GLAGOLGlagol je prvostopenjski stavčni člen; z osebkom tvori minimalno besediloSLOVNICA:Glagoli so besede, ki izražajo:- dejanje (vrniti se, iskati)- stanje (viseti)- potek (razpasti, bleščati se)- obstajanje (biti)- zaznavanje (čutiti)- spreminjanje (usihanje)- odnos do vsega tega (morati)Glagolski dodatek se podaja z različnimi oblikami glede na to, ali:- se pripisuje določeni osebi ali ne: osebne/neosebne oblike- se pripisuje dejanje osebku ali ne: tvorne/trpne oblike- ali je dejanje pojmovano kot dejansko odvijajoče ali pa ko tako, ki bi se morali ali moglo odvijati: naklonske oblike- ali se odvija v trenutku govorjenja ali ne: oblike in časiVsak glagolski dogodek je pojmovan še:- po trajanju: omejen/neomejen- obvestilno zadosten v zvezi osebek povedek ali rabi dopolnilo: glagolska prehodnostVse to glagol izraža z zapleteno paradigmatiko nezloženih in zloženih oblik ter vidskih dvojic:

NEZLOŽENE GLAGOLSKE OBLIKE:- sedanjik (delam)- velelnik (delaj)- deležje na –č ali –e (delajoč, hote, delaje)- deležnik na –č (delajoč –a –e)- nedoločnik (zborni: delati; pogovorni: delat)- namenilnik (delat)- tvorni opisni deležnik in deležnik stanja na –e(n) ali –t (delan –a –o; tepen, ubit)- glagolnik (delanje)- deležje na -ši (rekši, videvši)- deležnik na –ši (vstopivši –a –e)

ZLOŽENE GLAGOLSKE OBLIKE- delal sem (bi, bi bil, sem bil, bom)- pokopan je (je bil, bi bil, bo, biti, bodi)- smejati se, misliti na – takšne oblike imamo za nezložene s prostim morfemom

IZ GLAGOLA IZPELJANI PRIDEVNIKI in SAMOSTALNIKELe-te ne uvrščamo med redne glagolske oblike, temveč jih imamo za samostojne besede, posebno takrat, če ne izražajo več samo glagolskega dejanja, stanja itd. Med glagolnike gredo vsi taki samostalniki, ki pomenijo to, kar nedoločnik. Nekateri glagoli imajo samo po katero glagolsko obliko.

OSEBNE GLAGOLSKE OBLIKESo tiste, ki izražajo osebe, tj. dejanje prisojajo govorečemu (1.os), ogovorjenemu (2.os) in neudeleženemu v pogovoru (3.os). 3. os. Uporabljamo tudi za izražanje dejanja sploh v določenem času (tip dežuje, deževalo je). Glagolska oseba v tvorni obliki torej večinoma kaže na vršilca dejanja, ali nosilca stanja ali lastnosti, v trpni pa na prizadetega.Osebne glagolske oblike izražajo:

1

- čas: ~ sedanjik ~ preteklik ~ predpreteklik ~ prihodnjik- naklon ~ povednik (če dejanje samo ugotavljamo, zanikamo ali po njem sprašujemo) ~ velelnik (če je dejanje prikazano kot zaželeno, zapovedano, prepovedano itd) ~ pogojnik (če (iz)vršitev dejanja zadeva ob ovire, ki jih je mogoče zaobiti ali pa tudi ne, taka Dejanja so umišljena)- način glagolskega dejanja: ~ trpnik (dejanje osebku prihaja od zunaj) ~ tvornik (dejanje opravlja osebek, ali je le-ta v določenem stanju)

NEOSEBNE GLAGOLSKE OBLIKEGlagolske osebe sploh ne izražajo. Uporabljamo jih za to, da z njimi delamo:- čase- naklone- načine- izražamo cilj glagolskega dejanja- istodobnost- preddobnostPrednost neosebnih gl. oblike ravno v tem, da glagolske osebe ne izražajo, ker je že izražena ali pa je splošna. Pridevniške glagolske oblike ob samostalniški besedi lahko spremenimo v povedek, samostalniško besedo pa v osebek ali predmet kakega stavka (otekli gležnji, posekani hrasti).Neosebne gl. oblike so:- čisto samosvoje (delati, delat, delal, ubit, sede, kupovanje, vstopivši) povedkovniki, prislovi- pridevniške (osupel, zaželen, ubit)- samostalniške (delanje, skok, bera, podražitev)

MORFEMSKA PODOBA GLAGOLAGlagol ima zelo izrazito morfemsko podobo. Primer: PO-GREZ-A-TI Po : glagolska predpona -grez- :koren; nosilec stvarnega pomena -a- :glagolska priponaGlagolska predponaČe je dodana nedovršnemu glagolu, dobimo dovršnik (spati – prespati)Predpone imajo večinoma tak pomen kot predlogi ali prislovi. Kak koren ima lahko tudi več predpon (po-raz-deliti).Predponsko obraziloLe-to je vedno naglašeno (prednaročiti se)Glagolska pripona; a, ni, e, i, uje, ova, va, 0Same po sebi pripone nič ne pomenijo, pri dveh glagolih iz istega korena ali podstave pa razločujejo omejenost/neomejenost dejanja (pogrezniti – pogrezati), oz. prehodnost/neprehodnost (rumeneti – rumeniti) Glagolski priponi se dodajajo še druga obrazila ali končnice, da dobimo posamezne glagolske oblike:- velelnik: dela-j- nedoločnik: dela-ti

2

- deležnik: dela-jočČe glagol nima glagolske pripone, se obrazila in končnice dodajajo kar korenu (nes-ti) brezpriponski glagoli oz.oblike.Nedoločniška glagolska osnovaTako se imenuje del glagola pred –ti.Pri glagolih z nedoločnikom na –či je glagolska osnova ves del pred končnicami –i (peč-i)Sedanjiška osnovaTo je glagolski del pred končnico –m.Korenska dela sedanjiške in nedoločniške osnove sta ali enaka (nes-em/ti) ali tudi ne (ber-em/br-ati)Končnice; osnova pregibne glagolske oblikeImajo na koncu tiste glagolske oblike, ki se spregajo ali sklanjajo (dela-m-š-0). Osnova pregibne glagolske oblike je tisti del, ki je pred končnice. Le-to je potrebno ločiti od glagolske osnove (osnova glagolnika je delanj-; glagolska osnova pa dela-)Prosti zaimkovni (ločljivi) morfem se/si ali vezavni predlog za, zaimkovni predlog ga/jo

