št. 03, Maj 2012 1

št. 03 | maj 2012

Eko tržnica 05

V vrtcu Sončnica pri OŠ Veliki

Gaber res nikoli ni dolgčas

»Na krilih ljubezni« 09

S šolskim skladom do

novih igral za otroke

št. 03 | maj 2012

PRIDITE NA KRESOVANJE

GASILSKO TEKMOVANJE

ANTON FORTUNADOS KOLESARSKA AVANTURA

04 12 18 19

2

UREDNIŠTVO IN VSEBINSKA ZASNOVA

Boris Praznik, Borut Sever, Matej Štepec, Lucija

Marolt

FOTOGRAFIJE

Zasebni arhiv, Fotolia, Freedigitalphotos.net,

FOTO-N, DeviantART

NASLOVNICA

Arhiv Veliki Gaber,

Spomladansko urejanje cvetja v OŠ

OBLIKOVNA ZASNOVA

Studio Creadrom d.o.o.

www.studiocreadrom.com

TEHNIČNA IZVEDBA, TISK

Tiskarna Ozimek Tone Ozimek s.p.

NASLOV IN IZDAJATELJ

KS Veliki Gaber

Veliki Gaber 8213

Slovenija

E: ks.veliki.gaber@gmail.com

ELEKTROMEHANIKA SIMON LOŠDORFER S.P.

SILVIA TRKMAN S.P.

DonatorjiVsebina

03 Uvodna beseda

04 Krajevna skupnost Veliki Gaber

04 Dogajanje v občinskem svetu in aktivnosti v KS Veliki Gaber

04 Vabilo na kresovanje

05 Utrinki iz šole in vrtca

05 Eko tržnica

05 Čateške toplice

06 Pomladni dan z malimi umetniki v skupini Miške

06 Projekt Medimedo v našem vrtcu

07 Na gradu Bogenšperk

07 EKO šola Veliki Gaber

08 Iz srca v besede, iz besed v srece ...

08 Področno tekmovanje za Cankarjevo priznanje

09 »Na krilih ljubezni« za dober namen

10 Društva iz našega kraja se predstavljajo

10 Koncert ženskega pevskega zbora KUD dr. Petra Držaja

10 Zaključek zimske rekreacije ŠD Veliki Gaber

11 Kresovanje na Gombiščah

11 3. redni občni zbor konjeniškega društva Gombišče

12 Gasilsko tekomavnje uspešno za mlade gasilce PGD Veliki Gaber

12 Velikonočni oratorij v župniji Veliki Gaber

13 Aktualni projekti in aktivnosti Društva upokojencev VG

14 Kako smo preživljali čas od januarja do konca aprila v DU

18 Anton Fortuna: Z vztrajnostjo, potrpljenjem in veliko dobre volje …

19 Športna rubrika

19 DOS -EXTREME 2012 kolesarska avantura

22 Zabava ali / in novi rod rokometašic

23 Napovednik prireditev maj - september 2012

št. 03, Maj 2012 3

Spoštovane krajanke in krajani krajevne skupnosti Veliki Gaber!

Želja, da prva številka glasila Gabrov list ne bi bila tudi zadnja, je bila

dovolj velika. Razlogi, da je pred vami nova tretja številka glasila

Gabrov list pa so zadovoljstvo in vzpodbudne besede krajank in

krajanov ob prebiranju gabrovskih vrstic, zagnanost ustvarjalcev

glasila in še bi lahko našteval.

Kot že v prvih dveh številkah so tudi tokrat naše glasilo zapolnila društva in naše KS,

učiteljice iz osnovne šole Veliki Gaber, vzgojiteljice in pomočnice iz vrtca Sončnica

Veliki Gaber ter posamezniki iz naše krajevne skupnosti.

Pa kaj bi dolgovezil, prelistajte ga do konca in prepričan sem, da se bo tudi za vas

našlo nekaj, ki vas ne bo pustilo ravnodušne.

Predsednik sveta KS Veliki Gaber

Boris Praznik

UV

OD

NA

BE

SE

DA

4

Dogajanje v občinskem svetu in aktivnosti v KS Veliki Gaber

KS

VE

LIK

I GA

BE

R

Od januarske številke Gabrovega lista smo imeli v Občinskem

Svetu dve seji, in sicer 16. 2. 2012 in 04. 4. 2012. Rad bi obves-

til vse krajane, da si lahko na internetni strani Občine Treb-

nje www.trebnje.si ogledajo video posnetke preteklih sej

Občinskega sveta.

Na februarski seji so bili sprejeti doku-menti, ki se tičejo tudi Velikega Gabra in okolice:• Proračun Občine Trebnje za leto 2012, ki fi nancira tudi

KS Veliki Gaber, je naši KS namenil enak znesek kot preteklo

leto, in sicer 120.895 €.

• Investicijski programi: za pločnik Medvedjek–Mali Gaber

se namenja 40.000 € v letošnjem letu kot tudi v naslednjem

letu. Skoraj 85.000 € se namenja še za izgradnjo odcepov na

kanalizacijskem sistemu Veliki Gaber. Za vodovod Medved-

jek–Makote 103.350 € in za vodovod Stehanja vas 159.000 €.

• Odlok o sprejemu otrok v vrtce v Občini Trebnje. Po tem

novem odloku se bodo sprejemali otroci v vrtec v septem-

bru, ki bili prijavljeni na razpis za sprejem otrok v vrtce v

začetku meseca aprila.

Na aprilski seji pa so bili sprejeti:• Odlok o plakatiranju in obveščanju, ki ureja postavitve in

uporabo plakatnih mest v reklamne namene. Po novem bo

potrebno za trženje plakatnega prostora občini plačevati

koncesijo, in sicer koncesionarju, ki bo izbran na razpisu.

Društva in organi v okviru občine, kot so KS, ne bodo

plačevali koncesije.

• Pravilnik o subvencioniranju prevoza pitne vode bo

omogočil tistim, ki niso priklopljeni na javni vodovod, sub-

vencijo prevoza pitne vode v višini 40 % stroška prevoza.

Po tem pravilniku pa mora posameznik na Občini Trebnje

dobiti odločbo o upravičenosti subvencije.

• V aprilu smo imeli na Osnovni šoli Veliki Gaber delovni ses-

tanek, na katerem smo projektanti, vodstvo šole in zain-

teresirana javnost pripravili izhodišča za idejni projekt

obnove in rekonstrukcije kompleksa šole in vrtca. Nas-

tali idejni projekt bo služil kot izhodišče za pripravo OPN-

ja, ki je še kako potreben in bo omogočil širitev območja za

potrebe šole in vrtca ter za planiranje investicijskih stroškov

v naslednjih letih.

• V maju bo izšel Javni razpis za subvencioniranje pro-

gramov na področju kmetijstva v Občini Trebnje v letu

2012.

• Obnova cest in gradnja pločnikov v Velikem Gabru in

njegovi okolici pa se odvija prepočasi, česar se svetniki za-

vedamo, zato vztrajno priganjamo k hitrejšemu reševanju

postopkov urejanja dokumentacije, a je težko, ker v projek-

tih sodeluje tudi država s podajanjem soglasij.

Avtor: Občinski svetnik Mitja Jeras

Spoštovane krajanke in krajani!

Vrtec SONČNICA pri OŠ Veliki Gaber v sodelovanju

s KS Veliki Gaber in PGD Veliki Gaber organizira

KRESOVANJE v pozdrav sončnemu prazniku.

Program:• s pastirskimi igrami

• kulturnim programom

• in kresom

Vljudno vabljeni!

Vabilo na kresovanje

št. 03, Maj 2012 5

Čateške toplice

Eko tržnica

UT

RIN

KI

IZ Š

OLE

IN V

RTC

A

V sredo, 18. aprila 2012, smo se z otroki iz vrtca Sončnica odpel-

jali z avtobusom na tridnevno letovanje v Čateške toplice.

Letovanja so se udeležili otroci drugega starostnega obdob-

ja: iz skupine Zajčki štiri deklice, iz skupine Kužki pa štirinajst

deklic in dečkov. Spremljala nas je tudi pomočnica vzgojiteljice

Barbara Kotar.

Jutranje slovo od staršev je potekalo brez solz, saj je bilo

pričakovanje otrok po novih dogodivščinah močnejše. Vožnja

z avtobusom je bila za nekatere otroke dolga, predolga. Na

izvozu avtoceste za Čateške toplice se je vzdušje na avtobu-

su dvignilo na najvišjo točko. Slišalo se je še samo »Čateške,

Čateške ...«, vse do hotela Toplice, kjer smo tudi bivali. Sledila

je razdelitav po sobah in priprava na kopanje. Pri vstopu v Zim-

sko termalno riviero nas je pozdravil vodja kopališča in nam

namenil nekaj besed o bontonu na bazenih ter predstavil delo

reševalcev in redarjev.

Pri prvem vstopu v vodo so učiteljice preverile znanje in pogum

otrok v plavanju in jih razdelile v tri skupine. Vsaka učiteljica je

poskrbela za svojo skupino otrok, da so se seznanili z okolico

in upoštevanjem navodil, saj je naše letovanje temeljilo pred-

vsem na varnem uživanju v vodi. Po kosilu nas je v prostorih

recepcije čakal animator Vedran, ki nas je vodil do Indijanske

vasi. Pri vstopu v vas nas je pozdravil indijanski poglavar in nam

za vstopnico porisal obraz z raznimi barvnimi črtami. Predstav-

il nam je indijanske šotore, toteme in njihove pomene. Vas je

bila prazna, saj so Indijanci ravno odšli na lov in nabirat gobe.

Škrat Čatež pa Indijancem rad ponagaja, zato so nam pustili

težko nalogo. Poiskati je bilo potrebno vse sončne kroge in s

tem preprečiti sušo v indijanski vasi. Pretaknili smo vse trav-

ice, kamenčke ... Ker nam je uspelo najti vse, nas je poglavar

nagradil z indijanskimi lizikami. Poglavar nas je pospremil iz

vasi z indijanskim pozdravom. Popoldansko kopanje je bilo po

želji skupine, tako so raziskovali gusarsko ladjo, zaklad z zlat-

niki, preizkusili tobogane, se postavili v bran valovom ... Čas je

hitro tekel in v restavraciji nas je že čakala večerja. Po večerji je

sledilo druženje ob glasbi in plesu vseh otrok. Po vrnitvi v sobe

so se otroci preoblekli v pižame in si očistili zobe. Skupaj smo

prebrali pravljico za lahko noč. Naslednji dan smo večino časa

preživeli na kopanju in si večerni sprehod popestrili z ogledom

utripajočih barvnih luči.

V petek po zajtrku smo pospravili svoje stvari v kovčke in odšli

na kopanje. Po kosilu je sledila še podelitev priznanj in medalj.

Čakal nas je samo še povratek proti domu.

Zahvaliti se moramo učiteljem plavanja: Vidi Ceglar, Neži

Bregar in Jasmini Grebenc. Otroci so se ob njihovem vodenju

varno predajali vodnim užitkom in plavanju.

Hvala tudi staršem, ki ste se skupaj z otroki pogovorili in jih pri-

pravili na nove dogodivščine.

Avtor: Brigita Štefe, pomočnica vzgojiteljice

V vrtcu Sončnica pri OŠ Veliki Gaber res nikoli ni dolgčas. Tako

je bilo tudi v ponedeljek, 23. 4. 2012, zelo živahno. Naš vrtec

je eko vrtec, zato se veliko ukvarjamo z ekološkimi temami.

Vključeni smo v Eko projekt, v projekt Z igro do prvih turističnih

korakov in projekt Zdravje v vrtcu. Tokrat smo se otroci in vzgo-

jiteljice iz skupin Miške, Mucki, Zajčki in Kužki odločili priprav-

iti Eko tržnico. Dišalo je po vseh prostorih vrtca. Pri Miškah so

pripravljali mlečne napitke. V skupini Mucke je bil na obisku

kuhar in očka Lare, Borut Sever. Pripravili so tri vrste namazov,

in sicer skutin namaz s sadjem, skutin namaz z zelišči in skutin

namaz s čičeriko. Na domačem kruhu, ki so ga spekle članice

Aktiva kmečkih žena Sela pri Šumberku, so bili namazi še ve-

liko boljši. V skupini Zajčki smo pripravljali in zvijali skutine,

orehove in dolenjske štruklje. Pomagala nam je Fani Osvald,

kuharica in mamica Erike. V skupini Kužki pa so jedi pripravili

ob pomoči dveh prizadevnih članic Aktiva kmečkih žena Sela

pri Šumberku – gospa Branke in Cvetke. Kuhali so ajdove, koru-

zne in krompirjeve žgance ter zelje.

