GFM Novice št.4

Uvodnik

Pred nami je mesec maj. Mesec mladosti, ljubezni ... za marsikoga najlepši mesec. Prvomajske počitnice pa napovedujejo tudi konec pouka za četrtošolce, le še

trije tedni so jim ostali. Pred njimi so pomembni dnevi, zato jim pri reševanju maturitetnih pol zaželimo veliko uspeha in mirno roko pa tudi nekaj sreče.

27. aprila smo izvedli drugo dobrodelno prireditev za izgradnjo dvigala. Glavna akterja sta bili Ekonomska šola Murska Sobota in II. Gimnazija Maribor. To je bil večer mjuzikla. Dijaki ekonomske šole so za uvod izvedli del mju-zikla Pariz ali jaz, gimnazijci II. mariborske gimnazije pa so nas impresionirali z mjuziklom Deček iz džungle. Potek dobrodelne akcije, ali pa če ste mjuzikle slučajno zamudili, si lahko ogledate na naši spletni strani.

Zadnji teden marca smo gostili mlade delegate modela evropskega parlamenta iz 29-ih držav. Prišli so iz Anglije, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke Republike, Dan-ske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Ita-lije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Makedonije, Malte, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Romunije, Slo-vaške Republike, Slovenije, Španije, Švedske in Turčije. Da smo, in ste bili odlični gostitelji, nam dokazuje elektronsko sporočilo generalne sekretarke MEP-a, gospe Anne van Sminie:

Dear Mr. Kustec, dear Mojca,Looking back on a very successful Model European Parli-

ament session in Slovenia last week, I would like to express our sincere thanks for everything you and the Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer did to make the MEP conferen-ce in Slovenia such a great success!

We very much appreciate all the efforts you made to re-ceive the delegates of the member states and candidate-co-untries of the European Union in such a warm and cordial manner.

It is already the third time that your school was willing to host an international conference. Your enthusiasm and commitment to the Model European Parliament programme is an excellent and inspiring example for all the other par-ticipating countries.

For all the representatives of the EU member states and candidate-countries, the week in Slovenia will be unforget-table. I am sure that the contacts with so many other young people from different cultures made an everlasting impres-

Številka: 4 April 2012

GFM novice

2 │ April 2012 Glasilo Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer

sion upon their minds. They certainly went back to their co-untries with a special feeling of friendship and admiration for Slovenia and its people.

Would you please convey our thanks also to the host fami-lies who opened their houses and their hearts to the young ‘Euro parliamentarians’. Attached I send you a letter which could be forwarded to them.

Thanking you once again for hosting this great internati-onal MEP conference and looking forward to seeing you in the near future, I send you my best wishes.

Anna van Sminia, secretary-general

Tudi jaz bi se vam rad še enkrat zahvalil, saj nam brez vaše pomoči tako velikega dogodka ne bi uspelo res tako uspešno izpeljati. Hvala!

Naša sodelavka, Saša Vrbnjak, profesorica športne vzgo-je, je postala nova doktorica znanosti. Na Fakulteti za šport v Ljubljani je 1. marca 2012 uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Analiza strategij reševanja konflik-tnih situacij pri športni vzgoji ter njihova povezanost s sti-li vodenja in čustveno inteligentnostjo učitelja in si s tem pridobila akademski naslov. Obsežna in poglobljena razi-skava tako ponuja primerjavo obravnavane problematike z različnih vidikov. Velik znanstveni doprinos raziskave pred-stavlja priredba in validacija merskega postopka za analizo proučevanja strategij reševanja konfliktnih situacij, ki ga v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo. Merski instrument, t.i. ROCI-II, je v slovenskem prostoru uporabila kot prva nasploh in ga priredila za uporabo v pedagoškem procesu. Zavedamo se, da ima ustrezno reševanje konfliktnih situacij velik pomen ne samo v vzgojno-izobraževalnem procesu, ampak tudi drugje, zato je z raziskavo in validacijo merske-ga inštrumentarija postavila primerna izhodišča za nadaljnjo znanstveno-raziskovalno obravnavo te problematike.

ČESTITAMO!Ravnatelj Zvonko Kustec

Model evropskega parlamenta 2012Model evropskega parlamenta se odvija vsake pol

leta v drugi državi EU oziroma kandidatki za članstvo v EU. Zasedanje običajno traja osem dni

in zajema okoli 200 ljudi, približno toliko se jih je udeleži-lo zasedanja v Sloveniji. Sodelujoči prihajajo iz 29 držav, vsaka država pa ima svoje zastopstvo, ki običajno šteje pet delegatov, ki sodelujejo v različnih komitejih z različ-no obravnavano aktualno problematiko v EU. Sestaja se 10 komitejev s po 15 člani, države pa so glede na zastopanost razdeljene v skupino A in B. Vsak komite sestavi resolucijo na svojo problematiko, kjer navede glavne vzroke obravna-vanih težav, nato pa še rešitve na te točke. Delegati pod vod-stvom svojega predsednika komiteja sestavijo resolucijo, nakar je predstavljena in obravnavana v generalni skupščini, kjer o njej glasujejo, lahko jo bodisi sprejmejo ali ovržejo. Razprave vodi predsedstvo s predsednikom na čelu. Vse re-solucije so posredovane naprej v pravi evropski parlament

v Bruslju oz. Strasbourgu. Tokrat smo srečanje gostili tudi v Sloveniji, pri čemer smo veliko pomagali tudi dijaki GFML. V naslednjih prispevkih so predstavljeni nekateri govori in delo delegatov iz vseh komitejev. Želim vam veliko užitka v branju!

Rok Pangeršič, predsednik generalne skupščine

Glasilo Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer April 2012 │ 3

Otvoritveni govor predsednika generalne skupščine/Opening speech of the President of the General Assembly

Madam Secretary General, dear delegates, distiguinished guests, from the very beginning of our civilization, people have tended to explore, to thrive, and to achieve. Great em-pires have aroused and fallen to ashes, from witch new nati-ons arose. But every and each one of them has left a remar-kable footprint in our history, a lesion for the future. New, groundbreaking scientific achievements and geographical discoveries have embraced the face of the World like wildfi-re in the heat of summer. Wars for dominance between na-tions have changed the course of history; what lesion can we take from that? The only way to permanently beat the enemies is making them friends, at the end, we all live on the same planet that we call home. Globalization and thirst for resources has brought us many opportunities for success, once poor countries have gained turmoil to prosper and pave their way out of poverty to become big industrial nations and important link in the global trade, but it also brought us challenges, that we have to face globally, like the effects of global warming, pollution, diseases like AIDS or hepatitis C. It is like travelling on the same boat, if somebody drills a hole into the hull, everyone will sink, that why unity is more important than ever before. Those future challenges can not be issue for individual countries, but for humanity as whole. Cooperation and common interests have also led to creati-on of the European Union, the very first, that has recogni-zed those issues on global scale also from political point of view. Hundred years ago was unimaginable, that Europeans would one day discuss together about their common issues, now here we are to face up the challenge. Forty years ago, man has putted a milestone in space exploration by landing on moon, at that point Armstrong said: “ A small step for a human, a big jump for humanity”, World is entering new millennia, full of very new opportunities, but also challen-ges, will we enter the new golden age, or are we biting in a forbidden fruit? What will be our next step?

Rok Pangeršič, president of the General Assembly

O čem smo razpravljaliŽivimo v časih, ko se družba sooča z vse večjimi izzivi,

kot je globalno segrevanje ozračja, kronične in virusne bo-lezni, kot AIDS ali hepatitis C, prenaseljenost našega pla-neta in pomanjkanje naravnih virov, za nameček pa nas je prizadela še gospodarska kriza. V teh časih je potrebna ino-vativnost, domiselnost in vztrajnost, in kdo bi te vrednote bolj poosebljal kot mladi ljudje? Sodelovanje mladih pri so-odločanju o prihodnosti družbe je zato pomembneje kot ka-darkoli prej, MEP pa je idealna priložnost za vse tiste, ki so nadobudnega duha, da izrazijo svoje mnenje, razpravljajo in sooblikujejo skupno mnenje, ki je najboljši prispevek vsa-kega izmed njih pri končni resoluciji. To je vodilo razprav v komitejih na modelu evropskega parlamenta, naj povzamem nekaj teh resolucij.

Delegati v komiteju za civilne svoboščine, sodstvo in no-tranje zadeve so zaskrbljeni nad ilegalnim priseljevanjem v EU, kot problematiko so izpostavili veliko družbenoeko-nomsko neenakost v državah v razvoju in slab izobraževalni sistem, kar sta poglavitna vzroka za nelegalno zaposlovanje pribežnikov v uniji. Prebivalce teh držav pogosto ne poučijo o pasteh trgovcev z belim blagom,ki jih tako enostavno zva-bijo v prostitucijo, suženjsko delo ali pa v trgovini z organi. Najhujše pa je dejstvo, da so največje žrtve trgovine z ljudmi otroci, ki jih v državah izvora ugrabijo ali pa jih celo pro-dajo njihovi starši, zato je še posebej potrebno sodelovanje in podpora organov pregona v teh državah in državah EU, z boljšo izmenjavo podatkov ter večjo ozaveščenostjo bi bil boj proti temu veliko učinkovitejši, ohranjenih pa veliko ži-vljenj. Omeniti je treba tudi korupcijo v revnejših državah, kjer policija včasih celo sodeluje s preprodajalci. Večjo po-zornost bi si zaslužile tudi žrtve, ki se po svojem pobegu ali osvoboditvi težko vključijo v novo okolje, saj je psihološka oskrba prevečkrat nezadostna. K odpravi slabe ozaveščeno-sti bi pripomogla tudi obsežna medijska kampanja proti tej vse bolj razširjenim oblikam kriminala. K treznejšemu raz-mišljanju tistih, ki se podajajo v ta posel, pa bi pripomoglo drastično zvišanje kazni za preprodajalce z ljudmi.

Komite za zaposlovanje in socialne zadeve se je ukvarjal z vprašanjem premajhne zaposlenosti mladih kadrov in nji-hove uveljavitve na trgu dela v Evropski uniji. Spoznali so, da je v določenih članicah premalo izobraževalnih možnosti ali pa je izobraževalni sistem zastarel tako, da mladi tam ne morejo dobiti zadostne izobrazbe za zaposlitev v drugih članicah, ali pa so premalo obveščeni o možnostih izobra-


ževanja. Države pa včasih pozabljajo mladino spodbujati k večjemu izobraževanju na področjih, kjer je delovna sila najbolj potrebna ali pa ne zagotovijo dovolj prostih mest za študij le teh. Kot rešitev so podali potrebo po zagotovitvi zadostnih sredstev za izobraževanje, večjo razširjenost iz-obraževalnih ustanov, razpise štipendij za izobraževanje na za trg dela zanimivih področjih, razširitve programov, kjer je to potrebno in večje ozaveščanje mladih. EU bi prav tako morala vzpostaviti standarde na področju izobraževanja in spodbujati štipendiranje ter pritiskati na države, da bi le te zmanjšale birokratske ovire pri ustanavljanju podjetij in sa-mozaposlovanju mladih.

Zanimiva je bila tudi problematika iskanja alternativnih virov energije v EU in vprašanje jedrske energije, kot za-nesljivega vira energije, s katero se je ukvarjal komite za industrijo, razvoj in energijo. Poudarili so nezadostno delo-vanje evropske agencije za jedrsko varnost pri nadziranju delovanja jedrskih objektov in izrazili zaskrbljenost glede številnih zastarelih ali slabo opremljenih jedrskih elektrarn, ki predstavljajo potencialno grožnjo EU. Skrb zbujajoč je tudi problem jedrskih odpadkov, ki s svojo radiacijo zastru-pljajo okolje in bodo predstavljali problem še številnim pri-hodnjim rodovom, nekatere države zato te odpadke izvažajo za skladiščenje v druge države, kjer pa včasih za njihovo varnost ni dovolj storjeno. Premalo je tudi ozaveščenosti o rabi obstoječih obnovljivih virov energije in varčevanju z njo, kar je eden od vzrokov, zakaj evropske države niso iz-polnile obvez kjotskega protokola, saj je vse preveč uporabe fosilnih goriv in neracionalne rabe virov energije. Potrebno bi bilo vzpostaviti boljši nadzor v jedrskih elektrarnah in nadzor izpolnjevanja zahtev kjotskega protokola, prav tako pa finančno spodbujati rabo obnovljivih virov energije.Za nadzor bi ustanovili komisijo EUBIRD, ki bi poleg tega še izvajala programe spodbujanja ustvarjanja zelenih delovnih mest. Pomemben del prihodnosti unije je tudi razvoj ener-getske infrastrukture in izkoriščanje obnovljivih virov v so-sednjih regijah, na primer sončne energije v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, ali geotermalnih virov na Islandiji in v Turčiji. EU ima tudi program Roadmap 2050, ki naj bi

spremenil gospodarstvo v nizko emisijsko in visoko kon-kurenčno, vendar pa bi bile smernice tega projekta lahko ogrožene, če nebi bilo zadostnega angažiranja. Delegati so soglašali, da nikakor ne podpirajo bodočih gradenj jedrskih in termoelektrarn in zaključili s pozivom Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu k sodelovanju pri uresničitvi di-rektiv te resolucije.