PROVERBALNI – PRIMITIVNI – PRVINSKI – PRVOTNI GLAGOLI BITI (osnova) IMETI (biti pri nečem/nekom) DELATI (biti aktiven)- so nadpomenke glagolov, ki se kasneje kontretizirajo. (Kaj si delal? – Nič, spal)- morfemiziranje: biti učitelj ~ učiteljevati Delati greh ~ grešiti Biti na gnezdu ~ gnezditi- morfemi : glagolska pripona ( - ova) god – ova -ti obrazilo ( - ti)

KATEGORIALNE LASTNOSTI GLAGOLA

PREPOZNAVNE V SLOVARJU - lastnosti, za katere ni potrebno sobesedilo, izraža jih glagol sam po sebi1) VID DOVRŠNI NEDOVRŠNI2) VEZLJIVOST- usmerjenost dejanja

PREPOZNAVNE V BESEDILU: 1) ČAS +: sedanjik preteklik predpreteklik prihodnjik 2) – NAKLON -- povedni + pogojni -- velelni --

3

NAČIN -- trpni tvorni

GLAGOLSKI VIDSLOVNICA:Glagolski vid je kategorija omejenosti glagolskega dogodka. Po glagolskem vidu ločimo: DOVRŠNI GLAGOLI - zaznamujejo po trajanju omejeno dejanje (počiti, poplesati, namučiti se, dočakati, zaigrati)Dovršne glagole spoznamo po tem, da je z njimi mogoče odgovoriti na vprašanje Kaj storiš (bi storil itd.), in da razen redkih izjem (glagoli rekanja) ne izražajo dejanja v trenutku govorjenja (sedanjega časa ali sedanjosti)Dajo se rabiti v zvezah Počakaj, da (pridem). NEDOVRŠNI GLAGOLI- omejenosti v trajanju dejanja ne izražajo (tepsti, poskakovati)Izjemoma se rabijo tudi za izražanje po trajanju omejenega dejanja (Fant bo tepen kot snop / Pisal bi ti pismo (= sporočil bi ti pismeno)Nedovršne spoznamo po tem, da z njimi lahko odgovorimo na obliko glagola delati v stavkih kot Kaj delaš, ob njih pa tudi lahko uporabljamo t. i. fazne glagole, kot so začeti, nehati ipd. Vsi se rabijo tudi za izražanje dejanja v trenutku govorjenja.Slovenski glagoli so načeloma ali dovršni ali nedovršni, so torej enovidski. Nekateri pa so dvovidski, tj. ali dovršni ali nedovršni, kar nam je pač na misli: rodim, ubogam, teknem, darujem, žrtvujem, hasnem, telefoniram ipd. Posebno veliko dvovidskih glagolov je na –irati.NEPREPDPONSKI GLAGOLI so načeloma nedovršni. Dovršnih je zelo malo (končam, zmagam, srečam; kupim, lotim se, blagoslovim, pičim, rešim, velim, spremim, storim, treščim, udarim, dobim; padem, ležem, rečem, vržem, vzamem); in skoraj vsi glagoli z glagolsko pripono ne (prim. kriknem) razen tistih, ki izražajo prehajanje iz stanja ali potek (npr. sahnem, gasnem, ginem, greznem, rinem, tonem, venem, drgnem); dam, dem in morda še kateri. ZAPISKI:- slovarska lastnost, ki je razvidna iz zgradbe glagola (obstajajo morfemi)- sposobnost glagola, da izraža omejenost dejanja glede na trajanje ali pa neomejenost.- glagoli so: večinoma enovidski (dovršni ali nedovršni) nekateri pa dvovidski ( - irati) - telefonirati, frizirati, bankrotirati- predpona obrazila se razvršča na nedovršniško podstavo v vlogi morfema, ki glagol spreminja v dovršni- prit tvorbi nedovršnikov se spremeni izrazna podoba morfema

Gled – a – ti ~ primarni nedovršnikKorenski morfem pripona obrazil gl. oblike

Po – gled – a – ti ~ dovršnik

Po – gled – ova – ti ~ sekundarni nedovršnik

Skoč – i – tiPo – skoč – i – tiPo – skak – ova – ti (skak – dvojna premena iz prvotne oblike glagola skak –a – ti po –skak – ova- ti)

Sprememba pomena:Gledati – pogledati – zagledovati – pregledati

4

TVORBA DOVRŠNIKOV IZ NEDOVRŠNIKOVIz nedovršnikov domibo dovršnike tako, da nedovršnikom dodamo predpono (nesem – prinesem; delam – dodelam).Najpogostejše pripone: do-, iz-/z-/s-, na-, o-/ob-, pod-, pre-, pred-, pri-, pro-, raz, u-, v-, vz-…glagolska predpona dela iz nedovršnika dovršnik (pisati prepisati).

TVORBA NEDOVRŠNIKOV IZ DOVRŠNIKOVIz dovršnikov delamo nedovršnike z menjavo glagolske pripone (pihnem – piham; jenjam – jenjujem; neham – nehujem). Hkrati se pogosto premenjuje še korenski del (počim – pokam).Premene pri glagolih na –im:- jotacija (posodim – posojam)- depalatizacija (počim – pokam)Premene pri glagolih na –či- depalatizacija (sežem – segam; izrečem – izrekam)Premene pri glagolih na –em:- dejotacija (popišem – popisujem)Prevoj (zaprem – zapiram; pošljem – pošiljam)Glagolska pripona dela iz dovršnika drugotni nedovršnik (izpisati izpisovati, dvigniti dvigati).

FUNKCIJA GLAGOLSKEGA VIDA- sposobnost izražanja časovnih razsežnosti, je apriorna, neodvisna od sobesedila- dovršnost = omejenost trajanja- lahko (ne pa nujno) glagol izraža tudi neomejenost, in o trajanju nič ne pove; pri tem izraža absoluten, slovarski čas s pomočjo morfemov

Bratomor – tisti, ki mori brata; vid ni relevanten, poudarek na dejanju samem, nezaznamovanost na vidski ravni

Vid določajo:PREDPONA – na nedovršno podstavo DOVRŠNIKPRIPONA DRUGOTNI NEDOVRŠNIK

GLAGOLI BREZ VIDSKEGA PARAVsi glagoli nimajo vidskih parov – vidsko neparni glagoli. Taki glagoli so bodisi:- samo nedovršni – imperfektiva tantum ~ glagoli stanja (sedeti, ležati, stati, imeti) ~ naklonski glagoli (morati, smeti, moči) ~ glagoli enovitega dejanja (delati, iti, čakati, svetiti, ljubiti, plesti) ~ glagoli navade (hojevati, videvati se)- samo dovršni – perfektiva tantum ~ trenutni (počiti, pokniti, jekniti) ~ predponski glagoli z manj konkretnimi predponami (omladiti, izlečiti, napisati, nasekati) Če kateri takih dovršnikov le ima nedovršni par, ta pomeni isto kot prvotni nepredponski glagol (zaslišati – zasliševati)

VRSTE GLAGOLSKIH DEJANJDeloma s podobnimi sredstvi kot nasprotje v vidu (tj. z različnimi glagolskimi priponami in premenami korena, pa tudi z nadomestnimi koreni) glagoli izražajo vrste glagolskega dejanja.

