Glasilo - junij 2012

JUNIJ 2012/ŠTEVILKA 6/LETO XXX

Glasilo župnije

s Salezijanskim

Mladinskim Centrom

Ljubljana Rakovnik

KOLIKO JE URA?

Se sprašujemo zjutraj, ko je treba vstati. Vedno je prezgodaj. Tudi čez dan vedno hitimo. V današnjem tempu nam vedno znova zmanj-

kuje časa. Koliko je ura? To vprašanje bi lahko zastavili tudi za današnjo druž-

bo, ki želi živeti brez vrednot. Pred kratkim je izšla krasna knjiga z naslovom: Bil sem gej, ki jo je napisal Luca di Tolve. Od trinajstega do enaintridesetega leta je živel kot gej. Bil je nesrečen, na robu smrti. Bog mu je pomagal, veliko zaupanje v Božjo mater Marijo ga je spremljalo, da je začel hoditi po drugačni poti. Razkriva življenje, kulturo geje-vskih klubov, njihovo dostikrat razvratno življenje, ki ne prinaša sreče. Veliko prijateljev je zbolelo, mnogi so nesrečni naredili samomor… Bil je na višku slave. Razglašen za mistra gejev. Kljub vsem uspehom je doživljal globoko praznino, ki bi ga skoraj uničila. Prek terapije, pa predvsem spreobrnjenja je zaživel kot dozorel moški. Pred petimi leti

junij 2012, številka 6VARUJ NAS MATI 2

UVODNIK

se je poročil. Z ženo pomagata tistim, ki imajo težave s svojo spolno usmerjenostjo v okviru Skupnosti Lot. Zaradi spreobrnjenja mu grozi-jo s smrtjo. Imeti mora osebno stražo.

Konec aprila je bilo škofi jsko srečanje mladih koprske škofi je v Po-stojni. Šola jim je dala uradno dovoljenje. Ko se je razvedelo, da bo eno delavnico vodil Luca di Tolve, so dovoljenje umaknili. Gejevske skupi-ne so ostro nastopile. Mediji so se na veliko razpisali proti njegovemu pričevanju. Vprašamo se lahko, kdo v resnici širi nestrpnost?

Koliko je ura? je naslov knjige o življenju sv. Marije Dominike Maz-zarello. Z don Boskom je ustanovila družbo Hčera Marije Pomočnice. Bog je uporabil preprosto nepismeno kmečko dekle, da je pred 140 leti ustanovila redovno družbo za vzgojo mladine, ki je danes razširjena po vsem svetu. Marija Dominika odgovarja na vprašanje: »Koliko je ura?« »Je čas, da ljubimo Boga!«

Tudi za nas je čas, da ljubimo Boga. Tako bomo lahko lepo v miru zaključili šolsko leto. Med počitnicami ne pozabimo na molitev in ne-deljsko mašo. Oratorij bo lahko otrokom in animatorjem priložnost za druženje in koristno preživljanje prostega časa.

Bog je ljubezen; zato je čas, da ljubimo tudi mi Njega.

vaš župnik Franc


KORAKI

ODLOČIM SE SAM!

N

a zadnjem predavanju, ki sem ga poslušala, je predavateljica rekla, da ko se rodimo, smo čista ljubezen, strahu se naučimo

kasneje. Ne bom se spuščala na področja psiholoških dognanj glede strahu, želim deliti z vami delček svojega razmišljanja.

V zadnjem času veliko poslušamo o vseh vrstah kriz, posebej še moralni in gospodarski. Tista moralna nas je konkretno zadela, ko so se razvnemale debate o družini. Kdor je poslušal vse tiste argumente, je lahko kmalu ugotovil, da je cilj le doseči svoje, ne glede na smiselnost trditev. Kar naprej smo poslušali, da smo kristjani nestrpni. V zadnjem času so mediji polni novic o Cerkvi in zdaj smo še bolj čudni tisti, ki sploh še hodimo v cerkev. Novice o uporu sindikatov in propadanju podjetij in … Človeka res lahko postane strah.

V medijih so vse slabe novice predstavljene senzacionalno (veli-ki naslovi, slike na naslovnicah, večja minutaža). Posamezne osebe so predstavljene enostransko, medtem, ko se o drugih »grešnikih« piše komaj kaj na deseti strani. Ali res potrebujem časopis ali revijo, ki ne-preverjeno in nedokazano blati moje sodržavljane? Ali res moram pre-birati rumene strani raznega nakladanja o znanih osebah? Zakaj po-trebujem to, da določene ljudi medijsko razgaljajo pred mojimi očmi? Je res pri nas in po svetu vse tako zanič, kot je napisano? Je vremenska napoved edina novica, ki ni obremenjena s politiko? Zakaj plačujem za tisto, kar me ponižuje kot kristjana in žali moje sestre in brate v Kristu-su? Kje so dobre novice o dobrih ljudeh, ki pomagajo drugim in če že so, zakaj jih je tako malo? Kaj je zame resnica?!

Naš strah pred prihodnostjo, naša slaba volja in občutek ogolju-fanosti za nekaj, je zmaga hudega duha, ki se dnevno trudi, da bi pre-nehali verovati in zaupati v Boga. Njegova zmaga je tudi v tem, da se naslaja nad tem ko vidi, kako s to našo apatijo in črnogledostjo zastru-pljamo mladi rod. Že osnovnošolci so zaskrbljeni nad tem, ali bodo sploh našli službo.

