Embed Size (px)
Citation preview
FONDACIJA INSTITUT OTVORENO OP[TESTVO – MAKEDONIJA MAKEDONSKI CENTAR ZA EVROPSKO OBRAZOVANIE
PROgRAMI NA ZAEDNICATA
Vtoro izdanie
Skopje, april 2010
Programi na zaednicata
izdava:Fondacija institut otvoreno op{testvo – makedonija
za izdava~ot: Vladimir Mil~in, izvr{en direktor
avtori: Makedonski centar za evropsko obrazovanie
Lektura:ABAKUS
Likovno-grafi~ko oblikuvawe:Brigada Dizajn
Pe~at:Skenpoint
tira`: 1000 primeroci
3
republika makedonija se stekna so statusot dr`ava-kandidatka vo 2005 godina. ottoga{ pominaa re~isi 5 godini, a dr`avata sè u{te gi nema zapo~nato pregovorite za ~lenstvo.
Proektot „akcija za evropa” ima za cel da pridonese kon podigawe na javnata svest za va`nosta na zabrzuvaweto na procesot na pristapuvawe na republika makedonija vo evropskata unija. Planiran e kako serija nastani za promocija na evropskata uni-ja i pridobivkite od pristapuvaweto na republika makedonija vo evropskata unija, vklu~uvaj}i i debati za predizvicite na rm na patot kon eU. Proektot zapo~na vo 2009 godina i prodol`uva vo drugi op{tini i vo tekot na 2010.
ovaa bro{ura treba da im obezbedi na gra|anite osnovni informacii za pro-gramite na zaednicata i za nivnoto zna~ewe i da gi podgotvi da znaat kade da gi obezbedat potrebnite informacii za istite vo republika makedonija i da razberat kako treba da izgleda eden uspe{en proekt {to bi se finansiral preku soodvetna programa na zaednicata.
Bro{urata se realizira kako aktivnost vo ramkite na proektot „akcija za ev-ropa”, koj go realiziraat Fondacijata institut otvoreno op{testvo-makedonija vo sorabotka so makedonskiot centar za evropsko obrazovanie, mladinskiot obrazoven forum, mladinskiot kulturen centar od Bitola i dvanaesette resursni centri za poddr{ka na nevladinite organizacii1 {to funkcionirat vo 12 op{tini2 vo republi-ka makedonija.
1 Fondacija za razvoj na lokalnata zaednica – [tip, Fondacija za lokalen razvoj i demokratija Fokus – Veles, centar za poddr{ka i razvoj – Prilep, centar za razvoj na zaednicite – Ki~evo, centar za oddr`liv razvoj Porta – Strumica, centar za poddr{ka na zaednicite – resen, centar za oddr`liv razvoj na zednicite – debar, regionalen centar za zastapuvawe – del~evo, centar za lokalen razvoj antigonea – negotino, regionalen centar za oddr`liv razvoj – Kratovo, akva – Struga, mKc – Bitola i regionalen centar za oddr`liv razvoj - gevgelija2 Kratovo, del~evo, Strumica, gevgelija, negotino, [tip, Veles, Prilep, Ki~evo, debar, Struga, resen
4
Vo naredniot period evropskata unija treba da ispolni mnogu zada~i. Po anali-zata vo 2005 godina, so koja treba{e da se utvrdi zo{to ne se postignale prethodno postavenite prioriteti, eU si postavi nov predizvik - utvrdi novi prioriteti za periodot 2007-2013 i gi stavi vo poinakva strategiska ramka, koja ja nare~e nova li-sabonska agenda.
Predizvikot e ogromen. republika makedonija Sega ne smee da ja propu{ti ovaa mo`nost! evropskata unija }e se obide da ja napravi EVROPA (ne samo dr`avite-~lenki na eU) poprivle~no mesto za investirawe i za rabota, preku pro{iruvawe i podobruvawe na transportnata mre`a, povrzuvawe na za{titata na `ivotnata sre-dina so porastot i }e se obide da go re{i problemot na evropa so intenzivnoto ko-ristewe na tradicionalnite izvori na energija. za da mo`e da go stori toa, evrop-skata unija sfa}a deka }e mora da gi podobri znaeweta i inovaciite {to }e stimu-liraat ekonomski porast, a toa e vozmo`no edinstveno ako se zgolemat investiciite vo istra`uvaweto i vo razvojot na tehnologiite, ako se pottikne pretpriema{tvoto i se promovira informati~koto op{testvo za site i ako se podobri pristapot do fi-nansiite. Samo taka eU }e ja ostvari postavenata cel: da se otvorat pove}e i podobri rabotni mesta koi }e gi privle~at i zadr`at lu|eto vo raboten odnos, da se modern-iziraat sistemite za socijalna za{tita i rabotnicite i pretprijatijata da bidat pofleksibilni. na evropskata unija i e sosema jasno deka mora pove}e da investira vo ~ove~kiot kapital, preku podobro obrazovanie i pogolemi ve{tini, deka treba da go zgolemi administrativniot kapacitet i da obezbedi pomo{ za odr`uvawe na zdrava rabotna sila.
U{te od 2006 godina, republika makedonija be{e pokaneta da stane del od ovaa uspe{na prikazna. golem broj od t.n. Programi na zaednicata1 se otvoreni i za na{ite gra|ani i slu`at za evropeizacija na na{eto op{testvo. za `al, na{ata dr`ava ne gi koristi mnogu ovie mo`nosti i gi propu{ta site pridobivki {to eU im gi stavila na raspolagawe na na{ite gra|ani, idnite evropejci.
1 Programite na zaednicata se dopolnitelni fondovi {to eU i gi nudi na republika makedoni-ja, koi izleguvaat nadvor od pretpristapnata pomo{ iPa.
5
eden od instrumentite so koi evropskata unija }e ja ispolnuva novata lisabon-ska agenda se i t.n. Programi na zaednicata. toa e posebno kup~e pari nameneti za najrazli~ni proekti na korisnici od dr`avite-~lenki, koi treba da pridonesat za natamo{na prodlabo~ena evropska integracija vo dadeni oblasti i koi, so tekot na vremeto, mo`at da prerasnat vo zaedni~ka politika na eU. od tie pri~ini, ovie programi se naj~esto koncentrirani vo oblastite koi dr`avite-~lenki qubomorno gi ~uvaat za sebe i ne ja prenesuvaat nadle`nosta na nivo na eU, bidej}i se mo{ne ~uvstvitelni (obrazovanieto, kulturata, mediumite, ~ovekovite prava itn.), ili vo oblastite vo koi integracijata ne e dovolna i bi mo`ela da se podobri (carinite, danocite, socijalnata za{tita, antidiskriminacijata i drugi) ili pak vo novi ob-lasti kade {to bi mo`ela da se razvie zaedni~ka politika i preku rezultatite od niv da se zapo~ne procesot na kreirawe politika (energijata, evropskoto dr`avjanstvo, aktivnoto gra|anstvo itn.). Sepak, site dr`avi-~lenki sfa}aat deka me|usebnata sorabotka e mnogu va`na i zatoa, na sekoi sedum godini, so novite finansiski per-spektivi tie baraat od evropskata komisija da gi razvie i da gi sprovede vakvite programi.
za da se obezbedi podobro iskoristuvawe na sredstvata raspredeleni vo razli~nite programi na zaednicata, evropskata komisija duri i gi poednostavi programite op-fateni so finansiskata ramka 2007-2013. imeno, sega postojat t.n. ramkovni programi koi obedinuvaat nekolku programi od prethodnata finansiska ramka, taka {to dojde do unificirawe na pravilata. za pogolema preglednost na programite koi porano se finansiraa i na onie koi se predvideni za periodot 2007-2013, videte ja tabelata na krajot od ovaa bro{ura.
So ogled na faktot deka ovie programi se finansirani od buxetot na eU, a buxetot go polnat gra|anite na dr`avite-~lenki, pravo na koristewe na ovie sredstva imaat gra|anite na eU. no, politikata za pro{iruvawe podrazbira deka eden den dr`avite koi imaat status na dr`ava-kandidat, kako {to e makedonija, }e stanat dr`avi-~lenki na eU i zatoa e korisno gra|anite od ovie dr`avi da u~estvuvaat vo Programite na za-ednicata, bidej}i na toj na~in vleguvaat vo postojnite mre`i na eU, no i gradat novi mre`i koi }e ovozmo`at inicirawe na zaedni~ki proekti.
za u~estvoto na ovie dr`avi da bide fer, evropskata komisija bara finansisko u~estvo od buxetite na zainteresiranite dr`avi, koe }e bide soodvetno na konkret-nite programi. Uslovite, pravilata i postapkite za u~estvo se isti kako i za dr`avite-
[TO SE PROGRAMITE NA ZAEDNICATA?
6
~lenki, a finansiskoto u~estvo za sekoja programa se regulira so potpi{uvawe na memorandumot za razbirawe, so koj se predviduvaat isti uslovi za finansiska kontro-la i revizija. ova finansisko u~estvo se narekuva pla}awe „vlezen bilet”, a iznosot se odreduva vo memorandumot za razbirawe, za sekoja programa poedine~no. dokolku ne se iskoristat, parite za vlezniot bilet ne se vra}aat, pa zatoa dr`avite, vo slu~ajot republika makedonija, pred da gi izberat programite vo koi }e u~estvuvaat treba dobro da razmislat za toa koi organizacii imaat kapacitet da gi povle~at parite na ime na proekti (barem onie koi makedonija }e gi pla}a od sopstveniot buxet), a ne koi programi izgledaat najprivle~no. evropskata komisija razbira deka dr`avite kako re-publika makedonija imaat ograni~eni sredstva, pa zatoa ni dozvoluva vo prvo vreme da gi koristime sredstvata od iPa za kofinansirawe na vlezniot bilet. Kofinan-siraweto treba postepeno da se namaluva, vo rok od 3-godi{en programski period.
Pravoto na u~estvo na dr`avite-kandidatki i na potencijalnite dr`avi-kandi-datki se odreduva na politi~ko nivo. toa se slu~i za vreme na evropskiot sovet vo Solun, vo juni 2003 godina, koga so eU pretsedava{e republika grcija. toga{ kone~no stana jasno deka dr`avite od zapaden Balkan }e mo`at da stanat dr`avi-~lenki na eU, a grcija potvrdi deka Procesot za stabilizacija i asocijacija }e bide ramkata za integracija i pritoa gi otvori Programite na zaednicata, tviningot i taeKS-ot za zapaden Balkan, kako novi instrumenti {to }e go zabrzaat nivnoto podgotvuvawe za ~lenstvo. zatoa, evropskata perspektiva za zapaden Balkan vo eU e poznata u{te kako Solunska agenda..