5

1) GLAGOLSKO DEJANJE pri NEDOVRŠNIKIHZAPISKI:- absolutno nedovršnost imata glagola BITI in IMETI v smislu OBSTAJATI (ne moreta tvoriti nedovršnika) STANJE DEJANJE začetnost dejanja (vstajati) ponavljalnost dejanja (pokati, dvigati) ~ ponavljalnost trenutnega ~ ponavljalnost iztekajočegaSLOVNICA:1) TRAJANJE – dejanje, ki je nekako v celem kosu, enovito (nesti, iti, misliti) PONAVLJANJE – dejanje iz ponavljajočih se delov (skakati, sedati, vztrepetavati) Ponavljalni glagoli se rabijo tudi kot trajni (Sedal je na stole, kot da bi jih preskušal, ali so dovolj trdni)2) DOLOČNI, trajni, enosmerno dejanje (nesem, peljem, jaham, ženem, tečem, bežim, grem, vlečem) NEDOLOČNI, ponavljalni, neenosmerno dejanje (nosim, vozim, jezdim, gonim, tekam, begam, hodim, vlačim)3) GLAGOLI DEJANJA oz. STANJA; glagoli dejanja (sedem, ležem, obesim) stanje po izvršitvi dejanja (sedim, ležim, visim) Táko stanje lahko izrazimo tudi z zvezo pomožnika in pridevniške besede ali še kako drugače. 4) GLAGOLI DEJANJA in POVZROČANJA DEJANJA glagoli dejanja (pijem, gnijem, umrem) glagoli povzročanja dejanja (pojim, gnojim, umorim) Drugi člen dvojice pomeni, da kdo dela, povzroča, omogoča to, kar pove prvi člen. Včasih se tega odnosa niti ne zavedamo več. 5) GLAGOLI DEJANJA in GLAGOLI ZAZNAVANJA DEJANJA glagoli dejanja (poslušam, gledam) glagoli zaznavanja dejanja(slišim, vidim) Razlika med njimi ni v nedovršnosti in dovršnosti, ampak v tem, kako je zajet predmet glagolskega dejanja, kako smo ga sprejeli v našo zavest. (Gledal je, pa ni videl ali Poslušam, a nič ne slišim)6) GLAGOLI SPREMLJAVE; Te pomenijo nekateri glagoli s pri- (pripevati) 7) DEJANJA NAVADE (hojevati, kradevati) – rabljeni predvsem v 19.st. 8) GLAGOLI DELNOSTI Zlasti kot nedovršni se rabi glagoli delnosti, imajo sopomen 'malo' (pošepavati, podrhtevati) 9) GLAGOLI PREMIKANJA Pomembni za rabo namenilnika (iti, peljati se, peljati koga npr. kosít) 10) NAKLONSKI in FAZNI GLAGOLI Pomembni za rabo nedoločnika (môči, morati, hoteti, smeti – začeti, nehati) 11) GLAGOLI DEJANJA Pomembni za rabo nedoločnika (vrniti se, iskati)12) GLAGOLI STANJA Pomembni za rabo nedoločnika (viseti)13) GLAGOLI POTEKA Pomembni za rabo nedoločnika (rasti, razpadati)

6

ZNOTRAJ DOVRŠNIH IN NEDOVRŠNIH GLAGOLOV LOČIMO VRSTE GLAGOLSKEGA DEJANJA: glagoli, ki pri nedovršnikih izražajo neko dogajanje, absolutno stanje, dejanje (biti, delati); glagoli, ki izražajo iztekanje dejanja (legati, vstajati, sedati, padati, obešati), glagoli, ki izražajo stanje po dejanju (ležati, sedeti) glagoli, ki izražajo ponavljanje dejanja (dvigovati).

2) GLAGOLSKO DEJANJE pri DOVRŠNIKIHZAPISKI:Vrste glagolskega dejanja1) DOVRŠNIKIVrste glagolskega dejanja pri dovršnikih: začetnost (zajokati, zaplavati, splavati) trenutnost (počiti, ustreliti, skočiti) končnost (pasti; pri/do-plavati). SLOVNICA:1) ZAČETEK DEJANJA (zaigrati, zapeti, vznemiriti, spregovoriti)2) KRATKOTRAJNOST DEJANJA (poležati, posedeti, počakati)3) TRENUTNOST DEJANJA (počiti, mahniti, suniti)4) MANJŠALNOST (blisniti, pokniti, hlipniti)5) KONEC DEJANJA (dovečerjati, odpredavati)6) RAZMAHNJENOST DEJANJA (razgovoriti se, razgreti se, razhoditi se)7) POSTAJANJE (pobledeti, oveneti, ugasniti)8) IZVRŠITEV MED GIBANJEM (prižvižgati, pripeti, prismejati se, odšepati)9) IZPOLNJENOST (dogoreti, najesti se, našiti, obviseti, izgnesti)

GLAGOLSKA PREHODNOSTSLOVNICA:O njej govorimo, če glagolsko dejanje koga/kaj prizadeva (kositi travo; čuditi se takemu vprašanju, bati se bolezni)Glagole s predmetnimi dopolnili imenujemo predmetne ali objektne. Objektni glagoli imajo lahko:- eno dopolnilo (pisati roman)- dve dopolnili (pisati bratu pismo).Predmet je lahko:- nepredložen (učiti deklico baleta)- predložen (misliti na smrt)

