H i DOLENJSKI LIST G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

V nedeljo je na veličastnem zborovanju v Spl i tu govori l predsednik T i to . Ostro je obsod i l nekatere anomali je, k i zavirajo naš hitrejši napredek. Dejal je, da smo ponosn i n a vsako novo pridobitev, tako tud i na novo hidrocentralo v Sp l i tu , saj je njena proizvodnja za 600 b i l i j onov kVVh večja kot proizvodnja celotne električne energije v s tar i Jugoslavi j i . Toda obenem moramo b i t i do neke mere v skrbeh , ker 5 6 moramo prav zdaj, ko smo že to l iko dosegli, ko je Jugoslavi ja postala zares prerojena, ponovno dot ikat i razn ih negativnih pojavov v našem družbenem razvoju.

Tovariš T i to je obsodi l subjektivne s labost i t ist ih vod i ln ih l jud i , a teh n i malo, k i so neposredno odgovorni za tisto, ka r so dela l i d rug i . K r i v i so tud i komunis t i , zakaj vs i komun is t i m ° r a j o b i t i odgovorni za vse. T u d i zdaj, po v ° jn i , v izgradnj i soc ia l izma. Imamo se na kaj °Preti. Naša Zveza komunistov je trdna, monolitna organizacija, k i je pr iprav l jena s tor i t i V S E I kar je v kor is t naši socialistični skupnost i k ° t celoti . Imamo pa tud i Socialistično zvezo, "| je ena naših največjih pr idobitev po tej vojn i , ker so ljudje, zbrani v njej, pr iprav l jen i de-I a " za ostvaritev soc ia l i zma.

Do napak je prišlo predvsem zaradi nebudnosti komunistov, k i so nekako i zgubi l i i z rok svojo vodi lno vlogo. »Kajti,« je dejal tovariš Tito, » J e komun is t i zdaj niso več t ist i , k i povezujejo, kot je to bi lo potrebno nekoč, morajo usmerjati razvoj v naši državi, b i t i morajo za 2 g led drug im, tako da se lahko tud i vs i drug i zgledujejo po njih.« — Tito je med drug im tud i dejal: »Ce bom govori l malo ostreje, je to potrebno zato, ker smo m i , tako jaz kot drug i tovariši, dost ikrat opozarjal i na številne nepravi lnosti i n napake, toda ta naša opozori la so nekako zadela na g luha ušesa l jud i i n nekater i se niso dost i zmen i l i za to.« — Nato je dejal. d a se to ne bo smelo ponovi t i , zato morajo vsi dobro poslušati t isto, ka r govor im, i n se držati ukrepov, k i so b i l i a l i bodo sprejeti . . Predsednik T i to je nato podrobno govoru o

s . 3 o°st ih v našem. gospodarstvu. Pret iravanja glede investici j so pr ivedla do tega, da danes ze imamo ponekod to a l i ono podjetje, k i ga no treba j u t r i zapret i , ker njegovi pro izvodi , k l j i h je preveč, n e gredo v prodajo. Vsaka komuna, vsaka občina je hotela pogosto imet i kako podjetje i n p r i tem, ko ga je gradi la, n i gledala na rentabi lnost i n n i m is l i l a na to, kaj bo ju t r i . Nerazumevanje tega prob lema se nam že danes maščuje. M o r a l i bomo od zgoraj prepo

vedati, da b i gradi t i t isto, ka r n i v kor is t vsej skupnost i . — T u d i v bančnem sistemu so slabost i . B i l i so p r imer i , da t ist i , k i b i lahko ren-tabilneje uporab i l nekatera sredstva, n i mogel dobi t i , za kar je pros i l , medtem ko je drug i , morda s kako podkupnino a l i podobnim, dob i l sredstva, čeprav n i mogel zajamčiti rentabi lnost i .

V nadaljevanju svojega govora je tovariš T i to opozor i l , da je zadnje čase prišlo do raztezanja gornje meje plač kra tko malo čez vsako mogočo mejo. So pr imer i , da je najvišja plača tud i do

Titove besede

dvajsetkrat višja od najnižje plače v istem kolekt ivu. Temu so k r i v i tud i delovni ko lekt iv i sami , k i so dopust i l i , da je do tega prišlo. »Dobro,« je poudar i l T i to , »če je voditel j komunist , če je, denimo, d i rektor — to vendarle ne pomeni , da ima večje pravice, kot j i h imajo drugi , razen če je strokovno pr ispeval mnogo več i n mora b i t i potemtakem tudi ustrezno nagrajen.«

Tito se je dotakni l tud i problema stalnega naraščanja cen. Dejal je, da je bistvo tega problema v s labi organizaci j i preskrbe. Dost i je biio pr imerov, da je trgovina zadržala blago v skladišču, da b i ga na trgu pr imanjkovalo in da b i lahko obdržala visoke cene. Opozor i l je še na nekatere druge anomalije, kot na pr imer na visoke, nezaslužene marže, na zaprtost loka ln ih tržišč i n na drugo. Nato ie govor i l o slabostih v zunanj i trgovini , opozor i l na prevel iko število zunanjetrgovinskih podjeti j , k i včasih tako negativno poslujejo, da zaradi tega pogosto izgubimo posamezna zunanja tržišča in se zd imo nezaneslj ivi . Ostro je grajal razna neupravičena potovanja v tujino i n razsipavanje deviznih sredstev, k i nam j i h tako zelo manjka . Omen i l je predstavnike, k i j i h podjetja pošiljajo v posamezne države i n k i tam po cele me

sece sedijo po kavarnah, pa ne najdejo n i t i enega kupca, ker n i t i ne poznajo tržišča n i t i ga niso proučili i n ga dovol j spoznal i , da b i vedeli, ka j je tu treba i n kaj je mogoče prodat i . P r i nas danes tud i vse mogoče uvažajo, čeprav je v naši državi mogoče dobi t i skoraj vse. Naš deficit stalno raste, zato se moramo nasloni t i na svoje lastne notranje si le; moramo zmanjšati uvoz i n povečati izvoz.

K o je predsednik T i to govor i l o dolžnosti kolektivov, da izkor ist i jo svoje samoupravne pravice, je dejal, da mora delovni kolekt iv , če upravl ja po svoj ih organih, nos i t i tud i odgovornost i n ne sme dovol i t i t ak ih s tvar i . Poudar i l je, da imamo zelo dobre direktorje, imamo pa tudi takšne, k i so gledali , kako b i čim več zlahka zaslužili i n k i se niso men i l i za to, kaj je sk len i l kolekt iv . Tak direktor se je povezoval z nekater imi vodite l j i iz krajevnih oblast i in je paševal v svojem podjetju. Temu je treba naprav i t i konec. >

Tovariš T i to je v nadaljevanju govora odločno poudar i l , da ne bomo n ikomur dovol i l i , da b i nam rušil bratstvo i n enotnost. So namreč posamezni komunis t i , k i so pozabi l i na širše interese celotne skupnost i . Nekater i komunis t i v idi jo samo svoj najožji krog, tako da je pr i šlo tud i do političnega nezadovoljstva i n nepravi lnost i v posameznih republ ikah. Nato se je dotakni l problemov kmeti jstva i n poudar i l , da moramo hitreje širiti socialistični sektor kmeti jstva. Povedal je tudi , da bomo sprejel i številne predpise, da b i odprav i l i nepravi lnost i , na p r imer zakon o družbenem nadzorstvu i n zakon o notranj i trgovini , k i bo natanko govor i l , kaj se bo zgodilo, če bo nekdo skušal vsi-

. l i t i višje cene, kot je to potrebno. Izpopolni l i bomo tudi kazenski zakonik, k i bo zelo oster ne le glede sojenja gospodarskega k r im ina la , marveč tud i glede prestajanja kazni . Prav tako pr iprav l jamo tudi zakon o zunanji trgovini . »Toda takšni ukrepi,« je predsednik T i to zaključil ta del svojega govora, »ne zadostujejo — treba je, da vsi naši delovni l judje, da vs i budno spremljamo, če nekdo ne izigrava teh naših ukrepov. Treba je, da nam p r i tem vsi vi pomagate, zakaj, kot sem dejal, ukrep i sami ne zadostujejo, treba je spremenit i tudi l judi . Poleg tega je treba, če se nekdo v raznih vodstvih n i izkazal dovol j sposobnega, takega človeka zamenjati . N a mesto takšnih l jud i je treba pr ipel jat i nove. To je potrebno in razumlj ivo v takšnem dinamičnem družbenem razvoju, kot je naš socialistični razvoj.«

*****"~niiiiiMBiiii>iiiiiiiii IMIII milili •iiiiiniiiiiiiiiii miiiii • Hinim mil • • i • • • • • • 111 •umi ni i nm«! mmmmmmmmmmmmmmm mm

ZAKONITOST NA VSEH PODROČJIH «k>bri»0d V S 6 h n o s v e £ s f l m o k r ' , i č n o s t i in resničnega upoštevanja zakonov in predpisov — Pomen oblik d e , a u P r a v n ' n organov in uprave, ki se je v okrajnem merilu že prilagodila novi vsebini in še vfri 1 d e , a o k r a i a ~~ H i t r o i e t r e b a n u d i l i izdalno pomoč inšpekcijskim službam v občinah, ki so ^_ Q.no Pomanjkljive in zato neučinkovite, njihovo poslovanje pa je treba zaostriti v korist družbe

oster boj proti vsem intervencijam, pa naj prihajajo od katerekoli strani, saj samo izpodbijajo ugled in pristojnost inšpekcij!

. a p r i l a j e b i l a v N o v e m mes tu 27. s k u p n a se ja D ., z b ? r » v O L O , k i j o j e v o d i l p r e d s e d n i k N i k o B e l o -pavlovič. O o r g a n i z a c i j i i n d e l u u p r a v n i h o rganov O L O *e Poročal t okra t o d b o r n i k o m t a j n i k O L O M i l a n Baško-D

c ' .Poroči lo sve ta za splošno i n no t ran j o p o l i t i k o pa j e r o " - n a l p r e đ s e đ n i k t e S » s v e t a Z v o n e Sušteršič. P o nosa • 8 6 * e r a z v ' ' a živahna i n zares p l o d n a r a z p r a v a , P o r p r a v n a Področjih, k i so j i h t ok ra t o b d e l a l a g . 0 0 1 1 * . P r e d s t a v n i k o v o k r a j n e u p r a v e i n sve ta z a S o r i ° * n n o t r a n J ° p o l i t i k o , še mnogo o d p r t i h vprašanj, z a k r - p r i D r a v l J e n o g r ad i v o z a o k r a j n o sejo s s a m i m b C rt J U c ' t 0 . , n s e J e seveda n i i zgub i l o v r e d n o s t i ; n a n j se n o -° y r a ^ a , i t ako o d b o r n i k i O L O , člani sve tov i n o r ga -_ v O J i r a j n e uprave , o n j e m p a bomo sp r e go vo r i l i t u d i

s t r aneh p r i h o d n j i h številk našega t e d n i k a . Z a r a d i j j j . m a i l J ' t a r » J a p ros t o ra se b o m o v današnji številki ome -4 ! P r edvs em n a neka te re značilnosti i z poročila ode-1 O L O , k i je n a se j i poročal o vedno večjem i n v o h ° V O r n e m d e ^ e ž u u p r a v e v splošnem družbenem r a z -g e ~ Posebe j bomo v pr ihodnj ih tednih poročali tudi dnh°- * * e ' U o l i r o ž n e g a sodišča i n o k r a j n i h sodišč v r a z -tn»*. z a d n J ' h 2 l e t , ko t t u d i o d e l u i n p r o b l e m i h j a v n i h č u s t e v v našem o k r a j u .

okra jna posredovalnica za delo, njene pr isto jnost i pa so prevzel i nov i področni zavodi za zaposlovanje delavcev kot organi z družbeno samoupravo. Uk in j en je b i l zavod za planiranje, d i

rekci ja za ceste pa je predala svoje delo novoustanovl jenemu cestnemu podjetju. Letos je b i l ukin jen tud i okra jn i zavod za prosvetno-pedagoško službo, oddelek za občo upravo pa se je zdru

žil z odde lkom za družbene službe na O L O . Ko t poseben upravni organ je ostal p r i O L O le še zavod za statistiko , razen fBga pa sta v sestavu upravn ih organov O L O še sodnik i n senat za prekrške ter javno pravobrani l stvo.