Otroci v vseh skupinah so pri pripravi hrane aktivno in z

veseljem sodelovali. Bili smo pravi kuharji in kuharice, oblečeni

v predpasnike. Ko je vsaka skupina pripravila svoje jedi, smo jih

odnesli v skupni prostor vrtca. Sline so se nam ob vseh dobro-

tah že pošteno cedile. Vsak izmed nas je dobil pribor in tako se

je pojedina lahko začela. Otroci so lahko poskusili jedi drugih

skupin, na pojedino pa smo povabili tudi učence prve triade.

Našemu povabilu so se z veseljem odzvali tudi strokovni delav-

ci vrtca in šole. Da so bile vse jedi zelo okusne, potrjuje tudi de-

jstvo, da na koncu ni ostalo prav ničesar. Za pomoč pri izvedbi

se zahvaljujemo sodelujočim staršem, Aktivu kmečkih žena

Sela pri Šumberku in tudi šolski kuhinji, ki nam je omogočila

uporabo njihovih prostorov za dokončno pripravo jedi. Po

končani pogostitvi smo se s polnimi želodčki in nasmejanimi

obrazi odpravili novim dogodivščinam naproti.

Avtor: Meta Nose

6

UT

RIN

KI

IZ Š

OLE

IN V

RTC

A

V letošnjem letu smo se odločili v skupini Miške, da pripravimo in povabimo starše

na popoldansko pomladno delavnico skupaj z našimi malčki, malimi umetniki, na pri-

jetno druženje. V meni se je porajalo vprašanje, kako zadovoljiti njihovim željam po

ustvarjanju.

V oddelku je v tem času potekal projekt EKO igrarije. Že pri širjenju pobude so otroci

predlagali, da bi imeli EKO dan. Idejo smo začeli realizirati. Obvestili smo starše in

določili EKO pomladni dan malih umetnikov. Dogovorili smo se tudi o dejavnostih po

kotičkih in pripravili potreben material.

Prišel je pričakovani dan. Nekateri otroci so bili že zelo v pričakovanju dejavnosti, os-

tali so nadobudno opazovali. Otroci so ob igranju na harmoniko peli, prepevali pom-

ladanske pesmice. Mali umetniki so skupaj s starši ustvarjali kokoške iz sena, košarice

iz vrvi in 3D piščančke iz krep papirja. Ob vseh aktivnostih, ki smo jih imeli, smo še

zaplesali vesele pesmice ob igranju na harmoniko.

Tako, mi smo imeli svoj dan malih umetnikov, svoj drugačen dan. Kaj pa vi?

Avtor : Barbara Matjaž

Medimedo je prostovoljen,

neprofi ten projekt, ki

deluje pod okriljem Društva

študentov medicine Slovenije (DŠMS)

in Društva študentov medicine

Maribor (DŠMM), kjer študentje

medicine mlajšim otrokom predstavijo

delo zdravnika na prijazen način, in sicer

tako, da zbolijo njihove igrače, ki jih nato

skupaj pozdravijo. Otrokom se tako ni

Pomladni dan z malimi umetniki v skupini Miške

Projekt Medimedo v našem vrtcu

treba bati, da bi bili sami pregledani

in lahko sproščeno sodelujejo pri igri.

Ob tem je glavno vodilo projekta, da

se otroke aktivno vključi v sam pregled

bolne igrače. Vse lahko vprašajo, vsega

se lahko dotaknejo, poskusijo, kako

deluje stetoskop, merilec tlaka, kakšni

so osnovni pripomočki, ki jih pri delu

uporablja zdravnik ...

Študentje so v igralnici skupine Mucki

uredili čakalnico, kjer nas je pričakala

prijazna zdravnica, v garderobi našega

vrtca pa so postavili improviziran

zdravstveni dom za igračke otrok, ki so

jih otroci prinesli od doma. Kužki, volki,

muce, zajčki, tigri, dojenčki, medvedki –

za vse je bilo dovolj prijaznih zdravnikov,

ki so jih pregledali, jim povili tačke, jih

poslali na rentgen, jim predpisali zdravi-

la in se z otroki pogovorili o ustrezni

negi doma. Seveda niso manjkale tudi

štampiljke za otroke, baloni in majhna

zdrava presenečenja – vse to so otroci, ki

so obiskali zdravstveni dom Medimedo,

dobili v dar.

Upamo, da smo z izvedbo projekta pomagali kateremu otroku premagati strah pred belo haljo. Hvala vsem študentom medicine za poučno in prijetno dopoldne!Avtor: Tanja Novak

št. 03, Maj 2012 7

UT

RIN

KI

IZ Š

OLE

IN V

RTC

A

Na gradu Bogenšperk

EKO šola Veliki Gaber

3. aprila 2012 smo se otroci in vzgojiteljice skupin Zajčki in Kužki z

avtobusom po ovinkasti cesti odpeljali do gradu Bogenšperk.

Pred velikimi vrati, ki vodijo na grajsko dvorišče, nas je pričakal hlapec Jurij. Bil je sam

doma, saj se je grajska gospa Ana Maksimiljana verjetno potikala po gozdu skupaj s

škratom Čatežem in iskala skrite zaklade. Tako smo se preselili v čase izpred 300

let. Hlapec Jurij je pogumnim otrokom pokazal škratovo bivališče, ki je globoko v

podzemlju. Ko smo se vrnili nazaj na grajsko dvorišče, nas je z balkona pozdravila

Ana Maksimiljana, ki se je pravkar vrnila s potepanja. Skupaj z Jurijem sta nas popel-

jala po gradu. Spoznali smo grajska oblačila in izvedeli vse podrobnosti o življenju

in delu na gradu. Ogledali smo si grajsko pisarno, kjer je pisal Valvazor, lovsko sobo,

tiskarno, poročno dvorano … Ob koncu obiska smo se morali vsi vrniti nazaj v Veliki

Gaber, saj otroci žal niso imeli listin, s katerimi bi starši dovolili, da tisti pogumni la-

hko ostanejo na gradu vsaj nekaj let.

Za slovo od prijazne gospe in hlapca so otroci dobili čudežno mazilo za ljubezen in

posušene vijolice za izpolnitev skritih želja. Tako so se lažje poslovili in šli na avtobus,

ki jih je že čakal na postajališču.

Avtor: Zajčki in Kužki

Tudi v tem šolskem letu se trudimo biti »ekoface«. Uspešno se spopadamo z ločevanjem odpadkov. Po celi šoli smo razporedili koše za ločeno zbiranje odpadkov: papirja, organskih odpadkov, embalaže in ostalih odpadkov. Koše smo različno pobarvali, nanje pa tudi napisali, katere

vrste odpadke naj vsebujejo. Nekaj časa so se odpadki malo

mešali, vendar smo se sedaj že dobro privadili na dosledno

ločevanje. Ločujemo tudi odpadke od malice in kosila.

Svojo okolico pa želimo ohraniti čisto tudi pred tonerji in

kartušami, ki jih pridno zbiramo tudi s pomočjo staršev in de-

lovnih organizacij. Zbiramo tudi zamaške, s katerimi pomaga-

mo posameznikom za boljše življenje. Na začetku leta smo jih

zbirali za Borisa, nato za Simona in nazadnje za Urbana.

Letošnje jesensko zbiranje odpadnega papirja pa se za nas ni

najbolje končalo, ker so nam polovico papirja ukradli nepridi-

pravi. Vendar se bomo v maju potrudili še enkrat in poskušali

tudi s tem ohraniti zeleno Slovenijo, pridobljeni denar pa do-

bro izkoristiti.

Vsi učenci in učitelji smo se trudili za urejeno okolico šole. Pri

projektu Šolska vrtilnica so učenci prve triade urejali gredice

pred šolo, v podaljšanem bivanju pa so pridno brali in opravili

eko bralno značko.

Avtor: Mentorica Marta Sever

8

UT

RIN

KI

IZ Š

OLE

IN V

RTC

A

Priprave na nastope učencev in učiteljev so tekle kar nekaj časa

in se zlile v splet prijetnih točk – iz src avtorjev in nastopajočih

v srca poslušalcev. Ljubki so bili najmlajši, ki so verze iz različnih

Pavčkovih pesmi povezali v recital pod vodstvom mentorice

Justine Zupančič, nato pa zapeli še v otroškem zboru, ki ga

vodi zborovodkinja Manca Černe.

Učenci zadnjega triletja so predstavili zahtevnejše in daljše

pesmi in navdušili z dvema dramskima prizoroma o Krjavljevih

dogodivščinah. Sedmošolci so prikazali, kako je Krjavelj s

hudičem opravil (mentorica Olga Podpadec), devetošolci pa,

kako se je ženil (mentor Jani Strnad).

Na letošnji prireditvi so pokazali svoje sposobnosti tudi učitelji,

ki so predstavili Pavčkove pesmi in izvedli priredbo Vlada

Kreslina O, Vrba, ki jo je izvrstno zapel Primož Vasle. Glasbene

sposobnosti pa so prikazale še tri učenke s skladbami na

klavirju.

Na predvečer slovenskega kulturnega in državnega praznika – Prešernovega dne smo praznovali tudi

na naši šoli. Letošnjo prireditev smo posvetili največjemu poetu Prešernu, največjemu dolenjskemu

pripovedniku Josipu Jurčiču in pesniku dolenjske dežele Tonetu Pavčku. Od slednjega smo se poslovili

lani, od smrti pisca Desetega brata pa je lani minilo že 130 let.

Iz srca v besede, iz besed v srece ...

Področno tekmovanje za Cankarjevo priznanje

Program sta tudi tokrat uspešno povezovali osmošolki Ana

in Ajda. Zanimiva scena na odru pa je prišla izpod rok Vide

Ceglar.

Obiskovalcem smo razdelili tudi informativne zloženke, ki so jih

oblikovali učenci literarno-novinarskega krožka z mentorjem

Primožem Vasletom. Seveda so za to, da je prireditev uspela,

zaslužni še mnogi … Zahvaljujemo se vsem, ki so kakor koli

pripomogli, da so prišle besede od srca do srca. Hvala tudi

vsem, ki ste si vzeli čas in dodali kamenček v mozaik praznika

slovenske kulture. Posebna hvala pa gospodu župniku, ki je ob

tej priložnosti podaril šoli Jurčičev doprsni kip.

Da pa prireditev ne bi šla tako hitro v pozabo, je spet odlično

poskrbel gospod Miro Borštnar. Uživajte še ob njegovih

posnetkih!

Avtor: Olga Podpadec

V prejšnji številki smo pisali o množični udeležbi učencev, pridnih bralcev, na šolskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Najboljši učenci iz osmega in devetega razreda se lahko pomerijo še na področnem – regijskem tekmovanju.

Za naše območje je bilo letos organizirano v Novem mestu, in sicer na Ekonomski šoli. Udeležili so se ga trije učenci in se pomerili v 90-minutnem pisanju razlagalnega spisa na dani naslov in zahtevna dodatna navodila.

Osmošolka Urša Glavič je osvojila srebrno Cankarjevo

priznanje. Zaslužila si je tudi pohvalo in čestitke!

Avtor: Mentorica Olga Podpadec

Can

karj

eva

nag

raje

nka

Urš

a G

lavi

č

št. 03, Maj 2012 9

UT

RIN

KI

IZ Š

OLE

IN V

RTC

A

»Na krilih ljubezni« za dober namen

Upravni odbor Šolskega sklada OŠ Veliki Gaber sestavljajo trije predstavniki staršev,

predstavnica vrtca in trije predstavniki šole. Delo članov Upravnega odbora je prostovoljno. Mandat traja štiri leta. Izvoljeni člani na prvi konstitutivni seji izvolijo predsednika, ki je praviloma iz vrst staršev, in podpredsednika.