GLAGOLSKA VEZLJIVOST – USMERJENOST DEJANJAZAPISKI:- vezljivost je slovarska lastnost, nima pa določenega morfema, ki bi jo prepoznal- zmožnost vezljivosti se realizira v besedilu- sprememba vezljivosti je pomemben dokaz spremembe pomena glagola- moč, potenca glagola, da oblikuje VEZLJIVOSTNO POLJE- vezljivostno polje pa je nabor, zbirka ti. AKTANTSKIH – DELOVALNIŠKIH MEST (ki jih zaseda samostalnik ali samostalniški zaimek v različnih stavčnočlenskih vlogah – osebek, predmet)- vsi glagoli so sposobni tvoriti vezljivostno polje- vsi glagoli, ki so v osebni glagolski obliki imajo v sebi zakrito vezljivost1) LEVA VEZLJIVOST – PRISOJANJE

7

Sedim. Spim. Poslušamo.- vsi glagoli so levo-vezljivi, saj so v osebni glagolski obliki stavkotvorni- glagoli telesnega gibanja so načeloma le levovezljivi- leva vezljivost je pogoj za neprehodnost NEIZRAŽENA LEVA VEZLJIVOST

Vršilec dejanja (osebek) ima le formalno-oblikovno obliko, večinoma gre za poimenovanje naravnih pojavov

Dežuje. (primerjaj z It rains. IT v vlogi osebka, pri nas je le glagol v 3. osebni glagolski obliki) Osebna glagolska oblika, kjer je konkretni vršilec dejanja (razmerje govoreči,

ogovorjeni) IZRAŽENA LEVA VEZLJIVOSTSosed spi.

2) DESNA VEZLJIVOST - VEZAVA- pogoj za prehodnost- desno vezljivi so le prehodni glagoli- je dodana vrednost (s stališča minimalnega besedila oziroma stavčne povedi), desna vezljivost je odpiranje na desno (predmet)- imenuje se vezava (med glagolom in predmetom)- za to razmerje je značilno, da je predmet lahko v kateremkoli sklonu, razen v imenovalniku; lahko je tudi več predmetov (komu-kaj)

Opazovanje spremembe pomena:Otrok že sliši. (biti sposoben zaznavati) Otrok plava. (biti sposoben plavati)Slišim korake. (zaznavati) Plavam do obale. (plavati do…)

SLOVNICA:Lastnost glagola je glagolska vezljivost ali valenca. Vezljivost je sposobnost glagola, da oblikuje vezljivostno ali valenčno polje. To polje je nabor ali zbir delovalnikov ali aktantov z določeno pomensko skladenjsko vlogo. Skladenjska vloga levega aktanta je v glavnem predvidljiva (osebek: vršilec dejanja, nosilec lastnosti ali stanja, pri trpniku je prizadeti). Neprvi ali desni delovalniki so različnega pomena: predmet dejanja itd. Nevezljivih glagolov je malo in označujejo vremenske pojave (dežuje, grmi, se oblači, rosi, sneži). Formalno tudi tu lahko govorimo o levem delovalniku (3. os. ed.), ni pa dejanskega vršilca dejanja. LEVA VEZLJIVOST:- je pogoj za stavek (sosed spi)- glagoli, ki so samo levo vezljivi, so neprehodni. Ločiti moramo dva tipa: zaznavanje okolice: Otrok že sliši (neprehoden glagol) zaznavanje konkretnega dejanja: Slišim korake. (prehoden glagol). Pri telesnem dogajanju ali stanju so glagoli ponavadi desno nevezljivi (sosed spi). Večina glagolov je v enem pomenu vezljivih, v drugem pa ne: Cel dan pišem; pišem pismoDESNA VEZLJIVOST:- pogoj za prehodnost- desni delovalniki se pojavljajo v vseh sklonih, razen v prvem. - Glagol v povedku zahteva sklon predmeta oz. neimenovalniškega delovalnika (bati se česa, srečati koga, hrepeneti po kom, iti s kom, delam s čim).

8

SPREMINJANJE VEZLJIVOSTNIH LASTNOSTI GLAGOLA S SPREMEMBO VIDApredpona + nedovršnik dovršnik (čečkati – načečkati)S spremembo vida pa se zmanjša število vezljivostnih mest: (čečkati ime na papir – načečkati ime; tudi barvati po lesu – pobarvati les; cediti vodo od krompirja - odcediti krompir …)

SINTAGMATSKI VIDIK

SLOVNICA:GLAGOLI S PROSTIM GLAGOLSKIM MORFEMOM eni se lahko pojavljajo le s prostim morfemom (smejati se, smučati ali smučati se, ubiti se, sliši se, pravi se (glagoli rekanja, slišanja), srečati se, slišati se, videti se) drugim prosti morfem spreminja pomen (glagol +morfemi, ki so homonimni, enakoizrazni z oblikami osebnih zaimkov: mahniti jo – kreniti; lomiti ga; brisati jo – zelo hitro teči glagol + iz predloga nastali morfem . Izpredložni morfem spremeni pomen glagolu in ustvarja nove enote jezika (lekseme).

POMENSKE SKUPINE IZ PREDLOGA NASTALIH GLAGOLSKIH MORFEMOV biti ob denar (zapraviti ga), sedeti v parlamentu (biti poslanec), hoditi za (v smislu dvoriti, osvajati) Pri nekaterih glagolih gre le za modifikacijo pomena glagola (dodatek novega pomena osnovnemu pomenu), ne gre za povsem novo enoto jezika (živeti v mestu, hoditi ob plotu). Izpredložni glagolski morfem lahko prehaja v predponsko obrazilo ; s tem se lahko spremenijo vezljivostne možnosti glagola. Načeloma to pomeni zmanjšanje števila delovalniških mest ali njihovo preureditev.

GLAGOLI in oblike s SEOblikovno enaki glagoli, ki imajo ob sebi SE (smejati se, govoriti se, umivati se) se razvrščajo v več skupin;

1) TVORNA ZVEZA a) pri SMEJE SE je SE ohranjen v vseh glagolskih oblikah, sam po sebi pa nič ne pomeni.

