Jugovzhodna Evropa

Geografija, Izbirni predmet,Uroš Škof, prof.

� Jugovzhodna Evropa zavzema večino Balkanskega polotoka.

� JV Evropa ima številne značilnosti Južne Evrope. Sestavljajo jo države, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije ter Albanija, Bolgarija in Romunija.

� Opredelitev Jugovzhodne Evrope se morda zdi sporna. Zakaj?

� Kaj je sploh Balkan?� Balkan je sopomenka za Balkanski polotok, ki

se imenuje po gorstvu Balkan.

� V poljudni in politični govorici pa je imelo ime Balkan pogosto negativen pomen; tako je delno še danes.

� Označevalo naj bi območje gospodarske nerazvitosti, mednacionalnih trenj in vojn.

Reliefne enote Jugovzhodne Evrope

� Živahno tektonsko delovanje s pogostimi potresi.

� Mladonagubana gorstva:-Dinarsko gorstvo in Šarsko-Pindsko gorstvo-Karpati in Balkan.

� Med obema verigama je uravnan masiv Rodopov. Sredi gorstev so kotline (Kosovska kotlina) in doline (Moravsko-Vardarsko podolje).

� Panonska in Vlaška nižina, ki nudita ugodne možnosti za kmetijstvo.

KARPATI

PODNEBNI TIPI

� Dejavniki:

- Bližina Jadranskega in Egejskega morja- Goratost površja- Kontinentalni vpliv evropske celine.

� Količina padavin upada od zahoda proti vzhodu, ob orografskih pregradah v notranjosti pa se spet poveča.

� Največ padavin dobijo gorske verige -Crkvice v Črni gori – 5 000 mm, kar je ena največjih izmerjenih količin v Evropi.

� Jadranski otoki in kotline dobijo malo padavin.

� Sredozemsko podnebje v ozkem pasu ob Jadranskem morju. Sredozemski vplivi ob dolinah rek segajo v notranjost.

� Gorsko podnebje v višjih delih.

� Kontinentalno vlažno podnebje v notranjosti.

� Prebivalstvo Jugovzhodne Evrope je po sestavi najbolj raznoliko v vsej Evropi.

� Primer nekdanje jugoslovanske države nam nazorno pove, da je takšna sestava posledica številnih menjav gospodarjev na teh ozemljih skozi stoletja (500-letna oblast Turkov na Balkanu, oblast A-O v severnem delu regije, obsežna preseljevanja, zlasti po 2. vojni, zelo različna naravna rast prebivalstva).

� Albanci so na Kosovu v zadnjih 50 letih iz manjšine postali absolutna večina, podoben proces pa danes teče v Makedoniji.

� Večnacionalna jugoslovanska država je v sebi nosila vsaj 3 klice razdora:

A/ Velike razlike v razvitosti, vrednotah, kulturi

B/ Velike razlike med narodi, njihovo tradicijo, vero, nacionalnimi težnjami, kar vse je vodilo k razkroju skupne države, k osamosvojitvi.

C/ Proces širjenja demokratične zavesti, ki je vodila k odporu proti komunistični oblasti.

� Verska slika JV Evrope:

- Katoliška veroizpoved (Hrvati)

- Pravoslavna veroizpoved (Srbi, Makedonci, Bolgari, Črnogorci)

- Islam (Albanci, Bošnjaki).

� Jezikovna podoba:- Južnoslovanski jeziki (hrvaški, srbski,

makedonski, bolgarski, črnogorski, bošnjaški)

- Romanski jezik (romunščina)

- Albanski jezik

Priloga 1: Ustava BIH (v tujem jeziku)Dom naroda Dom naroda se sastoji od 15 delegata, od kojih su dvije trećine iz Federacije (uključujući pet Hrvata i pet Bošnjaka) i jedna trećina iz Republike Srpske (pet Srba). a) Nominovane hrvatske, odnosno bošnjačke delegate iz Federacije biraju hrvatski odno-sno bošnjački delegati u Domu naroda Federacije. Delegate iz Republike Srpske bira Narodna skupština Republike Srpske. b) Devet članova Doma naroda sačinjava kvorum, pod uslovom da suprisutna najmanje tri bošnjačka, tri hrvatska i tri srpska delegata.

� JV Evropa je eden najmanj razvitih delov Evrope.

� Razlike med državami (Albanija Hrvaška).

� Romunija in Bolgarija sta imeli bolj dinamičen razvoj po letu 1991 kot večina držav nekdanje Jugoslavije.

� Pomembna gospodarska panoga je kmetijstvo.

� Po drugi svetovni vojni se je precejšnji del JV Evrope industrializiral (težka industrija).