Pravila Šolskega sklada, zapisnike in ostale informacije dobite na spletni strani OŠ Veliki Gaber. Preko spletne strani in oglasne deske na stopnišču šole skušamo predstaviti naše dosedanje delo in načrte za bodočnost, tukaj vas tudi obveščamo o naših trenutnih aktivnostih. Dvakrat letno poteka velika zbiralna akcija odpadnega papirja, zato vas že sedaj naprošam, da ga varčujete

Šolski sklad OŠ Veliki Gaber je bil ustanovljen že daljnega leta 2007. Sklad zajema tako OŠ kot vrtec Sončnica. Namen sklada je s pomočjo donacij, sponzorskih sredstev, prispevkov staršev, z zbiralnimi akcijami odpadnega papirja in kartuš … zbrati sredstva za dvigovanje standarda v šoli in vrtcu. Z zbranim denarjem je bilo v preteklih letih kupljenih kar nekaj novosti. Če naštejem samo nekaj večjih investicij: leseni komplet za ravnotežje, gred, vrv, kolebnice in žoge, učilnica na prostem, plezalna stena …

za nas, prav tako zbiramo odpadne kartuše. Veseli smo, da se starši odzivate na naše prošnje, nam pomagate, nas opozarjate in predvsem, da nas podpirate. Če bomo imeli skupen cilj za skupen uspeh, bomo lahko delali velike korake.

Tako smo letos v okviru sklada pripravili v začetku maja dobrodelni koncert z naslovom Na krilih ljubezni. Veseli smo bili odziva sponzorjev in donatorjev, katerim se moram ob tej priliki še enkrat zahvalit. Uspelo nam je pridobiti veliko nastopajočih, ki so se odrekli svojemu honorarju v korist Šolskega sklada OŠ Veliki Gaber. Organizatorji koncerta Na krilih ljubezni smo zelo zadovoljni z obiskom in z zbranim denarjem (ok. 730 €) na sami prireditvi. Tudi v prihodnjih letih bo naša skrb namenjena aktivnostim za zbiranje sredstev (denarnih in materialnih) z namenom, da razveselimo naše najmlajše in seveda tudi naše šolarje.

Dragi starši, spoštovani

krajani, spremljajte naše

aktivnosti in v kolikor lahko,

nam prosim pomagajte.

Odzivajte se na naše akcije,

prireditve, bazarje, zbiralne

akcije …

Vsak zbran evro je skrbno

preračunan in namenjen zgolj in

samo našim nadobudnim malčkom.

Ob enem pa bi se rad zahvalil vsem, ki ste kakor koli že prispevali v Šolski sklad OŠ Veliki Gaber (tako s prispevki kot z nesebično pomočjo) in vsem članicam upravnega odbora Šolskega sklada.

Avtor: Borut Sever, predsednik Šolskega sklada

10

DR

UŠ

TV

A I

Z N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO

V soboto, 21. 4. 2012, je KUD dr. Petra Držaja organiziral sedaj že tradicionalni koncert, na katerem so se predstavile pevke ženskega pevskega zbora s svojim novim repertoarjem. Zapele so vse, od slovenskih ljudskih pesmi pa do popevk in dalmatinskih pesmi, tako da se je našlo kaj čisto za vsak glasbeni okus. Program so popestrili učenci Osnovne šole Veliki Gaber. Z dvema pesmima se je predstavil novoustanovljeni mladinski zbor, katerega je na klavirju spremljala Sara Ferlin. Oba zbora vodi nepogrešljiva Fani Anžlovar, ki vedno vloži ves svoj trud v to, da se ohranja kulturno dogajanje v Velikem Gabru.

Mentorica Justina Zupančič je pripravila dramsko igro Mojce Povzek z naslovom Zmešnjava v deželi pravljic, kjer so nam učenci 2. in 3. razreda pričarali, kako je, ko se junaki pravljic pomešajo in ustvarijo prav posebno pravljico, ki jo doživi deklica v svojih sanjah.

Učenke 6. razreda pa so pripravile kratek skeč, s katerim so nas popeljale v šolo in nam prikazale, da je glavna nadloga še vedno učenje.

Koncert ženskega pevskega zbora KUD dr. Petra Držaja

Ogledali smo si lahko tudi fi lm z naslovom Prav imaš, mama, ki ga je režirala osmošolka Ajda Predalič. S fi lmom je želela sporočiti, kako lepo je tu, kjer smo, tu, kjer živimo. Da bi bilo še lepše v družinah, pa lahko k temu pripomorejo tudi otroci s svojo pomočjo … Zaslugo za uspešno posnet fi lm pa gre seveda mentorici Justini Zupančič.

Še enkrat bi se radi zahvalili vsem nastopajočim, njihovim mentorjem in voditelju večera Mateju Mlakarju za ves trud, ki so ga vložili v izvedbo tega koncerta. Ob enem se zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem večera.

Zahvala pa gre seveda tudi nepogrešljivi publiki, ki nas podpira in se z veseljem udeležuje naših kulturnih večerov. Iskrena hvala vsem in se vidimo na naslednjem koncertu!

Avtor: KUD dr. Petra Držaja Veliki Gaber

Zaključek zimske rekreacije ŠD Veliki Gaber

Po končani sezoni zimske rekreacije v športni dvorani OŠ Ve-

liki Gaber sporočamo, da je sezona minila uspešno in aktivno.

Kot že prejšnja leta se je tudi to zimo v športni dvorani odvijala

zimske rekreacija – košarka, katere se je udeleževalo 12 članov

športnega društva, večinoma iz KS Veliki Gaber, nekaj pa tudi

izven meja naše krajevne skupnosti.

Rekreacije se udeležujejo mladi in malo manj mladi rekreativci,

ki skupaj delimo izkušnje in veselje ob igranju košarke. Rekre-

acija se je odvijala v prijateljsko borbenem vzdušju vsak četrtek

od 19.30 do 21. ure, izjemoma je odpadla v času šolskih počitnic

oziroma praznikov. Sedaj, ko se je zunaj otoplilo, se aktivnosti

selijo na prosto, se pa kljub temu že veselimo nove sezone in

novih doživetij.

Glede na to, da se zimska rekreacija odvija že četrto leto

zapored, si v prihodnje želimo, da bi se zimske rekreacije

udeleževalo večje število članov in tudi ostali prebivalci KS Ve-

liki Gaber, ki bi radi preživeli aktiven večer v dobri družbi.

Športni pozdrav!

Avtor: Tomaž PraznikŠportno društvo Veliki Gaber

št. 03, Maj 2012 11

DR

UŠ

TV

A I

Z N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO

Kresovanje na Gombiščah

3. redni občni zbor konjeniškega društva Gombišče

Ko se travniki odenejo v preprogo

regratovih lučk in ko je v zraku že čutiti

pridih poletja, k idiličnemu vzdušju

pripomore še prasketanje prižganih

kresov na večer pred praznikom dela.

Kresovanje v počastitev prvega maja

smo tudi letos organizirali članice in

člani Konjeniškega društva Gombišče.

Vreme nam je bilo tudi letos naklonjeno

in za to, da smo se na kresni večer z

obiskovalci lahko dobro imeli, smo se

članice in člani potrudili že nekaj dni

prej. V petek smo na delovni akciji zbrali

les in na Gombiščah postavili približno

sedem metrov visok kres, delo pa

nadaljevali v nedeljo s kuhanjem golaža.

Na ponedeljkov kresni večer smo se

začeli zbirati ob osmi uri zvečer, prižig

kresa pa je sledil ob deveti uri. Zabavno

druženje ob prijetni toploti kresa, pijači

in golažu, ki je bil vsem obiskovalcem

na voljo zastonj, se je nadaljevalo do

poznih jutranjih ur. Če niste večera

preživeli z nami, ste zamudili lep dokaz,

da kljub trenutnim kriznim razmeram

preprosti ljudje še vedno znamo

spoštovati tradicijo, za trenutek odložiti

skrbi, prijazno nameniti lepo besedo

sočloveku ter ponosno zapeti slovensko

pesem.

Ob tej priložnosti gre zahvala predsedniku društva Gusteljnu Pekolju in ostalim članom za aktivno sodelovanje, vaškim godcem in natakarjem, ki so poskrbeli za dobro vzdušje, gasilcem PGD Veliki Gaber za požarno stražo ter vsem obiskovalcem za udeležbo. Živel prvi maj!

Avtor: Maja Kolenc, tajnica Konjeniškega društva Gombišče

V soboto, 24. marca 2012, je predsednik Konjeniškega društva Gombišče Gustelj Pekolj sklical 3. redni Občni zbor KD Gombišče. Občnega zbora se je udeležilo večina društvenih članov KD Gombišče.

Na občnem zboru so prisostvovali tudi

člani KD Suha krajina, KD Radohova vas

in člani kmetije Gorec iz Dolenjih Selc.

Po pozdravnem govoru, potrditvi

dnevnega reda in izvolitvi organov

občnega zbora je predsednik poročal o

delu društva v preteklem koledarskem

letu. Iz besed Gusteljna Pekolja, ki

je tudi najbolj zaslužen, da društvo

deluje in se predstavlja na različnih

prireditvah, je bilo razbrati, da je bilo

preteklo leto precej uspešno, tako z

vidika organiziranja prireditev kot tudi

udejstvovanj v bližnji in daljni okolici.

Prizadevni člani KD Gombišče so v

letu 2011 organizirali kresovanje in v

mesecu avgustu konjeniško prireditev

s spretnostnimi igrami. Udeležili so se

tudi dvodnevnega pohoda in gostovali

na konjeniških prireditvah sosednjih

konjeniških društev (krtinska deteljica,

viteške igre na Bogenšperku, kostanjeva

konjenica itd.). V mesecu novembru so

člani kot darilo za pridno delo skozi leto

imeli organiziran izlet po naši lepi deželi

»Pod Peco« – Koroški. Blagajnik Anton

Pajek pa je prisotnim na občnem zboru

podrobno predstavil fi nančno poročilo

društva.

Program dela za leto 2012 je podoben

programu preteklih let, in sicer: za 1.

maj se je že organiziralo kresovanje

na Gombiščah. V mesecu avgustu

se predvideva ponovna organizacija

konjeniške prireditve s tekmovanjem.

Člani konjeniškega društva pa se

bodo še naprej marljivo udeleževali

konjeniških prireditev. »Obvezna« bo

udeležba na trebanjskem košu, viteških

igrah na Bogenšperku, krtinski deteljici,

kostanjevi konjenici, spretnostnih

tekmovanjih, ki jih bodo organizirala

ostala konjeniška društva, in prireditvah

ter pohodih, kamor bodo člani

povabljeni s strani konjeniških prijateljev

iz ostalih društev. KD Gombišče pa bo

letos tudi gostilo jahače in konje, ki se

bodo udeležili kostanjeve konjenice, ki

se bo začela na Gombiščah in končala na

kmetiji Klinc v Moravčah.

Želja predsednika in vseh članov KD

Gombišče je tudi, da bi društvo zbralo

dovolj denarja za nakup prikolice za

prevoz konj. Ta bi namreč prišla kako

prav, saj bi se naši »štirinožni kopitarji«

tako lahko lažje in priročneje prevažali

naokoli, kjer bi kazali svoja znanja in

lepoto. Seveda pa je predsednik društva

Gustelj Pekolj, ki zna vedno presenečati,

tudi na občnem zboru presenetil s

podelitvijo pohval najbolj pridnim in

zaslužnim članom, ki so v lanskem letu

ustvarili skupaj s svojimi konji veliko

lepih rezultatov in tako predstavili KD

Gombišče kot složno in prizadevno

društvo.

Prepričana sem, da konjeniško društvo

Gombišče tudi v tem letu ne bo

razočaralo s svojo prisotnostjo jahačev,

konj in vpreg na domačem terenu in tudi

v ostalih krajih po naši lepi Sloveniji.