Taki glagoli so redki (jokam se – jokam; sedem – usedem se; iztiriti – iztirit se)b) glagoli tipa UBITI SE lahko izražajo neprehodno dejanje (Ubil se je v gorah zaradi

padca (ali kakor že) umrl je). Morfem SE dela prvotno prehodni glagol neprehoden, potekoven.

c) Tip GOVORI SE v nasprotju s smeje se in ubije se stoji vedno samo v 3.os.ed.; morfem SE izraža splošnega vršilca dejanja (ljudje govorijo na sploh).

d) Zlasti v pogovorni rabi je tip C pri prehodnih glagolih razvit tudi s predmetom (Išče se mlajšo žensko). Tako varianto se da zamenjati s trpnikom (Išče se mlajša ženska) ali z osebnim tvornikom (Iščejo mlajšo žensko).

e) Pri glagolih tipa UMIVA SE je SE mogoče zamenjati s SEBE ali s kakim drugim samostalniškim zaimkom ali samostalnikom.

f) Tip SREČATI SE v pomenu »srečati eden drugega«, recipročni – vzajemni glagoli.2) TRPNA ZVEZA a) Vsi obravnavani tipi glagolov s SE so tvorni. Oblika s SE pa lahko izraža tudi t trpnost.(Otava se kosi v avgustu).3) OPUŠČANJE IN ODVEČNOST a) Kadar sta za povedek dva glagola s SE, se en SE izpušča (Bal se je smejati.)

9

GLAGOLI s SINekateri glagoli imajo namesto SE morfem SI (prizadevati si, pomagati si, misliti si). Tak SI ima lahko različno vrednost:

a) eni glagoli niso nikoli brez njega (prizadevam si)b) pri nekaterih ga je moč zamenjati s samostalniško besedo (Pomagam si/sebi)c) pri nekaterih je lahko odveč (mislim si), tu SI poudarja osebek.

ZAPISKI:Sintagmatski vidik vpliva na spreminjanje slovarskega pomena GLAGOLI S PROSTIM GLAGOLSKIM MORFEMOM

1) FRAZNI2) FRAZEMSKI

- pomensko celoto glagola ne tvori glagol sam, ampak celoto tvori skupaj z dodatnim morfemom. Glagol + SE:

1) smejati se - glagol »smejati« ne obstaja brez se; med besedi pa lahko vrivamo druge (se na ves glas smeje)2) ubiti se - frazemski glagol, ima dva pomena razumevanja ~ storiti samomor (ubiti se namerno, samega sebe) ~ umreti (v nesreči, itd..)3) govoriti se (sliši se) - glagoli rekanja; možnost zakrivanja vršilca dejanja (vršilec ali ni pomemben ali noče biti razkrit)4) umivati (se) – umivati (otroka ) – isti pomen

1) FRAZEMSKI GLAGOLI- naslonske oblike osebnih zaimkov, a nimajo z njimi nobene veze; gre za homonime- frazem = stalna besedna zveza, ki ima drugačen, prenesen pomen; tvorijo pomensko celoto v prenesenem pomenuGlagol + JO/JA brisati jo čez prag polomiti ga (konkreten pomen: nekoga polomiti) (Nov pomen: nekaj storiti narobe)

2) GLAGOLI + IZPREDLOŽNI MORFEMI- morfemi, ki so homonimni s predlogom, po funkciji v vezavi z glagolom pa so popolnoma drugačni, postanejo globinski prislovi

FRAZEMSKI – LEKSIKALIZIRANI GLAGOLI – so slovarske enote

1) Biti ob (očetu). / V vrsti sem stal ob njem. resničen krajevni prislov; pomen: ZRAVEN (prislovni izraz)

2) Vse življenje je bil ob njem. ne fizično, ampak podpora; frazemski glagol; človeško +

3) Bil je ob ves denar. zgubiti, zapraviti; drugoten pomen

Predlogi so slovnično pomenske enote, izražajo podredja v jeziku. Hkrati imajo lahko funkcijo globinskega prislova. Če je glagol v vezi z abstraktnim pomenom, jih je težko izluščiti. (problem interpretacije)

10

DATI NA:Dati na mizo. položiti, dati zgoraj, frazni glagol, besedna zveza, ki je iz glagola in globinskega prislovaDati na dobro ime veliko pomeniti, skrbeti za

ŽIVETI OB:Živeti ob cesti. globinski prislovŽiveti ob kruhuin vodi slabo živeti, frazemski glagolŽiveti s/z kom. biti v neki skupnosti, intimno

DELATI NA:Delati na strehi.Interpretacija 1: glagol + morfem – frazna ali frazemskaInterpretacija 2: predlog na + samostalnik – predložna zveza; globinski prislov; v tej funkciji izražajo umestitev glagolskega dejanja v prostorLahko se pojavljajo kot: samostojni leksemi kot beseda z glagolom, kjer izražajo drugačen pomen

SKLADENJSKE – KATEGORIALNE LASTNOSTI GLAGOLA Skladenjske kategorialne lastnosti glagola so: čas naklon načinKategorialne lastnosti samostalniške besede, ki so prepoznavne v besedni zvezi, so: sklon število oseba.

GLAGOLSKI NAČIN – ČLENITEV PO AKTUALNOSTISLOVNICA:Način je pojem za razmerje med osebkom in (iz)vršilcem dejanja.1. o TVORNIKU - AKTIVU govorimo če je osebek tudi (iz)vršilec dejanja ali nosilec stanja: (Gradove so med vojno porušili (vojaki). – Knjigo so tiskali v Tiskarni Ljudske pravice)2. za TRPNIK – PASIV gre, če osebek ni vršilec dejanja, pa tudi ne nosilec stanja ali poteka, ampak je od dejanja prizadeti (Gradovi so bili med vojno porušeni (od vojakov). – Knjiga je bila tiskana v Tiskarni Ljudske pravice.3. TVORNIŠKA OBLIKA glagola je, kadar v stavku ni vršilca dejanja in si ga na podlagi sobesedila ali sotvarja tudi ni mogoče misliti (Deževalo je)Tvornik je v slovenščini veliko pogostejši od trpnika. Glagolski način z vidika členitve po aktualnostiTu gre za to, kaj postavimo v funkcijo osebka, ali vršilca ali prizadetega. Če vršilec ni pomemben (aktualen), ga umaknemo in na osebkovo mesto postavimo prizadetega, če je pomemben ta.

Pretvorbeno razmerje med tvornikom in trpnikomTrpnik se ob ohranitvi istega časa in vida da zmeraj spremeniti nazaj v tvornik, vsak tvornik pa se ne da pretvoriti v trpnik. Tvornik je v primeri s trpnikom prvoten, trpnik je le pretvorna oblika. Tvornik in trpnik sta v naslednjem pretvorbenem razmerju:

11

1) beseda ali besedna zveza, ki je bila osebek tvornega stavka, se v trpnem ali opusti ali pa postane prislovno določilo vršilca glagolskega dejanja, in sicer v rodilniku ter s predlogom od (po + samostalnik v mestniku je v takem primeru napačen) 2) glagolska oblika na -m (ali na sem + -l) se zamenja z glagolsko obliko na sem + -n/-t ali pa se prvotni glagolski obliki doda se; 3) beseda ali besedna zveza, ki je bila predmet tvornega stavka, postane v trpnem osebek. Če pretvarjamo trpne stavke v tvorne, ravnamo obratno.