Še bolj pa me žalosti, ko poslušam starejše ljudi in njihov strah


KORAKI

pred prihodnostjo. Mar niso oni tisti, ki so preživeli vojno, poboje, po-manjkanje vsega, ideološko nesvobodo, začeti iz nič, veliko delati, se veliko odpovedovati in upati na lepšo prihodnost. Danes pa, ko je svo-boda, ko imamo v državi dober standard, v trgovinah je dovolj hrane, ko imamo zgrajeno infrastrukturo, svet imamo vsak trenutek na dlani, … danes pa tak strah. Kje so besede modrosti in vere? Besede: ne bojte se, človek preživi hude stvari, a z delom, vero in ljubeznijo premaga vse. Besede: ne bojte se, strah je v človeku, ki ne zaupa Bogu, da on skrbi zanj.

Bolj ko se oddaljujem in namerno ne prebiram nič in ne gledam nič in se ne ukvarjam s tem, kdo je naš in kdo njihov, ne s tem, od kod ne-katerim denar za vse kar se zida in vozi po naših cestah, le živim svoje preprosto vsakdanje življenje, bolj sem osvobojena strahu.

»Učenik, ti ni mar, da se utapljamo?« (Mr 4, 38b) so učenci v strahu zbudili Jezusa, ki je mirno spal na krmi. Nato Jezus pomiri vihar. »In rekel jim je: »Kaj ste tako boječi? Kako, da še nimate vere?« « (Mr 4, 40)

Besede ostanejo v meni, tiste, ki jih berem in tiste, ki jih poslušam. Zastrupljajo moj um in moje zaupanje ali pa me spodbujajo naj vztra-jam v dobrem in zaupam.

Mihaela Žnidaršič


KORAKI

PRVI PETKI

v triletni pripravi na 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska 20158. Sv. Janez Bosko – ustanovitelj redovnih družb4. maja 2012

Sv. Janez Bosko je oče velike salezijanske družine, ki jo danes sestavlja 28 uradno priznanih vej; še več skupin pa čaka na podelitev tega pri-

znanja. V družino nas vežejo nas duhovne vezi, ki nadomestijo krvne in druge vezi in nas povežejo v eno samo družino okrog duhovnega očeta sv. Janeza Boska in okrog duhovne matere Marije Pomočnice.

Vrniti se moramo nazaj v leto 1824, ko si je Bog Janeza Boska po sanjah izvolil za svojega apostola. Vemo, kaj mu je bilo nakazano: zveri v jagnjeta, te v pastirje in te v salezijance ... Zaupana mu je bila ta pasto-ralna naloga: vzgojiti mlade nepridiprave, divje zveri ukrotiti v krotka jagnjeta. Nakazana pa mu je bila tudi vzgojna metoda: z dobroto in ljubeznijo! Dana tudi Marija kot Učiteljica. Da bi lahko uresničil ta velikanski načrt, mora biti ponižen in krepak.

Don Bosko je kot duhovnik čakal na namig, kdaj, kje in kako se bo to zgodilo. Zaupal se je duhovnemu voditelju sv. Jožefu Cafassu. Če ne bi verjel sanjam, nas danes ne bi bilo takšnih, kot smo …

V Sloveniji danes deluje sedem vej salezijanske družine; neposredno ustanovljene od don Boska: SDB – salezijanci (1859), ZMP – združe-nje Marije Pomočnice (1869), HMP – hčere Marije Pomočnice (1872), DBS – salezijanci sotrudniki (1876); te je neposredno ustanovil don Bosko. DBG – don Boskovi gojenci in don Boskove gojenke, DBP – don Boskove prostovoljke; te je ustanovil posredno.

Don Bosku so bila pri srcu združenja. Izhajal je iz prepričanja, ki mu jo je narekovala izkušnja: »Ni najbolj žalostno to, da so slabi (hu-dobni …) močni, pač pa to, da smo dobri neučinkoviti, ker nismo po-vezani!« Zato združenje. Lahko bi tvegali klic: »Vsi, ki imate mlade radi, združite se!« Združenje ni seštevek posameznikov; je veliko več. Tu se ne sešteva, pač pa množi. Gre za pripadnost, zavest, poklicanost.


KORAKI

Don Bosko je znal pritegniti in povezovati. Bil je kot jedro, ki pri-vlači okrog sebe druge, in jih vključi v sistem z neko nalogo, s po-slanstvom. Videl je žalosten položaj mladih in njihove potrebe. Zato je hotel v združenje pritegniti vse, ki so jim pri srcu mladi, da bi jim pomagali, da bi tudi oni postali dobri kristjani in pošteni državljani.

On je odgovoril na potrebe časov in mladih v divjem nastajanju industrializacij, ko so bili mladi oropani družine in dobre vzgoje, in se tako znašli na slepem tiru, ki je največkrat vodil v prestopništvo, v zapor, v prevzgojni zavod … Saj je velikokrat ulica bila njihov dom, prijateljstvo izčrpavajoče delo, če so ga imeli, in lakota njihov stalni spremljevalec.

Don Bosko jim je namenil značilen klic: Pridite k meni! On je na-pravil prvi korak, tako kot Jezus Dobri pastir, ki gre iskat izgubljene ovce in jim vrne človeško dostojanstvo. In so prišli: sto, dvesto, tisoč, vedno več … Na pomoč so mu priskočili najrazličnejši ljudje: škofi jski in redovni duhovniki, zavzeti laiki, mnogi. Ni jim manjkalo navduše-nja in dobre volje, vendar je bilo delo s takimi mladimi težavno, gara-ško, zato se niso hoteli vezati, tako so vedno znova eni odhajali, drugi spet prihajal. To ne omogoča načrtnega dela!

Na pomoč mu je priskočila njegova Učiteljica – Marija. V sanjah mu je nakazala, kaj naj stori: svojim sodelavcem naj čelo poveže s trakom, na katerem je pisalo: POKORŠČINA! Razumel je, treba bo misliti na ustanovitev družbe.

