Upload
obcina-divaca
View
309
Download
4
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Glasnik Občine Divača • letnik 19 • št. 3 • oktober, 2013.
Citation preview
Glasnik Občine Divača • letnik 19 • št. 3 • oktober, 2013
ANDREJ PRELCštirikratni zmagovalec v gorsko-
hitrostnem avtomobilizmu, Divizija 1
Precej časa je že minilo od zadnjega, poletnega Glasnika,
sedaj je pred vami jesenski, čez dober mesec pa bo tudi
prednovoletni. V tem času se je v divaški občini zgodilo veliko
dogodkov, ki so ovekovečeni v vašem glasilu.
Celo vroče poletje se je bila taktična bitka za vetrne elektrar-
ne oziroma proti njim. Po uspešnem zagonu prve vetrnice
v Sloveniji na Griškem polju pri Dolenji vasi je veliko poten-
cialnih investitorjev zavohalo priložnost za kovanje dobička,
kar so lepo zavili v fl oskulo o razvoju in pomoči državi pri
izpolnjevanju evropskih zahtev po deležu proizvodnje ele-
ktrične energije iz obnovljivih virov. Na državo pritiska Evro-
pa, zato se bo morala tudi slikovita, butična Slovenija spre-
meniti v vrt vrtečih se monstrumov. In kje je lepši prostor za
ta vrtiček kot »bogu za hrbtom«, čim dlje od bele Ljubljane,
kjer so tudi naravni pogoji – veter, naša kraška stalnica. Kako
lep bo pogled na Nanos skozi grozde vetrnic in kako bo po-
stala naša dežela podzemnih jam in ostalih kraških pojavov
kar naenkrat dežela vetrnic, pa načrtovalcev ne zanima, saj
je to le drugačen pogled oziroma vizualno onesnaženje,
na katerega se bomo navadili, kot smo se na daljnovode,
avtocesto, širitev železnice …Ko je enkrat okolje degra-
dirano, ga lahko le še bolj degradiramo. Kako pa je okolje
postalo degradirano? Samo od sebe verjetno ne, ampak
ga je degradiral človek. Problem je, da potrebujemo veliko
električne energije in da se tudi v našem privatnem življe-
nju nismo pripravljeni odreči vsem ugodnostim, ki nam jo
nudi (od klime v vročih poletij, do vseh mogočih električnih
pomagal v gospodinjstvu …). Našo preveliko potrošnjo
plačujemo tudi z degradacijo okolja, v katerem živimo. Eni
več, drugi manj. Sedaj je verjetno na vrsti naša občina, da
jo malo onečedimo. No, vsekakor pa so boljše vetrnice kot
pa kakšen TE 6, pri katerem je poleg vidnega onesnaženja
predvsem zračno, ki je škodljivo tudi za zdravje. Čeprav po
nekaterih raziskavah tudi vetrnice slabo vplivajo na počutje
zaradi nizkih frekvenc, ki jih oddajajo. Veseli me, da ima naša
občina negativno mnenje o množični postavitvi vetrnic na
Senožeškem, kolikor lahko sploh vpliva na državne načrte
o izrabi vetra v naši občini. Seveda pa se bodo morali o
lokaciji postavitve vetrnic in o njihovem številu izreči še
prebivalci, ki jih bodo imeli v neposredni bližini. Tam pa se
bodo verjetno mnenja delila. Kdor bo lahko za oddajo svoje
»malo vredne« parcele dobil zajetno rento, bo verjetno za.
Pri denarju pa se po navadi solidarnost s sosedi konča.
Da pa vas ne bomo obremenjevali le z negativnimi napo-
vedmi, vam je Občina pripravila precej prispevkov o delih,
ki se izvajajo v občini v korist občanov in za zmanjšanje
porabljene energije, zaradi česar je bila naša občina tudi iz-
brana kot energetsko najbolj učinkovita občina med malimi
občinami. Roko na srce, tudi vetrna elektrarna pri Dolenji
vasi je pripomogla k tej proglasitvi. V tem Glasniku je tudi
natančno opisan nov prometni režim v Divači, ki se ga bo
treba strogo držati, sicer nas bodo občinski redarji oglobili.
GLASNIK OBČINE DIVAČA oktober 2013, letnik 19, številka 3Izdajatelj in založnik: Občina Divača; Glavna urednica: Vlasta Bratož Štokelj;
urednica: Vesna Matevljič; člani uredniškega odbora: Andreja Borovič, Dušan Cerkvenik,
Petra Arko, Alenka Štrucl Dovgan, Iztok Felicjan, Jože Požrl;
Oblikovanje: JPStudio Divača; Tisk: Tiskarna Mljač Divača; naklada 1700 izvodov.
Uredništvo ne odgovarja za avtorstvo člankov in fotografi j.
Fotografi ja na naslovnici: ANDREJ PRELC. Foto: JOŽE POŽRL.
Prispevke za naslednji Glasnik zbiramo na e-pošto
[email protected] do 30. 11. 2013
Na http://www.divaca.si kliknite na Glasnik in si na vrhu
oglejte navodila za objavo člankov.
Starejše števike Glasnika si lahko ogledate na spletni strani:
http://issuu.com/obcina_divaca
2
Tudi v letošnjem letu bo v prednovoletnem prazničnem času
potekala v občini Divača humanitarna akcija
Vabljeni k sodelovanju!
Končno smo dosegli prepoved vožnje tovornjakov nad 7,5 t
skozi naselje Divačo. Pred vhodom v Divačo stojita tabli, ki
opozarjata na to, na žalost pa bi morala zraven stati še po-
licija, ki bi prekrškarje oglobila, da bi prepoved upoštevali.
Tudi jug Divače – Lokavska cesta je del naselja, kjer pa ura-
dno prepovedi ni, zato tam po razdrapani cesti množično
vozijo težke »mašine«, da o številnih Romunih z naloženimi
kombiji in prikolicami ne govorimo.
Da je v naši mali občini precej odličnih športnikov, je videti
tudi z naslovnic Glasnika, saj je tudi tokrat ovekovečen špor-
tnik – tokrat gorsko hitrostni dirkač Andrej Prelc iz Famelj,
ki je štirikratni zmagovalec v gorskem hitrostnem avtomo-
bilizmu. Čestitke, v decembrskem Glasniku pa si preberite
intervju z njim.
Naslednji Glasnik bo izšel decembra, pred božično-novole-
tnim koncertom divaškega pihalnega orkestra. Prispevke zanj
zbiramo do konca novembra.
Pa lep pozdrav in čim manj stresnih situacij, saj vemo, da
bolje zlepa ne bo.