Izražanje stanjaPri pretvorbah tvornika v trpnik in narobe ostajata čas in glagolski vid nespremenjena (prav tako pa seveda tudi glagolski pomen). Kadar se eden ali drugi pri podobni pretvorbi spremenita, oblike z deležnikom na -n/-t ne izražajo trpnosti, ampak stanje (Vrata so odprli - Vrata so odprta)

RABA TRPNIKAOd obeh oblik trpnika ima širšo rabo trpnik z deležnikom na –n/-t, trpnik s se pa uporabljamo navadno le takrat, če je predmet, ki ga dejanje prizadeva, neživ ali pa je sobesedilo tako, da se trpna oblika ne da razumeti kot tvorna.Trpnik torej rabimo takrat, kadar hočemo spraviti v ospredje tistega/tisto, ki ga prizadeva glagolsko dejanje, zamolčati ali potisniti ob stran pa (iz)vršilca gl.dejanja. Ta, namesto da bi bil osebek tvornega stavka, postane v najboljšem primeru prislovno določilo vršilca ali pa je sploh izpuščen. Izpustimo ga takrat, kadar ni važen ali pa ga nočemo ali ne moremo ugotoviti. To je dovolj pogosto v strokovnih, poljudnih ali znanstvenih besedilih.

GLAGOLSKI NAKLONNaklon je pojem za posebno razmerje govorečega do glagolskega dejanja, stanja, poteka itd. Taka tipična razmerja, izražena s posebnimi glagolskimi oblikami, so tri: povedno, pogojno in velelno. POVEDNI NAKLON- pove, da je dejanje realno (ali pa vprašujemo po tem, ali se uresničuje ali ne)- Ima vse tri osebeVELELNI NAKLON- podaja dejanje kot zaželeno, zahtevano, zapovedano ipd., oz. nezahtevano, nezaželeno ipd. - - pozna v ednini samo 2. osebo, v dvojini in množini pa tudi prvoPOGOJNI NAKLON- podaja umišljeno dejanje glede na možnost in pogoje njegove uresničitve- Ima vse tri osebe.Ta razmerja do glagolskega dejanja podajajo načeloma specializirane oblike: Za sedanji čas naklone izražamo s: povedni naklon s povednim sedanjikom (delam) pogojni naklon s sedanjim pogojnikom (delal bi) velelni naklon z velelnikom (delaj)Vendar vsak povedni sedanjik (in sploh oblike povednega naklona) ne izraža le povednega naklona, temveč lahko tudi druga dva. Velelnost lahko izražam tudi drugače, in sicer:- s pogojnikom (To bi mi pa morda ti povedal). - z nedoločnikom (Ne jokati!)- s preteklikom (Da mi takih stvari nisi več govoril) - s samim deležnikom na -l: (Prijel, dvignil, vrgel 'Primi, dvigni, vrzi'.)To, kar pogojnik in velelnik izražata z obliko samo, je mogoče tudi opisati s tako imenovanimi naklonskimi glagoli ali povedkovnikom in nedoločnikom. Željo posebno pogosto izražamo z osebno glagolsko obliko in členkom naj. Ta zveza ne izraža samo zaželenih, nasvetovanih in podobnih dejanj, ampak tudi: Naj sem se še tako trudil, uspel nisem, kjer naj sem se trudil pomeni

12

'čeprav sem se trudil', torej povedni naklon. V vseh teh primerih ne gre za glagolski, ampak za skladenjski naklon. Zveze naklonskega glagola, povedkovnika ali členka in drugega glagola so tistega glagolskega naklona, v katerem je osebna glagolska oblika: moram delati je povedni sedanjik, moral bi delati pa pogojni.

NEZLOŽENE OBLIKE1) Delam -š … povedni sedanjik2) delaj –te … velelnik3) delajoč (-ega) –a (-e) –e (-ega) … deležnik na –č4) delajoč … deležje na –č5) delaje, hote … deležje na –e, prislov6) delati … dolgi ali zborni nedoločnik7) delat … namenilnik8) delat … kratki ali pogovorni nedoločnik9) delal –a, -o … opisni deležnik na –l10) usahel (-hlega), -hla (-e) –o (-ega) … deležnik stanja na -l11) pozabivši … deležnik na –ši12) vstopivši (-ega) –a (-e) –o (-ega) … deležje na –ši13) delan –a -o… opisni deležnik na –n/-t14) delan (-ega) –a (-e) –o … deležnik stanja na –n/-t15) delanje –a …glagolnik

Posamezni glagoli navadno nimajo vseh 15 glagolskih oblik.

SEDANJIŠKE GLAGOLSKE VRSTEGlede na končaje sedanjiških oblik delimo slovenske glagole v 5 skupin

SEDANJIK VELELNIK DELEŽNIK DELEŽJE NA –EGlagoli na –AM del-am del-aj del-ajoč del-ajeGlagoli na –IM krož-im krož-i krož-eč krož-eGlagoli na –JEM pi-jem pi-j pi-jočGlagoli na –EM tres-em tres-i tres-oč tres-eGlagoli na -M je-m je-j je-doč je-de

ZLOŽENE GLAGOLSKE OBLIKEDelamo jih z deležniki in oblikami pomožnika. Če opisnemu deležniku na –l dodamo povedni sedanjik pomožnega glagola, dobimo preteklik, če dodamo prihodnjik bom, dobimo prihodnjik; če dodamo bi, dobimo pogojnik. Če tvornemu deležniku na –k dodamo tvorni preteklik pomožnega glagola, dobimo predpreteklik, če pa sedanji pogojnik, dobimo pretekli pogojnik. Če oblike pomožnika dodajamo deležniku na –n in –t, dobimo ali trpne oblike ali oblike za stanje. Čas in naklon se pri tem ravnata po pomožniku.TVORNE OBLIKE NAKLONOBLIKA

POVEDNI POGOJNI VELELNI

SEDANJIK delal bi delajPRETEKLIK delal sem delal bi bilPRIHODNJIK delal bomPREDPRETEKLIK delal sem bil