7
makedonskata kultura ne e samo makedonska, tuku i evropska! Se gordeeme so ona {to go sozdale na{ite predci, no spomenot na niv stanuva besmrten samo toga{ koga nivnite dela, zaedno so kulturnite i umetni~kite proizvodi {to gi kreirala i {to }e gi kreira ovaa dr`ava, cirkuliraat nadvor od granicite na makedonija, pod zaedni~koto evropsko nebo.
evropskata unija ja pomaga ovaa mobilnost na kulturata i na kulturnite rabot-nici so 354 milioni evra za periodot 2007-2013, vo forma na grantovi za razvoj na sorabotkata vo oblasta na kulturata vo site dr`avi vo evropa. evropskata unija se obiduva da go pottikne zbratimuvaweto na gradovite, da gi razvie kulturniot turi-zam i industrijata, da gi napravi potrebnite mre`i za polesno {irewe na informa-ciite od oblasta na kulturata nasekade niz evropa i da im ovozmo`i na umetnicite i na t.n. kulturni operatori polesno da se dvi`at i zaedni~ki da organiziraat kul-turni nastani i manifestacii. istra`uva~kite centri, lokalnite vlasti, domovite na kulturata, pretprijatijata, sindikatite, zdru`enijata na gra|ani, administraci-ite, univerzitetite i drugite kulturni operatori od evropa mo`at da gi koristat ovie sredstva za promocija na transnacionalnata mobilnost na lu|eto koi rabotat vo sektorot kultura, pottiknuvaj}i go pritoa interkulturniot dijalog. evropskata unija poddr`uva pove}egodi{ni proekti (do pet godini) na razli~ni partnerski organiza-cii od pove}e evropski dr`avi. na toj na~in se pottiknuva rabotata na organizaciite koi se aktivni na evropsko nivo i se raboti na za~uvuvawe na se}avawata za glavnite lokaliteti i arhivi koi se del od evropskoto kulturno nasledstvo. Poddr`uvaj}i gi site ovie aktivnosti, evropskata unija istovremeno }e pravi analizi, }e gi sobira i prenesuva informaciite od oblasta na kulturnata sorabotka, }e ja sledi evolucijata
na kulturnata sorabotka, a kako rezultat na seto toa }e se napravat veb-alatki za razmena na najdo-brite praktiki.
Smee li republika makedonija da si dozvoli da bi de izzemena od ovie evropski kulturni procesi? Sme eme li da gi propu{time pridobivkite od za-ed ni~koto dejstvuvawe na evropsko nivo? zo{to da tro{ime buxetski sredstva za preveduvawe na evropski avtori, koga tro{ocite za prevod se predvideni vo programata Kultura? a ona {to e u{te pova`no od parite e faktot deka ma ke-donskiot jazik }e stoi kako eden od jazicite {to se upotrebuvaat vo evropa. zo{to da ne gi pri-
mk@eu://programi na zaednicata/KULTURA (2007-2013)
KULTURA 2007-2013
Makedonska prikazna
Skopskiot xez-festival e poznat ne samo vo ev-rop ski ramki, tuku i po{iroko. Dokolku na{iot fes tival se povrze so u{te sedum drugi kulturni or ganizacii od sedum razli~ni evropski dr`avi, toga{ toj }e dobie nadnacionalna dimenzija i }e ima evropska dodadena vrednost. Negovata pre poz-nat livost zna~itelno }e se zgolemi, a pritoa }e se pri vle~at muzi~ari od drugite evropski dr`avi, pr venstveno od onie koi bi bile partnerski or ga-ni zacii. Najdobroto vo celata prikazna e toa {to Ev ropskata unija e podgotvena da gi finansira vak-vite festivali, bidej}i tie ja promoviraat „ev rop-skata” kultura.
8
fa time ve}e doka`anite evropski najdobri praktiki i da ja dopolnime prikaznata so makedonskata kultura? Kone~no, nemame li obvrska sprema site kulturni tvorci od minatoto, no i kon site idni umetnici, muzi~ari, akteri, arheolozi, arhitekti, folkloristi, tan~eri, izveduva~i i mnogu, mnogu drugi kulturni rabotnici od makedonija da im dademe mo`nost da po~uvstvuvaat deka pripa|aat na edna po{irokata evropska kulturna sredina?
za da im se ovozmo`i na gra|anite na eU polesno i pobrzo da dojdat do informacii za ovaa programa, eU ima predvideno vospostavuvawe i poddr{ka na t.n. kulturni kon takt-to~ki vo site dr`avi-u~esni~ki vo programata. od niv se o~ekuva da gi {i rat informaciite do site zasegnati strani vo dr`avata, da im pomagaat na id ni-te u~esnici, da ja promoviraat programata i rezultatite od nea itn. Pokraj mi ni-sterstvoto za kultura,koe e odgovorno za ovaa programa, vo republika makedonija ima i Kulturno kontakt-to~ka (KKt), koja funkcionira kako posebno oddelenie vo ramkite na Sektorot za evrointegracii vo ministerstvoto za kultura. Kontakti mo`e da se ostvarat na slednava veb-stranica i adresa:
Ministerstvo za kultura (objekt - nova makedonija, kancelarija 334) Ul. mito Haxi Vasilev Jasmin bb.1000 Skopjerepublika makedonija
KKT [email protected] tel.: (2) 3207 446; Faks: (2) 3207 434
Biljana Prentoska (proekt menaxer) [email protected] 273 072
Ivana Risti} (proekt asistent)[email protected] 463 220
9
istra`uvaweto i tehnolo{kiot razvoj vo evropskata unija dobija nov lik - ne samo kvantitativno (52,522 milijardi evra za periodot 2007-2013), tuku i kvalitativno (so pro{iruvawe na spisokot na potencijalnite korisnici i sektori). novata lisa bon-ska agenda e ostvarliva edinstveno ako podobro se iskoristat istra`uva~kite ka-paciteti vo evropa, koi }e gi transformiraat nau~nite rezultati vo novi proizvo di, procesi i uslugi. istra`uva~kite centri, pretprijatijata, administraciite, dr ̀ a vi-te, agenciite, stopanskite komori, univerzitetite i asocijaciite sega mo`at lesno da obezbedat finansiski sredstva od eU za da ostvarat transnacionalna sorabotka, da napravat mre`i, da gi zgolemat mobilnosta i kapacitetite, da organiziraat za ed-ni~ ki nastani i primeneti istra`uvawa, da izgotvat alatki i da gi razmenat stekna-ti te iskustva i znaewa.
ovaa programa opfa}a najrazli~ni istra`uva~ki aktivnosti, po~nuvaj}i od is t-ra ̀ uvawa na politikite, pa sè do najslo`eni tehnolo{ki istra`uvawa. Proekt fi-nan siran od Sedmata ramkovna programa e proektot nasloven kako EU-27 Watch. cel-ta na ovoj proekt e da go promovira pro{iruvaweto kako najuspe{na politika na ev ropskata unija, so toa {to }e gi pobie zabludite za „polskite instalateri3“ vrz os nova na rezultatite od istra`uvaweto {to se sproveduva vo site dr`avi-~lenki na eU. Proektot zapo~na kako EU-25 Watch vo 2005 godina, koga eU ima{e 25 dr`avi-~len ki, no i vo Bugarija i vo romanija, kako dr`avi koi vo toa vreme bea vo proces na pri stapuvawe. Bea vklu~eni i turcija i Hrvatska, kako dr`avi-kandidatki. za `al, ma kedonija - kako dr`ava-kandidatka - sè u{te se nema vklu~eno vo proektot. is tra-`u vaweto go sproveduvaat renomirani tink-tenk organizacii, po edna organizacija od sekoja dr`ava. Vo prvo vreme se finansira{e od [estata ramkovna programa, a sega se finansira od Sedmata ramkovna programa i se vika EU-27 Watch. rezultatite od ova istra`uvawe najmnogu gi koristi evropskata komisija koga saka da go dinamizira pro-ce sot na pro{iruvaweto.
re~isi site formi na organizacija vo republika makedonija mo`at da se najdat vo ne koja od 4-te potprogrami navedeni podolu.
2 Buxetot na republika makedonija za 2009 iznesuva{e okolu 2,5 milijardi evra.3 Po pro{iruvaweto vo 2004 godina vo eU vlegoa 12 dr`avi od Sredna i od isto~na evropa. Se
veruva{e deka stabilnosta na eU }e bide zna~itelno naru{ena, zatoa {to tie dr`avi bea siroma{ni, i deka }e dojde do masovna preselba od istok kon zapadna evropa. Vo toj period se ra{iri mitot za vodoinstalaterite koi od Polska se vseluvale vo obedinetoto Kralstvo kako simbol za eftina rabotna sila.
mk@eu://programi na zaednicata/SEDMA RAMKOVNA PROGRAMA 2007-2013
SEDMA RAMKOVNA PROGRAMA 2007-2013
10
Potprograma Iznos Potencijalni korisnici (RM)
I. SoraBotKa 32,36 milijardi €
- zdravstvo
Poddr{ka na {irok spektar istra`uva~ki akcii sprovedeni so trans-nacionalna sorabotka na kliniki, profesionalni zdru`enija, nevladini organizacii, fakulteti, potro{uva~i, istra`uva~ki centri, administracii, agencii itn.
- Hrana, zemjodelstvo, biotehnologija
- informati~ki i komunikaciski tehnologii
- nanonauki, nanotehnologii, materijali i novi proizvodni tehnologii
- energija
- @ivotna sredina
- transport (so aeronautika)
- Socio-ekonomski i humanisti~ki nauki
- Bezbednost i vselena
II. idei 7,46 milijardi €
Sekakvi istra`uvawa od poedine~ni timovi, oceneti od evropskite kolegi-istra`uva~i.
instituti, istra`uva~i, agencii, komori, fakulteti, zdru`enija itn.
III. LU\e 4,728 milijardi €
zajaknuvawe na ~ove~kiot potencijal vo istra`uvaweto i tehnologijata vo evropa – partnerstva me|u industrijata i univerzitetite.
Profesionalni zdru`enija, industrii, univerziteti, nau~ni instituti itn.
IV. KaPaciteti 4,217 milijardi €
- regionalni istra`uvawa na klasteri
Lokalni vlasti, komori, univerziteti, zdru`enija na gra|ani, nau~ni instituti administracii, itn.
