UDK 910.1 (=04)

GEOGRAFIJA OBMEJNOSTI: DA ALI NE?

Milan Bufon *

Prvine sodobnega vrednotenja obmejne problematike

V pr i ču jočem ses tavku bomo poskusil i nakaza t i n e k a j t eme l jn ih e l emen-

tov in tudi n e k a j p rob lemov v zvezi z geogra fsk im koncep tom obmejnos t i

v okv i ru novejšega razvoja teore t ičn ih in metodološk ih izhodišč za prou-

č e v a n j e te p rob lema t ike , t a k o v Slovenij i kot v svetu. Vzrok , da se je slo-

venska geogra f i j a že zgoda j vkl juči la v ta znans tveno- raz i skova ln i tok,

gre iskali zlasti v r azvo jnem konceptu t edan je mlade s lovenske soc ia lne

geograf i j e , ki je videla v tem raz iskovalnem področ ju pr i l iko ne le za

u v e l j a v l j a n j e sodobnih nazorov o obme jnos tn i p rob lemat ik i na Sloven-

skem, ampak tudi za ap l ikac i jo svojih raziskovalnih metod pri ugotavl ja -

n ju speci f ičnih lastnosti neka te r ih s lovenskih obmejn ih območi j . Kompa-

ra t ivna anal iza teh o b m o č i j je pr ipomogla k dopr inosu izvirnih e l emen-

tov v t edan j i m e d n a r o d n i raziskovalni praksi . L a h k o bi ce lo rekli , da je

socialna geogra f i j a obmejnos t i t isto geogra f sko raz iskovalno področ je , s

ka t e r im je s lovenska geograf i ja dosegla morda še na jveč pri svoj i medna-

rodni a f i rmac i j i in postala tako vsa j soude leženka , če že ne soobl ikova lka

sodobnih geografsk ih raziskovalnih naporov na tem področju . Prav goto-

vo pa bo t reba še mar s ika j postorit i , da bo ta soude leženos t v p r i h o d n j e

še ekspl ic i tne jša , zlasti v odnosu do v svetu p rev ladu jočega anglo-amer i -

škega j ez ikovno-znans tvenega okol ja .

Mag., dipl. geogr. . Slovenski raziskovalni inštitut, Via Carducci S, 34122, Trst, Italija

Številne objave v s t rokovnih revijah, številne monograf i je in simpoziji na to temo v mednarodnem merilu so nesporen dokaz naraščajočega interesa do problematike, ki je imela doslej bolj "drugorazredni" značaj. Ž ivahna dejavnost na tem področju je prav gotovo izraz sodobnih mednarodnih odnosov, političnih sprememb ter integracijskih, a tudi dczintegracijskih procesov med in zno t ra j državnih sistemov, izraža pa obenem določene premike pri t radicionalni delitvi dela med znanstvenimi disciplinami. V obmejnih prostorih prihaja do plodnih stikov med raziskovalci sosednjih dežel, ki se ne ome ju j e jo zgolj na izmenjavo informacij , ampak omogoča-jo že načr tovanje skupnih raziskovalnih projektov, pogosto celo interdisci-pl inarne narave. Oči tno je, da lahko le tak pristop celovi teje osvet lu je kompleksnost obmejnega prostora, ki ga lahko neredko spričo visoke stop-nje medsebojne povezanosti , komplementarnost i in integriranosti upravi-čeno oprede l ju jemo s te rminom "obmejna regija". Take regije pa omogoča-jo novo sintezo ne le v geografiji , ampak tudi med geograf i jo in drugimi znanstvenimi disciplinami na družboslovnem in humanis t ičnem področju. Premagovanje statičnega koncepta meje kot kulturnega in političnega "limesa" se seveda ne ujema povsem s tem, kar je bilo v 19.stoletju oprede-l jeno kot "moderna državotvornost" in je zlasti v Evropi s svojo zaprto nacionalist ično poli t iko povzročala v prvi polovici tega stoletja (mars ikje pa še danes), nemalo političnih konf l ik tov in družbenih tragedij. Za to je sodobna, in tegrat ivno usmerjena geografi ja obniejnosti , ne glede na dej-stvo, da nastopa z ozirom na ustaljene aspekte njenega znanstvenega inte-resa izmenično z oznako "kulturne", "socialne" ali "politične" geografi je , v svojem bistvu pravzaprav "humana" geografi ja v polnem pomenu besede.

Razvesel j ivo je, da je sodobna slovenska geografi ja obmejnost i že ob svo-jem nastanku v začetku sedemdesetih let med prvimi poudarja la ta aspekt in v ospredje svojega zanimanja postavljala ob meji živeče social-ne grupe in n j ihove probleme. Vse bolj oči tno je namreč, da temelji inte-griran razvoj obmejnega prostora s le jkoprej na t ra jnem in intenzivnem prekomejnem sodelovanju in povezovanju obmejnega prebivalstva. V nasprot ju s takim konceptom je mnenje , da je pot rebno v obmejnih ob-močjih stimulirati predvsem tehnične, na inf ras t rukturn i in makroeko-nomski sektor omejene posege. Ker se taki posegi spre jemajo in izvajajo

v centrih, ni pričakovati , da bi lahko učinkovi te je odpravljal i per iferni znača j obmejnih območij , ki jih le v posameznih mejnih točkah sekajo med centri potekajoči prometni koridorji . Na ta način si obmejni prostor delita dva različna in slabo usklajena sistema, ki svojim obmejn im območ-jem priznavata kvečjemu le vlogo perifernih podsistemov. Razumlj ivo je, da so v takih razmerah "drobni" prekomejni stiki na mikroekonomskem, socialnem in kul turnem področju med prebivalstvom v obmejnem prosto-ru za cent re bolj negativen kot pozitiven pojav, saj se ne podre ja jo "enot-nemu" s tandardnemu organizacijskemu modelu posameznih sistemov.