Tako je 26. januarja 1854 v svojo sobo povabil štiri fante (med njimi sta bila Mihael Rua in Janez Cagliero) in jim predlagal, da bi ostali traj-no pri njem. Z veseljem so to sprejeli. Zato jim je don Bosko svetoval, naj naredijo obljubo ljubezni do mladih. Od tega večera so se ti mladi imenovali salezijanci, po svetniku ljubeznivosti in dobrote, sv. Franči-šku Saleškem. Tem so se pridružili novi in novi fantje. Tako je bila 18. decembra 1859 uradno ustanovljena salezijanska družba, skupina je štela 18 salezijancev.

To je enkratna posebnost v zgodovini nastajanja redovnih družb, namreč, da so jo ustanovili fantje z don Boskom ali bolje don Bosko s


KORAKI

svojimi fanti. Zato je salezijanska družba družba po meri mladih. To je nekaj, kar je resnično njihovo. Ustreza njihovemu življenju in njihovim potrebam.

To je don Bosko uspel v hudih časih za Cerkev, ko so bile v Piemon-tu ukinjene redovne družbe in zaprta semenišča. Mladim salezijancem so govorili, da jih bo don Bosko napravil za menihe. Pa je odgovoril Janez Cagliero: »Menih ali karkoli, samo da sem z don Boskom!« Biti z don Boskom je velika milost, dar nebes. Kot je prepričan tudi sv. Janez Bosko: »Vsakega fanta je v zavod pripeljala Marija Pomočnica!«

Biti z don Boskom znamenje in nosilec Božje ljubezni do mladih, to je:

– podarjena milost posameznikom in skupinam, – pomeni biti zvest Cerkvi in papežu, – biti živi član krajevne Cerkve, – apostol duhovnih poklicev, – biti v prvih misijonskih vrstah, – biti nosilec ljubezni do mladih, – da je življenje čudovita avantura, – stopati pod varstvom Marije Pomočnice, – biti član velike salezijanske družine, – biti doma na vseh celinah sveta, – posvetiti vsakdanje življenje, – nosilec ljubezni Dobrega pastirja, – biti dedič velikih obljub za prihodnost …Od don Boska je izšlo 6000 duhovnih poklicev. Mar danes Bog ne

kliče?! Mar ni klical in še kliče koga izmed vas? Če ne ravno v redovne vrste, pa vsaj med salezijance sotrudnike in v ZMP! Mesta je dovolj za vse, ki imate mlade radi.

Velik don Boskov sin in naš rojak misijonar msgr. Jožef Keréc, je 28. novembra iz Hongkonga Slovencem namenil klic:

»Kdo nam bo sledil? Ali naj Slovenci ne bomo več deležni pri delu za spreobrnjenje Kitajske? Ali naj ostane neutrudni serafi n Božje lju-bezni do bližnjega sam?


KORAKI

In smo vendar klicali na pomoč nove delavce! Leta tečejo, nasle-dnikov pa ni, ki bi nadaljevali težko začeto delo. Navezali ste si srca na zemeljsko domovino. Ustrašili so vas križi in težave apostolskih de-lavcev. Le od daleč se vam dopade slišati o njih delu, morda tudi malo občudujete, a posnemati se ne upate.

Malo nas je, naslednikov pa ni, kako ne bi zdihovali. To je menda edino, zakaj nezadovoljni zapuščamo ta svet.«

Don Bosko je svetnik, ki ga imamo radi. Je naš svetnik, oče in uči-telj, brat in prijatelj. Mnogi mladi gledajo na nas in čakajo, da v don Boskovem imenu postanemo zanje znamenje Božje ljubezni in dobro-te!

»S tabo, don Bosko, pojemo zdaj,pesem veselja in pesem sanj, mir in ljubezen vladata naj,sreča naj sije kot tvoj smehljaj!«

9. Sv. Janez Bosko v Sloveniji1. junija 2012

Deveto premišljevanje prvega leta v triletni pripravi na 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska se vprašamo, kako in kdaj je don Bosko prišel v naše kraje: osebno v času svojega življenja in po svojih duhovnih si-novih in hčerah, salezijanski družini.

Dobrih dvajset let pred don Boskovo smrtjo (1868–1888) smo imeli Slovenci z don Boskom žive stike po Luku Jeranu (Javorje nad Škofj o Loko, 1818–1896): dvakrat je don Boska obiskal v Torinu (1870, 1881); ohranjena so pisma, ki sta si jih izmenjala; Zgodnja Danica je redno poročala o don Bosku; verniki so prispevali za misijone, zavode, cer-kve; sv. Janez Bosko je Jerana vabil v Rim na posvetitev bazilike Srca Jezusovega 1887. Med drugim don Bosko piše Jeranu: »Slovesnosti po-svečenja se bodo pričele 12. tega meseca in bodo trajale do 20. V teh lepih dnevih ne bomo opustili posebno prositi Jezusovo Srce, da naj Vam s svojim nebeškim blagoslovom obilno povrne Vašo dobrohotno


KORAKI

pomoč. Naša radost pa bo še toliko večja, če boste mogli s svojo nav-zočnostjo počastiti to slovesnost. Janez Bosko, Rim, 5. maja 1887.«

Don Boskov osebni obisk slovenskih dežel se je zgodil 14. julija 1883: potoval je v Frohsdorf pri Wiener Neustadtu (13.–18. julija); spremljal ga je Mihael Rua; po blagoslovu Marije Pomočnice je ozdravel grof de Chambord (ki bi zasedel prestol Francije); v knjigi je potovanje opisal Joseph du Bourg (str. 112–169); (Vlak je stal na vseh postajah Koroške, str. 130–131; 15. julija je bila nedelja.); o tem poročajo tudi Življenjepi-sni spomini MB XVI 330–354 (Don Bosko je na vsaki postaji izstopil in se sprehajal pod nadstreškom postaje, str. 337).

