Pivški list – št. 4 - 2010

Zakaj ne bi storili vsega kar je v naši moči,da drug drugemu naredimo življenje lepo?

Naj nas odgovor na to vprašanje, vodi skoziPrihajajoče leto.

Želimo vam prijetne praznike

in srečno 2011.

uredništvo

barva: cmyk PRILOGA PIVŠKI LIST Notranjsko-kraške novice št23 str 33

Uradne ure Pivškega lista so vsako prvo sredo v mesecu od 15. do 17. ure v mali sejni sobi v drugem nadstropju občine Pivka. Lahko nam pišete na naslov Pivški list, Kolodvorska 5, 6257 Pivka, ali nam pošljete elektronsko pošto na naslov [email protected]. Na navedeni način nam lahko posredujete vprašanja ali nas seznanjate z zanimivostmi v vašem kraju in predlagate teme, o katerih želite, da pišemo.Vabljeni k sodelovanju! Uredništvo

Pivški list / letnik IV / št. 4 / 24. december 2010. Pivški list je samostojna priloga Notranjsko-kraških novic. Odgovorna urednica: Lili Primc Naročnik: Občina Pivka: Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka. E-naslov: [email protected]

Pred približno desetimi leti ste v enem izmed člankov v intervju-ju med drugim povedali tudi nasle-dnje: »Po svojih močeh se trudim dati največ za kraj, za našo pivško občino.« Kako zdaj, ko ste nastopi-li četrti mandat, komentirate takra-tno izjavo? A takšno izjavo sem dal (nasme-šek)? Ja, vsebina te izjave še vedno v celoti drži. K temu lahko dodam še več izkušenj, poznanstev in vsega ostalega kar lahko še izbolj-ša delo za občino in občane.

Bodo kakšne spremembe glede na prejšnje mandate?Posebnih večjih sprememb ni predvidenih, bo pa nekaj spre-memb znotraj same občinske uprave, tako v funkcioniranju kot v vsebini, kar je bila tudi ena od vsebin mojega in SLS-ovega

Želimo vam topel in miren božič ter srečno in veselo novo leto.

Naj vam leto, ki prihaja prinese veliko lepega in dobrega …

Župan Robert Smrdelj in občinska uprava Občine Pivka

Navada je stara, novo leto voščit,in tudi mi zdaj to hočmo storit.

Da bi dolgo živeli, vsi zdravi veseli,da bi vsako nesrečo prenesli skoz srečo.

(Slovenska koledica)

Delovno v novo letoRobertu Smrdelju so občanke in občani zaupali že četrti županski mandat, ki se je začel, pravzaprav se nadaljuje, s projekti, ki jih je s svojo ekipo sodelavcev začel uresničevati že v predhodnem mandatnem obdobju. Zato je za prvo številko Pivškega lista po volitvah in zadnjo v letu 2010 primerno, da novemu–staremu županu postavimo nekaj vprašanj, povezanih z delom in prazniki.

dan ustvarjanju pogojev za čim bolj sproščeno in kvalitetno bi-vanje v naši občini. Občina bo delala na tem, da bo ustvarjala takšne pogoje, ki bodo to omo-gočali: od infrastrukture do ra-zvojnih podlag, da bodo lahko posamezniki in podjetniki ure-sničevali svoje načrte. Temu je vse podrejeno. Pomembna je urejenost prostora od cvetličnih zasaditev naprej. Tako je bivanje še prijetnejše.

Za vse to pa mora poskrbe-ti Občina. Za posameznike in podjetnike je pomembno, da se dobro počutijo. Če se dobro po-čutijo, se tudi podjetniške ide-je bolje izražajo, so bolj kreativ-ni. Vse to je pomembno tudi za nadaljnji razvoj turizma. Dela-ti želimo konkretne korake. Za enkrat nam uspeva, čeprav je potrebno še veliko narediti.

predvolilnega programa. Ome-nil bi naslednje: uvedli smo sve-tovanje na področju prostorskega načrtovanja za podjetja in po-sameznike, ki ga za nas opravlja zunanji izvajalec; v obeh osnov-nih šolah, torej v Pivki in Košani, bomo izvajali podjetniške tečaje; s strani občine bomo poskrbeli za še boljše pogoje za mala podje-tja, konkretno je to kritje teko-čih obveznih stroškov v višini do 130 evrov na mesec, kar predsta-vlja kritje stroškov za računovod-ske storitve in obvezne članarine; še več pozornosti bomo posvetili pripravi dokumentacije za črpa-nje evropskih in drugih sredstev.

Kakšna je vaša vizija razvoja obči-ne? Kako jo uresničiti? Vizijo se lepo bere v predvolil-nih programih. Glavni okvir je

Kako ste zadovoljni s sestavo občin-skega sveta?Sestava občinskega sveta je odraz volje občank in občanov po svojih zastopnikih v vrhu občinske poli-tike. Ne sprašujem se o tem, kako sem zadovoljen, pač pa o tem, kaj lahko skupaj naredimo za dobro občine in občanov. Na podlagi dosedanjih pogovorov s svetniki lahko rečem, da bomo odlično so-delovali. To pa zato, ker je v pivški politiki dana prioriteta vsebini in delovanju občinskega sveta, ne pa toliko strankarski pripadnosti.

Pričela se je gradnja vrtca in ben-cinskega servisa, rekonstruira se državno cesto v Petelinjah, v gra-dnji je železniški nadvoz v Gornji Ko-šani. To je veliko pomembnih inve-sticij. Kako napredujejo?Na kratko: vse napredujejo odlič-no. Tudi s tem, ko se vsi ti projek-ti izvajajo, je jasno, da to niso bile le predvolilne obljube, pač pa de-janski načrti. Vrtec je v začetni fazi gradnje. Zima bo gradnjo si-cer malo upočasnila, ampak to smo predvideli. V uporabo naj bi ga predali v začetku šolskega leta 2011/2012. Bencinski servis je na vrhuncu gradnje, od vremena pa je odvisno, kdaj bo dokončan. Ce-sta skozi Petelinje je izredno zah-teven projekt, ker se vse inštalaci-je vgrajuje v tla in sta zato odprti kar dve gradbišči. En izvajalec dela na izkopu kanalizacije in obnovi vodovoda, drugi izvajalec pa re-konstruira cesto po planu: gradi pločnike, kolesarsko stezo, javno razsvetljavo, obnavlja samo cesto. Žal je to povezano s cestnimi za-porami. Izvajalca obljubljata, da bodo intervali čim krajši, da bodo vozniki v kolonah čakali čim kraj-ši čas. Ampak čez pol leta, ko bo ta investicija izvedena, bomo vsi zadovoljni in tudi čakanja pri se-

maforjih bodo kmalu pozablje-na. Nadvoz v Gornji Košani dobro napreduje in bo zaključen v začet-ku prihodnjega leta.

Smo kaj bliže domu za starejše ob-čane in centralni čistilni napravi?Vsi si zelo želimo doma za starejše občane. Na tem projektu že dolgo intenzivno delamo, iščemo rešitve in proučujemo različne variante. Trenutna situacija ni rožnata. Mi-nistrstvo za delo je tisto, ki določa pogoje za koncesijo. Koncesija pa je pogoj, da ministrstvo za zdravje

financira 40 odstotkov zdravstve-nih storitev znotraj doma za sta-rejše. Če bi mi sami želeli imeti dom za starejše brez koncesije, po-tem bi bila cena oskrbnine bistve-no višja, ki pa je večina ne bi zmo-gla. Kar se tiče centralne čistilne naprave: trenutno teče postopek za pridobitev gradbenega dovo-ljenja na upravni enoti. Po novem letu bomo objavili razpis za izbiro izvajalca. Upam, da bomo pričeli z gradnjo v drugi polovici priho-dnjega leta. V tem času pričaku-jemo tudi odločbo ministrstva za okolje o sofinanciranju.

www.pivka.si

www.pivka.si

��4. december �010zimski Pivški list


Rekonstrukcija ceste skozi Petelinje.

Vrtec Veternica naj bi prve otroke sprejel v šolskem letu 2011/2012.

Gradnja bencinskega servisa v Pivki naglo napreduje.

Pogovarjava se v prazničnem decem-bru. Kako doživljate ta mesec, ki je že od otroških let prežet s prijetnimi pričakovanji? Se znate umiriti, pri-sluhniti sebi in najbližjim, ali pa je morda “vaš” december prenapolnjen z delom, obveznostmi, hitenjem ...? December je mešanica oboje-ga. Zagotovo je december že sam

beti za, tako imenovani, fizič-ni zaključek leta. Zadnje dni do-bimo prilive z ministrstev, priti mora tudi koncesnina od Po-stojnske jame, ki jo moramo po-rabiti do konca leta, drugače bi nam ta sredstva propadla. Kljub obilici dela skušam potegniti čim več prijetnega iz praznične-

December – najlepši čas za družinoPovsod je dišalo po dobri poticiDecember je bil v preteklosti Slovencev najlepši mesec, ko so se vsi ljudje pripravljali na bo-žič, ves mesec je bil v znamenju pobožnosti in zbliževanja druži-ne. Tudi danes se ta tradicija in miselnost ohranjata, vse večja usmerjenost v potrošništvo pa je naredila svoje. Nekoč ni bilo toliko na obdarovanju, to ni bil mesec tekanja od nakupovalne-ga centra do mogočnih trgovin, založenih z darili do stropa. December je bil in je za števil-ne Slovence mesec pričakovanja prihoda Jezusa na svet. Po kr-ščanskem izročilu se je v tihi be-tlehemski noči rodil odrešenik sveta, to pa je bil največji dogo-dek, ki so ga pričakovali naši lju-dje. Vsa opravila zunaj in na po-lju so že opravili, ponavadi je v božičnem času že zapadlo veli-ko snega, ki je pripomogel k ča-robnosti praznika. Zato so ime-li v hiši in okoli nje veliko dela. Spodobilo se je, da se je za ve-like praznike vse počistilo. Pri-dne gospodinje so poribale lese-na tla, pospravile vse police, celo v hlevu pri živini se je pospravi-lo. To je moralo biti zares teme-ljito opravljeno. Možje so skrbe-

Piškoti z lešnikiDa bodo prazniki zares sladki, pa vam ponujamo še preverjen re-cept za praznične piškote, ki so zelo dobri, pa še lepi za povrh. Pa naj bodo letos prazniki povezani z lešniki.