Jaz pa bi zaključil s pozivom bralcev gimnazijcev k so-delovanju pri razpravah o problematikah naše družbe, kajti vsako mnenje šteje. Rok Pangeršič

Odzivi na mednarodno konferenco MEP Slovenija

Draga Mojca,Hvala, da ste v Sloveniji ravnali z nami kot s kralji. Go-

stoljubnost in odprtost sta bili nepojmljivi, zapuščamo vas v solzah. Upam, da se kmalu spet vidimo. Kaj praviš, če ob novem letu?

Gottfried Oehl z delegacijo Avstrije in Slovaške

Draga Mojca,Hvala za vse, ti si pravi zaklad. Fantastičen večer s tabo

in tvojo družino. Do sedaj nismo vedeli, da imamo v naši sredini tako dobre pevce in plesalce. Pri tebi smo se vsi sprostili in pokazali svoje talente. Uživali smo v tvojem pre-krasnem domu.

Z ljubeznijo vsi tvoji MEP profesorji

Draga Mojca,Krasno je biti spet nazaj v Sloveniji in te spet videti, hvala

za vso opravljeno delo, trud, topel sprejem, nasmeh na obra-zu in nepozabno gostoljubnost.

Hilda Quin, Dublin, Irska

Draga Mojca,Cel teden sva te opazovala pri delu in vsak dan manj sva

bila prepričana, da je Anglija sposobna organizirati MEP konferenco v aprilu 2013. Koliko nepredvidljivih stvari, ko-liko sprememb, truda, pogovorov in koordiniranja - pa vse to umirjeno, kot da bi to delala čisto vsak dan v življenju.


Hvala ti za neprecenljivo izkušnjo, še velikokrat se bomo slišali pred aprilom 2013, prosiva, Mojca.

Catherine Lovatt, Timothy Wight, Anglija

Draga Mojca,Hvala za brezhibno organizacijo zasedanja in za vse ču-

dovite trenutke, ki smo jih preživeli s tabo. Že pogrešam vzdušje MEP-a in prekrasen Ljutomer. Prispeli smo varno, že pregledali vse slike MEP-a na vaši šolski strani. Super so.

Nepozabno je bilo popoldne s tabo ob Ljubljanici, mož je zelo zadovoljen z mojimi nakupi v Sloveniji.

Pričakujem, da se kmalu spet vidiva in da ostaneva v sti-ku. Prisrčne pozdrave tvoji prekrasni družini in vsem v Lju-tomeru.

Nelly Petrova, Sofija, Bolgarija

Dragi gospod ravnatelj, draga Mojca,Glede na izjemno uspešno izvedbo mednarodne konferen-

ce MEP Slovenija bi se rada iskreno zahvalila za vse, kar je storila Gimnazija Franca Miklošiča, da je konferenca bila tako izjemno uspešna. Cenimo vaš trud, ki ste ga vložili v to, da ste mlade delegate sprejeli tako toplo in prisrčno. Že tre-tjič je vaša šola organizirala mednarodno konferenco v ta-kšnem obsegu, vaše navdušenje in predanost projektu MEP sta izjemna in sta lahko samo navdih za vse ostale države. Za vse udeležence bo ta teden v Sloveniji ostal nepozaben. Prepričana sem, da bodo ti stiki med mladimi pustili velik vtis in večen spomin. Ljudje se vedno radi vračamo nazaj v dežele, v katerih imamo poseben občutek prijateljstva in to-pline. Občudujemo Slovenijo in njene ljudi. Posebna hvala vsem družinam, ki so odprle svoje domove in srca mladim parlamentarcem.

Z najboljšimi željami vsem in iskrena hvala, da ste organi-zirali in gostili ta edinstveni mednarodni dogodek.

Anna van Sminia,Generalna sekretarka, Haag, Nizozemska

“United in diversity“ – the European motto was clearly

visible when the small town of Ljutomer was hit by a huge wave of internationally arriving students. For a few days the town was torn out of its usual tranquillity and life followed different rules.

Ljutomer, a city situated in the North Eastern part of Slo-

venia, is embedded in a beautiful landscape. Between gentle hills providing an incredible perspective on the marvellous course of nature with its lovely sunsets, student delegates from 24 European countries met...

The typical MEP feeling flooded the air and equally in-volved everybody, if international delegate, committee pres-ident, Slovenian organizer, accompanying teacher or even president. The international spring session of the Model Eu-ropean Parliament, or short MEP, took place in Slovenian from 25th March until 1st April. After having participated in national MEP sessions and often even regional sessions 5 students of each country were fortunate enough to represent their nation at the spring session 2012.

During the first days we delegates were hosted in Ljuto-mer. Here the different committees debated various impor-tant issues, which varied from a possible EU Balkan en-largement and the international integrity of the EU to the problem of youth unemployment within the EU. In long and frequently exhausting meetings we worked concentrated and were able to write quite productive and well considered resolutions, proposing solutions to our specific committee problem. Our different origins contributed a great deal since a Cypriot delegate might follow a completely opposite aim than a German one. The internationality of the real Euro-pean Parliament could be experienced by a united first hand feeling. Throughout the second half of the week, which we spent in Kamnik and Ljubljana the individual committee resolutions were discussed and voted on by the General As-sembly. Although not every resolution passed the great ef-


fort put into each one became quite clear. It was incredible to observe not only the productiveness but also the extreme interest of every delegate. Despite the dominance of work during this week, the MEP project is not any school project but rather a lifetime experience and a feeling for itself. The open-mindedness of everyone, which made the creation of friendships within seconds possible; the exchange of ideas with people never seen before and the shared interest in in-ternational on-goings is what really describes the project. Many delegates talked about classmates in their home coun-tries, who believed we were going holidays and could not imagine that we might actually be working a lot in Slovenia, simply because we delegates enjoyed, loved even the work itself. We were more than willing to sacrifice sleep in order to discuss, debate, prepare ourselves... That is what defines MEP as what it really is: a feeling! and of course the fun we delegates had together, being no longer Danish or Bulgarian but European!

Every one of us had had expectations, which were more than surpassed. Within only one week we became friends and we desperately tried to believe the MEP week would never end. Still, in the end we had to admit defeat and say goodbye, with tear filled eyes. We had to say goodbye to our new friends, to our gorgeous host families and to Slovenia itself. I can only praise the immense Slovenian hospitality and the beauty of the country and encourage everybody to pay Slovenia a visit; it is more than worth it!

The week in Ljutomer and Kamnik passed by far too fast, the memories and experiences however will accompany us forever. We learned too much as to ever forget this inde-scribable week and the people we met! Therefore, we would

like to express our gratitude to Mrs van Sminia-Meijerink and the great organisation of the Slovenian hosts. Thank you for this unforgettable experience!

Delegati Zvezne republike Nemčije

Zaključni govor predsednika generalne skupščine/Conclusion speech of the President of the General Assembly

Excellencies, members of the Model European Parlia-ment, dear teachers, ladies and gentleman!

Our personality is growing mostly of the people that sur-round us; some of them are called family, some friends and others, that may just be strangers or people yet to be known. Experiences are like sculptures, shaping us and our future, MEP is one of the experiences where values of fellowship, teamwork and determination to reach the higher goals are implemented. The very values that democratic society is standing for. You had to make your decisions fast in order to finish your committees’ regulation on time, mind for that large measure of discipline and dedication are needed, whi-ch would be later of a great help in our lives. But it’s not the only thing to be learned on MEP. A lot of new friendships are made, some will last only this week, others maybe long after session is over, if not forever.

In front of me are sitting more than a hundred of you, all different and unique in the very special way of your own. Sometimes it was difficult to understand each other as it is in real life. Misunderstandings are like Pandora’s Box, whe-re else so many social and political problems be originating from? That’s why is important to know that although we speak different languages and are coming from all the diffe-rent cultures, our hearts beat the same! Maybe this experi-ence is just a small piece of puzzle, but it’s certainly making an important part of the picture, your picture!

Thank you!Rok Pangeršič, president of the General Assembly


»V srcu, če je ta pravo, je zmeraj prostora za tisoč imenitnih stvari… Potem pa pride nekega dne bogve od kod in od kje v to srce nekdo, k tebi poslan. Od njega je prostor v srcu poln in čudno vznemirjen…«

(po Feriju Lainščku)

Cenjeni starši, dragi dijaki in dijakinje,iztekla se je mednarodna konferenca Modela Evropske-

ga parlamenta mladih v Sloveniji. Za nami je prekrasna izkušnja, katere zlepa ne bomo po-

zabili. Dobili smo nove prijatelje, druženje z njimi je na nas pustilo pečat, zaradi katerega smo bogatejši in boljši. Vsi napori in ves trud je poplačan, ko ob njihovem odho-du vidiš tako solze kot zadovoljne, srečne in nasmejane obraze.

Prepričana sem, da bodo našo šolo, to pokrajino, Vašo družino in vse nas ohranili v najlepšem spominu, saj smo naredili najboljše, kar zmoremo in znamo. Ob odhodu so gostje posebej poudarjali, česa se drugi narodi še morajo naučiti od Slovencev: gostoljubnosti, odprtosti in organi-

zacije.Dragi starši, hvala Vam, da ste otroke sprejeli v Vaše

domove, jim tu nekje daleč od njihovih najbližjih izrekli toplo besedo ter nudili prijetno in varno bivanje.

Iskrena hvala za Vašo dobro voljo ob mnogih prečutih nočeh in neštetih prevoženih kilometrih. Dovolili ste nam, da smo porušili Vaš družinski ritem. Na široko ste odprli vrata svojih domov in svoje srce. Goste je še pose-bej navdušil in ganil glasbeni večer s pokušnjo tradicio-nalnih prekmurskih in prleških jedi.

Mislim, da smo z izjemno uspešno realizacijo tega pro-jekta odlično promovirali ta delček naše Slovenije, ki pre-večkrat ostaja neopažen in neobiskan, zaradi tega dogod-ka pa je bil kar nekaj dni v središču pozornosti.

Naši gostje so odšli z najlepšimi spomini, prečudovitimi vtisi in izjemno pozitivnimi občutki o bivanju v Sloveniji.

Prisrčna hvala Vam za to.Koordinatorica MEP Slovenija

Mojca Rižnar Nedeljko

Državno tekmovanje iz znanja biologijeV soboto, 24. marca, smo se dijaki Gimnazije Franca

Miklošiča Ljutomer v postavi 6+1 (Sara Brunec, 4.a; Mihael Kosi, 4.a; Rok Marič, 4.a; Gregor Prša, 4.b;

Jani Steržaj Koritnik, 4.b; Mitja Šadl, 3.c in spremljevalka Tamara Kavčič) še v temi zgodaj zjutraj odpravili proti slo-venski obali. Natančneje proti mestu Koper. Tam je namreč potekalo Tekmovanje iz znanja biologije za Proteusovo na-grado, ki ga organizirajo Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS), Društvo učiteljev biologije Slovenije (DUBS) in Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS).

Tekmovanje se je odvijalo na Gimnaziji Koper. Po uvo-dnem pozdravu in nagovoru ravnatelja šole in predstavnice organizatorjev tekmovanja je sledil najpomembnejši del, v katerem smo morali dokazati svoje znanje iz biologije, pri-dobljeno pri pouku pod mentorstvom profesoric Marije Me-znarič (4. letniki) in Vesne Vrhovski (3. letniki).

Sara Brunec iz 4.a in Jani Steržaj Koritnik iz 4.b sta osvo-jila srebrno priznanje. Gregorju Prši (4.b) in Mihaelu Kosi (4.a) je srebrno priznanje ušlo le za las, saj sta se uvrstila tik za potegnjeno črto podeljenih srebrnih priznanj.

Za vse radovedne glave pa navajamo primer naloge s tek-

movalne pole za tretje in četrte letnike. Sara Brunec, 4.a in Marija Meznarič

Letošnji udeleženci državnega tekmovanja iz znanja biologije za Proteusovo nagrado 2012, dijaki tretjih in četrtih letnikov, skupaj z

mentoricama.Katera izmed genskih mutacij bi najverjetneje vplivala na spremembo naloge določenega proteina?

A Delecija nukleotida v sredini introna.B Delecija prvega nukleotida v eksonu.C Substitucija zadnjega nukleotida v kodonu v eksonu.Č Insercija treh nukleotidov v intronu.