Zmanjšanje upravnega aparata pa n i le avtomatična posledica razn ih reorganizac i j ; združena je s prizadevan j i , da b i upravne organe na vznotraj u t rd i l i , p r i čemer se nekatere službe opuščajo a l i spajajo. Do veljave pr i hajajo težnje, da naj bo delo

(Nadaljevanje na 5. strani )

Upravna organizaci ja O L O j « l an i doživela več močnih s Prememb, k i so pos led ica Napredka p r i razv i jan ju proizvodnje, ob l ikovanja n o v i h družbenih odnosov i n nadal jnje graditve našega socia l i stičnega družbenega reda, je v uvodu dejal tovariš M i l a n Baškovič, k o je govor i l o Prob lemih postopnega p r i l a gajanja okrajne uprave n o v i D t >l iki i n vseb in i dela okra ja v komuna lnem s is temu. O d

20 upravn ih organov, k i j i h je ime l še v začetku leta J.9G1, i m a O L O zdaj samo še 9 organov. Namesto prejšnjih 547 uslužbencev O L O , v kar so všteti tud i vs i de lavc i prejšnje d irekci je za ce3te (259), je b i lo konec lanskega decembra v okra jn i uprav i zaposlenih le še 109 l jud i (103 uslužbenci i n 6 delavcev). K a t a s t r s k i u rad i so prešli m e d l e tom v pr is to j nost ObLO , uk in jena je b i l a

Smeh in dobra volja, pa ponos nad uspehom — o vsem tem govore veseli obraz i na tejle s l i k i : igralce »MLADEGA ODRA« kostanjeviškega prosvetnega društva »Lojze Košak« smo preseneti l i v nedeljo popoldne, ko so se pravkar pr ip rav l j a l i na tret j i nastop z Go l i e v im

» J U R C K O M « . Več o tem berite danes n a 11. s t ran i našega l i s ta .

NA VRSTI: OSNOVNO IN STROKOVNO

ŠOLSTVO S P R E J E T J E NAČRT D E L A O K R A J N E G A O D B O R A S Z D L

N a zadnj i seji izvršnega odbora okrajnega odbora S Z D L so med drug im sprejel i tud i nov program dela za obdobje do zgodnje jeseni. Ka j bo po tem programu dela l izvršni odbor i n vse njegove komisi je , nam bežno lahko prikaže kratek povzetek.

K m a l u bo na dnevnem redu seja okrajnega odbora, k i bo obravnavala osnovno šolstvo v okra ju. Kom i s i j a za družbeno upravljanje je zbrala bogato gradivo predvsem o vlogi družbenih organov v šolstvu, k i stoje iz leta v leto pred večjimi odgovornostmi. Tej seji bo sledi la verjetno še v maju seja o zdravstvu i n socia lnem zavarovanju kot izredno perečem sestavnem delu našega standarda i n o vlogi družbenih organov v tej družbeni službi. T u d i t u bodo ustrezne komisi je okraj nega odbora imele še odgovorno nalogo p r i zb i ran ju ocen iz te službe.

V jun i ju bo še pred zaključkom šolskega leta posvet i l okra jn i odbor S Z D L posebno sejo prob lemom srednjega i n strokovnega šolstva in pošolskega izobraževanja odras l ih . To pereče področje stopa v ospredje prav spričo vse hitrejše rast i proizvodnje i n nevsklajenega šolanja ka drov za vel iko število s t rok v okra ju. S led i la bo še razprava o anal iz i dela krajevn i h organizacij S Z D L na podlagi izkušenj, k i j i h ravna sedaj sumi ra organizaci jska komis i ja . E n i od teh sej se bo priključila še razprava o novi ustavi .

Z a jesenski čas bodo komisi je pr iprav i le analizo o pomenu družbenih centrov za delo organizaci j . H k r a t i bo t a anal iza ocena dela, opravljanega po okra jn i kon ferenci, k i je sprejela sklep, (da je ustanavljanje družben ih centrov skupna s k r b vseh organov v komun i . Ra zumlj ivo je, da brez mater i a ln ih pogojev n i mogoče p r i čakovati uspešnega delovanja ne samo organizacij S Z D L , temveč vseh osnovnih enot društvenega življenja v k r a jevnih skupnost ih .

O vrst i nalog, k i izhajajo iz tega osnovnega programa dela tako za izvršni odbor kot za posamezne komis i je , bomo povedal i prihodnjič še kaj več. O programu so v soboto razprav l ja l i na posebnem sestanku tud i vs i predsednik i komis i j p r i OO S Z D L in se pogovori l i o načinu i z vajanja posameznih nalog.

G m

Srečno v Srbiji! V ponede l j ek zvečer je i z

N o v e g a m e s t a odšlo 60 kmečkih In d e l a v s k i h f a n tov ter dekle t , k l bodo % M D B -Jožeta Strupa« Is k r a n j s k e g a o k r a j a odpo to v a l i n a av t omob i l sko cest« v Os ipaon i co v Srb i j o . V tej d e l a v s k o - k i r . e f k l M D B jo p o l o v i c a b r i gad i r j e v Iz n o vomeškega In po l ov i ca iS k r a n j s k e g a ok ra j a . B r i g a da , k i jo v o d i k o m a n d a n t ls k r a n j s k e g a o k r a j a , bo d e l a l a n a cest i d v a meseca .

Prispevajmo z® Debeli rtič!

S m o s red i t edna Rdečega križa, k i bo t r a j a l d o 12. m a j a . Rdeči križ S l o v en i j e p reg l edu je te d n i doseda n j e uspehe i n n o v e na loge p r i i z p o p o l n i t v i službe p rve pomoči, d r u g a na l oga R K i n vseh S l o v encev pa j e : d o g r a d i t i m l a d i n s k o k l i m a t s k o zdravilišče R K S n a D e b e l e m rtiču p r i K o p r u .

S k r b z a m l a d i r o d je ena i z m e d o snovn ih na l og te naše pomembne , človekol j u b n e o rgan i zac i j e . N a D e b e l e m rtiču p r i K o p r u g rad i R K S loven i j e z d r a v i lišče posebne v r s t e : t u se z d r a v i j o o t roc i z i z r a z i t i m i s o c i a l n i m i i n d i k a c i j a m i . S a m o v našem o k r a j u j e p r i bližno tisoč t a k i h o t rok , k i b i j i m zd rav l j en j e ob m o r j u i n v posebnem z d r a v i l i šču posebej pomaga lo : gre z a vne t j a ušes, o b n o s n i h i n čelnih v o t l i n , mnogo je m l a d i h b o l n i k o v z astmo i n t a k i h , k i ima jo preobčutl j i v o r gan i z em za razne psihične i n iizične v p l i v e oko l i ce . T u na jd emo p r i m e r -r e n pros tor z a ok r e van j e v seh , k i so p r ebo l e l i r a h i -t is , razne revmatične bo lez n i i i n podobno. O t r o k v zdravilišču n a D e b e l e m rtiču n i deležen s a m o zdravniške s k r b i ; t u so n a vo l j o t u d i d r u g i s t r o k o v n j a k i : pedagog, s o c i a ln i de l a v e c i n ps iho log . T o dob ro vedo t u d i mnog i starši o t r o k i z našega ok ra j a , saj se je z d r a v i l o n a Debe l em rtiču l e t a 1957 70 o t rok i z našega področja, l e t a 1958 spet 70, le to d n i kasneje 83, l e t a 1960 že 130 o t rok i n Jan i že k a r 179 malčkov i z naših občin. L e t o s bo o d šlo n a D e b e l i rtič 200 šol a r j e v i n 20 va jencev iz n a šega ok ra j a .

' Zdravilišče, kakršnih je m a l o v E v r o p i , pa še n i dogra jeno . K o m u n a l n e n a p r a v e s i ce r že de la jo (vodov o d , k a n a l i z a c i j a , e lektr ika, -u r e j ena oba l a , kopališčne n a p r a v e s s a n i t a r i j a m i i n

Velik uspeh razstav poklicnega usmerjanja

V S e n t r u p e r t u , S k o c j a n u , Šentjerneju i n Žužemberku » i j e og l eda lo ra zs tavo po k l i c n e g a usmer j an j a o k o l i 4 tisoč staršev i n 2 tisoč o t rok . P o k l i c n i s v e t o va l c i Bo odgovo r i l i staršem i n m l a d i n i n a m n o g o v p r a šanj. V vseh naštetih k r a j i h so b i l i v o k v i r u ra zs tav t u d i r od i t e l j s k i s e s t ank i s starši o t r ok i z zaključnih r a z r e d o v osemle tk . V e l i k o d z i v staršev — takšnega n i nihče pričakoval — j e pok a z a l , d a je t u d i p r i nas zel o v e l i k o z a n i m a n j e z a pok l i c n o usmer jan je . Največj a v r ednos t p r i r ed i t e v v mesecu p o k l i c n e g a u s m e r j a n j a pa je v t em, d a s m o to z a nas povsem n o v o o b l i k o pomoči doraščajoči m l a d i n i približali staršem. V e l i k o z a n i m a n j e je dokaz , d a bo t r e b a podobne p r i r e d i t v e p r i r e j a t i v s a k o le to p r e d k o n c e m šolskega l e ta .

p r h a m i , m o d e r n a k u h i n j a z a 60 o b r o k o v n a dan , k o pa ln i c e itd.), v g r adn j i pa je p r v i p a v i l j o n z a 72 otrok. Z g r a d i t i bo t r eba še d v a t a k a p a v i l j o n a i n ne kaj d r u g i h prostorov , d a bo posta lo zdravilišče samosto jen z d r a v s t v e n i zavod . N i t r eba posebej poudar ja - , t i , d a je s t rokovnos t z d r a v niškega d e l a n a D e b e l e m rtiču n a i z r e d n i višini; o v s a k e m m a l e m pac i en tu vod i j o _točne podatke i n j i h tako j po z d r a v l j e n j u i z r o čijo t u d i p r i s t o j n e m u z d r a v n i k u v k r a j u o t r okovega s ta lnega bivališča.

D o g r a d i t i zdravilišče n a Debe l em rtiču je vprašanje ponosa i n zavest i vseh S l o vencev ! P o m a g a j m o R d e čemu križu S loven i j e , d a bo to svo jo p l emen i t o n a logo letos l a h k o uresničil. P o m i s l i m o , d a bo deležno sonca, z r a k a i n s t r okovne nege v p r i h o d n j i h l e t i h še tisoč o t rok z našega področja! Za t o nas te d n i o b i sku je j o a k t i v i s t i R K z n a b i r a l n i m i po l a rn i ; d ena r bod o z b i r a l i p r ek podjet i j i n s i n d i k a l n i h podružnic.

P o m a g a j m o , d a bodo z d r a v s t v e n i p ros to r i n a D e be l em rtiču čimprej dog ra j e n i ! G r e z a naše o t roke , z a našo bodočnost, z a z d r a v r o d našega l j u d s t v a !

Z a h o d se je z a s i l o s p o r a z u m e l , k a k o n a j b i p o t e k a l a p o g a j a n j a s S o v j e t s k o zvezo o B e r l i n u . G l a d k o seveda n i šlo i n vprašanje j e , če so v s i p r i z a d e t i e n a k o srečni. P r e d v s e m s t a se m o r a l a d o g o v o r i t i o t e m ( i n d r u g i h vprašanj ih) a m e r i ški p r e d s e d n i k K e n n e d v i n b r i t a n s k i p r e m i e r M a c m i l l a n . S k o v a l a s t a srečno » f o rmu lo « , p o k a t e r i b i b i l v o l k s i t i n k o z a c e l a o z i r o m a p o k a t e r i b i Z a h o d d e j a n s k o p r i z n a l V z h o d n o Nemč i j o i n j e ne p r i z n a l . T a f o r m u l a j e b i l a p r edvs em pot r e b n a z a r a d i Z a h o d n e Nemči je i n F r a n c i j e . P o n j e j n a j b i n a d z o r s t v o n a d d o h o d i v B e r l i n i z v a j a l m e d n a r o d n i o r g a n , v k a t e r e m b i b i l i zas t o p a n i obe Nemči j i .

S to f o r m u l o so Z D A i n V e l i k a B r i t a n i j a prišle v A t ene n a zasedan j e s v e ta z u n a n j i h m i n i s t r o v A t l a n t s k e g a p a k t a , k i se ga j e udeležilo v s e h pe tna j s t članic. T o d a ne g lede n a to število i n s k u p n e seje so o g l a v n i h vprašanjih od ločali štirje z u n a n j i m i n i s t r i Z D A , B r i t a n i j e , F r a n c i j e i n Z a h o d n e N e m čije — R u s k , l o r d H o m e , C o u v e de M o u r v i l l e i n S c h r o e d e r . B a j e so b i l i z a h o d n i N e m c i z a d o v o l j n i g lede R u -s k o v i h z a g o t o v i l o B e r l i n u .

T o d a n a d n e v n e m r e d u so b i l e še d r u g e p o m e m b n e zadeve , m e d k a t e r i m i j e i z s t o p a l o vprašanje, a l i n a j N A T O p o s t a n e s a m o s t o j n a jed r s k a s i l a a l i ne . Z a takšno rešitev s t a se seveda n a j b o l j o g r e v a l a P a r i z i n B o n n , m e d t e m k o Z D A n i s o hote le i z p u s t i t i v a j e t i i z r o k i n so v b i s t v u u b r a n i l e svo j e stališče, d a os tane j e d r s k o orožje v p o s a m e z n i h državah, k i so članice N A T O , še v e d n o v ameriških r o k a h . T o j e p r e d v s e m p r i z a d e l o P a r i z , k i se že

do l go pritožuje, d a Z D A nočejo zau p a t i s v o j i m z a v e z n i k o m ce lo t i s t i h a t o m s k i h s k r i v n o s t i , k i so že do l go znane S o v j e t s k i z ve z i . T o d a Z D A so t r d n o v z t r a j a l e p r i »omejevanju članstva v a t o m s k e m klubu«, k a r po m n e n j u P a r i z a p o m e n i , d a s k u šajo Z D A i n V e l i k a B r i t a n i j a o h r a n i t i s vo j o a t o m s k o p r e d n o s t vsa j v z a h o d n e m t a b o r u .