� Nekatere države so razvile posamezne industrijske panoge (Romunija – strojna industrija).

� Večina izdelkov je krožila le znotraj tabora socialističnih držav, zaradi slabe kvalitete.

� Nekoliko kakovostnejše izdelke so izdelovali v Jugoslaviji (Gorenje).

� Ob zlomu socialističnega gospodarstva je veliko industrije propadlo.

� Pričel se je proces privatizacije in prodaje podjetij tujcem in domači gospodarski eliti.

� Velik del industrije je še danes ekološko vprašljiv in energetsko potraten.

� Nadaljuje se proces odseljevanja prebivalstva.

HRVAŠKA

� Sestavljajo tri naravne enote (ravninski in gričevnati del ob Dravi in Savi, gorska Hrvaška in sredozemska Hrvaška).

� Poleg Slovenije najbolj razvita nekdanja jugoslovanska republika.

� Pomembna gospodarska panoga v državi je turizem.

� Hrvaška sredozemska obala z množico kulturnih spomenikov od grške antike do danes.

� Glavna privlačnost je toplo in relativno čisto Jadransko morje, lepe obale, razčlenjena obala z množico otokov in polotokov.

� Problemi turizma:

� ali še naprej razvijati množični turizem, ki povečuje gostoto prometa,

� prekomerno obremenjuje obale in onesnažuje okolje,

� ali se rajši usmeriti v elitnejše oblike turizma, ki zaposlujejo manj prebivalstva in prinašajo višje dohodke.

BOSNA IN HERCEGOVINA

� BiH je nacionalno najbolj mešana država JV Evrope.

� Ob zadnjem popisu l. 1991 se je 43,7% prebivalcev opredelilo za Bošnjake (tedaj so se deklarirali kot Muslimani), 31,3% za Srbe, 17,3% za Hrvate, večina preostalih pa za Jugoslovane.

� Leta 1992 je BiH izvedla referendum za neodvisnost, večina prebivalcev se je odločila za neodvisno državo.

� Sledila je vojna, na eni strani so bili bosanski Srbi, ki so dobili podporo ZRJ, na drugi strani bosanski Hrvati in Bošnjaki.

� Ob koncu vojn začrtajo meje po nacionalnih mejah.

� Za vojno je značilen proces etničnega čiščenja (npr. Srebrenica).

� Leta 1995 podpišejo vse vpletene strani mirovni sporazum v Daytonu v ZDA.

� BiH je ostala enotna država, sestavljena iz bošnjaško-hrvaške Federacije BIH (51% ozemlja) in Republike Srbske (49% površja).

Srbija

Kosovo

Albansko prebivalstvo na območju JV Evrope

Kosovski državni simboli

Srbska manjšina na Kosovu

Črna gora

Makedonija

� Eden najmanj razvitih delov nekdanje Jugoslavije.

� Leta 1991 je Makedonija razglasila samostojnost. Uporabi imena Makedonija so nasprotovali Grki, tako da je danes uradni naziv države Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija – FYROM.

Makedonsko državo tarejo številne težave:� nazadovanje gospodarstva po osamosvojitvi;

� četrtina prebivalstva predstavljajo Albanci, ki živijo predvsem na območju SZ in Z dela države;

� po letu 2001 dobijo Albanci visoko stopnjo avtonomije, predvsem zaradi strahu pred vojaškimi spopadi.

� Albanija je sestavljena iz dveh delov –priobalnih ravnic in goratega zaledja. Prvi del je območje zgoščevanja prebivalstva in je tudi razvitejši del Albanije.

� Albanija spada med najrevnejše države v Evropi.

� Najvišja rodnost v Evropi.� Med obema vojnama so bile meje Albanije

zaprte – stik s tujino le preko TV programov.

� Po letu 1991, ko meje niso bile več pod nadzorom, se je prebivalstvo pričelo odseljevati – eksodus prebivalstva (množično odhajanje v tujino).

Bolgarija

Romunija

� Romunija in Bolgarija sta po 2. svetovni vojni razvijali predvsem težko industrijo.

� Neuspešna politika je pripeljala, da je bil življenjski standard v obeh državah med najnižjimi v Evropi.

� Razpad vzhodnoevropske gospodarske zveze je obe državi močno prizadel (izgubili sta svoje odjemalce, nista bili sposobni konkurirati ostalim državam).

� Prizadeta je bila zlasti težka industrija, ki je prej iz SZ dobivala poceni energijo in surovine.

� Sledil je proces zapiranja velikih državnih podjetij in odpuščanje delavcev – velika brezposelnost.