Avtor: Lucija Marolt

12

DR

UŠ

TV

A I

Z N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO Gasilsko tekomavnje uspešno za mlade gasilce PGD Veliki Gaber

Velikonočni oratorij v župniji Veliki Gaber

V soboto, 21. aprila 2012, je v Mokronogu v izvedbi

tamkajšnjega PGD potekalo tekmovanje v gasilsko-

športnih disciplinah za pionirje in mladince Gasilske zveze

Trebnje, ki pokriva področje občin Trebnje, Mirna, Šentrupert

in Mokronog – Trebelno. Tekmovalo je 15 pionirskih in 18 mla-

dinskih ekip, kjer so se pionirske ekipe preizkusile v vaji z ve-

drovko, vaji razvrščanja in v štafeti z ovirami, mladinci pa v vaji

z ovirami, vaji razvrščanja in v štafeti na 400 metrov z ovirami.

Tekmovanja smo se udeležili tudi mladi gasilci iz PGD Veliki

Gaber, in sicer z ekipo pionirk in ekipo mladincev. Pred sa-

mim tekmovanjem so se člani ekip tri tedne redno dobivali

pred gasilskim domom in pridno vadili pod vodstvom Mojce

Praznik in Jožeta Praznika. Kljub napornim vajam se je našel

tudi čas za zabavo, polivanje z vodo in druženje s prijatelji.

Ves trud je bil poplačan na samem tekmovanju v Mokronogu.

Pionirke, pod vodstvom desetarke Teje Okorn, so se dokazale

v svojem znanju in v svoji kategoriji osvojile 1. mesto. Vse tri

vaje so opravile brez kazenskih točk in z najboljšim časom.

Tudi mladinci, pod vodstvom desetarke Ajde Predalič, niso bili

dosti slabši, saj jim je nekaj kazenskih točk prineslo še vedno

dobro 5. mesto.

S tekmovanja smo se vrnili s pokalom in medaljami, kar je

v PGD Veliki Gaber postalo že navada, saj ni gasilskega tek-

movanja, s katerega ne bi prinesli vsaj enega pokala.

Avtor: Mojca Praznik

Otroci so se zbrali ob 9. uri in dan smo začeli z molitvijo, ki

je tokrat potekala malce drugače. Vsak otrok je na drevesni

list napisal svojo prošnjo oz. zahvalo in ga prilepil na veje

drevesa. Tako smo dobili ozelenelo drevo z našimi prošnjami

in zahvalami. Seveda nismo pozabili na pesmi in pa banse,

ki jih imajo otroci najrajši. G. župnik je otrokom v katehezah

na njim primeren način razložil odlomek iz Sv. pisma o tem,

kako je Jezus umival svojim učencem noge. Vsi otroci so ugo-

tovili, da morajo drug drugemu pomagati in da ne smejo biti

sebičnih do drugih.

Po jutranjem delu nas je čakala okrepčilna malica, nato pa

smo delo nadaljevali v delavnicah. V delavnicah smo izde-

lovali velikonočne oglasne deske iz odpadnega kartona.

Mlajši otroci so jo naredili s pomočjo animatorjev, medtem ko

so starejši pokazali svojo ustvarjalnost in oglasno desko na-

redili sami. Čas je hitro minil in ob 13. uri smo se z otroki razšli

z mislijo, da se kmalu vidimo na poletnem oratoriju.

Avtor: Mojca Praznik

V soboto, 31. marca 2012, smo animatorji v župniji Veliki Gaber s pomočjo g. župnika organizirali enodnevni velikonočni oratorij. Oratorija so se udeležili predšolski in šolski otroci iz župnije Veliki Gaber in župnije Sela Šumberk.

št. 03, Maj 2012 13

Foto

: De

via

ntA

RT

Aktualni projekti in aktivnosti Društva upokojencev Veliki Gaber

Knjižnica Ivana Zorca Veliki Gaber še vedno povečuje svoj knjižni fond s podarjenimi knjigami.

Počasi se povečuje število izposojeval-

cev knjig. Dajmo času čas. Tudi pisatelj,

naš rojak Ivan Zorec, je dolgo čakal, da

je dobil svoje mesto. Letos bo minilo

že šestdeset let, kar je umrl. Njegova

še neobjavljena dela se hranijo kot

zapuščina in čakajo na založništvo.

Rastoča knjiga Veliki Gaber z okolico razvija svojo ekonomsko razsežnost.

Dr. Janez Gabrijelčič: »Rastoča knjiga«

je več kot samo kulturni projekt. Njen

domet sega tudi na druga področja. Tako

je pomembna tudi njena gospodarska

komponenta.«

Glede na to, da lahko štejemo Rastočo

knjigo kot eno samo dobrohotno in do-

bronamerno spodbujanje, predlagamo

naslednje:

Veliki Gaber z okolico začnimo propagirati kot kraj, kjer raste najboljše korenje v Sloveniji (in Srednji Evropi). In to že v letu 2012.

Korenje je namreč izredno zdrava

poljščina, ki pridobiva v prehranjevanju

in zdravstvu čedalje večjo veljavo. Je

odličen vir betakarotena. Obstajajo tudi

medicinski dokazi, da betakaroten izred-

no dobro onemogoča proste radikale, ki

so povzročitelji mnogih nevarnih bo-

lezni. Reči pa je treba, da vsebuje še več

drugih pomembnih sestavin, ki koristijo

zdravju. Žal pa korenje, ki ga kupujemo

v trgovinah uvažamo iz inozemstva in je

v mnogih primerih ekološko neustrezen

tin celo škodljiv. Korenje iz Velikega Ga-

bra in okolice je in bo drugačno.

Zavezali smo se k spodbujanju proiz-

vodnje zdravih in odličnih izdelkov, od

katerih je »naj koren« samo začetek.

Slikovita pokrajina, darežljiva lega

in pridni ljudje nudijo neprecenljive

možnosti za razvoj in vzgojo odličnih

poljščin. V naši neposredni okolici

na Mali Loki je v preteklosti delovala

kmetijska in gospodinjska šola, v kateri

so dijaki usvajali znanje in spretnosti

zdravega kmetovanja in gospodinjstva.

Skrb za zdravje je bila že tedaj temeljna

vrednota, ki so jo ljudje uresničevali z

lastnimi dosežki. Zdrava prehrana in

lajšanje bolezni z uporabo naravnih

zelišč so bila edino zagotovilo za zdrave

in močne generacije, delavce na poljih

in v tovarnah.

V Velikem Gabru in okolici se bomo

že letošnjo jesen intenzivneje pre-

izkusili v pridelavi »naj korenja«. K

ideji, ki je le začetek širšega projek-

ta, smo pritegnili in še vedno vabimo

različne sodelavce:

• predstavniki kmetijsko-gozdarskih institucij

idejo spremljajo z nasveti pri pripravi in

zagotavljanju osnovnih pridelovalnih pogojev,

zemlje, semen, obdelave in shranjevanju

pridelkov;

• predstavniki živilske industrije in njihovi razis-

kovalci nas izobražujejo o hranilni vrednosti,

pomenu in obliki uporabe vrtnin v vsakdanu

današnjega človeka in zdravilstvu za vse

generacije;

• izobraževalne organizacije, šole in vrtci sodelu-

jejo pri spoznavanju in odkrivanju, znanj, obrti

in vedenj o poljedelstvu, pridelovanju, uporabi

in pomenu posameznih vrtnin v življenju

človeka nekdaj in uvajanje teh vrednot v

današnji čas;

• predstavniki lokalnih skupnosti, društev in

asociacij pa sodelujejo pri izvedbi in spodbu-

janju samooskrbe in prodaje lokalne hrane v

okolju.

Društvo upokojencev Veliki Gaber in

Krajevna skupnost Veliki Gaber sodelu-

jemo v idejnem projektu »Naj koren« Ve-

likega Gabra z okolico. Idejnemu očetu

Rastoče knjige Dr. Janezu Gabrijelčiču

izrekamo vso zahvalo, da nas po poteh

Rastoče knjige nesebično vodi in s sode-

lovanjem ostalih predstavnikov nudi

možnost priznanja in razpoznavnosti

našega kraja.

V projekt »Naj koren« je že vključenih devet pridelovalcev korena iz Velikega Gabra in okolice, ki zavzema celotno občino Trebnje.

K obogatitvi Rastoče knjige z ekonom-

sko razsežnostjo v našem kraju se je zelo

prijazno odzval tudi naš župan Alojzij

Kastelic.

Projekt »Naj koren« bomo predstavili

29. septembra letos v različnih dizajnih

in izdelkih iz korenja.

Rastoča knjiga je najlepša povest

našega kraja … To je knjiga, ki raste in

daje možnost tudi vam, da vstopite v

njeno vsebino.

Avtor: Joži ŠtrempfeljPredsednica Društva upokojencev

14

DR

UŠ

TV

A I

Z N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO

FEBRUAR

IZZIVI PODEŽELJA

Od novembra 2011 pa skoraj do konca februarja 2012 se je

v društvenih prostorih in tudi izven izvajal program usposa-

bljanja odraslih prebivalcev podeželja, ki so motivirani za

pridobivanje novih znanj in spretnosti za izboljšanje svojega

ekonomskega in socialnega položaja ter izvajanje dejavnosti

na podeželju. Delo v obliki projektnega učenja je potekalo

pod vodstvom strokovnih učiteljev CIK Trebnje in je sofi nan-

cirano s strani Evropske unije. V program, ki traja 120 ur, je

bilo vključenih 12 do 16 članov našega društva. Učili smo se

pravopisa, bontona, se seznanjali z zelišči in pripravo zdrave

hrane, pridobili začetno znanje angleškega jezika, izdelovali

voščilnice, darilno embalažo, ogrlice, izdelke iz ličkanja in

slame ter v Galeriji v Trebnjem celo slikali na svilo.

Slovesna podelitev potrdil o pridobitvi javno veljavnih znanj

s krajšim kulturnim programom, ki so ga pripravili člani MePZ

in folklorne skupine Večerna zarja, je bila 21. februarja 2012.

Udeleženke interesne dejavnosti ročna dela so ob tej

priložnosti pripravile razstavo izdelkov, ki so nastali na pod-

lagi novo pridobljenih znanj.

Marija Žefran vodja ročnih del in predsednica društva sta z lepo izdelanimi

»suhimi« šopki obdarili učitelje. Med prvimi so se zahvalili veljala vodji

projekta Polonci Tratar Božič.

OBČNI ZBOR

Največje in prav gotovo najpomembnejše srečanje članov

društva je občni zbor. Člani DU Veliki Gaber smo se v ne-

deljo, 26. februarja 2012, zbrali na tretjem občnem zboru na

Turistični kmetiji Fajdiga v Temenici.

Z obiskom so nas počastili tudi predstavniki sosednjega DU

Šentvid pri Stični, DU Žužemberk in DU Metlika ter predsed-

nik Pokrajinske zveze društev upokojencev za Dolenjsko in

Belo krajino.

Kako smo preživljali čas od januarja do konca aprila v Društvu upokojencev

Od 209 članov nas je bilo prisotnih kar 120.

V protokolarnem delu smo temeljito pregledali delo v letu

2011, pozorno poslušali predsednico, ki je prebrala letno

poročilo, ki smo ga na koncu tudi potrdili. Razrešili smo dva

člana upravnega odbora in imenovali nova ter seveda sprejeli

program dela za leto 2012.

Po krajšem kulturnem programu je sledilo skupno kosilo in

prijetno druženje, ki je trajalo do večernih ur.

MAREC

STROKOVNO PREDAVANJE

V četrtek, 1. marca 2012, smo se ob 17. uri zbrali v dvorani

KS na predavanju z naslovom Zdravo življenje in ohranjanje

spomina. Seminar je bil organiziran v okviru projekta Zveze

društev upokojencev Slovenije – Starejši za boljšo kako-

vost življenja doma, krajše Starejši za starejše, v katerega je

vključeno tudi naše društvo. Veliko zanimivega smo slišali o

pomenu zgodnjega odkrivanja demence, o težavah starejših,

kaj lahko sami storimo za njihovo zmanjšanje in tudi o tem,

kaj lahko sami storimo za boljši spomin.

V veliko čast nam je, da je predavanje skupaj s svojima sodelavkama vodila

gospa Ana Cajnko.