- razvoj na celosen istra`uva~ki potencijal vo najoddalele~enite region na eU
- istra`uvawe za dobroto na mSP
- nauka vo op{testveni pra{awa
- Horizontalni aktivnosti na me|unarodnata sorabotka
- nenuklearni akcii na zaedni~kiot istra`uva~ki centar
1,83 milijardi €
republika makedonija polnopravno u~estvuva vo Sedmata ramkovna programa i niz dr ̀ avata ima t.n. nacionalni kontakt-to~ki (nKt), odnosno lica koi se odgovorni za
11
promocija na progra ma ta i za pomagawe na licata/instituciite koi se zainteresira-ni da u~estvuvaat vo nea. tie lica se slednive:
1. Vladimir Ristevski
nKt za iKt
Kontrolen broj 20191
agencija za elektronski komunikacii
dimitrie ^upovski 13
tel: (2) 3289 200; 071 368 841
akronim: FP7-ICT
2. Valentina @ilevska –Pan~ovska
nKt za infra struktura
Kontrolen broj 21097
grade`en fakultet
Partizanski odredi 24
tel: (2) 3116 066; 070 591 522
akronim: FP7 - INFRASTRUCTURES
3. Valentina @ilevska –Pan~ovska
nKt za transport
Kontrolen broj 21098
grade`en fakultet
Partizanski odredi 24
tel: (2) 3116 066; 070 591 522
akronim: FP7-TRANSPORT
4. Jasmina ^aloska
nKt za `ivotna sredina
Kontrolen broj 21096
ma{inski fakultet
Karpo{ 2 bb
tel: (2) 3099 278; 070 382 934
akronim: FP7-ENVIRONMENT
5. Trpe Ristovski
nKt za Bio (biotehnologii)
Kontrolen broj 20207
Fakultet za veterinarna medicina
Lazar Pop trajkov 5-7
tel: (2) 3240 700; 075 404 224
akronim: FP7-KBBE
6. Nata{a Markovska
nKt za energija Kontrolen broj 20204
manU
Bul. Krste misirkov
tel: (2) 3235 427; 070 384 236
akronim: FP7-ENERGY
7. Violeta Atanasovska
Nacionalen koordinator za FP7
Kontrolen broj 20232
ministerstvo za obrazovanie i nauka
mito Haxivasilev Jamin bb
tel: (2) 3140 186; 076 485 058
akronim: FP7
8. Aleksandar Tutnovski
nKt za SSH (Socio-ekonomski i
humanisti~ki nauki)
Kontrolen broj 21099
ministerstvo za obrazovanie i nauka
mito Haxivasilev Jamin bb
tel: (2) 3140 186; 076 485 053
akronim: FP7-SSH
9. Violeta Atanasovska
nKt za INCO (me|unarodna nau~na sorabotka)
Kontrolen broj 20215
ministerstvo za obrazovanie i nauka
mito Haxivasilev Jamin bb
tel: (2) 3140 186; 076 485 058
akronim: FP7-INCO
10. Violeta Atanasovska
nKt za Regional
Kontrolen broj 20248
ministerstvo za obrazovanie i nauka
mito Haxivasilev Jamin bb
tel: (2) 3140 186; 076 485 058
akronim: FP7-REGIONAL
12
11. Marina Nikolovska
nKt za JRC (zaedni~ki istra`uva~ki centri)
Kontrolen broj. 20194
ministerstvo za obrazovanie i nauka
mito Haxivasilev Jamin bb
tel: (2) 3140 186
akronim: FP7-JRC
12. Marina Nikolovska
nKt za Health (zdravje)
Kontrolen broj. 20196
ministerstvo za obrazovanie i nauka
mito Haxivasilev Jamin bb
tel: (2) 3140 186
akronim: FP7-HEALTH
13. Stanka Petkovska
nKt za Legal and financial (pravni i finan-
siski raboti vo vrska so FP7)
Kontrolen broj 20200
ministerstvo za obrazovanie i nauka
mito Haxivasilev Jamin bb
tel: (2) 3140 189; 076 485 045
akronim: FP7-LEGALFINANCIAL
14. Stanka Petkovska
nKt za Ideas (idei)
Kontrolen broj 20197
ministerstvo za obrazovanie i nauka
mito Haxivasilev Jamin bb
tel: (2) 3140 189; 076 485 045
akronim: FP7-IDEAS
15. Anita grozdanov
nKt za SME (mali i sredni pretprijatija)
Kontrolen broj.20193
Univerzitet Sv. Kiril i metodij
tehnolo{ko-metalur{ki Fakultet
ruxer Bo{kovi} 16
tel: (2) 3088 657; 075 303 578
akronim na programata : FP7-SME
16. Anita grozdanov
nKt za NMP (nanonauki, nanotehnoligii,
materijali i novi proizvodni tehnologii)
Kontrolen broj.20192
Univerzitet Sv. Kiril i metodij
tehnolo{ko-metalur{ki Fakultet
ruxer Bo{kovi} 16
tel. (2) 3088 657; 075 303 578
akronim na programata : FP7-NMP
17. Bo`in Donevski
nKt za Mobility (mobilnost na istra`uva~i)
Kontrolen broj.20202
Univerzitet Sv. Kliment ohridski,
ivo Lola ribar bb
7000 Bitola
tel: (47) 207 702; 070 278 753
akronim na programata: FP7-PEOPLE
Zabele{ka:
nacionalnite kontakt to~ki za EURATOM, SIS (nauka vo op{testvoto), Security
(Bezbednost) i Space (evropska programa za
vselenata) ne se nazna~eni povtorno.
13
idninata na sekoe op{testvo, vklu~uvaj}i go i evropskoto, se mladite. od tie pri-~i ni evropskata unija ja stimulira sorabotkata me|u mladite, nivnite lokalni ini-ci jativi, im dava mo`nost da patuvaat i da ja zapoznavaat kulturnata raznovidnost vo evropa, da go promoviraat evropskoto dr`avjanstvo i pritoa da nau~at ne{to i da se vklu~at vo izgradbata na evropa. za periodot 2007-2013 se obezbedeni 885 milioni ev ra za programata „mladite vo akcija”, so nade` deka }e se pomogne da se ispolnat potrebite na mladite lu|e, i toa preku pet akcii:
Akcija 1. Mladite za Evropa (265,5 miliioni evra)
ovaa akcija nudi isklu~itelna mo`nost za sre}avawa na grupi mladi lu|e. razmeni-te imaat pedago{ka, neformalna dimenzija na u~ewe i vrednosna dimenzija, a gru pite gi istra`uvaat zaedni~kite temi i u~at za nivnite me|usebni kulturi. isto taka, se poddr`uvaat lokalni, regionalni i nacionalni mladinski proekti, a potoa se vmre-`u vaat organizaciite od razli~ni dr`avi. za da se zgolemi u~estvoto na mladite, se pod dr`uvaat evropski proekti za razmena na idei, iskustva, metodologii, lokalni, re gionalni i nacionalni aktivnosti.
Akcija 2. Evropsko volonterstvo (203,55 milioni evra)
So ovaa akcija mladite lu|e od 13 do 30-godi{na vozrast mo`at da pominat do 12 me seci vo nekoja evropska dr`ava, kako evropski volonteri, za da pomognat vo nekoj lo-ka len proekt vo {irok delokrug oblasti: socijalna politika, `ivotna sredina, umet-nost i kultura, novi tehnolo{ki razvoi, sport itn.
Akcija 3. Mladite vo svetot (53,1 milion evra)
ovaa akcija poddr`uva mladinski proekti so treti dr`avi zaradi promocija na raz menata na mladite, razvoj na partnerstva i mre`i, pri {to poseben akcent se stava na dijalogot, zaemnoto razbirawe i tolerancijata, interkulturnata svest i solidar-nost, razbivaweto na predrasudite i na stereotipite i, se razbira, na razvojot na gra |anskoto op{testvo i jakneweto na demokratijata. ovaa akcija opfa}a i drugi dr-`a vi od Ju`na amerika, afrika, Karibite, azija itn.
Akcija 4. Sistemi za poddr{ka na mladi (132,75 milioni evra)
ovaa akcija gi razviva strukturite za poddr{ka i ulogata na onie koi rabotat so mladite i so mladinskite organizacii. celta e da se razvivaat evropskite/me |u na-rod nite nevladini mladinski organizacii, koi }e pridonesat za aktivno u~estvo na
mk@eu://programi na zaednicata/MLADITE VO AKCIJA 2007-2013
MLADITE VO AKCIJA 2007-2013
14
mla dite gra|ani vo javniot `ivot i vo op{testvoto. ovde spa|aat mladinskite sora-bot ki vo naj{iroka smisla na zborot. Sekoja godina se utvrduvaat prioriteti {to }e se finansiraat (2009 be{e evropska godina za kreativnost i inovacii, 2010 e godina na borba protiv siroma{tija i socijalna isklu~enost, a 2011 }e bide evropska godina na volonterstvoto).
Akcija 5. Poddr{ka na evropska sorabotka na mladite (35,4 milioni evra)
mladite od pove}e dr`avi imaat mo` nost da se soo~at i da diskutiraat na naj raz li~ni temi, a pritoa da nau~at ne{to po ve}e edni za drugi. ottuka, ovaa akcija pod-dr`uva organizacija na strukturiran di jalog na razli~ni u~esnici, mladinski tran snacionalni i nacionalni semi-nari i po maga pri razvivaweto na politikite za mla dite.
mladite od makedonija mo`at da sta nat sostaven del na evropskata mladina i da pridonesat za podobruvawe na nivniot `i vot vo evropski ramki. ako dosega se ra ko vo dev-me od mototo „zapoznaj ja tatkovina ta za da ja saka{ pove}e”, sega mototo se me nuva vo „zapoznaj ja evropa, za da ja saka{ po ve} e!”
republika makedonija sè u{te celosno ne u~estvuva vo ovaa programa. Uslov za u~est vo e formirawe na na-cionalna agencija za evropski programi za obrazovani-eto i za mobilnosta. ovaa agencija e formirana vo 2008 godina, no sè u{te ne e akreditirana od strana na eU za da ja izvr{uva svojata funkcija. akreditacijata prvi~no be{e najavena za 2009 godina, potoa za 2010 a sega ve}e e pomestena za 2011 godina. do nejzinata celosna akreditac-ija }e se sproveduvaat podgotvitelni merki i makedonija }e u~estvuva vo mnogu ograni~en obem.
informacii za povicite se objavuvaat na veb strani-cata na agencijata: www.na.org.mk. za sega, za mladite vo makedonija otvoreni se slednite akcii odnosno pod-akcii:
Pod-akcija 1.1. mladinski razmeniAkcija 2. evropski volonterski servisPod-akcija 4.3. obuka i vmre`uvawe
Odgovorno lice za Programata Mladi vo Akcija:Sne`ana Man~eva, [email protected] tel. (2) 3103 736; faks. (2) 3119 751
Prikazni na evropskite volonteri vo Makedonija
indre zdan~iute (Indre Zdančiūtė) od Lit va-ni ja e volonter vo Republika Makedonija od 2008 godina. Taa volontira vo Vo lon-ter skiot centar vo Skopje i veli: „Li~no smetam deka ed na od pridobivkite od ~lenstvoto na Litvanija vo Evropskata unija e u~estvoto vo ERAZMUS pro gramata, preku koja studirav edna godina vo Ita-li ja, a eve sega sum vo Makedonija pre ku pro gramata za volonteri finansirana od Evropskata komisija. Pokraj ova, zna-~i telno go po dob riv svoeto poznavawe
na an gliskiot, francuskiot i ita lijanskiot ja zik, a nau~iv i nekoi osnovni frazi od ma-ke don skiot. Odli~no e da se ~uvstvuvate kako Ev ropejka i da ima te golem broj me|unarodni pri jateli!
margo rajs (Margot Reis) od Francija e vo-lon ter vo Republika Makedonija od 2008 godina. Taa, isto taka, volontira vo Volonterskiot centar vo Skopje i veli: „Golemo dostignuvawe e slobodata da se `ivee i da se studira na koe bilo mesto vo Evropa. Bidej}i imam samo 21 godina, ne se se }avam na grani~nite kontroli {to postoele vo minatoto, koga so roditelite patuvavme vo ne ko ja od sosednite dr`avi. Unijata mi ja dade mo`nosta da go otkrijam svetot, da bidam pootvorena za prifa}
awe na dru gite kulturi. Po ednogodi{niot prestoj vo Germanija, ka ko student, dobiv mo`nost da ja otkrijam Makedonija, bla go-darej}i na programata za volonterska razmena pod dr ̀ a na od Evropskata komisija. Vo ovoj moment `iveam vo Skopje, za edno so moite evropski kolegi od Litvanija, Latvija, ^e{ ka-ta Re pub lika, Portugalija, [panija, pa duri i od Island. Za edni~ki ja otkrivame i u`ivame vo Makedonija, a pritoa u~i me ne{to pove}e za na{ite evropski sosedi. Sekoj den sum sé po v~udovidena od kulturnoto bogatstvo vo Evropa, od ova malo par~e zemja.