Urednica
3aktualno
Po letošnjem slavnostnem zagonu
edine slovenske vetrne elektrarne na
Griškem polju pri Dolenji vasi so se
potencialni investitorji množično podali
v lov, komu bo uspelo postaviti čim več
teh »ekološko neoporečnih« proizvajalk
električne energije na Senožeškem.
Ker Sloveniji narekuje Evropska unija, da
proizvaja el. energijo iz obnovljivih virov,
je v pripravi državni prostorski načrt za
Park vetrnih elektrarn Senožeška brda.
Po njegovi predstavitvi na divaški občini
konec julija, kjer so se zbrali predstav-
niki Ministrstva za infrastrukturo in
prostor, podjetja Vepa kot investitorja,
občine in vsi, na katere bi postavitev
vetrnic vplivala, so se dogovorili, da je
rok za oddajo smernic za občino do 19.
avgusta, za zainteresirano javnost pa
do 9. septembra. Na srečo ti roki niso
obstali, saj je bilo zares premalo časa,
da bi se ljudje opredelili. Sicer pa so taki
pritiski dokaj pogosti, ko se hoče neka
stvar izpeljati na hitro, v času dopustov,
ko je čim manj možnosti, da bi se ljudje
organizirali in morda nasprotovali.
V pobudi za pripravo državnega pro-
storskega načrta (DPN) za načrtovanje
parka vetrnih elektrarn Senožeška brda
so analizirali 73 možnih stojišč, ki pa
niso vsa primerna za postavitev vetrnic.
Podjetje Vepa, investitor, pravna družba,
ustanovljena prav za ta projekt, ki nima
nobenega zaposlenega, načrtuje posta-
vitev 40 vetrnic s skupno močjo 120me-
gavatov predvidoma do leta 2017.
Stale naj bi v gručah, kot je prikazano na
zgornji sliki.
Načrtovalci planirajo vetrni park Seno-
žeška brda na območju, ki se na severu
začne malo pred Razdrtim, na zahodu
sega skoraj do doline, kjer se pod Veli-
kim Poljem začnejo Vrhe, na vzhodu do
hribov onkraj Laž in na jugu do pobočij
Vremščice. Najbolj obremenjeni bi bili
prebivalci Senožeč in Laž, deloma tudi
Potoč in Dolenje vasi. Proti jugozaho-
du bi za oddajanje elektrike v omrežje
zgradili dodatni daljnovod do RTP-ja v
Divači in še eno razdelilno transforma-
torsko postajo pri Dolenji vasi.
Investitorji bodo v jesenskih mesecih
organizirali tudi delavnice za lokalno sku-
pnost in prebivalce, kjer »bodo imeli vsi
prisotni priložnost bliže spoznati projekt
in posredovati svoje predloge, ki nam
bodo služili kot vodilo v nadaljnjih fazah
projekta in pri oblikovanju končnega
načrta vetrnega parka,« je poudaril Aleš
Musić, predstavnik ljubljanskega podjetja
Vepa, ki je nosilec investicije. Mnenje
lokalne skupnosti je za njih pomembno,
zato napovedujejo, da bodo pripombe
prebivalcev upoštevali v največji možni
meri. Družba Vepa je od infrastrukturne-
ga ministrstva že pridobila energetsko
dovoljenje, vrednost investicije pa bo
od 160 do 200 milijonov evrov. Park bo
vključen v shemo za subvencije, torej bo
država oziroma davkoplačevalci plačeva-
la razliko v ceni, ker je elektrika, pridoblje-
na z vetrnimi elektrarnami, dražja.
Zanima me, koliko potencialnih investi-
torjev bi se še zavzemalo za postavitev
vetrnic, če ne bi bile subvencionirane.
Torej je njihovo ekološko dušebrižništvo
vezano na dobiček, ki pa seveda ne bo
ostajal v Sloveniji, ker resnični investitorji
verjetno ne bodo od tu, saj podjetje brez
zaposlenih in z minimalnim vložkom
ne bi moglo uresničiti takega projekta.
Zanima me tudi njihovo stališče, če bi bili
v koži Senožečanov. Bi dovolili, da bi za
njihovimi idiličnimi vilami zrasle mega-
lomanske kovinske pošasti? Trditev, da
bi prebivalci »trpeli« samo zaradi videza,
je malo za lase privlečena. Pogled se pri
parcelah še posebej plača, spomnimo
se samo na ceno zemljišč s pogledom
na morje. Morda pa bo država zmanj-
šala oziroma opustila plačilo davka na
nepremičnine v KS Senožeče, ker se jim
bo zaradi pogleda cena zmanjšala? Po
svetu so že narejene študije o negativnih
vplivih nizkih zvokov vetrnic na zdravje,
kar občutijo tudi bližnji sosedje vetrnice
pri Dolenji vasi, ki se že pritožujejo, da
zaradi nizkih frekvenc ne morejo spati ali
jih zbuja, razbija koncentracijo in zmanj-
šuje delovne in bivalne možnosti.
Župan občine Divača Drago Božac je za
medije izjavil: »Stališče občine bo takšno,
kot ga bodo izrazili občani; če bodo
proti, bomo tudi mi, v obratnem prime-
ru pa ne.« Po njegovih besedah je sicer
mogoče pričakovati, da bodo lastniki
parcel, večinoma gre za zasebna zemlji-
šča, ki bodo imeli od postavitve vetrnic
fi nančno korist, projekt podprli. Drugi pa
bodo proti. V Društvu za opazovanje in
proučevanje ptic vetrnicam na Griškem
polju ne nasprotujejo, saj je to zaradi
bližine daljnovodov in cest že degradira-
no. Do sosednjega, precej bolj obsežnega
območja med Razdrtim in Senožečami
pa se še niso opredelili, saj naj bi bila
pridobitev naravovarstvenih smernic na
zavodu za varstvo narave šele v postopku
priprave. Pobuda za pripravo DPN-ja je
namreč še dve leti oddaljena od končne-
ga sprejetja. Po pridobljenih smernicah
nosilcev urejanja prostora in predlogov
javnosti bodo morali pridobiti še odločbo
o potrebnosti izvedbe postopka celovite
presoje vplivov na okolje. Na podlagi
analize in sklepov delavnic s prebivalci
bodo izoblikovali usmeritve za nadaljnje
načrtovanje, pripravljen osnutek sklepa o
pripravi DPN-ja pa mora na koncu potrditi
še vlada.
4 aktualno
MZIP, Direktorat za prostor je z vlogo, št. 35009-3/2013/10/
01011350, z dne 17. 7. 2013, prejeto dne 19. 7. 2013, zaprosilo
Občino Divača za smernice za pripravo državnega prostor-
skega načrta za park vetrnih elektrarn Senožeška brda (v
nadaljevanju: DPN PVE Senožeška brda).