V obdobju polit ične decentral izacije in prekomejne integracije, ki se uveljavlja v okviru evropske skupne politike, pa posta ja jo prav te drobne, a goste p rekomejne transakcije veliko pomembnejše kot v preteklosti . Znač i lno je, da izvirajo tovrstne transakcije iz prostorske mobilnosti obmejnega prebivalstva pri zadovoljevanju svojih dnevnih potreb po oskr-bi, delu, preživl janju prostega časa in celo izobraževanju, a tudi po vzdrže-vanju tistih kul turnih vezi, ki so mnogokrat an tecedentne samemu pojavu meje. Obstoj teh vezi je seveda izraz obstoja nekega enotnega kul turnega prostora, katerega časovna persistenca je oči tno v nasprot ju s sistemsko--političnimi spremembami. Za to je razumljivo, da se obmejno prebival-stvo mnogokje , zlasti v tistih območjih, kjer so polit ične meje sorazmerno nove, vede skora j tako, kakor da teh meja ne bi bilo. Ta način persistent-nega prostorskega in družbenega vedenja oprede l ju jemo s "teritorialno-stjo" in je seveda značilen ne le za obmejne prostore, ampak za vse tiste usta l jene historične regije, ki jih je v preteklosti označevala dolgotra jna stabilnost v not ran jem in zunanjem poli t ičnem pogledu. Med na jbol j izra-zite razpoznavne e lemente teh regij sodi vsekakor njihova kul turna speci-f ika in dediščina, ki tako značilno opredel ju je ta prostor, da ga lahko ozna-ču j emo z izrazom "kulturna pokrajina". Karakter is t ikam tega prostora pa se podreja ne le avtohtono, ampak marsikje celo v ta prostor prisel jeno prebivalstvo.

Ni naš namen, da bi na tem mestu obravnaval i zelo širok problem terito-rialnega vedenja in iz tega izhajajoča politična gibanja v okviru starih in novih regionalizmov, mikro-nacionalizmov in podobno. Poudari l i bi želeli

le, da se tudi sodobne obmejne regije gradijo zlasti na starih temelj ih skupnih kul turnih prostorov in na bolj ali m a n j ohranjenih medsebojnih, iz skupne historične tradicije izvirajočih vezi. Paradoksalno imajo zato danes največ možnosti medsebojne integracije in razvoja prav tista obmej-na območja, ki so v ne preveč oddaljeni preteklosti doživljala pri politi-čni delitvi na jveč je t ravme zaradi razbitja enotnega upravnega, kul turne-ga in gospodarskega prostora. Na tej osnovi pa je možno ugotovili ne le s topnjo kul turne, socialne in ekonomske integracije obmejnih regij, tem-več je mogoče tudi zelo podrobno analizirati s t rukturo prekomejn ih sti-kov, ki se prav dobro pri lagajajo običajnim družbenim vedenjskim vzor-cem, kakršne je odkrivala socialno-geografska raziskovalna metoda v okviru kategor i j bivanja in življenja v skupnosti , dela, oskrbe, izobraže-vanja in preživl janja prostega časa.

T a k o kot drugod ima zato tudi v Sloveniji geografi ja še veliko dela pri poli t ičnem, kul turnem in socialno-geografskem vrednotenju obmejn ih prostorov, kar predstavlja za Slovenijo morda celo pr ior i te tno raziskoval-no področje, zlasti po osamosvojitvi. Odkrival i mehanizme delovanja prekomejnih t ransakci j pomeni poznali tisti skupni "background", na kate-rega se te t ransakci je sklicujejo, a tudi sodobne družbene in prostorske procese v obmejnih območjih. Šele na tej osnovi si je mogoče zamislili skupne integraci jske ali funkc iona lne projekte za obmejne prostore ali n j ihove dele. Seveda je takemu razumevanju regionalnega razvoja v obmejnih prostorih podrejena tudi t ransformaci ja mednarodnih odnosov v smislu medsebojnega pri lagajanja in približevanja ter decentral izacija notranjega političnega sistema. In kakor vse regionalno-poli t ične t ransfor-macije, bo tudi ta povzročila vrsto novih konfl iktov, ker se posamezne socialne grupe po eni strani ident i f ic i rajo v manjših teri torialnih enotah, hkrat i pa in tegr i ra jo v širše družbene sisteme medregionalnega, državne-ga in mednarodnega tipa, uskla jevanje teh dveh potreb pa je vse pre j kot preprosto.

Razvoj geografije ohmejnosti

Geograf i ja se že t radicionalno ukvar ja z mejami in prostorskimi okviri, sa j sodi regionalizacija med njene pomembnejše naloge. Ker je meja

p o m e m b e n pros torski pojav, so geograf i zato tudi regije v neposredni bli-

žini me je začeli op rede l j eva t i po t e j n j ihovi temel jn i znači lnost i in jih v

sk ladu s tem ob ravnava t i kot "obmejne" ali eelo "prekomejne" regije, ka-

kor je zapazil že leta 1966 A.V.Perpi l lou: "nekatere m e j e p reds t av l j a jo

geogra f sko ov i ro med dvema državama, okrog drugih pa se o b l i k u j e j o

nove man j še t e r i to r i a lne eno te (regi je) v okvi ru sosednj ih držav" (Perpi l -

lou, 1966, str.478). Meja to re j ni le pregrada , ampak preds tavl ja tudi sti-

čno črto, p r eko ka t e r e se odv i j a jo razl ične p r e k o m e j n e i zmen jave (San-

guin, 1983). Nove j še pol i t ične in reg iona lno- razvo jne t endence z n o t r a j

Evropskega sveta * so t ako p o j m o v a n j e meja še u t rdi le in sproži le ce lo

ser i jo sicer d o k a j r aznorodn ih raziskav v razl ičnih o b m e j n i h evropsk ih

un ive rz i t e tn ih središčih, še zlasti v Srednj i Evropi

L e i m g r u b c r opaža , da tvor i jo meje n e k a k š n o "polje napetosti", ki ga vzdr-

žu j e jo različna neso razmer j a med obmejn imi območj i (Le imgrubcr , 1987).

P r c k o m e j n i odnosi p reds tav l j a jo t ako n o r m a l n o reakc i jo l judi , ki teže k

o d p r a v l j a n j u teh nesorazmer i j , vp ra šan je pa je, ali bodo s svojo de javnos t -

jo ne so razmer j a de j ansko odpravi l i in če je za obme jna območ ja n j i hovo

o d p r a v l j a n j e zares kor is tno. Strassoldo in G u b e r t pa, i zha ja joč iz sistem-

ske teor i je , opoza r j a t a na dejs tvo, da je t reba d ružbe po jmova t i kot pre tež-

no o d p r t e s is teme, pri ka ter ih dob iva jo me je f u n k c i j o f i l t r i r an ja zunan j ih

vpl ivov (Strassoldo in Gube r t , 1973). S topn je f i l t r i r an ja oz i roma prepust -

nosti meja pa so seveda razl ične t ako v času kot v pros toru in g redo od

zav i ran ja p r ekome jn ih izmenjav , p reko usmer jan ja p rekome jn ih , zlasti

t r anz i tn ih p rome tn ih tokov, skozi več je ali man j še š tevi lo točk (mejn ih

prehodov) , do s t imul i ran ja vsestranskih p r ekome jn ih odnosov med obmej -

nim preb iva l s tvom in ob l ikovan jem prave o b m e j n e regije.