15
ekonomskiot razvoj i socijalnata politika vo eU odat raka pod raka. razvienite pret prijatija ne se dovolni za da go garantiraat evropskiot kvalitet na `ivotot. za-toa, sosema e o~ekuvano {to evropskata unija obezbedi 743,29 milioni evra za perio-dot 2007-2013 za grantovi za vrabotuvawe i socijalna solidarnost na zaednicata. Pro-gramata se sostoi od pet dela: 1) Vrabotuvawe (144,6 milioni evra), za poddr{ka na sproveduvaweto na evropskata strategija za vrabotuvawe; 2) Socijalna vklu~enost i za{tita (192 milion evra), za primena na otvoreniot metod za koordinacija vo oblasta na socijalnata za{tita i za vklu~uvawe; 3) Podobruvawe na rabotni uslovi (69 mi-lioni evra), za podobruvawe na rabotnite uslovi i bezbednosta na rabotnoto mesto; 4) Antidiskriminacija i razli~nost (159 milioni evra), za efektivno sproveduvawe na principot na antidiskriminacija vrz osnova na rasa, etni~ko poteklo, veroispoved ili ubeduvawe, invaliditet, vozrast ili seksualna orientacija, vo soglasnost so pri-dobivkite od razli~nosta, i 5) Rodova ramnopravnost (55 milioni evra), za promocija i diseminacija na vrednostite i praktikite {to doveduvaat do rodova ednakvost i za podobro razbi rawe na pra{awata povrzani so rodovata ednakvost, vklu~uvaj}i gi i di-rektnata i indi rekt nata diskriminacija, kako i razvojot na kapacitetite na akterite za efektivno pro movirawe na rodovata ednakvost. So drugi zborovi, eU }e finansira analizi, studii, istra`uvawa, anketi, evaluacii, }e izgotvuva vodi~i, prira~nici i
izve{tai i }e razviva zaedni~ki metodologii i in-dikatori, }e ja podignuva svesta i }e gi {iri infor-maciite, preku organizirawe konferencii, medi-umski kampawi, nastani, seminari za obuka, i }e gi poddr`uva glavnite akteri vo ovaa oblast.
ovaa programa mo`at da ja koristat lokalnite vlasti, federaciite, sindikatite, administracii-te, dr`avite, agenciite, komorite, malite i sred-nite pretprijatija, `enskite nevladini organi-za cii i site drugi nevladini organizacii koi se za nimavaat so socijalnite pra{awa.
Vo republika makedonija za ovaa programa e od-govorno ministerstvoto za trud i socijalna po-litika, koe se gri`i za promoviraweto na pro gra-ma ta i za obezbeduvaweto navremeni informacii za zasegnatite strani vo vrska so objavenite kon-kur si.
Primer za proekt od prvata komponenta, koja osobeno ja zasega Republika Makedonija, e proektot „Paso{ na pretprijatie”, finansiran od januari 2002 do ju ni 2005 godina za namaluvawe na nevrabotenosta me |u mladite, preku samovrabotuvawe vo Isto~na Ger manija. Imeno, motiviranite, posvetenite i ino-va tivnite mladi lu|e imaa mo`nost da zapo~nat svoj biz nis blagodarenie na poddr{kata {to se sostoi od 4 fazi: opredeluvawe na profilot, planirawe, za po~nuvawe so rabota, konsolidacija i rast. Vo se-ko ja faza, mladite imaa pristap do niza uslugi: so-ve tuvawe, obuka, kvalifikacija, mentorstvo, pristap do mikrokrediti za po~etok na biznis od posebno krei ran fond (na primer, za kredit do 5.000 evra, rok ot na otplata e 4 godini, a kamatata 4 procenti, bez `iranti). Se pravi t.n. „paso{ na pretprijatieto” za sledewe na napredokot na pretpriema~ot, koj bil pri faten od bankite vo Berlin, kako instrument za ocenuvawe na kreditosposobnosta na mladite pret-pri ema~i pri baraweto novi krediti.
mk@eu://programi na zaednicata/PROGRES (2007-2013)
PROGRES (2007-2013)
16
informaciite se objavuvaat na slednava veb-stranica: http://www.mtsp.gov.mk/?ItemID=0EF7EC2C34400145A3E672CBF568E242.
za sekoja od pette oblasti koi gi finansira Programata, ministerstvoto nazna~i po dve kontakt lica. Podolu se nivnite kontakt informacii:
PROGRESS nacionalni kontakt to~ki
Aleksandra SlavkoskaTel. + 389 2 3106 [email protected]
Ankica IvanovskaTel. + 389 2 3106 [email protected]
OBLAST Kontakt lice vo MTSP Kontakt lice vo MTSP
Vrabotuvawe
Mirjanka Aleksevska tel: (2) 3106 654: 075 306 [email protected]
goran Veleski tel: (2) 3106 [email protected]
Socijalna vklu~enost i za{tita
Irena Risteskatel: (2) 3106 [email protected]
Du{an Tom{i} tel: (2) 3106 [email protected]
Podobruvawe na rabotnite uslovi
Olivera Peneva tel: (2) 3106 [email protected]
Agim [akiri tel: (2) 3116 [email protected]
Antidiskri-minacija i razli~nost
Elena grozdanovatel: (2) 3106 [email protected]
Merdita Saliutel: (2) 3106 [email protected]
Rodova ramnopravnost
Elena grozdanovatel: (2) 3106 [email protected]
Merdita Saliutel: (2) 3106 [email protected]
17
ovaa programa im posvetuva osobeno vnimanie na aktivnostite koi{to imaat za cel da razvijat pobliski vrski me|u gra|anite na evropa. So cel da im ponudi na gra|anite mo`nost za interakcija, evropskata unija obezbedi 215 milioni evra. gra|anite mora da u~estvuvaat vo konstruiraweto na evropa, vo oblikuvaweto na evropskiot ident-itet vrz osnova na zaedni~kite vrednosti, istorija i kultura, vo neguvaweto na ~uvstvoto za pripadnost, vo zajaknuvaweto na zaemnoto razbirawe me|u evropskite gra|ani preku po~ituvawe i slavewe na kulturnata raznovidnost i na interkulturni-ot dijalog i vo ovozmo`uvaweto balansirana integracija vo programata na gra|anite i na organizaciite na gra|anskoto op{testvo od site dr`avi-u~esni~ki. Programata e podelena na 4 akcii:
akcija 1 – Aktivni gra|ani za Evropa (go poddr`uva zbratimuvaweto na gradovite, kako i lokalnite proekti na gra|anite, i nudi merki za poddr{ka);
akcija 2 – Aktivno gra|ansko op{test vo vo Evropa (obezbeduva struk-tur na poddr{ka za evropskite tink-tenk organizacii {to se zanimavaat so istra`uvawe na evropskata javna po-litika, poddr{ka za evropskite orga-ni zacii na gra|anskoto op{testvo i za proektite inicirani od organizacii te na gra|anskoto op{testvo;
akcija 3 – Zaedno za Evropa (finansi-ra nastani so golema vidlivost, studii i izgotvuva alatki za informacii i za di-se minacija), i
akcija 4 – Evropski aktiven pomen (gi ~uva glavnite lokacii i arhivi po vr zani so deportacijata i pomenot na `rt vite od fa{izmot i stalinizmot).
So pomo{ na ovaa programa, gra |a ni te na republika makedonija mo`at da patu-vaat vo evropskite gradovi sli~ ni na onie vo koi `iveat i da gi raz menuvaat svoite kulturni, istori ski i tradicionalni vrednosti. od lo kal nite vlasti vo zbra-
mk@eu://programi na zaednicata/EVROPA ZA GRA\ANITE (2007-2013)
EVROPA ZA GRA\ANITE (2007-2013)
Op{tina Bitola bi mo`ela da bide primer za is-klu ~itelno korisno sproveduvawe na ovaa programa. Op{ tina Bitola e zbratimena so pove}e op{tini vo svetot, a pogolemiot del od niv se nao|aat vo Ev ro pa i imaat pravo da u~estvuvaat vo programata „Ev ro pa za gra|anite”. Od evropskite op{tini, Bitola e zbratimena so Epinal (Francija), Bursa (Turcija), Ve li ko Trnovo i Pleven (Bugarija), Treleborg ([vedska), Kraw (Slo ve ni-ja), Po`arevac (Srbija) i Stari Grad (Bel grad, Srbija), Kajzerslautern (Germanija), Iner{tad (Vie na, Avstrija) i Herceg Novi (Crna Gora). Site ovie op{tini imaat nekakvo iskustvo vo vrska so podobruvaweto na `ivotot na svoite gra|ani, koe {to mo`at da go razmenat. A bi-dej }i gradovite se zbra timeni, i nivnite `iteli bi mo ̀ ele da razvijat po bliski odnosi, da se dru`at i da gi zacvrstuvaat me|usebnite relacii. Sega seto toa e vozmo`no preku EU-programata „Evropa za gra|anite”.
Zgora na toa, site ovie op{tini (gradovi) se zbratimeni i so drugi op{tini vo Evropa. Evropskata unija sega go pot tiknuva i vmre`uvaweto na zbratimenite gradovi. So drugi zborovi, EU finansiski }e gi poddr`i site ini-ci jativi {to se prezemaat so cel zbratimenite op{tini da se soberat na edno mesto za da ja razvijat mre`ata koja {to natamu }e se koristi za idni inicijativi, na pri mer za zaedni~ko konkurirawe vo drugi programi na Za ednicata, kako {to e programa Kultura.