Sestavine:- 1,10 kg navadne moke- 42 dag sladkorja- 58 dag margarine- 25 dag surovega masla- 8 rumenjakov

Praženi lešniki – za to količino piškotov potrebujete približno 30 dag.Iz vse mase oblikujete testo, najprej zmešate maščobo, sladkor in rumenjake, nato dodaste še moko in vmesite gladko testo. Lahko si pomagate tudi z mešalnikom, vendar je dokončna izde-lava testa prepuščena usodi vaših rok. Pol ure naj počiva v hladil-niku, nato naredite piškote. Oblikujte majhne kroglice, premer cca. 2 cm in jih do polovice pomočite (potunkajte) v beljak, nato v grobo zmlete lešnike. Ko jih imate zložene na pekaču, pa v vsakega potisnite en praže-ni lešnik.Pecite po svoji praksi, 180 do 190 stopinj Celzija, nekaj minut, da so rahlo rumeni. Sledi samo še ohlajanje.Vendar pozor! To je ogromna količina piškotov (preko 250), zato lahko vzamete polovico sestavin, ko se boste prvič lotili tega opravila.

li, da družine ni zeblo, poiskali so primerno božično drevesce in za-čeli pripravljati vse potrebno za postavitev jaslic doma, nato pa še glavnih v njihovi župnijski cerkvi. Ob jaslicah se je zbrala družina, peli so in molili.

Vsekakor so imele ženske v predprazničnih dneh veliko več dela, saj so poskrbele tudi za okrasje, še največ časa pa jim je vzelo pečenje božičnega kruha, kasneje pa potic in raznovrstnega drobnega peciva in piškotov.

Božična peka je nekaj posebnega – božični kruh tudiPosebno mesto med poticami in drugimi dobrotami je nekoč za-vzemal božični kruh. To je bil poseben obred. Božični kruh je bil položen na mizo in pokrit z belim prtom. Božičnemu kru-hu so po pokrajinah na Sloven-skem dali različna imena. Ime-na kot poprtnik ali poprtnjak so bila pogosta v osrednji Sloveniji in na Štajerskem. Ime je kruh po vsej verjetnosti dobil po tem, da so kruh položili pod prt. Pri nas na Notranjskem pa so ga ljudje imenovali »župnik«, ker je pove-zan z božičnimi pobožnostmi. To so bili trije hlebčki kruha ali pa en sam velik hlebec, pogrnjeni z belim prtičem, družina pa je vsak hlebček zaužila na enega izmed božičev; tako se je namreč reklo svetemu večeru, silvestrovemu in prazniku prihoda svetih treh kra-ljev. Kruh je še pred peko dobil znamenje, gospodinja mu je za-rezala velik križ, to je pomenilo, da bo kruh namenjen božičnim obredom.

Malo ljudi v naših krajih še

ohranja ta običaj, kjer pa ga, je to izraz tradicije in verovanja.

Ni pa nobena redkost, da ne bi današnje gospodinje pripravile vsega za peko potic.

Potica pa mora bit(i) …Danes imamo vsega dovolj, poti-ca ni več redkost v naših domo-vih, če je ni, je to zgolj spremem-ba načina praznovanja. Potica je poleg svoje posebnosti in simbol-nosti Slovencev pomenila še do-broto, ki je praznovanju postavila piko na i. Takega peciva ne najde-te nikjer po Evropi, to je sloven-ska posebnost. Zato je receptov za izdelavo potice med slovenski-mi gospodinjami zares veliko.

Oglejte si enega, da vam ogreje srce in vas opomni, da so prazni-ki pred vrati.

Izdelava klasične potice je sko-raj povsod po Sloveniji enaka, se-stavine so podobne, nadevi so večinoma orehovi ali lešnikovi, postopek izdelave je prepuščen gospodinji, kuhinja pa mora bi-ti dobro ogreta, da se potica ne »prehladi«. Pripravili smo vam dva praznična recepta, ki sta po-vezana z uporabo lešnikov, ki jih v naravi v naših krajih ne manj-ka. Manjka nam le čas, da bi jih pravočasno nabrali, nekoč so to opravile ženske in otroci.

Predpraznični čas je za vse lju-di lahko lep, a tudi naporen, in če družina poprime za delo in sku-paj načrtujejo, kaj bodo storili, bodo prazniki resnično lepi.

Želim vam lepe, mirne in pri-jazne dni ob koncu leta in bolj obetavno prihodnje leto, ki naj prinese življenje, kakršnega si že-limo.

Gradnja nadvoza v Gornji Košani dobro poteka.

po sebi nekaj posebnega, veliko je pričakovanj … Ja, vse to da poseb-no dušo predprazničnim dnem. Je pa to mesec, ki je poln obvezno-sti: obiskov pri partnerjih, mini-strstvih. Obiski so pomemben del poslovnega odnosa. So pa seve-da še konkretne stvari, ki se tičejo same občine, potrebno je poskr-

ga decembra. V okviru možnosti si vzamem čas za družino. Božič je že po tradiciji družinski pra-znik in tako je tudi v naši dru-žini. Tudi novo leto bomo pri-čakali v domačem kraju. Ah, če bi se dalo upočasniti tempo ži-vljenja, bi bilo super … /Lili Primc, foto: Lili Primc in arhiv

ŽUPAN SKOZI ČAS



Ob~inski odbor SDS Pivka

Ljudje, priznajmo, ~as leti in vse prehitro mine, eno leto nam pusti par gub, a lepe tud’ spomine. Tegobe starega so mimo, vse naj pozaba jih obda, Od tega ki prihaja, iztisnimo lepoto, kar se da.

Vse dobro v novem letu

Lešnikova poticaZa potico potrebujete kar precej sestavin, dobre volje in znanja, predvsem pa izkušenj, ki so najbolj dragocene, in se prenašajo iz roda v rod kot vsa kulturna in duhovna dediščina Slovencev.

Kvašeno testo:- 4 žlice mlačnega mleka- 30 do 40 g kvasa- čajna žlička sladkorja- 700 g presejane bele moke- 0,25 l mleka- 90 g presnega masla- 100 g sladkorja- 1 vanilijev sladkor- 5 rumenjakov- majhen ščepec soli.

Nadev:- 0,5 l sladke domače smetane ali smetane za stepanje- 200 g sladkorja- 1 vanilijev sladkor- 2 jajčna beljaka – sneg- 500 g zmletih lešnikov, lahko tudi več

Premaz:- 1 jajce – če to želite

Postopek izdelave:Kvašeno testo: V lončku zmešamo 4 žlice mlačnega mleka, kvas, čajno žličko sladkorja in čajno žličko moke in vse to damo na to-plo, da vzhaja.

V skledo presejemo vso moko in dodamo vzhajani kvas. Pena-sto zmešamo maslo, sladkor, vanilijev sladkor in rumenjake. Vse skupaj vlijemo k moki in dodamo malo soli. Testo gnetemo tako dolgo, da je gladko, dela mehurčke in se loči od kuhalnice. Posta-vimo ga na toplo, da vzhaja.

Zmešamo smetano in sladkor ter narahlo vmešamo sneg iz beljakov. Vzhajano testo razvaljamo za nožev rob debelo in na-mažemo z nadevom ter potresemo z mletimi lešniki. Tesno zvi-jemo in od koncev odrežemo 10 cm testa. Režemo jo lahko z ro-bom krožnika, kar nam olajša delo. Potico položimo v namazan, lončen, okrogel model, nato jo pokrijemo in postavimo na toplo, da vzhaja. Ko je še enkrat vzhajana, jo premažemo z jajcem, pre-bodemo do dna z iglo in pečemo na 180 do 190 stopinjah pribli-žno eno uro ali malo več. Uspela vam bo, če ne bo najlepša, pa bo gotovo vaša, to pa bo veliko več vredno kot kupljena v pekarni.

Aktivno v šoli in vrtcuKoledarsko leto se zaključuje, šolsko pa se bo kmalu prevesilo v drugo polovico. Učenci na OŠ Pivka pridno nabirajo znanje pri rednem pouku in dnevih dejavnosti, razvijajo svoja zanimanja pri številnih interesnih dejavnostih, začela so se že prva tekmovanja iz posameznih predmetov, v nastajanju so tudi raziskovalne naloge. Vsekakor pa se v pestro vsakodnevno dogajanje vpletajo še dodatne aktivnosti, ki imajo poudarjen vzgojni pomen. Aktivni so tudi mali vrtičkarji, saj z veseljem sodelujejo v živahnem dogajanju v vrtcu.

ŠolaEko šolaEkošola kot način življenja je naš dolgoletni program, s katerim povečujemo odgovorno ravna-nje z okoljem in naravo. Učence ozaveščamo o pomenu čistega okolja za zdravje vsakega posa-meznika danes pa tudi za pri-hodnje generacije. Trudimo se, da učenci ločujejo odpadke ne samo v času pouka, ampak tudi pri malici.

