ekspanzije sledi faza upočasnitve. Do tega pride zaradi sekundarnega vpliva na gospodarsko rast. Povečanje povpraševanja po izdelkih in storitvah povzroči, da podjetja pričnejo poviševati cene izdelkov in storitev. V tem času se podjetja želijo razširiti, zato se zadolžujejo, kar je seveda tudi smiselno, saj je zadolževanje v tej fazi cenejše. S tem, ko se povpraševanje po zadolževanju povečuje, pričnejo naraščati stroški. Čez nekaj časa višje cene blaga in storitev ter višje obrestne mere občutijo potrošniki, ki si ne morejo več privoščiti tistih proizvodov in izdelkov, ki so jih bili vajeni. S tem, ko se poraba začne zmanjševati, želijo podjetja zaščititi svoje dobičke z obrezovanjem svojih stroškov. V tem primeru predstavljajo najdražjo in najbolj ničvredno premoženje podjetja njegovi delavci. To privede do odpuščanja, kar pomeni, da brezposelni potrošniki ne morejo več trošiti in to povzroči, da vedno več podjetij prične obrezovati svoje stroške, kar vodi v nova odpuščanja delavcev. V določenem trenutku nastopi faza recesije. To je najnižja točka v gospodarskem ciklu. Plače zaposlenih se pričnejo zniževati, kar pomeni, da blago in storitve postanejo predragi. Naraščati začne brezposelnost. Med relativno blago recesijo si podjetja in potrošniki lahko pomagajo s prihranki, v kolikor jih imajo. V primeru hude recesije pa je učinek lahko mnogo hujši. Čez čas pomanjkanje povpraševanja po blagu, storitvah ter kreditih povzroči znižanje cen in obrestnih mer. Nižje cene povzročijo, da se potrošniki ponovno pričnejo zadolževati in trošiti. Denar gre nazaj v gospodarstvo in nastopi faza okrevanja. V tej fazi igrajo zelo pomembno vlogo potrošniki, in sicer več kot bodo trošili, hitreje bo potekalo okrevanje. Večja poraba tako vodi v ekonomsko blaginjo in večjo produktivnost, kar ima pozitiven učinek na rast plač in posledično na še večjo porabo. Akumulativni učinek porabe pa zopet vodi v fazo ekspanzije.

7

Slika 1: Faze ciklusa

Vir: Strašek, 2007, str. 143

3.2 OPREDELITEV FINANČNE KRIZE

Razumevanje pojma finančna kriza je zelo različno. Nekateri jo razumejo kot bančno krizo, spet drugi kot valutno krizo, tretji kot dolžniško krizo, nekateri pa kot kombinacijo prej omenjenih razlag. Kljub temu da enotna definicija finančne krize ne obstaja, pa lahko navedemo nekaj skupnih točk, ki so zanjo značilne. V povezavi slabega finančnega sektorja in strukturnih problemov v državi lahko pride do finančne krize, ki se navadno kaže v kopičenju ekonomskih neravnotežij, vključno z napihnjenimi vrednostmi premoženja in nerealnim deviznim tečajem domače valute. Krizo navadno sproži izguba zaupanja v domač bančni sistem in/ali v domačo valuto, kar nastopi v razmeroma zelo kratkem času. Ostali dejavniki, kot je na primer prekinjen dostop domačih ekonomskih subjektov do tujih finančnih virov, pa krizo samo še pospešujejo. Navadno so sestavni deli finančne krize tudi veliki padci vrednosti premoženja in propadanje mnogih poslovnih subjektov, finančnih in na drugi strani nefinančnih. V kolikšni meri je država ranljiva in izpostavljena finančni krizi, je odvisno od kombinacije različnih dejavnikov, in sicer od korekcije cen premoženja in drugih neravnotežij, od sposobnosti ekonomske politike, da te korekcije izvede na primeren način, in od robustnosti finančnega sistema (Mrak, 2002, str. 573). Finančne krize se med seboj delijo po tem, kateri vidik njenega učinkovanja je najbolj izražen. Na podlagi tega jih delimo v tri osnovne tipe (Mrak, 2002, str. 573−574): Dolžniška kriza, nekateri to vrsto krize imenujejo tudi finančna kriza, pomeni stanje, v katerem država ni več sposobna obnavljati novih starih kreditov in/ali zagotavljati novih sredstev. To jo prisili ali v razglasitev moratorija na odplačevanje kreditov tujini ali v urejeno in skladno reševanje problema s tujimi upniki v obliki spremenjene strukture dolžniških obveznosti. Špekulativni napad na valuto povzroči njeno devalvacijo oziroma depreciacijo. Lahko pa državo prisili, da brani stabilnost deviznega tečaja s financiranjem iz deviznih rezerv in/ali s povišanjem obrestne mere. To vrsto finančne krize imenujemo valutna kriza.

8

Bančna kriza nastopi, ko že obstoječi ali možni navali na banke in/ali njihova nesposobnost rednega obnavljanja finančnih virov povzročijo: - nezmožnost teh subjektov za poravnavanje svojih obveznosti in - intervencijo države v obliki finančne pomoči bankam, s katero želi preprečiti njihovo

nelikvidnost in morda tudi nesolventnost. V kolikor bančna kriza zajame večje število bank, lahko nastane kriza celotnega finančnega sektorja, v katero so vključeni tudi drugi deli tega sektorja, predvsem trgi vrednostnih papirjev.

3.3 GOSPODARSKE IN FINANČNE KRIZE V PRETEKLOSTI IN DANES

Krize bi v gospodarskem življenju lahko označili kot stalnico. V različnih intervalih so se pojavljaje v preteklosti, priča smo jim v sedanjosti in precej verjetno se jim ne bomo mogli izogniti niti v prihodnosti.

3.3.1 KRONOLOŠKI PREGLED NAJPOMEMBNEJŠIH KRIZ NA SLOVENSKEM

Za starejša obdobja slovenske gospodarske zgodovine ni dovolj podatkov, ki bi nam pričali o stanju gospodarskih gibanj. Zaradi pomanjkanja podatkov je torej težko opredeliti gospodarske cikle. Lazarević (2009, str. 238) jih zato veže na gibanje števila prebivalstva, ob domnevi, da obstaja soodvisnost med konjunkturo in rastjo prebivalstva oziroma med krizo in upadom prebivalstva. Tudi podatki o številu prebivalstva v preteklosti so zgolj ocene. Lazarevič (2009, str. 242−244) opisuje gospodarske cikle na Slovenskem. V času od naselitve Slovanov pa do 10. stoletja je bil ekonomski napredek zelo počasen. Obdobje od 11. do 14. stoletja je bil čas konjunkture, velike rasti prebivalstva, nastajanja mest, rasti investicij v obliki kolonizacije oziroma širjenja obdelovalnih površin. Od 15. do 17. stoletja je število prebivalstva upadlo, vzroke za to pa lahko iščemo v epidemijah kuge, ideoloških nasprotjih v obliki reformacije in protireformacije, v kmečkih uporih in turških upadih, zaradi česar je bilo veliko sredstev preusmerjenih v obrambne namene. Vse skupaj pa so kot posledica podnebnih sprememb spremljale še ohladitve. Vsi ti razlogi so vplivali na gospodarske aktivnosti. Sledi 18. stoletje, obdobje konjunkture. Z reformami se pričnejo vzpostavljati moderna razmerja med državo in gospodarstvom. To je tudi čas, v katerem se prekine povezava med rastjo prebivalstva in razmerami v gospodarstvu. Začetek 19. stoletja so zaznamovale predvsem Napoleonove vojne in okupacija dela slovenskega ozemlja. Ta čas v gospodarstvu lahko opredelimo kot čas krize. V preostanku prve polovice 19. stoletja pa pričnejo na slovenskem ozemlju nastajati prvi moderni industrijski obrati, zato je to obdobje gospodarskega napredka in stabilizacije. Čas od sredine 19. stoletja do osemdesetih let 19. stoletja je bil čas prehoda v kapitalistično ekonomijo. Prehod je bil v primerjavi s sosednjimi pokrajinami počasen, kar je posledično prineslo izseljevanje prebivalstva. Naslednji gospodarski cikel je čas do prve svetovne vojne, to je obdobje konjunkture. Obdobje od prve svetovne vojne do petdesetih let 20. stoletja sta prizadeli dve vojni. Zgodil se je prehod v novo jugoslovansko državo, velika gospodarska kriza tridesetih let, uvedba komunistične ureditve po letu 1945 in razhod s Sovjetsko

9

zvezo. To so bili tudi glavni razlogi za krizne razmere v gospodarstvu. Čas druge polovice 20. stoletja je obdobje gospodarske konjunkture, in sicer v okvirih komunistične ureditve. Sledi obdobje družbene in ekonomske krize, z začetkom v osemdesetih letih 20. stoletja. V tem obdobju razpadeta jugoslovanska država in komunistična gospodarska ureditev. Nastane samostojna slovenska država in nastopi tranzicija v kapitalistično ekonomijo. Cikel se konča v letih 1993 in 1994, ko ponovna gospodarska rast zaključi transformacijsko depresijo. Sledi obdobje novega gospodarskega cikla, ki ga je zaznamovalo vključevanje Slovenije v EU. Cikel se zaključi z letom 2008, ko nastopi nova kriza.

Slika 2: Gospodarske krize na slovenskem ozemlju

Vir: Lazarevič, 2011, str. 242

3.4 AKTUALNA SVETOVNA FINANČNA IN GOSPODARSKA KRIZA

Začetek krize se povezuje s pokom nepremičninskega balona v ZDA. Poleg tega sta pomembno vlogo igrala tudi prezadolženost podjetij in nesolventnost bank. Kljub temu da se začetek finančne krize povezuje s pokom nepremičninskega balona, pa so vzroki za nastanek krize obstajali že v času pred tem. Nepremičninski balon je nastal zaradi povišanja cen nepremičnin v ZDA v zadnjem desetletju (1997–2006), in sicer za 124 odstotkov. Velikega povpraševanja po nepremičninah ni dohajala gradnja, zato so se cene nepremičnin izrazito povečale. Cene so dosegle svoj vrh v sredini leta 2006, nato pa so začele padati. Dejavnikov, ki so pripeljali do povečanega povpraševanja in posledično povišanja cen, je bilo več. Eden izmed razlogov je bil tudi poizkus urejanja trga ameriških državnih organov. Želeli so čim večjemu številu prebivalstva omogočiti lastništvo nad nepremičninami. V ta namen so leta 1977 sprejeli zakon, ki naj bi preprečeval kakršno koli diskriminacijo bančnih uslužbencev do prosilcev za kredit. Zaradi možnosti pritožbe nad ravnanjem banke in posledično strogih kazni v primeru ugotovljene diskriminacije so banke dajale kredite tudi prosilcem s slabšimi dohodki. S tem so se banke izpostavile večjemu tveganju, da dana posojila ne bodo vrnjena. Vlada je nad bankami izvajala vedno večji pritisk in banke so popuščale na ta način, da so bili zahtevani kriteriji za odobritev kredita vedno nižji. Istočasno se je nižala tudi višina predujma, v letu 2003 pa je bil celo sprejet zakon, ki je omogočal subvencioniranje predujma s strani države. Zaradi lažjih možnosti pridobitve kredita za nakup nepremičnine se je povpraševanje povečalo in trg se je odzval s povišanjem cen nepremičnin. Na povečanje povpraševanja po