Slovenci smo srečali don Boska najprej v njegovih svetih gojencih, po življenjepisih, ki jih je spisal sv. Janez Bosko: 1868 je izšel življenje-pis Mihca Magoneja in 1870 življenjepis sv. Dominika Savia.

Prizadevanje, da bi prišli salezijanci na Slovensko, je po Jeranu vodil Janez Smrekar (Laze, 1853–1920) zlasti z organizacijo dobrotnikov in sotrudnikov. Jeran je Smrekarju dejal: »Zate imam to oporoko. Skrbi in žrtvuj se za mladino! Delaj za to, da pridejo salezijanci na Kranjsko. Veliko boš moral trpeti, imel boš raznovrstne nasprotnike, a ne obupaj in ne odnehaj, tudi če bi bilo tako hudo, kakor da bi drva cepili na tebi. Videl boš, da bo pomagal Bog in blagoslovil tvoje delo.« Januarja 1893 je med sotrudniki zaživel odbor za reševanje mladine, ki se je preime-noval v Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča. Smrekar se je leta 1895 udeležil prvega mednarodnega kongresa sotrudnikov v Bo-logni; delegate je nagovoril slovensko: »To pa je moja želja in želja vseh naših sotrudnikov: da bi čim prej prišli med nas don Boskovi sinovi, kar bo velikega pomena za Slovence in za vso Avstrijo.«

Začelo se je iskanje kraja, kamor naj bi prišli salezijanci: leta 1894 so kupili grad Bukovica pri Stični (vendar salezijanci niso prevzeli); leta 1898 je bil v igri ljubljanski grad; leta 1900 so kupili grad Rakovnik, kamor so prišli prvi štirje salezijanci 23. novembra 1901. To je bilo de-jansko delo salezijancev sotrudnikov, ki jih je bilo takrat organiziranih že 1600. (Natisnjena Spomenica nam pove, kdo vse so bili salezijanci sotrudniki: ogled v romarski sobi!)


KORAKI

Ptički, ki so bili brez gnezda, so počasi začeli dobivati gnezda na raznih krajih in koncih v Sloveniji: leta 1907 Radna; leta 1912 Veržej; leta 1919 Kodeljevo; leta 1924 Murska Sobota; leta 1938 Celje … Fran Milčinski je v knjigi Ptički brez gnezda (1917), ki jo »označujejo eni kot mladinsko, drugi kot vzgojno povest. Je oboje. Vendar kot vzgojno delo ni namenjeno samo mlademu bralcu, marveč v enaki in še večji meri tudi staršem in vzgojiteljem.« Snov mu je dala sodna praksa pred-vsem kot mladinskega in varstvenega sodnika v Ljubljani. »Še bolj kot nekdaj nastavlja danes življenje mlademu človeku pasti in zanke, ki se jim večkrat ne zna ali ne more izogniti.« Kakor pred sto leti »se tega tudi danes večkrat premalo zavedamo. Zato je tudi med današnjo mla-dino še vedno precej Jerajevih Milanov, Pirčevih Tončkov in Kocmur-jevih Stankov in marsikomu izmed njih mora nadomeščati topel dom in družinsko vzgojo vzgojni zavod.« (Še danes izhaja revija z naslovom Ptički brez gnezda.)

Prvi salezijanci so začeli s poslanstvom v tujem svetu, v revščini in pomanjkanju, nepoznani in brez sredstev, toda čudovito so se razširjali in razraščali tudi v času komunizma … Bilo nas je, da ni bilo prostora v novih in novih zavodih. Leta 1940 je samo na Rakovniku bivalo in delovalo 90 salezijancev, dejansko vsi po vrsti mladi.

Kaj je bil razlog, da so se salezijanci tako hitro prijeli in tako močno razširili? Pogled na glavni oltar v tem svetišču nam to pove:

Marija Pomočnica, ki so jo imenovali kar don Boskova Marija. Slo-venci, zgrnjeni okrog Marije Pomagaj na Brezjah, so salezijance, ki so prinesli češčenje Marije Pomočnice, prepoznali kot svoje.

Od 28 vej salezijanske družine na svetovni ravni na Slovenskem živi in deluje sedem vej in sicer: don Boskovi salezijanci (SDB); sestre hčere Marije Pomočnice (HMP); salezijanci sotrudniki (DBS); don Boskovi (bivši) gojenci (DBG); don Boskove (bivše) gojenke (DBG); don Bo-skove prostovoljke (DBP); združenje Marije Pomočnice (ZMP).

Salezijanci danes pastoralno oskrbujemo 33 župnij (Slovenija, Črna Gora, Srbija, Tržaška, Koroška, Kanada), delujemo v šestih večjih za-vodih in v misijonih. Salezijanci naše inšpektorije po številu: leta 1981


KORAKI / UTRIP

nas je bilo 186; leta 1991 še 163; leta 2012 samo še 113.Danes so nam vrnjene mrtve stavbe, zavodi, v katerih je prostora

na pretek, manjkajo pa sobratje salezijanci; sušimo se in venemo kot bi bili slabokrvni …

Kaj torej? Kakor je rekel Jezus Nikodemu v nočnem pogovoru: »Po-trebno je, da se znova rodimo v Duhu« (prim. Jn 3,3–7). Gre za notra-njo prenovo v Svetem Duhu, v zvestobi Kristusu in njegovemu evange-liju, v zvestobi svetemu ustanovitelju Janezu Bosku.

Povabljeni so vsi verniki, ki so jim pri srcu mladi – tako kot pred prihodom salezijancev v Slovenijo –, da tudi sami prenovimo svoje kr-ščansko življenje, ki bo iz sebe, iz svoje pristnosti in svetosti, porajalo tudi danes nove duhovne poklice.

Tone Ciglar

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET

Srečanje smo začeli z zgodbo iz življenja Don Boska in molitvijo litanij Marije Pomočnice. Na zapisnik prejšnje seje ni bilo pripomb.