Primerjaj v tej zvezi zlasti prispevke V.Frhr. V. Malchusa na 1. in 2. evrop-skem simpoziju o obmejnih regijah v Strasbourgu leta 1972 in 1975 ter D. De Rougemont. 1972: Aspects culturels de la coopération dans les régions fronta-lières. Confrontation européenne des régions frontalières. Document Concil de l'Europe, Strasbourg.

"Primerjaj B.Biucchi. G.Gaudard (eds.J. I9S1: Régions frontalières - Grenz-region - Regioni di frontiera. Saint Saphorin, 1981; R. Strassoldo (ed). 1973: Cont'ini e regioni. Trieste. 1973: R.Strassoldo in G. Delli Zotti (eds.), 1982: Coopération and conflict in border areas, MUano.

Kako tore j opredeli l i mejno regijo? Definira t i ta prostor le kot "pokraji-

no, katere del je meja" (Preseott, 1987, slr.159) ni dovolj. Prav tako ni

dovolj , če obmejno regijo po jmujemo le kot skupek dveh oddeljenih

obmejnih območi j (Guiehonne t in Raffes t in , 1974), ne da bi upoštevali

n juno mednarodno-povezovalno dimenzijo. Jasno je, da obmejna regija ne

more predstavljat i docela homogene enote, saj prinaša že sam pojav meje

osnovno diskont inui te to v lakem prostoru, ampak da gre iskati poveza-

nost te regije predvsem v funkcionaln ih odnosih med obmejnima območ-

jema. Ti odnosi pa se mnogokrat razvijajo ravno zaradi obstoja nekater ih

disparitet , zlasti ekonomske narave, a tudi nekaterih al ini tct , zlasti kul tur-

ne narave, med enim in drugim obmejnim območjem. Obmejna regija je

tore j "regija" mnogo bolj po principu funkcionalnost i kakor pa po princi-

pu homogenosti . V tej zvezi se zato poraja problem same del imitaci je

obmejn ih regij. Čeprav razni mednarodni akti ob sprejet ju dvostranskih

sporazumov o ure jevanju prekomejnega pretoka blaga in oseb obseg ta-

kih obmejnih območij , za katera so predvidene posebne olajšave, večino-

ma določajo v širini kakih 10 ali 20 ki lometrov od mejne črte, pa je dejan-

ski obseg obmejne regije precej drugačen, saj vplivajo nan j najrazl ičnejši

faktor j i , od same adminis t ra t ivne s t rukture obmejnega območja do pro-

metnih, demografskih, ekonomskih, a tudi kul turnih in historičnih dejav-

nikov. Posebno znači lno je, da drobne ekonomske izmenjave na področju

oskrbe, dela in preživl janja prostega časa izhajajo bolj iz t renutnih ne-

ravnovesi j v valutnem tečaju, različne s topnje inflacije in kupne moči

obmejnega prebivalstva ter drugih podobnih motivov, kakor pa iz kake

t ra jnejše predispozicije posameznih obmejnih območi j za zadovol jevanje

te ali one dejavnosti . Vse le prekomejne izmenjave so zalo doka j nestabil-

ne in lahko vodijo kupce zdaj na eno zdaj na drugo stran meje. Povsem

drugače pa je s kul turnimi in drugimi osnovnimi družbenimi sliki, ki izvi-

rajo iz potrebe obmejnega prebivalstva po ohran jan ju tradicionalnih vezi

zno t ra j lastnega kul turnega okolja in se zato odl ikuje jo zlasti po svoji

stabilnosti in trdoživosli tudi v primeru man j odpr te meje. M a n j množič-

ni, a pomembni so tudi drobni politični sliki v okviru lokalnih skupnost i

na obeh straneh meje. Po začetnem obdobju ut r jevanja se ti stiki pravilo-

ma drže neke ustal jene norme, niso pa nedovzetni do splošnih političnih

odnosov med sosednj ima državama *.

Če je za o b m e j n e pros tore pomembno , da v njih o d k r i v a m o obl ike in de-

j avn ike f u n k c i o n a l n e povezanost i , pa so ti prostor i prav t ako zanimivi za

r a z u m e v a n j e de lovan ja ovir v pros toru . N e d v o m n o je mogoče m e j e inter-

pre t i ra t i tudi kot bol j ali m a n j uč inkov i t e ovi re na raznih področj ih ,

v k l j u č n o z d i f u z i j o inovac i j in tehnologi j , kapitala in migraci jskih tokov.

E f e k t ov i ran ja pa je odvisen predvsem od s topn je no t r an j e povezanost i

o b m e j n i h območi j . Kot hipot iz i ra v novejšem č lanku skupina raziskoval-

cev tega vprašan ja (Suarez-Villa, Giaoutz i in Strat igea, 1992), je me jna

čr ta v na jman j š i meri ovira socialne in k u l t u r n e izmenjave , ka t e r e ne

more uč inkov i to zaustavi t i niti v p r imeru izoliranega sožitja dveh zapr t ih

obmejn ih območi j . O b r a t n o sorazmerni s s t opn jo medsebo jne povezanos t i

pa so medsebojn i konf l ik t i : bol j ko je obme jna regija in tegr i rana , m a n j š e

so možnost i po ra j an j a konf l ik tov .

G e o g r a f i so vse te p rob leme in procese pri p roučevan ju obme jn ih regi j

odkr iva l i pos topoma. Če se je klasična poli t ična geograf i ja v pre teklos t i

ukva r j a l a zlasti z vp ra šan j em meja kot pol i t ičnega limesa in s problemi

t ras i ran ja meja ter nas ta ja joč ih konf l ik tov okrog poteka m e j n e črte, je

geograf i ja , zlasti od začetka šestdeset ih let dalje, postavila v o sp red je svo-

jega zan iman ja raz i skovan je procesov z n o t r a j obmejn ih o b m o č i j in se

t ako od p r e t e ž n o pol i t ično-s t ra teških in pol i t ično-zgodovinskih preusmer i -

la v širše, soc ia lno in reg iona lno o b a r v a n e š tudi je . Čeprav je že več av tor -

jev poskusi lo p o d r o b n e j e določil i nove naloge pol i t ične geogra f i j e na tem

področ ju (Prescot t , 1987; R u m l e v in Minghi , 1991), pa ostaja večina pri-

spevkov na to t e m o v teore t ičnem pogledu d o k a j nedorečena ali vsa j

m o č n o he te rogena . Z e l o malo je zlasti kompara t i vn ih študij , ki bi pripo-

mogle k o d k r i v a n j u in de f in i r an ju temel jn ih procesov v obmejn ih regijah.