TRPNE OBLIKE

13

NAKLONOBLIKA

POVEDNI POGOJNI VELELNI

SEDANJIK spoštovan jetiska se

spoštovan bi biltiskal se je

bodi spoštovantiskaj se

PRETEKLIK spoštovan je biltiskal se je tiskal bi se bil

PRIHODNJIK spoštovan botiskal se bo

PREDPRETEKLIKnatiskal se je bil

NEDOLOČNIK spoštovan bititiskati se

DELEŽJEtiskajoč se

DELEŽNIKtiskajoč –a –e- se

GLAGOLSKI ČAS- vprašanje časa je tudi slovarsko vprašanje- iz nedovršnih ne izraža trajanja v času (spati)

Preteklost - sedanjost – prihodnost - 3 danosti v katerim živimoIzkustvena realna modalna

RABA POVEDNEGA SEDANJIKA Povedni naklon povedni sedanjik (delam)Pogojni naklon sedanji pogojnik (delal bi)Velelni naklon velelnik (delaj) Vendar vsak povedni sedanjik (in sploh oblike povednega naklona) ne izraža le povednega naklona, temveč lahko tudi druga dva. Povedni sedanjik je nezložena glagolska oblika (delam, delaš). Zložene glagolske oblike delamo z deležniki in oblikami pomožnika. Če opisnemu deležniku na -l dodamo: povedni sedanjik pomožnega glagola, dobimo preteklik (sem bil, sem delal)prihodnjik bom, dobimo prihodnjik (bom delal) če mu dodamo bi, dobimo pogojnik (bi bil, bi delal). Povedni tvorni sedanjik (delam) izraža glede na čas dejanja, ki se dogaja (dogodi): v trenutku govorjenja (prava sedanjost); tako se rabijo samo nedovršni glagoli, dovršni pa le v 1. os. ed. (v posebnih primerih tudi dvojine), ko se z izrekanjem opravi tudi dejanje samo: Obljubim, da bom vnaprej bolj priden/pazljiv. ne glede na trenutek govorjenja (brezčasnost): Zemlja se vrti okrog svoje osi. za trenutkom govorjenja (prihodnost): Pridem, kakor hitro bom mogel. – Jutri gremo na morje.4. pred trenutkom govorjenja (preteklost): Včeraj vam sedim pred hišo, ko jo na vrt primaha srna z mladičem.Poleg tega s tvornim sedanjikom izražamo tudi5. zaželena in možna, tj. naklonska dejanja: Gremo domov, fantje! – Kdo nam odvali kamen s poti 'bi nam mogel odvaliti'?V odvisnikih izraža sedanjik tudi6. istodobnost glede na dejanje nadrednega stavka: Janez pravi/je rekel/bo trdil, da ima dobro službo. 7. zadobnost glede na dejanje nadrednega stavka: Pravijo/so pravili/bodo pravili, da najhujše šele pride.

14

8. neaktualnost dejanja se prav tako lahko izraža s sedanjikom: Sodelujem tudi pri pripravi novega pravopisa.

RABA PRIHODNJIKAje specializirana oblika za izražanje zadobnosti glede na trenutek govorjenja. Izraža dejanje, stanje ipd. za trenutkom govorjenja: Prišla bo pomlad zelena. 2. Izraža zadobnost: Pravi (pravil je, pravil bo), da bo imel delo.3. Zelo pogosto izraža naklonska dejanja:a) ukaz: Takoj boš vstal in odprl vrata! – Tudi nog ne boš zganil. b) grožnjo: Za ušesa te bom! – Ti bom že pokazal!c) željo, dopuščanje: Prost naj bo Slovencev dom! – Pa naj b o po tvojem. č) omiljenje ugotovitve ali zapovedi: T o pa ne bo es. – Veronika bo pospravila sobo, Ivanka pa kuhinjo. d) negotovost, verjetnost, dopuščanje: Če ti praviš, da je bilo tako, b o že r e s. – »Kdo pa je ta moški z brki?« To bo tisti one, kako se že piše, Rozin ali Cvelbar. e) pogoj: Če bo dež, ostanemo doma.f) dopustnost: Naj bo še tak revež, moj otrok je. (Čeprav je)g) stanje: Ko bo zrasla bo videla, da to ni bila ljubezen.

RABA PREDPRETEKLIKAS to obliko izražamo:1. dejanje, ki je v preteklosti povzročilo kakšno stanje: Mimo stare cerkve, ki ji je bila med vojsko eksplozija odprla steno, so prišli pogrebci na pokopališče. Mati je bila prišla s poti, ves dan je bila zdoma. 2. dejanje v preteklosti pred kakim drugim dejanjem: – Kaj s i mu bil dal, da te ni mogel pozabiti? 3. davno preteklost: Ali ne veš več, kako si bil umaknil predlansko zimo kobilico kočiji s poti? Zanimivi so primeri, ko je pričakovani predpreteklik dovršnega glagola izražen s predpreteklikom nedovršnega: Ko se je Janez zvečer vrnil domov, so bili že večerjali /'so bili že odvečerjali, so bili že po večerji'.

RABA POGOJNIKA Pogojnik na splošno izraža umišljena, nedejanska in ne preizkušena dejanja, stanja, poteke, tj. poziv, željo, negotovost, nedejanskost ipd. Prav ga pojmimo v zvezi s sotvarjem in/ali sobesedilom. Pogojnik se rabi bodisi sam v kakem stavku ali pa v posebnem stavčju (prim. Že pred dobro uro bi se morala vrniti, ko bi bilo po pravem). Tu si najprej poglejmo to drugo rabo pogojnika. 1. V pogojnem podredju izraža pogojnik v odvisniku pogoj za uresničitev dejanja v glavnem stavku. Prim.: Če bi imel, bi ti dal. Pri sedanjiškem pogojniku je uresničitev dejanja glavnega (nadrednega) stavka mogoča, pri preteklem pa je uresničitev že zamujena.Pogojnik v odvisniku je mogoče zamenjati z zvezo veznik da + povedni naklon; Da imam, bi ti dal. – Da si me vprašal... Glavni stavek takih podredij je lahko izpuščen; Uresničljivostni (potencialni) pogojni odvisnik se navadno uvaja z veznikom če (da je), neuresničljivostni pa s ko. 2. V neodvisnih ali glavnih stavkih izraža pogojnik naslednje:a) pripravljenost za izvršitev dejanja: Saj vrnil bi se, a ne morem. b) možnost ali nemožnost za izvršitev dejanja: Utegnilo bi resnično biti. c) omiljenost ugotovitve in ukaza oz. domneve: – Dejal bi, da se motite. – Vas ni sram, da prosjačite! Delat bi šli!