Državno tekmovanje iz nemščine

Dijaki naše šole so se tudi letos udeležili državne-ga tekmovanja iz nemškega jezika. V kategoriji 2. letnik, nemščina kot prvi tuji jezik sta tekmovala

Urška Elbl in Kevin Hauzer (mentorica Gita Fras, prof.), v kategoriji 2. letnik, nemščina kot drugi tuji jezik so tekmo-vali Urška Černjavič, Aljaž Škalič in Martina Škrlec (men-torica Liljana Kosič, prof.), v kategoriji 3. letnik, nemščina kot prvi tuji jezik Mitja Šadl in Žiga Mir (mentorica Liljana

Kosič, prof.) ter v kategoriji 3. letnik, nemščina kot 2. tuji jezik Jure Lindič, Nastija Kos-Rantaša, Uroš Bokan in Maša Žižek (mentorica Brina Miklavc, prof.).

Dijaki so dosegli dobre uvrstitve. Še posebej dobro so se odrezali Urška Elbl, ki je dosegla tretje mesto v državi, Ke-vin Hauzer, ki je bil peti in Mitja Šadl, ki je dosegel deseto mesto. Tako Urška Elbl kot Jure Lindič pa sta za las zgrešila zlato priznanje. Gita Fras, prof.


XI. tekmovanje zgodovinarjev Slovenije

V mesecu januarju je na gimnaziji Franca Miklošiča potekalo šolsko tekmovanje iz znanja zgodovine. Letošnja tema tekmovanja je bila Politični in gospo-

darski razvoj pri Slovencih od konca 18. stoletja do Bacho-vega absolutizma. Najboljše rezultate na šolskem tekmova-nju na smeri predšolska vzgoja smo dosegli Janja Jerebic in Moris Baša, dijaka 1. Va, ter Andreja Slavic, dijakinja 3.Vb razreda. Z osvojenimi prvimi tremi mesti na šolskem tekmovanju smo se tako uvrstili na državno tekmovanje. Na tekmovanje smo se tedensko pripravljali z našo mentorico Katjo Pintarič in skupaj predelali predpisano literaturo.

Polni znanja smo se tako v soboto, 31. marca 2012, od-pravili v Lendavo, na Dvojezično srednjo šolo, ki je bila gostiteljica XI. državnega tekmovanja mladih zgodovinar-jev. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh delov. In sicer iz individualnega reševanja pisnega preizkusa znanja ter iz skupinsko-terenskega dela, ki se je letos nanašal na zgo-dovino mesta Lendava. Kljub slabim občutkom po koncu tekmovanja se je na slovesni razglasitvi rezultatov in po-

delitvi priznanj izkazalo, da smo dosegli odlične rezultate, saj smo se izmed 21 prijavljenih srednjih strokovnih šol kot skupina uvrstili na 2. mesto in tako osvojili srebrno državno priznanje. Andreja Slavic pa sem na individualnem tekmo-vanju osvojila srebrno državno priznanje.

Andreja Slavic, 3. Vb

Nemška jezikovna diploma (DSD)

V letošnjem šolskem letu so naši dijaki lahko pr-vič opravljali izpit za Nemško jezikovno diplomo (DSD) na naši šoli. Po intenzivnih pripravah s pro-

fesoricama Suzano Ramšak in Anke Scholz je decembra 13 dijakinj in dijakov četrtih letnikov opravljalo pisni in ustni izpit iz nemščine. Opravljen izpit DSD dokazuje aktivno znanje nemškega jezika na visoki ravni, ta diploma pa dija-kom omogoča študij na univerzah v nemško govorečih de-želah in prinaša prednosti pri iskanju zaposlitve.

Naši dijaki so pred kratkim dobili tudi uradne rezultate opravljanja izpitov (naloge so se popravljale v Nemčiji) in njihovi dosežki so odlični. Osem dijakov je izpit opravilo na ravni C1 (za primerjavo: na državni maturi je dosežena raven B1). Trije dijaki pa so izpit opravili na ravni B2, kar je tudi odličen rezultat.

Uradna podelitev diplom bo junija na slovesnosti ob za-ključku pouka. Gita Fras, koordinatorica DSD

Španska bralna značka

V torek, 10. aprila smo dijaki 3. letnikov pisali špan-sko bralno značko pri izbirnem pouku španščine. Naša naloga je bila prebrati 2 knjigi z naslovoma

Lola in La fórmula secreta. Knjižici sta bili tanki in seveda prilagojeni našemu nivoju znanja. Knjiga z naslovom Lola je govorila o prijateljici zasebnega detektiva, ki naj bi ukra-dla najdragocenejše dragulje na svetu. Druga knjiga pa je pripovedovala zgodbo o odkritju čudežne kreme, ki je po-mlajevala ljudi.

Španske bralne značke smo se dijaki z veseljem udeležili

predvsem zaradi zanimi-vih knjig. Z branjem smo še dodatno obogatili svoje besedišče španskega jezika in upamo, da bo tudi v pri-hodnje čim več takšnih in drugačnih izzivov.

Sandra Šmelc in Laura Vlaj, 3.c


Državni podprvaki v angleški debati

Tako kot večina državnih tekmovanj je tudi angleško debatno prvenstvo običajno v marcu ali aprilu in letos je bilo v soboto 24. marca na Drugi gimnaziji Mari-

bor.Sodelovalo je 25 ekip: Druga gimnazija Maribor, Gimna-

zija Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Ravne na Koro-škem, Gimnazija Celje Center, Gimnazije Litija, Gimnazija Trbovlje, Gimnazija Ledina in Škofijska gimnazija Ljublja-na.

Z naše šole so tekmovale tri ekipe: Ljutomer A so bili Da-mjan Pjević, Denis Gönc in Grega Premoša, ekipa Ljutomer B so bili Mihael Pojbič, Urh Lukman in David Grilec, ekipa Ljutomer C pa Živa Antolin, Zoran Fijavž in Jure Petovar.

Vsaka ekipa je debatirala na tri trditve. V šoli smo se pri-pravljali na naslednje::- (War criminals should be trialed in their home countries)

Vojnim zločincem bi morali soditi v domači državi)- (We should ban advertising which targets children). Pre-

povejmo oglaševanje namenjeno otrokom Trditev na katero so se debaterji pripravili sami, v času

ene ure pred debato, pa je bila- (Our life will be better than the life of our parents). Naše

življenje bo boljše, kot je življenje naših staršev.Državni prvaki v angleški debati za šolsko leto 2011/2012

so postali Druga gimnazija Maribor C v sestavi Jaka Kuka-vica, Ana Reberc, Miha Likar, B ekipa Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer v sestavi Mihael Pojbič, David Gri-lec, Urh Lukman je postala druga najboljša v državi, tretje mesto pa je pripadlo Drugi D v sestavi Gregor Ančič, David Marn, Janina Gea Cvikl.

Iz naše C ekipe je bil Zoran Fijavž četrti najboljši go-vorec v državi, Živa Antolin pa enajsta.

Regijsko srečanje mladih raziskovalcev

V sredo 11.4.2012 smo se dijaki GFML udeležili re-gijskega srečanja mladih raziskovalcev, ki je pote-kalo na osnovni šoli Beltinci. Tja smo se odpravili

kar z 11 raziskovalnimi nalogami na področjih sociologije, kemije, ekologije, fizike, biologije in interdisciplinarnega področja.

Ob prihodu smo se prijavili, sledila je svečana otvoritev, nato so nas po kategorijah razdelili v učilnice, kjer so pote-kali zagovori. Bolj ali manj stroge komisije so nas posluša-le, ocenjevale in spraševale in po napornih zagovorih smo imeli prosti čas za kosilo, po tem pa je sledila razglasitev

rezultatov. Dijaki GFML smo dosegli zelo dobre rezultate. Iz tekmovalne skupine sociologija sta se na državno sre-čanje mladih raziskovalcev uvrstili nalogi Družina kot de-javnik socializacije nekoč in danes in naloga Stereotipi. Iz področja ekonomije ali turizma se je naprej uvrstila naloga Vpliv razvoja gospodarstva v Ljutomeru na razvoj Gimna-zije Franca Miklošiča Ljutomer, iz interdisciplinarnega po-dročja se je naprej uvrstila naloga Razširjenost in problem motenj hranjenja pri mladostnikih, iz področja biologije so se naprej uvrstili avtorji naloge Vpliv vlage, temperature in sestave na razvoj plesni na kruhu, iz področja ekologije so


se naprej uvrstile dijakinje z nalogo Žvečilni kot odpadek, iz področja kemije se je tudi naloga Skrivnosti žvečenja uvrsti-la naprej, iz kategorije druga področja so se naprej uvrstili dijaki z nalogo Ali je sevanje telefona res tako nevarno?

Pri raziskovanju in pisanju raziskovalnih nalog smo pri-dobili dosti novega znanja, izpilili pa smo tudi naše veščine javnega govora. In zdaj nestrpno čakamo na državno tek-movanje in rezultate prvega kroga, ki bodo znani 10.maja. Držite pesti tudi vi.

Ines Kozar, 2.c

V sredo, 11. aprila 2012 je na osnovni šoli v Beltincih po-tekala predstavitev raziskovalnih nalog, ki smo jih izdelali mladi raziskovalci Pomurja. Med njimi smo bili tudi neka-teri dijaki gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Najprej nas je v telovadnici osnovne šole čakal sprejem in nekaj uvodnih vzpodbudnih besed. Program so popestrile osnovnošolke, ki so nam predstavile tudi svojo plesno toč-ko. Nato so sledile predstavitve raziskovalnih nalog, ki so jih glede na področje raziskovanja razdelili v posamezne učilnice. Pri sociologiji sta nas najprej pozdravili naši ocen-jevalki nato pa smo pričeli s predstavitvami. Po vsakem nastopu posameznega raziskovalca je sledila diskusija, pri kateri sta ocenjevalki tekmovalcu postavili nekaj vprašanj. Najprej so svoje raziskovalne naloge predstavili osnovno-

šolci, nato pa še dijaki. Na sociološkem področju smo bili na tekmovanje prijavljeni le dijaki četrtega letnika ljutomerske gimnazije pod mentorstvom mag. Jerneja Jaklja. Kot prvi je svojo nalogo z naslovom Odnos med religijo in vojno sko-zi čas ter družbo predstavil Klemen Žitek, sledile pa so še Petra Mauko z naslovom Družina kot dejavnik socializaci-je nekoč in danes, Sandra Horvath s temo Ali bo slovenska kultura izumrla?, Glorija Štuhec s Stereotipi in na koncu še Sara Ferlin z raziskovalno nalogo Romi in njihov položaj v Sloveniji. Na področju zgodovine pa je četrte letnike naše gimnazije zastopal Žan Šalamon z naslovom Religioznost v tradicionalni družbi.

Po predstavitvah in vprašanjih je sledil odmor za kosilo. V tem času smo si raziskovalci izmenjali svoja mnenja o pred-stavitvah, predvidevanja o morebitnih nagradah ter se spros-tili ob najstniškem pogovoru. Čas je hitro minil in kmalu je bila ura ena, ko smo se vrnili v učilnice, vsi v pričakovanju rezultatov. Zlato priznanje sva za svoji raziskovalni nalo-gi prejeli Glorija Štuhec in Petra Mauko, ki sva se uvrstili tudi na državno tekmovanje. Žan Šalamon in Klemen Žitek sta prejela srebrno priznanje, Sandra Horvath in Sara Ferlin pa bronasto priznanje. Bolj kot priznanja v tiskani obliki pa smo se razveselili kipca sovice, ki simbolizira modrost in učenost.

Petra Mauko in Glorija Štuhec

Športne noviceMesec februar je prinesel veliko športnih uspehov. Dobili smo prvakinje tako na področnih kot državnih športnih tekmovanjih. Na Gimnaziji Brežice se je odvijalo državno prvenstvo v badmintonu, kjer je Lucija Kutnjak dosegla 1. mesto v kategoriji n e k a t e g o r i z i r a n i h dijakinj. Uspeh je s 3. mestom dopolnila Nuša

Lašič, deveta pa je bila še ena naša dijakinja, Rebeka Perša. Države prvakinje so postale tudi strelke z zračno puško. Ekipo so sestavljale Kaja Raščan, Megi Fujs in Nuša Krančič. Kaja Raščan pa je ekipnemu naslovu dodala še tretje mesto med posameznicami. Predstavnika smo imeli tudi med fanti, Primoža Seršena, ki je zasedel 11. mesto.

Svoje sposobnosti so preizkušali tudi nogometaši in nogometašice. Slednje so se z zmago med pomurskimi srednjimi šolami uvrstile v državno četrtfinale, kjer so osvojile 3.-4. mesto.


Državno prvenstvo v skokih iz male prožne ponjave za GFML

Dne 16. februarja je na osnovni šoli v Limbošu po-tekalo državno prvenstvo v skokih iz male prožne ponjave, za osnovne in srednje šole. Tekmovanja se

je udeležila tudi ekipa deklet Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, in sicer Ana Ivanuša, Anja Caf, Zita Bednar in Monika Lončar. Izvajale smo razne skoke od osnovnih pa vse tja do zanimivih in atraktivnih salt. Po dobro opravlje-nih skokih smo dekleta pristala na šestem mestu. Kljub hudi konkurenci pa so bili tudi naši individualni rezultati zadovo-ljivi. Ekipa iz GFML je bila tokrat prvič na tovrstnem tek-movanju in se s tem rezultatom dobro odrezala. S športnim duhom pa upam, da bodo dijakinje in dijaki naše gimnazije še več krat šli tudi na takšna, manj znana tekmovanja in do-segali dobre rezultate.