Primerjaj v tej zvezi prispevka E.Sussi, 1973: L'emergenza delta regione trans--frontaliera Alpe-Adria: Transazioni "pubbliche" tra Carinzia, Friuli-Venezia Giulia e Slovenia. v: Con fini e regioni, Triesle. str. 135-46 ter G. Detii Zotti, 1982: Transnational relations in a border région: the case of Friuii- Venetia Julia. v: R. Strassoldo in G.Deili Zotti (eds.). Coopération and conflict in border areas. Miiano. str. 25-61.

Bol j ko so se raziskovalci poglabljal i v ana l izo leh regij, bo l j p rep le tena

je posta ja la mreža de j avn ikov , e f e k t o v in procesov, ki z a z n a m u j e j o s t ruk-

t u r o in d i n a m i k o razvoja obmejn ih pros torov. Slednji nista le rezu l ta t

souč inkovan ja razl ičnih f a k t o r j e v in e l emen tov na ku l tu rnem, e k o n o m -

skem in po l i t i čnem področ ju na m e d d r ž a v n e m nivoju, ampak tudi v odno-

su med lokaln imi skupnos tmi in cen t ra ln imi apara t i ter na n ivoju samih

i zmen jav med o b m e j n i m i lokalnimi skupnos tmi (House , 19S1). K t a k e m u

r a z u m e v a n j u razvoja o b m e j n i h regi j je n e m a l o pr ipomogel tudi r azvo j

pol i to loškega pr is topa pri in te rpre tac i j i m e d n a r o d n i h odnosov ter odno-

sov na ravni cen te r -pe r i f e r i j a ( R o k k a n in Urvvin, 1983; G o t t m a n , 1980). V

tem oziru je vse k o n k r e t n e j e pr ihaja la do izraza vloga lokalnih oz i roma

regionaln ih obme jn ih skupnos t i (med temi seveda zlasti e tn ičn ih in jezi-

kovn ih man j š in ) pri vzdrževan ju svojega av toh tonega nasel i tvenega ozem-

lja ( k u l t u r n e p o k r a j i n e ) ter pri vzpos tav l j an ju p r ekome jn ih s t ikov v pri-

meru de l i tve tega ozeml ja ob razmeji tvi . In ker so pri iden t i f ikac i j i lokal-

nih oz i roma reg iona ln ih skupnost i na jbo l j pomembn i zlasti ku l tu rn i ele-

ment i , je razuml j ivo , da je v novejši l i te ra tur i močno pr isotna ku l tu rno -

-geografska in t e rp re tac i j a prostora in tcr i tor ia lnost i ter sploh procesov v

zvezi z e tn ično , j ez ikovno ali reg iona lno iden t i f ikac i jo prebivals tva peri-

f e rn ih in obme jn ih območi j .

Če se sedaj povrnemo nekako k začetkom sodobne geografije obmejnosti , moramo vendarle poudaril i pionirsko delo, ki ga je pri regionalnem in social-nem vrednotenju obmejnih območi j opravila f rankofonska "limološka" šola. Ž e leta 1956 je Rockefo r t proučeval vpliv spreminjanja mejne linije na življe-nje malih mest v Alzaciji (Rockefor t , 1956), leta 1959 je Daveau objavil diser-tacijo o obmejnih regijah v Juri (Daveau, 1959), Dorion pa je leta 1963 izdal poglobljeno monografsko raziskavo o mejah Quebeca (Dorion, 1963). Ž e kmalu zatem so se pričeli oglašali raziskovalci srednje-evropskih, pretežno nemško govorečih območi j s Švico na čelu" in tako osnovali dobro razvit

Primerjaj v tej zve/i prispevku E.Sussi. 1973: Lemergenza delta regione trans--trontaliera Alpe-Atiria: Transazioni "pubbliche" tra Carinzia. Friuli-Venezia Giulia e Siovenia. v: Confini e regioni. Trieste. str. 135-46 ter G. Deili Zotti, 1982: Transnational reiations in a border region: t/ie čase of Friuii- Venetia Ju Ha, v: R.Strassoldo in G. Delti Zotti (eds.), Cooperation and contiict in border areas. Mila no. str. 25-61.

nemški funke iona lno -p lansk i pr is top k obravnav i obmejn ih regij. Ta je

nato, zlasti po zaslugi Von Malchusa in n jegove skupine , našel tudi ustre-

zen ope ra t iven o d m e v v raznih medreg iona ln ih telesih E v r o p s k e skupno-

sti in Evropskega sveta ( A G E G , I N T E R R E G ) . S tem se v bistvu his tor ia t

geogra f i j e obmejnos t i konča , sa j drugod po svetu de j ansko ni bilo razisko-

va lne skupine , ki bi se k o n t i n u i r a n o ukva r j a l a s tem prob lemom. Uprav i -

č e n o bi se l ahko za to vprašali , ali je sploh smiselno, da v t ako raznorod-

nih in nepovezan ih poskusih op isovanja in raz laganja speci f ičnih pr ime-

rov iz t ako razl ičnih zornih kotov v id imo obrise neke zaokrožene geograf -

ske panoge, ki n a j bi imela jasno začr tan vsa j p redmet , če že ne metodolo-

gi jo n jegove obravnave . Odgovor ni preprost ; v e r j e t n o pa p reds t av l j a jo

narašča joča po t reba po taki geografski panogi in nove ob l ike reg iona lne

in in te rd i sc ip l ina rne sinteze, ki se pri p roučevan ju obmejn ih pros torov

ponu ja jo , že p r ece j šno vzpodbudo za r az re ševan je š tevi lnih odpr t ih vpra-

š a n j v te j zvezi. P rece j šna medsebojna povezanos t raz iskovalcev o b m e j n e

p r o b l e m a t i k e v m e d n a r o d n e m merilu bi že kazala v to smer.

Izkušnje in perspektive slovenske geografije pri proučevanju obmej-nosti

K a t e r o je t o r e j mes to s lovenske geogra f i j e obmejnos t i oz i roma s loven-

skih obme jn ih regi j v tem okvi ru? Če se o m e j i m o le na povo jno o b d o b j e

(pred tem časom pa geogra f sko zasnovanih o b r a v n a v obme jn ih o b m o č i j

in o b m e j n i h p rob lemov tudi ni zaslediti) , m o r a m o sicer poudar i t i , da je

bi lo v času okrog m i r o v n e k o n f e r e n c e ter t ako j po e f e k t i v n e m u v a j a n j u

novih meja zelo ve l iko s t rokovnih odzivov na to temo, zlasti med s loven-

skimi znans tvenik i , ne bi pa mogli vsem tem pr ispevkom pripisat i kakega

posebnega p o m e n a pri ob l ikovan ju osnov s lovenske geogra f i j e obme jno -

sti. Vsekako r so se zlasti neka te r i kasnejši č lanki dotakni l i tudi e f e k t o v

nove razmej i tve na reg iona lno s t r u k t u r o s lovenskih obmejn ih p rede lov

Primerjaj zlasti A.Melik. 1958: Geografski problemi Slovenskega Primorja, Geografski vestnik 29-30. str. 67-81; S. fle.iič. Naša nova zapadna meja ter R.Savnik. Gorica in Goriško, v: Kongres geografa Jugoslavije I. Zagreb, 1950.