15

č) poudarjenost trditve ali zanikanja: Kaj bi ne vedel, saj vedo vsi. d) neuresničeno nujno dejanje v preteklosti: Že zdavnaj bi bil moral to storiti, pa ni bilo časa. Kadar je pogojnik rabljen v priredju (prim.: Dal bi jo bil ... – Pa kaj bi ti pisal ... Kaj bi ga ščipal), je drugi stavek uveden s protivnim ali vzročnim veznikom.3. V odvisnikih pogojnik izraža:a) umišljena dejanja: Drugi dan je bila bleda in slaba, kakor da bi (bila) vstala iz bolniške postelje.b) umišljena zaželena in potrebna dejanja: Rad bi se spet enkrat dobro naspal. c) negotovost: Ne veš, kako bi rekel? č) pogojno resničnost: Čisto nič se mu ne pozna, da bi bil tako bedasto bogat, kakor pravijo, da je.d) primero: Kar je bilo na mizi, so pospravili, kot bi mignil. e) namero: Prišel sem, da bi se mirno dogovorili.

RABA NEDOLOČNIKAI. Nedoločnik ima veliko rab.Kot PROSTI NEDOLOČNIK se rabi:1. namesto samostalnika: Govoriti je srebro, molčati pa zlato. Taki nedoločniki imajo vlogo stavčnih členov, in sicer tudi, če imajo ob sebi še kakšna določila. So lahko:a) osebek: – Norost bi bilo vztrajati v neenakem boju. b) predmet: Obotavljaje sprejeti ugodno ponudbo. – Silil jih je odgovarjati na nerodno vprašanje.c) prilastek: Doletela me je sreča prebiti z vami zelo plodna in lepa leta. č) prislovno določilo: Ne se upirati zlu je skoraj tolikšna krivda kakor ga podpirati d) pristavek: – Saj ji ni preostalo drugega kot oditi. 2. namesto velelnika: Ne klepetati 'ne smeš klepetati'! – Vstati, ti rečem 'vstati moraš'! Zanikani nedoločniki prepovedujejo dejanje ali stanje itd. zelo splošno. Danes se jih radi izogibamo, ker hočemo biti bolj neposredni: Ne klepetajte. – Ne hodi po travi in ne trgaj rož! 3. za izražanje glagolske vsebine ne glede na čas, osebo in naklon: – Biti človek, pa tako ravnati! – Gledati, gledati morje, poslušati njegovo valovanje 'ko bi mogel, želim si gledati...'!4. namesto osebne oblike odvisnika, časovnega in namernega: To videti, drugi so vsi ostrmeli, od čudeža godcem roke so zastale 'ko so to videli' 5. nekoč namesto namenilnika dovršnih glagolov: Šla je požreti še preostalo pšenico.6. v vprašalnih povedih: Kako: Iti ali ne iti na proslavo?7. za zanikanje: Jaz pa koga …– Ti pa peti … !8. za izražanje potrebe: Če že delati, potem pošteno.9. za čustvenost: Lepo mirno sem ga vprašal, on pa pokonci i n vpiti, da se je slišalo v deveto vas.

Raba VEZANEGA NEDOLOČNIKA, tj. ob tipičnih pomenskih skupinah glagolov in izrazov. Primeri: nameravam, hočem, prisiljen sem, zmožen sem, ukažem, imam pravico, bojim se, koristno je, začel je kriliti z rokami (fazni glagoli), iti mi je domov, kaj storiti.

16

VRSTE SPREGATEV in SPREGATVENI VZORCI Spreganje je izražanje glagolskih oseb pri oblikah za čase, naklone in načine s končnicami (osebili).Spregatveni vzorci so štirje: navadni sedanjiški, posebni sedanjiški, velelniški in pogojniški; vsak izmed njih ima deloma poseben ustroj končnic in njihovih oblik.1. Navadne sedanjiške končnice

EDNINA DVOJINA MNOŽINA1. os -m -va -mo2. os. -š -ta -te3. os -0 -ta -joTe končnice imajo načeloma vsi sedanjiki, deloma izvzeti so le glagoli druge spregatve.2. Posebne sedanjiške končnice

EDNINA DVOJINA MNOŽINA1. os -m -va -mo2. os. -š -sta -ste3. os -0 -sta -doTe končnice služijo le glagolom 5. skupine, tj. glagolom na -m (brezpriponskim). S posebnimi sedanjiškimi končnicami se sprega tudi prihodnjik bóm.Velelniške končnice

EDNINA DVOJINA MNOŽINA1. os -0 -va -mo2. os. -i -ta -te3. os -0 -(ta)Pogojniške končniceZa vse osebe in števila je končnica -0; prim. (jaz) bi šel, (midva) bi šla, (one) bi šle.

Oblikloslovni vzorci – paradigmePosamezne pregibne besedne vrste se delijo po dveh vrstah oblikoslovnih vzorcev: taki, ki oblike spreminjajo - oblikospremljevalnji taki, ki oblike tvorije – oblikotvorni

1) OBLIKOSPREMLJEVALNIMOŠKA ŽENSKA SREDNJA

1.sklanjatev korak –a –u lipa –e –i jezero –a –u2.sklanjatev vojvoda –e –i perut –i –i jaz mene –i3.sklanjatev a -- -- mami -- -- vremja -- --4.sklanjatev Koseski –ega -emu dežurna –e -i Krško –ega -emu

Pridevniške besedejo poznajo za vsak spol eno sklanjatev s pretežno glasovnimi končnicami (lep-ega-emu; lep-a-e-i; lep-o-ega-emu); lahko pa tudi z ničto končnico (poceni, --, --)Nekaj posebnosti imajo le zaimki (ves, ta, oba) in števniki (dva, trije, štirje).Osebne glagolske oblike poznajo 4 spregatve: tri s pretežno glasovnimi končnicami (dela-m-te); in eno samo s končnico nič (bi -- --)Opisna deležnika se v spolu in številu pregibata kot pridevniške besede.

17

2) OBLIKOTVORNIPoznajo jih pridevniške besede in glagoli.Osnovna oblika prid. besede se pregiba:

- po spolu (lep-a-o)- številu (lep lepa lepi)- lastnostni pridevniki tudi po stopnji (lep-lepši-najlepši)

Glagolski oblikotvorni vzorci so iz dveh snopov oblik:- sedanjiški (delam-delaj-delaje-delajoč)- nedoločniški (delati-delat-delal-delan-delanje)

18