Ravnatelj Janez Potočnik bo sprejel službo inšpektorja salezijancev na praznik Marije Pomočnice. Izrazil je vsem zahvalo za lepo sodelova-nje. Posebej je vesel, da vse več faranov sprejema Rakovnik za svoj dom – domačo župnijo. Želi, da bi se v župniji vse bolj oblikovale skupine, ki bi se čutile vključene v don Boskovo delo z mladimi. Vse nas je povabil na slavje, ko bo prevzel službo višjega predstojnika salezijancev.

Škof msgr. dr. Peter Štumpf bo letos birmovalec pri nas na Rakov-niku. Imel je lepo srečanje z birmanci, botri in starši. Prišel je na naše uvodno srečanje. Ob veselju, da se lahko sreča s svojo nekdanjo župni-jo, nam je podal nekaj misli. Cerkev na zahodu in tudi v Sloveniji do-življa posebno obdobje, porodne bolečine… Živimo v upanju, da se bo rodilo nekaj novega, svetlega… Papež zato govori o novi evangelizaciji: novem ognju vere. Ni dovolj pripadnost Cerkvi, kar je v Sloveniji še zadovoljivo. Pomembna je osebna vera. Ta pa pride iz globoke izkušnje


UTRIP

bližine živega Boga Emanuel/prerok Izaija/: Bog z nami… Evharistija nam to izkušnjo posreduje. To je redna nedeljska maša in pa adoracija Zrenje živega Boga. Pomembno je imeti radi ljudi v tem, kar so.

Na seji gospodarskega sveta smo pregledali petletno obdobje. Glavni vir dohodkov so nedeljske nabirke in prispevek staršev za katehezo. Pri odhodkih: ogrevanje, elektrika, voda, čiščenje, kopiranje mesečnega gla-sila, verouk, mešani pevski zbor… Večja dela: ureditev električnega zvo-njenja, stopnišče pred cerkvijo, streha nad vratarnico, zakristijske omare, cerkvena vrata, ministrantske obleke, čiščenje orgel, stopnice na kor/del stroškov/, vhodi v kripto – ureditev temeljev cerkve, mašni plašči, obno-vitev mašnih posod, beljenje v župnišču, video-projekcija…

Na leto je bilo možno investirati okrog trideset tisoč za nujna dela. Zadnje leto so se nabirke ob nedeljah zmanjšale. Tako ostaja še samo nekaj tisoč € za nujna dela. V okviru župnije deluje tudi Salezijanski mladinski center, ki bi potreboval fi nančno pomoč župnije, pa mu je ne moremo nuditi.

Pomembni prihodnji dogodki:birma (birmovalec bo msgr. dr. Peter Štumpf), novoimenovani inšpektor Janez Potočnik bo prevzel vodenje inšpektorije, zadnji vikend v maju romarski shod, Čarno jezero, pro-cesija ob prazniku Svetega Rešnjega telesa in krvi

- 10. junij – župnijski dan. Kot običajno bo srečanje za vse skupine, ki delujejo v okviru župnije. Letošnji zakonski jubilanti se bodo zahva-lili Gospodu in varstvu Marije Pomočnice. Veroukarji bodo zaključili z veroukom; posebej se bo zahvalil 9. razred, ki zaključuje osnovnošol-ski verouk. Nato bo pogostitev za vse. Program bo povezoval Simon. Povabljene glasbene skupine. Vodenje srečelova je zopet prevzel tajnik ŽPS-ja Igor. Tudi sladoled za otroke ne bo manjkal, ter nagrade za Ne-deljski album. Vsi povabljeni k zbiranjem dobitkov.

Povabljeni k večerni maši in druženju za župnijski pastoralni svet, gospodarski svet, župnijsko Karitas ter katehetski svet v ponedeljek, 18. junija 2012.

Franc Brečko


UTRIP

BIRMOVANJE V LETU 2012

V ponedeljek, 14. maja 2012. ob 18. uri, sem se z dovoljenjem lju-bljanskega nadškofa msgr. dr. Antona Stresa opravil skušnjo bir-

mancev v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku. Srečal sem se tudi z njihovimi starši in botri. Na samem začetku so birmovalca pozdravili gospod župnik Franc Brečko SDB, kaplan Jure Babnik SDB in pred-stavnika birmancev.

Birmanci so se predstavili po birmanskih skupinah, v katerih so po-glabljali svojo vero. Opazil sem, da dobro dojemajo temeljne resnice vere in tudi razmišljajo o načinih poglabljanja ter življenja po krščan-skih vrednotah. Staršem sem spregovoril o vzrokih za neverno med mladimi: Odtujenost samemu sebi, ki pomeni pomanjkanje ljubezni. Starše sem pozval naj premislijo, če morda ne delajo v ljubezni razlike do svojih otrok, kajti s tem jim pačijo podobo o sebi. Pravična ljubezen otrokom prebuja spoštovanje do staršev in seveda ljubezen do Boga. Botre sem spomnil na njihove dolžnost, ki ji sprejemajo s to službo in jih povabil k duhovnem, pa tudi prijateljskem spremljanju teh mladih. Med sveto mašo sem spovedoval. K spovedi so prišli nekateri starši, botri in birmanci. .

Birmovanje je bilo v nedeljo, 20. maja 2012, v slovesno okrašeni žu-pnijski cerkvi. Zakrament svete birme je prejelo 41 pripravnikov.

Pri mašnem nagovoru sem birmancem spregovoril o posvečenju, ki so ga birmanci prejeli pri sveti birmi, in jih napravlja za nove, boljše ljudi, povsem podobne vstalemu Jezusu. Botre in starše sem opozo-ril, da so asistenti Svetega Duha. Bog jih ponovno nagovarja, da tem otrokom nudijo oporo v starševski ljubezni, v verski vzgoji, v molitvi, v prejemanju zakramentov, predvsem pa da jih spremljajo k sveti maši. Njihovo posvečenje pomeni posvečenje njihovih otrok. Oni so odgo-vorni za lastno zveličanje in zveličanje teh otrok.