Po loža j v Alžir i j i še v e d n o ne

g n i j a . I t a l i j a n s k i polit ični k r o g i s i r a z l a ga j o i z v o l i t e v S e g n i j a z a p r e d s e d n i k a r e p u b l i k e k o t p o r a z z a lev i c o i n p o l i t i k o v l a d e t a k o i m e n o v a n e g a l evega c e n t r a . N e za to , k e r b i k d o k a j o s e b n o očital S e g n i j u , k e r je s i c e r n j e g o v a politična pre t e k l o s t neoporečna, a m p a k za t o , k e r j e prišlo o b S e g n i j e v i osebnos t i d o preizkušnje moč i m e d l e v i c o i n d e s n i c o i n j e t a z m a g a l a . S e g n i

A TENSKI SESTANEK v z b u j a n o b e n e g a u p a n j a , d a b i se t a m r a z m e r e p r a v k m a l u u r e d i l e . Z a o p a z o v a l c a o d z u n a j je p r a v nep o j m l j i v o , k a k o m o r e teroristična o r g a n i z a c i j a O A S t a k o — r a z m e r o m a z l a h k o t o — i z d n e v a v d a n p o b i j a t i c e l o alžirske o t r o k e i n ženske i n počenjati najgnusnejše zločine, ne da b i j i dos le j resnično p r i šli do živega. R e s je , a r e t a c i j a b ivših g ene ra l o v J o u h a u d a i n S a l a n a j e o h r a b r i l a vse t i s t e , k i so u p a l i , d a b o P a r i z najodločneje n a s t o p i l p r o t i t e r o r i s t o m . T o d a vse kaže, d a t i še v edno uživajo v sa j p r i k r i t e s i m p a t i j e v sa j d e l a f r a n c o s k e arm a d e i n u p r a v e v Alžirij i , k e r s i s i c e r ne m o r e r a z l a g a t i n j i h o v e g a »uspešnega« d i v j a n j a .

V I t a l i j i so p o d e v e t e m g lasovan j u v p a r l a m e n t u i z v o l i l i z m a l e n k o s t n o večino dosedan j e ga zunan j e ga m i n i s t r a A n t o n i a S e g n i j a z a novega p r e d s e d n i k a r e p u b l i k e . N j e g o v t e k m e c j e b i l s o c i a l n i d e m o k r a t Sa -raga t , z a k a t e r e g a j e g l a s o v a l a z d r u žena l e v i c a , m e d t e m k o s t a s r e d i n a i n s k r a j n a d e s n i c a g l a s o v a l i z a Se-

s o d i v polit ično s r e d i n o i n j e b i l dos l e j z u n a n j i m i n i s t e r v F a n f a n i -j e v i v l a d i l e vega c e n t r a , t o d a to ne o d t e h t a d e j s t va , d a p o m e n i n j e g o v a i z v o l i t e v določen p r e m i k n a desno v i t a l i j a n s k i p o l i t i k i .

S p o r z a r a d i Kašmira m e d I n d i j o i n P a k i s t a n o m se j e p o n o v n o raz-p l a m t c l ne s a m o v V a r n o s t n e m svet u , a m p a k t u d i v p a r l a m e n t i h o b e h dežel. T a spor t r a j a žc t r ina j s t l e t o d r a z d e l i t v e i n d i j s k e g a p o d k o n t i -n e n t a n a dve državi: I n d i j o i n P a k i s t a n . I n d i j a i m a zasedeno večino Kašmira, P a k i s t a n p a n j egov s e v e r n i d e l . T a s p o r j e že povzroči l n e k a j u b o j e v n a o b e h s t r a n e h , t o d a po lo žaj j e n a j b o l j z a p l e t l o d e j s t vo , d a so se P a k i s t a n c i i n K i t a j c i — s k a t e r i m i i m a j o I n d i j c i n e p o r a v n a n e m e j n e račune — začeli d o g o v a r j a t i o r a z m e j i t v i v Kašmiru. T o j e v z b u d i l o s i l n o j ezo i n z a s k r b l j e n o s t i n -d i j s k i h k r o g o v , k i ne b o d o — k a k o r je i z j a v i l N e h r u v i n d i j s k e m par l a f m e n t u — p r i z n a l i n o h e n e g a p a k i -s t a n s k o - k i t a j s k e g a d o g o v a r j a n j a o m e j i v Kašmiru.

Tuđi trgovina no mola I z r edn i občni zbo r O k r a j

ne t r g o v i n s k e z b o r n i c e v N o v e m mes tu , k i je b i l s k l i c a n 28. a p r i l a , j e r a z p r a v l j a l o n e k a t e r i h b i s t v e n i h vprašanjih, k i j i h m o r a rešiti t r g o v i n a v d r u gem l e tu novega gospodarskega s i s t ema . S l o j e p r e d v s em zato, d a se de l ega t i izrečejo z a smotrnejše gospodar jen je i n boljše od nose v b l a g o v n e m p r o m e tu , s čimer b i se t u d i z n e b i l i očitkov, češ d a t r g o v i n a po svo je d e l a i n molči.

U r a d n o poročilo j e n a v e d l o n e k a j k o n k r e t n i h prob l emov , o k a t e r i h naj b i r a z p r a v l j a l občni zbor . O m e n i l o je , d a b i m o r a l i dokončno določiti p r a v i l e n odnos m e d k u p c e m in p ro d a j a l c e m . K o j e ugo tav l j a lo, d a j e novomeški o k r a j po k u p n i moči n a enega p r e b i v a l c a n a p r e d z a d n j e m mes tu v S l o v e n i j i , j e p o u da r i l o , d a se tud i d o h o d k i od b lagovnega p r o m e t a n e zb i ra j o t ako k a k o r v d r u g ih o k r a j i h . C e p a hočemo k l j u b t e m u doseči n a p r e dek, m o r a m o t r gov ino spros t i t i , k a r b o m o v p r v i v r s t i doseg l i z združevan j e m t r g o v s k i h pod je t i j i n z jačanjem ma l op roda jne mreže. Sev eda b o m o m o r a l i p r eneha t i t u d i s t e k m o v a n j e m p r i n a b i j a n j u marž; marže b i m o r a l e b i t i take, k a k o r so se obračunavale l a n s k e g a d e c e m b r a .

K a d a r ne d o b i m o želene-

Približno 70 milijonov dinarjev občinskega prometnega davka na leto izgubimo, ker trgovine v okraju ne zadovoljujejo vedno večje kupne

moči potrošnikov

Kmetijstvu posvetimo več skrbi! Na enajsti seji upravnega odbora okrajne kmetij-

sko-gozdarske zbornice, k i je bila v torek dopoldne v Novem mestu, smo v glavni točki dnevnega reda poslu-šali obširno poročilo o izpolnjevanju nalog v kmetijstvu s posebnim pogledom na proizvodnjo mleka, mesa in rejo pitane živine. V zvezi s tem je bilo sporočeno, kako je glede novih hlevov, ki jih bomo letos potrebovali na kmetijskih ekonomijah in družbenih posestvih. Omenjeno je bilo tudi, da bomo morali v prihodnje v kooperacijo prenesti precej večji del nalog, kakor smo storili do zdaj. — Več o teh in drugih vprašanjih, k i jih Jc obravnaval upravni odbor zbornice, pa bomo poročali prihodnjič.

ga b laga , dolžimo t r g o v i no . V e n d a r t r g o v i n a l e n i vedno k r i v a . T u gre t u d i za nepo t rebne z a m u d e p r i n a b a v i b l aga , k i ga p r o i z v odn j a z z a k a s n i t v i j o pošlje n a t rg . Zgod i se t u d i , da pod je t ja n e k a t e r i h p r e d metov ne izde la jo p r a v t a kra t , ' -adar j e povpraševanje po n j i h največje.

V poročilu j e b i l o tud:i g o v o r a o bodočnosti šolskega c en t r a z a b l a g o v n i p r o met v- Brežicah, k i ga je l a n i u s t a n o v i l a z b o r n i c a , sous tanov i t e l j p a j e O b L O Brežice. V p r i h o d n j e se c e n t r u p r i p o j i t u d i v a j en s k i i n t e rna t , k j e r je o k r o g 90 ods t o tkov va j encev s področja b l a g o v n e g a p r o m e ta . H k r a t i j e p r edv i d eno , d a b i prostore , v k a t e r i h je cente r zda j , p r e p u s t i l i g i m n a z i j i , zato pa b i m o r a l C b L O Brežice v bližini v a j enskega i n t e r n a t a z g r a d i t i nove pros tore z a t rgov s k i šolski center .

V r a z p r a v i so de l ega t i gov o r i l i največ o p o m a n j k a n j u d o b r i h k a d r o v v t r gov s k i s t r o k i . D v o l e t n a šola, k i n u d i v a j e n c u o s n o v n o i zo brazbo , d a po t em l a h k o o p r a v i pomočniški i zp i t , še n i zagotov i lo , d a b o m o n a ta način d o b i l i res dob r e kad r e . V a j e n c i i m a j o pre šibko praktično znan je . M n o g o k r a t so z a to k r i v i pos lovodje , p r i k a t e r i h se m l a d i l j u d j e učijo. V s a k pos l ovod ja b i m o r a l b i t i v s v o j i s t r o k i s t r o k o v n j a k , saj b i l e t ako l a h k o v a j e n c a poučil, k a j j e p r a v i n kaj ne . P o s e b n a študijska k o m i s i j a b o za to obšla v s e pos lovod je i n se n a s a m e m d e l o v n e m m e s t u prepričal a , a l i so sposobn i v z g a j a t i kade r .

K d o r hoče b i t i d obe r po

znava l ec svo jega de l o vne ga področja, se ne s m e z a dovo l j i t i zgo l j z z n an j em , p r i d o b l j e n i m v šoli. Z a t r govske de lavce so us tanov l j en i posebn i k l u b i . P o d o ben k l u b j e tud i v L J j u b i j a n i , s ekc i j o tega pa bomo i m e l i t u d i v našem o k r a j u .

Šolski c en i e r z a b l a g o v n i p romet je letos o r g a n i z i r a l tečaj z a kme t i j s k e n a k u p o -va lce . I z 50 pos l o va ln i c v t r eh o k r a j i h ( L j u b l j a n a , N o v o mesto, Cel je ) j e p r e d a v a n j a poslušala k o m a j dob ra t r e t j i na n a k u p o v a l -cev. V z r o k s labe udeležbe je n e d v o m n o p r e m a j h n o z a n i m a n j e p r i s t o j n i h o r ganov i n p res lab p o s l u h za vzgo jo d o b r i h k a d r o v . K l j u b m a

loštevilnim slušateljem pa je tečaj i z r e d n o d o b r o uspe l , zato bo letos n o v e m b r a t u d i n a d a l j e v a l n i te čaj.

Kaže, d a j e t u d i v trgov i n o začelo p r o d i r a t i spoznanje , k a k o n u j n o je s m i se lno gospodar jen je . T a k o poročilo k a k o r r a z p r a v a n a z a d n j o m i z r e d n e m občnem z b o r u t r g o v i n s k e z b o r n i c e s ta namreč ho t e l a ugo tov i t i , a l i so t r g o v i n s k i d e l a v c i p r a v i l n o r a z u m e l i sprem e m b e novega s i s t ema i n na pod l ag ; tega t u d i to, a l i naj bo t u d i t r g o v i n a a k t i v n i o rgan v s odobnem družbenem življenju i n u s t v a r j a n j u a l i p a še napre j c o k l a splošnega n a p r e d k a . Ze to. d a so o t a k o perečih v p r a šanjih t e k i i r e s n i p o m e n k i , pa kaže, d a t r g o v i n a v e n d a r l e ne molči i n d a u p r a v ičeno pričakujemo s p r e m e m b e v ko r i s t potrošnik a .

Provizorij za Vodno skupnost N a dvorišču K m e t i j s k o -

gozdarske zbo rn i c e g r ad i K o m u n a l n o podjet je N o v o mesto l e sen i p r o v i z o r i j , k i bo v e l j a l o k o l i 1 m i l i j o n 300 tisoč d ina r j e v . V o d n a s k u p nost de lu j e v t e s n i h pros to r i h , v p r o v i z o r i j p a se bo, k o bo dogra jen , p r e s e l i l a n j e n a p r o j e k t i v n a s k u p i n a . P r v o t n o so n a m e r a v a l i v sode l o van ju z z b o r n i c a m i g r a d i t i u p r a v n o pos lopje n a Ces t i k o m a n d a n t a S tane ta , v e n d a r so o d načrtov z a r a d i štednje ods top i l i . P r o v i zo r i j p r eds t a v l j a r a z u m n o

Živahen promet s plemenskimi

prašički V ponede l j ek j e b i l o n a

novomeškem sejmišču ze lo živahno, saj so kme t j e p r i p e l j a l i k a r 911 p l e m e n s k i h prašičkov, p r o d a l i pa so j i h

i n varčno rešitev, razen tega pa j e zgra jen n a takšn e m pros to ru , d a ne bo k a -z i l podobe mesta . S r e d s t v a k i b i j i h s i c e r u p o r a b i l i z a g radn j o n o v e s tavbe , b o V o d n a skupnos t ra je p o r a b i l a v vodno-gospodarske namene .