Monika Lončar, 4.b

Od 9. do 11. marca 2012 je na Ptuju potekal Matematični tabor.

V petek zvečer smo se nastanili v domu Štrk. Takoj po večerji smo začeli z reševanjem logičnih nalog. Spoznavali smo nove tehnike razmišljanja, risa-

li skice, debatirali o rešitvah in iskali nove poti reševanja. Okoli devete ure smo se že pošteno izmučeni odpravili v sobe, kjer smo v trenutku zaspali.

Naslednji dan smo se po zajtrku razdelili po letnikih in nadaljevali učenje. Prvi letniki smo se ukvarjali z izrazi, deljivostjo števil in absolutno vrednostjo. Okoli enajste ure dopoldne smo se okrepčali z malico, nato pa nadaljevali z reševanjem nalog.

Popoldne smo se zopet vsi skupaj zbrali v jedilnici, kjer smo ponovno razpravljali o nalogah in se ukvarjali z logič-nimi nalogami.

Med učnimi urami smo seveda imeli prosti čas, ki smo

ga izkoristili za družabne in športne igre ali pa smo malo zadremali.

Ker smo se že navadili na veliko učenja in hiter tempo računanja, zvečer nismo tako hitro zaspali, kot prejšnji dan, ampak smo se še pogovarjali, smejali, igrali družabne igre in poslušali glasbo.

Nedelja je minila zelo hitro. Dopoldne smo se še naučili tisto, kar nam je ostalo iz prejšnjih ur in reševali tipe nalog, ki se pogosteje pojavljajo na regijskih tekmovanjih iz mate-matike. Ob dvanajstih smo imeli kosilo, potem je sledilo še skupno fotografiranje, nato pa smo se odpravili proti domu.

Tako smo preživeli delovni in naporen, a tudi zabaven vi-kend, ki nam je hitro minil. Utrdili smo svoje matematično znanje in ga še več tudi pridobili. Čeprav je pouk potekal zelo hitro in smo se včasih celo izgubili med vsemi x-i, y-i


in z-ji, nam je tabor veliko pripomogel k razumevanju nalog. Med drugim je bil namen tabora tudi priprava na matematič-no tekmovanje in menim, da nam je to vsekakor uspelo, kar potrjujejo tudi naši rezultati.

Sara Trstenjak, 1. a

Matematični taborTudi letos smo se dijaki GFML odpravili na Matematični

tabor v Dom Štrk v Spuhlji. Skupaj s profesoricami smo se tja odpravili v petek 9. 3. 2012, po pouku. Ko smo prišli tja, smo imeli naprej večerjo. Okrepčani smo začeli s pou-kom. V petek je bil poudarek na reševanju »kengurujčka« iz prejšnjih let. Odkrivali smo različne načine reševanja teh nalog. Pouk smo imeli do 21.00, nato smo bili prosti. Imeli smo ogromno možnosti, kako izkoristiti prosti čas. Poleg košarkarskega, nogometnega ter odbojkarskega igrišča je ob domu tudi manjša telovadnica z mizami za namizni tenis. S seboj smo vzeli tudi prenosne računalnike, saj je bil na raz-polago tudi brezžični internet. V soboto smo se matematike lotili po letnikih. Vsak letnik (1., 2. in 3.) je prevzela ena od profesoric, ki so nas spremljale. Po zajtrku smo imeli pouk do kosila, po odmoru še do večerje. Skozi ves dan smo imeli nekaj krajših odmorov in dva dolga.

Pri reševanju matematičnih nalog smo spoznali nekaj upo-rabnih stvari, ki so nam prišle prav na regijskem tekmovanju iz matematike. V nedeljo dopoldan smo imeli pouk do kosi-la, nato smo se počasi odpravili domov. Na taboru mi je bilo

všeč, saj sem pridobil kar nekaj novega, uporabnega znanja. Tudi hrana je bila dobra! Všeč mi je bilo tudi to, da smo

imeli skozi ves dan na razpolago čaj in sadje. Andrej Anderlič, 2. c

5. festival naravoslovja HOKUS POKUS v Festivalni dvorani v Ljubljani IZ NARAVE V ZNANOST

Festival HOKUS POKUS je v svoji peti izvedbi IZ NARAVE V ZNANOST iskal tiste izume, za katere navdih je človek neposredno našel v naravi. Tako so

bile delavnice, ki jih je pripravil Pionirski dom, povezovala osnovna ideja predstaviti otrokom izume narave, ki jih je človek apliciral v svoj svet. Osnovno vodilo je bilo približati otrokom spoznanje, da je človek zadnji v verigi nastajajočih organizmov na Zemlji, ki se je učil in oponašal ostala bitja in stvaritve Zemlje. Temu smo se pridružili tudi mi.

V sredo, 21. marca se nas je 6 dijakov 3.va z laborant-ko Sonjo Koroša odpravilo v Ljubljano, na Gospodarsko razstavišče.

MISIJA: kemijske delavni-ce za otroke – mavrica

Kot sem že navedla nas je šlo 6 dijakov: Tjaša Meško, Patricija Vogrinčič, Sara So-čič, Patrik Vojsk, Mario Po-

točnik in jaz Marina Toplak. Krenili smo ob 6-ih iz Ljuto-mera. Približno ob pol 9-ih smo prispeli v Ljubljano, kjer nam je ostalo še pol ure za malico. Ob 9-ih so prišli otroci. Imeli smo dve skupini. Po 14 in 10 otrok. Prvi so prihajali iz PŠ Hrušica, drugi pa iz OŠ Draga Bajca iz Ajdovščine.

Naša naloga je bila pomagati jim pri delu. Naša delavnica se je imenovala mavrica. Vzeli smo 5 kozarčkov z različ-no žličkami sladkorja, katerima smo dodali vodo in jedilne barve. S kapalkami smo previdno kapljico po kapljico razto-pine precedili v merilne valje. Ker smo večino poskusov z otroci izvedli pravilno, je na-stala lepa mavrica. Otrokom je bilo zelo všeč, saj so nam večkrat ponovili, da nas bodo še obiskali ter v šoli sami iz-vedli podobne vaje. Mi pa smo veseli, da smo lahko kot prostovoljci sodelovali v na-tečaju.

MARINA T. 3.VA


Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja.

Obisk Agencije RS za okolje (ARSO)

Projekt SM RIS ali daljše Mladinska mreža razvoja raziskovalnih vrednot mladih je bil izbran na javnem razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za izbor projek-

tov s področja socialnih, državljanskih in kulturnih kompe-tenc za sofinanciranje izvedbe operacije razvoj raziskoval-ne kulture mladih v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. Izvaja se v obdobju 2009-2012. Vodilni partner projekta je Evropski kulturni in tehnološki center Maribor, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer pa sodeluje kot konzorcijski partner.

V mrežo projekta je vključenih 22 konzorcijskih in 23 zu-nanjih partnerjev, ki so se združili v doseganju cilja razvoja raziskovalne kulture mladih. Partnerji prihajajo iz izobraže-valnega, mladinskega in s strokovnega področja ter skupaj tvorijo celoto, ki zajema vse veje ciljne javnosti, povezane z raziskovalnim delom mladih.

Raziskovalno delo mladih, poznavanje znanosti in tehno-logije ter sprejemanje znanosti kot sestavnega dela priho-dnosti je namreč osnova za krepitev ustvarjalne in inova-cijske sposobnosti mladih, kar je tudi ključnega pomena za gospodarsko in socialno blaginjo ter zagotavljanje kakovo-stne prihodnosti naslednjih generacij.

Glavni cilj projekta je skozi eksperimentalno, znanstveno

in umetniško izražanje opozoriti strokovno in širšo javnost na pomen aktivne vloge mladih za kvalitetnejšo prihodnost. Prav tako projekt kliče k podpori svobodne ustvarjalnosti in inovativnosti mladih, ki na tak način učinkovito prispevajo k trajnostnem razvoju in oblikovanju kreativnih okolij ter samorealizaciji pogosto skritih talentov mladih.

Sočasno se skozi projekt uvajajo nove metode dela, ki mlade pritegnejo z radovednim, sproščenim, delno tudi za-bavnim spoznavanjem znanosti in raziskovalnega dela.

V smislu napisanega smo se v torek, 10. aprila Uroš, Jure, Alen in Franc udeležili obiska Agencije Republike Sloveni-je za okolje ali na kratko ARSO. V sklopu te Agencije smo se seznanili predvsem s področjem meteorologije. Najprej je direktor Meteorološkega zavoda predstavil strukturo službe in način dela. Sledil je obisk prognostične sobe, kjer smo se seznanili z delom vremenskega prognostika. Zaključek obi-ska pa je sledil na meteorološki postaji sredi Ljubljane. Spo-znali smo številne meteorološke naprave, ki se uporabljajo pri merjenju in spremljanju klimatskih elementov. Glavni poudarek je bil na pravilnosti izvajanja meritev. Proti domu smo se vračali zelo zadovoljni in obogateni z novimi znanji, k čemur je vsekakor pripomogla vključitev v predstavljeni projekt.

Franc Čuš

14. Frankofonski dan v Celju

Dijaki in dijakinje 1. in 2. letnikov, ki se učimo fran-coščino, smo se 22. marca odpravili v Celje, kjer je potekal Frankofonski dan. Že 14. leto zapored ga or-

ganizira Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Francoskim in-

štitutom Charles Nodier, 1. gimnazijo v Celju, Slovenskim ljudskim gledališčem Celje ter Mestno občino Celje.

Po prvi šolski uri smo se zbrali na avtobusni postaji, od koder smo se odpeljali najprej v Radence, kjer se nam je pridružila naša profesorica francoščine, Lidija Kos Ulčar.


Pot do Celja se nam je zdela zelo dolga, ustavili smo se v Tepanjah, kjer smo imeli še zadnjo vajo za naš nastop. »Generalka« na parkirišču nam je kar uspela, saj smo privabili številne turiste. Po atraktivni generalki, smo vsi na-smejani sedli nazaj na avtobus in se odpeljali proti Celju. Ko smo prispeli v Celje, smo se peš odpravili do središča mes-ta in do Slovenskega ljudskega gledališča. Tam smo svoje stvari odložili ter se odpravili v dvorano, nakar se je priredi-tev začela. Za lep francoski pozdrav je prireditev začel oktet Kajuh iz I. gimnazije Celje s pesmijo »La mer« (morje). Po tem so nas pozdravili še organizatorji in častni gostje, seveda kot se spodobi, v francoščini. Po toplih francoskih pozdravih je bila prireditev odprta in gimnazije so lahko začele s svojimi nastopi. Po 6. točki smo se tiho izmuznili iz dvorane v zakulisje in se pripravili na naš nastop. Zdelo se nam je kot ena sekunda in že so nas poklicali na oder. Za zaprto zaveso smo vsi nestrpni šepetali naše postavitve in tisto profesoričino najbolj pomembno »NE POZABITE PETI NAGLAS!« Končno se je zavesa odgrnila in odkora-kali smo na oder. Postavili smo se v dve vrsti ter začeli s pet-jem francoske himne. Publika nas je presenetila in vstala ter nas ves čas z nasmehom na obrazu spremljala. Po končani pesmi sta dijakinji Sergeja in Martina iz 1. letnika recitirali slovensko himno v francoščini ob spremljavi Monike iz 2. letnika s flavto. Po končani točki smo se priklonili in dobili velik, bučen aplavz. Ker nam je nastop uspel, smo se odloči-

li, da si privoščimo odmor in tako smo se odpravili na kosilo ter kratek sprehod po Celju. Malo pred koncem prireditve smo se vrnili v dvorano, kjer smo počakali na razglasitev «zmagovalcev». Na žalost nismo bili mi eni izmed zmago-valcev, vendar smo kljub temu ostali dobro razpoloženi.

Po končani prireditvi smo se zbrali pred gledališčem, kjer smo dobilo simbolično darilce s strani organizatorjev ter se za spomin še kot skupina slikali. Dan se je bližal koncu in odpravili smo se domov. Z nasmeškom na obrazu smo zakl-jučili ta lep frankofonski dan.

Laura Jud, 1. D

Slovenci na Dunaju2. marca 2012 smo ljutomerski dijaki drugih letnikov po-

stali Slovenci na Dunaju, na celodnevni ekskurziji. Najprej smo si ogledali Schönbrunn, ki spada med najpo-

membnejše avstrijske turistične točke. Izvedeli smo, da je Schönbrunn bil rezidenca habsburških cesarjev, predvsem pa nam je bila všeč okolica palače. Obdana je namreč z pre-krasnim parkom, katerega sestavljajo številne urejene cvet-lične gredice, okrasni ribniki in vodnjaki.