10

nepremičninah pa je vplival tudi t.i. »dot.com bubble«2. Počil je leta 2000, ko je indeks NASDAQ3 padel za 70 odstotkov. Veliki investitorji so svoj denar potegnili iz borze in pričeli vlagati v nepremičninski trg, ki je že nekaj let konstantno rasel. Pri tem so se ogromne količine denarja prenesle v nepremičninski sektor, kar je povzročilo dodatno zvišanje cen nepremičnin. Vse to, razne špekulacije in ne nazadnje tudi napad na »dvojčka« 11. 9. 2001, je močno oslabelo ameriško ekonomijo. Alan Greenspan, predsednik FED, je zato leta 2003 znižal obrestno mero na en odstotek in s tem pocenil dolgoročna bančna posojila. Posledično so ljudje najemali posojila za nakup nepremičnin, veliko povpraševanje po nepremičninah pa je ceno le-teh zviševalo. Leta 2004 so s spremembo pravil o obveznih rezervah petim največjim finančnim institucijam pustili proste roke pri dodatnem zadolževanju za vlaganje v sklade, vezane ne nepremičnine. Z izbruhom krize so tri od petih institucij propadle oziroma so jih pokupila druga podjetja ali država. Finančne institucije so od bank kupovale nepremičninska posojila in z denarjem, ki so ga dobivale od mesečnih plačil kreditojemalcev, ustvarile vzajemni sklad. Točke vzajemnega sklada do bile vezane na nepremičnine in jih je lahko na trgu kupil vsak. Zaradi privlačnosti trga nepremičnin se je sklad kazal kot dobra investicijska priložnost, zato so se v sklade stekali milijoni USD. Ker je bila uspešnost sklada odvisna od kreditojemalcev in njihove zmožnosti odplačevanja mesečnih obrokov, se je leta 2004, ko je FED4 začel dvigovati obrestno mero, situacija korenito spremenila. Z dvigom obrestne mere so se povišale tudi obresti na posojila in posledično višina mesečnega obroka. Mnogo kreditojemalcev zaradi tega ni bilo več sposobnih plačevati mesečnih obrokov in so hiše prepuščali bankam. Na ta način so se hiše bankam kopičile, poleg tega pa je bila ponudba na trgu nepremičnin večja od povpraševanja zaradi dobro delujočega gradbenega sektorja v času razcveta nepremičninskega trga. Tako so se finančne institucije znašle v situaciji s hišami, od katerih ni bilo prihodka in jih niso mogle prodati. Zaradi nastale situacije so cene nepremičnin začele padati in ob morebitni prodaji je bil izkupiček manjši, kot je bil potreben za poravnavo obveznosti. Vrednost nepremičnin se je zmanjšala za toliko, da je bilo sedaj posojilo, ki so ga kreditojemalci najeli v času razcveta trga nepremičnin, višje kot sama vrednost nepremičnine. Zato je marsikdo, kljub temu da je bil sposoben odplačevati mesečno obveznost, nehal plačevati posojilo in nepremičnino prepustil banki. S tem se je tok denarja prekinil, pri čemer so banke obtičale s slabimi posojili, velike finančne institucije, ki so tržile svoje nepremičninske sklade, pa z nepremičninami brez vrednosti. Vrednost točke nepremičninskega sklada je močno padla in investitorji, ki so se močno zadolževali, so ostali brez dobička in skupaj z dolgovi, ki jih niso bili sposobni poplačati. Seveda so posledice tega čutili vsi, najprej pa gradbena podjetja in investicijske banke, povezane z nepremičninami. Banke so začele bankrotirati. Prva je bankrotirala Lehman Brothers, sledile so ostale, kar je pripeljalo do kolapsa t.i. »Shadow banking

2 Hitra rast delniških trgov, ki jih poganjajo naložbe v družbe, na podlagi interneta (Investopedia, 2013).

3 Največja elektronska svetovna borza (NASDAQ OMX, 2013).

4 Centralna banka ZDA, ustanovljena 1913 (FED, 2009).

11

system«5 (SBS), ki je posojal denar podjetjem in s tem prispeval h gospodarstvu. S propadom SBS se je trg posojil zmanjšal za skoraj tretjino in ameriški ekonomiji povzročil hud udarec. Iz strahu pred posledicami krize banke niso bile več naklonjene kreditiranju podjetij, zaradi pomanjkanja kratkoročnih kreditov pa so posledice čutile vse panoge ekonomije. Podobno se je dogajalo tudi v Evropi, najbolj pa se je kriza poznala v t.i. PIGS6 državah. Ameriški FED se je na krizo odzval s finančno injekcijo gospodarstvu v vrednosti 1000 milijard USD. Vlada je kupila predvsem slaba nepremičninska posojila bank in jih na ta način nekoliko razbremenila. Obrestne mere so spustili na najnižjo možno raven. Namen finančne injekcije je bil predvsem odpraviti kreditni krč in ponovno vzpostaviti zaupanje v finančni sistem, pri tem pa spodbuditi gospodarstvo in povečati likvidnost podjetij (po Ramić, 2010).

5 Finančni posrednik, ki sodeluje pri omogočanju ustvarjanja kreditov preko svetovnega finančnega sistema

(INVESTOPEDIA, 2013a). 6 Izraz, ki označuje skupino držav (Portugalska, Italija, Grčija in Španija) z nekaterimi skupnimi gospodarskimi

značilnostmi (Exclusivepapers.com, 2013).

12

4 VPLIV KRIZE NA SLOVENSKO GOSPODARSTVO

V Sloveniji lahko zadnje desetletje glede na gospodarske aktivnosti razdelimo na tri obdobja (ZRSZ, 2011, str. 4):

• čas pred vstopom v EU, • obdobje hitre rasti gospodarstva od vključitve v EU do začetka krize v letu 2008 ter • čas finančne in gospodarske krize.

Gospodarstvo sestavlja več različnih dejavnosti, ki jih uvrščamo v različne sektorje. Pričakujem, da se je finančna in gospodarska kriza odrazila v vseh sektorjih gospodarstva, zato bom v nadaljevanju podrobneje analizirala eno dejavnost iz vsakega sektorja. Kmetijstvo ima kot eno najstarejših dejavnosti zelo pomembno vlogo, in sicer zaradi oskrbe s hrano. Gradbeništvo je pomembno, zaradi velikega števila zaposlenih in njegovega posrednega vpliva na druge dejavnosti. Iz terciarnega sektorja sem izbrala poslovanje z nepremičninami, ki se mi je zdelo zanimivo predvsem zato, ker je ravno pok nepremičninskega balona v ZDA povzročil globalno finančno in gospodarsko krizo.

4.1 KMETIJSTVO

Kmetijstvo je eno najstarejših gospodarskih dejavnosti, hkrati pa tudi ena najpomembnejših. Primarno se ukvarja s pridelovanjem hrane, pomembno vlogo pa ima tudi pri poseljenosti in ohranjanju podeželja ter ne nazadnje tudi pri skrbi za naravno okolje. Zaradi različnih dejavnikov, kot so globalizacija svetovnega gospodarstva, večanje števila prebivalstva in podnebne spremembe, je kmetijstvo vedno znova na pragu novih izzivov. Državni zbor je leta 1993 sprejel dokument Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, v katerem so bile navedene bistvene značilnosti kmetijske politike v Sloveniji. Z vstopom v EU pa so bile aktivnosti usmerjene predvsem v prevzemanje sprejetih reform skupne kmetijske politike (po ReSURSKŽ, 2011).

Struktura kmetijske predelave se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) vsakih desetih let izvede popis kmetijstva. Podatki, ki jih pridobijo s popisom, so pomembni predvsem zaradi vpogleda v strukturne spremembe slovenskega kmetijstva in zaradi primerjave slovenskega kmetijskega gospodarstva s kmetijskimi gospodarstvi drugih držav članic EU. Podatki Popisa kmetijstva 2010 (SURS, 2012) kažejo naslednje podatke:

• V Sloveniji smo leta 2010 imeli 74,646 kmetijskih gospodarstev, kar je v primerjavi z letom 2000 skoraj 14 odstotkov manj.

• Za kmetijsko predelavo je bilo namenjenega 0,6 odstotka ozemlja Slovenije, kar je posledica zmanjšanja površine trajnih nasadov in trajnega travinja.

• Opazen je upad živinoreje, saj se je od leta 2000 z rejo živine prenehalo ukvarjati okrog 18 tisoč kmetijskih gospodarstev. Ker pa je bil padec števila kmetijskih gospodarstev od padca števila živine večji, se je povprečno število glav velike živine (GVŽ) na gospodarstvo v letu 2010, v primerjavi z letom 2000, zmanjšalo za 18 odstotkov.

13

• Leta 2010 se je s kmetijsko dejavnostjo ukvarjalo več kot 208 tisoč delovno aktivnih oseb. Skupaj s tistimi, ki so delali sezonsko ali priložnostno, je njihov vložek dela znašal 77,012 polnovrednih delovnih moči (PDM7), kar je v primerjavi z letom 2000 manj za 29 odstotkov.

• Za 18 odstotkov se je v letu 2010 zmanjšalo število kmetijskih gospodarstev, ki so imela gozd, medtem ko se je intenzivnost poseka na kmetijsko gospodarstvo povečala za skoraj 28 odstotkov.

• Gozdarska dejavnost je prisotna na vsaki drugi kmetiji, pridobitne dejavnosti, med katerimi so najpogostejše turizem, predelava lesa ter predelava sadja, zelenjave in druge hrane, pa na vsaki šesti.

• Povprečna starost gospodarjev družinskih kmetij je 57 let, ženske pa predstavljajo 27 odstotkov vseh gospodarjev.

Obseg kmetijske proizvodnje, predvsem rastlinske, je v veliki meri odvisen od naravnih razmer. V letu 2006 je bilo razmerje proizvodnje rastlinske predelave in živinoreje skoraj enako. Po letu 2008 pa obseg rastlinske pridelave narašča, medtem ko obseg živinoreje iz leta v leto upada.

7 1 PDM = 1800 ur na leto

14

Tabela 3: Letna sprememba obsega končne kmetijske proizvodnje

Struktura (%) 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Kmetijska proizvodnja 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Rastlinska pridelava 49,5 53,6 51,4 51,9 53,9 55,6 Žita 5,4 8,5 6,8 5,2 7,2 8,6 Industrijske rastline 2,8 2,7 3,5 2,4 2,3 2,1 Krmne rastline 14,5 15,8 14,9 16,0 16,9 17,2 Vrtnine, sadike in okrasne rastline 7,2 5,7 6,5 7,9 5,9 5,9 Krompir 2,4 2,5 2,0 1,8 1,9 1,6 Sadje 8,2 8,5 8,7 8,5 9,1 8,4 Vino 9,1 9,9 8,9 10,1 10,6 11,7 Drugi rastlinski proizvodi 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Živinoreja 48,5 44,7 46,8 46,1 44,2 42,9 Živina 29,7 26,8 27,1 28,0 26,5 24,9 Govedo 12,2 11,3 10,9 12,3 11,6 11,7 Prašiči 10,1 7,5 7,4 6,1 5,6 4,8 Konji 0,3 0,2 0,2 0,3 0,3 0,2 Ovce in koze 0,8 0,7 0,6 0,8 0,7 0,5 Perutnina 6,1 6,9 7,9 8,4 8,2 7,5 Druga živina 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Živalski proizvodi 18,8 17,8 19,7 18,1 17,7 18,0 Mleko 15,7 14,7 16,3 14,1 13,8 14,1 Jajca 1,8 2,2 2,5 2,8 2,7 2,5 Drugi živalski proizvodi 1,3 0,9 0,9 1,3 1,2 1,4 Kmetijske storitve 2,0 1,7 1,8 1,9 1,9 1,5

Vir: SURS, Statistični letopis 2012a

Vse do leta 2005 so cene kmetijskih proizvodov padale. V letih od 2006 do 2008, je bilo obdobje hitre rasti cen, v letu 2009 pa so cene močno padle in na enaki ravni ostale tudi v letu 2010. V zadnjih dveh letih (2011 in 2012) je opazna ponovna rast cen kmetijskih proizvodov.