Pač pa je uspelo geogra f sko ce lovi te je zajet i to vp ra šan je m a n j pr izade-

t im a v t o r j e m . Med temi izstopa pri nas v e r j e t n o p r ema lo poznan angleški

geograf Moodie , ki se je v rev ia lnem tisku v t e j zvezi prvič oglasil že leta

1943 (Moodie , 1943), na to pa znova leta 1950 (Moodie , 1950). Zlas t i drugi

č lanek preds tavl ja d e j a n s k o enega izmed prvih p r imerov "nove" geograf i -

je obmejnos t i , sa j so v n jem prob lemsko pr ikazani e f ek t i nove r azme j i t ve

na soc ia lno in e k o n o m s k o s t r u k t u r o v ce lo tnem i ta l i jansko- jugos lovan-

skem o b m e j n e m območ ju . Z a n i m i v o je, da je bil n jegov pr is top do te

p r o b l e m a t i k e v le pel let s tarejši monogra f i j i (Moodie , 1945) še d o k a j

t rad ic iona len in ni presegal ob iča jn ih his tor ično-pol i t ičnih ana l i t i čn ih

okvi rov . Podčr ta t i je t reba tudi, da je bila v tem času nova i ta l i jansko- ju-

goslovanska meja nasploh t isto o b m e j n o območje , o ka te rem se je v med-

na rodn ih geografsk ih , a ludi drugih znans tven ih krogih na jveč pisalo.

T e m u zače tnemu, novi razmej i tv i posvečenemu interesu geografske stro-

ke je sledilo dal jše obdobje , v ka t e rem bi t ežko našli kakršenko l i izrazitej-

ši namig na o b m e j n e mot ive . Šele u t r j e v a n j e p r ekome jn ih s t ikov v začet-

ku sedemdese t ih let je geogra fe ponovno vzpodbudi lo k p roučevan ju pro-

s torskih aspek tov tega novega f e n o m e n a . Toda znači lno se je to zan ima-

n j e p o n o v n o pojav i lo le okrog i ta l i jansko- jugoslovanske meje in za je lo

za to le geog ra fe teh dveh dežel. Omeni l i velja v tem okvi ru Valuss i jcv

oris po teka in razvoja te me je (Valussi , 1972), ki pa osta ja s l e j k o p r e j pre-

t ežno deskr ip t iven . Podobno, p re t ežno i n f o r m a t i v n o f u n k c i j o o h r a n j a j o

tudi nas lednja Valuss i jeva dela med tem ko so s lovenski geograf i po za-

slugi novih koncep tov , ki jih je v tem pros toru uvel javl ja l K lemenč ič , že

ujel i korak s časom in s pr i spevkom na m e d n a r o d n i kon fe r enc i o proble-

mih in pe r spek t ivah o b m e j n i h regi j v Goric i leta 1972 (Jcršič in K lemen-

čič, 1973) prvič poskusili apl ic i ral i soc ia lno-geografsko me todo pri p rouče-

van ju obmejnos t i . Ta pr is top je s lovenske geogra fe vodil tudi kasneje ,

p o m e m b n o novost pa je p reds tav l ja lo v okv i ru tega koncep ta ne le de f in i -

r a n j e p ros to rsko r e l evan tn ih socialnih procesov v o b m e j n e m pros toru ,

G. Valussi, 1974: La function Internationale de la frontierc italo-vougoslave, v: Cahiers de Gčographie de Quebec. 43. str. 61- 82: G. Valussi, 1981: Grenzen und Kulturlandschaft: Der Fall Friaul-Juliscli Venetien. v: Regio Basiliensis. 2-3. str. 202-16.

a m p a k tudi socialnih grup, ki so v tc procese izrazi te je vk l jučene . T a k o

op rede l j en model p reob l ikovan ja obmejn ih regij, ki je že v zače tku sedem-

deset ih let načen ja l do t l e j s labo raz iskano pros torsko o b m e j n o f u n k c i j o

nac iona ln ih manjš in , je s lovenski geograf i j i obmejnos t i odprl novo plod-

no področ je n j e n e a f i r m a c i j e v reg iona lnem in širšem okol ju *. Na t e j

osnovi so bila v kasne j šem obdobju v slovenski geografski l i t e ra tur i poglo-

bl jena tudi neka t e ra doda tna vprašanja : t r ans fo rmac i j a in in tegrac i ja

manjš in v luči n j i hove o b m e j n e f u n k c i j e v s lovenskih obmejn ih območ j ih

anal iza splošnih in specif ičnih de j avn ikov odpr tos t i me je na p r imeru

S loven i je ""*; op rav l j en ih pa je bilo že tudi n e k a j poskusov t ip iz i ran ja

Primerjaj V. Klemenčič, 1974: Odprta meja med Jugoslavijo in Italijo in vloga manjšin. Teorija in praksa. 9-10; G. Valussi in V. Klemenčič. 1978: II confine aperto t'ra Italia e Jugoslavia e i! ruolo delle minoranze, v: G. Valussi (cd. ), Minoranze a confronto. Ud i ne.

V. Klemenčič. 1979: Urbanizzazione spaziale e minoranze etniche ne/ Centro Europa. Alti del/a Confcrenza intcrnazionale sulle minoranze. vol. 1, Trieste, str. 59-70: V. Klemenčič. K.Siškovič. 1978: Considerazioni per la valutazione dei problemi socioeconomici cd ambienta/i degli S/oveni in Italia, Alti del Sim-posio sui problemi socioeconomici e ambientali degli Sloveni in Italia, vol. 1, Trieste, str. 5-21: M.Bufon. 1990: Sviluppo étnico e regionale delle aree di confine: i I caso degli Sloveni ne/ Friuli-Venezia Giuh'a, Ouaderni SLORI. 111, Trieste.