Slovesnost podelitve zakramenta svete birme je potekala ob soma-ševanju župnika in kaplana, inšpektorja mag. Janeza Potočnika SDB in prof. Toneta Ciglarja SDB. Sodelovanje birmancev, staršev in botrov je


UTRIP

bilo lepo. Prepeval je župnijski in mladinski pevski zbor. Spoštovani gospod župnik Franc Brečko SDB, Vam, gospodu ka-

planu Juretu Babniku SDB, mežnarju Sebotu Bekesu, SDB, ključarjem, članom ŽPS-ja, pevskima zboroma, ministrantom in vsem drugim stalnim ter občasnim sodelavcem, se iskreno in prisrčno zahvaljujem za pastoralno delo in skrb za lepoto cerkve in bogoslužja ter za po-glabljanje vere med ljudmi. To obdobje gotovo ni lahko, saj se tudi vi soočate z izzivi brezbrižnosti, celo nestrpnosti in sovražnosti do Cer-kve. Vseeno pa ohranjate žar oznanjevalca, kar pomeni Vašo vero in zvestobo Cerkvi. V vztrajnosti je naše plačilo, ki nam ga obljublja Go-spod. Skupaj z gospodom nadškofom Antonom nosite težka breme-na za ljubljansko nadškofi jo. Zahvaljujem se Vam za naklonjenost in spoštovanje, za bratsko podporo v molitvi in gostoljubje pri Vaši mizi.

Vas, gospod župnik, in vse sodelavce naj spremlja obilje Božjega blagoslova na priprošnjo Marije Pomočnice kristjanov.

Hvala za velikodušni dar!Z Vami, Mati Marija!

+Peter Štumpfsoboški škof

SREČANJE ZAKONCEV NA KUREŠČKU

Že skoraj deset let zaporedoma se zakonski pari, združeni v Zakon-skih skupinah -zdaj je že 6 skupin - srečujemo skupaj pri Mariji

Kraljici miru na Kureščku. Srečanja so postala že tradicija. Vsak tretji ponedeljek v maju, mesecu šmarnic avtomobili zakoncev hitijo proti Igu in potem navzgor; ob pol 8h se namreč zberemo v svetišču.

V začetku najprej strmimo v kip Matere božje, ki ima zaskrbljen obraz. Morda zato, ker sprejema naše skrbi, naš nemir...naše včasih težke odločitve v zakonskem ali družinskem življenju. Kakor bi hotela reči: glejte, jaz vam dajem mir v vaša srca, mir mojega Sina, ves nemir


UTRIP

pa sprejemam ljubeče, ker sem vaša Mati in Mati Cerkve...Tudi letos smo se zbrali, da bi v pétih litanijah izrekli zahvalo in

za vse kar smo od lanskega majnika prejeli, zmogli in za vse, za kar si smejo naša srca deliti med seboj žalost ali veselje. Po božji besedi smo izrekli spontane prošnje. Neverjetno koliko prisrčnosti in spontanosti, pa odprtosti, ki seže do srca ....že človeškega, kaj šele božjega in Mariji-nega! Za pravkar poročen par, za notranje rane, za vse kar nas teži, ...za otroke in vnuke. Gospod župnik Frenk zna kot duhovnik in prijatelj sprejemati vse kar je lastnega zakoncem in družinam. Oltar je krasila zastavica najstarejše skupine SZR- skupina zakoncev Rakovnik.

Po molitvenem bogoslužju smo se zbrali v gostišču za veliko okro-glo mizo z namenom, da si izmenjamo naša videnja in prehojeno pot v preteklem letu. Tako si naša zakonska pota delimo med seboj. Najprej pa nam je Mihaela kot motor srečanj poročala o dejavnosti Škofi jskega odbora za družino in napovedala srečanja družin, ki bo 1. septembra. Vsaka skupina je po predstavnikih na kratko poročala o temah, ki so bile v preteklem letu aktualne, o posebnih dogodkih, o duhovnih va-jah...Zanimivo, letos nas je na duhovnih vajah posebno pritegnil fi lm z naslovom Fireproof, v katerem se lahko spozna prav vsak zakonski par, mlad ali starejši. Vsebina fi lma ni preprost recept, ampak nas je navdala z razmišljanjem o lastni poti in nam odpirala oči, kakšni so jeziki ljubezni.

Starejša zakonska skupine se je pohvalila, da je medse sprejela štu-dentko teologije, ki je prišla »opazovat« njihova zakonska srečanja. Na teološki fakulteti bo izdelala seminarsko nalogo...refl eksija, hm, ali ne-kaj podobnega. Študentko, prijetno nasmejano dekle iz Primorskega, Patricijo po imenu, so pripeljali sem na Kurešček!

Skupina Iskrice se je pohvalila s športnimi srečanji družin, in pova-bila tudi starejše, da jih obiščejo pri druženju.

Tematike naših zakonskih skupin so res bogate. Značilne so za po-samezna obdobja zakoncev in starost otrok ali pa vnukov. Birma, kot zakrament, je bila ena izmed tem srednje zakonske skupine, starejše za-nima 5 jezikov odpuščanja. Vsako leto prihajamo do spoznanja, kako


prav je, da se povezujemo med seboj. Tako spoznavamo, kaj cerkev je, predvsem pa, da so Binkošti vedno tu.