15

Grafikon 1: Indeksi cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih (realno; 2010 = 100); 2000−2012

Vir: KIS, Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v Sloveniji v letu 2012, str. 34

KIS (2013, str. 35−37) v svojem poročilu ocenjuje, da je večje povišanje cen inputov za kmetijstvo kot cen kmetijskih proizvodov povzročilo ponovno poslabšanje cenovno-stroškovnih razmerij v kmetijstvu, ki pa so izrazito neugodna že od leta 2009 dalje. Na porast cen inputov za kmetijstvo so v letu 2012 vplivali predvsem povečanje cen energij, mineralnih gnojil, semen, sadik in sredstev za varstvo rastlin. Slovenija v primerjavi s povprečjem cen kmetijskih proizvodov in cen inputov za kmetijstvo v EU bistveno ne odstopa od evropskega povprečja.

Tabela 4: Indeksi cen kmetijskih proizvodov in inputov za kmetijstvo (nominalno); 2007−2012

Predhodno leto = 100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Kmetijski proizvodi pri proizvajalcih 107,3 113,3 86,4 101,4 109,8 103,9 Inputi za kmetijstvo (1+2) 108,1 117,6 93,8 101,7 110,6 104,2 Razmerje kmetijski pridelki / input 99,3 96,3 97,0 99,7 99,3 98,7 2010 = 100 Kmetijski proizvodi pri proizvajalcih 100,7 114,1 98,6 100,0 109,8 114,1 Inputi za kmetijstvo (1+2) 89,1 104,8 98,3 100,0 110,6 115,2 Razmerje kmetijski pridelki / input 113,0 108,9 100,3 100,0 99,3 99,0

Vir: KIS, Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2012, str. 36

Ekonomske razmere za kmetijstvo so v zadnjih letih zaznamovale predvsem (KIS, 2013, str. 37):

• velike spremembe v cenah, • spremembe v obsegu proizvodnje in vmesne potrošnje ter • nihanja dohodkov (kot odraz vseh sprememb).

16

Grafikon 2: Osnovni kazalci ekonomskega računa za kmetijstvo (realno; stalne cene 2010); 2000 –2012

Vir: KIS, Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2012, str. 38

Začasni podatki ekonomskih računov za kmetijstvo v letu 2012 nam kažejo, da je vrednost proizvodnje po osnovnih cenah znašala 1,21 milijarde evrov, kar je v primerjavi z letom 2011 manj za 1,6 %. Vrednost vmesne potrošnje je bila v letu 2012, glede na leto 2011, višja za nekaj manj kot 4%, sicer pa je vmesna potrošnja postopno naraščala že od leta 2009. Preostanek vrednosti proizvodnje po osnovnih cenah pa predstavlja bruto dodana vrednost (BDV) po osnovnih cenah, in sicer 437 milijonov evrov, kar je primerjalno gledano z letom 2011 dobrih 10 % manj. Faktorski dohodek se je v letu 2012 znižal za 54,9 milijonov evrov in je znašal 426,1 milijonov evrov. Nekoliko se je zmanjšalo tudi število zaposlenih (000 PDM), in sicer za 0,2 %, kar je posledično vplivalo na faktorski dohodek na PDM, ki je bil v letu 2012 nižji in je znašal 5.477 evrov. V letu 2012 je povprečni faktorski dohodek na PDM v EU (27) znašal 14.289 evrov, v Sloveniji pa 5.477 evrov, kar predstavlja malo več kot tretjino evropskega povprečja.

17

Tabela 5: Osnovni agregati računa proizvodnje in dohodkov; 2008−2012

Mio EUR (tekoče cene) 2012 2011 2008 2009 2010 2011 2012*

Vrednost proizvodnje po osnovnih cenah

1.177,5 1.061,4 1.109,2 1.232,4 1.212,5 98,4

Vmesna potrošnja 774,4 666,6 694,4 745,8 775,2 103,9 BDV po osnovnih cenah 403,2 394,8 414,8 486,6 437,3 89,9 Poraba stalnega kapitala 236,7 245,3 241,1 242,7 245,4 101,1 NDV po osnovnih cenah 166,4 149,5 173,7 243,9 192,0 78,7 Druge subvencije na proizvodnjo

254,7 247,8 241,5 238,6 235,7 98,8

Drugi davki na proizvodnjo 2,8 1,5 1,5 1,5 1,5 101,3 Faktorski dohodek 418,3 395,8 413,7 481,0 426,1 88,6 Število zaposlenih (000 PDM) 83,2 80,2 77,0 78,0 77,8 99,8 FD/PDM (EUR) 5.029 4.936 5.372 6.168 5.477 88,8 FD/PDM EU 27 (EUR) 12.096 10.706 12.811 14.084 14.289 101,5

*začasni podatki Vir: KIS, Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2012, str. 38

Finančna in gospodarska kriza na kmetijstvo ni imela neposrednega učinka. Na obseg proizvodnje imajo močan vpliv predvsem naravne razmere. Slabe vremenske razmere imajo velik vpliv na obseg rastlinske proizvodnje, medtem ko so spremembe v živinoreji navadno manjše. Cene kmetijskih proizvodov so do leta 2005 naraščale in v letu 2009 močno padle. Manjši dvig cen beležimo v letih 2011 in 2012. Na neugodna cenovno- stroškovna razmerja, ki so sicer prisotna že od leta 2009 dalje, je imel velik vpliv porast cen inputov, in sicer kot posledica finančne in gospodarske krize. Ekonomski računi nam kažejo, da je vmesna potrošnja od leta 2009 konstantno naraščala. Kljub izboljšanju ekonomskih rezultatov v letih 2010 in 2011 so se v letu 2012 v primerjavi z letom 2009 rezultati zopet poslabšali. Na to je imelo precejšen vpliv zmanjšanje obsega proizvodnje in povišanje cen vmesne potrošnje.

4.2 GRADBENIŠTVO

Gradbeništvo je gospodarska dejavnost oziroma panoga, ki se ukvarja z načrtovanjem, oblikovanjem, izračunavanjem in dimenzioniranjem, izvedbo, vzdrževanjem ter s sanacijo vseh vrst gradbenih objektov in del. Panoga zajema gradbene projektantske in izvajalske organizacije, montažna podjetja, podjetja za zaključna dela in raziskovalne organizacije. Glede na obseg, strukturo, kvaliteto in dinamiko v posameznih obdobjih, se gradbeništvo pojavlja v vlogi kazalca družbenoekonomskega razvoja (Enciklopedija, 1987, str. 354─355). Gradbeništvo v Sloveniji predstavlja po številu zaposlenih tretjo največjo dejavnost. Vpliv gradbeništva je zelo širok, saj posredno vpliva na ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest tudi v drugih dejavnostih, ki so z njim povezane ali pa so njihove storitve oziroma proizvodi potrebni za izvajanje gradbene dejavnosti (ZRSZ, 2011, str. 4).

18

Svetovna finančna in gospodarska kriza je tudi v gradbeništvu povzročila porast števila brezposelnih. V letih 2007 in 2008 je opazna močna rast zaposlovanja in je bila v obeh letih višja od dvanajstih odstotkov. Hitro rast je ustvarjalo več dejavnikov (ZRSZ, 2011, str. 4):

• splošni optimizem v gospodarstvu in prebivalstvu, • vlaganje države v infrastrukturo (zlasti avtocestni program), • vedno večje povpraševanje gospodinjstev gospodarstva po nepremičninah in • lahka dostopnost bančnih posojil.

V letu 2009 se je zaposlenost v gradbeništvu pričela zmanjševati, zelo močno pa je upadla v letu 2010 in prvih sedmih mesecih leta 2011. Razloge za zmanjševanje števila zaposlenih v gradbeništvu gre iskati predvsem v (ZRSZ, 2011, str. 3─5):

• hitrem prilagajanju delodajalcev krizi, in sicer z nepodaljševanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas,

• odpuščanju trajno presežnih delavcev ter • stečaju skupine Vegrada in SCT v letih 2010 in 2011.

Grafikon 3: Delovno aktivno prebivalstvo v vseh dejavnostih ter gradbeništvu, stopnja

rasti glede na predhodno leto

Vir: ZRSZ, 2011, str. 4

Po podatkih SURS iz leta 2013 je bilo v letu 2012 izdanih 3205 gradbenih dovoljenj. Od tega je bilo izdanih 81,5 % gradbenih dovoljenj za novogradnjo, 16 % za povečavo in 2,5% za spremembo namembnosti. Od leta 2007 je število gradbenih dovoljenj iz leta v leto upadalo. Leta 2012 jih je bilo v primerjavi z letom 2007 izdanih skoraj polovico manj. Sicer pa je iz podatkov razvidno, da se v povprečju največ gradbenih dovoljenj izda za novogradnjo, sledi ji povečava, najmanj gradbenih dovoljenj pa je v povprečju izdanih za spremembo namembnosti.

19

Tabela 6: Dovoljenja za gradnjo stavb, 2007─2012

SKUPAJ (investitor – fizična in pravna oseba)

SKUPAJ (število stavb) 2007 2008 2009 2010 2011 2012 5858 5378 4570 3902 3621 3205 NOVOGRADNJA (št. stavb) 5003 4556 3829 3192 3002 2614 POVEČAVA (št. stavb) 677 632 593 568 523 508 SPREMEMBA NAMEMBNOSTI (št. stavb) 178 185 148 142 96 83

Vir: SI-Stat, podatkovni portal, Ekonomsko področje, Dovoljenja za gradnjo stavb, 2013

Zaradi vpliva finančne in gospodarske krize je bilo pričakovati, da se bo skupna vrednost opravljenih gradbenih del po nastopu krize zniževala. Podatki SURS (2012b) kažejo, da je bila skupna vrednost opravljenih gradbenih del najvišja v letu 2008. V letu 2011 je bila vrednost opravljenih gradbenih del 1.766 milijonov evrov, kar je skoraj polovico manj kot leta 2008. Sicer je na osnovi podatkov opaziti tudi, da se je vrednost opravljenih gradbenih del po letu 2008 zniževala pri vseh vrstah gradbenih objektov in tipih gradbenih del, razen pri rednih vzdrževalnih delih.