V. Klemenčič. I. Pirv. 1982: The elements of regional integration in border areas, v: R.Strassoldo in G.Delli Zotti (eds). Cooperation and Conflict in Border Areas. Milano, str. 61- 71: V. Klemenčič in M.Bufon. 1991: Geogra-phic problems of frontier regions: the case of the Italo-Yugoslav border land-scape, v: D.Rumiey in J.V.Minghi (eds). The Geography of Border Land-scapes, London. str.S6-I04: V. Klemenčič. 1981: Die Kulturlandschaft im nord-westlichen Grenzgebeit Jugoslawiens, Regio Basih'ensis, 22. str.217-31; M.Pak, 1978: L'approvvigionamento net territorio di frontiera, Atti de! Simposio sui problemi socioeconomici e ambientali degli Sloveni in Italia, vol.1, Trieste, str. 137-49: A.Gosar. V. Klemenčič. R.Kočevar, M.Pak. M.Žagar, 1973: Einfiuss des Tourism and Borders, Proceeding of the Meeting of the IGU Working Group. Ljubljana: L.OIas, 1976: Dvolastništvo - dejavnik v razvoju Prekmurja kot obmejne regije. Geografski vestnik. 48. str. 151-55.

s lovenskih obme jn ih o b m o č i j ter n j ihove komparac i j e s sorodnimi evrop-

skimi regi jami *.

Iz oprav l j enega pregleda je razvidno, da je v slovenski geograf i j i obme j -

nosti zaznat i vrs to svet l ih, a tudi temnejš ih točk. Na eni s t rani gre pouda-

riti h i t ro in uspešno v k l j u č e v a n j e v sodobne raz iskovalne tokove na tem

področ ju po zaslugi svo jev r s tne s inteze med socia lno-geografskimi razis-

kova ln imi me todami de f in i r an j a prostorskih procesov z n o t r a j o b m e j n i h

o b m o č i j ter neka t e r imi ku l tu rno-geogra fsk imi e l ement i i den t i f ikac i j e

e tn i čn ih manjš in kot ob j ek t a in subjek ta teh procesov ter n j ihove obmej -

ne funkc i j e . Ta pr i s top je n e d v o m n o prispeval k ce lov i te j šemu poznava-

n ju t r a n s f o r m a c i j in ka rak te r i s t ik odpr t ih , z man j š inami posel jenih obmej -

nih območi j , kar je p o m e m b n o ne le za Sloveni jo , ampak tudi sicer, sa j

p reds t av l j a jo taka o b m e j n a območ ja več ino ali vsa j velik del evropsk ih

o b m e j n i h regij. Po drugi s t rani pa je pr iv i l ig i ranje takega, v bistvu funkc i -

ona lnega pris topa do p roučevan ja obmejnos l i z anemar i lo preosta la obmej -

na območ ja , k j e r so f u n k c i j s k e in te rakc i j e m a n j izrazite. T o n e s o r a z m e r j e

se zelo jasno kaže že v op rav l j enem pregledu l i te ra ture , pri ka t e r em je

m o č n o pr i so tno s e d a n j e s lovensko- i ta l i jansko o b m e j n o območje , m e d t e m

ko skora jda ni zaznat i obstoja preosta l ih , po te j logiki m a n j izrazit ih

o b m e j n i h regij. Prav t ako se komparac i ja obme jn ih o b m o č i j p ravzaprav

us tavl ja pri p r i m e r j a n j u f u n k c i o n a l n e odpr tos t i me je oz i roma n j e n e t ran-

zi tnost i , ne spušča pa se v de j ansko anal izo pros torskih in d ružben ih raz-

lik med s lovenskimi o b m e j n i m i območj i . Docela odso tno je tudi pol i t ično,

k u l t u r n o ali soc ia lno geogra f sko p r o u č e v a n j e no t ran j ih , admin i s t r a t ivn ih

meja ter h i s tor ično re levan tn ih nekdan j ih m e j na s lovenskem ozeml ju , sa j

t ake me je ve l ikokra t od loč i lno vpl iva jo k ob l ikovan ju re la t ivno konsol idi-

ranih lokalnih ali reg ionaln ih skupnost i icr n j ihovemu t e r i t o r i a lnemu

veden ju . N e n a z a d n j e bi tudi boljše p o z n a v a n j e prostorskih p rob lemov ob

n e k d a n j i h medrepub l i šk ih mejah v mars ičem pr ipomoglo k o d p r a v l j a n j u

raznih k o n f l i k t o v in odpr t ih vp ra šan j ob sedanj i s lovensko-hrvaški meji .

V. Klemenčič, 1976: The open border and border regions as a new regional--geographic phenomenon. Regiona/naja geografija. Moskva. str. 146-49; V. Klemenčič. 1987: Državna meja na območju SR Slovenije in obmejna območ-

ja kol nov geografski fenomen. Razprave in gradivo. 20. str. 57-79.

Skra tka , p rob lemov in nalog je za s lovensko geogra f i jo obmejnos t i dovol j .

Upa t i je le, da bo našla dovo l j interesa in svežih moči za nada l jn j i r azvo j

tega raz iskovalnega področja , ki ni p o m e m b n o le za s lovensko geograf i jo ,

sa j l ahko kar polovico s lovenskega ozemlja o p r e d e l j u j e m o kot o b m e j n o

regijo, ampak tudi za s lovensko m e d n a r o d n o in tegrac i jo in n jen usk la jen

no t r an j i razvoj .

LITERATURA

Da veau, S. . 1959: Les régions frontalières de la Montagne jurassienne, Trévoux, Ain.

Dorion, H. , 1963: La frontière Québec-Terraneuvc, Québec.

Gottman, J. (éd.). 1980: Centre and Periphery, London.

Guichonnet. P. , Raffestin. C. . 1974: Géographie des frontières. Paris.

House, J. W. , 1981: frontier studies: an applied approach, v: A. D.

Burnett in P.J.Taylor (eds), Political Studies from Spatial Perspectives. New York. str. 291-312.

Jeršič, M. . Klemenčič. V., 1973: Topical problems of open boundaries: the case of Slovenia, v: Confini e regioni. Trieste, str. 123-34.

Leimgruber. \V. . 1987: II confine e la gente. Varcse.

Moodie, A.E.. 1950: Some new boundary problems in the Julian March. Trans-actions, 16. str. 83-93.

Moodie, A.E.. 1945: The halo-Yugoslav bounadry: a study in political geogra-phy, London.

Moodie, A.E.. 1943: The Italo-Yugoslav boundary. 'The Geographical Journal, vol. 101. 11.2, str. 49-65.

PerpiUon, A.V.. 1966: Human Geography, London.

Prescott, J.R. V. . 1987: Political Frontiers and Boundaries, London.

Rochefort, M. . 1956: Role pertubateur des frontières sur le reseau des petites villes en Alsace. Bulletin de la Association Géographique Française, str. 10-20.