Duša vseh zakoncev je gospod župnik Frenk. Kot duhovnik je sre-čen med zakonci in družinami...in to tudi pokaže! Rad se nasmeji in daje pogum. Čeprav ima mnogo obveznosti, vedno najde vsaj minutko in se srečanja posamezne skupine udeleži in podeli božji blagoslov. Pr-vič letos pa se je zgodilo, da se nam je priključil kaplan župnije...v osebi gospoda Jureta! Čestitke!

Še dolgo smo se pogovarjali med seboj. Mnoge bogate misli so se vile med dobrotami na mizi. Nismo le sami sebi namen...smo kot v prvi Cerkvi tisti, ki oznanjamo Vstalega, v veselju in upanju, sebi in otrokom, župnijam in okolju.

Hvala ti Marija, da nas ljubiš in združuješ in nas nikoli ne zapuščaš!

Jože Trpin

UTRIP


SMCJAM

V soboto 24.4. je v prostorih mladinskega centra v Celju poteka-lo srečanje salezijanskih glasbenih skupin imenovano SMCJam.

Zbralo se je šest bendov iz Ljubljane, Maribora, Celja in Sevnice; med njimi pa letos tudi dve naši glasbeni skupini: BEND GŠ, ki ga sestavlja-jo učenci Glasbene šole Rakovnik in BEND SMC sestavljen iz naših animatorjev.

Po dvorani v Smc-ju je donela glasba mladih src, različne duhovno ritmične mladinske pesmi, kitare in bobni. Skupine so pripravile za-nimiv in pester program in v dobri uri dodobra razgreli naše boke in glasilke.

Naše barve so zastopali:

BEND GŠna bass kitari Maj Žan Peršinna ritem kitari Gašper Kunaver in naelektrični kitari Vid Terzer

BEND SMCna ritem kitari Martin ŽukovecBass kitara Rok KosiKlaviature Urban BarbičViolina in vokal Kaja ŠoštaričFlavta in vokal Katja Kozin

Ob uspešno opravljenem javnem nastopu našima bendoma iskreno čestitamo in verjamemo, da bo takih nastopov še veliko več.

Domen

UTRIP


KARITAS

SPLAČA SE BITI KRISTJAN

''Vse človeštvo je kakor travain vsa njegova slava kakor cvetlica v travi;

trava se posuši in cvetlica uvene,beseda Gospodova pa ostane vekomaj.''

V teh dneh poslušamo razlago Apostolskih del in delovanje Svetega Duha med prvimi kristjani. Že Peter in apostoli so bili na mnoge

načine 'potisnjeni' v oznanjevanje evangelija vsem ljudem, ne le Judom, čeprav so imeli pomisleke pred tem. Bog se jim je razodeval na različne načine: v sanjah, v srečanju z drugimi ljudmi, rešitvijo iz ječe ipd..

Jezusovi učenci so bili preprosti ljudje: ribiči, delavci, človeško šibki, toda On jih je izbral, da oznanjajo veselo oznanilo. Zagotovil jim je: ''Jaz sem z vami vse dni do konca sveta!''

Vsak od nas lahko v svojem življenju najde v odločitvah in na križ-potjih svojega življenja božji poseg in delovanje Svetega Duha. Le malo pomislimo. Verjetno je pomembna odločitev prava izbira poklica, iz-bira zaposlitve, izbira prijateljev, izbira zakonca, pravilne odločitve…

Včasih je težko živeti sedanjik. Sprejeti to, kar prinaša sedanji čas. V tem tempu življenja je važno si vzeti čas, prisluhniti in slišati bližnjega.

Tudi mi smo šibki, nebogljeni, toda On je z nami! Bodimo oznanje-valci, vendar ne s pridiganjem, ampak s svojim življenjem.

Zvečer, preden gremo k počitku, se vprašajmo: ''Bog, ali si danes za-dovoljen z menoj?'' In prosimo: ''Bog, bodi usmiljen z menoj. Trudil/a se bom po svojih močeh.''

Skušajmo biti s svojo dobroto in obzirnostjo za druge blagoslov; za tiste, ki trpijo, ki so sami, za tiste, ki v svoji brezupni zapuščenosti išče-jo sočloveka, njegovo roko, njegovo srce.

Vsak dan si pridobimo nalepko ljubezni, za vsak dan darovanja lju-dem in Bogu. Nalepke ljubezni zbirajmo za obljubljeno Večnost. Se splača.

Za ŽK Rakovnik: Judita Petelin


KARITAS

ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, LjubljanaDežurstvo v juniju 14.06.2012 in v juliju 19.07.2012 od 17h do 19h.TRR: 02058-0253398959 NLB. Hvala za vsak dar.


KOLEDAR

JUNIJ

03.06.,ned: SVETA TROJICA. Sklep salezijanske športne lige.05.06.,tor: Zaključni koncert Osnovne šole Oskar Kovačič ob 19.30

uri v cerkvi na Rakovniku.07.06.,čet: Sv. Rešnje telo in kri, slovesni praznik. Maše po nedelj-

skem sporedu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri. Po večerni maši bo telovska procesija.

08.06.,pet: Priprava na krst za starše in botre ob 17.00 uri. Koncert s skupino Oktetek, ter skupine Whiff enpoofs z univerze Yale iz Združenih držav Amerike med večerno mašo ob 18.30 uri in po njej.

10.06.,ned: 10. nedelja med letom. Praznovali bomo ŽUPNIJSKI DAN z letošnjimi jubilanti pri maši ob pol enajstih. Va-bljene vse skupine, ki delujejo v okviru naše župnije. Po maši pogostitev za vse v prostorih Salezijanskega mla-dinskega centra.