Tabela 7: Vrednost opravljenih gradbenih del po vrstah objektov in tipih gradbene aktivnosti, Slovenija, 2007─2011

1000 EUR

2007 2008 2009 2010 2011 Skupaj1) 2.942.000 3.551.116 2.869.639 2.405.755 1.766.242 - novogradnja in povečava 2.157.247 2.525.737 2.002.598 1.662.680 1.278.037 - investicijska vzdrževalna dela2) 588.614 816.272 657.726 529.283 293.915 - redna vzdrževalna dela 196.341 209.107 209.315 213.791 194.290 Stavbe 1.498.691 1.824.488 1.441.649 1.20.971 804.513 - novogradnja in povečava 1.168.805 1.390.180 1.143.722 1.004.619 664.603 - investicijska vzdrževalna dela2) 296.084 391.934 266.834 195.740 107.015 - redna vzdrževalna dela 33.802 42.374 31.093 30.612 32.895 Gradbeni inženirski objekti 1.443.511 1.726.628 1.427.989 1.174.784 961.729 - novogradnja in povečava 988.442 1.135.557 858.876 658.061 613434 - investicijska vzdrževalna dela2) 292.530 424.337 390.891 333.543 186.900 - redna vzdrževalna dela 162.538 166.733 178.222 183.180 161.395

1)

Seštevki se zaradi zaokroževanja lahko ne ujemajo.

2)

Upoštevane so tudi rekonstrukcije, restavracije in spremembe namembnosti.

Vir: SURS (2012b)

Na gradbeništvo je bil vpliv finančne in gospodarske krize zelo velik. Posledice so močno vidne v zmanjševanju števila zaposlenih, ki se je pričel v letu 2009 kot posledica nepodaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, odpuščanja presežnih delavcev in stečaja dveh velikih gradbincev. Število izdanih gradbenih dovoljenj, ki po letu 2008 upada, govori o tem, da so se aktivnosti v gradbeništvu po nastopu krize pričele

20

zmanjševati. Posledično je upadla tudi vrednost opravljenih del, ki se po letu 2008 prav tako iz leta v leto zmanjšuje. Podatki iz leta 2011 kažejo, da je v primerjavi z letom 2008, ko je gradbena dejavnost dosegla vrh, vrednost opravljenih del padla za polovico.

4.3 POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI

Nepremičninski trg je v Sloveniji razmeroma mlad, saj se je začel razvijati leta 1990. Od samega začetka se je trg delil na trg stanovanjskih nepremičnin in trg poslovnih nepremičnin. Slednji ves čas deluje razmeroma urejeno in pregledno, medtem ko je stanovanjski trg doživel nekaj sprememb. Do leta 1990 je slovenski trg nepremičnin deloval znotraj jugoslovanskega, kjer so prevladovala družbena stanovanja z relativno nizkimi najemninami. Z uredbo Jazbinškovega zakona so lahko najemniki družbenih stanovanj slednja odkupili po nenavadno nizkih cenah, ki so bile precej nižje kot tržne cene stanovanj. Državljani so na ta način prišli do lastnine, država pa je s tem dosegla hitro privatizacijo družbenih stanovanj. Ker ni bilo ustrezne zakonodaje, je na trgu v prvi polovici 90. let prihajalo do nepravilnosti. V začetku 21. stoletja je zato država sprejela ustrezno zakonodajo, s katero je zaščitila predvsem kupce. Zakonsko pa je uredila tudi dejavnosti nepremičninskih agencij in agentov. Z vstopom v EU so na slovenskem nepremičninskem trgu začeli aktivno sodelovati tudi tujci, ki so se usmerili na nepremičnine, ki med Slovenci niso vzbujale zanimanja. To so bile stare in propadajoče stavbe in kmetije (SLONEP, 2006). GURS (2008─2013) v svojem vsakoletnem Poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu glede ponudbe in povpraševanja na nepremičninskem trgu navaja:

• Od leta 2003 do leta 2007 je bila za slovenski nepremičninski trg značilna stalna rast in povečevanje števila transakcij z nepremičninami.

• V letu 2008 se je povpraševanje po nepremičninah začelo močno manjšati. Na kupno moč prebivalstva sta poleg manjše dostopnosti stanovanjskih kreditov v bankah vplivala tudi relativno visoka inflacija in rast efektivnih obrestnih mer, proti koncu leta pa še naraščanje brezposelnosti in zmanjševanje gospodarske rasti. Posledica vsega tega je bil močan upad prometa s stanovanjskimi nepremičninami. V primerjavi s povpraševanjem, pa se je ponudba novozgrajenih nepremičnin povečala. Na račun večletnega obdobja visokih rasti cen nepremičnin je bil v letu 2007 in 2008 dosežen vrh gradbenega cikla. S tem se je ustvarila presežna ponudba.

• Presežna ponudba je v letu 2009 vplivala na močno znižanje gradbene dejavnosti. Poleg zmanjševanja novih naložb so se upočasnjevali tudi že začeti projekti. Obseg realiziranega prometa v letu 2009 kaže na krizno leto na slovenskem nepremičninskem trgu.

• V letu 2010 je bila ponudba na primarnem trgu še vedno presežna. Sicer pa je prednjačila ponudba na sekundarnem trgu, kjer so večja stanovanja iskala predvsem gospodinjstva.

• V letu 2011 je na ponudbo na nepremičninskem trgu močno vplivalo slabo investicijsko okolje, kar se je odražalo na nadaljnjem zmanjševanju obsega

21

načrtovanih novogradenj. Na drugi strani je bilo povpraševanje relativno veliko, predvsem na sekundarnem trgu. Povpraševanje na primarnem trgu je bilo v primerjavi s sekundarnim trgom manjše.

• V letu 2012 so se zmanjševale ponudbe novogradenj. Glede na obseg načrtovane gradnje pa je v naslednjih letih pričakovati nadaljnje krčenje ponudbe. Povpraševanje je bilo razmeroma veliko, a predvsem na sekundarnem trgu, saj ljudje poleg samogradnje, dozidave in predelave družinskih hiš stanovanjski problem rešujejo tudi z nakupi rabljenih stanovanj, ki so v primerjavi z novimi cenejša.

Letne stopnje rasti cen rabljenih stanovanj so bile v Sloveniji od leta 2001 do 2003 zmerne, saj niso presegale 5-odstotne rasti. V naslednjih štirih letih pa so stopnje letne rasti rabljenih stanovanj precej narasle. V letu 2004 so se zvišale za 10,4 %, v letu 2005 za 15,6 %, v letu 2006 za 17,7 %, vrhunec pa so dosegle v letu 2007, ko so narasle za 22,4 %. V letu 2008 je bila letna stopnja rasti le 2,9-odstotna, in sicer zaradi vpliva svetovne finančne in gospodarske krize. Občutno padanje cen je bilo tudi v letu 2009, in sicer 8,3-odstotno. Naslednje leto pa je promet z rabljenimi nepremičninami spet nekoliko oživel, zato je bilo zaznati 3,3-odstotno rast cen. Skupno so stanovanjske nepremičnine v letu 2008 kazale 7,1-odstotno stopnjo rasti cen. V letu 2009 je bilo zaznati 9,5-odstotni padec rasti cen. Leto kasneje je promet z nepremičninami rahlo oživel, kar nakazuje 0,1-odstotna rast cen stanovanjskih nepremičnin.

Tabela 8: Letne stopnje rasti cen stanovanjskih nepremičnin, tekoče cene, Slovenija,

2001─2011 Vrste nepremičnin/Leto

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011_q2

Stanovanjske neprem. ─ skupaj

… … … … … … … 7,1 -9,5 0,1 4,1

Nove stanovanjske nepremič. ─ skupaj

… … … … … … … 12,2 -12,3 -2,6 6,8

Nova stanovanja … … … … … … … 12,2 -14,7 0,3 9,0

Nove družinske hiše

… … … … … … … … -3,2 -8,1 0,4

RABLJENE stan. nepremič. ─ skupaj

… … … 9,2 14,0 17,0 25,7** 4,7 -7,6 2,1 2,0

Rabljena stanovanja, Slovenija

4,4* 0,5* 4,9* 10,4 15,6 17,7 22,4 2,9 -8,3 3,3 2,0

Rabljene družinske hiše, Slovenija

… … … 8,1 10,4 14,6 42,2** 8,7 -6,2 -1,6 1,9

Vir: Pavlin, 2011, str. 10

Glede na povprečje cen nepremičnin v letu 2010, je v letu 2011 zaznati manjšo stopnjo rasti cen stanovanjskih nepremičnin. V letu 2012 pa so se cene nepremičnin zopet znižale, prav tako v prvem četrtletju leta 2013.

22

Tabela 9: Indeksi cen, Slovenija, četrtletno

Stanovanjske nepremičnine skupaj (tekoče

četrtletje/povprečje leta 2010)

2010Q1 2010Q2 2010Q3 2010Q4 100,18 100,74 99,43 99,65 2011Q1 2011Q2 2011Q3 2011Q4 104,29 103,99 101,54 101,02 2012Q1 2012Q2 2012Q3 2012Q4 96,93 98,04 95,48 92,10 2013Q1 2013Q2 2013Q3 2013Q4 92,76 … … …

Vir: SI-Stat, podatkovni portal, Ekonomsko področje, Indeksi cen stanovanjskih nepremičnin, 2013

Aktualna finančna in gospodarska kriza, katere začetek povezujemo s pokom nepremičninskega balona v ZDA, je imela precejšen vpliv tudi na slovenski nepremičninski trg. Do leta 2007 je bila na nepremičninskem trgu prisotna stalna rast, tako na strani povpraševanja kot tudi v številu opravljenih transakcij z nepremičninami. Izbruh krize je povzročil zmanjševanje gospodarske aktivnosti, povečevanje števila brezposelnih in manjšo dostopnost do stanovanjskih kreditov, kar je vplivalo na upad prometa z nepremičninami. Cene nepremičnin so do leta 2008 stalno naraščale, v letu 2009 pa beležimo precejšen padec cen nepremičnin, ki se do danes niso bistveno spremenile.

4.4 MAKROEKONOMSKI KAZALCI V SLOVENIJI

V vseh treh izbranih gospodarskih dejavnostih (kmetijstvu, gradbeništvu in poslovanju z nepremičninami) je bilo zaznati vplive finančne in gospodarske krize z zmanjševanjem BDV v BDP, z večanjem števila brezposelnih, s spremembo cen itd. Da bi dobili splošno sliko o stanju gospodarstva oziroma celotno sliko ekonomske aktivnosti v Sloveniji in o tem, kolikšen vpliv je imela oziroma ima finančna in gospodarska kriza, pa je potrebno pogledati najpomembnejše makroekonomske agregate.

4.4.1 BRUTO DOMAČI PROIZVOD

BDP je vsota vrednosti vseh končnih proizvodov in storitev, proizvedenih v določenem gospodarstvu, v enem letu (Hrovatin, 2007, str. 174). BDP je do leta 2007 naraščal in v letu 2007 dosegal 7-odstotno rast. Po letu 2007 pa je BDP upadal. Že v letu 2008 je bilo zaznati le 3,4-odstotno rast, medtem ko se je v letu 2009 znižal za celih 7,8 odstotka. Po minimalni rasti v letih 2010 in 2011 pa se je v letu 2012 zopet znižal za 2,3 odstotka. UMAR (2009─2013) kot glavne razloge za upadanje BDP navaja:

• manjša razpoložljivost kreditov, • padec naročil, • zmanjšana izvozna in investicijska aktivnost, • padec proizvodne aktivnosti in • upadanje končne domače potrošnje.