Sodelujemo v različnih zbiral-nih akcijah. Tako zbiramo odra-bljene kartuše in tonerje, bateri-je ter plastične zamaške. Dvakrat letno organiziramo zbiralno ak-cijo starega papirja, namen pa imamo izvesti tudi zbiralno ak-cijo odrabljenih elektronskih aparatov.

Redno čistimo okolico šole in skrbimo za urejen videz šole. Učenci so izdelali table z napi-si, ki izražajo željo po skrbi vseh za čisto naravo, in jih s pomočjo Občine razporedili po kraju. Ze-lo aktivni smo bili v vsesloven-ski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, kjer so učenci po-birali razpršene odpadke v do-mačem kraju, popisali divja od-lagališča v okolici šole in jih nekaj tudi očistili.

Člani eko krožka so pred krat-kim izvedli natečaj za izvirni na-lepki, ki bosta učence in zaposle-ne opozarjali na smotrno uporabo vode in elektične energije.

Zdrava šolaNaša šola je od leta 2008 v med-narodnem projektu zdravih šol. Pri načrtovanju aktivnosti daje-mo velik pomen preventivnim dejavnostim na področju zdra-vega razvoja in življenja učen-cev. Učencem skušamo zagoto-viti varno in zdravju naklonjeno šolsko okolje ter omogočiti vse-stranski razvoj ter dobre medse-bojne odnose z vrstniki in delav-ci šole. Prav Odnos.si je letošnja rdeča nit, ki teži k oblikova-nju pozitivnega odnosa do so-šolcev, odraslih, drugačnih, na-rave, hrane ... ter vzpodbujanju strpnosti in kulturnega reševa-nja sporov. V ta namen izvajamo različne delavnice in obeležuje-mo dneve, ki so posvečeni člo-vekovemu zdravju. Razvijanje tovariškega odnosa in pomoči

sočloveku je tudi cilj sodelovanja s PGD Palčje, ki vodi delavnice za učence pod motom Pomagajmo (sebi in drugim).

Shema šolskega sadjaŽe drugo leto smo vključeni v Shemo šolskega sadja, ki spodbuja porabo svežega sadja in zelenjave v prehrani učencev v osnovnih šo-lah. Njen namen je ustaviti trend zmanjševanja uživanja sadja in ze-lenjave in hkrati omejiti narašča-nje pojava prekomerne telesne teže pri otrocih. Tako učenci te-densko dobijo dodaten brezplačni obrok sadja, saj program finanč-no podpira Evropska unija. Na to opozarjajo tudi domiselno iz-delani plakati učencev. Na njiho-vo željo smo se odločili, da letos poleg jabolk ponudimo še osta-le vrste sezonskega sadja pred-vsem lokalnih pridelovalcev. Ob tem pa izvajamo še druge aktiv-nosti, ki vzpodbujajo k zdravemu prehranjevanju. Tako so jabolka iz šolskega sadovnjaka postala izvr-stni krhlji, ki so jih učenci lahko poskusili ob obisku sadjarja. Le-ta jim je predstavil različne vrste ja-bolk in njihovo integrirano pride-lavo. Zadišalo pa je tudi po jabolč-nem zavitku.

Zdrav življenjski slogTo je triletni osnovnošolski špor-tni program, ki ga je s pomočjo sredstev evropskega denarnega sklada razpisal Zavod za šport RS Planica, z namenom nuditi otro-kom dodatno športno aktivnost in jih tako vzpodbuditi k redni gi-balni dejavnosti. Raziskave kaže-jo, da je danes vse več otrok gibal-no nedejavnih. Posledice sedečega življenjskega sloga se tako kažejo s prekomerno telesno težo, nepra-vilnim prehranjevanjem, upada-njem gibalnih zmogljivosti in tudi bolezenskimi stanji. Vse našteto v manjši ali večji meri velja tudi za naše osnovnošolce, kar sta v svoji predstavitvi staršem potrdila prof. dr. Janko Strel in šolska zdravnica Bernarda Krajnik Valentič. Raz-mislek o tem je gotovo vplival na vključitev več kot tretjine vseh na-ših učencev v omenjeni program, kjer imajo priložnost, da se v svo-jem prostem času seznanijo s 17 različnimi športnimi panogami in si z dodatnimi urami športne ak-tivnosti priučijo zdravega življenj-skega sloga.

Sodelovanje s šolami iz Velike Britanije in Španije.

Nastop na prireditvi Zimska pravljica, 3. 12. 2010.

SKOZI ČAS VRTEC. ŠOLA

/ Tekst in foto: Irena Margon/

Življenje daje platno, slikamo ga sami!

Naj bo novo leto čim bolj slikovito, ustvarjalno, zdravo, uspešno

in srečno.

Učenci in delavci OŠ Pivka

LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana T: 01/2000 310, F: 01/2000 311, E: [email protected], www.lds.si

Vse želje, ki letos se niso izpolnilevse sanje, ki niso sadu obrodilev prihodnjem naj dobijo polet,naj ~imprej izpolni se njihov obet.

Sre~ne in vesele boži~ne praznike ter sre~no in zdravo novo leto 2011 vam želi; Ob~inski Odbor LDS Pivka

4�4. december �010zimski Pivški list


Mala PristavaPreplastitev cestPeter Klepčar, ki vodi koordi-nacijo dogajanja v vasi, z no-vejšo kronologijo vasi začne v letu 2004, ko je bila vas polep-šana z na novo preplasteno ce-

Božični zvonovi lepo naj zvonijo, v imenu naj našem Vam srečo želijo, da leto bi novo zdravo bilo, da v srcih sijalo bi sonce toplo.

Voščimo vam vesele praznike in vse dobro v novem letu.

Čestitke tudi ob dnevu samostojnosti.

Občinska odbora Nove Slovenije – krščanske

ljudske stranke in Mlade Slovenije Pivka

Poln sreče naj bo božiča dan, samostojnosti, bolj spoštovan,

ljubezen, srečo, zdravje in veselje,novo leto naj k Vam pripelje!

Srečno 2011 ! OO SNS Pivka

ComeniusMednarodni program Comeni-us omogoča učencem spoznava-nje in razumevanje evropske kul-turne in jezikovne raznolikosti ter pridobivanje osnovnih spretnosti in kompetenc za aktivno evrop-sko državljanstvo. Z letošnjim le-tom začenjamo dvoletno sodelo-vanje s šolami iz Španije in Velike Britanije.

Sredi meseca novembra smo tako gostili 8 učiteljev in 7 učen-cev iz obeh omenjenih držav. Sre-čanje je bilo zelo plodno, saj smo se medsebojno spoznali in pri-pravili načrt nadaljnjih aktivnosti z delovnim naslovom Time Tra-vellers. Učenci bodo v svoji drža-vi najprej s pomočjo intervjujev s starejšimi primerjali življenje ne-koč in danes, nato pa strnili svoja spoznanja v krajše dramske pred-stavitve. Z le-temi se bodo pred-stavili na naslednjem projektnem srečanju, ki bo spomladi 2011 v Španiji.

V pričakovanju prazničnih dniV soboto, 27. novembra, smo imeli tehnični dan, s katerim smo nadomestili 7. februar, ko bomo prosti. V delavnicah, ki so jih pri-pravili in vodili učitelji, so učen-ci ustvarili najrazličnejše uporab-

ne in okrasne izdelke, namenjene prodaji na Miklavževem sejmu.

Dan smo zaključili na prav po-seben način. V svojo sredino smo povabili plesno skupino Step`n roll, ki deluje v okviru Društva študentov invalidov Slovenije, in mladinsko plesno skupino Srebr-na. Prva nas je prevzela s plesom na invalidskih vozičkih, druga pa je zaplesala v ritmu starih uspe-šnic. V slednji se plesu predaja tu-di slepo dekle Zala, ki je s svojo pozitivno energijo navdušila vse.

Kot posebno doživetje so ta dan opisali učenci 5. a razreda, ki so se v veliki večini udeležili plesne de-lavnice in s študenti na invalid-skih vozičkih pripravili skupni na-stop. Dogodek je nudil učencem in ostalim obiskovalcem enkratno izkušnjo in spoznanje, kako lah-ko v življenju dosežemo marsikaj, ne glede na ovire, če si to le do-volj želimo.

3. decembra smo obiskoval-ce v praznični čas popeljali s pri-reditvijo Zimska pravljica in Mi-klavževim sejmom. Na njem so učenci prodajali svoje izdelke, iz-kupiček od prodaje pa nameni-li šolskemu skladu, iz katerega je šola letos črpala tudi sredstva za nakup ozvočenja in dveh LCD. Vsem, ki so k temu pripomogli, se toplo zahvaljujemo.

Predzadnji teden v decem-bru so svojo prireditev z obiskom dedka Mraza pripravili tudi učen-ci na obeh podružničnih šolah.

VrtecEkologija in strpnostTudi v vrtcu je čutiti živahen utrip. Vzgojiteljice skrbno na-črtujejo dejavnosti, ki so veliko-krat povezane z menjavanjem letnih časov tako, da otroci za-čutijo spremembe v naravi. Sku-paj s starši so že pozdravili botro jesen in babico zimo, ob tem pa niso pozabili na skrb za urejeno in čisto okolje. Veliko pozornost namenjajo tudi strpnosti in do-brim medosebnim odnosom. Še posebej so obeležili Teden otro-ka, ki se je ob številnih dejavno-stih, ki so potekale po skupinah, prevesil kar v mesec.

Poudarek branjuPoseben poudarek pa bodo v tem šolskem letu dali branju, saj se zavedajo, da je to prvi ko-rak k uspešnemu opismenjeva-nju. Dejavnost so poimenovali »bralni nahrbtnik«. Starši skupaj z otrokom doma preberejo iz-brano knjigo in na podlagi njene vsebine nastane poljuben izde-lek. Staršem je o pomenu branja, ki je še posebej pomembno za predšolske otroke, spregovorila tudi šolska svetovalna delavka.