št. 03, Maj 2012 15

DR

UŠ

TV

A I

Z N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO

Ana Cajnko je profesorica likovne umetnosti, kiparka, slikar-

ka in socialna delavka, poznavalka starostnih tegob, znana

po svojem čutu za ljudi, predvsem za bolne, odrinjene in

nemočne. Že petnajst let se posveča starejšim in dementnim,

pred tremi leti pa se je povezala s Slovensko fi lantropijo in

začela voditi projekt, katerega namen je razviti mrežo uspo-

sobljenih prostovoljcev, ki bi z ljubečo pozornostjo polepšali

življenje ljudem v domovih. Zaradi lažje koordinacije pro-

jekta, ki so ga poimenovali z Res je, zdaj vodi preko Zveze

društev upokojencev Slovenije. Pri delu velikokrat naleti na

gluha ušesa državnih ustanov, vendar se vztrajno bori za

pravice ljudi, izgubljenih v zmešnjavi nepovezanih spominov.

Potrudili se bomo, da nam bo svoje široko znanje še kdaj

podelila, saj je številčna udeležba pokazala zanimanje kraja-

nov za tovrstna predavanja.

GOSTOVANJE FOLKLORNE SKUPINE DU VELIKI

GABER VEČERNA ZARJA

Folklorna skupina Društva upokojencev Veliki Gaber deluje

šele pol leta, in sicer pod strokovnim vodstvom mentorjev

Anice in Jožeta Zakrajšek.

Takole zaplešejo na svojih nastopih

V tem času so imeli že nekaj zanimivih gostovanj. Na povabilo

Društva drobnjerejcev so plesali na njihovem občnem zboru

na CIK Trebnje, za praznik dan žena 8. marca pa so nastopili za

starejše v Domu sv. Terezije v Videm Dobrepolje. Konec aprila

pa so nastopili tudi na Regijskem srečanju folklornih skupin

Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter dobili dobro oceno.

Z veseljem povedo, da je pričela z delovanjem tudi otroška

folklorna skupina, ki jo tudi vodita Anica in Jože. Pridno vadi-

jo.

OČISTIMO SLOVENIJO

Tudi letos smo se člani DU aktivno udeležili vseslovenske ak-

cije Očistimo Slovenijo. Naša pozornost je veljala predvsem

okolici stavbe krajevne skupnosti. Počistili smo pesek, ki se

je nabral od zimskega posipanja, vse lepo pometli in se lotili

še neugledno razvejanega in polomljenega grmovja ob cesti.

Kar zajeten kup vejevja smo zmetali na kup, ki pa smo mu

dodelili drug namen. Dejali smo si, naj počaka na prvomajski

kres.

UČNA POT IVANA ZORCA

Konec marca se je pohodniška sekcija prvič odpravila po

celotni trasi učne poti Ivana Zorca. Ta poteka od stavbe KS

Veliki Gaber do Malega Gabra mimo kraške jame Mirnšca do

Kuščarjaka, pa mimo Jerača in vvas Cesta, pa preko Požarnice

na Gršetov mlin. Od tu pa po cesti nazaj h Kovaču na Breg,

pa po dolini do Stranj in pred čistilno postajo čez progo do

lovske koče, od tu pa na Medvedjeku čez cesto in ob avtocesti

na Stari grad nad Glinami in v Gline, kjer je zadnja učna točka.

Pohodniki na zadnji učni točki ob zaključku poti.

Njen zemljevid je izobešen pri spominskem gabru pri stavbi KS.

Tole je zares grobi opis. Pot je že vrisana na občini in seveda

na samem terenu ustrezno markirana z zanimivimi rumeno-

rdečimi markacijskimi znaki v obliki kroga in lista.

APRIL

BILI SMO NA SLOVESNI AKADEMIJI

13. aprila smo se odzvali povabilu občine in se v avli CIK-a

udeležili slovesne akademije ob spominskem dnevu Pavla

Golie. Ob tej priložnosti je bila osrednja pozornost namen-

jena dopolnitvi Rastoče knjige temeniške in mirnske doline,

ki je razstavljena v avli CIK-a. Dosedanji zbirki so se pridružili

trije novi rastočniki, in sicer Pavle Japelj, Stane Peček in Marija

Gabrijelčič. Prav slednja dva, še živeča rastočnika, sta bila ob

predstavitvi njunega bogatega, veličastnega življenjskega

dela in prispevka k razvoju Trebnjega in širše pravi navdih za

vse, ki smo poglobljeno spremljali slovesnost. Po slavnostnem

govoru gospe Tatjane Fink in župana Alojzija Kastelica je sledil

izvrsten kulturni program. Predstavitvi novih rastočnikov in

ogledu rastoče knjige je sledilo prijetno druženje.

16

DR

UŠ

TV

A I

Z N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO

Tisti večer sem kot že tolikokrat do sedaj pomislila, kako

ponosni smo lahko, da imamo tudi v Velikem Gabru svojo

Rastočo knjigo in v njej shranjene spomine na nekatere izmed

njih, ki so s svojim delom tkali naš boljši danes.

PRAZNIK DU METLIKA

V četrtek, 19. aprila, se je delegacija našega društva v Met-

liki udeležila praznovanja 60. letnice obstoja Društva upo-

kojencev Metlika. Belokranjci so mojstri za organizacijo do-

bre slovesnosti. Pa to nas ne skrbi, tudi mi znamo. Bolj se

sprašujemo, ali bodo zanamci Društva upokojencev Veliki

Gaber znali in zmogli premagovati težave ter bodo vztrajali

častitljivih 60 let.

ŠPORTNA DEJAVNOST

V društvu je športna dejavnost živahna. Intenzivni treningi

so namenjeni udeležbi na vsakoletnih športnih tekmovanjih

Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele kra-

jine. Tudi letos smo se prijavili na večino tekmovanj. Prvo je

potekalo v veleslalomu v Sodražici, nato kegljanje v Kočevju,

streljanje v Novem mestu, pikado moških v Škocjanu in žensk

v Semiču. V juniju pa bo še orientacijski pohod na Mirni gori

v Beli krajini.

Še posebej smo veseli, da smo letos prvič uspeli obliko-

vati žensko ekipo v pikadu. Ko športniki kritično ocenjujejo

dosežene rezultate, jim je v vzpodbudo tudi ugotovitev, da

so v nekaterih disciplinah premagali sosednja društva, ki tre-

nirajo in se iger udeležujejo že vrsto let. Na dosežen rezultat

v 37. Športnih igrah upokojencev smo upravičeno ponosni.

Vabimo upokojene krajane, da se nam tudi vi pridružite v

športnih dejavnostih.

IZLET NA PTUJ

Že ustaljena praksa je, da vsako pomlad za svoje člane orga-

niziramo enodnevni izlet. Letos nas je 25. aprila pot vodila

na Ptuj, kjer smo si pod vodstvom vodiča ogledali muzejske

zbirke v gradu, se spustili v grajsko vinsko klet in si ogledali

še zgodovinske znamenitosti mestnega jedra. Iz Ptuja smo se

odpeljali na 6 km oddaljen »turizem na vasi«, kjer smo si z do-

brim kosilom in degustacijo v njihovi vinski kleti nabrali moči

za nadaljnjo pot. Ta nas je vodila na božjepotno Ptujsko goro.

Gotska cerkev z oltarjem Marije Zavetnice s široko razprtim

plaščem je resnično nekaj posebnega in vredna ogleda. Naša

naslednja postaja je bila namenjena ogledu ostankom prve

naselbine kartuzijanskega samostana Žička kartuzija, ki nosi

letnico ustanovne listine 1165. Tudi tu nas je skozi prostore

še stoječe in edine obnovljene stavbe, razpadajočo cerkev

ter široko območje nekdanjega samostana vodila vodička, ki

nam je tako slikovito opisala zgodovino nekdanjega samo-

stana, da smo ob tišini odmaknjenega kraja kar začutili utrip

samotnosti in skromnosti, kateri so kartuzijanci zapriseženi.

V majhni lekarni, ki oživlja zeliščarsko in zdravilsko znanje

nekdanjih menihov, pa smo si še kupili čajčke iz »ta pravih

rožc« za naše težave.

Dan se je počasi nagibal k večeru in odpravili smo se proti

domu. Toda brez postanka na Trojanah le ni šlo. Tisti naši

dragi, ki nas čakajo doma, so veseli naših lepih vtisov. Vendar,

če jim z njimi prinesemo še trojanske krofe, so za poslušanje

zagotovo bolj potrpežljivi.

O tem, da je bil dan tudi zaradi lepega vremena, dobrega av-

tobusa, prijaznega voznika in še mnogo česa nepozaben, je

škoda izgubljati besed.

KRESOVANJE

Kot sem že omenila, se je ob akciji Očistimo Slovenijo nabralo

kar nekaj materiala, predvsem vejevja, ki bi ga bilo potrebno

odstraniti. Takrat je padla ideja, le zakaj bi veje vlačili nekam

drugam, ko je pa tam, kjer so bile posekane, pravo mesto za

kurjenje. Dogovorili smo se, da bomo kurili kres za 1. maj.

Hitro smo se organizirali, se na predvečer prvega maja zbrali

in še do konca pospravili grmovje ob cesti, poskrbeli za lakoto

in žejo ter seveda gasilsko varnost. Pridružilo se nam je tudi

nekaj krajanov. Škoda, da se že tudi na podeželju čutimo tako

odtujene in se raje zapremo v svoje domove, kot pridružimo

veseli druščini sosedov. Pa tako malo je potrebno za dobro

voljo, ki se je lahko tudi nalezemo, če si le dovolimo.

Ob kresu smo peli, ob zvokih harmonike plesali in tudi nekoliko modrovali.

Odločili smo se namreč, da bomo kresovali tradicionalno. In

to na pravi kresni večer, za Janeza Kresnika, torej 23. junija. Če

nam bo le uspelo bomo skušali oživiti stare kresne običaje.

Kaj ne bo to spet ena lepa priložnost za druženje vseh gener-

acij? Že sedaj si rezervirajte čas za skupen kresni večer 2012.

PEVSKI ZBOR

Ob ustanovitvi Društva upokojencev Veliki Gaber oktobra

2010 je bila med prvimi programskimi nalogami ustanovitev

pevskega zbora. Le kakšni penzionisti pa smo, če si ne bomo

med delom in na srečanjih tudi zapeli?

Pa se je zbralo nekaj zanesenjakov, ki smo menili, da imamo

še kar dobre glasove in se predstavili kot Mešani pevski zbor

Društva upokojencev že na Miklavževem koncertu v Osnov-

ni šoli Veliki Gaber in v vrtcu. Kaj hitro smo ugotovili, da so

otroci in ostalo lokalno občinstvo strogi kritiki, pa še trema je

naredila svoje. Smo se vsi strinjali, da brez strokovnega vod-

stva ne bo muzike. Toda za naš uk smo si želeli nekoga, ki je

strokoven, z veliko izkušenj na glasbenem področju in s še

več razumevajoče potrpežljivosti. Stane Fux, naš zborovod-

ja, je prav takšen. Veseli smo, da je prevzel vodenje našega

pevskega zbora, da je petdesetim letom dela na glasbenem

št. 03, Maj 2012 17

Foto

: De

via

ntA

RT

področju dodal še naš pevski zbor Večerna zarja. On ve, da

smo včasih večerni, včasih pa tudi zarja. Hvaležni smo mu

za vse strokovno znanje, trud in potrpežljivost, ki nam jo na-

menja.

Danes šteje zbor 16 pevcev. Šestnajst trmastih in vztrajnih

upokojencev z veliko dobre volje. Prav zabavno je slišati iz ust

zborovodje, da iz nas še enkrat nekaj bo. Ja, ja, samo časa zna

biti malo. Zato pa toliko bolj hitimo.

Za nami je že kar nekaj bolj ali manj uspešnih nastopov. Ima-

mo pa celo svojo pesem z naslovom Večerna zarja. Besedilo

zanjo je napisal naš basist Tone Miklavčič, note pa Stane Fux.

Tisti, ki ste bili na letošnjem občnem zboru društva, ste jo že

slišali.