751. C e n e so se v r t e l e o d 5.800 d o 8.500 d inar j ev . — G o v e j e živine so p r i g n a l i 205 g lav , p r o d a l i p a 101. — C e n e : v o l i o d 185 do 210 d i n a r j e v za k i l o g r a m , k r a v e o d 85 do 135 d i na r j e v z a k g , m l a d a živina o d 165 d o 190 d i n a r j e v z a k i l o g r a m . K u p c i so prišli t u d i t ok ra t o d b l i z u i n daleč, ce lo s H r vaškega. K u p c e v z a p l e m e n s k o živino je b i l o n e ka j m e d k m e t o v a l c i , K Z N o v o mesto pa je o d k u p i l a za z a k o l o z i r o m a za p i -tališča l e n eka j g l a v goved i .

a Zahodnoncmški kancler Adenauer Je Obiskal zahodni Berlin. Njegov oliisk, k i je ponovno sprožil proteste vzhodno-oemških krogov, spravljajo v zvezo s stiki vzhodnih in zahodnih predstavnikov za rešitev berlinskega problema.

a Sile gibanja Patet Lao so zavzele glavno mesto severozahodne laoške pokrajine Nam Ta. V Nam T a je bilo tudi ve* ameriških vojaških svetovalcev pri silah desničarske laošli* vlade, k i so j ih s helikopterji rešili iz mesta.

• Vlada predsednika Belan* courta je sporočila, da je redna venezeulska armada zatrl* upor pomorske pehote v pr i stanišču Carupana. Med ujetimi Je tudi kapefcn Molina, * katerem trdijo, da je vodil upor.

a Predsednik avstrijske vlade dr. Gorbach je izjavi] V° vrnitvi iz \Vashingtona, kjer s« je zlasti razgovarjal o problemih zahodne gospodarske integracije, da je prepričan, » d * bodo za Avstrijo našli rešitev, k i bo hkraU upoštevala njen nevtralni položaj kakor tudi njene ekonomske interese«.

a Delegacija sovjetske vlad* in K P ZSSR n a čelu s premierom Nikilo Hruščevom bo sredi maja obiskala Bolgarijo.

• V treh pokrajinah v Španiji Je španska vlada uvedi* izredno stanje, da bi zavrla val stavk, k i je v zadnjih dneh zajel asturskl rudarski bazen i"> več drugih industrijskih panog v teh pokrajinah.

a Na zadnjih gospodarskih pogajanjih v Washlngtonu « " se sporazumeli o ameriških posojilih Z A R v znesku 1U mi l i jonov dolarjev, podpisali P* bodo tudi sporazum o nad«H" njih 47 milijonih. Kredite bodo v glavnem porabili za uvO/2 žita, jedilnega olja in tobaka i * Z D A v prihodnjih treh letih.

• V severnem delu kongošK* pokrajine Katange je prišlo dO spopadov med silami osrednj« kengoške vlade in Combejevirnj žandarji, k i so pred tem pobi« kakih sto prebivalcev in nji" hova trupla zmetali v reko IV vengo.

• Te dni bodo v Vel iki B r i ' taniji splošne »male volitve-" več kot osem tisoč mestnih i " občinskih svetov. Te volit** imajo za tradicionalni barom** ter o razpoloženju volivcev d* strank.

Vsak četrtek v vsako hišo našega okraja:

DOLENJSKI U S T !

file:///Vashingtona

Z A P I S K I Z OBČNEGA Z B O R A OBČINSKEGA S I N D I K A L N E G A S V E T A V N O V E M M E S T U

SINDIKATOV ZRELOSTNI IZPIT Tako je delo s ind ika ln ih podružnic v preteklem letu

ocenilo uvodno poročilo na zadnjem občnem zboru ObSS , k i je b i l 25. apr i la v Novem mestu. Za tako oceno je bi lo več utemeljitev, k i j i h je najprej navedlo poročilo, nekaj Pa so j i h v razprav i nakazal i tud i delegati i n gostje. — Tako j po končanem občnem zboru se je na p rv i seji sestal novo izvol jeni p lenum, k i je iz svoje vrste vnovič izvo l i l predsednika ObSS Jožeta Cvitkoviča i n tajnika Staneta Zupančiča, razen tega pa je bi lo v predsedstvo imenovanih še sedem članov p lenuma.

U v o d n o poročilo, k i ga je p r e b r a l p r edsedn ik O b S S Jože Cvitkovič, je ze lo n a zorno i n z l a s t i v p r v e m del u ze lo k o k r e t n o op i sa l o v logo s i n d i k a l n i h podružnic med d v e m a občnima zboro m a O b S S . P r i t em se je n a s lon i l o n a čas, k o s m o zače-1» uva ja t i n o v gospodarsk i s istem, k i j e z a h t e v a l res temelj i te, p a t u d i po t r ebne spremembe v gospodars tvu . v ta čas spada t u d i nu jnos t Po decen t ra l i z a c i j i gospod a r s k i h o rgan i zac i j , k i so z us tanav l j an j em e k o n o m s k i h enot pos tav i l e p ro i z vodn jo n a e k o n o m s k i račun. Teda j so gospodarske o rgan i zac i j e začele t u d i bo l j razmišljati ° načrtnosti v p r o i z v o d n j i ' h i zvozu, v d e l i t v i čistega dohodka , o z i r o m a v de l i t v i n a sk l ade i n osebne d o h o d ke- Vse to je r a z g i b a l o vse

I I H I I I Z m e r a j se je v r t e l

okrog štedilnika, po m a g a l p r i p r a v l j a t i j e d i i n nekega dne se ie m a t i pošalila:

»Janez, boš šel p a kar z a kuharja!«

N i b i l o t r eba d v a kra t reči, k a j t i J a n e z ie ž « p r e j v e l i k o r a z mišljal p t em . S p o z n a l je, ' !&a t u d i m a t i ne b i IrHela nič p r o t i , i n se j e odločil.

Z d a j j e že n e k a j časa t a m , k a m o r s i j e tako žele l : v k u h i n j i sodobnega ho te l a , k j e r p r i p r a v l j a j o t o liko v r s t j e d i . . . M a r l j i v je i n r a d i ga Imajo. R a z e n tega ob i sku je še gost inske šolo "m p r e d n e d a v nim j e z a p i s a l v s vo ji n a l o g i : »Srečen sem i n m i n i žal, d a sem se odločil z a t a Pok l i c . O s t a l b o m v n jem, d o k l e r b o m mogel delati !«

N a r a z s t a v i o p o k l i c i h je h o d i l od s l i k e do s l ike d v a n a j s t l e t n i deččk

i n se končno z a m a k n i l v črno-belo Podobo p r e d t ebo j .

K n j e m u je p r i s t o p i l a tovarišica. članica ek ipe , k i j e p r i p r a v i l a r a z s t a vo t e r Sa povprašala, k a j "nu je na jbo l j všeč.

Otožno, z n a s m e škom, k i ga st

Z U S T A N O V N E SKUPŠČINE Z V E Z E ZDRUŽENJ B O R C E V NAŠEGA O K R A J A

Skupne težnje na enem tiru Zveza združenj borcev bo odslej reševala skupna vprašanja, ZB, ZVVI in ZROP pa bodo v komuni uresničevali vsak svoje posebne naloge — Znanje je sodobno orožje; nekdanji borec bo samo, če je z njim dovolj oborožen, našel svoj prostor v proizvodnji — Na mladi rod moramo prenašati duha

revolucije, da bo sposoben in dostojen prevzeti naša mesta

V petek, 27. apr i la , je b i l a v dvorani Sindikalnega doma v Novem mestu ustanovna skupščina Zveze združenj borcev N O V novomeškega okraja . Razen delegatov Zveze borcev N O V , Z V V I i n Z R O P i z vseh sedmih k o m u n so se skupščine udeležili: predsednik republiškega pr ipravl ja lnega odbora Zveze združenj borcev i n predsednik Glavnega odbora Z V V I Slovenije tov. F ranc Krese-Coban, predstavnik i Zveze združenj borcev i z okrajev L jub l jana i n Celje, sekretar O K Z K S Franc Pirkovič-čort, predsednik OO S Z D L V i k t o r Zupančič, vojaški garnizon je zastopal komandant tov. Ivo Minić, V o j n i odsek pa komandant tov. Jože Ma l i c . M e d zasedanjem je skupščino pozdrav i la i n j i zaželela uspešno delo delegacija otrok pad l ih borcev i z Srednje ekonomske šole i n Adminis trat ivne šole, k i je h k r a t i obdar i la delovno predsedstvo s cvet jem. Ob koncu zasedanja so delegati pos la l i predsedniku republ ike maršalu Jos ipu B r o z u T i t u pozdravno brzojavko s čestitkami za njegovo 70-letnico.

Predsednik pr ipravl ja lnega odbora Miloš Jančič se je v uvodnem poročilu omej i l na opis dela pr ipravl ja lnega odbora , or i sa l je ve l ik pomen združitve vseh treh bojevniških organizaci j , hk ra t i pa je nakaza l tud i glavne naloge Zveze združenja borcev.

Z B i z N O V , Z V V I ter ZROJ? so t r i bojevniške organizacije, k i že vrsto let rešujejo razen svoj ih posebn i h tud i več a l i manj enake i n skupne naloge. Vse t r i bodo ostale še naprej v k o m u n i samostojne, saj je t am glavno torišče njihovega dela. Z novo skupno organizacijo, k i bo živela v okra jnem mer i lu , se bomo izogni l i dvo jnemu a l i celo t ro jnemu delu, . značilnemu za dosedanji razvoj. Vse t r i organizacije so se namreč vsaka po svoje ukvar jale s prob l emi pokl icnega usposabl janja i n izobraževan ja svo j ih članov, skrbele so za otroke pad l ih i n u m r l i h borcev, t rudi le so se reševati stanovanjsko vprašanje borcev, skrbele so za nj ihovo zdravje, z a upokoj i tve, z a priznavanje posebne delovne dobe i n podobno ter hk ra t i gojile borbene tradic i je i z l judske • revoluci je.

Skupne naloge vsake izm e d t r eh organizaci j bodo odslej reševali s statutom določeni organi : komis i je i n sveti . Z B , Z V V I i n Z R O P bodo lahko v občini konkretneje reševali naloge, k i so za vsako i zmed n j i h specifične. Poudar i t i vel ja tud i to, da je treba težo dela v bojevniških organizaci jah prenašati v nj i hova občinska vodstva i n kra jevne organizacije, da b i se čimbolj približali komunalnem u s is temu i n članom. Po vsem t em je Zveza združenj borcev nova, popolnejša ob l i k a t reh enakopravnih organizac i j , k i imajo zelo enov i to članstvo.

# Znanje je sodobno orožje

Pok l i cno i n strokovno izobraževanje je b i l o i n ostane Se vnaprej ena najpomembnejših nalog bojevniških organizaci j . V povojnem času je i zpopolni lo svojo izobrazbo 1.409 članov a l i 11,3 odstotka vseh, 365 članov pa se ge šola, predvsem v srednj ih s t rokovn ih šolah. Nič manj uspešno n i izobraževanje na delovnih mest ih, kjer je doseglo prekval i f ikac i jo 765 članov aH 59 odstotkov vseh nekva l i f i c i ran ih a l i po lkva l i f i c i -r a n i h borcev. Čeprav so uspeh i dokaj lepi , se bo organizac i ja še naprej t rud i l a izboljševati bod is i strokovno, bod is i pok l i cno izobrazbo svoj ih članov. B o r c i , k i so zaposleni, so v novem gospodarskem s istemu i n s pomočjo nagrajevanja po de lu že živo začutili potrebo po izobraževanju, zato z n j i m i n i večjih težav. Mnogo teže pa je zato s t i s t im i , k i niso zaposleni , ker ne znajo cenit i vel ike vrednost i izobrazbe.

Na j omenimo še skrb za otroke pad l ih i n u m r l i h borcev, saj tud i tem organizacij a omogoča šolanje i n h k r a t i s tem pr imerno zaposlitev. Odka r je v letu 1958 z nov im zakonom prevzela s k r b z a

mater ia ln i položaj teh otrok družba, se je Z B to l iko bol j posvetila n j ihovemu učnemu uspehu. L a n i je v našem okra ju b i l o 547 otrok pad l ih i n u m r l i h borcev, 475 pa se j i h je šolalo a l i b i lo v u k u . Lan i j i h je uspešno končalo šolanje i n se zaposl i lo v razn i h pok l i c i h 176.