Po ogledu znamenite palače smo se odpravili v Na-ravoslovni muzej. Muzej ima izredno bogato zoološko, geološko-paleontološko zbirko in prikazane so prazgodo-vinske najdbe in antropološke zbirke, poseben del pa je na-

menjen tudi ekologiji. Navdušile so nas živali, ki so prika-zane v realni velikosti in podobi.

Ogledali smo si tudi slavno dunajsko univerzo, na kateri je delovalo tudi veliko pomembnih Slovencev, Leta 1365 jo je ustanovil Rudolf IV Avstrijski. Izvedeli smo, da je dunajska univerza najstarejša univerza v nemško govorečem svetu in s približno 88.000 študenti tudi največja. Med drugim smo videli tudi doprsna kipa Franca Miklošiča in Jerneja Kopi-tarja, ki sta delovala na tej univerzi. Kasneje smo si ogle-dali še Avstrijsko nacionalno knjižnico, ki jo je vodil tudi naš šolski patron Miklošič. Prevzela nas je predvsem njena


velikost in baročen stil. Tam smo na lastne oči videli ene najstarejših zapisov, Trubarja, Slavo vojvodine Kranjske, in jih skušali tudi prebrati, čeprav nam ni šlo najbolje od rok.

Po celodnevni ekskurziji smo kljub stiski s časom želeli še v zabaviščni park Prater in se zelo zabavali. Tako je po-stala tudi vožnja domov prijetnejša.

Jana Vrbančič, 2.c

Ekskurzija v Negovo in na Staro goro28. marca letos smo dijaki drugih letnikov opravili med-

predmetno ekskurzijo. S profesoricami Lilijano Fijavž, Si-mono Pihlar, Suzano Rauter , Darinko Uršič, Tamaro Kav-čič in Katjo smo se odpravili v Negovo in na Staro goro.

Najprej smo si v Negovi ogledali grad, ki je okrog dvanaj-stega stoletja nastal iz lesene strelske utrdbe. Sestavljen je iz objektov, ki datirajo iz različnih obdobij. Ob koncu 15. sto-letja pa je bil grad obnovljen in povečan. Najbolj zanimiva se nam je zdela legenda o tem gradu. Govori o tem, da je znotraj gradu zasipan zelo globok studenec, ki naj bi ga ko-pala dva ujetnika in si tako z odkritjem vode prislužila pros-tost. Graščina je deloma obnovljena z evropskim denarjem.

Po ogledu gradu smo obiskali vrelec Ivanjšev-ske slatine, ki je prvi na novo obnovljeni naravni vodni vir v dolini reke Ščavnice. Ta slatinski izvir z obnovljenim vod-njakom se nahaja ob ces-ti med Ivanjševci in Ne-

govo v Ščavniški dolini, znani po številnih izvirih naravne mineralne vode. Slatino, ki je vpisana v register naravnih vrednot, smo pa poskusili tudi sami, toda večini ni bila všeč, zaradi močnega okusa po železu.

Po predahu za malico in pokušini slatine smo se odpra-vili na Osnovno šolo dr. Antona Trstenjaka. Izvedeli smo, da je Anton Trstenjak oz. »Rodmoški Tunek«, kakor so ga klicali, zelo pomembna osebnost. Svoje življenje je posvetil psihologiji, veliko se je ukvarjal z učinkom barv na človeka. Delal je kot katehet, profesor filozofije, predaval je po vsem svetu in je svoje znanje zabeležil v 47 knjigah v slovenščini in v tujih jezikih, ter v 500 strokovnih člankov in razprav.

Na Stari gori smo si v bivši osnovni šoli ogledali muzej-sko urejeno etnološko zbirko kmečkega orodja. V prostorih je prikazano kmečko življenje nekoč. Razstavljeni so pred-meti, ki so bili ne dolgo nazaj nepogrešljivi v vsakdanjem življenju, danes pa bi jih na kmetijah zaman iskali.

Nasproti muzeja smo si ogledali mogočno baročno cer-kev svetega Duha iz leta 1697, ki se ponaša s pozlačenimi oltarji, vrednimi ogleda, ter z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Cerkev so gradili 3 leta, poslikal pa jo je itali-janski slikar Jakob Broll.

Posebej zanimiv se nam je zdel mlin na veter, ki je kopija Bečevega mlina iz Kokolajnščaka z vsemi prvinskimi ele-


menti. Na Kokolajnščaku pri Bečevih je mlin še leta 1957 mlel zrnje. Ponovno postavljen mlin pa je spomenik pre-proste vaške kulturne dediščine na našem koncu Slovenije. Ta mlin danes spet melje moko, ampak seveda le v turistične namene.

V tej učenju smo zelo uživali, videli in spoznali veliko no-vega o naši domači pokrajini. Upamo, da bo takšnih ekskur-zij še več.

Okušanje slatine

Stvari in orodje ki prikazujejo življenje nekoč

Ogled mlina na veter

Jana Vrbančič, 2.c

Ogled vrtca Montessori in Waldorfskega vrtca v Mariboru

Dijaki in dijakinje 3.Va in Vb, smo se 22. 3. 2012 odpra-vili na ekskurzijo v Maribor. Najprej smo si odšli ogledat vrtec Montessori. Ko smo prispeli v vrtec, nas je v notranje prostore pospremila ravnateljica vrtca. V manjših skupinah smo si imeli priložnost ogledati tudi vse notranje prostore in igralnice ter otroke vrtca. Ravnateljica vrtca je vsaki skupi-ni podrobneje predstavila posamezne kotičke v igralnicah in nam razložila dnevni red vrtca. Kasneje nas je v kratki predstavitvi seznanila z osnovami Montessori pedagogike, spregovorila o ustanoviteljici te pedagogike, Mariji Montes-sori ter nam predstavila vsakodnevno rutino vrtca. Razloži-la nam je potek izobraževanja za Montessori pedagoga oz. učitelja ali vzgojitelja (vzgojitelj, ki poučuje v Montessori vrtcu, mora imeti posebno izobrazbo). Izvedeli smo tudi ne-kaj posebnosti vrtca, kot so praznovanja v vrtcu in način prehranjevanja. Nam dijakom je bilo zanimivo tudi to, da se otroci v tem vrtcu po zajtrku in kosilu vedno sproščajo ter da enkrat na teden gredo v prostor, ki ima majhen oltar ob kate-rem otroci in vzgojiteljice molijo in se pogovarjajo o svetih stvareh. Dijaki in dijakinje smo ob predstavitvi izvedeli tudi, da imajo otroci na tleh igralnice označen prostor, kjer se lahko igrajo v skupinah (prostor je omejen in označen z

barvnim lepilnim trakom). Zelo zanimivo se nam je zdelo, da je otrokom v vrtcu prepuščena svoboda in možnost izbire (kaj se bodo igrali in kdaj se bodo kaj igrali). Vloga vzgo-jiteljice pa je v tem, da otroke opazuje in si zapisuje svoja opažanja. V vrtec Montessori pa prihajajo tudi dijaki in štu-dentje na prakso (tako, kot mi) ter prostovoljci, ki pridejo pomagat skupinam in vzgojiteljicam. Posebnost tega vrtca je tudi, da se otroci že zelo zgodaj začnejo učiti pisati črke in računati ter se ukvarjati z zemljevidi, celinami in otroki.

Po končanem ogledu Montessori vrtca, smo prestali še »Kalvarijo«, saj smo se povzpeli po nekje 400 stopnicah in uživali v razgledu na Pohorje. Nato je sledil še ogled Na-rodne galerije v Mariboru ter dolgo pričakovani obisk Ev-roparka. V popoldanskem času smo obiskali še en zanimiv vrtec – Waldorfski vrtec. Tudi v tem vrtcu smo izvedeli veliko zanimivosti. V igralnici imajo otroci na razpolago različne naravne materiale na primer voščenke iz čebeljega voska, veliko lesenega materiala (palice, deske ipd.), punč-ke iz blaga ali volne. Pomembna je tudi vloga vzgojiteljice (otroci jo nazivajo »teta«), ki je otrokom zgled predvsem pri vseh opravilih. Vsak petek si otroci oblikujejo iz testa svoje


kruhke, v vrtcu jih spečejo in jih ob koncu dneva odnesejo domov. Ena izmed zanimivih dejavnosti je tudi evritmija, ki je ne moremo opisati le kot ples, ampak gre za izražanje ose-be kot osebnosti. Vrtec deluje v tesnem sodelovanju s starši, saj je predpogoj optimalnega otrokovega razvoja skladno delovanje vzgojitelja in staršev. Tudi prazniki so posebna priložnost sodelovanja vrtca s starši, saj oboji sooblikujejo praznovanje tako da npr. priredijo piknik, starši prinesejo polno košaro zelenjave, sadja ali takratnih primernih dobrot, nato pa se skupaj družijo in v naravi skuhajo tudi enolončni-co, ki jo potem pojejo skupaj za mizo. Ogledali smo si tudi igrico (Dobra vila), ki nam jo je zaigrala in odpela ena od vodij vrtca. Posebnost tega vrtca je zagotovo urejenost pros-torov in okolice vrtca, ki je urejen v domačem vzdušju in pri otrocih spodbuja predvsem kreativnost in ustvarjalnost. Na svojem igrišču imajo postavljene posebne ovire, na drevesih imajo kvačkane izdelke, imajo tudi peskovnik in posebne prostorčke pod ovirami in znotraj lesene stolčke.

Moje mnenje glede četrtkove ekskurzije je zelo pozi-tivno. Presenečena sem bila ob tem, ko sem izvedela toli-ko nenavadnih stvari obenem. V obeh vrtcih se mi je zdela prestavitev zelo dobra, le da bi v Waldorfskem vrtcu lah-ko predstavnici in vodji malce bolj opisali potek dneva in njihove vsakdanje značilnosti pa tudi zanimivosti. Lahko smo opazili veliko razlik med javnimi in zasebnimi vrtci. Če dobro premislim, pa bi mogoče kot starš, svojega otroka vpisala le v Montessori vrtec, ker se mi je zdela predstavitev vrtca le malce bolj natančna in naravna, ter več informacij smo pridobili, pa tudi bolj primeren vrtec se mi zdi, glede na moja razmišljanja.

zapisala dijakinja Tjaša Meško, 3.Va

Montessori vrtec:

Waldorfski vrtec:


Orfomanija14. 3. 2012 smo se nekateri dijaki 1. in 2. letnika vzgo-

jiteljskega programa odpravili na XVII. državno srečanje Orffovih skupin, ki je potekalo na OŠ KAŠELJ v Ljubljani in se je začelo ob 09.30.

Ob 7. uri zjutraj smo že odrinili izpred trgovine Tuš. Na avtobusu smo se pogovarjali, hecali, poslušali glasbo, ne-kateri pa smo/so tudi spali. Naša prva postojanka je bila Tepanje. Tam smo opravili vse najpomembnejše, kot so wc, zajtrk, jutranja kavica ipd. Nato smo se eni bolj drugi manj uspešno vkrcali nazaj na avtobus in nadaljevali pot. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo pojedli malico, ki smo jo vzeli s sabo. Po malici smo si šli ogledat prvi del festivala, sami pa smo nastopili v drugem delu. Po zanimivem in »barvitem« delu predstavitve je sledil odmor, v katerem smo si pripra-vili inštrumente. Kot bi trenil, smo bili na vrsti. Predstavili smo se s pesmijo Konjiček in s pesmijo Roza ter z bodyper-cissionom, ki so ga predstavili 2. vb. Ko se je predstavilo vseh 20 skupin, smo nastopajoči imeli odmor, profesorji pa so imeli skupni sestanek, na katerem so izvedeli vse, kar je bilo komisiji pri našem nastopu všeč in kaj ne. Po vsem tem smo spet sedli na avtobus in nestrpno pričakovali, kaj nam bodo povedali profesorji, ki so bili z nami. To so bili profesorica Tatjana Rozmarič – Poštrak, profesor Danijel Berden in profesorica Mojca Vizjak. Izvedeli smo, da smo se odrezali odlično in da smo nadvse uspešno dokazali, kaj

vse se da narediti z zavzetim delom in se zraven tudi odlično zabavati. Na poti domov je sledila postojanka, ki smo jo vsi čakali cel dan. McDonald´s, seveda, kjer smo se tudi vsi POŠTENO najedli. Okoli 17. ure smo se vsi srečno vrnili nazaj v Ljutomer in se veselo odpravili domov.

Imeli smo se lepo, vsi pa smo veseli, da smo lahko pred-stavili to, kar smo se naučili.

Urška Votek, 1. va

Območna revija pevskih zborov

Dne 13. 3. 2012 smo se člani mešanega pevskega zbora Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer udeležili ob-močne revije pevskih zborov, ki je potekala v kultur-

nem domu v Ljutomeru. Pevski zbor je nastopil kot zadnji, med nami pa so se pred-

stavili tudi mlajši. Zapeli smo pesmi Čriček in Sweet Dreams. Odziv publike je bil odličen – torej smo dokazali, da smo fe-nomenalni.