Pobuda: DPN PVE Senožeška brda je dostopna na strežniku,
do katerega je omogočen dostop preko spletnega naslova:
http://arhiv.mm.gov.si/mop/interno.
Na podlagi 19. člena ZUPUDPP mora občina v roku 30 dni od
prejema pobude koordinatorju podati smernice z vidika izva-
janja njenih lokalnih javnih služb ter svoje usmeritve, povezane
z njenimi interesi v območju državnega prostorskega načrta,
in sicer z vidika njenih izvedenih prostorskih ureditev, prostor-
skih ureditev, načrtovanih z obstoječimi prostorskimi akti ter
prostorskih ureditev, ki jih občine šele načrtujejo. Poleg smernic
mora občina v tem roku koordinatorju podati tudi vse podatke
iz njene pristojnosti, ki so pomembni za pripravo državnega
prostorskega načrta, pa niso bili upoštevani pri pripravi pobude.
[2]1. Prostorski akti, odloki in pravilniki, ki veljajo na območju
predvidenega DPN PVE Senožeška brda in jih je treba
upoštevati pri načrtovanih prostorskih ureditvah:
1.1 Planski akti Občine Divača:
− Dolgoročni plan Občine Sežana (Divača) za obdobje
1986-2000 (Uradni list SRS, št.14/88), usklajen z obveznimi
prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana SRS 1989
(Uradne objave, št.1/89), dopolnjen 1989 (Uradne obja-
ve, št.37/89), dopolnjen 1992 (Uradne objave, št. 5/92),
dopolnjen 1993 (Uradne objave, št.18/93), dopolnjen za
območje Občine Divača 1995 (Uradni list RS, št. 22/95),
dopolnjen 1996 (Uradni list RS, št. 38/96), dopolnjen 1999
(Uradne objave, št. 27/99), spremenjen in dopolnjen 2003
(Uradni list RS, št.92/03), spremenjen in dopolnjen 2010
(Uradni list RS, št. 48/10) in − Srednjeročni družbeni plan
Občine Sežana (Divača) za obdobje 1986–1990 (Uradni
list SRS, št. 14/88), usklajen za področje prometa 1989
(Uradne objave št. 4/89), dopolnjen 1989 (Uradne obja-
ve št. 37/89), dopolnjen 1992 (Uradne objave, št. 5/92),
dopolnjen 1993 (Uradne objave, št. 18/93), dopolnjen za
območje Občine Divača 1995 (Uradni list RS, št. 22/95),
dopolnjen 1996 (Uradni list RS, št. 38/96), dopolnjen 1999
(Uradne objave, št. 27/99), spremenjen in dopolnjen 2003
(Uradni list RS, št. 92/03), spremenjen in dopolnjen 2010
(Uradni list RS, št. 48/10).
1.2 Prostorski ureditveni pogoji:
− Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača
(v nadaljevanju: Odlok o PUP; Uradni list RS, št. 45/05;
115/07 - obvezna razlaga; 119/08).
1.3 Akti, ki so v postopku priprave:
− Dopolnjeni osnutek Občinskega prostorskega načrta
Občine Divača (v nadaljevanju: dopolnjeni osnutek OPN).
1.4 Odloki in pravilniki:
− Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih
spomenikov na območju občine Sežana (Uradne objave,
št. 13/92-68; Uradni list RS, št. 68/95, 4/96 popr.).
− Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 70/07, 88/11).
− Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini
Divača (Uradni list RS, št. 48/10).
− Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode v Občini Divača (Uradni list RS, št. 107/09).
− Odlok o izvajanju obvezne lokalne gospodarske javne
službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (Uradni
list RS, št. 2/05, 24/09, 45/11, 52/11, 88/11).
− Odlok o urejanju, varstvu in vzdrževanju javnih zelenih
površin ter otroških igrišč na območju Občine Divača
(Uradni list RS, št. 103/07, 88/11).
− Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Divača
(Uradni list RS, št. 64/08).
− Odlok o pogojih za dobavo in odjem vode na območju
Občine Sežana (Uradne objave Primorskih novic, št. 20/91).
− Odlok o varstvenih pasovih Nanoških vodnih virov in
ukrepih za zavarovanje kakovosti in količin pitnih voda
(Uradni list RS, št. 37/97).
1.5. Odloki in pravilniki v pripravi:
− Osnutek Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin
Divača, Hrpelje – Kozina, Komen, Sežana in delu občine
Miren Kostanjevica.
2. Občinski prostorski načrt Občine Divača, ki je v postopku priprave
Občina Divača se nahaja v zaključni fazi priprave dopolnje-
nega osnutka OPN. Pri načrtovanju prostorskih ureditev za
DPN je potrebno upoštevati izhodišča in cilje prostorskega
razvoja občine, načrtovane prostorske ureditve lokalnega
pomena, pogoje za umeščanje objektov v prostor ter širitve
ureditvenih območij naselij.
[3] Še posebej je treba slediti cilju usmerjanja prostorskega
razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s
področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih
virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo degradiranih
območij. Razvoj krajine naj prednostno zagotavlja ohranja-
nje prepoznavne kakovosti krajine, naravne prvine krajinske
zgradbe in spontanosti naravnih procesov ter varnega,
privlačnega in prijetnega bivalnega okolja.
Glede na naravne enote in kulturne značilnosti je območje
Občine Divača členjeno na posamezna krajinska območja;
območje PVE Senožeška brda se načrtuje znotraj krajinske
enote Senožeško podolje in brda. Razvoj te krajinske enote
se usmerja k ohranjanju naravnih vrednot in varovanju
kulturne krajine. Tu se ohranja kmetijska dejavnost (ovčereja,
kozjereja) v obsegu, ki omogoča ohranitev krajinskih značil-
nosti območja. Turizem se usmerja v ekološke, nemasovne
oblike (kolesarstvo, pohodništvo). Samo območje Senože-
ških brd pa ostaja tudi v bodoče neposeljeno in predstavlja
prostor neokrnjene narave, ki se kot tak varuje.
Glede na cilje in razvojne usmeritve, ki si jih je Občina Divača
zastavila, je evidentno, da želi prostor Senožeških brd ohra-
niti gozdnat in neobljuden, načrtovani park vetrnih elektrarn
(s prevelikim številom načrtovanih vetrnic) pa bi predstavljal
tujek v prostoru, ki je kot tak nezaželen.