18
timenite evropski gradovi, op{tinite mo`at da nau~at kako da re{avaat najrazli~ni tematski pra{awa, a pritoa da im obezbedat edinstvena mo` nost na nivnite gra|ani da se dru`at i da nau~at pove}e edni za drugi. gra|anite od makedonija mo`at da or-ganiziraat nastani, proslavi i manifestacii zaedno so svoite evropski kolegi. ovaa programa nudi isklu~itelna mo`nost da se vidi evropa od prva raka, no i da se donese evropa vo makedonija, za da se promoviraat makedonskite vrednosti.
Primerot na op{tina Bitola bi izgledal vaka: Bitola e zbratimena so epinal, a epi nal e zbratimen so Kieri (italija), glembo (Belgija), Loboro (obedinetoto Kral-stvo) i so [vabi{hol (germanija). Podolu na slikata se izvadeni samo zbratimenite op{ tini na Veliko trnovo, Pleven i na Bursa. Pretpostavkata e deka site drugi op {-ti ni imaat barem po ~etiri zbratimeni op{tini od evropa, taka {to brojot stanuva na vistina golem.
republika makedonija u~estvu-va vo ovaa programa od mart 2009 godina koga go potpi{a memo ran -dumot za razbirawe. iako u~estvo-to vo ovaa programa be{e pred-videno za prvata polovina na 2008 godina, za `al, poradi predvreme-nite izbori, toa se slu~i sega. za ovaa programa e zadol`eno minis-terstvoto za obrazovanie i nauka, koe e odgovorno za promoviraweto na programata i za navremeno in-formirawe na zasegnatite strani za objavenite konkursi.
Vo 2009 i 2010 godina u~est vo-to na makedonija e ograni~eno (vo od redeni akcii); celosno u~estvo }e se ostvaruva od 2011 godina. in for maciite se objavuvaat na veb-stra nicata: www.mon.gov.mk. Kontakt licata zadol`eni za pro-gramata se:
1. Suzana-Xamtoska [email protected]@hotmail.comtel.: 076 485 042
2. Katerina [email protected].: 076 446 186
19
dali vi se potrebni finansiski sredstva za osnovawe ili za pro{iruvawe na va-{e to pretprijatie? dali ste mlad ~ovek koj saka da zapo~ne svoj biznis, no vi treba fi nansiska i stru~na pomo{ za da razviete pretpriema~ki duh, ve{tini i kultura?
Va{iot proizvod mora da bide standardiziran, no vie ne znaete kako da go storite toa i kolku }e ve ~ini seto toa. ]e vi pomogne li uspe{noto iskustvo na nekoja evrop-ska firma koja go pominala toj proces? dali imate ideja za biznis so visok potenci-jal za rast, koj bara mnogu investicii? Bi sakale li finansiska pomo{ za razvojni i inovativni aktivnosti? imate ideja za investicija vo obnovlivi izvori na energija i edinstvenoto {to vi nedostiga se pari za da zapo~nete so podgotovkite. Sakate da zapo~nete so eksploatacija na solarna energija, no va{ata banka ima problem so vi-sokiot rizik na va{ata ideja. Kako banka, sakate da ja zgolemite ponudata na krediti za mSP, no procedurite za procenka na kreditosposobnosta na pretprijatijata vi se premnogu skapi. Vi treba li pomo{ za da napravite pobrzi, poevtini i polesni pro-ceduri? Va{ata op{tina saka da ja podobri energetskata efikasnost, no i trebaat pari za voveduvawe novi i podobri tehnologii za energetska efikasnost i za diverzi-fikacija, kako i za obnovlivi izvori na energija?
Kade so site ovie pra{awa?
eU dava finansiska poddr{ka preku Programata za konkurentnost i inovacii, koja vre di 3,62 milijardi evra za periodot 2007-2013. Pretprijatijata, istra`uva~kite cent ri, sindikatite, asocijaciite, agenciite, komorite, korporaciite, bankite, in-vesticionite fondovi i u{te mnogu drugi vo makedonija mo`at da gi koristat ovie povolnosti, i toa vo forma na grantoVi. ajde da sozdademe novi pretprijatija, da go podobrime izvozot, da gi zgolemime investiciite, da otvorime novi rabotni mesta i da go poddr`ime proizvodstvoto za dobroto na makedonija, no i na evropskata unija.
ovaa programa se sostoi od tri dela, i toa: 1) Programata za pretpriema{tvo i ino vacii; 2) Programata za poddr{ka na politikata za informati~ka komunikaciska tehnologija (iKt), i 3) Programata inteligentna energija evropa.
Programata za pretpriema{tvo i inovacii vredi 2,17 milijardi evra (430 milioni evra eko-inovacii) i obezbeduva pristap na malite i na srednite pretprijatija (mSP) do finansiski sredstva i investicii vo inovacii, preku zgolemuvawe na obemot na ka-pitalot (garancii za zaem i sredstva), sozdavawe sredina koja{to e povolna za sorabot-ka me|u mSP (osobeno prekugrani~nite) i obezbeduvawe delovni uslugi za poddr{ka na mSP. ovie programi, isto taka, poddr`uvaat inovacii, i toa preku partnerstva
mk@eu://programi na zaednicata/RAMKOVNA PROGRAMA ZA KONKURENTNOST I INOVACII
RAMKOVNA PROGRAMA ZA KONKURENTNOST I INOVACII (2007-2013)
20
(javno-privatno, sektori, klas-teri, transfer na tehnologija, znaewe, novi uslugi), eko-ino-vacii preku poddr{ka za preze-mawe ekolo{ki tehnologii, povr-zuvawe za razvoj na eko-uslugite i promocija na eko-inovaciite, promocija na noviot integriran pristap kon upravuvaweto so `ivotnata sredinata i proiz-vodstvo na ekolo{ki proizvodi. Sevo ova se pravi za da se namali zagaduvaweto i optimalno da se iskoristat resursite.
Uslovite za u~estvo na repub-lika makedonija vo ovaa programa se ispolneti u{te vo 2007 godina. za ovaa programa e odgovorno ministerstvoto za ekonomija. makedonija u~estvuva samo vo prvata pot-programa, Programata za pretpriema{tvo i inovacii; u~estvoto vo vtorata i tretata potprograma se o~ekuva vo tekot na 2010 godina. za ovaa programa e odgovorno min-isterstvoto za ekonomija i evropskiot informativen i inovativen centar (eiicm). Podolu se kontakt informaciite:
Ministerstvo za ekonomijawww.economy.gov.mkNacionalen koordinatorArdiana Abazi-Ramadani tel: (2) 3093 453 [email protected]
EIICM – partner na Enterprise Europe Network www.eiicm.com.mk Proekten menaxer doc. d-r Viktor Stojmanovski tel: (2) 3293 200 [email protected]
^lenki na EIICM konzorciumot:
Univerzitet Sv. Kiril i Metodij www.ukim.edu.mkKontakt lice: }e se nazna~i naskorotel.: (2) 3293 200Faks.: (2) 3293 [email protected]
Stopanska komora na Makedonijawww.mchamber.org.mk Kontak lice: Elena Milevska tel.: (2) 3244 023,Faks : (2) 3244 [email protected]
Agencija za poddr{ka na pretpriemni{tvo na RMwww.apprm.gov.mkKontak lice: Maja Tasevatel.: (2) 3120 132, Faks.: (2) 3135 [email protected]
Fondacija za menaxment i industrisko istra`uvawewww.mir.org.mkKontakt lice: gabriela Kostovska –Bogoevska tel.: (2) 3077 008Faks.: (2) 3092 [email protected]
Primer za toa e proektot za dobivawe energija preku anaerobna digestija na ̀ ivotinski ostatoci. @ivotinskite ostatoci (pri kolewe na dobitok i prerabotka na meso) se opasnost za ̀ ivotnata sredina i se potencijalna opasnost za {irewe na zarazni bolesti {tetni po `ivotinskiot fond i za lu|eto. Nivnoto nekontrolirano frlawe otvora mo`nosti za {irewe na bolesti preku javnata kanalizacija. So izgradba na postrojka za biogas, vo koja preku proces na anaerobna digestija }e se vr{i osloboduvawe od `ivotinskite ostatoci, }e se proizveduva energija, }e se spre~i frlaweto na ostatocite od `ivotni pri kolewe i istite efikasno }e se tretiraat. Na toj na~in }e se namalat tro{ocite za deponirawe i uni{tuvawe na otpadot i toj }e se transformira vo biogas, elektri~na energija i vo ve{ta~ko |ubre.
21
mo`ebi republika makedonija ne mo`e da se pofali so silna i mo}na ekonomija, no sigurno imame prostor da bideme zadovolni so ona {to ni go podarila prirodata. imeno, vo evropa postojat vkupno devet t.n. predelski tipovi (pejza`i), a vo makedoni-ja se zastapeni site devet. najgolemite mesojadci vo evropa `iveat vo makedonija (me~ka, ris, volk itn.). isto taka, makedonija se smeta za t.n. „`e{ka to~ka”, odnosno taa e najzapadnata, najisto~nata, najsevernata i najju`nata to~ka na nao|awe na golem broj rastenija. re~isi site ptici grablivki od evropskata direktiva za za{tita na divite ptici mo`at da se sretnat vo makedonija. toa e ona {to makedonija i go nosi na evropskata unija!
Programa LIFE+ finansira aktivnosti vo oblasta na ̀ ivotnata sredina, poddr`uva pro ekti za za~uvuvawe na prirodata, za informirawe i za komunikacii so javnosta vo vrs ka so `ivotnata sredina i finansira aktivnosti {to proizleguvaat od [estiot eko lo{ki akcionen plan na evropskata zaednica. Vkupniot buxet na programata za pe-
riod ot 2007-2013 iznesuva nad 2 milijardi evra. ovaa programa ima tri komponenti: 1) Priroda i biolo{ka raznovidnost; 2) ekolo{ka po litika i vladeewe, i 3) informacii i komuni ka cii.
Priroda i biolo{ka raznovidnost
ovaa komponenta od programata finansira proekti za za{tita na prirodata i na biolo{kata raznovidnost, pridonesuva za sproveduvawe na direktivite za divite ptici i divite vidovi i za nivnite `iveali{ta i pretstavuva najdobra prak tika vo premostuvaweto na istra`uvawata za prakti~nata primena na politikata. ovie pro ekti se dolgoro~no odr`livi investicii vo pod ra~jeto na natUra 2000, pri {to e dozvole-no duri i kupuvawe zemji{te zaradi za~uvuvawe na `iveali{tata predvideni so direktivite, a makedonija ima mnogu takvi. evropskata unija pri donesuva i za za~uvuvawe na biolo{kata raz-no vidnost, so toa {to finansira proekti so koi se namaluvaat zagubite na biolo{kata raznovid-nost, koi se inovacija bidej}i se razlikuvaat od
mk@eu://programi na zaednicata/@IVOT PLUS (LIFE +)
@IVOT PLUS (LIFE +)
Uspe{na makedonska prikazna za iskoristuvaweto na sredstvata od ovaa programa mo`e da bide Lu ko vo Pole. Smesteno na severoisto~nite padini na Korab, vo delot zad [ar Planina, Lukovo Pole e karst no pole koe {to kako prirodno `iveali{te e prio ritetno za Ev ropskata unija. Vo delot kaj Lukovo Po le se nao|aat `i veali{ta na me~ki, risovi, divi ko zi i golem broj drugi divi vidovi `ivotni, dodeka od aspekt na ras-te nijata, osobeno e va`na blizinata na kawonot na Axi na Reka i najju`nioto `iveali{te na norve{kata smr ~a.