Veseli decemberOtroci pa se še posebej veselijo prazničnega decembra, ki jim bo prinesel veliko zabave. Miklavže-vo presenečenje, ko so bili obda-rovani tako kot otroci nekoč s suhim sadjem, je bil uvod v pra-znično dogajanje. Babico Zimo jim je z dramatizacijo približa-la mama enega od otrok, a tudi strokovne delavke so jih razve-selile z igrico Pod medvedovim dežnikom. Obiskale so jih še di-jakinje Srednje vzgojiteljske šole iz Ajdovščine in se jim predsta-vile s Čudežnim sladkorjem.

Do prihoda dedka Mraza, ki bo otroke individualno in sku-pinsko obdaroval, se bodo zvr-stile še plesna, glasbena in li-kovna delavnica ter božičkova tombola.

V teh najlepših družinskih dneh pa niso pozabili na tiste otroke, ki jih bodo morali preži-veti v bolnišnicah. Odzvali so se povabilu za sodelovanje v dobro-delni akciji Pezovo ObdaRajanje in zanje izdelali posebne voščil-nice z lepimi mislimi in željami.

Vstop v novo leto bo za vr-tčevske otroke in celotni kolek-tiv gotovo še posebej vznemir-ljiv, saj bodo, če bo vse po sreči, v letu 2011 dočakali delno seli-tev v prostore novega vrtca, ki jim bodo omogočali še kvalite-tnejše delo. /Alenka Tomšič, foto: arhiv šole/

Dogajanje v vaških skupnostihNadaljujemo s sprehodom skozi vaške skupnosti. Tokrat smo se najprej ustavili v Mali Pristavi, potem nas je pot po obnovljeni cesti vodila skozi Nadanje selo, nazadnje pa smo se ustavili v znani turistični vasi Narin.

sto, od katere je ostal neasfal-tiran del v dolžini sto metrov, zaradi problema odvodnjavanja meteornih voda. »Prav na tem delu vaške ulice, ki je ostal ne-asfaltiran, je leta 2004 občina odkupila zemljišče in pričela z gradnjo vaškega igrišča. Dela so bila že v samem začetku usta-vljena in prav s temi sredstvi, ki so bila namenjena za vaško igrišče, smo na hitro preplastili preostali del vasi,« pove.

Neuresničen projektOtroško igrišče zaenkrat torej ostaja neuresničen projekt, zato so tudi v plan za prihodnje leto še enkrat predložili: izgradnja igrišča, ob njem podporni zid v dolžini 30 metrov in preplasti-tev še preostalega dela vasi. Kot pravi Klepčar, bi bilo potrebno postaviti vsaj še tri luči javne razsvetljave, saj ima vas čeprav je majhna, samo osem luči.

Za okolico skrbijo samiZa okolico vasi vaščani skrbi-jo sami. Spomladi organizirajo čistilno akcijo v vasi in okolici. Glede na to, da je vas majhna,

se čistilne akcije udeležijo vsi va-ščani.

Obnova kapelicePrav ta majhnost je tudi glavni razlog, da je obnova vaške kape-lice trajala dobro desetletje. Pred petnajstimi leti so sami obnovili

njeno fasado in streho, leta 2008 pa so zamenjali še okna in obno-vili vhodna vrata.

Nadanje seloAktivna zadnja letaV Nadanjem selu so bili v zadnjih štirih letih precej aktivni, pravi nekdanji predsednik vaške sku-pnosti Andrej Žnidaršič. Tako občina Pivka kot vaščani sami so skupaj pripomogli, da je vas bolj urejena, predvsem pa, da je v njej veliko družbenega dogajanja.

Razširitev cesteGlede investicij so bili vaščani zelo veseli lažjega dostopa v vas, ki so ga letos septembra dobili z razširi-tvijo lokalne ceste. »Projekt je zna-šal slabih 400.000 evrov, od teh pa so 85 odstotkov sredstev pridobi-li iz Operativnega programa kre-pitve regionalnih razvojnih po-tencialov za obdobje 2007–2013, manjkajočih 15 pa iz lokalnih vi-rov,« pojasnjuje Žnidaršič.

Urejanje poti Zanemarjali pa niso niti tistih

bolj obstranskih poti. Tako se je obnovilo dve poljski poti, za kar so prišla sredstva iz občinskega proračuna, v celoti pa so uredili tudi gozdno pot. »Pot se je obse-kalo, nasulo tampon ter vgradilo nekaj kanalet za odvodnjavanje. Uredilo se je tudi del gozdne vla-ke do sadovnjakov, kjer so poma-gali njihovi lastniki,« pove nek-danji predsednik.

Živahno družabno življenjeŽe na samem začetku pa smo po-udarili, da je v vasi vedno bolj živo tudi družabno življenje. Nov veter je v vasi zavel leta 2007, ko je bilo ustanovljeno vaško dru-štvo Nad`nska lipa, katerega go-nilna sila so mlade mamice in punce, ki jih je treba, kot pravi Žnidaršič »še posebej pohvalit«. V letih delovanja so bila organi-zirana takšna in drugačna druže-nja, med drugim prireditev pod vaško lipo ob 8. marcu, kulturni program ob majskem prazniku pri kapelici, kolesarski dan, pole-tni tabor za otroke, decembrske otroške delavnice, izleti, poho-di, balinanje, bowling, razstave izdelkov, silvestrsko koledova-nje, pevski večer pod lipo in še kaj bi se našlo. Najbolj so veseli, da se družijo tudi v mrzlih zim-skih dneh. Preteklo zimo je tako iz Nadanjega sela večkrat odpe-ljal avtobus poln smučarjev v Ita-lijo. Smuke se je udeležilo veliko vaščanov, prijateljev in smučar-jev iz sosednjih krajev. Uspešno smuko nameravajo ponoviti tudi v naslednjih zimah.

V prihodnje si želijo predvsem prostor za delovanje društva in vaške skupnosti, da bi lahko na-nizali še več idej povezovanja va-ščanov.

Otroško igriščeV društvu ne počivajo niti kar se investicij tiče. Društvo Nad`nska lipa je bilo nosilec projekta izgra-dnje otroškega igrišča na mestu, kjer je bilo balinišče. »Postavi-lo se je dve atestirani igrali in pe-skovnik z ustrezno mivko, zaradi varnosti pa se je po tleh razgrni-lo prodni kamen iz reke Soče in vse skupaj ogradilo z nevpadlji-vo ograjo. V celoti pa smo igrišče zgradili člani društva,« se pohva-

Kapelica v Mali Pristavi.

VRTEC. ŠOLAVAŠKE SKUPNOSTI

Likovne delavnice.

Botra jesen.



se ponaša z največjim številom prenočišč v občini Pivka, kmeč-kim turizmom, etnološko zbir-ko od zrna do kruha, premore-mo pa tudi tri ansamble,« vaško vzdušje predstavi Boris Rebec in nadaljuje: »Vsako leto ob dne-vu zemlje organiziramo čistilno akcijo, ki se je krajani udeleži-jo v velikem številu. Zaradi do-bre ozaveščenosti krajanov tako v okolici vasi nimamo več div-jih komunalnih odlagališč, va-ščani pa vsako leto očistimo pe-sek in drugo nesnago, ki se čez zimo nabere po sami vasi in v potoku.« Za vsakoletno zasadi-tev cvetja po vasi pa poskrbi va-ški svet skupaj z društvom po-deželskih žena Narin.

Vaški svet Narina lepo so-deluje tako z omenjenim dru-štvom kot tudi z narinsko mla-dino. Vseh delovnih akcij si brez obojih skoraj ne bi mogli pred-stavljati in kot doda: »se lahko pohvalimo tudi s tem, da vaška mladina vsako leto za shod pri-redi ples, ki traja 4 dni.«

Načrti za prihodnjeSeveda je tudi želja za priho-dnje investicije kar nekaj. Tako kot v večini vasi pivške občine bi si tudi v Narinu želeli dokon-čati fekalno kanalizacijo s či-stilno napravo, da bi izboljšali komunikacijo, pa si želijo pri-dobiti širokopasovno omrež-je. Za večje veselje in varnost otrok bi si želeli zgraditi manjše športno oz. otroško igrišče, do-končati pa bi bilo treba še pre-potrebno rekonstrukcijo dovo-zne lokalne ceste s pločnikom, s čimer bi se izboljšala tudi var-nost voznikov in peščev. Kot že omenjeno, po prenovi kli-če še nekaj poljskih in gozdnih poti ter potok Stržen, kjer je potrebna nadaljnja sanacija. »Velikokrat se krivično govo-ri, da gre precej denarja iz ob-činskega proračuna občine Piv-ka v Narin, vendar to ni tako, kar se vidi tudi iz naštetih in-vesticij,« še zaključi Boris Re-bec. /Sidonija Mozetič, foto: Lili Primc/

li nekdanji predsednik VS Nada-nje selo. Seveda brez denarja ni šlo. Tega pa so dobili od občine, članov društva, vaške skupnosti, Banke Koper in podjetja Euromix d.o.o, ki je darovalo del sredstev za igrala.

Kamniti križV vasi je bilo poskrbljeno tudi za obnovo kulturne dediščine. Lep-šo podobo je letos dobil kamniti križ (pil) v vasi. Za obnovo je po-skrbel Zavod za varstvo kultur-ne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica, ob financah občine Piv-ka, blagoslovljen pa je bil ob le-tošnjem devetnajstem majskem prazniku kapelice.