V razprav i so delegati spregovor i l i tud i o s t rokovnem izobraževanju rezervnih oficirjev i n podoficirjev i n poudar i l i , da doslej n i b i lo najboljše. Vsak nekdanj i borec je z a našo l judsko armado še posebej dragocen, v sodobn i vojaški tehnik i pa bomo rokova l i z zahtevnimi orožji. Potrebne veščine bomo p r idob i l i le s kva l i t e tn im i n vseb insk im izobraževanjem. Pobudo zanj naj dajejo tud i organizacije Z R O P , saj bodo strokovnjaki i z armade takšnim pobudam vedno s posebnim veseljem ustregl i .

% Delegati so obsodili špekulante

V razprav i so našteli več konkre tn ih bolečih soc ia ln ih problemov borcev ter odločno zahtevali hitrejše i n bol j Učinkovito reševanje takšnih pr imerov . Skupščina je hkra t i enoglasno i n s pravo part izansko odločnostjo obsodil a žalostni pojav »kupovanja« vo jn ih let. Komis i j e za priznavanje posebne delovne dobe ugotavljajo, da s i je vrsta l jud i , k i imajo z našo l judsko revoluci jo zelo malo a l i p a celo nič skupnega, s pomočjo lažnih prič i n podkupovanja našla potrd i la , na podlagi kater ih uživa ugodnos t i naše socialne zakonodaje. Rev iz i ja vseh »pričevanj«, k i so količkaj suml j iva , bo vse takšne pr imere ka r se da odločno razčistila. Vse organizacije bodo skušale v sodelovanju s komunami i n družben imi organizaci jami prožno i n z g lobok im čutom za človeka reševati probleme borcev, k i zarad i nevednosti svo j ih zakon i t ih prav ic doslej še n iso uve l jav i l i .

Naš rojak, narodn i heroj tovariš F ranc Krese-čoban, je pozdrav i l ustanovno skupščino i n stare borce našega okraja v imenu republiškega pr iprav l ja lnega odbora nove

Zveze združenj borcev

@ Prenašajmo na mladino vse naše izkušnje in napredno misel!

Ljubezen do človeka, skro mnost i n dobršna mera odločnosti — to troje je vseskozi prevevalo ustanovno zasedanje skupščine. Z a l je premalo prostora, da b i lahko našteli vse, k a r so delegati povedali . Na j končamo z bogat imi i n lepo zaokroženimi m i s l i m i , k i sta j i h i z rek la v razprav i sekretar O K Z K S tov. F ranc Pirkovič i n narod n i heroj F ranc Krese-Coban.

Zveza združenj borcev je pomembna organizaci ja. Politični razvoj v svetu gre danes po drug i pot i , kot je šel leta 1941, ko smo pričeli z uporom. Svet je razdeljen na dva b loka , nasprot ja m e d n j ima i n senca atomske vojne pa vodita v propad človeštva. Doumet i moramo, da nam ne gre zgolj za obsojanje tega, ampak za naše l jud i kot posameznike, k i naj b i ime l i o tem svoje napredno mišljenje. V e l i k a naloga Zveze pa je prav v tem, da takšno, napredno mišljenje posreduje m lademu rodu, generac i jam, k i prihajajo na naša mesta. Duh , k i je nas preveval 1941 i n skoz i vsa leta revolucije, moramo presajat i v mlad ino . V njej i n v nas samih moramo odpravl jat i mišljenje, da bo naša generac i ja vse naredi la i n vse rešila .

Vse t r i organizacije so doslej ve l iko naredile, čeprav nas je v našem okra ju pomanjkanje sredstev v mars i čem oviralo. Vseeno pa vel ja pozdrav i t i to, da bo rc i želijo i n zahtevajo hitrejše reševanje svoj ih zadev i n težav! Približno tako je poleg ostalega povedal tovariš P i r kovič. I n še besede F r a n c a Kreseta-čobana:

Največji napredek našega dela je v tem, da bomo probleme borcev odslej reševali širše i n s pomočjo vse javnost i . L j udsk i odbor i naj o tem temelj ito razpravl jajo. Bojevniške organizacije se s tem svoj ih odgovornosti niso otresle, k o m u n a m naj pomagajo, da bodo nove pr isto j nost i hitreje oživele. V raz

p rav i so b i l i nekater i težavni p r i m e r i morda malce dramat i z i ran i . To ne škoduje, saj ugotavljamo, da so b i l i naši borc i doslej zelo sk r omn i i n da so vedno upoštevali težave našega razvoja. Sedemnajst let po vo jn i pa smo upravičeni kakšno stvar tud i zahtevati !

Tovariš Jože Ma l i c je govori l med d rug im tud i o izobraževanju rezervnega of ic irskega

i n podof ic irskega kad ra

Letališče v Prečni? V zvezi z osuševanjem

področja p r i Zalogu in regulacijo Prečne postaja rešljiv tud i problem pre-čenskega letališča. P isa l i smo že o tem, da je letališče z oz i rom na to, ker leži v neposredni bližini naših največjih gozdnih i n vodnih lovišč, gospodarsko pomembno. Precej tu j ih turistov i n lovcev je že izreklo željo, da b i veliko raje pr ihaja l i k nam na lov z letali , ker b i tako izgubljal i za pot mnogo manj časa. Ne gre zame-tovati tudi krajših turističnih poletov čez naše turistično področje, k i b i se j i h ob pr imern i rek lami tuj i tur i s t i prav rad i posluževali. Že večkrat smo poudar i l i , da je tur izem naš najcenejši izvoz. Za

silna ureditev prečenskega letališča, k i b i omogočila pristajanje manjših turističnih letal, ne b i veljala veliko sredstev. Prav b i torej bilo, če b i rek l i svojo besedo o tem tud i gospodarstveniki .

a, Železniškemu p r o m e t u E O n e d a v n o izročili n o v mos t čez M i s l i n j o p r i D r a v o g r a d u . M o s t j e b i l že n u j e n , sa j j e v o z i l v l a k p r o t i R a v n a m po z a s i l n e m m o s t u , k i so z a z g r a d i l i m e d o k u p a c i j o .

e V reški l a d j e d e l n i c i »3. ma j « so s p l a v i l i m o t o r n o l ad j o » R i o Corrientes«, k i i m a 10.500 t o n n o s i l n o s t i . L a d j a , k i j e i z d e l a n a za A r g e n t i n o , j e že 28. p l o v n a eno ta , k i so j o v tej l a d j e d e l n i c i i z d e l a l i z a tu je l a s t n i k e .

Dopisujte v vaše komunsko glasilo!

• (DcoiKotorniiio Srečanje na cesti, kot stotine drugih. — »Kam

greš?« — tudi to je običajno vprašanje, ki ga ob taki priložnosti uporabimo. Odgovor je lahko prijazen, jedrnat, površen, zajrkljiv. Kakšen je bil ta, presodite sami. — »Grem na občino po tisto miloščino,« se je glasil. Dal ga je učitelj, prosvetni delavec, šel je po plačo za pretekli mesec. Delal je v razredu, se mučil in znojil, veselil in jezil

nad dobrimi ali slabimi uspehi svojih učencev. Verjetno je imel tudi nadure, kot jih ima spričo pomanjkanja učnih moči precejšnje število naših prosvetnih delavcev. — Sel je po denar, ki so ga (j.tH v skupno bla

gajno vsi delovni ljudje te občine in iz katere tudi vsi jemljejo za skupne družbene potrebe. Sel je po nagrado za- svoj celomesečni trud, ki mu jo daje družba po svojih najvišjih močeh. — Zavila sta vsak na svojo pot. Zajedljivi odgovor tistemu, ki je vprašal, ni dal miru. Stopil je na občino, da bi se prepričal, kolikšna je ta »miloščina«. Znesla je nič manj kot 55 tisočakov, nad čimer je bil presenečen... še danes mu odgovor in srečanje ne gresta iz glave. Grize ga v notranjosti. Kaj pa pri takem ocenjevanju ni miloščina? Koliko je vredno enomesečno delo? Koliko ur dela in skrbi je potrebnih, da se to nagradi s tako nagrado? Kolik je učinek tega truda, kakšen je odnos do poklicnih tovarišev, ki so se tudi trudili, pa morda niso dosegli take »miloščine«?

Izraz je skrajno neprimeren. Ali je tak odgovor dokaz, da ta človek ne ve, s kakšnim trudom so vsi naši delovni ljudje zbrali letošnja sredstva za šolstvo, ki so najmanj za 43 odstotkov višja od lanskih? Verjetno ne, saj bi sicer ne mogel postavljali stvari tako, kot jo je. In kdo mu je sploh omogočil, da hodi sedaj po tako »miloščino« k skupni blagajni — ali ni tudi to bila naša celotna družba?

» G R E M P O

T I S T O

M I L O Š Č I N O . . . «

Z A P I S K I S S E J E S V E T A ZA Z D R A V S T V O I N S O C I A L N O P O L I T I K O

V Novem mestu šola za medicinske sestre ?

Z a d n j a s e j a o k r a j n e g a sve ta z a zd ravs t vo i n soc i a l n a vprašanja j e pos v e t i l a j e d r o r a zp rave p r o b l e m o m , k i na j bo l j b r e m e n i j o z d r a v s t v o v k o m u n a h . N a v e d l i b o m o n e k a j p o g l a v i t n i h v z r o k o v , z a r a d i k a t e r i h j e s tan je n a omen j enem področju zares nerožna-to, i n g l a vne sk lepe svet a .

Na j p r e j b i se u s t a v i l i p r i k a d r u . 2e l e ta i n l e ta ugot a v l j amo , d a je o d k a d r o v odv i s en s l e h e r n i uspeh. P o gostokrat se tega zavedamo prepozno , šele t ak ra t , k o s m o obtičali a l i z a vo z i l i . V z d r a v s t v u k a d r a še p r i m a n j k u j e . M o r d a j e to eden i z m e d b i s t v e n i h v z r o k o v , d a s m o na loge reševali l e preveč a d m i n i s t r a t i v n o , v p i s a r n a h .

O d g o v o r n e na loge v o k v i r u z d r a v s t v e n e i n soc ia lne zaščite p r e b i v a l s t v a v o k r a

j u ima j o san i t a rne inšpekci je. P o n e k o d so to delo o p r a v i l i s a n i t a r n i t e h n i k a , drug je hono ra rne osebe. O n j i h o v i h uspeh ih b i v več p r i m e r i h težko govo r i l i , saj z a rad i p reobremen jeno s t i (največkrat) n a l o g n iso mog l i z adovo l j i v o o p r a v i t i . P o n e k o d , n . p r . v t r e b a n j s k i občini, k j e r us t r e zn ih o rganov s p l o h n i s o i m e l i , d a j e b i l a t a služba še s l a b ša. O d časa do časa j e t ake k ra j e o b i s k a l a o k r a j n a s a n i t a r n a inšpekcija.

Splošna ugo tov i t ev sveta , d a j e dovo l j le k a d r o v z nižjo i zobrazbo , pa t u d i v se pove. Če t e m u d o d a m o še negodovan je s o c i a l n i h z a va rovancev , k i iščejo z d r a v s tveno pomoč v d o m o v i h o z i r o m a bolnišnicah, j e zgo rn ja ugotov i tev še bo l j podčrtana. Drži, d a s p r i čo n e u r e j e n i h r a zme r v zdravstrvu in n a področju so cialistične p r o b l e m a t i k e , vštevši s o c i a l n o z a v a r o v a n je , o k a t e r i h j e kritično s p r e g o v o r i l a že n e d a v n a skupščina O Z S Z , ne more b i t i vseeno, a l T i m a m o n a od g o v o r n i h d e l o v n i h mes t i h v z d r a v s t v e n i i n s o c i a l n i služb i s t r o k o v n j a k e a l i samo priučene osebe. Sve t se j e zavze l z a to, da b i o p r o b l e m i h r e k l i končno besedo i n sp re j e l i sk l epe , po k a t e r i h b i se s t v a r le začela s m o t r n o reševati.

V obseg t eh sk l epov b i prišla v p r v i v r s t i s k r b z a štipendirani kade r , p a na j gre z a bodoče s a n i t a r n e t e h n i k e a l i z d r a v n i k e . V s e večje so t u d i potrebe po m e d i c i n s k i h ses t rah. T e g a k a d r a v bolnišnicah i n z d r a v s t v e n i h d o m o v i h t e r a m b u l a n t a h s i l n o p r i m a n j ku je . Za to je n e d v o m n o umes t en p red log , da * b i se v šolskem l e tu 1962-63 v N o v e m m e s t u o d p r l odde

l ek šole z a m e d i c i n s k e sestre, k j e r b i ; , t r a j a l pouk štiri l e ta . V o d d e l k u b i se l a h k o izšolalo o k r o g 40 k a n d i d a t k , k i b i j i h i z b r a l us ta nov i t e l j šole o z i r o m a z d r a v s t v en i d o m o v i , k i b i go j en-ke t u d i štipendirali.