Vo prvata faza bi se napravilo istra`uvawe, a vo vto rata faza bi se obezbedile sredstva za podobra za{ tita na biolo{kata raznovidnost i za kreirawe po dobra politika za za{tita na prirodata vo ramkite na podra~jeto. Kone~no, nacionalniot park bi mo`el da dobie i sredstva za promocija na izobilnite pri-rodni bogatstva i za za{tita na prirodata i na tu-ris ti~kite i nau~no-istra`uva~kite potencijali. Na toj na~in bi se re{ila celokupnata struktura za posetitelite - centar za posetiteli, film za vi dovite koi se zastapeni na ova podra~je, film za aktivnostite {to se prezemaat za za{tita, veb ap li ka cija i sli~no.
22
aktivnostite predvideni vo direktivite za divite ptici, divite vidovi i nivnite `iveali{ta.
Ekolo{ka politika i vladeewe
ovaa komponenta od programata gi poddr`uva implementacijata, dopolnuvaweto i razvojot na ekolo{kata politika i zakonodavstvoto na Unijata, gi poddr`uva proek-tite so koi polesno }e se premosti jazot me|u istra`uvaweto i razvojot i }e se pro-moviraat inovativni re{enija so pogolema vklu~enost na javnosta. Programata fin-ansira aktivnosti vo oblastite: klimatski promeni, voda, vozduh, po~va, urbana `ivo-tna sredina, bu~ava, hemikalii, zdravje i `ivotna sredina, otpad i prirodni resursi, {umi, inovacii i strategiski pristap.
Informacii i komunikacii
celta na ovaa programa e komunikacija i podigawe na javnata svest za `ivotnata sredina, za spre~uvaweto na {umskite po`ari i finansirawe obuka za po`arnikari i za ~uvari od {umski po`ari. Preku proektite se promoviraat evropskite vrednosti, i toa naj~esto vo forma na konferencii i izlo`bi, dizajn, podgotovka i pe~atewe bro{uri, posteri i flaeri; promotivni kampawi; filmovi i drugi audio-vizuelni ma-terijali; veb aplikacii i forumi.
23
dr`avite-~lenki sami odlu~uvaat za sopstvenite obrazovni sistemi, bidej}i obrazo-vanieto e edna od „po~uvstvitelnite” oblasti. Sepak, evropskata komisija, vo uloga na poddr`uva~ i promotor na obrazovanieto, im pomaga na dr`avite-~lenki da gi ispolnat prethodno definiranite zada~i so pomo{ na programata Do`ivotno u~ewe. Spored rabot-nata programa za obrazovanie, do 2010 godina treba da se realiziraat slednive zada~i: da ne se zgolemi prose~niot broj u~enici (10%) koi porano go napu{taat u~ili{teto; brojot na u~enicite koi zavr{ile matematika, nauka i tehnologija da se zgolemi za 15%, i da se namali rodovata razlika kaj ovie predmeti; 85% od 22-godi{nicite treba da imaat zavr{eno sredno obrazovanie; brojot na 15-godi{nicite koi postignuvaat lo{i rezultati vo ~itaweto, matematikata i vo naukata treba da se prepolovi, i da se postigne porast od 12,5% vo pogled na prose~noto u~estvo na vrabotenite vo obrazovanieto za vozrasni.
mototo na programata Do`ivotno u~ewe e „nikoga{ ne e docna za u~ewe”. glavna cel na ovaa programa e da pridonese za razvoj na evropskata unija vo napredno op{testvo {to se temeli na znaewe, so odr`liv ekonomski razvoj i so pogolema socijalna kohezija. Programata ima buxet od okolu 7 milijardi evra i go opfa}a periodot 2007–2013, a e podelena na ~etiri potprogrami, edna transverzalna programa i Programata @an Mone.
1. Jan Amos Komenski (1592-1670) ~e{ki u~itel, na u~ nik, edu kator i pisatel. Bil pro te-stantski biskup i ja napi{al knigata Didactica Magna. Sta nal poznat kako „u~itel na na ciite” i se smeta za tatko na modernoto obrazovanie. ne slu ~aj no, ovaa potprograma go nosi negovoto
ime. celna grupa na ovaa potprograma se predu~ili{noto i u~ili{noto obra-zovanie, sè do vi{oto sredno obrazovanie, kako i instituciite koi nudat takvo obra-
mk@eu://programi na zaednicata/DO@IVOTNO U^EWE 2007-2013
DO@IVOTNO U^EWE 2007-2013
razvoj na model na profesionalna orientacija. Proektot ima{e za cel da razvie model na stru~na orientacija i sistem za naso~uvawe na u~enicite vo kontekst na potrebite na pazarot na trudot. Se izgotvi kompleksen internet-sis tem za izbor na kariera na nivo na region, so po mo{ na partnerite od Irska i od Ungarija, koj de nes e nacionalen. Modelot na profesionalna orientacija gi zede predvid potrebite na pazarot na trudot, a se sprovede i soodvetna stru~na obu ka. Vo takvi uslovi, mladite i povozrasnite mo`ea da donesat konkretni odluki za nivnata kariera. Za poefikasna sorabotka me|u sovetnicite, re gio-nalnite vlasti i organizaciite koi u~estvuvaa vo proektot, neophodno be{e tie da bidat do pol-ni telno obu~eni. Centrite za vrabotuvawe go sprovedoa proektot vo 8 regionalni centri i vo 11 institucii-doma}ini vo Irska. Sovetnicite za profesionalna orientacija i vlastite od ob-las ta (18) pominaa niz jazi~na, profesionalna i kulturna podgotovka i zaminaa na dvonedelna stu diska poseta vo Irska. Po studiskata poseta, cen tarot za vrabotuvawe, zaedno so partnerskite or ganizacii, izgotvi kompleksen regionalen mo del za profesionalna orientacija, staven na in ter net na www.epalya.hu i toj stana nacionalen vo april 2005 godina
24
zovanie. ce li te na programata se:
l do krajot na proektot treba da bidat vklu~eni najmalku 3 milioni u~enici, vo zaedni~ki obrazovni aktivnosti
l razvoj na znaewe za raz li~-no sta na evropskite kulturi me |u mladite lu|e i edukato-ri te, i
l Pomo{ na mladite lu|e za da steknat ve{tini za li~en raz-voj, za idno vrabotuvawe i za ak-tivno evropsko dr`avjanstvo.
2. Leonardo da Vin~i (1452 – 1519) italijanski matemati~ar, nau~nik, in`ener, inovator, skulp tor, arhitekt, botani~ar, slikar, muzi~ar i pisatel. toj e naj ~esto opi{an kako arhetip na renesansniot ~ovek. Se smeta za eden od najgolemite slikari na site vremiwa i za ~ovek so najmnogu talenti. i ovde ne e slu~ajno {to programata na meneta za nastavnite potrebi na stru~ no to obrazovanie, bez vi{oto stru~no ob razovanie, go nosi tokmu imeto na Leo-nardo da Vin~i. celite na programata se:
l do krajot na programata brojot na rabotnite mesta za praktika vo firmite treba da se zgolemi do 80.000 godi{no;
l obezbeduvawe i koristewe na znaeweto, ve{tinite i kvalifikaciite za li~en razvoj;
l Podobruvawe na kvalitetot i inovacii vo stru~noto obrazovanie, i
l mobilnost na lu|eto.
3. Erazmus Roterdamski (1466 – 1536) holandski renesansen humanist i teolog na katoli~kata crkva. Patuval vo najgolemite centri na znaewe vo toa vreme, kako {to bile Pariz i Kembrix. go ostavil svoeto bogatstvo na Univerzitetot vo Bazel i so toa stanal pioner na grantovite za mobilnost koi{to sega go nosat negovoto ime. Preku nea se obezbeduvaat grantovi za mo-bilnost na studentite/profesorite, za mre`i i za partnerstva vo visokoto
„evropa na pismeno” e proekt {to proizleguva od part-nerskite u~ili{ta na Komenski, koj ja na gla su va bogatata evropska istorija i nejzinite kul tur ni tradicii preku izu~uvawe na grafikata na jav ni te prostori vo nekolku evropski gradovi. Vo ovoj 3-godi{en proekt se vklu~ija ~etiri u~ili{ta za gra fi~ki dizajn. Pokraj razmenata na iskustvata, doj de i do razmena na mnogu kontakti so razli~ni ev rop ski institucii i do sozdavawe na pove} ejazi~na veb-stranica. Vo proektot se vklu~eni Amsterdam, Mad rid, Praga i Riga. Sekoja godina, grupa u~enici u~ea posebna tema. Prvata tema be{e „Gradovite na pismeno”. [to ka`uvaat gradovite? Se zabele`uvaa i se analiziraa informativnite grafiki, na~inite na koi se promovira identitetot, poetskite frazi itn. Sledna tema be{e „Predmeti i li~nosti na pis meno”. Za ovaa tema u~enicite gi zabele`uvaa mo bil nite predmeti vo gradovite, golemite i malite pred meti, kako {to se: brendovite, trgovskite mar ki, avtomobilite, javniot prevoz, mebelot itn. Is to taka, bea nabquduvani i `ivotnite vo gradovite, niv ni te imiwa, rasi i dr. I, kone~no, se nabquduvaa i lu |e to – nivnite imiwa, tetova`i, markite na oblekata {to
25
obrazovanie. ottuka proizleguvaat i celite na ovaa potprograma:
l od po~etokot na programata, vo akciite za mobilnost na studentite treba da bidat vklu~eni vkupno 3 milioni individualni u~esnici;
l Poddr{ka za realizacijata na evropskiot visokoobrazoven prostor,
l Pridones za visokoto obrazovanie i naprednoto stru~no obrazovanie kon inova-tivnosta.