23

Tabela 10: Prispevek komponent izdatkovne strukture k rasti BDP, Slovenija, 2006─2012

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Realna rast BDP v % 5,8 7,0 3,4 -7,8 1,2 0,6 -2,3 Prispevek k rasti BDP, v o. t. Blagovni in storitveni saldo s tujino (uvoz-izvoz)

0,2

-2,0

0,1

2,4

1,5

1,3

3,3

-izvoz blaga in storitev 7,8 9,1 2,8 -11,3 5,9 4,6 0,2 -uvoz blaga in storitev 7,6 11,2 2,6 -13,7 4,5 3,4 -3,1 Domača potrošnja skupaj 5,7 9,0 3,2 -10,2 -0,2 -0,7 -5,6 -zasebna potrošnja 1,5 3,3 1,2 0,1 0,8 0,5 -1,7 -državna potrošnja 0,8 0,1 1,0 0,5 0,3 -0,3 -0,3 -bruto investicije v osnovna sredstva

2,6 3,5 2,0 -6,7 -3,2 -1,6 -1,7

-spremembe zalog 0,7 2,0 -0,9 -4,1 1,9 0,7 -1,9

Vir: UMAR, 2013, str. 91

4.4.2 STOPNJA BREZPOSELNOSTI

Trg dela se hitro odziva in konstantno prilagaja dogajanju v gospodarstvu. Ob nastopu slabših pogojev in manjšemu obsegu poslovanja se število brezposelnih zelo hitro poveča, medtem ko je za povečanje števila zaposlenih navadno potrebno večletno obdobje stabilne rasti. Na ohranjanje visoke brezposelnosti poleg slabih gospodarskih razmer vplivata tudi neugodna starostna in izobrazbena struktura brezposelnih oseb (ZRSZ, 2011a, str. 8). Hrovatin (2007, str. 203) navaja, da pojem delovno aktivno prebivalstvo označuje osebe, ki so v zadnjem tednu pred anketiranjem opravile kakršno koli delo za plačilo (denarno ali naturalno) ali za dobiček, in tiste, ki sicer niso zaposlene ali samozaposlene, a so bile v zadnjem tednu pred anketiranjem začasno odsotne z dela. Ta pojem obsega tudi osebe, ki so začasni ali trajni presežki, in pomagajoče družinske člane na kmetiji ali v družinskem podjetju (obrti). Med leti 2006 in 2012 je bilo število delovno aktivnih prebivalcev najvišje leta 2008, in sicer 879.257. Nato se je število iz leta v leto zniževalo, najnižje je bilo leta 2012, v obdobju od januarja do julija, ko je bilo delovno aktivnih prebivalcev 814.027.

24

Tabela 11: Delovno aktivno prebivalstvo, število in stopnja rasti, Slovenija

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Delovno aktivno prebivalstvo

824.839 853.999 879.257 858.171 835.039 824.717 814.027

Stopnja rasti v %

1,4 3,5 3,0 -2,4 -2,7 -1,3 -1,2

Vir: ZRSZ, 2012, str. 8

Od leta 2003 do leta 2008 se je število registriranih brezposelnih zmanjševalo. Finančna in gospodarska kriza je povzročila velika odpuščanja delavcev, zato je od leta 2008 do leta 2012 število brezposelnih konstantno naraščalo. V letu 2012(I-IX) je bila stopnja registrirane brezposelnosti 11,9 %.

Grafikon 4: Gibanje registrirane brezposelnosti

Vir: ZRSZ, 2012 , str. 10

4.4.3 INFLACIJA

Inflacija je poleg nezaposlenosti prav tako eden izmed velikih problemov, s katerimi se ukvarjajo današnja gospodarstva. Pojem inflacije je povezan s splošno ravnjo cen. Če se raven cen povečuje, je prisotna inflacija, nasprotno pa je ob znižanju splošne ravni cen prisotna deflacija. Slovenija za merjenje inflacije uporablja indeks cen življenjskih potrebščin (Hrovatin, 2007, str. 212). Ključni dejavniki, ki so v preteklih letih vplivali na inflacijo, so (UMAR, 2009─2013):

• Za močno znižanje inflacije v letu 2008 je bilo ključno predvsem gibanje cen nafte in hrane. Pospešena pa je bila rast drugih skupin blaga (brez cen nafte in hrane), ki so sicer leta 2008 predstavljale približno 40 odstotkov košarice življenjskih potrebščin.

25

• V letu 2009 se je rast cen še naprej zniževala. Zaradi šibke gospodarske aktivnosti se je rast cen upočasnila pri sedmih od dvanajstih skupin indeksa cen življenjskih potrebščin. V letu 2009 je bila inflacija v Sloveniji med najvišjimi v evrskem območju. Bila je enkrat višja od povprečja.

• V letu 2010 je šibka gospodarska aktivnost zopet vplivala na umirjeno rast cen in nizko osnovno inflacijo. Odstopala so predvsem povišanja cen energentov, trošarinskega blaga, podražitve nepredelane hrane, tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, zemeljskega plina, daljinske energije za ogrevanje ter cen električne energije. Znižanje cen šolske prehrane, ki jo je država začela subvencionirati, je bilo med pomembnejšimi znižanji maloprodajnih cen. Sicer pa je bila inflacija v letu 2010 v Sloveniji na ravni evropskega povprečja.

• V letu 2011 so se cene življenjskih potrebščin povišale za 2,0 odstotka. Največji prispevek je izhajal iz povišanih trošarin na tobačne izdelke. Od začetka gospodarske krize so se najbolj podražili energenti in hrana, najmanj pa storitve. V letu 2011 je bila inflacija v Sloveniji nižja od evropskega povprečja. Razlog za to je nizka gospodarska aktivnost, ki se je odrazila v nižji domači osnovni inflaciji.

• V letu 2012 je bila inflacija višja kot v preteklih štirih letih. Na rast cen so vplivale višje cene energentov, hrane in cen storitev kot posledica enkratnega dejavnika, to je višjih cen šolske prehrane zaradi ukinitve subvencij za šolsko prehrano. Pomemben vpliv so imeli tudi ukrepi na davčnem področju, in sicer višje trošarine na tobačne izdelke, alkoholne pijače, tekoča goriva in dvig okoljskih dajatev. V primerjavi z evrskim območjem je bila inflacija v Sloveniji za 2,3 odstotka višja od povprečja.

Tabela 12: Letna rast cen v Sloveniji, 2006─2012

V % 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji CPI

2,8 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 2,7

Blago 2,1 6,0 1,3 1,9 2,7 2,7 2,7 Storitve 4,3 4,8 3,8 1,6 0,0 0,4 2,6

Regulirane cene 2,1 7,2 -7,8 12,6 11,5 7,1 4,6 Energija 3,7 9,6 -11,9 14,7 14,3 9,1 6,4 Drugo -2,1 1,5 0,4 4,0 0,7 1,6 1,4

Cene življenjskih potrebščin v evrskem območju (HICP)

1,9 3,1 1,6 0,9 2,2 2,7 2,2

Vir: UMAR, 2013, str. 93

26

5 UKREPI ZA IZHOD IZ KRIZE, NAMENJENI GOSPODARSTVU

Tako kot večina držav se tudi Slovenija ni mogla izogniti finančni in gospodarski krizi, ki je v zelo hitrem času zajela ves svet. Vlada RS je z namenom reševanja krize ustanovila t.i. krizno skupino, katere člani so bili ključni ministri tedanje vlade. Ob koncu leta 2008 je bil v okviru skupine sprejet prvi sveženj ukrepov, ki je bil namenjen finančnemu sektorju, gospodarstvu, javnemu sektorju in prebivalstvu. Sprejeti so bili tudi ukrepi za izboljšanje črpanja evropskih sredstev. Drugi sveženj ukrepov je bil sprejet v začetku leta 2009 kot nadaljevanje vladnih aktivnosti pri obvladovanju finančne in gospodarske krize v Sloveniji (SVREZ, 2010). Ukrepi, namenjeni gospodarstvu, ki sta jih vsebovala prvi in drugi sveženj (Vlada RS, 2013), so:

• zvišanje olajšave za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva, • dodatne olajšave na področju vlaganj v prevozna sredstva, • povišanje zneska trošarin za energente, • subvencioniranje polnega delovnega časa ob zagotavljanju dela za krajši delovni

čas, • znižanje sejnin in nagrad v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v

delni ali celotni neposredni lasti RS, • sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme, • garancije za zavarovanje bančnih kreditov s subvencionirano obrestno mero, • sofinanciranje razvojno-investicijskih projektov, • družba tveganega kapitala, • povečanje sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja in raziskovalno razvojnih

projektov v podjetjih, • informacije in aktivnosti Zavoda RS za zaposlovanje za delodajalce, • individualna poroštva države za zadolževanje podjetij, • pomoč omejene vrednosti – pomoč de minimis ter • sofinanciranje vlaganj v strateške projekte s področij čiste in tehnološko napredne

industrije. V Uradnem listu RS št. 5/09 je bil objavljen Zakon o spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2C). Na podlagi tega zakona se je spremenila olajšava za investiranje za zavezance po zakonu na način, da se zavezancu prizna znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov investiranih sredstev v opremo in neopredmetena sredstva, izvzeta so bila nekatera motorna vozila. Določeno je bilo, da znižanje davčne osnove ne sme presegati 30 tisoč evrov in je lahko največ v višini davčne osnove. Določene so bile tudi nekatere dodatne olajšave za obdobje 2008, 2009 in 2010 na področju vlaganj v prevozna sredstva, in sicer za avtobuse z motorjem, ki najmanj ustrezajo emisijskim zahtevam standarda EURO IV, in za tovorna vozila z motorjem, ki najmanj ustrezajo emisijskim zahtevam standarda EURO. Olajšava se je zato precej povečala. Odpravili so

27

tudi večino pogojev za uveljavljanje olajšave, zato so jo lahko uveljavljali vsi zavezanci, ki investirajo. Poleg tega se je povečal nabor sredstev, ki lahko kvalificirajo za olajšavo. Pričakovan finančni učinek zvišanja investicijske olajšave naj bi pomenil znižanje javnofinančnih prihodkov iz naslova dohodkov pravnih oseb (Vlada RS, 2009, str. 12). S povišanjem zneska trošarin za energente naj bi si v državnem proračunu zagotovili dodatna sredstva za izvajanje ukrepov blažitve posledic finančne in gospodarske krize (Vlada RS, 2009, str. 13). Namen Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (ZDSPDČ) je bil ohranitev delovnih mest. Na eni strani je ukrep omogočal delavcem polno delovno dobo, na drugi strani pa v času krize zmanjševanje stroškov plač delodajalcem. Zakon je določal, da sredstva za subvencije zagotavlja proračun RS in se podeljujejo pod pogoji, da delodajalec v obdobju prejemanja:

• izplačuje plače in poravnava prispevke za socialno varnost delavcem, za katere prejema subvencijo;

• ne odpušča delavcev iz poslovnih razlogov in za tisto poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa;