Člani sve ta so po t em t u d i poslušali poročilo o z d r a v s t v e n i h s t o r i t v ah i n o b l i k o v a n j u osebn ih d o h o d k o v z d r a v s t v e n i h de lavcev . V r a z p r a v i so b i l i sog lasno p r o t i zviševanju stroškov z a zd ravs t v ene us luge i n s to r i t v e t e r m e n i l i , d a je t r eba preprečiti v s a k n e zd rav po jav v z v e z i s t e m vprašanjem. O s e b n i d o h o d k i zd ravs t v enega oseb ja pa na j bodo r e a l n i . V z ve z i s t e m bo t r eba poskrbe t i z a to, d a bodo p o s a m e z n i k i zmanjšali število h o n o r a r n i h u r , o z i r o m a d a se ce lo zmanjša število h o n o r a r n i h d e l o v n i h mest . Spričo tega je t r eba še e n k r a t podčrtati de jstvo, d a bodo t o doseg l i le, če b o m o i m e l i dovo l j k a d r a .

V m a j u bo posvetovanje s p r e d s e d n i k i občinskih sve tov z a zd ra v s t v o i n 2 u p r a v n i k i z d r a v s t v e n i h do mov , n a k a t e r e m bo r a z p r a v a o teh vprašanjih še bo l j t e m e l j i t a i n k o n k r e t n a . O p o d o b n i h vprašanjih pa bodo še pre j r a z p r a v l j a l i n a posve tu s sode lavc i O Z S Z , z občinskimi i n o-k r a j n i m i inšpektorji, kako? t u d i z z a s t o p n i k i O L O . L e tos je z l a s t i pereče vprašan j e s a n i t a r n i h inšpekcij, z a to b o t r e b a poos t r i t i z d rav s t vene i n soc ia lne u k r e p e v i n d u s t r i j s k i h o b r a t i h , us ta n o v a h i n d r u g o d , posebna k o m i s i j a pa bo ves tno n a d z i r a l a de l o inšpektorjev. V s e k a k o r bodo m o r a l i o P°" d o b n i h vprašanjih s le j k ? pre j r a z p r a v l j a t i t u d i zbcfl"1 pro i z va j a l c e v .

ZAKONITOST NA VSEH PODROČJIH! (Nadaljevanje s 1. strani )

v uprav i smotrno i n učinkovito, vsekakor p a pri lagojeno ob l i kam i n vsebini dela na okra ju.

P r i vztrajni , načrtni i n čimhitrejši dograditv i komunalnega sistema i m a uprava l judsk ih odborov vsekakor precejšnjo vlogo. Res je prav c d nje nemalokrat odvisno, kako se obdela i n prikaže posamezen prob lem, kako se Pr ip rav i predlog za l judsk i odbor a l i za druge organe družbenega samoupravl janja. T u d i uprava m o r a imet i v graditv i nov ih družbenih odnosov svojo ustrezno mesto, k i j i ga prinaša že n jen odgovorni položaj.

A l i se je okra jna uprava tud i že vsebinsko pr i lagod i la nov im odnosom? — Ta jn ik O L O tov. Baškovič je na to vprašanje po jasni l , da je t ud i Presnavljanje vsebine dela Proces, k i v p r a k s i vedno ne-kol ikanj zaostaja za spremembami zunanj ih ob l ik . Res pa je, da okra jna uprava uspešno obl ikuje službe I I . stopnje, da i m a vedno več strokovnih svetovalcev z v i sok im znanjem, k i lahko usmerjajo, svetujejo i n anal izirajo pojave, k i prinašajo nove naloge. K r o g inšpekcijsk ih služb na O L O se utr juje, prav te službe pa b i morale b i t i še bol j učinkovito sredstvo za zaščito širših družbenih interesov i n spoštovanje naše socialistične zakonitosti .

šibke inšpekcije na občinah dovoljujejo izigravanje predpisov D a je prob lem kvalitetne

zasedbe občinskih upravn ih služb za naš okraj težko vprašanje, n a m potrjuje p r i mer inšpekcij na občinah. s a j vemo, da niso r edk i p r i mer i , ko posameznik i a l i kolekt i v i ne spoštujejo zakonov, izigravajo predpise i n kršijo d isc ip l ino p r i uresničevanju splošnih ukrepov. V p r a k s i man jka resn ih i n načrtnih posegov inšpekcij; te službe so šibke posebno v občinah, dost ikrat pa tud i pomanjk l j i vo, nedosledno i n neučinkovito poslujejo. Dve občini la-n i sp loh n is ta i m e l i tržnih inšpektorjev; kadrovsko so

.Šibka delovna mesta občinsk ih gradbenih inšpektorjev, Porazno p a je stanje glede občinskih inšpekcij za delo. Redno pregledanih je b i l o la n i komaj 16,2«/(, podjeti j , pa še to predvsem v 2 občinah, kjer je inšpekcija prizadevna, medtem k o v 3 občinah te službe sp loh n i , v 2 pa je zelo s laba i n predstavl ja samo postransko delo drug ih Referentov! I n vendar je b i l o n - pr . v okra ju samo lan i n a d 2000 nesreč p r i delu, med n j im i tud i nekaj pr imerov s s m r t n i m i slučaji — a delovne inšpekcije niso poslale p r i s t o jn im organom n i t i 1 Pri jave za kaznovanje!

v 7 občinah sta le 2 stalna akt ivna sanitarna inšpektorja, v 5 p a opravl jajo to službo honorarno že tako Preobremenjeni zdravn ik i .

Poročilo ko t razprava sta ugotovila, da smo to področ-

V nedeljo v Črnomlju: okrajni namiznoteniški

turnir V nedeljo, 13. maja popoldne,

? ° v Črnomlju po vec letih prvo večje tekmovanje v namiznem tenisu. Prvotno je bilo •nisljeno, da bo tamkajšnja «I>ZTK lahko priredila okrajno h S P n o Prvenstvo, vendar pa se oo-đo zaradi pomanjkanja pr i -J?*rndi prostorov omejili le N A „J>RAJNI EKIPNI TURNIR, KI » O D O B R A P R I P R A V A Z A " T R A J N O EKIPNO PRVF.N-

M E S T U . 2 0 - M A J A V F J O V E M

. . f"? turnirju bodo nastopile " J " ekipe Iz Bele krajine in novega mesta. Belo krajino bo-

M I . . ' ? s t o P a l l ekipi Crnomlia in «!-» i ' N o v o mesto pa mladln-" u a m članska ekipa Partizana.

je v okra ju zanemari l i , da n i smotrnega kadrovanja i n štipendiranja. K o m u n e bodo morale na področju upravnega delovanja učvrstiti prav te službe — to pa morajo upoštevati tud i p r i s istemu nagrajevanja.

Preveč »»stricev« nad inšpektorji!

Odborn ik Lado Trampuž je v razprav i opozor i l , da pogreša ukrepov, kako b i prob lem nezasedenosti i n neučinkov i tos t i inšpekcijskih služb odstrani l i z dnevnega reda sej, saj so s tvar i enake iz leta v leto. Odborn ik Lojze Zoka l j je opozor i l na »romanje« strank, k o sprejme n a pr imer O b L O n a dan tud i do 500 l jud i . Ve za pr imer , da je mora l državljan v eni in i s t i zadevi v 2 let ih 24-krat na občino. Ljudje se pr i tožujejo nad neučinkovitostjo uprave i n imajo včasih k r i -ževa pota, da uveljavijo svoje pravice. P r iha ja celo do podkupovanj »uradnikov«, k a r pa uslužbenci l j udsk ih odborov sp loh ne b i smel i b i t i , saj uradnikov v starem pomenu besede danes sp loh več ne potrebujemo, da sploh ne govor imo o nečastnih izjemah, ko posameznik i res m o r d a tud i sprejmejo podkupn ino , čeprav m o r d a ne v denarju. Janez Zunič je ugotovi l napredek v kval i tetnem delu uprave, glede »romanja strank« na občine pa je men i l , d a b i m o r a l i pregledati nekatere stare, že preživele predpise, k i ovirajo hitrejše poslovanje. Zaostr i t i pa bo treba izvajanje vseh predpisov, tud i l oka ln ih !

V imenu sveta za ku l turo In prosveto p r i O L O je Slavko Vute opozori l na prob lem učiteljišča v Novem mestu, na položaj strokovnega šolstva v okra ju i n probleme prosvetno - pedagoške službe. Občinski par t iku lar i -zem je treba porušiti, saj nam je nujno potrebno močnejše medobčinsko sodelova

nje. O L O naj b i ime l v imenu občin več pravic glede strokovnega šolstva in njegovega razvoja v okra ju .

Podpredsednica O L O inž. V i lma Pirkovič je med drug im dejala, da se prob lem nekater ih inšpekcijskih služb res že vleče leta i n leta. K a dra n imamo, občine pa ga ne štipendirajo. Občinska štipendi jska i n kadrovska pol i t ika je v resnic i kratkov idna, v skoraj nobenem p r ime ru pa ne dolgoročna! Delo in špekcij je dost ikrat neučinkovito tud i zaradi intervenc i j , s ka te r im i skušajo posamezn ik i om i l i t i a l i sp loh iz igrat i učinek, k i naj b i ga inšpekcija s svo j imi ukrep i dosegla. Imamo pa mnogo pr imerov iz igravanja vseh predpisov i n zakonov, slabimo pa še to, k a r glede inšpekcij imamo. Inšpekcijske službe nimajo zadostne podpore s s t rani javnost i i n uprave same. N a vsakem kor a k u lahko nalet imo na neučinkovitost teh služb, k i imajo preveč ovir, pa vel iko premalo podpore.

Več kvalitete, pa bo manj zaposlenih!

Odborn ik i so opozor i l i , da ljudje grajajo ve l iko število uslužbencev v uprav i , k i nas tud i ogromno stane, saj so i zdatk i za javno upravo takoj na drugem mestu za šolstvom. St rokovn i sestav uslužbencev v uprav i n i zadovolj iv; čeprav je boljši kot pred let i , še vedno ne odgovarja. Občine skušajo s povečevanjem števila uslužbencev reševati slabo kvaliteto svoj ih l jud i . Ponekod n . p r . nekaj pijancev - uslužbencev kvar i ugled sto drug im, poštenim in delavol jnim l judem. S t rah pred štipendisti, k i končajo študije, pa se kaže v beganju, ko ponekod ne vedo, k a m b i z m lad im i l judmi , k i prihajajo iz šol.

Franc K o t n i k je na seji pojasni l , da je bi lo lan i v tujin i i z našega okraja 1914

oseb, od tega 1155 zaradi zasebnih opravkov, 98 poslovno, 432 je b i lo turistov, 55 j i h je šlo na študij, 114 pa na delo. Odbo rn ik i so opozor i l i na odl iv kval i f ic i rane delovne sile iz okraja, razpravl ja l i pa so tud i precej o ukrep ih v sodstvu, kazenskem pregonu i n o humanem postopku do državljanov. Opozo r i l i so na pravdarstvo, k i ga še vedno n i konec, prav-tako pa tud i na dolžnost slehernega državljana, da pri javi vsako nezakonitost, k i jo opazi, škodljiva famil iarnost m o r a izg in i t i i z dela naše uprave. O vsem tem bomo še p isa l i , saj je točna ugotovitev predsednika O L O N i k a Belopavloviča, da m o r a postati boj za zakonitost na vseh področjih zdaj naša prva dolžnost. V uprav i potrebujemo resnične l judske uslužbence, ne pa uradnikov starega kova. Odpr t ih problemov s področja dela javne uprave, sodstva i n tožilstva je vel iko, tičejo pa se slehernega našega občana.

Tg.

20-letnica velike mladinske akcije

M l a d i n a s l a v i le tos 20-k t n i c o p r o s t o vo l j n ih del o v n i h a k c i j . P r o s l a v a j e povezana s P r v o m l a d i n s k o po l j ede lsko u d a r n o br i gado , k; j o j e sred i a v gus ta 1942 v S a n i c i (okraj P r i j edo r ) o r gan i z i r a l o o k r o g 2000 b r i gad i r j e v , m l a d i n c e v . N a loga b r i gade j e b i l o posprav l j an j e p r i d e l k o v na n j i v a h b l i z u ustaških po lo žajev. P o d v e h mesec ih de la so m l a d i Krajišnik! za beležili i z r e d e n u s p e h : pos p r a v i l i so 100 vagonov k o ruze , 40 vagonov pšenice, n a vagone fižola, k r o m p i r j a , s l i v i n j a b o l k . V s e to je b i l o pos lano eno tam n a rodnoosvobod i lne vo j ske .

Mladost pred praznikom D a n m lados t i j e p r e d

d u r m i . S e noka j d n i i n m l a d i r o d bo s r ed i v e l i k i h m a n i f es tac i j , združenih s p r a z n o v a n j e m T i t o v e 70- letnice. P o v s e m o k r a j u se je začel a r a z g i b a n a de javnost . D e l o teče po p r o g r a m u , k i so ga ses tav i l i posebej za m l a d i n c e i n posebej z a p i o n i r je. S i c e r bodo nas top i i n s l a vnos t i s k u p n e .