Upamo, da bomo še naprej dobivali tako uspešne odzive pu-blike, pohvalimo pa se lahko tudi s tem, da bomo 24. marca zapeli z Janom Plestenjakom. Urška Votek, 1. va

Zapeli smo z Janom Plestenjakom

Pod več kot enomesečnih pripravah pod budnim uše-som profesorice Tatjane Rozmarič-Poštrak in profe-sorja Danijela Berdena je končno prišel čas, ko smo

lahko zapeli z Janom Plestenjakom in dokazali, da smo v priprave na koncert vložili veliko truda. Ta čast nas je dole-tela 30. marca 2012, ko je šlo zares. Koncert se je odvijal na ekonomski šoli v murski Soboti.

Seveda je tudi ta koncert kot vsak dober koncert zah-teval tudi generalko. V telovadnici ekonomske šole

smo se zbrali že ob 18. uri in se najprej upeli, potem pa zapeli še sku-paj z Janom Plestenja-kom. Jan je spet dokazal, da je odličen glasbenik, in da samega sebe vidi le v glasbenih vodah.


Dvorana se je okrog 19.30 začela počasi polniti, pri-hajalo vedno več ljudi. Vse bolj se je približevala ura koncerta in s tem tudi trema nastopajočih, saj je bilo to naše prvo tovrstno sodelovanje.

Dvorano je napolnilo približno 800 ljudi in ob 20. uri je stopil jan Plestenjak in pričel s koncertom. Zapel je nekaj svojih hitov, nato pa smo se mu na odru pridružili še dijaki naše gimnazije in z njim zapeli pesmi To leto bo moje in Iz pekla do raja. Na odru smo uživali, saj

nas je publika odlično sprejela in zato še dodatno moti-virala. Po odpeti pesmi smo se dijaki in dijakinje vrnili v dvorano in uživali v nadaljevanju koncerta.

Na koncertu nam je bilo zelo všeč in podobnih sode-lovanj si še želimo. To je bila velika in prijetna izkušnja za naš pevski zbor.

Rok Klemenčič in Janja Dovnik

Glasbeni festival 2012

V četrtek, 19. 4. 2012 smo se pevski zbor GFML od-pravili na Glasbeni festival osnovnih in srednjih šol v Ljubljani, ki je bil namenjen posameznikom in

skupinam, ki delujejo na področju glasbe. Naša vznemirlji-va pot se je pričela po napornem šolskem dnevu ob 13.uri. Najprej smo pograbili svoje sendviče in vodo ter se po hi-trem postopku odpravili na avtobus, kjer smo se vsi borili za zadnje sedeže.

Med potjo našemu pevskemu zboru ni nikoli dolgčas, ker si vedno znamo narediti pravo »žurko«; med vožnjo smo poslušali glasbo, peli ob spremljavi kitare in se skoraj do onemoglosti noro zabavali skupaj z našimi profesorji spre-mljevalci.

Ko smo prispeli do Ljubljano, so se nekatera naša dekleta z iskricami v očeh spogledovala z ljubljanskimi fanti. Naši fantje pa so bili kar malo razočarani, ker niso videli toliko lepih, postavnih, mladih »deklin«, kot jih premore naša gi-mnazija. Po dolgi in vznemirljivi poti smo z bolečimi za-dnjicami in nogami prispeli do Plečnikove festivalne dvora-ne, kjer se je vse skupaj odvijalo.

Takoj smo opravili odrsko postavitev in tonsko vajo. Prva stvar niti ni bila tako enostavna, ker smo zavzeli kar nekaj prostora. Vsi so presenečeno gledali, v kakšnem velikem številu smo se udeležili in se čudili, kaj na srednji šoli prite-gne k petju toliko dijakov. Po končani tonski vaji smo ime-li nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili za sprehod bo Ljubljani in malico. Pred nastopom nas je prišla pozdravit direktorica Glasbenega festivala, rojakinja Vika Potočnik in se nas zelooo razveselila.

Festivala se je udeležilo deset solistk in štiri skupine.

Naša je bila seveda najštevilčnejša. Izvajanje vseh je budno spremljala tričlanska žirija, ki je na koncu izbrala po enega solista in skupino; oba sta dobila nagrado – snemanje ene skladbe v studiu. v svojem nastopu smo uživali, po konča-nem pa bili zadovoljni.

Polni energije smo se odpravili na naslednji cilj: Mc`Donalds, pozneje pa utrujeni proti domu. Večina je še vedno imela dovolj energije za zabavo, nekateri pa so po napornem dnevu omagali in utonili v zasluženi spanec.

Domov smo se vrnili zelo pozno, pravzaprav naslednji dan, vendar smo se kljub temu potrudili in prišli v šolo, če-prav še istem dnevu nekatere čaka ekskurzija v Rim, druge v London, pa ene v Prago…

V Ljubljani smo preživeli prečudovit dan in se imeli ze-loooo fajn. In, veseli smo, da so na nas ponosni tudi naši trije profesorji: Tatjana Rozmarič-Poštrak, Danijel Berden in Mojca Vizjak Horvat.

Rebeka Bezjak, Marinela Modrinjak, 2.vb


Pomagali smo očistiti Slovenijo

V soboto, 24. Marca smo se dijaki in profesorji Gi-mnazije Franca Miklošiča Ljutomer udeležili vse-slovenske akcije Očistimo slovenijo 2012. Dijaki ki

obiskujejo gimnazijo, so tako čistili po svojih občinah, in s tem dodali svoj delež k boljšemu izgledu pomurja. Skupaj se je akcije udeležilo več kot 600 dijakov in delavcev šole, kljub temu, da bi sobotno dopoldne lahko preživeli doma. S svojim dejanjem smo tako spet dokazali, da nam ni vseeno za naše okolje v katerem živimo.


Akcija zbiranja starega papirjaV četrtek 19.4 in petek 20.4.2012 je na naši gimnaziji po-

tekala zbiralna akcija starega papirja. Denar, ki ga bomo do-bili s prodajo starega papirja bo šel za izgradnjo dvigala na naši gimnaziji. Razredi pa smo med sabo tekmovali, kateri bo zbral največ papirja in se tako borili za prost dan. Naj-več papirja je zbral 2.C in tako osvojil tako želeno nagrado. Dijaki 2.C so zbrali neverjetnih 1096kg, na drugem mestu jim sledi 3.B s 557kg zbranega papirja in na tretjem mes-tu je pristal 1.D, ki je zbral 312kg odpadnega papirja. Vsi skupaj smo zbrali 2556kg papirja, kar pomeni, da bomo za dvigalo prispevali približno 200 EUR. Žal nam je, da se je za nagrado borilo samo 7 razredov, saj bi s skupnimi močmi lahko zbrali še več, zato pa se tistim, ki ste se na akcijo odzvali lepo zahvaljujemo.

Blaž Lebar 2.c

Botrstvo na GFML

Projekt botrstvo je zelo razsežna akcija, ki sicer teče po celotni Sloveniji. Namen botrstva je predvsem iz-boljšati kakovost življenja otrokom in mladostnikom.

Med srednjimi šolami naša šola Gimnazija Franca Mikloši-ča Ljutomer prva (in najverjetneje za zdaj edina) šola, ki so se pridružile temu projektu z zbiranjem sredstev za pomoč 4 otrokom.

Dijaki naše šole smo odprtih rok sprejeli pomembno vlo-go – vlogo botrstva. Tako smo zbrali kar nekaj denarja, ki je namenjen drugim otrokom in mladostnikom v finančni stiski. Teh pa dandanes ni malo. Statistika namreč govori, da je takih otrok vedno več, zato je še kako dobrodošla kakršna koli pomoč. V okviru celotne akcije smo postorili že mar-sikaj. Najprej smo po razredih prostovoljno zbirali denar v hranilnikih. Ker pa niti dijaki niti profesorji nočemo ostati zgolj pri zbiranju denarja, smo se odločili in v celoten pro-jekt vnesli še nekaj naše pridnosti, izvirnosti in ustvarjal-nosti. Tako smo ob informativnm dnevu spekli medenjake v obliki srčkov, jih okrasili in tako se je začel projekt z na-slovom »Srčkova akcija (tako mi bije srce)«. Starši, dijaki in profesorji smo bili zelo radodarni in s tem pripomogli k odlično izpeljani akciji. Odzivi na naše delo pa so bili zgolj pozitivni.

»Izkušnje pravijo, da je najsrečnejši tisti, ki je osrečil največje število ljudi.« Mi pa vemo, da delamo prav in smo

pri svojem humanitarnem delu tudi zelo uspešni in zelo bli-zu letos zastavljenemu cilju, zato bomo seveda brezpogojno nadaljevali. Kljub temu, da ne spadamo med največjo šolo in niti med najbogatejše dijake tega sveta, pa lahko ponos-no rečemo, da smo dijaki z vrednotami in radi pomagamo tistim, ki našo pomoč zares potrebujejo. Čeprav tukaj ne go-vorimo o vrtoglavih zneskih, je naše delo postorjeno že s tem, da ljudi v okolici opozarjamo na tovrstne težave in jih človekoljubno nosimo v svoji zavesti.

Melisa Gjura in Kornelija Fras, 3.a

Znakovno sporazumevanje otrok

V torek, 10.4.2012 smo dijaki 3.va in 3. vb ime-li poučno predavanje o znakovnem sporazu-mevanju. Obiskala nas je predavateljica Mojca

Polak Williams iz Anglije. S sabo je prinesla prikupno lutko z imenom Mihec. Skupaj z Mihcem smo se nau-

čili kako pokazati kretnjo za lačen, žejen, zaspan, bo-lan... Da bi utrdili svoje znanje, nas je naučila pesmico, ki smo se jo po nekaj ponovitvah naučili prav vsi. Zna-kovno sporazumevanje je pomembno za otroke, ki se še ne izražajo z glasovi. Znakovno sporazumevanje nam je


v veliko pomoč, pri razumevanje otroka, vendar moramo imeti dovolj volje in potrpežljivosti, da otroka naučimo sporazumevanja. Predavateljica ima organizirane tudi teča-

je, ki so po našem vtisu prijetni in zabavni. S. Kuzma, K. Meolic, T. Šeruga in K. Maric

Obiskala nas je nemška pisateljica

V torek, 20. 3. 2012 nas je obiskala av-torica letošnjega

maturitetnega romana za nemščino na višjem nivoju - Birgit Vanderbeke. V spro-ščemen pogovoru z dijaki nam je zaupala, da je že z 5 leti sklenila postati pisatelji-ca, razkrila nam je ozadje in svoje razloge za pisanje romana Geld oder Leben in nam pokazala svoj pogled na vrednostni sistem današnje družbe.

Roman Geld oder Leben je postavljen v obdobje od 70. do 90. let prejšnjega stoletja, a je s svojo tematiko danes skoraj še bolj aktualen. V vrednotnem precepu med denarjem in življenjem, sta se glavna protagonistka romana kot tudi pi-sateljica odločili za življenje.

Delo je napisano v preprostem, razumljivem jeziku, hkrati pa je dogajanje postavljeno v obdobje velikih sprememb, ki

od bralca zahtevajo razumevanje in poznavanje zgodovin-skih in družbenih razmerij. Vsekakor je pisateljica v svojem delu z veliko mero »jasnovidnosti« napovedala in zajela duha današnjega časa.

PEVCU – S Prešernom skozi čas

Dijaki tretjih letnikov smo to leto pripravili pro-slavo ob kulturnem prazniku v čast spominu na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna.

Nanjo smo se pripravljali precej časa, saj smo hoteli, da kulturni praznik prikažemo čim bolj pestro. Pri tem so nam stale ob strani profesorice in profesorji: slovenščine, glasbe in likovne umetnosti. Uspeli smo sestaviti odličen program, saj smo se v njem dijaki izkazali s petjem, re-citiranjem Ive Vöröš, Simone Kocjan in Davida Fišinger, igranjem in še bi lahko naštevali. Kot je za ta praznik spodobi, je proslavo začel zbor z Zdravljico Franceta Pre-šerna, sledila pa je tudi pesem Čriček ter uvodne bese-de dijakov. Ob zvoku kitare smo prisluhnili tudi recitalu pesmi različnih sodobnih pesnikov in se s tem dotaknili

naslova celotne proslave S Prešernom skozi čas. Dijaki-nji Tjaša Legen in Tina Duh sta zapeli Luna sije, kasneje pa je še Barbara Baligač z Alenom, ki jo je spremljal na harmoniki, zapela pesem Spominčice in marsikomu se je utrnila solza. Poslušali smo tudi nekaj instrumentalnih pesmi, ki so jih mojstrsko zaigrali Zoran Fijavž in Mihael Pojbič na kitaro ter Monika Ivančič z violino. Od srca smo se pa lahko nasmejali pri treh aktualiziranih igrah na temo Prešernovega ustvarjanja: 3. b se nam je predstavil z aktualizacijo pesmi Povodni mož. Prikazali so nam, kako bi ves ples, vse to osvajanje Urške in njen ‚‘potop‘‘ izgle-dal v današnjem času, najbrž v kakšni diskoteki. Nada-ljevanje Krsta pri Savici so aktualno dramatizirali dijaki 3. c in 3. e. Prikazali so komično, vendar žal resnično za


današnji čas, ločitev Črtomirja in Bogomile na sodišču. 3. a je z igro prikazal ustvarjanje in pridobivanje zamisli za pisanje pesmi Prešerna v domači gostilni. Skozi igro smo spremljali kar nekaj Prešernovih znanih pesmi. Na koncu se jih je na odru pridružil še šolski band in vsi na-stopajoči smo skupaj zapeli še zadnji dve pesmi. Proslavo ste si lahko ogledali v petek, 3.2.2012, dopoldne prvi in drugi letniki, popoldne pa še tretji in četrti ter vsi ostali, ki ste bili žejni kulture. Ostali, ki ste jo pa zamudili, si jo še vedno lahko ogledate na spletni strani gimnazije Fran-ca Miklošiča Ljutomer v multimedijskem centru.