3. Celovit strateški načrt za prostorski razvoj slovenskega dela Krasa:
Med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo poteka čez-
mejni strateški projekt: Kras–Carso, v katerem sodeluje 17
projektnih partnerjev, vključno z vsemi kraškimi občinami
na matičnem Krasu. Projekt se nahaja v zaključni fazi, rezultat
projekta pa je že izdelan Celovit strateški načrt za prostorski
razvoj slovenskega dela Krasa (v nadaljevanju: CSN) ter obli-
kovane Smernice za prostorske izvedbene akte v občinah
na Krasu. Oba dokumenta bosta v kratkem potrjena na sejah
občinskih svetov občin članic (tudi Občine Divača).
V CSN v poglavju 3. RAZVOJNE PRIORITETE KRASA, podpo-
glavje 3.1.2 Program: usklajeno načrtovanje gospodarskih
dejavnosti na Krasu je določeno:
5
»Večji posegi (npr. elektrarne, gospodarske cone, poligoni, tu-
ristični kompleksi, infrastrukturni koridorji) v krajino pomenijo
njeno razvrednotenje, ker posegi velikega merila niso skladni
z značajem drobno strukturirane kraške krajine in so potenci-
alni vir negativnih vplivov na okolje, zato se jih omejuje.«
V podpoglavju 3.3.4 Projekt: Oskrba Krasa z energijo pa je
določeno še:
»Izkoriščanje sončne in vetrne energije v odprti krajini na
Krasu je manj primerno zaradi vpliva na vizualno podobo
krajine in zavarovane vrste živali. Pri umeščanju vetrnih
in sončnih elektrarn v prostor je vidni vpliv eden izmed
pomembnejših vplivov. Značilnosti in razsežnosti posega,
tako postavitev objektov kot omrežij (daljnovodov, cestne
infrastrukture) vplivajo na trajne spremembe krajinske slike
v razmeroma velikem vplivnem območju. Na oceno vpliva
na vidne značilnosti vpliva predvsem stanje prostora, raba
prostora, oblikovanost reliefa, obiskanost območja in vidna
izpostavljenost lokacij.«
Območje načrtovanega DPN PVE Senožeška brda sicer ni
del matičnega Krasa, sodi pa v njegovo vplivno območje.
4. Ostale zahteve in priporočila:
V planskih aktih Občine Divača je že določena prostorska
ureditev – park vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki naj bi se
gradil v več fazah (poglavje 11. ZASNOVA RAZVOJA DE-
JAVNOSTI V PROSTORU, točka 11.9. ZASNOVA ENERGETIKE;
podrobnejši pogoji izgradnje so določeni v 22. b-členu
Odloka o PUP). Polje vetrnih elektrarn Dolenja vas je pred-
videno tudi v dopolnjenem osnutku OPN, s tem Občina
Divača spodbuja uporabo obnovljivih virov energije (pri
spodbujanju koncepta energetske neodvisnosti občina
sicer daje prednost drugim virom energetske neodvisnosti,
zlasti izkoriščanju lesne biomase).
[4] Glede na to, da vetrne elektrarne predstavljajo izrazit poseg v
prostor (s številnimi, v tem trenutku nekaterimi še neznanimi
negativnimi učinki) ter ob predpostavki, da bo že park vetrnih
elektrarn na Griškem polju pustil velik pečat na naravno krajino,
Občina Divača nasprotuje prevelikemu številu vetrnih elektrarn.
Če bo vseeno prišlo do nadaljnjih postopkov v pripravi DPN
PVE Senožeška brda, Občina Divača podaja naslednje zahteve:
− Predhodno naj se preveri dejanski potencial (privlačnost)
prostora in ranljivost prostora za vetrne elektrarne, pri
čemer se preverja alternativne rešitve lokacij in tehnologij
ter upošteva ekonomska upravičenost investicij.
− Občina Divača se s stojišči VE 1–12, 14, 15, 17, 18, 35,
47–50, 53–66, 69 ne strinja. Prav tako se ne strinja s stojišči
VE 13, 16, 19–22, 38, 44–46, 51, 52, 67, 68, 70–73, ki so v
pobudi že opredeljena kot neizvedljiva stojišča.
Ob upoštevanju v nadaljevanju podanih zahtev so pogoj-
no sprejemljiva stojišča 24, 27–29, 33, 34, 36, 37, 39–43, ki
se nahajajo na že degradiranem območju med avtoce-
stnim in energetskim koridorjem (DV 1 x 400 KV Beričevo–
Divača in DV 1 x 220 KV Kleče–Divača).
Eventualno se dodatne lokacije stojišč lahko išče na obmo-
čju med že omenjenima koridorjema (avtocestnim in ener-
getskim), in sicer v smeri proti RTP Divača do planote Zajčica.
− Pri preverjanju lokacij stojišč je bistvena komponenta tudi
odmik vetrnic od bivalnega okolja. Zgolj zakonodaja, ki
velja za hrup (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa
v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10)
glede na prakso, izkušnje in številne študije/raziskave iz
tujine, kjer imajo delujoče vetrnice že dalj časa, ne zadošča,
ker so prisotni tudi drugi vplivi, ki pa v Sloveniji še niso razi-
skani in niso pravno regulirani. Zato je za določitev odmika
od bivalnega okolja potrebno:
a) Upoštevati najboljše mednarodne prakse o določanju
odmikov elektrarn od bivalnega okolja.
b) Upoštevati obstoječe relevantne znanstveno podprte
študije in raziskave o vplivih elektromagnetnega seva-
nja in hrupa (na vseh oddajnih frekvencah – slišnega in
neslišnega z vidika slušnega zaznavanja človeka), ki ga
povzročajo vetrnice na zdravje in počutje ljudi.
c) Na primeru delovanja testne vetrnice izdelati preliminar-
no neodvisno strokovno študijo o vplivu vetrne elektrar-
ne na okolje ter zdravje ljudi, pri čemer se preverja zlasti
vpliv elektromagnetnega sevanja, hrupa in nizkofrekvenč-
nih zvokov na zdravje in počutje ljudi.
− Če bi do izgradnje PVE Senožeška brda prišlo, se zahteva
redno kontrolo vplivov njenega delovanja na zdravje ljudi,
živali in okolje. V primeru ugotovljenih negativnih vplivov
je treba zagotoviti ustrezno pravno varstvo in odškodnine.
− Zaradi degradacije prostora, zmanjšane vrednosti stavbnih
zemljišč v bližnjih naseljih, omejitve kmetijske, gozdarske
in lovske dejavnosti, zaščitnih pasov in nasploh velikega
posega v prostor bodo lastniki zemljišč na območju KS Se-
nožeče utrpeli številne neugodnosti, zato mora biti dolo-
čeno fi nančno nadomestilo (v obliki letne rente) in druge
materialne ugodnosti tako krajanom naselij KS Senožeče
kot tudi Občini Divača, kar se uredi v obliki pogodbenega
razmerja pred nadaljevanjem postopka umeščanja načrto-
vane ureditve v prostor.