P r i p r a v a m l a d i n e našega o k r a j a n a d a n mlados t i so v p o l n e m t eku . K o m i s i j a z a društveno de javnos t p r i o k r a j n e m k o m i t e j u L M S v N o v e m mestu j e že razpo s l a l a r a zp i s z a t e k m o v a n j e v l j u d s k e m mnogobo ju , k i b o n a novomeškem s t a d i o n u 20. m a j a dopo ldne . — T e k m o v a n j a se bodo ude ležili številni m l a d i n s k i a k t i v i , najboljše e k i p e i n pos a m e z n i k i p a bodo p r i m a r n o nag ra j en i . 2 e d r u d i m e sec p a po teka dvomesečno t e k m o v a n j e v splošni d e j a v n o s t i m l a d i n e T e k m o v a n j e se b o s pode l i t v i j o n a g r a d zaključilo n a s a m m l a d i n s k i p r a z n i k . H k r a t i po t eka t u d i t e k m o v a n j e m e d m l a d i n s k i m i a k t i v i v g r a d n j i športnih igrišč i n d r u g i h ob j ek tov . T e k m o v a n j e je r a zp i sa l c e n t r a l n i k o m i t e L M S v s k l a d u s s k l e p i I. kong r esa te lesne k u l t u r e v S l o v e n i j i . D e l a v s k a m l a d i n a t e k m u j e n a t a način, d a spoznava svo je podjet je.

O s t a l i p r o g r a m i m l a d i n s k i h p r i r e d i t e v v počastitev d n e v a m l a d o s t i še n i s o z n a n i , z l as t i ne vemo , ka j p r i

p rav l j a j o srednješolci i n v a j e n c i , k o l i k o r bodo s a mosto jno p r a z n o v a l i . Še živahnejše p r i p r a v e so n a o s n o v n i h šolah i n osemle t k a h , k j e r ima jo p i o n i r s k i o d r e d i ze lo obsežne p r o g r a m e i n v načrtu številne p r i red i tve . P o v s o d bodo i m e l i športna t ekmovan j a , k i bod o v e l j a l a t u d i v o k v i r u J u g o s l o v a n s k i h p i o n i r s k i h iger. — Črnomaljski p i o n i r j i bodo do d n e v a m l a d o s t i o k r a s i l i šolo i n počistili oko l i co . V Krškem bo sp re v o d , p i o n i r j i pa bodo m a n i f e s t i r a l i svo jo izvenšolsko de javnost . Z a dobe r p r o g r a m j e p o s k r b e l odbor , k i ga ses tav l ja jo p r e d s t a v n i k i L M S , R K , D P M , S Z D L i n d r u g i h o r gan i zac i j . M e t l i ški učenci se bodo srečali s hrvaškimi p i o n i r j i i n še bo l j u t r d i l i medsebo jno p r i

ja te l j s tvo . N a poseben n a čin bodo p r a z n i k m lados t i počastili t r e b a n j s k i p i o n i r j i , k i bodo n a D e b e n c u spre je t i v m l a d i n s k o o r g a n i z a ci jo. P odobno k a k o r v d r u g ih občinah bodo p r a z n i k dočakali t u d i p i o n i r j i no vo meške občine i n za d n i m l a d i n s k e g a s l a v j a p r i p r a v i l i v r s t o p r i r ed i t e v . V s e šole ima j o že p r i p r a v l j e n d v o j n i p r o g r a m : p rvega bodo i z v ed l i , če bo sončno v r e m e , d rugega pa , če bo deževalo.

Bržčas bodo v središčih občin n a d a n mlados t i t u d i sp r evod i , k i se j i h bodo, podobno ko t l a n i i n d r u g a le ta , udeležili m l a d i n c i . i n p i o n i r j i v s eh p o k l i c e v i n s taros t i . Ce l o tno s lav je , združeno s počastitvijo T i tove 70-letnice, bo n e d v o m n o veličastno ko t še n i k o l i .

Potem, ko požrešni plameni že upepelijo domačijo, je kesanje prepozno... Varujmo se pred ognjem prej, ko je še čas! Poglejte, kam spravljate vžigalice, da ne pridejo

do njih otroške roke!

Po sledovih požarov & Gori! Sirena kliče gasilce. Čez nekaj minut

že odpelje na pot rdeči avtomobil s posadko v sivo-zelenih uniformah in svetlimi šlemi na glavah. Kam gredo, kje gori?

@ Gori! Nebo je ožarjeno od ognja, ki uničuje premoženje. Ljudi stiska žalost, množica rok sega po vedrih vode in poskuša gasiti. Včasih jim skupaj z gasilci uspe, velikokrat tudi ne. Na pogorišču ostane pepel, ožgan :i sled za poslopjem in milijonska škoda.

Q Gori! Pred nedavnim smo to besedo lahko slišali celo večkrat na dan. In smo se zamislili: kje so vzroki za tolikšno obilico požarov?

Iz statističnih poročil o r ganov no t ran j e uprave b i l a h k o p r e b r a l i , da je letos v novomeškem o k r a j u že 58-krat gorelo. Pogore la so s tanovan j ska , gospodarska in d r u g a pos lop ja ter gozd o v i , ogenj p a je segel po zasebn i i n družbeni l a s t n i n i . S a m o v novomeški ob čini je b i l o od začetka l e ta do prejšnjega ponede l j k a 15 večjih požarov, k i so uničili z a o k r o g 13 m i l i j o n o v d ina r j e v imov ine . T o je v p r i m e r j a v i z l a n s k o l e t n i m i požari v i s t em o b dob ju , k o je ogenj k a r 28-k r a t upepe l i l pos lop ja i n dele gozdov, s i ce r ma l c e razvese l j i vo , t oda spričo ukrepov , k i se n i s o i z v a j a l i , t u d i zaskrbljujoče. P o v z r o k i h , z a r a d i k a t e r i h j e začelo goret i , ugo tav l j amo , d a se je ogenj največkrat p o j a v i l p r a v t a m , k j e r j e požarnovarnostna služba največkrat o p o m i n j a l a p r e b i v a l s t v o n a i zpo ln j e van j e n a v o d i l i n upoštevanje u -krepov . V i d i m o tore j , d a s i je požarnovarnostna služba p r i z a d e v a l a o m e j i t i pos le d i c e ogn ja , d a p a so b i l i p o nesrečenci čestokrat t u d i s a m i k r i v i z a nesrečo.

Iz statističnih poročil n a da l j e ugo tav l j amo , d a j e b i l o z e l o v e l i k o n a k l e p n i h požarov. (Kaže, d a p ro t i t e m u n e zaleže nikakršen ukrep ! ) , d a je prišlo d o ogn ja z a r a d i m a l o m a r n o s t i l j u d i , d a se j e v e l i k o k r a t vžgalo z a r a d i tega, k e r po s lop je n i i m e l o p r a v i l n o

grajenega d i m n i k a , d a so precej k ra t zažgali o t roc i , k i so j i m starši k u p o v a l i v ž i gal ice , da b i z a k u r i l i n a p a ši i td . T u d i v sak n e p r e v i d n o odvrženi c i ga re tn i ogorek je povzročil k a t a s t r o f a l e n požar. — V e l i k o k r a t j e t r eba gas i t i t u d i ogenj v gozdu. L j u d j e m a l o m a r n o sežigajo s u h o dračje, ho jo i n l a h k o v n e t l j i v e gozdne o d p a d k e ter zapuščajo t l e če pogorišče. Najmanjši ve ter zanese i sk ro v s u h o l i s t je i n nesreča je t u . O b železniških p rogah je gore lo z a r a d i tega, k e r n i s o u r e j en i požarnovarnostni pasov i i n že najmanjša i s k r a i z l o k o m o t i v e l a h k o zane t i ogenj .

T o j e s a m o neka j v z r o k o v z a požare, k i pov z ro čajo m i l i j o n s k o škodo. C e hočemo ka tas t ro f o p r ep r e čiti, pa n i dovo l j samo, d a ugotov imo, zaka j je ogenj t o l i k o uničil, a m p a k n a j b o to o p o m i n , d a se ka j t a k e ga ne sme več zgod i t i . Z a to bo t r e b a poostr i t i u k r e pe i n s l ehernega občana v o k r a j u n a p r i m e r e n način poučiti, k a k o na j r a v n a z ogn jem. Staršem j e t r e b a dopoveda t i , d a vžigalice i n vžigalniki n i s o igrača z a ot roke , t iste , k i s a m i po prav l j a j o električne n a p r a v e (seveda nep rav i l no ) , pa opozor i t i , d a j e bo l j e p o - ' k l i c a t i s t r o k o v n j a k a i n o d šteti n eka j s to takov , k a k o r reševati premoženje, k i ga o p l a z i ogenj , k o p r i d e d o k r a t k e g a s t i k a .

Protipožarne uk r epe b i m o r a l i poos t r i t i i n j i h i z v a j a t i . Z a s e b n i gospodar j i , družbeni u p r a v l j a v c i i n v s i , k i j i h požar l a h k o oškoduje z a stotisočake i n m i l i j o ne, b i se m o r a l i z aveda t i , d a s t em, k o bodo preprečili ogenj n a s v o j e m področju^ ne bodo k o r i s t i l i s a m o seb i , a m p a k b o p r a v tolikšnih stroškov o b v a r o v a n a s k u p nos t . P r e d v s e m to na j n a s v o d i p r i preprečevanju požarov!

Prvomajski dnevi počitka in proslav na čast praznika dela so za nami. Več o tem berite na 8. strani današnje številke, takole pa so za praznike počivali tovornjaki naših »GOR

JANCEV« v Straži, ki so v četrtek spet zapeljali po vsej državi.. .

Razveselite znance i n svojce v tujini z

DOLENJSKIM LISTOM!

Obračun dela kanižarskih rudarjev Ribiški dem iz mlina Letošnji občni zbor

sindikalne podružnice v premogovniku Kanižari-ci se močno razlikuje od dosedanjih. Zelo težko ekonomsko stanje rudnika je povzročilo živahno in konkretno razpravo. Izzvenelo je v spoznanje, da bi rudnik veliko lažje premagal težave s tržiščem, če se bo kolektiv kot celota vključil v gospodarjenje in upravljanje podjetja.

Poročilo p r edsedn ika po-d i u žiniice je b i l o c e l ov i t o , sej je govo r i l o o l a n s k i h d o sežkih v p r o i z v o d n e m , pro cesu, o u v e l j a v l j e n i h u k r e p i h i n r e z u l t a t i h gospodar j en ja , o uspeh ih i n neuspe-hiilh s i n d i k a t a , o s a m o u p r a v l j a n j u i n izobraževanju, o o d n o s i h v k o l e k t i v u i n de l o v n i d i s c i p l i n i . Poročilo je za je lo p r a v vse doga janje v pod je t ju i n tako r a z g r n i l o p r e d de legate ce lo tno s l i k o r u d n i k a .

R a z p r a v a se je osredoto-čiOa n a t r i vprašanja:

— K a k o doseči večjo p r o i z vodn j o d e b e l i h vwt p r e moga ob povečani s t o r i l n o s t i i n znižanju p r o i z v o d n i h stroškov t e r k a k o doseči

N O V I C E ČRNOMALJSKE K O M U N E

proda j o n a k e p a n e g a p r e m o ga ob p r i m e r n i p r oda jn i cen i .

— K a k o i zpopo ln i t i s i s t e m nag ra j e van j a ter d o p o l n i t i p r a v i l n i k o d e l i t v i o s ebn ih dohodkov , d a bo enako s t i m u l i r a l p r i z adevan j a i n u -Btvar janje s l ehernega člana k o l e k t i v a .

— K a k o izbof.jtšati eko n o m sko-po l it cn o izobraževan j e t e r o d p r a v i t i neso g l as j a v k o l e k t i v u .

V pod je t ju je zapos l en ih 330 itn v s i hočejo i m e t i z a svo je de l o p r i m e r n o plačilo. Z a oscf:ne dohodke po t rebn a s r eds t va pa bo r u d n i k l a h k o dosege l samo ob p r i m e r n e m c e l o k u p n e m do h o d k u , z a k a r bo n u j n o po t r ebno doseči p l a n i r a n i o b seg pro i zvodn je . V l e tu 1962 bodo m o r a l i namreč k a n i -žairski r u d a r j i n a k o p a t i 90 tisoč ton premoga , k a r b o za 34 odsto tkov več k a k o r 1961.

V s a dosedan ja p r i z a d e v a n j a k o l e k t i v a (povečana p r o i z v o d n j a v l e tu 1961 za 16 odstotkov , povečana j a m s k a s to r i t ev z a 4 odstotke in rudniška za 8 odsto tkov , v e čja i z b i r a i n kalorična v r e d nost premoga) pa so z a m a n ,

če ne gredo v proda jo d r o b ne v r s t e p r e m o g a ; d e p o n i ran j e l e - t eh je povzročilo s a m o V d r u g e m po l l e t ju l a n i o k o l i 10 m i l i j o n o v d i n a r j e v i zgube .

S i n d i k a l n a o r gan i z a c i j a b o m o r a l a v bodoče več p r i spevat i k izboljšanju H T V službe. P r i t e m p a n i mišl j ena s a m o va rnos t d e l a v c ev v p r o i z v o d n j i , temveč n e n e h n o izboljševati splošn i h d e l o v n i h i n življenjskih pogojev. U k r e p i p ro t i kršilc em predp i sov v H T V n i s o b i l i dovo l j učinkoviti k a d a r za prekrške n i b i l o k a z n o v a n o tud i n a d z o r n o osebje.