Program sta povezovala: Timotej Jagodič in Tina Sra-ka; scenografija: Tanja Trajbarič Lopert, Karolina Erjavc; mentorja dijaškega pevskega zbora: Tatjana Rozmarič Poštrak, Danijel Berden; mentor glasbenih točk in zvoka: Borut Slavic; mentorji slovenisti: Tanja Bigec, Klaudija Tivadar, Mojca Rižnar Nedeljko, Saša Pergar, Irena Štu-hec; kamera: Ludvik Rogan.

Uživali smo profesorji in dijaki … Iva Vöröš, Tina Sraka, 3. b

Moška in ženska pesem Pevski zbor poje himno

Monika z violino Prešernove ženske v našem času

Zoran zatopljen v zvoke kitare Črtomir zagovarja svoj prav

Nejc v vlogi Prešerna v vaški gostilni Timotej osvaja Uršiko zalo

Navdušeno občinstvo Za ženske duše - Acustic art

Skupinska slika za na konec

Srčki iz 1. a na pustni paradi Ljutomer

V nedeljo, 19. februarja 2012, je na Glavnem trgu v Ljutomeru potekal vsakoletni pustni karneval Fa-šenk v Lotmerke. Na povorki se je predstavilo se-

dem skupin iz območja Prlekije, med njimi pa tudi 1. a iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Naša razredna ma-ska je bil srček, katerega namen je bil širiti ljubezen in soli-darnost po svetu, še posebej, ker sta se na tleh ŠIC-a ravno v tistem času odvijala dva dobrodelna muzikla v izvedbi Ekonomske šole Murska Sobota in II. Gimnazije Maribor, katerih namen je bil zbiranje sredstev za izgradnjo šolskega dvigala. Izkoristili pa smo tudi tedaj nedavno minulo Valen-tinovo in tako s srčkastimi opravami na ljutomersko para-do kljub hladnemu vremenu, vnesli toplino in ljubezen. Po sprehodu med obiskovalci in predstavitvijo pred publiko so na nas čakali še sladki krofi, potem pa pustno rajanje med pisanimi in raznolikimi maskami.

Helena Balažic, 1. a


TravestijaDragi bralec!Poznaš prvi slovenski roman in romantično ljubezensko

zgodbo o Manici in Lovretu Kvasu? Si moreš predstavljati, kako bi se pasivni Lovre znašel danes med Prekmurci ali Prleki?

Lovreta je v naš svet prestavil Primož Bencak iz 2. C.

Lovro ide v SlemeniceJe enkrat bija en mladi mož,mu več kak 20 nej šlo v koš.Se prvič dol je v Slemenice pela,po asfaltni cesti mim' bifeja.

Pa hüda žeja ga zagrabi,se hitro doj s picikla spravi,pri šanke vino se pretače,na mizi - solene pogače.»Še kakšnih 5 mi tej prnesi«,pa prazno kupico odnesi,mi enga tamburaša zriktaj,na radost s kupico mi scinkaj.

Te pa kakšna vüra mine,se njemi skoz še cedijo sline,čigli bi mogo iti delat v mline,čaka, ka ga žalost mine.

Je kelnar pun vrč vina 'zleja,tan glih na sred bifeja,kak največ se lidi obrača,pa tudi kak se vino plača.

Jah, te pa Lovro po žepi rovle,ke bi toto vino plača.Tepa niti centa nega,si misli: »Ja ka bi te jas zaj nareda?«

Je okno zadi na dvorišče,ker penez v žepi več ne išče,si misli: »Skočen vün pa tak me nišče – v toti kmici spozna nede.Pa skoči vün, ga gazda zgrabi, pa mu pravi:»Za tebe je še le smetišče!«

10 zapovedi ulične (zunanje) košarke

Ste se skozi mrzlo zimo naveličali ubijati »male zele-ne možiclje« na vašem računalniku? Vas dolgočasi že šestnajsti ogled intelektualno utrujajoče holywoodske

romantične komedije? Ste vse odločilne bitke (beri: šolske teste) prestali brez večjih izgub? Ste ob ogledu košarkaških tekem naših klubov v evropskih tekmovanjih pomislili, da bi še celo vaš stari ata zadel odločilne proste mete? Če ste na vsaj eno vprašanje odgovorili pritrdilno, potem je čas, da za-grabite oranžno usnje in se aktivno vključite v dinamičen ples pod obroči.

Kljub temu, da se poleti košarkaška igra iz zatohlih dvoran preseli na sveži zrak in da košarkaški sodniki uživajo v zaslu-ženih počitnicah, pa navedeni dejstvi ne opravičujeta barbar-skega klanja brez kakršnih koli pravil na zunanjih igriščih. Tudi ulična (oz. zunanja) košarka pozna kopico napisanih pravil (čeprav je le-teh bistveno manj kot tistih nenapisanih, ki so specifična za vsako zunanje igrišče posebej).

Da v prihajajočem se poletju, ki je kot nalašč ustvarjeno za poznopopoldanske epske bitke pod obroči, ne bi izpadli kot navadni amaterji in da boste preživeli ostre tekme na trdem betonu vam ekskluzivno za »GFML novice« predstavljamo deset zapovedi ulične košarke.

1. zapoved ulične košarke: »Spoštuj vsakega naspro-tnika.«

Izkazovanje spoštovanja nasprotniku je del vsakega špor-tnega tekmovanja. Še tako dober igralec mora svojo igro nad-

graditi s pravilnim odnosom do vseh, ki so v igro vključeni. Povsem nepomembno je od kje posameznik prihaja in kako izgleda, kajti na igrišču smo si vsi enaki in enakovredni. Prav tako pa je spoštovanje potrebno izkazovati tudi površini na kateri poteka igra. Resničen igralec ulične košarke namreč ne po nikoli po nogometno pljuval po igrišču. In še prijateljski namig – najverjetneje se vzrok, da te nobena ekipa ne povabi k igri skriva v kupu odpadkov, ki jih puščaš ob košarkaškem igrišču.

2. zapoved ulične košarke: »Vsako igrišče ima svoja pravila.«

Nikoli ne pričakuj, da boš prišel na tuje igrišče in boš lahko igral po svojih pravilih. Na skoraj vsakem zunanjem košar-kaškem igrišču veljajo drugačna pravila kar se točkovanja, posesti žoge in osebnih napak tiče. Najenostavneje je, da se že pred samo igro pozanimaš o pravilih igrišča, da se tako izogneš kasnejšim nepotrebnim zapletom.

3. zapoved ulične košarke: »Draga oprema ne naredi boljšega igralca.«

Zaradi tega, ker imaš obute najnovejše sto in nekaj evrov vredne »jordanke« in ker na sebi nosiš originalni dres Kobeja Bryanta še ne pomeni, da je tvoj skok višji ali met natanč-nejši. Najnovejša, najdražja in najlepša košarkaška oprema vsekakor ne bo izboljšala tvoje igre. Tako kot je pri starih Gr-kih največji junak posedoval najbolj poškodovan ščit, tako


pri košarkarjih oguljeni športni copati in razvlečena majica z odrezanimi rokavi odražata, da je lastnik le-teh preživel mar-sikatero trdo bitko pod koši. Dolgoletni igralec ulične košarke v svojo ekipo raje izbere igralca katerega opreme je obrablje-na, kot pa hodečo reklamo za drage športne znamke in NBA klube.

4. zapoved ulične košarke: »Kdor zadeva ima prav.«Predvsem na zunanjih košarkaških igriščih je moč veliko-

krat opaziti zelo različne tehnike izmetov žoge. Met na koš, ki se konča s padcem žoge skozi obroč, tudi če na prvi pogled izgleda povsem divji in neizdelan, dokazuje da strelec ravna pravilno. Namesto, da soigralcem daješ nepotrebne nasvete o pravilni izvedbi meta, se raje sam potrudi, da bo tvoja žoga našla pot skozi obroč vsaj tolikokrat kot je to sposoben nare-diti nasprotnik, ki je po tvojem mnenju lastnik najgršega meta v zgodovini košarkaške igre.

5. zapoved ulične košarke: »Spoštuj pravila športne-ga obnašanja.«

Nobena zmaga ni pomembnejša od posameznikovega do-stojanstva. Poštenje in spoštljivi odnos do nasprotnika naj bo-sta tvoji vodili pri vseh odločitvah, ne samo na košarkaških igriščih, ampak tudi v življenju. Športnik v pravem pomenu besede namreč tudi v žaru borbe ne bo dopustil, da bi igra prevladala nad njegovimi moralnimi načeli. Igralec, ki golju-fa bo namreč naslednjič v košarkaški igri sodeloval zgolj kot uporabnik računalniške igrice.

6. zapoved ulične košarke: »Dopuščaj »moško« igro.«Kadar upoštevamo pravilo »Napad kliče prekrške (Offen-

se calls Fouls)« se upošteva načelo »Manj je več«. Izkušeni igralec ulične košarke namreč ne bo nikoli ustavljal igre pri vsakem najmanjšem telesnem kontaktu z nasprotnikom. Na žalost so prav fizični šibkejši igralci tisti, ki ustvarijo pogoje za grobo igro. Njihovo neprestano klicanje prekrškov namreč pri telesno močnejših igralcih sproži razumljivo reakcijo – s fizično in kontaktno igro skušajo dokazati svoj prav. Resni-čen užitek v igranju košarke se razvije šele takrat, ko tempo igre ne prekinjajo neprestana klicanja (namišljenih) prekr-škov. Mnogi literati trdijo, da je življenje na ulici trdo; takšna naj bo tudi igra, ki se navsezadnje imenuje ULIČNA košarka.

7. zapoved ulične košarke: »Trdo delo se obrestuje.«Zgolj tisti igralec ki bo svoj čas, znoj in energijo usmeril v

trening se lahko nadeja izboljšanju svoje igre. Košarkar, ki

vsak dan proti košu iz-meče petsto ali več žog bo v odločilnih trenut-kih tekme posedoval večjo samozavest, nje-govi izmet bo avtoma-tiziran in telesna pripra-vljenost bo na visokem nivoju. Vsa tri navedena dejstva namreč odločil-no vplivajo na odstotek zadetih metov. V prid tr-demu delu govorijo tudi slovenski pregovori »Vaja dela mojstra.«, »Brez muje se še čevelj ne obuje.« in »Tako kot si boš postlal, tako boš spal.«. Trdo delo se ne obrestuje zgolj na košarkaškem igrišču in v šoli, ampak tudi v življenju.

8. zapoved ulične košarke: »Nikoli se ne brani s cono.«Na zunanjih igriščih se igra trda »moška« košarka, ki od

igralcev zahteva zgolj t. i. »obrambo ena-na-ena«. Samo tako so lahko naloge v obrambi natančno določene in dopuščajo igralcem v napadu, da neposredno »napadajo« svojega »ču-vaja«. To seveda ne pomeni, da na igrišču pozabite na svoje soigralce in odigrate klasično simultanko. Taktične obrambne različice, ki vključujejo tudi cono raje prihrani za zimske dni, ko se igra z ulic preseli v športne dvorane. Tam te bodo čakali trenerji in sodniki, ki bodo tvoje taktične zamisli prepoznali in vedeli ustrezno ceniti.

9. zapoved ulične košarke: »Ne »blebetaj« po nepo-trebnem.«

Sestavni del ulične košarke predstavlja tudi ogovarjanje nasprotnika med igro. Na žalost se te prvine poslužujejo predvsem igralci, ki ne posedujejo potrebnega košarkaškega znanja in uspehov, ki bi opravičevali tovrstno početje. Samo tisti, ki igra dobro si lahko tu in tam privošči, da (še vedno v športnem duhu) z določenimi izjavami zbode nasprotnika. Tudi najbolj arogantni igralci ulične košarke pa upoštevamo nenapisano pravilo, da se nikoli verbalno ne zbada igralcev, ki so starejši od tebe. Tudi košarkarji cenijo stare borce in predvsem njihovo željo po preživetju z mlajšimi, hitrejšimi in skočnejšimi nasprotniki. Najbolje pa je, da namesto vaših besed govori vaša igra.