Želje …»Lotili smo se tudi obnove ka-mnitega obokanega Jakličevega studenca. Žal se je ob začetku ob-nove izkazalo, da je obok preveč poseden in utrditev ni več smisel-na, zato se ga je začasno le pod-prlo. Letos smo se zato prijavili na razpis za razvoj podeželja na Ministrstvu za kmetijstvo. Priča-kuje se 85-odstotno sofinancira-nje projekta, ki bo vreden okrog 22.000 evrov,« še eno od želja iz-razi Žnidaršič.

Seveda pa se seznam le teh stežka konča. Prve na spisku pa so seveda spet ceste. Želijo, da se asfaltira kategorizirano javno pot do hiš, ki se na novo gradi-jo oziroma se bodo kmalu zače-le graditi, in da se temu primer-no razširi javno razsvetljavo na to območje. Obnove pa je potrebna tudi ulica v smeri proti Šmihelu in vaški ribnik.

»Predvsem pa želim, da se še več vaščanov aktivno vključi v soustvarjanje družabnega oko-lja v vasi, kajti star pregovor pra-vi, »sreča je nekaj notranjega in ne zunanjega, zato ni odvisna od tega kar imamo, temveč od te-ga kar smo«,« zaključi nekdanji predsednik VS Nadanje selo An-drej Žnidaršič.

NarinUredili center vasiV občinski turistični vasi, Na-rin, so največ pridobili prav le-tos. Kot pravi svetnik občine Piv-ka, vaščan Narina in koordinator večjih investicij v vasi, Boris Re-bec, je bila letošnja ureditev sre-dišča vasi največja pridobitev po letu 1992. »Pred pričetkom ure-janja smo naredili novo urbani-stično zasnovo centra vasi. Večji del sredstev za obnovo je obči-na Pivka zagotovila iz evropskih skladov – 85 odstotkov – ostalo pa je pridobila iz lastnih virov,« pove Rebec.

V sklopu urejanja je bil posta-vljen nov most čez potok ter brv, ki služi tudi kot avtobusna posta-ja, potok pa so dodatno zaščiti-li z zaščitno ograjo. Tlakovana je bila ploščad sredine vasi, urejena javna razsvetljava, na novo je bi-la postavljena fekalna kanalizaci-ja in obnovljena meteorna kana-lizacija. »Z ureditvijo trga nismo pridobili le nove infrastrukture, lepega videza, prostora za pose-danje in druženje, temveč pred-vsem večjo varnost vaščanov in obiskovalcev vasi,« se še pohva-li Rebec.

Manjše pridobitveČe je bila to največja pridobitev v zadnjih letih pa je bilo vmes še precej manjših, ki so vasi dale lep-ši videz, in omogočile boljše ži-vljenje v njej. Že pred leti se je za-čela urejati struga Stržen, ki teče skozi vas, postavljena je bila nova razsvetljava do cerkve svetega Ja-koba, ki je dobila tudi bolj ureje-no okolico. Urejenih je bilo kar nekaj gozdnih in poljskih poti, po prenovi pa kliče precej poti, ki še niso bile urejene in pa tiste, ki so bile uničene zaradi neurij.

Skrb za turizemDa so prišli v turistično vas, ljudje izvedo iz table na začetku vasi, na kateri so napisane tudi kme-tije, ki se ukvarjajo s kakršnoko-li turistično dejavnostjo. »Narin

Vedno pestrejša ponudbaPark vojaške zgodovine Pivka (PVZ) postaja s svojo pestro ponudbo vedno bolj cenjeno in obiskano muzejsko doživljajsko središče doma in v tujini. Radi ga obiskujejo tako najmlajši kot tudi najstarejši ljubitelji vojaško zgodovinske dediščine, obiskovalce pa vedno znova pritegnejo tudi aktivnosti, ki jih PVZ ponuja kot doživljajsko središče. Od letos se lahko pohvalijo s certifikatom »invalidom prijazno«, kar je velik dosežek za tovrstne Parke. Več o PVZ-ju pa sta nam povedala vodja projekta PVZ, mag. Janko Boštjančič, in strokovna sodelavka Andreja Požar, univ. dipl. geografinja.

Vreme slabo – obisk doberKako ste zadovoljni z letošnjim le-tom v PVZ-ju? Kaj je bilo dobrega? S čim niste najbolj zadovoljni?

A. Požar: V Parku vojaške zgo-dovine Pivka smo z obiskom v letošnjem letu zadovoljni, saj bomo kljub temu da je zara-di slabega vremena odpadel Fe-stival vojaške zgodovine, ki je v prejšnjih letih v Park vojaške zgodovine Pivka pritegnil več ti-soč obiskovalcev, presegli lan-skih 16.000 obiskovalcev, po-večali pa smo tudi prihodke na postavki Park vojaške zgodovi-ne Pivka in sicer za okoli 20 od-stotkov. Povečal se je tudi obisk utrdbe Alpskega zidu in število pohodnikov, ki se odpravijo po Krožni poti vojaške zgodovine.

Letos nas je nasploh pri iz-vedbi prireditev nekoliko ovira-lo vreme. Kot že omenjeno, smo v Parku vojaške zgodovine zara-di slabega vremena izpeljali sa-mo del IV. Festivala vojaške zgo-dovine. Prireditev »Turki pod Šilentabrom«, s katero naj bi se letos vrnili v čas turških vpadov na slovensko ozemlje in ki naj bi hkrati predstavljala osrednji dogodek festivala, je bila zara-

di izjemno slabih vremenskih raz-mer žal odpovedana, smo pa zato v Parku kljub temu izpeljali stro-kovni del festivalskega programa. V sredo, 15. septembra, je tako v Parku vojaške zgodovine predava-la profesorica Dušica Kunaver na temo »Slovenski ljudski vojak – brambovec in puntar«. Prof. Ku-naverjeva, ki že vrsto let zbira in ureja ter objavlja slovensko ljud-sko izročilo, nam je na slikovit na-čin predstavila pripovedke, bajke in šege, ki so skozi zgodovino na-stajale med slovenskim ljudstvom

in se ohranile vse do današnjih dni. V četrtek, 16. septembra, smo slavnostno odprli razstavo »Po sledovih Andreja Turjaške-ga« avtorice Barbare Žnidaršič, sodelavke zavoda Parnas. Razsta-va, razdeljena na pet sklopov, pri-kazuje turške vpade in obrambo pred Turki, turško in krščansko vojsko in življenjsko pot Andreja Turjaškega, ki se je odlikoval v bit-ki pri Sisku leta 1593. V petek, 17. septembra, pa je bila odprta raz-stava »Renesančni vladar, Matija Korvin – državnik, vojskovodja in mecen«, ki sta jo pripravila Inšti-tut in muzej za vojaško zgodovi-no Madžarske vojske in Galerija – muzej Lendava.Prireditev „Turki pod Šilentabrom” bomo najverjetneje zaradi izjemne-ga zanimanja izvedli septembra pri-hodnje leto.J. Boštjančič: Slabo vreme je res zaznamovalo letošnje leto. Že 8. maja, ko je Turistično društvo Pivka organiziralo Krpanov po-hod in ko je v Vojašnici Pivka po-tekal Dan odprtih vrat in ko smo v Parku pričakovali več kot 1000 obiskovalcev, je močan dež vse pokvaril.

Vreme nam je ponagajalo tudi na dan Poletne muzejske noči, ko smo imeli za obiskovalce organizi-ran voden ogled ključnih točk po delu Krožne poti do Šilentabra, od 17. ure dalje pa smo jim nudili tudi brezplačen ogled razstav in zbirk Parka. Zaradi slabega vremena je bil program nekoliko prilago-jen. Tako smo se na Primož odpe-ljali s kombiji, nato pa se peš od-

Več o obeh natečajih si lahko pre-berete na www.parkvojaskezgodo-vine.si, z vprašanji pa se lahko obr-nete na [email protected] ali na 031 775 002.

Strokovna sodelavka Andreja Požar, univ. dipl. geografinja.

mag. Janko Boštjančič, vodja projekta PVZ.

Turistična vas Narin.

Otroško igrišče v Nadanjem selu.

VAŠKE SKUPNOSTI

PARK VOJAŠKE ZGODOVINE



pravili na Šilentabor, kjer je bil ob koncu 15. stoletja postavljen naj-večji utrdbeni kompleks na Slo-venskem, ki naj bi varoval Kranj-sko pred vpadi Turkov z južne strani. Na Šilentabru smo si ogle-dali tudi cerkev sv. Martina, katere največja dragocenost so freske, ki pokrivajo prezbiterij in slavoloč-no steno. Prireditev je bila v celo-ti krita iz Evropskega kmetijskega sklada za regionalni razvoj.

»Invalidom prijazno«A. Požar: Med t.i. dosežke pa lahko v letošnjem letu štejemo pridobitev certifikata „Invalidom prijazno”, ki so nam ga po oce-njevanju dostopnosti podelili na Slovenskem združenju za dušev-no zdravje ŠENT, kjer želijo s po-deljevanjem certifikata ozave-ščati ljudi o težavah invalidov in vseh funkcionalno oviranih oseb in posledično delovati v prid spre-minjanja odnosa do invalidov. V okviru projekta je bila ustanovlje-na tudi Turistična agencija za po-tovanja invalidov, s katerimi smo prejšnji mesec pripravili skupno ponudbo za naslednje leto.