− Investitor se mora tudi obvezati, da bo posebej prispeval
nepovratna sredstva za nabavo in obnavljanje dodatne
opreme gasilske enote, enote civilne zaščite in zdravstve-
ne ustanove v Senožečah, kar bo omogočalo optimalno
pripravljenost v primeru intervencije za zagotavljanje var-
stva okolja ter varnosti občanov in njihovega premoženja.
Priloge:S pridobitvijo gradbenega dovoljenja za PVE Senožeška brda je
investitor dolžan ustanovi poseben sklad, v katerega se letno
stekajo sredstva, namenjena razgradnji objektov po zaključe-
nem obratovanju in revitalizaciji območja. Investitor Občini
Divača v ta namen izda ustrezno bančno jamstvo pred nadalje-
vanjem postopka umeščanja načrtovane ureditve v prostor.
Pri načrtovanju PVE Senožeška brda se upošteva smernice
Kraškega vodovoda Sežana d. o. o. (npr. o določitvi ustreznih
varovalnih ukrepov v vplivnem območju objektov in naprav
javnega vodovoda, sočasni izgradnji vodovoda in kablovoda ...
) in smernice Komunalno stanovanjskega podjetja d. d. Sežana.
Ker dostavljeno gradivo ne obravnava končne variante
izvedbe posega v prostor in niso znani vsi negativni učinki na
razvoj in življenje občanov, bo Občina Divača zahtevala vse
izravnalne ukrepe zaradi negativnih in omejevalnih učinkov,
ki bi jih imela umestitev PVE Senožeška brda v prostor.
Smernice Kraškega vodovoda Sežana, z dne 9. 9. 2013
Drago Božac
Župan Občine Divača
Odločitev za vetrne elektrarne ali proti je prepuščena prebivalcem
KS Senožeče, kolikor sploh lahko vplivajo. Verjetno bo prevladala
mamljivost denarja kot že tolikokrat doslej. Kako se bodo gledali
sosedje, tisti z rento in oni brez, bomo pa videli v bodoče.
V. B. Š.
Pobudo za ogled vetrnega polja so podali nekateri vaščani
Dolenje vasi, podpisniki peticije proti gradnji parka malih
vetrnih elektrarn na področju Senožeških brd. Zato se je
investitor, podjetje VEPA, odločilo organizirati ogled podob-
nega parka, kot ga načrtujejo na našem območju. Ker je bilo
v zadnjih mesecih veliko vprašanj, pripomb in pomislekov na
različne vidike umeščanja parka v prostor, je bil namen ogle-
da predvsem dobiti odgovore na ta in podobna vprašanja.
Na izlet smo se odpravili v soboto, 5. oktobra, v zgodnjih
jutranjih urah. Za izlet je bilo veliko zanimanje, vseh udele-
žencev je bilo več kot sto. Poleg krajanov KS Senožeče so se
izleta udeležili še člani občinske uprave, svetniki občine Diva-
ča, prof. Peter Novak, strokovnjak s področja obnovljivih virov
energije, Aleš Pučnik, investitor vetrne elektrarne v Razdrtem,
predstavniki sedme sile in predstavniki podjetja VEPA.
Že med potjo smo lahko zastavljali vprašanja in nanje dobili
odgovore. V Avstriji smo si ogledali vetrno polje med Dunajem
in Budimpešto v vasi Potzneusiedl, kjer je podoben park, kot
naj bi bil pri nas. Okrog vasi je približno 40 vetrnic, ki so od vasi
oddaljene 1000 m. Na celotnem območju je 400 vetrnic. Vetr-
nice so različnih velikosti, največja je 7-megavatna in je najve-
čja v Evropi. Ostale so približno tako velike, kot je naša v Dolenji
vasi, to je 2-megavatne. V vasi Potzneusiedl nas je sprejel župan
tega okrožja in odgovarjal na naša vprašanja. Največ vprašanj je
bilo na temo škodljivosti vetrnic, hrupa in postopkov pridobi-
vanja dovoljenj za gradnjo. Sledil je sprehod po vasi in razgovo-
ri z vaščani. Vaščani nimajo nobenih težav z vetrnicami, edina
negativna stvar je spremenjen videz pokrajine.
Izlet je bil poučen, saj smo lahko na kraju samem videli vetrno
polje in dobili odgovore na marsikatero vprašanje. Žal se prav
pobudniki izleta niso udeležili. Strokovna ekskurzija je bila
namenjena prav nasprotnikom gradnje vetrnega polja, da bi se
s skupnimi močmi pogovorili tudi o nasprotnih argumentih.
Alenka Štrucl Dovgan
aktualno
Prišlo je novo šolsko leto. Vozniki bodimo previdni, predvsem
pazimo na naše najmlajše udeležence v prometu.
Potrudimo se, da bi njihovo vključevanje v promet potekalo
čim bolj enostavno in pravilno, predvsem pa varno.
V bližini matične osnovne šole dr. B. Magajne v Divači se je v
lanskem letu zgradilo krožišče, ki je precej zmanjšalo hitrost
vozil mimo šole, zgrajenih je bilo veliko parkirišč, ki pa jih ne-
kateri starši ob dovozu niste uporabljali in zato tudi povzroča-
li prekrške, na katere so vas redarji opozarjali.
NAJVEČ IN NAJPOGOSTEJŠI PREKRŠKI SO BILI: ustavljanje v krožišču, vožnja mimo znaka za prepo-vedan promet in ustavljanje in parkiranje na avtobu-snem postajališču pred šolo.
Tu ponovno poudarjamo, da je vožnja mimo šole po delu uli-
ce dr. B. Magajne v času šolskega pouka prepovedana za vsa
vozila, razen dostave za šolo in za stanovalce blokov nasproti
šole. Če jih bo ustavil redar oz. policist, bodo morali pokazati
dokazilo o bivanju v teh blokih.
Ostali bodo brez izjeme kaznovani.
Foto
: IZ
TO
K F
EL
ICJA
N
7
Krožišče pred osnovno šolo v Divači je enopasovno krožišče.Enostavno navodilo za vožnjo: Ko pripeljemo do krožišča,
imajo vozila, ki so v njem, prednost pred nami. Počakamo, da
vozilo odpelje mimo, in se vključimo v krožišče. Ko vidimo naš
izhod, kjer bomo zapustili krožišče, vključimo desni smernik
in zapustimo krožišče. S smernikom pokažemo, da zapuščamo
krožišče in da se lahko vozilo, ki čaka pri naslednjem vhodu na
krožišče, varno vključi. S tem se poveča pretočnost krožišča!