12.06.,tor: Srečanje za starejše v prostorih župnišča ob 9.00 uri.15.06.,pet: Srce Jezusovo, slovesni praznik.16.06.,sob: Srce Marijino. 44. romanje invalidov, bolnikov in starej-

ših na Brezje: ob 9.00 uri17.06.,ned: 11. nedelja med letom. Krsti bodo med mašo ob 10.30

uri.18.06.,pon: Sv. maša in druženje za ŽPS, gospodarski svet, župnijsko

Karitas, katehetski odbor ob 18.30 uri.20.06.,sre: Zaključni koncert B-program Glasbene šole Rakovnik.21.06.,čet: Zaključna prireditev Glasbene šole Rakovnik.22.06.,pet: Zakonska skupina Zvonci: Adergas.23.06.,sob: Sv. maša na Krimu ob 11.00 uri; odhod iz Tomišlja ob

8.00 uri.

KOLEDAR


24.06.,ned: 12. nedelja med letom. Sv. Janez Krstnik, kres. Pobo-žnost zadnje nedelje v mesecu ob 15.00 uri.

25.06.,pon: Dan državnosti.27.06.,sre: Duhovne vaje za veroukarje 7. do 9. razred v Želimljah.29.06.,pet: Sv. Peter in Pavel, slovesni praznik. Maše po nedeljskem

sporedu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri. Duhovniška po-svečenja v stolnici. Srebrna maša inšpektorja Janeza Po-točnika med večerno mašo.

JULIJ

01.07.,ned: 13. nedelja med letom. Nedelja Slovencev po svetu. Nova maša Gašperja Otrina v Domžalah ob 10.00 uri.

02.07.,pon: Oratorij – 1. teden.05.07.,čet: Sv. Ciril in Metod, sozavetnika Evrope.06.07.,pet: Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiskali

bomo bolne in ostarele na domu.07.07.,sob: Prva sobota: posvetili se bomo Srcu Marijinemu.08.07.,ned: 14. nedelja med letom.09.07.,pon: Oratorij – 2. teden.13.07.,pet: Priprava na krst ob 17.00 uri.15.07.,ned: 15. nedelja med letom. Krsti po maši ob 11.30 uri.

Uskovniški teden za animatorje do sobote 16.07.,pon: Oratorij – 3. teden.22.07.,ned: 16. nedelja med letom. Krištofova nedelja.23.07.,pon: Oratorij – 4. teden.29.07.,ned: 17. nedelja med letom. Pobožnost zadnje nedelje v me-

secu ob 15.00 uri. Uskovniški teden za animatorje do so-bote 4. avgusta.

KOLEDAR


AVGUST

03.08.,pet: Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiskali bomo bolne in ostarele na domu.

04.08.,sob: Prva sobota: posvetili se bomo Srcu Marijinemu.05.08.,ned: 18. nedelja med letom. Marija Snežna.06.08.,pon: Jezusova spremenitev na gori.12.08.,ned: 19. nedelja med letom.15.08.,sre: Vnebovzetje Device Marije, zapovedani praznik. Maše

po nedeljskem sporedu. Romarski shod ob 15.00 uri.17.08.,pet: Priprava na krst za starše in botre ob 17.00 uri.19.08.,ned: 20. nedelja med letom. Krsti bodo med mašo ob pol enajstih.

Saviokamp v Dominikovem domu na Pohorju za ministrante.24.08.,pet: Spominski dan Marije Pomočnice. Prejeli bomo blago-

slov na njeno priprošnjo.26.08.,ned: 21. nedelja med letom. Pobožnost zadnje nedelje v me-

secu ob 15.00 uri. Na Kureščku romarski shod ob prazni-ku Marije Kraljice.

SEPTEMBER

01.09.,sob: Brezjanska Marija. Jesensko srečanje animatorjev Orato-rija.

02.09.,ned: 22. nedelja med letom. Angelska nedelja03.09.,pon: Katehetski odbor07.09.,pet: Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiskali

bomo bolne in ostarele na domu.08.09.,sob: Marijino rojstvo, slovesni praznik posvečenja naše cer-

kve Marije Pomočnice. Maše po nedeljskem sporedu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri. Molitveni dan za duhovne poklice na Brezjah.

09.09.,ned: 23. nedelja med letom. Jesenski romarski shod ob 15.00 uri.

KOLEDAR


Glasilo izdaja Župnija RakovnikUredil: Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Prelom Vito Lojk

V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVA ČLANA

Maša Oražem; Gašper Nose

ČESTITAMO, DA SO BILI PRED BOGOM

V LJUBEZNI POTRJENI

Uroš Zajec – Issa Osojnik; Miha Močnik – Larisa Lešnjak

V VEČNOST SO SE PRESELILI

Vida Zaletelj/r. 1931/; Olga Škedelj/r. 1953/; Vid Mrhar/r. 1943/;

Irena Elikan/r. 1924/; Ivana Juha/r. 1923/

KOLEDAR

Župnijski urad Ljubljana Rakovnik

Rakovniška 6, 1108 Ljubljana

tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28

www.donbosko.si/rakovnik

[email protected]

[email protected]

Je čas, da ljubimo Boga!

sv. Marija Dominika Mazzarello

ŽUPNIJSKI DAN bo v nedeljo, 10. junija pri maši ob

10.30 uri. Vabimo vse, ki letos obhaja-te: 5., 10., 15., 20., 25., 30., 35., 40., 45.,

50., 55., 60., obletnico poroke, da se vpišite v romarski sobi. Priporočamo

se tudi za dobitke za srečelov.

TELOVSKA PROCESIJA ob prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi bo četrtek, 7. junija po večerni slo-

vesni sveti maši. Vabljeni otroci, prvoobhajanci, da

boste pred oltarji trosili cvetje.

ORATORIJbo potekal štiri tedne.

Začel se bo v ponedeljek, 2. julija;zaključil se bo z

izletom v soboto, 28. julija. Oratorijska zgodba bo go-

vorila o sv. Mariji Dominiki Mazzarello. Naslov oratori-ja: GREM JAZ! Cena za en

teden oratorija je 13€.

Documents

Glasilo - junij 2012