Podpis dogovoraA. Požar: Drugi večji uspeh pa je vsekakor podpis dogovora o skupni izvedbi projekta »Muzej-sko depojski kompleks Pivka«, ki so ga 16. marca letos v Pivki pod-pisali ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ministrica za kul-turo Majda Širca in župan Obči-ne Pivka Robert Smrdelj. Projekt »Muzejsko depojski kompleks Pivka« je usmerjen v oživljanje kulturne dediščine in dopolnje-vanje javne kulturne infrastruk-ture z namenom ustvarjanja no-vih možnosti za trajnostni razvoj. V okviru projekta je glede na raz-položljiva sredstva predvidena obnova in oživitev vseh še neob-novljenih objektov v kompleksu starih pivških vojašnic za potrebe oglednih muzejskih depojev raz-ličnih slovenskih muzejev in in-stitucij ter prezentacije še neka-terih vojaško-zgodovinskih zbirk Vojaškega muzeja Slovenske voj-ske. Za ohranitev in prezentaci-jo preostalih primerkov težkega orožja, kot so tanki, druga okle-

pna vozila in topovi, naj bi zgradi-li še en paviljon, prav tako pa naj bi v okviru projekta zgradili po-trebno infrastrukturo za funkcio-niranje kompleksa. Vrednost pro-jekta je okvirno ocenjena na 10 milijonov evrov, uvrstilo pa naj bi se ga v programsko financiranje iz skladov EU. Projekt pomeni viden prispevek k nadaljevanju obnove in oživitve kompleksa starih piv-ških vojašnic.

Spletna trgovina, nedeljski izletiKatere novosti ste vpeljali?J. Boštjančič: Z Ministrstvom za obrambo smo uspeli skleniti dogovor o prodaji odpisanih vo-jaških sredstev, ki jih je Občina Pivka kupila od MORS-a. V krat-kem nameravamo vzpostaviti tudi spletno trgovino, kjer bo ponud-ba še bogatejša. Ob zavedanju, da je turizem izjemnega pomena za razvoj same občine in da je PVZ tudi gonilo drugega turistične-ga razvoja v občini Pivka, smo v letošnjem letu pričeli z objavlja-njem predlogov za nedeljske izle-te, v prihodnosti pa pripravljamo tudi tečaj za lokalne turistične vo-dnike.

Bogata zbirka tankovPridobili ste nekaj novih ekspona-tov. Jih lahko na kratko predsta-vite?J. Boštjančič: PVZ je bogatejši za nekaj novih zanimivih ekspona-tov. Slovenska vojska je po konča-ni obnovi v Park pripeljala dva ek-sponata, in sicer tank T55 in tank PT76, s parkirišča pred Postojn-sko jamo pa je bil prepeljan tank T34. Tank T34 upravičeno šteje-mo za eno najbolj uspešnih tan-kovskih konstrukcij svojega časa. Tank s 85 mm topom je postal pravi sinonim za zmago Sovje-tov na vzhodni fronti. Zaradi eno-stavne konstrukcije, dobre mobil-nosti, nezahtevnega vzdrževanja ter dobre oborožitve se je lahko kosal z večino nasprotnikov. Po-membno vlogo je odigral tudi v oborožitvi JLA, kjer je bil veliko let glavni bojni tank.

Tank T55 je svojevrsten rekor-der – noben drug tank v zgodo-

vini ni bil proizveden v tolikšnem številu kot tank T55. V več razli-čicah in več državah socialistič-nega bloka je bilo proizvedenih približno 100.000 takšnih vozil. T55 je predstavljal tudi osnovni bojni tank jugoslovanske arma-de, ki je imela leta 1991 v oboro-žitvi 1900 tovrstnih tankov. Ek-sponat bo v Parku postavljen zunaj, pred objektom Koman-da nasproti spomenika, ki ozna-čuje, da se je ravno iz te vojašni-ce 26. junija 1991 začela agresija jugoslovanske vojske. Lega ekspo-nata ni naključna, saj so tistega dne na pivške ceste zapeljali rav-no tanki T55. Tank PT 76 – lahki plavajoči tank PT 76 tudi izvira iz Sovjetske zveze in je začel nasta-jati kmalu po drugi svetovni voj-ni kot vozilo namenjeno opravlja-nju izvidniških nalog. Tank PT 76 je imel odlično gibljivost in plov-nost, slabša pa sta bila oklepna zaščita in oborožitev. Med plovbo sta tank poganjala dva vodno-re-akcijska pogonska sistema na levi in desni zadnji strani tanka, ki sta srkala vodo pod tankom in jo po-tiskala skozi šobi na zadnjem delu tanka, s katerima ja tank tudi kr-milil med plovbo. JLA je v šestde-setih letih prejšnjega stoletja ku-pila 100 tankov tega tipa in z njim oborožila oklepne izvidniške eno-te. Nekaj teh tankov je uporabila tudi med osamosvojitveno vojno v Sloveniji junija 1991.

PodmornicaKakšni so načrti PVZ-ja za priho-dnje leto?J. Boštjančič: Pospešeno se pri-pravljamo na naslednje leto in prihajajočo turistično sezono. Že naslednjo pomlad naj bi po za-gotovilih MORS-a iz Črne Gore končno prispela podmornica, ka-tere prevoz je bil letos odložen, Slovenska vojska pa naj bi v Piv-ko prepeljala še nekaj obnovljenih tankov, namenjenih za predstavi-tev v muzejskih zbirkah.

Pomembni obletniciA. Požar: V letu 2011 bomo obe-ležili dve pomembni obletnici: s sklopom razstav, predavanj in drugih prireditev se namerava-

mo spomniti 20-letnice slovenske osamosvojitvene vojne, ki se je za-čela z izhodom tankov iz vojašni-ce v Pivki, na t. i. Dan prej, 26. ju-nija 1991. Tudi Poletna muzejska noč bo posvečena osamosvojitvi Slovenije. Park pa bo poleg tega praznoval tudi svojo 5-letnico de-lovanja – septembra 2006 je bil namreč odprt I. paviljon s tanko-vsko-artilerijsko zbirko.

Na investicijskem področju se bodo v letu 2011 nadaljevale ak-tivnosti koordiniranja in usmer-janja že v začetku omenjenega projekta Muzejsko-depojski kom-pleks Pivka.

Programski del bodo tudi dru-go leto bogatili redni muzejski do-godki, kot so predavanja, predsta-vitve knjig, projekcije filmov ipd., in bodo, v skladu z že uveljavlje-no tradicijo, predvidoma potekali vsako drugo sredo v mesecu.

Top K5J. Boštjančič: V prihodnjem letu bi zelo radi postavili tudi razstavo o topu K5, saj je strokovno javnost pred časom osupnila novica, da je nemška armada pred koncem druge svetovne vojne, novem-ber 1944–maj 1945, imela v Pivki enega svojih največjih topov – le-gendarni top K5, ki je predstavljal največje orožje, ki je kdaj bilo na slovenskem ozemlju. Top je bil v Pivki, tedanjem Št. Petru na Kra-su, nameščen zaradi pomemb-ne strateške lege, saj predstavlja stično točko prometnih povezav iz obeh velikih jadranskih zalivov, Tržaškega in Reškega.

otroke, v sodelovanju z Osnovno šolo Pivka smo se aktivno vklju-čili v akcijo »Očistimo Sloveni-jo« in očistili kompleks in pot do utrdbe Alpskega zidu na Primo-žu, med večjimi prireditvami pa lahko omenim Poletno muzejsko noč in Festival vojaške zgodovi-ne. Vse zgoraj omenjeno in še več bomo skušali nadaljevati tudi v prihodnje.

Vstopnina: brezplačno za PivčaneJ. Boštjančič: Na decembrskem občinskem svetu so svetniki po-trdili sklep, da se občanom Ob-čine Pivka od 1. januarja 2011 za ogled muzejskih zbirk Parka vo-jaške zgodovine ne zaračunava vstopnine, ampak le pavšal stro-škov zavarovanja v višini 0,50 evra na osebo.

Novi programiJ. Boštjančič: Sprejetje prostor-skega plana omogoča nadaljnje aktivnosti v zvezi z razvojem do-življajskega dela PVZ. V sodelo-vanju z zunanjim izvajalcem, ki bo skrbel za ta del, aktivno pri-pravljamo nove programe, kate-re bi začeli izvajati spomladi 2011. Programi obsegajo tako zabav-ni kot strokovni teambuilding … Z dopolnjeno ponudbo načrtuje-mo prodor med turistične agen-cije, pripravljamo pa tudi progra-me, s katerimi bi v Pivko privabili turiste s križark, ki predstavlja-jo vse večji delež med obiskoval-ci Slovenije.

rodne zavesti. Prav zato smo se v PVZ odločili, da na pragu leta, ko bomo obeležili 20-letnico osamo-svojitve Slovenije, razpišemo na-tečaj za osnovnošolce in dijake z naslovom “SLOŽNOST NAM DAJE MOŽNOST”, za strokovno javnost pa javni oblikovalski nate-čaj za oblikovanje majice in plaka-ta Parka vojaške zgodovine Pivka v tem jubilejnem letu 2011.

Druženje za zaključene skupineZa januar velja omeniti akcijo dru-ženja za zaključene skupine, ki jo organizira specializirana agenci-ja za adrenalinsko doživljajski turi-zem Vinetou d.o.o.. Ekipa Vinetou bo udeležence na izbrani lokaciji pričakala z dobrodošlico, od koder jih bodo njihovi animatorji popelja-li na ogled Parka vojaške zgodovine in podzemne utrdbe Alpskega zidu na Primožu. Po ogledu bodo udele-žence pripeljali nazaj na izbrano lo-kacijo in na večerjo z izbranim ani-macijskim programom.