Na krožnem križišču je prepovedano ustavljanje, razen
ustavljanja zaradi omogočanja prečkanja pešcev pri izvozu
s križišča. Kazen za to kršitev znaša 80 evrov. Za prekršek se
kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s pravili.
Kako obvladate vožnjo v krožišču, lahko preizkusite z enostav-
no in zabavno simulacijo – igrico: Preizkusi se v vožnji skozi krožišče – povezava nanjo se nahaja na internetni strani
Občine Divača (http://www.divaca.si v članku »PRVI ŠOLSKI
DAN – PROMETNA VARNOST«).
Novost v letošnjem letu je tudi uvedba dveh tako imenova-
nih »modrih con« za kratkotrajno parkiranje, in sicer ob zidu
Hotela Malovec od ponedeljka do petka od 6.00 do 9.00 –
kratkotrajno parkiranje do 30 min. – z obvezno označitvijo
časa prihoda, in pred zdravstvenim domom in lekarno, kjer je
parkiranje omejeno na 2 uri.
Čas prihoda označimo s parkirno uro, če pa je nimamo, napi-
šemo na listek čas prihoda in ga pustimo (tako da je viden z
zunanje strani) na armaturni plošči.
Omejeno je tudi parkiranje ob šoli (na ulici dr. B. Magajne),
kjer je sedaj od 6. do 18. ure
rezerviranih 15 parkirnih mest
za šolo, med časom šolskega
pouka od ponedeljka do
petka. Parkiranje na teh
mestih je dovoljeno izrecno
z dovolilnico, ki jo je izdala
Občina Divača in Osnovna
šola Divača.
Še vedno ostaja »cona 30« – omejitev hitrosti vožnje na 30
km/h na območju dela ulice dr. B. Magajne od Kraške ceste
do krožišča pred šolo (vključno s krožiščem) in še cca 200 m
mimo šole, dela Kosovelove ulice in ulico Albina Dujca v Divači.
Tu je promet zaradi varnosti otrok in bližine šole omejen na 30
km/h. V letošnjem letu se bodo tu izvajale tudi meritve hitrosti.
Na Kosovelovi ulici vas pričaka merilna tabla, ki vas ob pravilni
vožnji in ustrezni hitrosti lepo pozdravi in se vam zahvali, v
obratnem primeru pa vas opozori na prehitro vožnjo.
Na Kraški cesti vas bodo letos naši otroci opozarjali tudi z
dveh opozorilnih tabel »POZOR OTROCI« in vas spodbujali k
previdnejši vožnji.
Sredi septembra je šolski avtobus začel voziti otroke tudi iz
Gabrovega naselja iz Divače – dela, ki je fi zično ločen od na-
selja Divača z železnico. Postajališče je na Ulici Ludvika Požrla.
Tako je občina v sodelovanju s šolo zagotovila tudi tem otro-
kom varen prihod v šolo. Do dokončne ureditve postajališča
bo služilo začasno postajališče (na spodnji sliki).
Otroke in starše prvih razredov se je o varni poti v šolo pou-
čilo že prvi šolski dan, Občina Divača in Osnovna šola Divača
pa so jim ob tej priložnosti predali brošuro »Prvi koraki v
svetu prometa«, ki jo je izdala Javna agencija RS za varnost
prometa, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
aktualno
Foto
: IZ
TO
K F
EL
ICJA
N
Foto
: IZ
TO
K F
EL
ICJA
NFo
to: I
ZT
OK
FE
LIC
JAN
Foto
: IZ
TO
K F
EL
ICJA
N
Foto
: IZ
TO
K F
EL
ICJA
NFo
to: I
ZT
OK
FE
LIC
JAN
Svetujemo tudi drugim staršem, da si brošuro preberejo, saj
je lahko v veliko pomoč pri prometni vzgoji in vključevanju
najmlajših v svet prometa. Brošura se nahaja na internetni
strani Občine Divača tudi v elektronski obliki, kjer si jo lahko
vsi poljubno snamete (http://www.divaca.si v članku »PRVI
ŠOLSKI DAN – PROMETNA VARNOST«).
Otrok opazuje naše ravnanje in ga skuša posnemati. Bodi-
mo mu dober zgled. Ne samo takrat, ko ga skušamo naučiti
najnujnejših prometnih pravil, temveč vedno, na sprehodu,
na poti do vrtca ali šole, na kolesu ali v avtu.
Predvsem pa se moramo zavedati, da si lahko pridobi otrok
potrebno znanje in izkušnje samo v prometu. Naučiti ga
moramo, kako in kje lahko prečka cesto v domačem okolju,
kjer bo naredil prve samostojne korake, in sicer na vsakem
križišču ali cesti posebej.
Vsak dan je enkraten, neponovljiv in pomemben v življenju
vašega otroka. Tudi vaš otrok je enkraten, neponovljiv, vreden
vseh vaših vsakodnevnih naporov in prizadevanj, da bi bil
njegov dan kar najbolj varen in doživljajsko bogat.
Z dobrim zgledom in varnim ravnanjem mu boste za dolgo
zgradili prijazen svet prometa.
Vam in vašim otrokom želimo srečno v prometnem vsakdanu.
Končno omejitev tovornega prometa skozi DivačoLetos nas je presenetila tudi Republika Slovenija – Direkcija
RS za ceste, ki je po dolgih letih neutrudnih pogajanj o ome-
jitvi tovornega prometa skozi naselje Divača le posredovala
in skozi naselje Divača omejila tovorni promet za vsa tovorna
vozila nad 7,5 t, z izjemo lokalnega prometa.
S to potezo je precej prispevala k ohranjevanju kulturne
dediščine starega vaškega jedra Divače, obnovljene Škratelj-
nove domačije in sakralnega objekta v Divači. Zadovoljni pa
boste tudi občani v starem delu naselja, ki ste to spremembo
gotovo že občutili.
Čaka pa nas še preostanek bitke, in sicer omejitev prometa proti Lokvi. Sedaj, ko je promet tovornih vozil omejen sko-zi Divačo, se večina teh vozil poda proti Lokvi in s tem zelo moti in ogroža prebivalce Lokavske ceste in ulice Ludvika Požrla. Tu se bomo morali združiti s prebivalci Lokve in skupno zahtevati še to omejitev.
Iztok Felicjan
Svet za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu Občine Divača
Na natečaju za energetsko najbolj učinkovito slovensko obči-
no, ki ga organizira portal Energetika.NET, je bila kot najboljša
med malimi občinami (manj kot 5000 prebivalcev) izbrana
občina Divača. Svoje primere dobre prakse je prijavila in v
veliki meri izvedla v sodelovanju z Goriško lokalno ener-
getsko agencijo GOLEA.