Rokkan. S. . Urwin. D. W., 1983: Economy, Identity, Territory. London.

Ru m ley, D.. Minghi. J. V. . 1991: The border landscape concept, v : D.Rundey.

J. V. Minghi (eds), The Geography of Border Landscapes. London. sir. 15-31.

Sanguin, A.L., L'architecture spatiale des frontières politiques: quelques re flexions théoretiques à propos de l'exemple suisse. Regio Basiliensis. 24. str. 1-10.

Strassoldo. R. . Gubert. R. . 1973: The boundary - an overview of its current theoretical status, v: Con fini e regioni. Trieste, str. 29-57.

Suarez-Villa. L. . Giaoutzi. A/.. Stratigea. A.. 1992: Territorial and border barriers in information and communication networks: a conceptual exploration, TESG, vol.83, n. 2, str. 93-105. Valussi, G. . 1972: II confine nordorienlale dltalia. Trieste.

G E O G R A P H Y O F B O R D E R N E S S : Y E S O R NO?

SUMMARY

The article deals with some basic elements and problems concerning the geogra-phical concept of 'borderness' in the framework of some recent theoretical and methodological trends in approaching border landscapes with particular emphasis on the Slovene experience.

In part one, the author is providing an attempt to give a 'modern' theoretical basis for (he problem of definition and explanation of the border issue. Particularely the methodology deriving from the cultural aspects of the study of the qualities of border regions opens up new dimensions: wc are no longer concerned merely with a strategic political line or intermediate transactional zone in the pure econo-mic or functional sense, but rather with something more. In discussing the cultural elements of integration and transformation of border regions, in general it is necessary to speak of the increased role of local or regional communities in the regional development of the territory of residence. While cultural factors become thus increasingly decisive for the development of a given region, the role of the cultural landscape in the territorial identification of a local community also come to the fore. With respect to this the study of border regions undoubtedly brings additional aspects to bear on the standard theory of the ccntcr-periphcry relation, while opening up a range of new problems which are becoming increasingly more

topical in t o d a y ' s wor ld , as we try to e n h a n c e m u t u a l u d e r s t a n d i n g in t he

cu l tura l ly r ich a n d d ive r se E u r o p e a n space . T h e g e o g r a p h y of b o r d e r l a n d s in its

social , cu l tu ra l a n d poli t ical a spec t s is t hus a s suming an i m p o r t a n t ro le in the

p r o c e s s of ' h u m a n i z a t i o n ' of the t rad i t iona l geog raph ica l a p p r o a c h t o b o r d e r s a n d

b o r d e r con f l i c t s r eso lu t ion . M o r e i m p o r t a n c e than in the past is given t o the s t udy

of a great v a r i e t y of m i c r o - t r a n s a c t i o n s in the f ield, s u p p o r t e d by the b o r d e r

p o p u l a t i o n . T h e s e m i c r o - t r a n s a c t i o n s r e p r e s e n t the resul t of the spat ia l mobi l i ty of

the b o r d e r p o p u l a t i o n whi le sa t i s fy ing its daily n e e d s r ega rd ing s o m e basic

f u n c t i o n a l ca t egor i e s , i.e. supply , work , f r e e t ime or e v e n e d u c a t i o n . But t h e y a r e

a lso the result of the act ivi ty of the b o r d e r p o p u l a t i o n in m a i n t a i n i n g t he

t rad i t iona l cu l tu ra l l inks wh ich ve ry o f t e n r o o t s in the re la t ive ly s tab le p e r i o d

p r e c e d i n g the a p p e a r c n c e of the c u r r e n t polit ical b o r d e r . T h e s tabi l i ty of t h e s e

cu l tu ra l l inks c o n t r a s t s sha rp ly with the lability of t he polit ical pa r t i t ion . T h e

b o r d e r p o p u l a t i o n is t h u s t ry ing to r e p r o d u c e the t rad i t iona l t e r r i t o ry in w h i c h it

used to live e v e n in a c h a n g e d in t e rna t iona l poli t ical f r a m e w o r k . Pa radox ica l ly , w e

can no t i ce that the g r e a t e r w e r e the p r o b l e m s in the political pa r t i t ion of a

h o m o g e n e o u s a d m i n i s t r a t i v e , cu l tura l a n d e c o n o m i c a l region, the g r e a t e r is the

p robab i l i ty f o r such a d iv ided region to d e v e l o p e in to an i n t e g r a t e d ' b o r d e r

region ' .

W h a t is then a ' b o r d e r region"? A n d wha t has been the geograph ica l e x p e r i e n c e in

s t udy ing such a reg ion? Th i s is the t h e m e of par t t w o of the ar t ic le . T o d e f i n e a

b o r d e r reg ion m e r e l y as a ' l andscape of which the b o r d e r is a p a r t ' (P r e sco t t , 1987,

pg.159) s e e m s not to be e n o u g h . N o r is a b o r d e r reg ion just a c o m p i l a t i o n of t w o

d i s t inc t ive b o r d e r l a n d s c a p e s w h e r e no c o n s i d e r a t i o n is given t o the i r t rans -

b o u n d a r y re la t ions . Clear ly , b o r d e r r eg ions d o not r e p r e s e n t a c o m p l e t l y h o m o -

g e n e o u s region, g iven the p r e s e n c e of a polit ical b o r d e r which r e p r e s e n t s the m a i n

f a c t o r of d i scon t inu i ty in such a l andscape , but they a re r eg ions p r imer ly

cons ide r ing t he ex i s t ance a n d the d i m e n s i o n of d i f f e r e n t f u n c t i o n a l r e l a t ions

inside t h e m . A n d these re la t ions a r e genera l ly the c o n s e q u e n c e of the e x i s t e n c e of

s o m e basic e c o n o m i c a l d i spar i t ies a n d s o m e basic cu l tura l a f f i n i t i e s a m o n g the

t w o b o r d e r a r ea s . Whi le the lability of the e c o n o m i c a l re la t ions , d u e t o the i r

c h a n g e a b l e n a t u r e in t e r m s of d i f f e r e n t in f l a t ion ra tes , d i f f e r e n t c u r r e n c y

e x c h a n g e r a t e s o r s imilar d ispar i t ies a m o n g the b o r d e r a reas , m o v e s the f l o w of

b o r d e r p o p u l a t i o n s eek ing b e n e f i t s in s a t i s fy ing s o m e f u n c t i o n a l c a t e g o r i e s a n d

n e e d s o n e day t o o n e par t a n d a n o t h e r day to the o t h e r par t of the b o r d e r , the