Projekt b2n »business to nature«J. Boštjančič: Zaposleni v Parku vojaške zgodovine Pivka pa dela-mo tudi na EU projektu B2N »BU-SINESS TO NATURE«, ki ima za cilj hitrejši razvoj regij s pospeše-vanjem razvoja podjetništva na manj razvitih območjih, pri čemer je dan poudarek trajnostnemu ra-zvoju na območjih z bogato narav-no dediščino. Projekt teče že vse leto 2010 in se bo nadaljeval vse

S 1. januarjem 2011 se kot strateški partner iz projekta Park vojaške zgodovine Pivka umika Turizem kras d.d., zato smo v oktobru sami prevzeli rezervacijski sistem, v začetku leta pa prevzemamo še

vodenje, muzejsko trgovino in trženje.Rezervacije sedaj sprejemamo na telefonski številki 031 775 002 (Andreja).

Predavanja, razstave, oglediKaj vse ste pripravili in še pripra-vljate za obiskovalce?A. Požar: V letu 2010 smo pri-čeli z rednimi mesečnimi preda-vanji, ki potekajo bolj ali manj redno vsako drugo sredo v mese-cu, gostili smo štiri razstave, pri-pravili dva dneva odprtih vrat, v času šolskih počitnic organizira-li brezplačne vodene oglede za

Dva natečajaS čim boste pričeli novo leto?A. Požar: Dejstvo je, da večina otrok in mladostnikov vse prema-lo ve o zgodovini svojega naroda, še posebej o novejši. Ali pa vedo precej manj, kot bi si želeli vsi ti-sti, ki so na tak ali drugačen na-čin prispevali k rojstvu Slovenije in kot je, seveda, nujno potreb-no za razvoj dostojne mere na-

do konca leta 2012. Lokalni po-speševalni center Pivka sodeluje v okviru projekta pri vzpostavljanju platforme za sodelovanje in pre-nos dobrih praks na tem podro-čju, pri čemer prihajajo partnerji projekta tako iz starih držav čla-nic, kot so Španija, Francija, Italija, Portugalska, V. Britanija, Švedska, kot tudi iz novih članic, Bolgarija, Poljska in Slovenija. /Lili Primc, foto: Lili Primc in arhiv PVZ/

Pred utrdbo.

PARK VOJAŠKE ZGODOVINE

V teh dneh, ko vsem se kam mudi, ko prazniki nas že podijo,izberite takšne si poti, ki prave se smeri držijo!

Naj vodijo vas med ljudi, ki vas z dobroto bogatijo,prijazne njihove oči pa od ljubezni se iskrijo!

Vesele božične praznike, v prihajajočem letu pa veliko sreče, zdravja in osebnega notranjega miru.

kolektiv Parka vojaške zgodovine Pivka



Prešernovo priznanje Pivčanki25-letna Ana Žužek iz Pivke, ki je letos aprila diplomirala na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani iz smeri zdravstvena nega z najvišjo oceno deset, je za svoje diplomsko delo z naslovom Osveščenost mladostnikov o zdravem načinu življenja v osnovni šoli Pivka in na šolskem centru Postojna, 1. decembra prejela prestižno Prešernovo priznanje.

PREŠERNOVO PRIZNANJE

Pot do Prešernovega priznanja ni lahka, saj mora kandidat dosegati visoka merila strokov-ne komisije. To pomeni, da kandidirajo le di-plomska dela, ki imajo visoko število točk, torej so napisana na podlagi vsaj osemdesetih stro-kovnih virov, med nji-mi mora biti najmanj deset angleških virov, iz katerih študent črpa informacije, poleg tega mora biti diplomsko delo raziskovalno, raz-iskovalna naloga mora biti obdelana na zah-tevni statistični ravni, v vsebinskem delu pa morajo biti vse trditve iz raziskave znanstve-no podprte.

Ana, zakaj si se odločila raziskati temo o osveščenosti mladostnikov o zdravem načinu življenja? Za to temo sem se odločila zato, ker me zanima življenjski stil mla-dih, ki so potencial naše družbe. Poleg tega sem hotela iz diplome napraviti nekaj več, pomenila mi je izziv. Mlade sem med drugim spraševala tudi o mnenju gle-de uvedbe predmeta zdravstve-na vzgoja v predmetnik osnov-nih in srednjih šol in raziskava je pokazala, da bi mladi radi vedeli več o temah, kot so: zdrava pre-hrana, spolnost in spolne bole-zni ter prva pomoč in ravnanje v primeru naravnih nesreč. Lotila sem se raziskovanja življenjske-ga sloga mladih, saj menim, da so sedeč življenjski slog in z njim povezana zasvojenost z računal-nikom in televizijo, premalo gi-banja, prekomerna telesna teža, depresija med mladimi …, le ne-kateri dejavniki tveganja za ra-zvoj bolezni in asocialnost mla-dih. Za zdrav življenjski slog je zelo pomembna tudi sposobnost obvladovanja stresa ter sprosti-tev ob interesnih dejavnostih, kot so šport, kultura ...

Odločila si se za pisanje diplom-skega dela na področju preventi-ve. Zakaj?Ja, res je. To pa zato, ker menim, da na področju preventive lahko zdravstveni delavci na vseh po-dročjih svojega delovanja, tudi neformalno, naredimo zelo ve-liko. Poleg strokovnega znanja je namreč zelo pomembno, da to kar govorimo, tudi predsta-vljamo. S svojim videzom, kot sta uniforma in urejenost, daje-mo zgled. Pa naj bo to v prosve-ti, zdravstvenih ustanovah ali na

ostalih področjih delovanja. Lju-dje že z neverbalno komunika-cijo dobijo prvi vtis. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da izža-revamo življenjski elan, ki potr-juje, da mi sami osebno živimo zdrav življenjski slog. Zavedati se moramo, da je le vseživljenjsko učenje tisto, ki nam širi obzorja. Zdrav življenjski slog meni oseb-no pomeni način življenja, za ka-terega se moramo vsakodnevno truditi, in ne le neko vmesno po-stajo. Preživljanje prostega časa, ki ga namenimo dejavnostim, ki

nas razveseljujejo, je bistven ele-ment takega sloga.

Pojdiva še h konkretnim izsled-kom tvoje raziskave. Kakšen je ži-vljenjski slog povprečnega mlado-stnika?Ugotovila sem, da povprečen anketiran mladostnik med vi-kendom preživi štiri ure pred računalnikom in dve uri pred televizijo. V povprečju se mla-di med tednom le eno uro inten-zivno rekreirajo. V zvezi s pre-hranjevanjem so izsledki sledeči: večina osnovnošolcev uživa sad-je vsak dan, večina srednješolcev pa le 2–4 dni na teden. Spodbu-den podatek je, da je indeks tele-sne mase pri anketiranih osnov-nošolcih kot pri srednješolcih znašal med 21 in 22 enot, kar jih uvršča med mlade s primerno telesno prehranjenostjo. Moram pa poudariti, da sem s primerja-vo rezultatov pri enaki populaci-ji na državnem nivoju ugotovila, da so anketirani mladi za pribli-žno 22 odstotkov bolj telesno ak-tivni kot mladi iz drugih regij v državi. Kar je na regijskem nivo-ju zelo dober podatek.

Zakaj meniš, da so zajtrkoval-ne navade osnovnošolcev boljše kot zajtrkovalne navade srednje-šolcev?Raziskava je bila izvedena na OŠ Pivka in na osnovi tega lahko ko-mentiram takole: menim, da ima-jo osnovnošolci boljše zajtrkoval-ne navade kot srednješolci v prvi vrsti zato, ker v tej dobi živijo še vsi v domačem okolju, kjer jih tudi starši spodbujajo in skrbi-jo za prehrano. Lahko rečem, da na to vpliva tudi čas, ki ga ima-jo osnovnošolci zjutraj na razpo-

lago, saj običajno niso zelo od-daljeni od šole in pouk se začne kasneje kot v srednjih šolah. Sre-dnješolci so v burnem obdobju adolescence občutljivi, svojegla-vi in nad njimi starši nimajo in ne morejo imeti enake kontrole kot nad mlajšimi. Poleg tega pa je kar velik odstotek dijakov in dijakinj med tednom stran od doma, v di-jaških domovih, pa si seveda sami krojijo svoj ritem glede prehra-njevanja. Zgodnja ura pričetka pouka in morebitna večja odda-ljenost do srednje šole pa vseka-kor ni zanemarljiv dejavnik.

Kako bi ti mladostnikom razložila pomen zdrave prehrane? Za mlade je pomembno spozna-nje, da je zdrava in uravnotežena prehrana nasploh, eden glavnih varovalnih dejavnikov zdravja, saj v fazi rasti in razvoja hranil-na vrednost živil ni le energija za vsakdanje napore, ampak v glav-nem nujno potrebna energija in gradivo za rast in razvoj telesa ter psihosocialni razvoj.

Kako lahko starši pripomorejo k temu?

Starši so otrokom zgled, ki se mu skušajo čim bolj približati. Zdra-ve prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in prehranjevanje tudi v poznej-šem obdobju ter s tem na zdrav-je v odrasli dobi. Staršem bi pri-poročila, da so že v zgodnjem otroštvu svojega otroka pozorni na to in da skušajo postopoma in predvsem na nevsiljiv način otro-kom približati zdravje kot nepre-cenljivo vrednoto, za katero se je potrebno truditi. S tem jih bodo seveda usmerjali tudi k zdravi in uravnoteženi prehrani.

Študij si več kot uspešno zaklju-čila. Kakšne so zdaj tvoje poklic-ne želje?Delo z ljudmi mi pomeni izziv in odločila sem se nadaljevati dru-žinsko tradicijo, zato je moja poklicna pot sedaj usmerjena v kozmetiko in delo v našem sa-lonu. V tej branži je vedno bolj iskana strokovnost in profesio-nalnost, ki absolutno zajema ce-lostno obravnavo stranke in prav tu se medicinsko znanje odlično dopolnjuje s kozmetičnimi ve-

dami. Delo v kozmetičnem sa-lonu že zdavnaj ni več omeje-no le na nego obraza, ampak z aparaturnimi napravami rešuje-mo estetske probleme praktič-no na vseh predelih telesa. Stro-kovno izpopolnjevanje je torej nujno, če hočeš strankam nudi-ti varne in učinkovite tretmaje. Moja študijska pot pa vsekakor še ni zaključena, saj razmišljam o nadaljevanju na magistrskem ni-voju. /Lili Primc, foto: osebni arhiv/

Svečana podelitev Prešernovih priznanj.