Izbor natečaja potrjuje zavedanje in aktivno delovanje občine Di-
vača na področju energetsko učinkovitega ravnanja in uvajanja
obnovljivih virov energije, tudi z namenom izboljšanja življenj-
skega standarda občanov in prispevanja k varovanju okolja.
Občina Divača dokazuje, da lahko tudi majhne občine z ak-
tivno okoljsko in energetsko politiko bistveno zmanjšajo rabo
energije ter povečajo rabo obnovljivih virov energije.
Trenutni rezultati in ambiciozni cilji v občini zmanjšu-
jejo stroške za javno razsvetljavo ter bistveno zmanjšu-
jejo rabo energije v javnih stavbah, saj se pri prenovah
javnih objektov sledi ciljem energetske učinkovitosti.
Z rekonstrukcijo razsvetljave, ki jo je izvedlo leta 2012 pod-
jetje Javna razsvetljava d. d. Ljubljana, izbrano na javnem
razpisu, je občina dosegla zmanjšanje rabe energije za kar 66
% (oziroma 368 MWh), emisije CO2 pa so zmanjšane za 206
ton. Letna raba energije po izvedeni sanaciji znaša 185 MWh,
poraba na prebivalca dosega vrednost po Uredbi pod 44,5
kWh na prebivalca letno.
Zgrajen je bil nov nizkoenergijski vrtec v Divači, in sicer v ce-
loti v leseni izvedbi. Za gradnjo vrtca z investicijo 2.730.451,25
€ so pridobili nepovratna sredstva Ekosklada v višini SVLR:
237.970,00; MGRT: 235.314,00; EKO sklad: 233.439,00; Evropski
sklad za regionalni razvoj: 1.096.469,30, občina pa je prispe-
vala 927.258,95. Z delovanjem novega vrtca so prepolovili
rabo energije in zmanjšali emisije CO2 za več kot polovico v
primerjavi s starim vrtcem.
V letu 2013 in 2014 se izvaja celovita energetska sanacija
OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača, v prihodnjih letih 2014 in
2015 pa še sanacija POŠ Senožeče. Za obe sanaciji bo občina
pridobila nepovratna sredstva v višini preko 70 % celotne
investicije. V obeh stavbah bo raba energije zmanjšana za
več kot 60 %, emisije pa bodo nižje za 90 %, saj bosta stavbi
ogrevani z lesno biomaso.
V javnih objektih se je uvedlo ciljno spremljanje rabe energije
- CSRE z namenom sistematičnega izboljševanja energetske
učinkovitosti javnih objektov.
Tudi pri uporabi obnovljivih virov energije ima občina
že izvedene projekte in zastavljene cilje.
Foto
: IZ
TO
K F
EL
ICJA
N
aktualno
9
Na osnovi uspešne prijave na javnem razpisu ministrstva za infrastrukturo in izvedbe
javnega naročila za izbiro izvajalca se je energetska sanacija pričela izvajati v juniju in
se bo prva faza, ki je predvidena za leto 2013 v celoti zaključila oktobra letos. V poletnih
počitnicah 2014 je predvideno dokončanje vseh del na energetski sanaciji, in sicer
izvedba hidro in toplotne izolacije v telovadnici, vključno z zamenjavo športnega poda.
Izvedba del v objektu je bila vezana na izredno kratek rok med poletnimi počitni-
cami in je bila uspešna samo zaradi zglednega sodelovanja osebja šole z izvajal-
cem del. Zaradi poznega pričetka aktivnosti v zvezi z investicijo in vseh predhodnih
postopkov (sprejem proračuna, izbira izvajalca itd.) se je moral izbrani izvajalec
resnično potruditi, da smo lahko pričeli s poukom v začetku septembra.
Še nekaj tehničnih in finančnih podatkov o investicijiIzvedena dela obsegajo:
Ob sanacijah kotlovnic v javnih stavbah
se občina odloča za uporabe lesne
biomase, prav tako pa razmišlja tudi
o sistemu DOLB. V občini je 6 sončnih
elektrarn, skupna inštalirana moč 402 kW,
največja je MFE Divača moči 202 kW. V
občini imajo dve vetrni elektrarni. Leta
2009 je bila zgrajena VE Dolnje ležeče,
katere moč znaša 2,6 kW, leta 2012 pa
prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji
Vetrna elektrarna Dolenja vas (Marjeti-
ca), nazivne moči 2,3 MW. Načrtuje se
izgradnjo velikega vetrnega polja, saj je
že pridobilo energetsko dovoljenje za
vetrno elektrarno nazivne moči 80 MW.
Poleg tega občina aktivno deluje na
področju ozaveščanja in informira-
nja občanov ter izobraževanja otrok,
s tem pa posredno, z zavedanjem
občanov o pomenu URE in OVE, po-
sledično zmanjšuje emisije v okolju
in ustvarja boljše bivalno okolje.
Vsako leto se izvaja delavnice Ekospod-
bude ekokrediti ter druge možnosti pri-
dobitve nepovratnih sredstev za ukrepe
URE in OVE. V občini pa je občanom
namenjena tudi Energetska svetovalna
pisarna Divača.
V šolskem letu 2012/2013 se je odvijal
natečaj OVE in URE, kjer sta iz občine
Divača uspešno sodelovali dve šoli. Ude-
ležili so se tudi zaključnega dogodka z
naslovom Dan OVE in URE v Novi Gorici.
Ne nazadnje je občina tudi podpi-
snica Konvencije županov, s čimer se
zavezuje, da bo izpolnila in presegla
cilj Evropske unije 20 % zmanjšanja
emisij CO2 do leta 2020. Kot prejemni-
ca priznanja En.občina 013 je občina
Divača gotovo lahko dober zgled,
kako pristopiti k povečanju energet-
ske učinkovitosti in uporabi obnovlji-
vih virov energije na lokalni ravni.
Občinska uprava Občine Divača
Foto
: ED
O F
RA
NE
TIČ
aktualno
Učinki investicije oziroma predvideni prihranki
so razvidni iz tabele:
Finančna konstrukcija
Edo Franetič
Višji referent za investicije,
občinska uprava
• izvedbo toplotne izolacije fasade
na šoli in telovadnici,
• izvedbo toplotne izolacije strehe
na šoli in telovadnici,
• izvedbo toplotne izolacije tlakov
v šoli in telovadnici,
• zamenjavo stavbnega pohištva (oken)
na telovadnici,
• prisilno prezračevanje z rekuperacijo,
• energetski monitoring,
• vgradnjo kotlov na lesno biomaso,
• zamenjavo obtočnih črpalk,
• hidravlično uravnovešenje sistema,
• vgradnjo termostatskih ventilov.
