GANA, KUMASI – Avgust 2017

POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE

Ajda Praznik (praznik.ajda@gmail.com), 6. letnik:

Čas izmenjave:

od 1. 8. do 31. 8. 2017

Kraj izmenjave

Kumasi je eno izmed največjih mest v Gani, katere glavno mesto je Akra. Kumasi leži v regiji Ashanti, ki

je znana po svojem deževnem pragozdu in naj bi ga zaradi velike raznovrstnosti flore imenovali tudi

»Garden City«. Samo mesto, je tako kot ostala mesta v državah tretjega sveta, simpatično kaotično.

Viza

Potrebna je viza, ki jo lahko pridobiš na ganskem veleposlaništvu v Rimu. Viza stane 50 dolarjev.

Najlažja in tudi kar precej dražja pridobitev vize je preko agencije Char Avanture v Novi Gorici. Njim

lahko kar preko pošte (kot vrednostno pismo) pošlješ vso potrebno dokumentacijo: potni list, štiri

izpolnjene formularje (jih dobiš na spletni strani veleposlaništva), štiri fotografije, mednarodni

certifikat o cepljenju za Rumeno mrzlico (lahko pošlješ le kopijo originala), kopijo rezervacije letalske

karte. Potrebno naj bi bilo tudi poslati potrdilo o hotelski rezervaciji, česar pa sama nisem oddala in ni

bilo problemov. Zraven jim pošlješ tudi 110 evrov. Torej samo posredovanje stane več kot 60 evrov, a

prihrani nekaj časa in živcev. Potni list se lahko prevzame čez 10-14 delovnih dni, odvisno, kako hitro

bo ambasada izdala vizum. Za vsak slučaj zaprosi vsaj kakšne tri tedne pred odhodom oziroma že prej.

Ob vstopu v državo moraš še enkrat pokazati potrdilo za Rumeno mrzlico, tako da ga vzemi s seboj v

ročni prtljagi!

Zdravje

Za potrebe izmenjave nisem bila dolžna posredovati nobenih potrdil o cepljenju. In čeprav je pisalo, da

je certifikat za cepljenje proti hepatitisu B obvezen Upon arrival dokument, me o njem nihče ni

spraševal. Edina zahtevana stvar je cepljenje proti Rumeni mrzlici, kar pa je stvar države in ne IFMSA.

Tako, kot za kakšna druga potovanja v države tretjega sveta je pametno biti cepljen tudi proti

Hepatitisu A. Če želiš se lahko cepiš tudi proti steklini, tifusu ali pneumokoku.

Gana leži v regiji kjer je Malarija kar pogosta in je s strani Who organizacije označena kot High risk

območje. Sama sem kot protimalarično profilakso jemala Lariam (mefloquine). S seboj kakšnih drugih

zaresnih zdravil ne potrebuješ saj boš nastanjen zraven bolnice.

Varnost

Na splošno Gana velja za varno državo. Tako kot kjerkoli drugje po svetu in tudi doma pa je potrebno

uporabljati zdravo pamet. Čez dan se lahko popolnoma varno sam sprehajaš naokoli po mestu. Tudi

javni prevoz je varen. Domačini na splošno želijo navezati stik z belopolto osebo oziroma »obruniji« kot

nam pravijo oni. V večini primerov je njihov namen dobronameren in iskren, vendar lahko postanejo

nadležni. V kakšnih bolj »na gužvanih« predelih mesta, kot je tržnica, te lahko začnejo grabiti za roke

ali te (tudi neprimerno) ogovarjati. Vendar pa tudi tako imenovani bolj »odprti« domačini razumejo

ostro besedo ali gesto, da so naredili kaj neprimernega. Tudi zvečer sem se počutila varno hoditi okoli,

vendar mi je bilo ljubše to početi v skupini.

Tudi v študentskem hostlu je varno, saj se nahaja v zagrajenem kompleksu, kamor ne-študentje

načeloma nimajo vstopa. V sobi sem brez problemov puščala denarnico in druge vredne stvari.

Domačini so izjemno prijazni in ustrežljivi. Še posebej domači študentje vedno želijo poskrbeti, da se

počutiš dobrodošlo in varno.

Denar

V Gani uporabljajo valuto cedi (GHC). 5 cedijev nanese približno 1 evro. Po mojih izkušnjah je denar

bolje in lažje dvigovati na bankomatih, kot ga menjati v menjalnici. Visa ima največjo pokritost vendar

se v okolici bolnice najde tudi Mastercard ali Maestro, saj je bankomat tako rekoč na vsakem vogalu.

Prevoz

Do Akre sem letela z letalom iz Ljubljane preko Istanbula. Za karto sem odštela 760 evrov, lahko pa jo

dobiš tudi ceneje. Velikokrat se splača obrniti na STA agencijo v centru Ljubljane, kjer ti poiščejo

najcenejši možen let brez provizije. Do mesta Kumasi pa sem odšla z avtobusom. Za približno 8 evrov

se lahko odpelješ z zelo udobnim avtobusom VIP, ki na relaciji Akra-Kumasi vozi na približno pol ure.

Vožnja je trajala okoli 5 ur.