Letošnje Prešernovo priznanje tudi Ani Žužek iz Pivke.

NAŠ GOST


Pivški list je samostojna priloga Notranjsko-kraških novic. Naročnik: Občina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka. E-naslov: [email protected]. Odgovorna urednica: Lili Primc. Uredniški odbor: Irena Margon, Sidonija Mozetič, Alenka Tomšič, Katarina Zafran. Zasnova in izvedba preloma: Studio Ajd (www.Studio-Ajd.si). Naklada: 17.620 izvodov.


S čim se kot samostojni podjetnik pravzaprav ukvarjate? Ukvarjam se z organizacijo in ko-ordinacijo različnih prireditev, kot so koncerti, festivali, dobro-delne prireditve … ter manage-mentom glasbenih skupin, med drugim sem tudi manager glasbe-ne skupine Requiem, ki je ena iz-med največjih slovenskih skupin metal scene.

Lahko rečeva, da je vaš delovni čas glasba, kaj pa potem počnete v pro-stem času?Veliko pomagam na družinski kmetiji, sem pa tudi član Lovske družine Tabor Zagorje, tako da svoj prosti čas večinoma preživim v naravi in dobri lovski družbi.

V pivškem političnem življenju pred-stavljate novo ime, zato je prav, da vas najprej vprašam, zakaj ste se odločili za politiko? Vedno sem se zavzemal za mla-de in skušal reševati problemati-ko, povezano z njimi. Razmišljal sem, na kakšen način bi lahko na lokalni ravni še bolj pripomogel k reševanju te problematike in tako nekako vstopil v »svet politike«. K sodelovanju so me povabili pri OO SLS Pivka, ugajal mi je njihov program in z njihovo vključitvijo v problematiko mladih smo sku-paj oživeli podmladek SLS Pivka – Nova generacija, katere priori-teta je dvig kvalitete življenja mla-dih v občini Pivka. Tako sem od marca letos predsednik OO Nove Generacije SLS Pivka, od leto-šnjih lokalnih volitev pa tudi ob-činski svetnik.

Najmlajši pivški občinski svetnikAndrej Sedmak, 26-letni Jurščan, po poklicu strojni tehnik, ki mu do konca študija ladijskega strojništva na fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu manjka le še nekaj izpitov, je najmlajši član občinskega sveta Občine Pivka in predsednik podmladka SLS Nove generacije. Kot samostojni podjetnik z lastno glasbeno agencijo je zelo zaposlen, kljub temu pa si je vzel čas za kratek pogovor za naš časopis.

Ob zaključku akcije »rezervirano za rumeno«, A. Sedmak drugi z desne.

Andrej Sedmak.

NAŠ GOST

Malim in večjim podjetjem ponudili

znanje za inoviranje

Pivka – RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. je v okvi-ru evropskega projekta za spodbujanje inovativnosti Medossic pravkar zaključila niz treh izobraževalnih pre-davanj v velikih in srednjih podjetjih Notranjsko-kraške regije. Izobraževanja z naslovom »eko-Inovacije so do-ber posel« so za vodilni in razvojni kader ter ostale zapo-slene in njihove poslovne partnerje potekala v podjetjih Brest pohištvo, Kovinoplastiki Lož in Pivki perutninar-stvo. Izbrana podjetja z razvojnega vidika predstavljajo pomembnejše proizvodne panoge, hkrati pa gre tudi za podjetja, ki so sodelovala že pri pripravi analize stanja eko-inoviranja v regiji.

V začetku prihodnjega leta bodo k udeležbi na interaktivne delav-nice povabljeni manjši podjetniki v regiji. Predstavljeni jim bodo sodobni trendi v vodenju mikro in malih podjetij ter razvoju ljudi in projektov. Delavnice z naslovom »eko-Podjetnik« bodo namenje-ne dvigovanju zavesti in znanja s področja inoviranja, s poudarkom na potrebah strank in trendih trga. Petim delavnicam v januarju in februarju bo sledilo še povezovalno srečanje za vse udeležence iz-obraževanj, na katerem bodo skušali poiskati skupne priložnosti za razvoj eko-podjetništva v regiji. Celoten program, namenjen spod-bujanju inovacijskega prebujenja v regiji, razvojna agencija izva-ja v sodelovanju s priznano strokovnjakinjo in letošnjo nagrajenko GZS-jeve nagrade Feniks za inovativno podjetništvo, Violeto Bulc iz podjetja Vibacom.

Na ta način razvojna agencija stremi k spodbujanju zavedanja in povečevanja znanja v podjetjih za oblikovanje idej in poslovne-ga obnašanja, ki bo pripomoglo k razvoju poslovanja v smeri eko-inoviranja in večje dodane vrednosti gospodarstva v regiji.

Fotografije s predavanj (ogled slik je možen na spodnjih povezavah):- prvo predavanje je potekalo 29. novembra

v Brest pohištvo Cerknica d.o.o.- drugo predavanje je potekalo 10. decembra

v Kovinoplastiki Lož, d.d- tretje predavanje je potekalo 13. decembra

v Pivka perutninarstvo d.d.

- http://picasaweb.google.com/jnbslo/IzobrazevanjeVBrestPohistvu?authkey=Gv1sRgCK6g6_SmhreK-AE&feat=directlink

- http://picasaweb.google.com/jnbslo/IzobrazevanjeVKovinoplastiki?authkey=Gv1sRgCMu2gd2M9aKe6gE&feat=directlink

- http://picasaweb.google.com/jnbslo/IzobrazevanjeVPivkiPerutninarstvo?authkey=Gv1sRgCMnZ2J7Vr-KdUg&feat=directlink

Dodatne informacije: Mateja Simčič, Jana Nadoh Bergoč, [email protected], T: 05 72 12 243.

Prvi dve seji občinskega sveta sta za vami. Kakšni so prvi občutki v zvezi z delom občinskega sveta?Obe seji sta bili bolj konstitutiv-ne narave, kar pomeni, da smo večinoma razpravljali o sami se-stavi občinskega sveta. Z vsebin-skimi zadevami se bomo pričeli ukvarjati po konstituiranju od-borov, komisij in pri pripravi le-tnega proračuna, torej že nasle-dnjo sejo.

Za kaj se boste zavzemali v občin-skem svetu?Kot sem že dejal, so mi glavna pri-oriteta mladi, njihova problema-tika in s tem razumevanje mla-dih v naši občini. Mlade moramo skozi izvajanje različnih aktivno-sti spodbuditi k sodelovanju. OO Nova generacija in OO SLS Pivka smo skupaj pripravili program za mlade, ki ga bomo izvedli v tem mandatu. Še naprej se bomo za-

vzemali, da bodo imele vse vasi igrišča in igrala za otroke, v Piv-ki bomo skušali najti rešitve za ureditev skate parka in igrišča za odbojko na mivki, formira-li bomo Mladinski svet Občine Pivka ter skušali zagotoviti sku-pen družabni prostor za mla-de. Predvsem pa bomo dali veli-ko pozornosti na to, da se bodo mladi aktivno vključevali v raz-lične dejavnosti, kot so šport, kultura, humanitarne akcije, ga-silstvo …

Kako vidite prihodnost občine Pivka?Naša občina v primerjavi z osta-limi malimi in tudi večjimi ob-činami, zelo napreduje. Sicer pa je potrebno precej poudarka po-svetiti rasti gospodarstva, s tem mislim predvsem na male pod-jetnike, kajti, kot vidimo, velika podjetja prihajajo v veliko krizo. Potrebno je razširiti industrijsko cono, vzpostaviti cestne poveza-ve in rešiti problem umestitve avtoceste v prostor. Občina se zavzema za to, da avtocesta ne bi potekala na poseljenih območjih in da bi se uredilo primerno ob-voznica za Pivko. Menim, da ob-čina Pivka postaja zelo prijazna tudi za mlade družine: ravno zdaj je v gradnji nov vrtec, šola ima prenovljene prostore, ima-mo skoraj novo športno dvora-no; zagotovo pa so vsi občani zadovoljni, da bomo v kratkem dobili novo bencinsko črpalko. Če bomo šli s takimi koraki na-prej, bo čez nekaj let v Pivki še lepše in življenje občanov še bolj kvalitetno.

Kakšne načrte pa imate v okvi-ru podmladka slovenske ljudske stranke – Nove generacije?Nova Generacija je zaposlena tudi v veselem decembru. Obi-skujemo starejše in osamljene ljudi, ki potrebujejo našo po-moč. Nekaterim pomagamo tako, da jim nudimo fizično po-moč in jim pomagamo npr. pri-praviti drva, gremo namesto njih po nakupih, spet drugi so veseli, če z njimi malo posedimo in po-klepetamo. To se mi zdi ena iz-med pomembnejših usmeritev Nove generacije, saj s tem ne le da pomagamo pomoči potreb-nim ampak ustvarjamo most med generacijami.

Delovali bomo tudi na po-dročju kulture, izobraževanja in športa pri mladih. Zavzemali se bomo za varstvo okolja in ak-tivno sodelovali pri čistilnih ak-cijah, podobno kot smo že le-tos pri izjemno odmevni akciji Očistimo Slovenijo v enem dne-vu. /Lili Primc, foto: osebni arhiv/

Documents

Pivški list – št. 4 - 2010