4. Nikolaj Severin grundtvig (1783–1872) danski u~itel, pisatel, poet, filozof, istori~ar, sve{tenik i politi~ar. toj e ideolo{kiot tatko na na rodnata sredna {kola, no sonuval za osnovawe na golem
nordiski uni ver zitet. [kolata na `ivotot (narodnata sredna {kola) i [kolata za stras ta (Univerzitetot) bea dvata stolba na negovata programa. Veruval deka uni ver zi tetot treba da gi osposobi studentite za aktivno u~estvo vo op{testvoto i vo sekojdnevniot `ivot. zatoa, ovaa programa nudi grantovi za nastava i za u~e we, proekti vo obrazovanieto za vozrasni nameneti za obu~uva~ite i za onie koi u~at. celite na ovaa potprograma se:
l do 2013 godina treba da se poddr`i mobilnosta na 7.000 poedine~ni u~esnici vklu~eni vo obrazovanieto za vozrasni;
l da se podobrat znaeweto i ve{tinite na vozrasnoto naselenie.
l da se odgovori na obrazovnite predizvici na vozrasnoto naselenie vo evropa;
Pokraj ovie 4 potprogrami, programata Do ̀ ivot no u~ewe gi vklu~uva i t.n. transverzalni programi koi imaat za cel da go zgolemat kvali tetot i transparentnosta na obrazovnite sistemi i na sistemite za obuka vo dr`avite-~lenki i dr`avite-u~esni~ki vo programata i da obezbedat evropska sorabotka vo oblastite opfateni so dve ili pove} e programi.
U~ete stranski jazik zaedno so va{ite vnuci. Proektot gi iskoristi bliskite me|ugeneraciski odnosi na babite i dedovcite so nivnite vnuci, pri {to tie me|usebno se motiviraa da u~at jazici preku zaedni~ki aktivnosti. Osoben uspeh se zabele`a kaj povozrasnite, koi prethodno nikoga{ nemale mo`nost da u~at stranski jazik. Isto taka, se poka`a deka u~eweto stranski jazik mo`e da bide zabavno i da stori mnogu za nadminuvawe na stereotipot
ja no sat i nivnite fizi~ki pojavi. Poslednata faza od pro ek tot – Lokalni, globalni i zaedni~ki grafiki – be{e sin te za na rabotata zavr{ena vo prethodnite dve godini, vo si te ~etiri grada. Lokalnite identiteti se sporeduvaa so glo bal niot. Proektot mu ovozmo`i na sekoj grad da si go odredi sop stveniot lokalen identitet. Se notiraa vli-ja nijata me|u razli~nite gradovi, a preku komparativni stu dii i analizi na sobranite informacii, u~enicite bea vo mo`nost da najdat evropski grafi~ki identitet.
Evropskata dimenzija za nastavnicite i za u~enicite vo u~ili{tata be{e postojano prisutna. Ovoj dobrorazraboten proekt zna~itelno ja zgolemi svesta za globalizacijata i za kulturnata integracija na mladite vo Evropa. Materijalite, kako i iskustvata na u~enicite i na nastavnicite, mo`at da se najdat na veb-stranicata na proektot www.written-europe.org. Proektot e prezentiran na konferencii, vo muzei, asocijacii i institucii, a se organiziraa i nekolku izlo`bi.
26
Programata @an Mone e inicijativa na evropskata komisija za pottiknuvawe predavawa, istra`uvawa i pridones kon t.n. ev rop ski integrirani studii vo visokoobrazovnite institucii. Prog ramata vklu~uva: @an mone - mre`a na evropskite cent ri na izvonrednost (European Centres of Excellence) - uni ver zitetski institucii priznaeni od strana na evropskata ko mi sija za visokokvalitetno istra`uvawe i predavawa na tema „ev ropska integracija”. denes vo svetot rabotat 97 takvi cent ri. Komisijata gi poddr`uva i @an mone-katedrite i @an mo ne-studiskite moduli. niz svetot vo momentov ima 629 takvi ka tedri.
republika makedonija sè u{te ne u~estvuva vo programata Do ̀ i votno u~ewe. Uslov za u~estvo e formirawe na nacionalna agen cija za evropskite programi za obrazovanieto i za mo bil-nosta. toa e istata agencija koja{to be{e spomenata vo prog-
razvoj na pretpriema~ki ve{tini kaj mladite. Pol Brokman od lokalniot sovet na Sautempton ot patuva na ednonedelna studiska poseta na Mal ta. Celta na posetata be{e da nau~i kako se raz vi vaat pretpriema~ki ve{tini kaj mladite lu|e i da gi inspirira da zapo~nat sopstven biznis. Pro gramata vklu~uva{e poseti na lokalnite or ga -nizacii i u~ili{ta za da vidi kako se razviva pret priema{tvoto kaj mladite na Malta. Za vreme na ovaa ednonedelna poseta, Pol se zapozna so rabotata na inkubatorot „Kordin Business In cu ba tion Centre” i go poseti kolexot za umetnost i teh no logija na Malta (Malta College of Arts Science and Technology), za da vidi kako tie gi razvivaat in-teresite za pretpriema~ki potfati kaj nivnite stu denti. Isto taka, ja poseti i korporacijata za vra botuvawe i obuka na Malta (Malta's Employment and Training Corporation), kade {to funkcionira {e ma koja{to nudi pomo{ vo forma na znaewe i ve{ tini za nevrabotenite lica, za da mo`at da ot vorat sopstveni biznisi. Vo programata be{e vklu ~ena i poseta na Viktor Galea, pretsedatelot na Stopanskata komora na Malta. Pol izjavi: „Sred ba ta so ministerot be{e isklu~itelna i so nea se zaokru`i mojata poseta na Malta. Gospodin Ga lea be{e mnogu otvoren za diskusija i ima{e od li~ no izlagawe za mehanizmite za izgotvuvawe na politikite i za interakcija so zasegnatite stra ni. Toj neumorno odgovara{e na najrazli~ni pra {a wa, po~nuvaj}i od strategiskite pra{awa, pa sè do konkretnite aspekti na nastavnata prog ra ma”. Kako rezultat na studiskata poseta, Pol di-zaj nira{e programa za obuka na pretpriema~i za samovrabotuvawe za negovata organizacija vo Sautempton. Isto taka, idejata za biznis-in-ku bator ja iznese pred Op{tinskiot sovet na Saut emp ton. Iskustvoto na Pol be{e finansirano od Trans ver zal nata programa na EU za studiski poseti.
deka jazik mo`e da se u~i samo na mladi godini.
Vo mnogu evropski dr`avi, dodeka ro-ditelite se na rabota za decata se gri-`at babite i dedovcite. Takov e slu-~ajot vo Bugarija, Grcija, Italija i vo [panija. Od povozrasnite se o~e kuva da pomognat ne samo vo se koj dnevnite aktivnosti doma, tuku i pri pi{uvaweto na doma{nite za da ~i. Ova se smeta{e za mo`nost za mo tivirawe na povozrasnite da im se pridru`at na svoite vnuci dodeka u~at stranski jazik. Za da se nadmine nivnata nevolnost za povtorno u~ewe, part nerite razvija neformalni ak tiv nosti so koi go privlekoa nivnoto vni manie. Izmislija igri sli~ni na onie {to se koristat vo nastavata ko ga se raboti so pomali deca, a so koi se podobruvaat ve{tinite na me mo rirawe. Ovie igri bea zabavni i po mognaa da se sozdade relaksirana at mosfera vo u~ilnicata. Praveweto gre{ ki nikoga{ ne e prijatno za voz ras nite, taka {to akcentot se stavi na bazi~noto nivo na poznavawe na ja z ikot i na razvivaweto delumni ve{ tini za zboruvawe. Povozrasnite u`i vaa vo socijalnite aspekti na u~e weto vo neformalni klubovi so dru gite babi i dedovci i poka`aa go lem entuzijazam vo raznite jazi~ni nat prevari vo tim so nivnite vnuci. Re ~isi i da nema drug proekt za pro mo cija na jazicite za ovaa celna gru pa, taka {to ovoj proekt privle~e go lem interes i istiot e poso~uvan ka ko primer na mnogu nastani niz ce-la Evropa. Isto taka, proektot ima neverojatno visoka stapka na za-dr`uvawe na vklu~enite vozrasni li ca, taka {to mnogumina sega pla} a at za da odat na kurs i ponatamu da go izu~uvaat jazikot. Pove}e detali za ovoj proekt mo`e da se najdat na veb-stranicata na proektot: www.znanie-bg.org.
27
ra mata „mladite vo akcija”. ovaa agencija e formirana vo 2008 godina, no sè u{te ne e akreditirana od strana na eU za da ja iz vr{uva svojata funkcija. akreditacijata prvi~no be{e najavena za 2009 godina, potoa se odlo`i za 2010 a sega ve}e se zboruva za 2011 godina. dotoga{ makedonskite gra|ani }e mo`e da u~estvuvaat samo ograni~eno. informacii za povicite se objavuvaat na veb stranicata: www.na.org. mk. Podolu se informacii za odgovornite kontakt lica vo agencijata za do`ivotno u~ewe kako i za poodelnite sektorski programi.
Odgovorno lice za programata Do`ivotno u~ewe :Jovan [email protected] tel.: (2) 3103 737
Odgovorno lice za Komenius :Nikola Jauleski [email protected] tel.: (2) 3103 748
Odgovorno lice za Leonardo da Vin~i:Lulesa Iljazi [email protected].: (2) 3103 731
Odgovorno lice za Erazmus:Neda [email protected].: (2) 3103 742
Odgovorno lice za grundvig:Qupka Bakarxieva [email protected].: (2) 3109 045
So nade` deka republika makedonija {to poskoro }e se vklu ~i vo programata Do`ivotno u~ewe, makedonskiot centar za ev ropsko obrazovanie si zede za pravo da smisli makedonska pri kazna, preku koja }e se ilustriraat site pridobivki {to pro-gra m ata im gi nudi na gra|anite na ovaa dr`ava. Prikaznata e za sega izmislena, no taa mnogu lesno mo`e da stane realnost.
MAKEDONSKA PRIKAZNA
Semejstvoto Stojanovski e tipi~no makedonsko semejstvo. majkata Sto-janka raboti vo detska gradinka, tatkoto Stojan e univerzitetski profe-sor, nivnata }erka Stojna studira humanisti~ki studii na eden od uni-verzitetite vo makedonija, a nivniot sin Stole {totuku zavr{i sredno stru~no obrazovanie (ugostitelstvo) i sega gi razgleduva mo`nostite za otvorawe sopstven restoran koj } e nudi najrazli~ni specijaliteti na narodite koi `iveat vo evropskata unija.
Vo naselbata kade {to `ivee semejstvoto Stojanovski neodamna se vselija nekolku semejstva od Ungarija koi rabotat vo makedonski tele-komunikacii. toa se glavno mladi bra~ni dvojki so po dve mali deca na vozrast od 2 do 4 godini. gradinkata kade {to raboti Stojanka ne
28
e podgotvena da im gi ponudi svoite uslugi na ovie semejstva, bidej}i nikoj od per-sonalot ne ja poznava dobro ungarskata kultura i obi~aite, ni tu pak ima osnovni poznavawa od ungarskiot jazik, neophodni za da vospostavi ednostavna ko mu nikacija so decata. za sre} a, un garskite semejstva se dobro za poznaeni so mo`nostite {to gi nudi programata Do`ivotno u~e we i tie i pomognaa na uprava ta na gradinkata da vos-postavi kontakt so predu~ili{nite us ta novi od Ungarija. Sega Stojan ka u~i ungar ski (plateno od de l ot na programata namenet za u~ewe jazici), nejzinata direk tor ka or-ganizira zaedni~ki pro ekti so drugite ungarski gra dinki od mre`ata, pri {to ima re-dovna razmena na per so nalot zaradi podobruvawe na sora bot kata (plateno od delot na prog ramata COMENIUS), a makedo nija uspe{no se promovira vo Ungari ja.