10. zapoved ulične košarke: »Uživaj v igri.«Veliko igralcev v želji po uspehu in končni zmagi pozablja,

da je osrednji namen katerega koli športa predvsem zabava in razvedrilo. Če ravno ne živimo od košarke, potem je tudi ne jemljimo preresno. Stisk roke z nasprotnikom po dobri tekmi in povabilo na hmeljski energijski napitek je velikokrat dra-gocenejše kot marsikatera medalja. Navsezadnje se pod obro-či srečujemo zato, ker smo vsi zaljubljeni v igro z oranžnim usnjem.

In še življenjski nasvet za konec – »Najboljša droga je ko-šarkaška žoga!«.

Sestavil: KOŠARKAŠ


Fotoreportaža - Litererni večer 2012



LITERARNI VEČER 2012

Zakaj pišemo? Kaj nas vznemirja? Kaj nas inspirira in čemu?

Ljubezen, ki nam reče, naj stopimo v prazno in nas potem drži v zraku, da ne pademo.Bolečina zaradi obupa in razočaranja, ko tekmujejo viharji v nas in nas želijo raztrgati.Upanje, da obstaja pot do kraja blizu bogov mimo zvezd skozi temne predore.Volja in želja, da obstaja nekaj, kar bo napojilo otrple korenine in pognalo v nas nek sok in vsaka misel bo potem plaho pognala novo.Ob tem pa spoznanje, da nismo, kar bi lahko bili ali kar bi želeli biti.In nenazadnje naše življenje,ki se znova in znova in znova spet začenja in včasih zahteva od nas nemogoče.Iz oddaljenih svetov bomo nocoj potovali od zvezde do zvezde, od človeka do človeka.

Mojca Rižnar Nedeljko

ISKANJEVeter se podi skozi ozkemestne ulice.Moji koraki rišejo sledi vsnegu, a veter jih vedno znovabriše, briše in briše.Tako vidim le senco svojega življenja,ki jo vedno znova odnaša ta isti veter.A na koncu ulice se ozrem,zazremin vprašam:˝Kdo sem jaz, kam le grem?˝

Urška Himelrajh, 1.B

MAGIČEN TRENUTEKBil je magičen trenutek, občutek čudovit,ko slučajno sva vzpostavila očesni stik..želel kot Casanova pristopit pogumno,k teb› in te osvajat že naslednjo sekundo..Nebeška lepotička, lepša od Afroditesigurno jemljejo dih, tvoje profilne slike..

na hodniku v družbi si pogovarjala se,nisem pristopil - trema premagala me..Naslednjo šolsko uro, odsoten sem sedel,o tebi fantaziral in te v mislih imel,na snov se težko fokusiral, skoncentriral,razmišljal, kako bi te naslednjič ‹šarmiral›..

Denis Gönc, 1.b

LJUBEZEN VČASIH BOLIGovoril si mi: »Ljubim te z dihom, presrečnim nasmehom,grenkimi, a s tako sladkimi solzami,torej, ljubim te z vsem srcem.«

Sedaj pa poljub na licev slovo mi dašin poveš mi,da drugo punco imaš.

Solzne moje so oči,saj srce zelo trpi.Vendar vedi,moj najlepši spomin ostal boš ti.

Ljubila te naprej še bom,pa čeprav vem,da moj nikoli več ne boš.

Tako se je ljubezen rodila v pogledih,živela v edinstvenih poljubihter z očnimi objemi,a sedaj umira z grenkim solzami.

Martina Šadl, 1.B

NEIZMERNA LJUBEZEN Ko teče solza jo ti obrišeš, ko iščem nasmeh ga ti narišeš. Ko vse mi narobe gre, mi pomagaš vstati, ko mislim da svet se podre, mi stojiš ob strani. Biti v tvojem objemu je nekaj posebnega, vsak tvoj poljub in dotik, me spominja na dan ko sva se prvič videla. Za mene si, in vedno boš edini, nikogar drugega nočem, raje živim v praznini. In vem, že tisočkrat sem to omenila, vendar še enkrat bom ponovila: Delaš me popolno, čeprav vem da nisem, in vedi da se trudim in najino pot sreče rišem. Največ mi pomeni, da sem ob tebi jaz lahko jaz, da se nerabim pretvarjat, da na vprašanje popolnosti ne rabim odgovarjat. Najboljši fant na svetu si, in vrjemi, da fanta takega srca vsako si dekle želi. Vsako življenje smisel ima, in jaz sen iskala in našla sem ga.

Teja Lampe, 1.B

LJUBEZEN, NE PESEMKo jo zagledaš, obstojiš, ko jo zagledaš, obmolčiš, ko jo zagledaš, svet postane zamegljen.Kot slap pretaka vodo, bistro, žuborečo, poleg bistre skale modrosti, pomisliš na njene lase.Kot gozdna jasa, polna življenja: Malega in velikega – kot njene oči – Svetlika se v razcvetu pomladi. Kot vihar, ki dela razdejanje, s pogledom ti pomeša sanje.

In vidiš jo, angela, ki mimo gre, jo vidiš spet in spet, storiš… pa ničesar. Zakaj čakal bi to, kar ti je zlato, a vendar izgubljivo? Zakaj si v senci, ko je pred tabo Sonce? Zakaj v pogubi svoji, upanja ne najdeš?Odgovor, ki ga iščeš, nimam jaz, ne pesem, ne sanje, ne tema, ne poguba, ne upanje, temveč ona sama.

Grega Premoša, 1.B

ODDALJENI SVETOVINa kolikoSvetovihSem pustil svojeSlediV tem potovanjuDo oddaljenih zvezdSkozi mraz inpraznoto vesoljaOd zvezde do zvezdeOd človeka do človeka…

Ostale so stopinje,Ostale brazdeV pesku,V kamnu.Ostalo je neizbrisljivo.

Ostal je zvezdni prahZ mojih stopalNa tem potovanjuOd zvezde do zvezde.

Ostajajo stopinje,Na teh daljnih planetih,Ostaja neizbrisljivo,Večno,Spomin,Rahlo, trdo,Vtisnjeno v kamen,V pesek, v blato, v srcaljudi,Ki sem jih obiskalV tem potovanju med zvezdami.

Sara Sršen, 1.B

NASPROTJA Ti in jaz. Kot minus in plus.Kot črno in belo. Kot pes in mačka, kot mačka in miš. Toda vseeno, eno.

Ti in jaz. Kot dež in sonce, ki tvorita mavrico. Razmišljam o naju.

Ti in jaz. Midva. Znašla sva se v objemu večne ljubezni in topline, ki v srcu nikdar več ne mine.

Tina Petek, 2.a

NEKAJ POSEBNEGANekaj posebnega Nekaj posebnega si, res nekaj posebnega. Čeprav ne govoriš, slišim tvoj glas. Čeprav te ni zraven mene, vidim tvojo podobo. Čutim tvoj dotik, čeprav si daleč stran od mene. Sanjam te ponoči, in tudi ko je dan. Nikoli se ne bo zgodilo, da bova združena v eno. Razmišljam, tako brez pomena, rad te imam. Občudoval sem te od nekdaj, a tega ti nisem izdal. Vedno me spravljaš v dobro voljo, ostani to, kar si. Čeprav si nisva nič, hvala, da si tu, zraven mene.

Žiga Titan, 2.a

MISLIM NATE Noč je. Barve neba se kažejo z vso svojo čarobnostjo. Zvezde so. Spominjajo me na tvoje oči. Veter pihlja in listje dreves rahlo šelesti. Spominja me na tvoj rahel šepet. Nocoj me vse spominja nate. Bo sploh kdaj minila tišina, v kateri slišim tvoj glas? Se bo drevo vsaj za hip nehalo igrati s svojimi veja-mi? Pomislim, da mi tečeš naproti. Toda ni te. Nocoj me vse spominja nate. Sama sem tukaj. Nemočna, občutljiva, nesrečna. Zunaj postaja vse bolj hladno. A mene ne moti mraz, ker mislim nate.

Tina Petek, 2.a

ONSTRAN Naj se zjutraj več ne zbudim, naj na to posebno noč za vedno zaspim, nič se ne bojim, če se v večni temi izgubim. Prav nič me ni strah, se za vedno spremeniti v prah.

Bojim se le spoznanja, da te moja duša zadnjič sanja, da te moje oko zadnjič vidi, da nihče ne reče: »K meni pridi!« Bojim se novega dne, tega, kar pravi srce, da brez tebe živeti ne ve.

Boga prosim, naj me vodi, naj mi pomaga v tej zablodi, naj me nauči, kako se brez spominov živi.

Vse je zaman- le kako je onstran?

Mateja Šoštarič, 2.a

KO TE NIKo te ni, vidim te.Ko te ni, slišim te.Ko te ni, čutim te.Čeprav te ni, zame še vedno si.Rekel si konec je,a jaz nisem razumela, kaj narobe je.Ko si odšel,srce postalo je kamen,oči so izgubile sij,postala sem druga oseba.Ko si odšel,je postala sekunda minuta,minuta je trajala uro,ura je bila dan,dan pa kar cel mesec.Bila sem nora nate,a ti tega nisi opazil.Moje srce je zlomljeno,a tvoje je zaceljeno.Solze tečejo,usta nič ne rečejo.Utapljam se v svetu žalosti,a ti plavaš v svetu radosti.

Urša Slana, 2.a

SPOZNANJEVeš, ogromno poti je bilo,a ti si izbral samo eno.Tisto, ki najbolj boli,tisto, kjer se veselje v žalost spremeni.

Veš, bilo je še ogromno časa,a ti si ga ustavil.Tisti dve besedi, ki si mi ju pravil,nista bili resnični, bili sta kot ti sebični.

Veš, ta najina kratka romanca,kot pravljica brez srečnega konca.Ostal je le še bežen spomin,strto srce, v očeh pa solze.

Ampak vse ni bilo zaman,če ne drugo, prišla sem do spoznanj:

da nekateri moški ste barabein na svetu samo zato,da imate nas ženske,ki vam v ljubezni na besedo verjamemo.

Tadeja Heric, 2.a

KONKVISTARORPriplule so ladje iz neskončnosti;časten sprevod za demona,ki skriva se za masko bogov.Spet dviga se razpelo,v soju rdečih zubljev meče zloveščo senco.Večna laž iz molitev doni,resnica na žrtveniku gori.Veter nosi pepel starih dni in buči:»Cortez koraka!«

Sonce je odvrnilo svoj pogled,oblaki zastrli so mu razgled.Nebo se trga,doni kot topot kopit v galopu.Zlato morje valovi v vetru.Klasje ječi in kriči,teža lastne glave ga bremeni:»Cortez koraka!«

Zvezde se z neba ospe,kri polni vode,zemlja se odpira,iz njenih globin doni:»Cortez napada!«

Urška Elbl

DEKLé Odkar ujel sem njen pogléd, sem našel nov navdih. Sem poískal njeno sléd in ji posvetil novi stih. Sem našel svoje dèkle zalo, ji odprl svoje srcé. A deklé na to se ni odzvalo, reklo je, da si me ne želé. Odšel sem – ranjen in potrt; a takrat sklenil sem, da ne bom obupal, da ne bo prevladal v meni krik in srd, saj, da k meni bo prišla, sem tiho upal. Čakal sem, si želel, da k meni gre, a nikoli nisem je iskal, ker vedel sem, da ona ve, da jo vedno bom čakál.

Maja Zadravec, 2.a

PESEM ŽIVLJENJA Pesem življenja Kot labirint je to naše življenje, dosti ovir, samo trpljenje. Dolga, temna pot, ki ovinkari, temne nevihte in močni viharji. Vidiš le temo, grozo ter strah, saj na koncu boš se povrnil v prah. Zakaj hitiš? Ustavi se! Kaj vse spregledaš, ti sploh jasno je? Spregledaš lepoto, ki te obdaja ko ptica zapoje, ko pes zalaja, ko veter skozi listje šelesti, ko pokažejo se barve v mavrici. Ni ti jasno kaj vse zamudiš, ko zapreš oči in zamižiš, ko vidiš le cilj in ne poti, ko se ti v življenju kar naprej mudi.

Katja Križan, 2.a

SAMO LJUBEZENSamo ljubezen lahko gradimostove življenja,poruši zidove trpljenja,in reši uganko sveta.

Samo ljubezen ti da krila,da poletiš daleč stran.Samo ljubezen je lepšaod vseh sanj resničnosti.

Samo ljubezen ti da moč,da zaceliš rane preteklosti.Samo ljubezen je tista, ki ostane,ko »biti zaljubljen« izgori.

Mihaela T. in Melani T., 2.a

Documents

GFM Novice št.4