s tabi l i ty of cu l tura l a n d social t r an sac t i ons m a k e s t r a n s b o u n d a r y re la t ions poss ib le

e v e n in a s i tua t ion of less o p e n b o u n d a r y . B o r d e r reg ions p r o v i d e a l so t he

r e a c h e s t c o n t e x t to s tudy ba r r i e r s and ba r r i e r n e t w o r k s . T h e s e n e t w o r k s a r e

typica l of b o r d e r o r f r o n t i e r regions , a n d t he d i s e c o n o m i e s they i n t r o d u c e a r e an

i m p o r t a n t obs t ac l e to d e v e l o p m e n t , to in t e rna t iona l c o o p e r a t i o n , a n d to d i f f u s i o n

of k n o w l e d g e a n d i n f o r m a t i o n . Borde r - r eg ion ba r r i e r n e t w o r k s p r o m o v e t he

f r a g m e n t a t i o n of m a r k e t a r eas , a long with a dup l i ca t ion of services , resu l t ing in

con t ingu i ty d i s e c o n o m i e s that r e d u c e e f f i c i e n c y a n d d e v e l o p m e n t po ten t i a l .

G e o g r a p h e r s h a v e f a c e d these a n d o t h e r p r o b l e m s d i f f e r e n t l y a n d gradua l ly . F e w

rea l r e s e a r c h i n g s t r e a m s h a v e a p p e a r e d . A m o n g t h e m very i m p o r t a n t has b e e n

t he F r a n c o - C a n a d i a n ' l imologie ' a p p r o a c h that has been d e v e l o p e d as ear ly as in

t h e f i f t i e s . In the next pe r iod the G e r m a n f u n c t i o n a l - p l a n n i n g a p p r o a c h c o m e to

t he f o r e , p a r t i c u l a r l y in s o m e C e n t r a l E u r o p e a n r eg ions a n d in Swi tze r l and . T h i s

k ind of i n t e r p r e t a t i o n a n d so lu t ion of b o r d e r p r o b l e m s has been t h e n a d o p t e d also

by s o m e in te r reg iona l b o d i e s wi thin the C E a n d the E C . But in f ac t g e o g r a p h i c a l

a p p r o a c h e s in s t udy ing b o r d e r l a n d s h a v e been as d i f f e r e n t as n u m e r o u s a r c

b o r d e r regions . O n e cou ld ask himself if such a va r i e ty of m e t h o d o l o g i e s a n d

t heo re t i c a l b a c k g r o u n d s in dea l ing with a single geograph ica l p r o b l e m cou ld still

be r e l a t e d to just o n e discipl ine or e v e n a single discipl ine b r a n c h as g e o g r a p h y of

b o r d e r l a n d s c a p e s w o u l d like to be.

In par t t h r e e of his ar t ic le , t he a u t h o r p r e s e n t s the e x p e r i e n c e a n d s o m e c u r r e n t

p r o b l e m s of the S lovene g e o g r a p h y of b o r d e r l a n d s . B o r d e r s and b o r d e r - m a k i n g

p r o c e s s e s h a v e o c c u p i e d d i f f e r e n t S lovene s t u d e n t s very ser iously s o o n a f t e r the

S e c o n d W o r l d W a r . N e v e r t h e l e s s , only f e w of the w o r k s of the pe r iod cou ld be

real ly a c k n o w l e d g e d as b e g i n n e r s of a new, regional ly or socially f o u n d e d

a p p r o a c h in r e s e a r c h i n g b o r d e r s a n d b o r d e r regions . A pa r t i cu la r m e n t i o n m u s t be

d o n e f o r t he British g e o g r a p h e r Mood ie , w h o as soon as in the 1950 w r o t e a v e r y

g o o d ar t ic le on the g e o g r a p h i c a l e f f c c t s of b o u n d a r y - m a k i n g in w h a t he cal led the

Ju l ian M a r c h . Only t w e n t y y e a r s la ter g e o g r a p h e r s h a v e o p e n e d again t he s a m e

r e s e a r c h i n g a r e a in a basical ly c h a n g e d b o r d e r reg ion: w h e r e only n e g a t i v e e f f e c t s

of poli t ical pa r t i t ion w e r e d e t e c t e d , t he r e h a v e d e v e l o p e d n o w n e w o p p o r t u n i t i e s

in t r a n s b o u n d a r y re la t ions . Whi le the I ta l ian geograph ica l a p p r o a c h r e m a i n s

subs tan t i a l ly m o r e desc r ip t ive , the S lovene g e o g r a p h e r s with KlemenCiC a n d his

g r o u p f ind n e w r e s e a r c h i n g f ie lds in the app l i ca t ion of the social g e o g r a p h i c a l

inves t iga t ion m e t h o d o l o g y wi th in b o r d e r l a n d s a n d in the de f in i t i on of the spat ia l

role of the b o r d e r social a n d cul tura l g roups , pa r t i cu la re ly r e g a r d i n g e thn ic a n d

na t iona l minor i t i e s a n d o t h e r regional c o m m u n i t i e s . In fac t , de f in i t i on of t he

spat ia l f u n c t i o n a l ac t iv i t ies and , c o n s e q u e n t l y , of the spat ia l f u n c t i o n of t he

g r o u p s which a r e invo lved in such act ivi t ies , m a y be c o n s i d e r e d as the ma in

c o n t r i b u t i o n of the S lovene g e o g r a p h y to the s tudy of b o r d e r l a n d s . Na tu ra l ly ,

m u c h r e m a i n t o be d o n e in this f r a m e w o r k . First of all, to r e c o n s i d e r t he

te r r i tor ia l b e h a v i o u r of reg iona l or local c o m m u n i t i e s within b o r d e r l a n d s a n d the i r

cu l tu ra l and his tor ical ident i ty ; to e x t e n d inves t iga t ions not only t o t he

f u n c t i o n a l l y m o r e i n t eg ra t ed b o r d e r reg ions but a lso to the o the r , less p e r m e a b l e

b o r d e r l a n d s , a n d to the c a u s e s of their d i f f e r e n t reg iona l s i tua t ion , inc luding t he

n e w s o u t h e r n b o r d e r reg ion b e t w e e n Slovenia a n d Croa t i a ; a n d , f inal ly, t o

r e c o n s i d e r the ro le of S lovenia as a b o r d e r reg ion in its en t i r e ty on o n e h a n d , a n d

t he e f f e c t of its b o r d e r f u n c t i o n t o the reg iona l d e v e l o p m e n t of its a d m i n i s t r a t i v e

uni ts on the o t h e r h a n d . So: g e o g r a p h y of b o r d e r l a n d s c a p e s - yes o r no t?