• ne odreja nadurnega dela delavcem in • ne izplačuje nagrad organom vodenja in nadzora (Vlada RS, 2013).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2010) je v oktobru 2010 objavilo, da je po navedbah ZRSZ od januarja 2009, ko je začel veljati ZDSPDČ, ZRSZ prejel 1001 vlog delodajalcev, ki svojim zaposlenim niso mogli zagotavljati dela za polni delovni čas (40 ur na teden) zaradi pomanjkanja dela oziroma naročil. Skupaj so bili v ukrep vključeni 904 delodajalci in več kot 66 000 zaposlenih, izplačanih pa je bilo skoraj 33 milijonov evrov subvencij. Glavni razlog za znižanje sejnin in nagrad v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v delni ali celotni neposredni lasti RS, je bil zmanjševanje stroškov. Za čas do 31. 10. 2010 je vlada sklenila znižanje zneskov sejnin za 50 odstotkov in neudeležbo pri izplačilu dobička za člane nadzornih svetov in zunanje člane upravnih odborov (Vlada RS, 2013). Eden izmed načinov povečanja konkurenčnosti je investiranje v tehnološko opremo. Zato se je vlada odločila, da bo pomagala z ukrepom sofinanciranja nakupa nove tehnološke opreme. Ukrep se izvaja preko javnih razpisov Slovenskega podjetniškega sklada. Sklad razpoložljivih sredstev za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme za leto 2009 se je tako povečal za skoraj polovico, in sicer na 34,8 milijonov evrov. Zaradi povečanja razpoložljivih sredstev je bilo namesto 100 projektov podprtih 197. V letu 2009 je bilo za sofinanciranje zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih namenjenih okrog dva milijona evrov nepovratnih sredstev. V razpisu za sofinanciranje nove tehnološke opreme v obdobju 2009–2011 je bilo namenjenih 35 milijonov evrov. Na podlagi tega razpisa je

28

Slovenski podjetniški sklad prejel le šest vlog manj kot v letu 2008, zato je bilo mogoče sklepati, da se kljub krizi še vedno kaže interes za vlaganje v nakup nove tehnološke opreme (Vlada RS, 2009, str. 20). Za sofinanciranje razvojno-investicijskih projektov je bilo na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje stroškov projektnih interdisciplinarnih skupin I namenjenih okrog deset milijonov evrov. Glavni namen razpisa je bil spodbuditi podjetja k vključevanju strokovnjakov za delo na razvojno-raziskovalnih dejavnostih podjetja, cilj razpisa pa podpreti vsaj 60 razvojno-tehnoloških projektov podjetij, ki jih izvajajo interdisciplinarne skupine (Podjetniški portal, 2009). Delovati je začela prva družba tveganega kapitala, z osnovnim kapitalom 35 milijonov evrov. Sredstva te družbe so namenjena investicijam v nova podjetja, v katerih obstaja potencial hitre rasti (Vlada RS, 2013). Ker je tehnološki razvoj eden glavnih pogojev za konkurenčnost gospodarstva in njegovo nadaljnjo rast, je bilo v ta namen objavljenih več javnih razpisov. Javna agencija za tehnološki razvoj RS je objavila dva javna razpisa. Prvi je bil za sofinanciranje strateških razvojno-raziskovalnih projektov podjetij, drugi pa je bil za neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte. Tretji javni razpis je objavilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, in sicer za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v mikro, malih in srednje velikih podjetjih. V okviru teh treh razpisov je bilo skupaj na voljo 88 milijonov evrov (STA, 2013). V okviru sredstev Evropskega socialnega sklada je ZRSZ objavil javna razpisa za spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih oseb in za spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas. Na razpis so se lahko prijavili delodajalci, ki so v poslovnem letu 2008 ustvarili več kot polovico svojih prihodkov s prodajo blaga ali storitev. V okviru prvega razpisa zaposlovanja brezposelnih oseb v zaposlitev je bilo na voljo 15,4 milijona evrov za obdobje od 2009 do 2011, v okviru drugega razpisa pa en milijon evrov za obdobje od 2009 do 2010. Evropska unija je iz Evropskega socialnega sklada zagotavljala 85 odstotkov vseh sredstev (MDDSZ, 2009). Zaradi zmanjšane likvidnosti finančnega trga so bila za zadolževanje podjetij uvedena individualna poroštva države, in sicer kot pomoč pri pridobivanju kreditov. Določeno je bilo, da največji znesek posojila ne sme presegati letne mase prejemnika za leto 2008. Za nova podjetja je bil določen pogoj, da znesek posojila ne sme presegati ocenjene letne mase plač v prvih dveh letih (Vlada RS, 2013). Pomoč omejene vrednosti je bila državna pomoč za obdobje do 31. 10. 2010. Predvidenih je bilo 120 milijonov evrov. Glavni namen ukrepa je bil zagotavljati oziroma ohranjati sposobnost normalnega delovanja podjetij. Pomoč je bila usmerjana predvsem v:

29

• financiranje že začetih razvojnih projektov in investicij (kot dodatni vir za premagovanje likvidnostnih težav),

• dodatno usposabljanje zaposlenih za povečanje konkurenčnosti podjetij in zaposlenih na trgu dela ter

• samozaposlovanje in prezaposlovanje zaposlenih ali skupin zaposlenih (Vlada RS, 2009, str. 22).

Država je del finančne podpore namenila tudi strateškim projektom s področja čiste in tehnološko napredne industrije. Preko SID banke je bila oprta kreditna linija Evropske investicijske banke za raziskave in razvoj na področju tehnološko napredne avtomobilske industrije. Namen ukrepa je bil predvsem ohranjanje in izboljšanje konkurenčnega položaja na trgu (Vlada RS, 2013).

30

6 OSTALI UKREPI PROTI FINANČNI IN GOSPODARSKI KRIZI

Poleg ukrepov, ki so bili namenjeni gospodarstvu, je vlada v prvem in drugem svežnju sprejela tudi vrsto drugih ukrepov, ki so bili namenjeni finančnemu in javnemu sektorju ter prebivalstvu.

6.1 UKREPI, NAMENJENI FINANČNEMU SEKTORJU

V podjetniškem procesu, ki poteka od ideje do inovacije, je zelo pomembna vloga finančnega sektorja. Schumpeter (1934) in Levine (1997) opredelita finančni sektor kot posrednika, ki zagotavlja ustrezne pogoje, ki so potrebni za razvoj kapitala, človeškega kapitala, tehničnega napredka in drugih dejavnikov, ki neposredno vplivajo na gospodarsko rast. Finančni sistem je vzrok gospodarske aktivnosti ljudi in sočasno tudi njena posledica, saj gospodarski razvoj ravno tako vpliva na razvoj finančnega sektorja (Steinbacher, 2011, str. 174). Zaradi močne medsebojne povezanosti obeh sektorjev je zelo pomembno, da se zaradi posledic krize vzpostavi stabilen in učinkovit finančni sektor. V ta namen so bili sprejeti številni ukrepi. Sprejeta je bila Uredba o merilih in pogojih za dajanje posojil po 81.a členu Zakona o javnih financah (ZJF), kjer so določeni postopki in kriteriji za odobritev posojil kreditnim institucijam, zavarovalnicam, pozavarovalnicam in pokojninskim družbam. V uredbi je navedeno, da je vlogo potrebno nasloviti na SID, ukrep odobritve posojila pa sprejme vlada na osnovi mnenja nadzorne institucije, ki jo predstavljata Banka Slovenije in Agencija za zavarovalni nadzor. Časovno obdobje najema oziroma odplačevanja posojila je odvisno od razpoložljivosti virov RS. Obrestna mera se določa skladno s priporočili ECB in temelji na strošku zadolžitve s poroštvom RS. Izdajanje poroštev RS je bilo omejeno na tiste kreditne institucije oziroma banke, ki sicer brez poroštva države ne bi mogle izpeljati ukrepov na finančnem trgu za zagotovitev finančnih virov, ki jih potrebujejo za financiranje zapadlih obveznosti in nemoteno poslovanje. Določeno je bilo, da so banke sredstva, ki jih pridobijo s pomočjo poroštva RS, dolžna uporabiti samo za spodbujanje gospodarske aktivnosti in za zagotovitev ustrezne kreditne podpore gospodarstvu in prebivalstvu. V februarju 2009 je bila izdana nova referenčna državna obveznica v višini ene milijarde evrov z ročnostjo treh let. Sredstva od prodaje obveznic bodo namenjena bančnemu sektorju z namenom pospeševanja kreditne aktivnosti bank. Izdelana je bila nova jamstvena shema za splošno kreditiranje podjetij, njen cilj pa je bil izboljšanje ponudbe kreditov podjetjem preko zmanjšanja kreditnih tveganj bank do višine ene milijarde evrov.

31

Predvidena je bila dokapitalizacija SID s 300 milijoni evrov. Dokapitalizacija naj bi prispevala k dolgoročni vzdržnosti poslovanja banke (Vlada RS, 2013a).

6.2 UKREPI, NAMENJENI PREBIVALSTVU

Samuelson in Nordhaus (2002, str. 519─520) poleg naravnih virov, oblikovanja kapitala in tehnologije človeške vire opredelita kot enega glavnih dejavnikov gospodarske rasti. Navajata, da so številni ekonomisti celo mnenja, da je kakovost dela, ki je odvisna od spretnosti, znanja in discipline, najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti. "Raven znanja je v veliki meri odvisna od kakovosti sistemov vzgoje in izobraževanja ter mehanizmov, ki zaposlene spodbujajo k vseživljenjskem učenju. Za ustrezno usposobljeno delovno silo je bistvenega pomena krepitev povezanosti med sistemom vzgoje in izobraževanja ter potrebami trga dela, ne nazadnje pa tudi volja, želja in usmerjenost gospodarstva," (Vizjak, 2012). Zaradi pomembnosti vpliva človeških virov na gospodarsko rast je Vlada RS sprejela vrsto ukrepov, ki so bili namenjeni prebivalstvu. V tem kontekstu je sprejela ukrepe za okrepitev programov aktivne politike zaposlovanja. V ta namen je bil za pomoč brezposelnim prenovljen Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja, prav tako pa je bila javno objavljena informacija ZRSZ za delavce pred prenehanjem delovnega razmerja, predvsem je bil za osveščanje delavcev izdelan Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja. Cilj Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS je bil zagotoviti zadostna sredstva za uveljavljanje pravic v okviru sistema socialne varnosti. Uvedeno je bilo sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, brezposelnih in mladih, ki šele vstopajo na trg dela. Prednost pri pridobivanju sredstev naj bi imela mikro in mala podjetja ter podjetja z uvedenim krajšim delovnim časom. Na drugi strani naj bi mladim – absolventom omogočilo usposabljanje na delovnem mestu glede na njihovo področje študija. Po dokončanem študiju bi takšne absolvente podprli še s subvencijo za zaposlitev. Zagotovljena so bila sredstva za usposabljanje zaposlenih za pridobivanje novih znanj in kompetenc, s čimer si zaposleni zagotovijo večjo fleksibilnost na trgu dela. Del sredstev je bil namenjen programom prekonstruiranja podjetij. Šest milijonov evrov je bilo namenjenih za podporo razvojnim projektom. Uveden je bil institut začasnega čakanja na delo, s katerim so želeli ohraniti čim večje število delovnih mest in v delovnem razmerju zadržati čim večje število ljudi. Institut je bil uveden z uveljavitvijo Zakona o delnem povračilu nadomestila plače. Leta 2009 je bil sprejet Zakon o jamstveni shemi za fizične osebe, ki naj bi omogočil najem kredita tistim skupinam prebivalcev, ki jih je gospodarska in finančna kriza najbolj prizadela (Vlada RS, 2013b).