Stojanka go prenesuva nejzinoto iskustvo na svojot soprug Stojan, koj - blagodarej} i na nejzinite ungarski vrski - uspea da vospostavi kontakti so nekolku univerziteti od Ungarija. Koristej}i grant za mobilnost od programata ERASMUS, Stojan nekolku meseci prestojuva{e vo eden od ungarskite univerziteti i iskustvoto ottamu go pre-nese na svojot univerzitet vo makedonija. Sega studentite od negoviot univerzitet pominuvaat po nekolku meseci na studii vo Ungarija, ungarskite studenti doa|aat vo makedonija, a tro{ocite za nivniot prestoj gi pokriva eU, vo forma na stipendii.
Pou~ena od iskustvoto na tatka si, }erkata Stojna e pri kraj so svoite dodiplom-ski studii, no ve}e aplicira za postdiplomski studii na Univerzitet koj e del od mre`ata ERASMUS vo germanija. nejzinite studii }e se odvivaat vo germanija, Finska i vo [panija, a pritoa }e pomine i na podgotvitelni kursevi po germanski, finski i {panski jazik. tro{ocite za nejzinoto studirawe }e gi pokrie eU.
Programata Do`ivotno u~ewe mu gi otvori vratite i na Stole. otvoraweto restoran se poka`a pokomplicirano otkolku {to o~ekuva{e. toj se soo~i so dva golemi problema: prvo, sfati deka ne znae re~isi ni{to za delovnoto rabotewe, marketingot i deka ne umee da napravi biznis plan, i vtoro, mu stana jasno deka evropskite kujni se mnogu raznovidni i deka, osven onie od popoznatite sosedni dr`avi, toj ne znae re~isi ni{to za toa kakva hrana jadat dancite, ircite, Latvijcite, Litvancite itn. Blagodarenie na programata GRUNDTVIG, Stole se zapi{a na kurs po delovno planirawe, finansiski menaxment i marketing vo eden od centrite za obrazovanie na vozrasni, a ungarskite vrski na negovite roditeli mu pomognaa da vospostavi kon-takt so Srednoto ugostitelsko u~ili{te vo Budimpe{ta, kade {to se izu~uva poseben predmet evropski kujni. Stole gi povrza dvete sredni u~ili{ta i sega u~ili{teto vo makedonija raboti na voveduvawe na predmetot evropski kujni, bidej}i nivnite ungar-ski kolegi se zalo`ija da im pomognat pri izgotvuvaweto na nastavnata programa, no i pri dokvalifikacijata na nastavni~kiot kadar vo makedonija. idnite generacii u~enici od makedonija }e mo`at da prestojuvaat na razmena vo Ungarija, a ungar-skite sredno{kolci }e mo`at da ja izu~uvaat makedonskata kujna ovde, vo makedonija. tro{ocite za ovie potfati }e bidat pokrieni od programata LEONARDO DA VINCI.
29
Strukturata na programata Do`ivotno u~ewe na eU izgleda vaka.
COMENIUS
grantovi za pretu~ili{no i u~ili{no obrazovanie se do vi{o sredno obrazovanie i za instituciite koi nudat takvo obrazovanie
Partnerstva (grantovi yza transnacionalni u~ili{ni partnerstva)
mre`i (2,843 mil./ ygodi{no) (grantovi za vmre`uvawe na obrazovnite ustanovi i organizacii vo multilateralni proekti)
mobilnost (24,793 mil./ ygodi{no) (kvalifikacija i dokvalifikacija na prosvetnite rabotnici, razmena na u~enici).
ERASMUS(370 milioni € god.)
grantovi za mobilnost na studentite/profesorite, za mre`i i za partnerstva vo visokoto obrazovanie
mobilnost (351,1 mil/ ygodi{no) (individualni grantovi za studenti/profesori)
multilateralni proekti y(10,842 milioni evra) (grantovi za proekti za razvoj, modernizacija i inovacija)
mre`i (7,6 mil./ ygodi{no) (grantovi za sozdavawe tematski mre`i za podobruvawe na kvalitetot na visokoto obrazovanie).
LEONARDO DA VINCI(215 milioni € god.)
grantovi za nastavnite potrebi na stru~noto obrazovanie bez vi{o stru~no obrazovanie
mobilnost (122 mil./ ygodi{no) (grantovi za transnacionalni proekti za mobilnost na licata, za profesionalna obuka i za obu~uva~i)
multilateralni yproekti (82,64 mil. evra) (grantovi za transnacionalni proekti za razvoj na inovacii i kvalitet na poleto na profesionalnata obuka)
mre`i (3,682 mil./ ygodi{no) (grantovi za transnacionalni tematski mre`i na evropski standardi).
GRUNDTVIG(38,54 milioni € god.)
grantovi za nastava i u~ewe, proekti vo obrazovanieto za vozrasni nameneti za obu~uva~i i za onie koi u~at
mobilnost (2,05 ymil./g) (grantovi za mobilnost za formalna i neformalna obuka i za nastaven kadar {to specijalizira obrazovanie za vozrasni)
multilateralni pro- yek ti 14 mil. (grantovi za proekti za razvoj, mo-der nizacija i inovacii vo ob ra zo va nie to za voz-ras ni)
mre`i (2,557 mil./g) y(grantovi za sozdavawe i realizacija na grundtvig mre`i vo obrazovanieto za vozrasni)
Partnerstva (19,32 ymil./g) (grantovi za sozdavawe partnerstva za u~ewe za vozrasni).
DO@IVOTNO U^EWE 2007-2013(6,970 milijardi €)
LLL - TRANSVERSAL PROGRAMMEEyy -LEARNING (8,5 mil. € godi{no) - grantovi za integracija na iKt vo sistemite za obrazovanie i za obuka vo evropaDISEMINACIJAyy (2,864 mil.€ god.) - grantovi za poddr{ka na proekti i studii koi imaat za cel diseminacija na rezultatite od programata Do`ivotno u~eweJAZICIyy (9,147 mil. € god.) - grantovi za podobruvawe na nastavata i u~eweto jazici (kvalitativno i kvantitativno)SORABOTKA I INOVACII NA NIVO NA JAVNA POLITIKAyy (6,239 m. € god) - studii i analizi povrzani so obrazovnite politiki i sistemi
JEAN MONNETPoddr{ka na akcii, evropski institucii i asocijacii koi dejstvuvaat na poleto na evropskite integracii.yy
30
Programi vo ramkite na finansiskata perspektiva 2007-2013
Porane{nite programi na Zaednicata Novite ramkovni programi 2007-2013 generalen direktoratSocrates: Comenius, Erasmus, Grundtvig, Lingua, eLearning LLL – Action programme in the field of
lifelong learning
Education Culture
Leonardo da VinciJean Monnet
Youth Youth in Action Ed./Cult
Culture 2000 Culture Ed./Cult
Media Plus Media 2007Support1. upstream of audiovisual productionSupport2. downstream of audiovisual productionPilot3. projects
Education CultureMedia Plus DevelopmentMedia Plus Distribution, PromotionMedia Plus Pilot ProjectsMedia Training
Active European Citizenship Programme Europe for CitizensActive1. citizens for EuropeActive2. civil society for EuropeTogether3. for Europe
Education Culture Town TwinningSupport to European projects for debates by NGOsProjects from associations and federations of European integration
Community incentive measures in the field of employment
PROGRESS – Programme for employment and Social Solidarity
Employment1. – Working conditionsSocial2. protection and social inclusionAnti3. -discrimination and diversityGender4. equality
Employment social affairs
Combating discriminationCombating social exclusionGender equality
Multiannual Programme for Enterprises (MAP)
CIP – Competitiveness and Innovation Framework Programme
Entrepreneurship and Innovation 1. ProgrammeICT Policy Support Programme2. Intelligent Energy–Europe Programme: 3. SAVE, ALTENER, STEER
Enterprise Industry Energy
FP6 Research and Innovation, Life-Environmente-TEN, Modinis, e-ContentIntelligent Energy Europe: SAVE, ALTENER, STEER
Daphne II Fundamental Rights and JusticeFight1. against violence, Drug prevention and InformationFundamental2. rights and citizenshipCivil3. Justice / Criminal Justice
Justice Freedom SecurityFundamental Rights
Judicial Cooperation in Civil MattersSupport to NGOs in 10 new Member States
European Refugee Fund Solidarity and Management of Migration Flow
European1. Refugee FundEuropean2. Fund for integration of 3-country nationalsExternal3. Border FundEuropean4. Return Fund
Justice Freedom SecurityINTI
ARGORETURN
31
Porane{nite programi na Zaednicata Novite ramkovni programi 2007-2013 generalen direktoratPreparatory Action in favour of victims of terrorist acts
Security and Safeguarding LibertiesPrevention1. , Preparedness & Consequence Management of TerrorismPrevention2. of and Fight against Crime
Justice Freedom Security
AGIS
LIFE III LIFE + LIFE1. Nature and BiodiversityLIFE2. Environment policy and governanceLIFE3. Information and Communication
EnvironmentLife NatureGeneral Mechanism for policy implementationAction programme European environmental NGOsProgramme for sustainable urban developmentForest focus
FP6 FP7 – CooperationHealth1. Food2. , Agriculture and BiotechnologyInformation3. and Communication TechnologiesNanosciences4. , Nanotechnologies, Materials, new production technologiesEnergy5. Environment6. (including climate change)Transport7. (including Aeronautics)Socio8. -economic sciences and humanitiesSecurity9. and space
FP7 – Ideas (Fundamental Research)
ResearchFood safety and health risksGenomics and biotechnology for healthInformation society technologiesNanotechnologies, materials, New production processesSustainable development, global change, ecosystems, aeronauticsCitizens and governanceAeronautics and space
Marie Curie Actions FP7 – PeopleInitial1. trainingLifelong2. trainingIndustry3. academiaScholarships4. for international research
Research
Research and Innovation FP7 – CapacitiesResearch1. potentialResearch2. for the benefit of SMEsRegions3. of knowledgeInfrastructures4. INCO5. Science6. in society
ResearchHorizontal research SMERegions of knowledgeResearch infrastructuresINCOScience and society
CIP-Katalogizacija vo publikacija
nacionalna i univerzitetska biblioteka“Sv. Kliment ohridski“, Skopje
341.171(4-672eU) “2007/13“(083.97)
Programi na zaednicata / - Skopje: Fondacija institut otvoreno op{testvo makedonija, 2009.-30 str., ilustr. : 20h20 sm..
ISBN 978-9989-185-93-9
a) evropska unija – Programi
COBISS.MK-ID 77744138