Vemo, da je še veliko dobrih pevcev tudi med upokojenci.

Pridružite se nam na vaji vsak torek ob 16. uri.

V zgornjem prispevku sem opisala le nekatere vidnejše do-

godke. Seveda je dejavnosti društva še veliko več.

• Vsako prvo sredo imamo prostovoljci projekta Starejši

za starejše že zjutraj sestanek. Obravnavana tematika je

vedno zanimiva in v širšo korist. Prostovoljci obiskujejo

starejše in jim po potrebi in možnostih pomagajo.

• Redne seje upravnega odbora so vsako prvo sredo v

mesecu.

• Uradne ure so prav tako vsako prvo sredo od 9. do 11. ure.

• Poleg opisanega smo obiskali in z drobno pozornostjo

obdarili tiste starejše, ki praznujejo okrogli jubilej 80 ali

90 let in več.

Življenje je kot reka. Se začne, teče …, preskakuje ovire v svoji strugi, z energijo in neomajno močjo poplavlja bregove, zaliva življenja vsega okoli sebe, mirno teče in se zlije v večno morje.

Žal smo na zadnjo pot z besedami slovesa in prapor-

om pospremili naše članice Pavlo Zupančič iz Sela pri

Šumberku, Mercedes Javornik iz Boča in Terezijo Gros

iz Žubine. Še enkrat vsem, ki ste jih imeli radi, izrekamo

globoko sožalje.

Avtor: Silva Korevec

18

PR

ED

STA

VIT

EV

OS

EB

E:

AN

TO

N F

OR

TU

NA Z vztrajnostjo, potrpljenjem

in veliko dobre volje …

Ko sem se mu želel predstaviti, me je

prekinil z besedami: »Saj te paznam,

iz Bča si!« Bil sem zelo presenečen nad

njegovo bistroumnostjo. Ko sem mu

razložil, kaj je namen mojega obiska,

je skromno rekel: »Kaj čem pa povedat«.

Povabil me je naprej, kjer sva se usedla

za mizo in se pogovarjala.

Povedal mi je, da ga zaradi bolezni nekoliko zapušča spomin. Izhaja iz kmečke družine, kjer so poleg njega bili še trije »pubje« in dve sestri.

Svoje otroštvo ohranja v lepem spo-

minu, čeprav je moral vseskozi trdo de-

lati na kmetiji. Tudi za vsakdanji kruh ni

bilo lahko.

» Jel smo bl arženga, k takat se šenice še nej tuk sejal. Živel sma skromnu in vsake stvari sma se razveselil. «

Že kot otroka se ga je oprijelo ime Apa-

rov Tonček in tako ga dan danes tudi

večina izmed nas pozna. Veliko svo-

jega časa je namenil za sočloveka, za

napredek kraja in blagor vseh. Nikoli ni

vprašal za plačilo. Vedno je bil priprav-

ljen pomagati. V kraju je bil dejaven na

vseh področjih. Bil je predsednik sveta

KS Veliki Gaber, predsednik gradbene-

ga odbora za izgradnjo vodovoda Suha

Krajina, bil je član gradbenega odbora

za telefonijo, član gradbenega odbora

za izgradnjo stavbe KS, predsednik PGD

Veliki Gaber … in še bi lahko našteval.

Sam je pripomnil, da je nekoč preštel,

da je bil sedmim skupinam predsednik,

vendar se pa ne spomni našteti točno

česa vse.

Mnogi izmed nas, sploh pa mladi, ne

vedo, kaj je vse z njegovo pomočjo in

vztrajnostjo v Velikem Gabru nastalo.

Bil je pobudnik in član gradbenega od-

bora pri izgradnji stavbe KS – pri tem

je sodeloval od temeljev do strehe.

Kot zelo aktiven član gasilcev je sode-

loval pri izgradnji kozolca pri gasilskem

domu, postavitvi strehe in odra, dozida-

vi in povečavi gasilskega doma, v času

njegovega predsedovanja pa so zelo

posodobili gasilsko opremo. Nesebično

pomoč je nudil pri izgradnji župnišča v

Velikem Gabru, zavzemal se je za poslo-

vilno vežico (od urejanje dokumentaci-

je do pridobivanja zemljišča in končne

izgradnje), urejal in sodeloval je tudi pri

samih načrtih in izdelavi pokopališča,

v svoji skromnosti pa pripomni, da je

šestnajst prikolic kamna pobral po nji-

vah za obzidje pokopališča, v isti sapi

pa doda, da bo le-to kmalu premajhno

in da ga bo treba razširiti. Sodeloval je

pri izgradnji in asfaltiranju cest, bil je

član odbora za telefonijo … Gotovo je

še kaj, česar se ne spomni.

Ko sem ga vprašal, kako je bilo včasih

delati, je mirno rekel : »Kar šlo je, le za

gnar je blo zmeraj težko. Vsak je dal rajši

kšno smreko kot pa gnar. In ker sem se

mal na lejs spoznal, sem večinoma lesa

jaz obtesal, kar je blo pa več, sma ga pa

pradal, je blu pa za kšn cejgu.« Z veliko

hvaležnostjo se spominja pomoči Lavša

in Podobnika.

Njegove sklenjene in rahlo tresoče roke in nekoliko utrujen obraz izkazujejo, da se je resnično razdajal za skupno dobro in sočloveka. Skozi celo življenje je živel skromno in še tudi dan danes je tako.

Z borno pokojnino se veseli vsakega

dneva. Skrbi za nekaj repov govedi in je

še vedno pripravljen pomagati po svo-

jih močeh. Ko sem ga povprašal, česa

se veseli, mi je s prijaznim nasmeškom

odgovoril: »Sladku sem imu zmeraj rad.

In če bi bla ad tega sladkorna, bi ja jest

sigurnu mogu met, pa je nemam.« V isti

sapi pa še pripomni: »Star človk mora

skromnu živt in se ne smej zredt.« V nje-

govih besedah ni čutiti grenkobe ali

grenkih spominov, le večkrat pripomni,

da je leta 1951 pogorela domačija.

Ko sva se pogovarjala o sedanjih dneh,

je pohvalil, da je Gaber lep, z lepo ure-

jeno stavbo KS in vsem ostalim. Pri-

pomnil pa je, da bi bilo nujno potreb-

no poskrbeti za starejše. »Kšn dum za

tastare bi mogu b’t v Gabri!«

Ko sem se odpravljal od njega, sem pod streho hleva zagledal rdečega fergusona, na katerem se ga še jaz spominjam, kako se je vozil skozi Gaber. Ko se ozrem nazaj na gank, se spomnim, da je vedno imel na glavi kapo, ravno tako kot danes. Pod kapo pa je človek bistrega uma in dobrega srca.

Ko se peljem po naši dolini si mislim,

koliko kapelj znoja je tukaj pustil Anton

Fortuna, ali kot ga domačini bolje poz-

namo – Aparov Tonček.

Avtor: Borut Sever

S temi besedami bi lahko na kratko opisali našega domačina Antona Fortuna iz Malih Dol pri Stehanji vasi. Sončnega majskega popoldneva sem se oglasil pri njemu doma, da se nekoliko pogovoriva.

št. 03, Maj 2012 19

DOS -EXTREME 2012 kolesarska avantura

Pomlad se preveša v drugo polovico, in takšno je tudi vreme. Sonce vse topleje greje in na cestah srečujemo vedno več kolesarjev, ki pridno nabirajo kilometre.

Nekateri kolesarijo zgolj za rekreacijo in boljše počutje, drugi

se pripravljajo na katero od kolesarskih tekmovanj, katerih je

v današnjem času vedno več, in so tudi vedno bolje obiskana.

Večina nas pozna tradicionalne prireditve, kot so Maraton

Franja, pa Poli maraton, Kolesarski juriš na Vršič, in še katero.

Manj znana prireditev pa je Dirka okoli Slovenije – DOS. In prav o tej dirki bo govora v naslednjih stavkih. Letos je bil to že šesti DOS in je potekal med 10. in 13. majem s štartom in ciljem v Postojni.

Sam spremljam to tekmovanje tako rekoč že od začetka, saj

je bila leta 2007 prva večja ekstremna cestno-kolesarska

dirka v Sloveniji, na kateri je nastopil tudi takratni udeleženec

ameriškega RAAM-a (dirke preko Amerike), zdaj že žal pokojni

Jure Robič. Prav on je bil tudi prvi zmagovalec te dirke in to

tradicijo je nadaljeval na vseh naslednjih štirih DOS-ih. Danes

je ta dirka že močno mednarodno uveljavljena in udeležujejo

se je znana imena iz sveta vztrajnostnega kolesarstva. Prav

zato jo vsako leto spremljam in občudujem prav vse, ki se

podajo na štart. Letošnja dirka pa mi bo ostala v posebnem

spominu, saj sem bil aktivno udeležen v njej. Za vse pa je

»kriv« moj prijatelj in sodelavec Boris Praznik, katerega

pogosto videvate na domačih cestah v okolici Velikega Gabra,

kjer je doma.

Boris se je tako kot številni njegovi vrstniki že v otroštvu rad

ukvarjal s športom. Kot mnoge mlade fante ga je prevzel no-

gomet, s katerim se je v mladosti zelo resno ukvarjal. Pred

dvemi leti pa mu je poškodba kolena prekrižala načrte in no-

gomet je za nekaj časa moral obesiti na klin. Večjim operaci-

jam kolena je sledila dolgotrajna rehabilitacija, Boris pa kar

ni mogel biti pri miru. Po posvetovanjih z zdravniki je začel

utrjevati poškodovano koleno z vadbo na sobnem kolesu,

kasneje pa se je preselil na pravo kolo in nadaljeval z zdrav-

ljenjem na svežem zraku. Koleno je bilo vedno bolj gibljivo,

bolečine vse manjše in Boris je na kolesu vedno bolj užival.

Na kolesarskih turah po Sloveniji je spoznal nove prijatelje in

z njimi delil izkušnje ter sprejemal nove izzive. Tako je tudi

njega pritegnila dirka okoli Slovenije. Lansko leto se je na

delu trase pridružil prijatelju s Pivke, kateri je nastopal na

dirki. Sama dirka in dogajanje ob njej ga je tako fasciniralo,

da se je odločil, da naslednje leto nastopi tudi sam. Začel je

zbirati informacije, prebirati literaturo in nabirati prve prave

kilometre. Na enem od skupnih športnih srečanj me je tako

povprašal, če sem pripravljen sodelovati v ekipi, ki ga bo

spremljala na DOS-u. Glede na to, da sem s tovrstnimi eks-

tremnimi preizkušnjami že imel nekaj izkušenj, mi je bilo pov-

abilo v veliko čast, in sem ga z veseljem sprejel.

Boris je od takrat naprej pridno treniral in se pripravljal na

to ekstremno preizkušnjo. Vsak detajl je skrbno pregledal

in predvidel tako, da med samim tekmovanjem nebi šlo kaj

narobe. Pri vadbi so mu pomagali prijatelji strokovnjaki, ki so

nedvomno močno pripomogli k njegovemu uspehu.

Ko se je jesen prevesila v drugo polovico, je bilo potrebno

kolo pospraviti v garažo in nadaljevati trening na spinning

kolesu. Na vsakodnevnih treningih so se mu pridružili njegovi

prijatelji in poskrbeli da so ure hitreje minile. Ko pa je deželo

pobelil sneg, je kondicijo nabiral tudi s tekom na smučeh. V

ta namen si je v bližini doma pripravil tudi krajšo progo za

trening. Letošnja zima je bila kolesarjem naklonjena, zato je

Boris že v januarju opravil prve treninge s kolesom.

Meseci so hitro minevali, kilometri so se nabirali in priprave so se bližale vrhuncu. Ker je bila za celotno ekipo to prva tovrstna preizkušnja smo se odločili, da najprej opravimo enodnevni trening. Po začetnih zapletih in raztresenosti, smo se »ujeli« in trening opravili do konca.