32

6.3 UKREPI, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU

Javni sektor je zbir vseh javnih organizacij, ki opravljajo družbene in gospodarske dejavnosti. Delujejo po netržnih načelih in imajo vir financiranja v državnem proračunu (Setnikar-Cankar in dr., 2008, str. 41). Zaradi negativnega vpliva finančne in gospodarske krize na gospodarsko rast se je pričakovano zmanjšal bruto domači proizvod, kar pa vpliva na stanje javnih financ, pri čemer so proračunski prihodki vse manjši. Zato je potrebno financiranje javnega sektorja prilagoditi trenutnim razmeram.

Vlada RS je zato sprejela načrt ukrepov v javnem sektorju. Predvidena je bila izvedba programa energetske sanacije objektov, ki so v javni lasti. S tem ukrepom naj bi znižali materialne stroške za energijo, pospešili javne investicije, oživeli gradbeno dejavnost in spodbudili trajnost rabe energije s podporo zavezam, ki imajo izhodišče v podnebno-energetskem programu. Sprejet je bil ukrep za vzpostavitev širokopasovne povezave za javne ustanove. Cilji ukrepa so bili naravnani v dokončanje izgradnje že obstoječe infrastrukture, optične povezave do končnega uporabnika in sistemov porazdeljenega upravljanja. Sprejeti so bili varčevalni ukrepi, ki so bili razdeljeni v tri dele:

• stroški plač, organizacijski in kadrovski ukrepi, • ukrepi za zmanjšanje stroškov materialno-tehničnih pogojev za delovanje organov

državne in javne uprave ter • varčevalni ukrepi, predlagani drugim akterjem.

Varčevalni ukrepi so bili pripravljeni na podlagi dveh že sprejetih dokumentov, in sicer Izhodišča za pripravo rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 in Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje 2009─2010 (Vlada RS, 2013d).

6.4 NADALJNJI UKREPI

Ker so bili prvi sprejeti protikrizni ukrepi večinoma kratkoročno naravnani, je Vlada RS v oktobru 2009 sprejela gradivo o strukturnih prilagoditvah v letih 2010 in 2011. Strukturne prilagoditve so bile razdeljene v štiri poglavja (SVREZ, 2011):

• nujne institucionalne prilagoditve pri upravljanju javnih ustanov, • spodbujanje podjetništva, konkurenčnosti in preglednosti trga dela, • strukturne prilagoditve v prometni in energetski infrastrukturi za učinkovito

okoljsko in podnebno politiko ter • prilagoditve sistema socialne varnosti in zdravstvenega varstva.

Februarja 2010 je bila sprejeta Slovenska izhodna strategija 2010–2013, ki temelji na kombinaciji (SVREZ, 2010a, str. 1─2):

• ekonomske politike, katere cilj je konsolidacija javnih financ, z določitvijo obsega javne potrošnje s fiskalnim pravilom in strukture javne potrošnje na podlagi državnih razvojnih prioritet, ki so usmerjene k ustvarjanju novih delovnih mest in

33

znanja, spodbujanju in ustvarjanju inovativnih podjetij ter k razvojni prometni in energetski infrastrukturi;

• institucionalnih prilagoditev, ki prinašajo spremembe, ki bodo vplivale na boljše delovanje trgov in učinkovitejše gospodarjenje z javnim premoženjem;

• strukturnih ukrepov, ki pa so usmerjeni v spremembe v pokojninskem sistemu, sistemu dolgotrajne oskrbe, sistemu zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja.

Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je stopil v veljavo 31. 5. 2012. Predvideva nabor ukrepov, s katerimi želi Vlada RS uravnotežiti javne finance. Ukrepi so usmerjeni v različna področja, in sicer družine, upokojence, trg dela in zaposlovanje ter vojne veterane (MDDSZ, 2013).

Cilji Zakona za uravnoteženje javnih financ so (MDDSZ, 2013): • zagotoviti vzdržne finance, • vzpostaviti zakonski okvir za učinkovito upravljanje z javnimi financami, • zagotoviti makroekonomsko stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski

razvoj in • oblikovati pravila za večjo fiskalno disciplino.

34

7 ZAKLJUČEK

V okviru fiskalne politike izvaja država vrsto funkcij z namenom uresničevanja ciljev ekonomske politike oziroma poskuša s svojimi ukrepi vplivati in vzpostaviti ekonomska ravnovesja v državi.

Kljub nenehnemu prizadevanju države za ekonomsko ravnovesje pa zaradi cikličnega gibanja v gospodarstvu na določeni točki pride do upadanja gospodarske aktivnosti, ki privede do ekonomske krize. Kronološki pregled priča o številnih krizah na slovenskem ozemlju, v današnjem času pa je v ospredju predvsem finančna in gospodarska kriza, ki je zaradi globalizacije zajela ves svet. Najprej se je pokazala na finančnem področju in se nato zaradi močne medsebojne povezanosti z gospodarskim sektorjem odrazila tudi v gospodarstvu.

Posledice krize so v Sloveniji močno vidne. Če se je še pred nekaj leti slovensko gospodarstvo lahko pohvalilo s pozitivno gospodarsko rastjo in makroekonomsko stabilnostjo, pa je današnje stanje precej drugačno. Ob proučevanju izbranih dejavnosti, lahko rečem, da je njihov skupni imenovalec leto 2009, ki se je v kmetijstvu, gradbeništvu in v poslovanju z nepremičninami izkazalo kot najslabše leto. V kmetijstvu je bilo zaznati izrazito poslabšanje cenovno-stroškovnih razmerij, ki so poleg sprememb v obsegu proizvodnje in vmesne potrošnje vplivali na ekonomske rezultate kmetijstva, kar se kaže v znižanju vrednosti proizvodnje po osnovnih cenah in v upadanju števila zaposlenih. Tudi v gradbeništvu se je število zaposlenih po letu 2009 pričelo močno zmanjševati in je imelo velik vpliv na delež vseh nezaposlenih v Sloveniji, saj je gradbena dejavnost po številu zaposlenih na tretjem mestu. Zmanjševanje aktivnosti v gradbeništvu se kaže tudi v upadanju izdanih gradbenih dovoljenj po letu 2009, posledično pa se je zmanjševala tudi vrednost opravljenih del. Vrh gradbenega cikla je bil dosežen v letih 2007 in 2008, zato je bila ponudba nepremičnin v letu 2009 presežna, medtem ko je povpraševanje po nepremičninah začelo upadati že konec leta 2008. Zaradi presežne ponudbe in upada povpraševanja so se cene nepremičnin v letu 2009 znižale skoraj za deset odstotkov in se do danes niso bistveno spremenile.

Najpomembnejši makroekonomski kazalci potrjujejo prvo hipotezo, postavljeno v diplomski nalogi. V prvem letu po izbruhu krize, v letu 2009, se je gospodarska rast v Sloveniji močno znižala, o čemer priča upad stopnje rasti BDP, ki nosi negativni predznak. Posledice krize je močno čutiti tudi na področju nezaposlenosti, ki se je po nastopu krize pričela sunkovito povečevati in glede na napovedi na tem področju v bližnji prihodnosti ni pričakovati obetavnih sprememb. Stopnja inflacije se je znižala skladno s pričakovanji, torej je obratnosorazmerna s stopnjo nezaposlenosti.

Vlada RS se je proti krizi takoj odzvala in že konec leta 2008 in v začetku 2009 sprejela vrsto ukrepov, ki so bili namenjeni gospodarstvu, finančnemu sektorju, prebivalstvu in javnemu sektorju. Ker so bili naravnani kratkoročno, se je konec leta 2009 Vlada RS posvetila tudi strukturnim spremembam za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in

35

modernizaciji socialnega in zdravstvenega sistema. V nadaljevanju je bila sprejeta Slovenska izhodna strategija 2010─2013, ki temelji na kombinaciji ukrepov ekonomske politike, na institucionalnih prilagoditvah in strukturnih ukrepih. V letu 2012 je stopil v veljavo Zakon za uravnoteženje javni financ, ki vsebuje nabor ukrepov za uravnoteženje in konsolidacijo javnih financ, ki so po mnenju nekaterih ključnega pomena za izhod iz krize.

Kljub številnim protikriznim ukrepom, ki jih je sprejela Vlada RS, pričakovanja za leto 2012, ki sem jih predpostavila v nalogi, niso bila uresničena. V letu 2012 se je BDP znižal za 2,3 odstotka. Število delovno aktivnega prebivalstva upada, dolg države pa narašča in je v letu 2012 znašal rekordnih 19.189 milijonov evrov. Pričakovanja so se uresničila le glede višje stopnje inflacije, ki pa je predvsem posledica višjih cen energentov, hrane in storitev ter ukrepov na davčnem področju.

Ne glede na to, da se v območju evra, kamor spada tudi Slovenija, že kažejo znamenja postopnega gospodarskega okrevanja (Dnevnik, 2013), pa napovedi UMAR za Slovenijo niso spodbudne. Ni mogoče z gotovostjo trditi, kdaj in v kakšnem obsegu bo čutiti učinke številnih sprejetih ukrepov in programov. Vsekakor pa bo za sanacijo posledic, ki jih je povzročila svetovna finančna in gospodarska kriza, na vseh področjih potrebno veliko fleksibilnosti, prilagajanja in potrpežljivosti.

36

LITERATURA IN VIRI

LITERATURA

Dowling, Kevin (2012). Understanding the economic cycle. Money sheets. Privzeto 22. 8. 2013 na: http://www.moneysheets.co.uk/understanding-economic-cycle.html.

Hrovatin, Nevenka (2007). Uvod v gospodarstvo. Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Enota za založništvo, Ljubljana

Lazarević, Žarko (2009). Plasti prostora in časa. Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana

Mrak, Mojmir (2002). Mednarodne finance. DV Založba, Ljubljana

Pavlin, Branko (2011). Značilnosti trga in gibanje cen stanovanjskih nepremičnin v – Sloveniji v obdobju 2003─2011. Dostopno 13. 8. 2013 na: http://www.stat.si/StatisticniDnevi/Docs/Radenci2011/Pavlin-Trg_stanovanjskih%20_nepremicnin-prispevek.pdf.

Ramić, Edvin (2010). Zakaj je prišlo do svetovne finančne krize (2007─2010)?. Privzeto 9. 4. 2013 iz: http://predstavitev.wordpress.com/2010/09/11/zakaj-je-pri/.

Rant, Vasja (2011). O javnem dolgu. Mladina. Privzeto 21. 8. 2013 iz: http://www.mladina.si/54489/o-javnem-dolgu/.