Uspešna o b l i k a vzgo je novo zapos l en ih de lavcev so u v a j a l n i s e m i n a r j i . S e m i n a r t ra ja d v a d n i . P r i d a n sez n a n i j o v o d i l n i d e l a v c i no -vodošle z d e l o m i n živl jen j e m ter o rgan i zac i j o v r u d n i k u , d r u g i d a n pa va rnos t

n i t e h n i k razkaže vse z u n a n je i n j a m s k e ob jek te te r sp ro t i opozar ja n a n e v a r n o s t i , k i pre te n a posamezn ih d e l o v n i h mes t i h .

P o s ebna n a l o g a s i n d i k a l ne podružnice je vprašanje de lovne d i s c i p l i n e . M a r s i k a t e r i član k o l e k t i v a n i z a i n te res i ran za uspešno gospodar jen je v podje t ju . Iz k o l e k t i v a bo t r eba čimprej i z ločiti vse tiste, k i izkoriščajo podjet je i n skupnos t z n e n e h n i m i n a v i d e z n i m i bol e z n i m i ter se istočasno i z -čipavajo p r i domačih d e l i h , ter tiste, k i k v a r i j o p r i z ade van je i n ug led k o l e k t i v a z neupravičenimi i z o s t a n k i od de la . S a m o v le tu 1961 j e b i l o 1386 neupravičenih i z os tankov a l i povprečno 4,6 na d e l a v n i k .

Iz poročila i n r a z p r a v e je b i l o r a z v i dno , d a je p r i ses tav l j an ju p r a v i l n i k a o de-

Zakaj gradbeni okoliši? Zasebnik i , k i žele gradit i

stavbe izven strn jenih nasel i j se pogosto jezijo nad občino , k i j i m ne izda lokaci j skega dovoljenja. Zarad i zaostritve predpisov so po zakonu o urbanistični inšpekcij i l judsk i odbor i občin pr i stojni izdajati takšna dovoljenja samo v okv i ru gradbenih okolišev i n še to samo s pr i voljenjem okrajne gradbene inšpekcije. Za vse gradnje izven gradbenih okolišev pa izdaja lokac i jska dovoljenja okrajna urbanistična inšpekci ja s pr ivol jenjem republ iške. Postopek je takšen zato, ker želimo, da b i b i l a naša naselja strnjena, da b i ime l i prebivalc i b l i zu do tovarn, v trgovino, n j ihov i otroc i v šolo, da b i b i l i b l i zu ku l turn ih ustanov i n pa da b i b i l a k o munalna ureditev (vodovod, e lektr ika , ceste, dovozi) čim bolj poceni. Zato dovoljujejo pr is to jn i organi lokaci je za gradnjo stavb izven gradbe n ih okolišev le v i z jemnih p r i mer ih .

Ustanovljen je občinski cestni sklad

O b a zbora O b L O Črnomel j s ta s k l e n i l a , da se us ta n o v i občinski ces tn i s k l a d , in to z n a m e n o m , d a se z a go tov i p r a v i l n o vzdrževanje vseh t i s t i h cest I I I . i n IV . reda , k i j i h j e m o r a l prevze t i O b L O Črnomelj. P o leg tega bodo s s r eds t v i s k l a da tud i o b n a v l j a l i ceste.

S s reds tv i no vo us tanov l jenega s k l a d a bo r a z p o l a ga l u p r a v n i odbor . Z a r a d i i z r edno s labega s t an j a cest bo m o r a l u p r a v n i odber sk rbe t i , d a se bo s k l a d res gospodarsko u p o r a b l j a l .

Sprememba turistične takse

N a pred log Turističnega društva v Črnomlju s ta oba

»ZELENI JURIJ« na Vinici Hi Sp r e vod »Zelenega J u

r i ja « je 24. a p r i l a obšel V i n i c o . Učenke 8. r a z r eda osemle tke so ko t »Jurjevan-ok i « , odete v b e l ok ran j ske n a r o d n e noše pod v o d s t v o m učiteljice B a h o r j e v e s p r e m l j a l e »Zelenega Jurija« s k o z i V i n i c o i n po s t a r e m o b i čaju n a t r g u zap lesa le k o lo , na to pa obšle hiše i n z a pele »Došel je došel. Z e l e n i J u r i j — donese l je, donese l pedenj do lgo m l a d i c o . . . « . S r eds t va , k i so j i h učenke nab ra l e , bodo po rab i l e z a šolski iz let .

Bi K U D »Oton Župančič« n a V i n i c i j e s pomočjo p r i z a d e v n i h p r o s v e tn ih d e l a v cev i z osemle tke spet zažive lo . V mesecu a p r i l u smo b i l i priča več l e p i h k u l t u r n i h p r i r ed i t e v in nastopov , k i so nas presene t i l i i n p r e

t r ga l i enoličnost, kakršne smo b i l i v a j en i dos le j .

IH Sodobno komedijo »Poročil se bom s svojo ženo« so v režiji učitelja V i n k a D e b e l j a k a u p r i z o r i l i člani i g ra l ske s k u p i n e K U D . N a b i t o p o l n a d v o r a n a je b i l a najlepše zadoščenje i g r a l c em, k i so v igro vložili ne m a l o t ruda . E n a k uspeh so želi t u d i n a gos tovan ju v S e v c r i n u ob K u p i v sosedn i Hrvaški. P o d o b n i h u p r i zo r i t ev s i n a V i n i c i še žel i m o !

H V počastitev 27. aprila in 1. maja so p i o n i r j i i n p i o n i r k e i z osemle tke pod v o d s t v o m učiteljev p r i r e d i l i prisrčen p r o g r a m s k o l o m , pet jem in r e c i t a c i j a m i ob k r e su n a pros to ru pred viniškim g r a d o m .

F. P.

zbo ra l j udskega odbo ra s k l e n i l a , da se sedan j i o d lok o obč. turističnih t aksah s p r e m e n i . T a k o se j e dosedan ja taksa od nočnine, k i je znašala v sezoni 100 d i n in i z v en sezone 60 d i n , z n i žala n a 60 d i n o z i r o m a 40 d ina r j e v . Istočasno pa so podaljšali čas sezone. T a bo v posamezn ih k r a j i h r a z l i čen. V Črnomlju bo t r a j a l sezonsk i čas" od 1. j u n i j a do 30. s ep t embra , n a M i r n i gor i o d 1. j u n i j a d o 31. a v gusta, v V i n i c i o d 1. j u l i j a do 31. avgusta i n v Semiču od 1. j u l i j a do 30. sep temb ra .

l i t v i čistega d o h o d k a i n p r a v i l n i k a o d e l i t v i o s ebn ih d o hodkov ze lo živahno sodel o v a l ves k o l e k t i v , v e n d a r so p r v e izkušnje v letošn j e m l e t u opozor i l e , d a bo po t rebno s i s t e m d e l i t v e o-s e bn ih d o h o d k o v še d o p o l n i t i . Doseči bo t reba , d a bo vsak član k o l e k t i v a r a z u m e l s i s l e m d e l i t v e t e r izračun osef .nih dohodkov , k i t emel j i na de lu , doseženem n a posameznem d e l o v n e m mestu , n a uspehu d e l o v n e e-note te r p o s l o v n e m uspehu celega podjet ja . Za to bo seveda pot rebno i zde l a t i vse pokazate l j e i n obračune, d a bo vsak v posamezn i d e l o v ne enot i vede l , k a k o gospod a r i .

Z d e c en t ra l i z a c i j o s a m o u p r a v l j a n j a i n r a z d e l i t v i j o r u d n i k a n a de lovne enote je b i l o po t rebno tej d e c en t r a l i z a c i j i p r i l a g o d i t i tud i s i n d i k a l n o o rgan i zac i j o . T a k o so že b i l i i z vo l j en i štirje p o družnični p o d o d b o r i ; v sak od n j i h i m a svoj tričanski u p r a v n i odbor . P r e d s e d n i k i pododborov so istočasno člani izvršnega odbora po družnice.

V bodoče b o s i n d i k a l n a o r gan i zac i j a s k r b e l a , d a se bodo člani čimpreje spozna l i s s v o j i m i p r a v i c a m i In dolžnostmi up rav l j a v c e v . D a bo podružnica l a h k o o-pozar ja la n a negat i vne pojave v pod je t ju i n v zga j a l a svo je člane v dob r e gospodar je , bo m o r a l a zas l edova t i ves p r o i z v o d n i proces i n cel o k u p n o gospodar jenje v pod je t ju . L e t a k o se bo podjet je r a z v i j a l o t e r doseg lo večjo p ro i z vodn jo .

Črnomaljski ribiči že da l j časa r a z p r a v l j a j o o t em , k a k o b i d o b i l i po t rebne pros to re z a ribiški dom. M o r d a p a j i m bo letos s re ča l e n a k l o n j e n a . N a svo j e m z a d n j e m s e s t a n k u so tako l e r a z p r a v l j a l i : F l e k o v m l i n j e p r e n e h a l o b r a t o v a t i . Težko b i s i z a m i s l i l i l e p ši k r a j . k j e r na j b i s ta l r i biški dom. A k v a r i j j e t n b a -zen za r ibe , k i b i j i h p r o d a j a l i n a t r g u . b i b i l o l a h k o h i t r o u r ed i t i . V - ta n a m e n b i a d a p t i r a l i - m l i n i n s i u r e d i l i p ros tore z a a k v a r i j , b a zene i n tud i p ros tore za ses tanke . N j i h o v i načrti z a j ema jo še neka j d rugega . U r e d i l i b i manjšo r i b j o r e - -s tav rac i j o . T u j e cente r mes ta i n m a r s i k d o b i z a v i l k v o d i n a sveže r ibe . Z a p r o s i l i so občinski l j u d s k i od bor , naj j i m dode l i p ros to re m l i n a , k l je las t splošnega l j u d s k e g a premoženja. Prepriča p i so. da j i m bo to uspe lo . Z u r e d i t v i j o m l i n a bo mesto p r i d o b i l o o n i pa bodo d o b i l i p ros to re , k i j i h že tako do lgo željno pričakuje jo . D o m bo t u d i t u r i stična p r i dob i t e v .

NE BI ŠLO DRUGAČE? K o t povsod se tud i v Čr

noml ju veselimo dobr ih f i l mov. Z a l pa se moramo, preden se nam posreči dobi t i vstopnice, nemalo naježiti.

Blagajna k ina se odpre ob 18.30. Običajno je že pred to uro pred vhodom v prosvetn i d om lepa vrsta. K o pr ide blagajničarka, se začne trpljenje čakajočih. Ves čas pr i hajajo v vežo k ina naši l jub i p ion i r j i i n mlad inc i , k i »nimajo časa« čakati. Vedno najdejo v v rs t i koga, k i j i m je vol jan k u p i t i vstopnico. N i čudno, da pr ide zaradi tega

med čakajočimi do negodovanja. Po tem se pojav i petnajstletnik, k i ženski b l i zu šestdesetih na njen opomin , naj se vendar postavi v vrsto, zabrus i : »Bi b i l pa res neumen, če b i za eno samo vstopnico čakal v vrsti!«

Lanski selitveni prirastek

1961. je b i l o v Črnomlju dograjenih več družinskih i n samsk ih stanovanj, vendar je stanovanjska s t i ska še vedno zelo ve l ika. V mestu je občutiti precejšen pr i l i v prebivalstva, predvsem iz okoliških vasi, tako je sel i tveni pr i rastek v le tu 1961 znašal 350 oseb.

Vedno več zanimanja za vrtec

Pred štirimi le t i je b i l v Črnomlju odprt otroški vrtec. V začetku n i b i l potno zaseden, v zadnjem času pa pr iha ja na upravo vedno več prošenj za spre jem otrok, vendar vsem ne morejo ugod i t i . Nasta la je potreba po razširitvi otroškega vr tca . Občinski l judsk i odbor Je začel zb i ra t i sredstva za dozi davo vrtca. Želimo, da b i v vrtec lahko hod i l i vs i otroc i zaposlenih staršev, da ne b i b i l i več prepuščeni u l i cam, k i postajajo zaradi naraščajočega prometa vedno nevarnejše.

c T e iT.ii so končali a,vto-rm. t i zac i j o t e l e f onskega omrežj a v k o p r s k e m o k r a j u . Naročn i k i l a h k o zdaj kličejo b r e z p o s r e d o v a n j a pošte v K o p r u , I zo lo , P i r a n . Škofi je i n Šmarje. D o k o n c a m a j a bo v zpos tav l j e n a se a v t o m a t i k a t e l e f o n s k a zveza z L j u b l j a n o i n p r e k o n j e z G o r e n j s k o .

K A KO JE S PRI SPE V K l ZA KM EČK O ZDRA VST V EN O ZA VAROVANJE Zakaj so zvišane dajatve za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev v letu 1962?

K e r je letos občutno z v i šanje dajatev kmečkih gospodars tev n a račun s k l a d a zd ravs t venega z a v a r o v a n j a kmečkih zavarovancev , želimo za rad i p r a v i l n ega r a z u m e v a n j a v zvez i s t em d a t i nekaj po jasn i l .

Obve zno zd ravs t v eno z a varovan j e kmečkih p r o i z v a j a l c e v je b