Ugotovili smo pomanjkljivosti, katere je potrebno še odpravi-

ti v času do dirke. In kot bi mignil je bila na vrsti dirka. V pone-

deljek se je ekipa zbrala pri Borisu in pripravila spremljevalno

vozilo za dirko. V sredo popoldne smo se odpravili v Postojno,

kjer smo prevzeli štartno številko in ostalo dokumentacijo za

dirko. Zvečer je bila skupna večerja in žrebanje štartnih časov,

nato pa smo se vsi kar hitro odpravili domov, da se kar najbolj

spočijemo. V sredo zjutraj je prvi del ekipe odpotoval v Posto-

jno, kjer smo opremili kombi, opravili tehnični pregled vozila

in koles, ter preverili še zadnje malenkosti pred štartom. Opol-

dne se nam je pridružil še Boris s preostankom ekipe in skupaj

smo odšli na kosilo. Čas je izredno hitro mineval in že smo

bili na položajih za štart. Ob 20.00 je štartal prvi tekmovalec,

Boris pa se je podal na progo ob 21:13:30. Začetna trema je v

hipu minila in že smo bili v prvih kilometrih dirke. Dogajanje

je bilo izredno pestro, saj se dirka odvija v odprtem prometu.

Tekmovalci se med seboj prehitevajo, zato prihaja do prehite-

vanj tudi slednih vozil, kar pa je včasih dobesedno nemogoče,

saj trasa poteka skozi manjše vasi kjer je prostora le za eno

vozilo. Trasa nas je v prvem delu vodila od Postojne, preko

Ilirske Bistrice do Kozine, nato pa čez Črni Kal, skozi Kubed do

DO

S

EX

TR

EM

E 2

01

2

KO

LE

SA

RS

KA

AV

AN

TU

RA

20

Šmarij nad Koprom, kjer je bila prva kontrolna točka, kamor

smo prispeli ob 0:40 ponoči. Nadaljevali smo proti mejnemu

prehodu Dragonja, ter preko Lucije, Izole in Kopra nazaj proti

Kozini. Tekmovalci so se do tu že večinoma razporedili in ni

bilo več večje gneče na cesti. Pot nas je nato vodila do Divače,

ter preko Lipice in Sežane na Kras. Naslednja kontrolna točka

je bila v Braniku, kamor smo prispeli ob 4:40 uri. Za nami je

bilo 205 km vožnje in Boris se je odlično počutil.

Pot smo nadaljevali do Dornberka in nato proti Ajdovščini, katera nas je pričakala v prekrasnem jutru. Začel se nas je lotevati spanec, ki pa je minil v trenutku, ko se je začel zahteven vzpon na Predmejo. Boris je premišljeno vrtel pedala in na vrh vzpona prišel manj kot v eni uri.

Zaradi hladnega vremena se je oblekel v toplejša oblačila in

pričel s spustom do Cola. Nadaljeval je pot proti Godoviču in

naprej preko Idrije, Mosta na Soči in Kobarida, do Žage. Tam

je bila tretja kontrolna točka, kamor smo prispeli ob 11:50 uri.

Nato je pot vodila po dolini Soče, kjer smo si privoščili post-

anek za kosilo. Naš kuhar Matic je pripravil, kot se za kole-

sarje spodobi, okusne makarone. V nadaljevanju nas je čakal

vzpon na Vršič, na katerega je Boris »plezal« sredi dneva ob

temperaturi okrog 30 stopinj Celzija. Vendar je tudi to oviro

ob spodbujanju celotne ekipe premagal ob 13:30 uri in se po-

dal naprej proti Kranjski Gori. Tam je bil čas za krajši postanek,

kjer se je Boris preoblekel, Sandi pa je ob tem veselo zaigral

na harmoniko. Naprej nas je pot vodila proti Jesenicam, kjer

je bila že četrta časovna kontrola. Od tu nas je spremljal tudi

Stane, ki je Borisa prišel spodbujat s svojim jeklenim dvokole-

snikom. V nadaljevanju nas je pot vodila preko Gorenjskih

vasi Poljče, Begunje in Slatna, ter preko Tržiške Bistrice, Gol-

nika in Preddvora do vasi Dvorje ob vznožju Krvavca.

Tu se je Boris spet pognal navkreber do Šenturške gore,

nato pa je sledil spust proti Tunjicam in Kamniku. Tu je sledil

daljši postanek, saj so nas pričakali prijatelji-sodelavci, Mojca

pa je spekla palačinke. Sledilo je obvezno preoblačenje

in makaroni, ostali pa so se ob zvokih harmonike veselo

zabavali. Čas je hitro mineval in potrebno je bilo nadaljevati

pot, ki nas je vodila preko 911 m visokega prelaza Črnivec

proti Gornjemu Gradu in Mozirju. Ko smo prišli do pete

kontrolne točke pri Šoštanju, se je že zmračilo in vstopili smo

v drugo noč. Peljali smo mimo Topolšice, ter naprej, kjer se je

bilo potrebno povzpeti na 1080 m visok prelaz Sleme. Tudi ta

vzpon je Boris prevozil brez težav in s konstantno hitrostjo.

Na vrhu smo se pridružili še nekaterim tekmovalcem, ki so

že počivali in nabirali moči za nadaljevanje tekmovanja.

Maser Andraž je Borisa zmasiral in po krajšem posvetu smo

se odločili, da nadaljujemo pot naprej. Toda po slabih treh

kilometrih spusta proti Črni na Koroškem, je Borisa premagal

spanec in potrebno se je bilo takoj ustaviti. Za 10 minut je

legel v kombi nato pa smo nadaljevali pot. Vendar je noč

terjala svoj davek in morali smo se ponovno ustaviti. Sledil

je 10 minutni počitek, saj Boris ni mogel zaspati. Nadaljevali

smo pot proti naslednji kontrolni točki. Za nami je bilo več

kot 600 kilometrov in Borisu so se med vožnjo zapirale oči.

Premagoval ga je spanec. S kolegom Markom sva sklenila,

da takoj opravimo postanek, kjer bo Boris v miru zaspal za

eno uro. Boris se je strinjal in tako je šel okrog 5:30 ure prvič

spat. Pridružila sva se mu tudi midva z Markom, saj sva ravno

tako kot on bedela od začetka tekmovanja in skrbela, da je

vse potekalo nemoteno. Ker se je ravno začelo daniti smo

spanec podaljšali za pol ure nato pa nadaljevali pot. Pot nas

je ob Dravi pripeljala do Kamnice pri Mariboru, nato pa smo

nadaljevali skozi Spodnjo in Zgornjo Kungoto do Šentilja. Tu

se je zopet začelo gričevje, kar Borisu veliko bolj odgovarja,

kot pa ravninski svet. Ure so minevale, kilometri so bežali in

preko Radgonskih Goric smo prišli v Prekmurje. Spet je bil pred

nami pretežno ravninski svet. Na poti smo o našem položaju

redno obveščali prijatelje, ki so prišli Borisa spodbujat na

njegovi poti. Tako so nas v Moravskih Toplicah spet pričakale

palačinke, kar pomeni, da je sledil daljši postanek. Na njem ni

manjkalo veselja in dobrega vzdušja za katerega so poskrbeli

vedno dobro razpoloženi in zabavni Borisovi prijatelji.

Kljub prevoženim 780-tim kilometrom se je Boris še vedno

odlično počutil in ni čutil kakšne večje utrujenosti. Tako smo

pot nadaljevali po vroči Prekmurski ravnici do Razkrižja in

nadaljevali po Prlekiji preko Ljutomera in Ormoža. Na poti

proti Ptuju smo že opazovali temne oblake, ki se nam bližajo

iz severovzhoda. Predvideli smo, da nas bo zajel dež, zato smo

se odločili da v Ptuju opravimo še en postanek s kosilom in

se pripravimo na deževno nadaljevanje. Ekipa z avtodomom

je že bila v Ptuju, nas pa je v Moškanjcih v trenutku zajelo

neurje in morali smo se skriti kar v avtobusno postajališče ob

cesti. Ker je bilo videti, da bo deževje trajalo dalj časa, smo

takoj poklicali avtodom in postanek s kosilom opravili kar

na avtobusni postaji. Boris se je preoblekel, pojedel porcijo

makaronov nato pa nekoliko počival. Ob tem je tekla beseda

o nadaljevanju tekme. V tem času je neurje ponehalo in tudi

dež se je preselil južneje, zato smo nadaljevali našo pot.

Ozračje je bilo ohlajeno in tudi asfalt ni bil več tako vroč. Pot

nas je v nadaljevanju peljala čez Ptujsko Goro in Rogatec

do Šmarij pri Jelšah, kjer je bila naslednja časovna kontrola.

Nadaljevali smo pot preko Šentjurja, Kozjega, Senovega in

Brestanice do Krškega kjer je bila že deveta časovna kontrola

in prevoženih 970 km. Čakalo pa nas je še eno presenečenje.

Pričakala nas je skupina navijačev, ki so z glasnim navijanjem

in transparenti pozdravili Borisov prihod. Organizator je

bila seveda Borisova žena Simona, ki je svojega moža pri

njegovem podvigu nedvomno podpirala. Zopet smo si vzeli

nekaj časa za druženje in veselje, ki pa ni trajalo dolgo, saj

smo morali nadaljevati našo pot. Medtem nas je dohitela

tudi že tretja noč, ki ni obetala prav nič prijetnega vremena.

Napovedane so bile namreč močnejše padavine, mi pa smo

morali premagati še nekaj vzponov in prekolesariti dobrih

120 km. Naslednja postojanka so bile Brežice, kjer so nas spet

pričakale palačinke in prijatelji. Ko smo se najedli odličnih

palačink, smo nadaljevali pot preko Kostanjevice na Krki in

Šentjerneja do Novega mesta. To je za Borisa domači teren

DO

S

EX

TR

EM

E 2

01

2

KO

LE

SA

RS

KA

AV

AN

TU

RA

št. 03, Maj 2012 21

kar pomeni, da se je tu zbralo veliko število navijačev, ki so ga

nato spremljali preko celotnega vzpona na Vahto. Na vrhu je

sledil zaslužen počitek in seveda druženje z navijači. Ura je bila

že čez polnoč, zato smo nadaljevali pot naprej in se spustili v

Belo Krajino. Preko Metlike smo okrog tretje ure ponoči prišli

v Črnomelj. Ves čas pa je deževalo, zato je Borisa že počasi

začenjalo zebsti. Spet smo ga preoblekli v topla oblačila in

nadaljevali pot skozi Kanižarico nato pa preko 12 km vzpona

do Starega trga ob Kolpi. Tu se je temperatura že močno

spustila in se nevarno približala ničli. Borisa je začelo pošteno

zebsti, lotevala se ga je utrujenost in zaspanost. Zmanjkovalo

je suhih oblačil, saj kljub iznajdljivosti pri sušenju oblačil,

nismo uspeli posušiti vseh mokrih stvari. Potrebno je bilo

hitro ukrepati. Proti dežju pomaga le polivinil smo si rekli in

takoj poiskali PVC vreče. Borisa smo ovili v njih in ga povili z

lepilnim trakom. Ko je tako pripravljen izstopil iz avtodoma,

je bil videti kot vesoljsko bitje iz znanstvenofantastičnega

fi lma starejšega datuma. Tak je nadaljeval pot proti Kočevju.

Po nekaterih dodelavah in korekcijah je nova prototipna

dežna kolesarska obleka služila svojemu namenu. Pojavil pa

se je nov problem. Za nami je bila že tretja noč in spanec je

spet pokazal zobe. Boris je začel dremati, kar se je kazalo z

vijuganjem po cesti. Zato smo mu predvajali glasno glasbo in

se z njim pogovarjali preko zvočnikov.

Kriza je minila in nadaljevali smo pot preko Ribnice in Žlebiča proti Sodražici. Tu pa smo na vetrobranskem steklu opazili že prve snežinke. Vedel sem, da to ne pomeni nič dobrega. Toda Boris ni odnehal. Zagrizel je v Bloški klanec in ga kljub mrazu in zaspanosti z enakomernim in hitrim tempom uspešno premagal.

Kasneje mi je priznal, da je večino tega klanca predremal.