Samuelson, Paul A., Nordhaus, William D. Nordhaus (2002). Ekonomija. GV Založba d. o. o., Ljubljana

Senjur, Marjan (1993). Gospodarska rast in razvojna ekonomika. Ekonomska fakulteta, Ljubljana

Setnikar Cankar, Stanka, Klun, Maja, Aristovnik, Aleksander, Pevcin, Primož (2008). Ekonomika javnega sektorja s proračunskim financiranjem. Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

Steinbacher, Matjaž (2011). Združba interesov. Createspace, ZDA, Seattle

Strašek, Sebastjan (2007). Ekonomska politika. Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor

Štor, Marko (2002). Največje ekonomske krize in njihov vpliv na svetovne kapitalske trge, diplomsko delo. Ekonomska fakulteta, Ljubljana. Privzeto 22. 8. 2013 iz: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/stor609.pdf.

37

VIRI

(2011). Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo si hrano za jutri« (ReSURSKŽ). Uradni list RS, št. 25/2011.

Adam Smith Institute (2013). Introduction. Privzeto 30 .8. 2013 iz: http://www.adamsmith.org/adam-smith.

Demokracija (2012). Vizjak: Človeški viri ključni za razvoj gospodarstva. Privzeto 27. 8. 2013 iz: http://www.demokracija.si/index.php?option=com_content&view=article&id=11426&catid=46&Itemid=82.

Dnevnik (2013). Rehn: Krize še ni konec, okrevanje bo odvisno od Nemčije in Francije. Privzeto 1. 9. 2013 iz: http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/rehn-krize-se-ni-konec-okrevanje-bo-odvisno-od-nemcije-in-francije.

Enciklopedija Slovenije (1987). Del 3: Eg – Hab. Mladinska knjiga, 1987, Ljubljana

EU-skladi (2013). Podatki o črpanju. Privzeto 27. 8. 2013 iz: http://www.eu-skladi.si/skladi/crpanje-evropskih-sredstev/podatki-o-crpanju.

Evropska komisija (2013). Skladi. Privzeto 27. 8. 2013 iz: http://ec.europa.eu/regional_policy/thefunds/cohesion/index_sl.cfm.

EXCLUSIVEPAPERS.COM (2013). Custom the PIGS countries essay paper writing service. Privzeto 30. 8. 2013 iz: http://www.exclusivepapers.com/essays/Economics/The-PIGS-Countries.php.

Federal Reserve System (2009). Mission. Privzeto 30. 8. 2013 iz: http://www.federalreserve.gov/aboutthefed/mission.htm.

Geodetska uprava Republike Slovenije (2008). Letno poročilo o trgu nepremičnin za leto 2007. Dostopno 12. 8. 2013 na: http://e-prostor.gov.si/index.php?id=etn&no_cache=1&tx_simpltabs_pi1[tab]=590#jfmulticontent_c137-4.

Geodetska uprava Republike Slovenije (2009). Letno poročilo o trgu nepremičnin za leto 2008. Dostopno 12. 8. 2013 na: http://e-prostor.gov.si/index.php?id=etn&no_cache=1&tx_simpltabs_pi1[tab]=590#jfmulticontent_c137-4.

Geodetska uprava Republike Slovenije (2010). Letno poročilo o trgu nepremičnin za leto 2009. Dostopno 12. 8. 2013 na: http://e-prostor.gov.si/index.php?id=etn&no_cache=1&tx_simpltabs_pi1[tab]=590#jfmulticontent_c137-4.

38

Geodetska uprava Republike Slovenije (2011). Letno poročilo o trgu nepremičnin za leto 2010. Dostopno 12. 8. 2013 na: http://e-prostor.gov.si/index.php?id=etn&no_cache=1&tx_simpltabs_pi1[tab]=590#jfmulticontent_c137-4.

Geodetska uprava Republike Slovenije (2012). Letno poročilo o trgu nepremičnin za leto 2011. Dostopno 12. 8. 2013 na: http://e-prostor.gov.si/index.php?id=etn&no_cache=1&tx_simpltabs_pi1[tab]=590#jfmulticontent_c137-4.

Geodetska uprava Republike Slovenije (2013). Letno poročilo o trgu nepremičnin za leto 2012. Dostopno 12. 8. 2013 na: http://e-prostor.gov.si/index.php?id=etn&no_cache=1&tx_simpltabs_pi1[tab]=590#jfmulticontent_c137-4.

Investopedia (2013). Dotcom Bubble. Privzeto 30. 8. 2013 iz: http://www.investopedia.com/terms/d/dotcom-bubble.asp.

Investopedia (2013a). Shadow Banking System. Privzeto 30. 8. 2013 iz: http://www.investopedia.com/terms/s/shadow-banking-system.asp.

Kmetijski inštitut Slovenije (2013). Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2012. Privzeto 17. 8. 2013 iz: http://www.kis.si/pls/kis/!kis.web?m=36&j=SI.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2010). Delno subvencioniranje polnega delovnega časa uspešno zaključeno. Privzeto 24. 8. 2013 iz: http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1966/6459/.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2009). Objavljena razpisa za spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih oseb in za spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas. Privzeto 24. 8. 2013 iz: http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1966/5981/.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2013). Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Privzeto 1. 9. 2013 iz: http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/zakon_za_uravnotezenje_javnih_financ_zujf/.

Ministrstvo za finance (2013). Splošno o proračunu. Dostopno 21. 8. 2013 na: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/proracun/splosno_o_proracunu/.

Ministrstvo za finance (2013a). Sestavni deli proračuna. Dostopno 21. 8. 2013 na: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/proracun/splosno_o_proracunu/sestavni_deli_proracuna/

39

NASDAQ OMX (2013). What is NASDAQ?. Privzeto 30. 8. 2013 iz: http://www.nasdaqomx.com/aboutus/whatisnasdaq/.

Podjetniški portal (2009). Javni razpis za sofinanciranje stroškov projektnih interdisciplinarnih skupin (št. I). Natekocem.si, številka 11-2009. Privzeto 24. 8. 2013 iz: http://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=E_publikacije&type=tekocem_si&article_id=113.

SLONEP (2006). Zgodovina nepremičninskega trga. Dostopno 10. 8. 201 na: http://www.slonep.net/info/nepremicninski-trg/zgodovina.

Slovenska tiskovna agencija (2013). Spodbujanje tehnološkega razvoja in raziskovalno-razvojnih projektov v podjetjih. Kriznogledalo. Privzeto 24. 8. 2013 iz: http://kr-og.sta.si/spodbujanje-tehnoloskega-razvoja-in-raziskovalno-razvojnih-projektov-v-podjetjih/.

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve (2010). Ukrepi Vlade Republike Slovenije proti finančni in gospodarski krizi. Privzeto 24. 8. 2013 iz: http://www.arhiv.svrez.gov.si/si/teme_in_projekti/izhod_iz_krize/aktivno_proti_financni_in_gospodarski_krizi/ukrepi_vlade_republike_slovenije_proti_financni_in_gospodarski_krizi/.

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve (2010a). Slovenska izhodna strategija 2010–2013. Privzeti 31. 8. 2013 iz: http://www.arhiv.svrez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/izhodna_strategija/IZHODNA_STRATEGIJA_SLO.pdf.

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve (2011). Strukturne prilagoditve. Privzeto 31. 8. 2013 iz: http://www.arhiv.svrez.gov.si/si/teme_in_projekti/izhod_iz_krize/strukturne_prilagoditve/index.html.

Statistični urad Republike Slovenije (2012). Popis kmetijstva 2010, Slovenija, 2010–končni podatki. Dostopno 9. 8. 2013 na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4594.

Statistični urad Republike Slovenije (2012a). Statistični letopis 2012. Privzeto 9 .8. 2013 iz: https://www.stat.si/letopis/2012/16_12/16-20-12.htm.

Statistični urad Republike Slovenije (2012b). Vrednost opravljenih gradbenih del, Slovenija, 2011–končni podatki. Dostopno 10. 8. 2013 na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5101.

Statistični urad Republike Slovenije (2013). Primanjkljaj in dolg države. Dostopno 21. 8. 2013 na: http://www.stat.si/indikatorji.asp?id=28&zacobd=1-2006.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (2009). Poročilo o razvoju 2009. Privzeto 18. 8. 2013 iz: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2009/por2009.pdf.

40

Urad za makroekonomske analize in razvoj (2010). Poročilo o razvoju 2010. Privzeto 18. 8. 2013 iz: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2010/por_s2010.pdf.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (2011). Poročilo o razvoju 2011. Privzeto 18. 8. 2013 iz: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2011/POR_2011sn.pdf.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (2012). Poročilo o razvoju 2012. Privzeto 18. 8. 2013 iz: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2012/PoR_2012.pdf.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (2013). Poročilo o razvoju 2013. Privzeto 18. 8. 2013 iz: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2013/POR_2013s.pdf.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (2013a). Poletna napoved gospodarskih gibanj 2013. Privzeto 1. 9. 2013 iz: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/analiza/Poletna_napoved_2013/UMAR_POLETNA_NAPOVED_GOSPODARSKIH_GIBANJ_2013.pdf.

Vlada Republike Slovenije (2009). Pregled izvajanja protikriznih ukrepov Vlade Republike Slovenije. Privzeto 24. 8. 2013 iz: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/Protikrizni_ukrepi/Ukrepi_za_blazitev_krize/Pregled_izvajanja_protikriznih_ukrepov2105.pdf.

Vlada Republike Slovenije (2013). Ukrepi, namenjeni gospodarstvu. Privzeto 24. 8. 2013 iz: http://www.vlada.si/teme_in_projekti/arhiv_projektov/aktivno_proti_financni_in_gospodarski_krizi/ukrepi_namenjeni_gospodarstvu/.

Vlada Republike Slovenije (2013a). Ukrepi, namenjeni finančnemu sektorju. Privzeto 27. 8. 2013 iz: http://www.vlada.si/teme_in_projekti/arhiv_projektov/aktivno_proti_financni_in_gospodarski_krizi/ukrepi_namenjeni_financnemu_sektorju/.

Vlada Republike Slovenije (2013b). Ukrepi, namenjeni prebivalstvu. Privzeto 27. 8. 2013 iz: http://www.vlada.si/teme_in_projekti/arhiv_projektov/aktivno_proti_financni_in_gospodarski_krizi/ukrepi_namenjeni_prebivalstvu/.

Vlada Republike Slovenije (2013c). Ukrepi za izboljšanje črpanja evropskih sredstev. Privzeto 27. 8. 2013 iz: http://www.vlada.si/teme_in_projekti/arhiv_projektov/aktivno_proti_financni_in_gospodarski_krizi/ukrepi_za_izboljsanje_crpanja_evropskih_sredstev/.

41

Vlada Republike Slovenije (2013d). Ukrepi, namenjeni javnemu sektorju. Privzeto 31. 8. 2013 iz: http://www.vlada.si/teme_in_projekti/arhiv_projektov/aktivno_proti_financni_in_gospodarski_krizi/ukrepi_namenjeni_javnemu_sektorju/.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (2011). Gradbeništvo v času krize. Privzeto 10. 8. 2013 iz: http://www.ess.gov.si/_files/3113/gradbenistvo_v%20_casu_krize.pdf.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (2011a). Strokovna izhodišča za leto 2012. Dostopno 18. 8. 2013 iz: http://www.ess.gov.si/_files/3324/Strokovna_izhodisca_za_let_2012.pdf.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (2012). Strokovna izhodišča za leto 2013. Dostopno 18. 8. 2013 iz: http://www.ess.gov.si/_files/4595/strokovna_izhodisca_za_leto_2013.pdf.