Komunikacija pred izmenjavo

Pred izmenjavo sem kontaktirala svojo kontaktno osebo, ki je bil pravzaprav njihov LEO (Local Exchange

Officer). Ta mi je kasneje dodelil osebnega CP-ja (Contact Person), ki me je par dni pred izmenjavo

kontaktiral sam in je bil zelo ustrežljiv.

Sprejem s strani tujih študentov

Po dogovoru me je kontaktna oseba prišla iskat na avtobusno postajo v Kumasiju ter me odpeljala do

študentskega hostla. Pomagala mi je pri nastanitvi, razkazala okolico, peljala do mentorja v bolnico..

Svojega CP-ja sem pravzaprav videla vsak dan, saj je bil nastanjen praktično v sosednji sobi. Skupaj smo

se tudi družili in hodili na izlete. Vendar pa je to bolj izjema kot pravilo, saj so ostali študentje svoje

kontaktne osebe videli le redko.

Nastanitev

Živeli smo v študentskem hostlu znotraj kampusa. Od našega hostla do bolnice je bilo približno tri

minute hoje. Sobe so bile večinoma za štiri osebe (dva pograda). Moški in ženske smo bili ločeni. Po dve

sobi skupaj sta si delili kopalnico. Vode je velikokrat zmanjkalo, tako da smo jo, takrat ko je bila, v

velikem lavorju zbirale, ter jo nato uporabljale za tuširanje, umivanje zob.. Poleg naše kopalnice je bil

tudi majhen hladilnik, ki pa ga ostali niso imeli, tako, da je postal skupna last 25ih študentov. Standard

hostla je pač takšen kot bi ga pričakoval v državi kot je Gana, vendar mi je bil en mesec zelo ljub dom.

Tam smo bili vsi na kupu, tako tuji kot tudi domači študentje, kar je omogočalo konstantno druženje in

spoznavanje.

Prehrana

V njihovi študentski menzi sem imela zagotovljen en topli obrok dnevno. Večina stvari je vsebovala riž,

nekakšno omako ter majhen košček prepečenega piščanca. Hrana je bila načeloma dobra, vendar se je

kmalu naveličaš. Moja najljubša jed je bila Red Red. To je fižol, ki je na nek način narejen podobno kot

prebranec/pasulj, ter pečene banane za kuhanje (plantains) kot priloga. Poleg hostla imaš tudi »food

truck« kjer lahko kadarkoli v dnevu za približno 1 evro dobiš topel obrok, zjutraj pa tudi zajtrk. Na vsake

toliko smo si privoščili ter odšli v bližnjo restavracijo, kjer lahko dobiš tudi jedi, ki vsebujejo kaj drugega

kot riž.

Delo v bolnišnici oz. inštitutu in mentorstvo

Ker sem si za oddelek izbrala pediatrijo, sem bila tekom meseca razporejena po različnih pediatričnih

oddelkih; Intenzivna terapija, Onkologija, Hematologija, Nefrologija, Neonatologija in Pediatrična

Urgentna Medicina. Tako sem videla veliko različnih patologij, večinoma stanja pri že zelo napredovalih

boleznih kakršna le redko vidimo v Sloveniji. Slabost menjavanja oddelkov pa je bila, da nikoli nisem

imela stalnega mentorja. Zdravniki so večinoma zelo prijazni in ustrežljivi ter si vedno vzamejo čas, da

ti odgovorijo na vprašanja. Samostojno sem lahko počela vse za kar sem prosila. Na splošno je bila

izkušnja dela v bolnišnici dobra.

Socialni program

Nekaj socialnega programa je bilo organiziranega s strani domačih študentov. Organizirali so nam na

primer vikend izlet v Mole National Park, vse ostale izlete pa smo si organizirali sami, kar pa nam je bilo

pravzaprav v veselje. V prostem času smo se družili okoli hostla (po sobah, barih, odšli na tržnico).

Splošna ocena izmenjave

Z izmenjavo sem zelo zadovoljna. V enem mesecu sem si ustvarila ogromno novih spominov, doživela

veliko dogodivščin tako v bolnici kot zunaj nje ter spoznala ogromno novih prijateljev.

Potrebnik

Nujno moraš s seboj vzeti potrdilo o cepljenju za Rumeno Mrzlico.

Približna razdelitev stroškov

Stroški IFMSA: 220 € (-50€, če oddaš vse potrebno)

Letalska karta: 760 €

Viza: 110 €

Stroški tam: ~ 600 €

Računaj še na stroške cepljenja proti Rumeni Mrzlici.

Povrnjeno (Štipendija): NIČ! (sredstev za štipendije za študijske obiske v tujini je zmanjkalo že junija, saj

je bil proračun manjši kot prejšnja leta, na kar pa nas ni nihče opozoril)

Slika 1 Prvi vikend smo obiskali Mole National Park, kjer sigurno vidiš slone, nekaj opic in divje svinje. Za kaj drugega pa potrebuješ malo sreče.

Slika 2 Mednarodna večerja

Slika 3 Ambulanta za srpastocelično anemijo Slika 4 Zunanjost bolnišnice