Večini se bo to zdelo nemogoče, ampak verjemite, da so tega

sposobni res vrhunsko pripravljeni športniki. Kljub dremežu,

ekstremno nizkim temperaturam in močnem sneženju smo

okrog sedme ure zjutraj dosegli predzadnjo časovno kontrolo

v Novi Vasi, kjer nas je pričakal tudi sodnik in najin sodelavec

Tine. Po kratkem pogovoru smo nadaljevali pot, saj je bilo

pred nami še zadnjih 36 km. Boris je zavrtel pedala in kot da

za njim nebi bilo prevoženih že 1150 km, je drvel proti Cerknici

in naprej skozi Rakek in Unec do Planine. Tu nas je čakal še

zadnji vzpon v katerega se je Boris podal kot že v vse prejšnje.

Brez strahu, s popolno kontrolo in enakomernim tempom. Vsi

skupaj smo bili polni adrenalina pred zaključkom tekme zato

smo si dali duška in glasno spodbujali Borisa v zadnjih kilo-

metrih dirke.

DO

S

EX

TR

EM

E 2

01

2

KO

LE

SA

RS

KA

AV

AN

TU

RA

Končno smo zagledali tablo »Postojna« in nekaj trenutkov

za tem se je že pripeljalo spremljevalno vozilo z direktor-

jem dirke, ki je Borisa pripeljalo do cilja. Sledile so čestitke za

opravljeno pot, predvsem zaradi dejstva, da Borisa ni ustavil

niti dež, sneg in nizke temperature. V zadnjem delu trase smo

namreč prehiteli kar nekaj tekmovalcev, ki zaradi razmer niso

nadaljevali, ampak so čakali boljše vreme.

Po zaključnem slikanju smo se preoblekli in si privoščili skup-

no kosilo in torto, ki smo jo člani ekipe podarili Borisu. V Post-

ojni smo nato počakali še toliko časa, da je v cilj prišel tudi

naš prijatelj, dvakratni udeleženec DOS-a, Tomaž Česnik.Po

treh dneh smo tako zapuščali Postojno polni vtisov s pravkar

končane avanture.

Misleč, da je tako vse skupaj končano, pa je Borisa čakalo še eno presenečenje. Doma so ga namreč s prisrčno dobrodošlico pričakali vsi domači, sosedje in prijatelji.

Tako se je njegova avantura končala šele pozno popoldne, ko

je lahko stopil pod zasluženo prho in utrujen legel v mehko

toplo posteljo. Če sodim po sebi je v trenutku zaspal in do

jutra spal, kot ni že tri dni prej.

Za konec naj povem le še to, da sem izredno vesel in neskončno

hvaležen Borisu, da me je povabil v njegovo ekipo. Spoznal

sem nove prijatelje, v katerih družbi sem se odlično počutil.

Poleg tega sem pridobil veliko novih izkušenj, ki mi bodo še

kako prav prišle v mojih prihajajočih avanturah. Mogoče me v

kakšno novo povabi tudi Boris.

Avtor: Igor Čučnik

22

Zabava ali / in novi rod rokometašicV letošnjem šolskem letu smo v okviru interesnih dejavnosti na OŠ Veliki Gaber uvedli vadbo mini rokometa za učenke 4. in 5. razreda. Mini rokomet je ena izmed dejavnosti, ki mladim ponuja veliko možnosti za zabavo, sproščanje in razvijanje sposobnosti.

Je »mlajši brat« rokometa, namenjen otrokom od šestega

do enajstega leta starosti. Zaradi prilagojenih pravil je za

otroke izredno zanimiv in ga radi igrajo. Igra je dinamična,

privlačna in bogata predvsem z vidika gibalnih nalog, ki

se v njej pojavljajo.

Ker je med dekleti kar nekaj telesno in gibalno sposobnih,

smo se na šoli odločili, da dekleta prijavimo v akcijo MINI RO-

KOMET. Tekmovanje mini rokometa za osnovnošolske ekipe

organizirata Rokometna zveza Slovenije in Ministrstvo za

šolstvo in šport RS. Poteka že deseto leto, udeležba ekip pa

iz sezone v sezono narašča. Tekmovanje je regijsko zasnova-

no. Naša dekleta so tekmovala v regiji Dolenjska I, v kateri so

sodelovale še OŠ Mirna, OŠ Šentjernej, OŠ Stopiče, OŠ Grm,

ŽRK Novo mesto in OŠ Škocjan. Na treh turnirjih, kjer so šole

med sabo odigrale po dve tekmi, je OŠ Veliki Gaber na kon-

cu zasedla dobro četrto mesto in je veljala za presenečenje

sezone, saj se ostale šole akcije MINI ROKOMET udeležujejo

že vrsto let, nekatere pa organizirano vadijo in tekmujejo

tudi v okviru Ženskega rokometnega kluba Krka iz Novega

ŠP

OR

TN

A R

UB

RIK

A

mesta. Dobra igra deklet pa ni ostala neopažena tudi očem

predstavnikom ŽRK Novo mesto, ki so dekleta že povabili v

svoje klubske vrste in nekatere aktivnosti. Med drugim so se

udeležila njihovih treningov, velikonočnega turnirja, povabili

so jih tudi na poletni rokometni kamp v Savudriji.

Led je bil v letošnjem šolskem letu prebit, želimo pa si,

da rokomet za dekleta v Velikem Gabru ne bi ostal muha

enodnevnica, ampak tradicionalna baza nabora igralk za ŽRK

Krka. Predstavniki kluba so nad omenjeno idejo navdušeni

in so že letos izkazali veliko volje in pomoči. Med drugim

občasno poskrbijo za prevoze na treninge, podarili so tudi

pet rokometnih žog. Seveda bi za še boljše rezultate

v Velikem Gabru potrebovali večjo telovadnico, saj

obstoječa ne zadovoljuje niti osnovnim zahtevam pravil

mini rokometa.

Avtor: Marko Mežnaršič, učitelj ŠVZ na OŠ Veliki Gaber

št. 03, Maj 2012 23

Napovednik prireditev in dogodkov maj - september 2012

DATUM IN URA DOGODEK LOKACIJA

maj

19. 5. 2012 ob 20hObmočna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Na

reviji sodeloval tudi naš MePZ Večerna zarja.

V galeriji OŠ dr. Petra Lunačka

Šentrupert

22. 5. 2012 ob 10hNadeljevanje aktivnosti, ki pomenijo obogatitev Rastoče knjige

Veliki Gaber z okolico z ekonomsko razsežnostjo – projekt Naj

korenje iz Velikega Gabra.Sedež DU Veliki Gaber

23. 5. 2012 ob 18hPredavanje o naravnem načinu zdravljenja

Predavali bosta priznani znanstvenici s področja celostnega zdravja

človeka dr. Valentina Kharlova in Ana Marija Kolman.Dvorana KS Veliki Gaber

avg

ust

4. 8. 2012 ob 10hSrečanje upokojencev Dolenjske in Bele krajine

Organiziran bo avtobusni prevoz. O prijavi in ceni boste obveščeni

preko poverjenikov. Informacija bo pravočasno tudi na oglasni deski.Na Jasi v Dolenjskih Toplicah

sep

tem

ber

29. 9. 2012 V septembru je predviden praznik korenja. Ob stavbi KS VG

neznano Srečanje pohodnikov Uršna Sela, Veliki Gaber, Šentvid pri Stični Velika predavalnica CIK, Trebnje

neznano Pozdrav Mirne Velikemu Gabru (kulturni večer s pesmijo in plesom) Dvorana KS Veliki Gaber

neznano večdnevni izlet Smer še nedorečena

Prireditelji si pridržujejo pravico do sprememb.

Za prejemanje podrobnejših informacij o prireditvah v obliki tedenskega Napovednika dogodkov v občini Trebnje pošljite

e-mail: OBVEŠČANJE na E: tic@trebnje.si ali pokličite na T: 07 34 81 128 (TIC Trebnje).

SVETNIKI KS

IME NASLOV P. ST. POŠTA FUNKCIJA

Andrej PEKOLJ Zagorica 27 8213 Veliki Gaber računovodja

Boris PRAZNIK Veliki gaber 86 8213 Veliki Gaber predsednik sveta ks

Anton TURK Zagorica pri Vel. Gabru 7 8213 Veliki Gaber Zagorica

Anton LAVRIH Žubina 28 8213 Veliki Gaber Žubina

Mitja JERAS Medvedjek 32 8213 Veliki Gaber Veliki Gaber

Lucija MAROLT Veliki Gaber 71 8213 Veliki Gaber Veliki Gaber

Jože VERBIČ Mali Gaber 23 8213 Veliki Gaber Cesta, Mali Gaber

Matej ŠTEPEC Zagorica pri Vel. Gabru 37 8213 Veliki Gaber Zagorica

Janez BREGAR Stehanja vas 14 8213 Veliki Gaber Stehanja vas, Gombišče

Borut SEVER Bič 3 8213 Veliki Gaber Bič, Pristavica

NA

PO

VE

DN

IK P

RIR

ED

ITE

V I

N D

OG

OD

KO

V /

SV

ET

NIK

I

DEJAVNOSTI IN NAPOVEDNIK ZA DRUŠTVO UPOKOJENCEV VELIKI GABER

• Od 1. do 3. oktobra 2012 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani Festival za tretje

življenjsko obdobje, na katerem bo DU VG aktivno sodelovalo.

• Oktobra 2012 se bomo člani društva zbrali na kostanjevem pikniku.

• Od 2. do 9. novembra 2012 bomo šli na letovanje v Hotel Delfi n v Izolo.

• V začetku decembra 2012 se bomo zbrali na prednovoletnem srečanju.

• V decembru 2012 dobrodelni koncert DU Veliki Gaber.

• O vseh dogodkih boste pravočasno obveščeni preko poverjenikov in na oglasni

deski društva.

Društvo upokojencev VG

Veliki Gaber 70, 8213 Veliki Gaber

GSM.: 031 551 519, 041 528 913

24

št. 03 | maj 2012

Latinska beseda za mesec maj je Maisus. Beseda izvira iz imena latinske boginje iz

italijanskega področja z imenom Maia. Maia je bila boginja pomladi, hči Favne ter žena

Vulkana.

Staro slovensko ime za mesec maj je veliki traven, kar pomeni da gre za mesec, ko trava

raste. Poleg velikega travna je mesec maj znan tudi kot majnik, cvetnar, rožni mesec.

PRAZNIKI:

1. Maj: Prvi maj ali z drugim imenom Praznik dela, je mednarodni praznik delavstva, ki

ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta. Leta 1890 je prvi maj postal tudi

delavski praznik, simbol solidarnosti delavskega razreda. Danes je praznovanje tega za

delavce nadvse pomembnega praznika povezano z raznimi kulturnimi shodi, praznovanji

ter že skoraj nujnimi visokimi prvomajskimi kresovi, ki razsvetljujejo večer po raznih krajih.

Slovenska tradicija prvi maj obeležuje zlasti s kresovi in nošnjo nageljnov

Podobno kot na praznik jurjevega, je tudi maj povezan z naravo, ki se prebuja, brsti, cveti

ter dehti v pisanih cvetovih.

Cerkev meseca maja vsak dan pripravi mašo v čast Mariji. Majske večerne pobožnosti se

imenujejo Šmarnice.

PREGOVORI:

Saditi fi žol na Florijana (4. 5.) je dovolj zarana

Brez dežja Pankrac (12. 5.) in Urban (25. 5.), dobre letine up je dan.

Če se Pankrac (12. 5.) na soncu peče, obilo mošta v sode priteče.

Če se Servac (13. 5.) kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni.

Če je pred Servacem (13. 5.) poletje, mraz rad pritisne na cvete.

Če je maja dosti dežja, v jeseni bo dosti blaga.

Hladen majnik ti gotovo da, dosti slame in sena.

Če Zofi ja (15. 5.) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.

Kakor je vreme sv. Urbana (25. 5.), tako bo tudi malega srpana (julija).

Če se Urbanu sonce zahoče, bo poletje suho in vroče.

Majnik moker, rožnik pa mlačen, kmet bo tisto leto žejen in lačen.

Slana v začetku maja, zoritvi sadja nagaja.

Filip napija (3. 5.), Zofi ja popija (15. 5.).

Maj

Vir

: ww

w.m

avri

ca.n

et