10
Občina je pridobila del sredstev iz regijskih razvojnih progra-
mov na ministrstvu za gospodarstvo in razvoj, preostali del pa
fi nancira sama. Na osnovi uspešne prijave na javnem razpisu
ministrstva in izvedbi javnega naročila za izbiro izvajalca se je
gradnja pričela izvajati junija letos, prva faza, ki je predvidena
za leto 2013, pa se bo v celoti zaključila oktobra letos. Z gra-
dnjo se bo nadaljevalo v letu 2014, zaključek del naj bi sovpa-
dal z zaključkom energetske sanacije podružnične osnovne
šole in vrtca v Senožečah do konca avgusta 2014.
Izvedba del je bila vezana na izredno kratek rok za izvedbo
zemeljskih del in podzemnega povezovalnega hodnika z
obstoječo neizkoriščeno kletjo šole v časovnem obdobju
poletnih počitnic in je bila uspešna samo zaradi zglednega
sodelovanja osebja šole oziroma vrtca z izvajalcem del. Zaradi
poznega pričetka aktivnosti v zvezi z investicijo ter vseh pred-
hodnih postopkov (sprejem proračuna, izbira izvajalca itd.)
se je moral izbrani izvajalec resnično potruditi, da smo dela
izvedli do take faze, ki sedaj omogoča nemoteno montažo
lesene konstrukcije.
Še nekaj tehničnih in finančnih podatkov o investicijiVečnamenska dvorana je tlorisnih dimenzij 17,30 x 14,50 +
vezni trak v pritličju 6,64 x 8,78 m . Fasadni plašč je izveden z
zamiki navznoter do 8,25 m. Zamiki so izvedeni pod kotom 90°.
Večnamenska dvorana oz. osrednji prostor bo služila javnim
dejavnostim v kraju tako, da bodo dopoldanske aktivnosti
podrejene aktivnostim osnovne šole in vrtca, popoldanske
aktivnosti pa bodo v pretežni meri namenjene aktivnostim kul-
turnih društev in plesnih skupin, ki bodo imele tudi sedež v sa-
mem objektu. Ravno tako se bodo v objektu organizirale tudi
druge sorodne družabne prireditve. Zasnova objekta omogoča
popolno izrabo objekta za različne uporabnike in prireditve.
Objekt bo dvoetažen, sestavljen iz pritlične in kletne etaže.
V kleti se nahajajo povezovalni hodnik, stopnišče in dvigalo.
Dostop v pritličje je skozi glavni vhod na severovzhodni strani
objekta in na severozahodni strani objekta skozi povezovalni
trakt z obstoječo šolo. V pritličju se nahaja dvorana in igrišče,
avla z garderobo, sanitarije, shrambe, stopnišče in dvigalo,
vezni trakt s šolo.
Na JZ, JV in SV strani objekta se bodo uredila dodatna parkir-
na mesta.
Streha nad dvorano bo nesimetrična dvokapnica oziroma
ločna streha z naklonom med 2º do 20º. Oblika, naklon in
kritina so prilagojeni funkcionalni zasnovi objekta.
Površine obstoječe kleti šole: neto: 136,79 m²
bruto: 177,96 m²
Površine nove urejene kleti za potrebe večnamenske dvorane: neto: 82,40 m²
bruto: 102,62 m²
Površine pritličja večnamenske dvorane: neto: 835,29 m²
bruto: 939,18 m²
Površine večnamenske dvorane skupaj: neto: 917.69 m²
bruto: 1041.80 m²
Finančna konstrukcija virov fi nanciranja naložbe v tekočih
cenah v evrih:
Elementi / VIRSredstva ESRR in MGRT
Proračun občine Divača
Viri skupaj
Upravičeni stroški operacije
887.208,75 (85,00 %)
156.566,35(15,00 %)
1.043.775,10(100,00 %)
Neupravičeni stroški operacije
00,00 76.733,50 (100,00 %)
76.733,50 (100,00 %)
DDV00,00 224.101,65
(100,00 %)224.101,65(100,00 %)
SKUPAJ INVESTICIJA 887.208,75 457.401,50 1.344.610,25
SKUPAJ % 65,98 % 34,02 % 100,00 %
Edo Franetič
Višji referent za investicije,
občinska uprava
10
Foto
: ED
O F
RA
NE
TIČ
Foto
: ED
O F
RA
NE
TIČ
Foto
: ED
O F
RA
NE
TIČ
aktualno
Dela so se pričela izvajati dokaj pozno, ker je do podpisa pogod-
be z izbranim izvajalcem prišlo šele v mesecu septembru, saj je
pritožba enega od ponudnikov na Državno revizijsko komisijo
podaljšalo postopek javnega naročila za najmanj tri mesece.
Izvedba del je sedaj vezana na izredno kratek rok v bistveno
slabših vremenskih razmerah za izvajanje tovrstnih del. Na
območju del je po projektu predvidena obsežnejša rekon-
strukcija, ki predvideva zamenjavo voziščne konstrukcije,
ureditev odvodnje in varovanje brežin s podpornimi zidovi.
Pred pričetkom del je bil organiziran terenski ogled in ocenje-
ne dejanske razmere na terenu.
Ugotovljeno je bilo, da je asfaltna utrditev dotrajana, odvo-
dnjavanje ceste je neurejeno in ni vzdrževano. Na spodnjem
delu, kjer je cesta izrazito pritisnjena k bregu, je problema-
tična nosilnost zunanjega dela cestišča, kjer je opazen ugrez
zunanje kolesnice.
Glede na to, da višinsko ni omejitev, ni smiselno, da se izvaja-
jo obsežna zemeljska dela odstranjevanja obstoječe voziščne
konstrukcije in poglabljanje za izvedbo kamnite utrditve, s
čimer bi še dodatno posegali v brežino in povzročali njeno
nestabilnost. Zamenjava materiala se izvede samo tam, kjer
se kažejo večji posedki vozišča in izrazita nenosilnost oziroma
nestabilnost cestnega telesa. V splošnem pa se obstoječa
cesta nadviša s tamponskim materialom v debelini 30 cm ob
predhodni predrobitvi obstoječega asfalta.
Obstoječe brežine nad cesto se kažejo kot stabilne, saj so
v večini zatravljene, razen nekaterih, ki so dokaj visoke in v
brežini prevladuje neugodno plastovit peščenjak. Z izvedbo
vzdolžne drenaže in deloma tudi zaradi širitve ceste v brežino
bodo nastale nekatere nove brežine, ki jih bo potrebno zašči-
titi predvsem pred erozijskimi vplivi. Zaščito brežin se izvaja s
kamnito-betonskimi obložnimi zidovi. Ocena, katere brežine
bo potrebno varovati, se bo podala med izvedbo del.
Na ta način smo racionalizirali izvedbo (predvsem obseg
zemeljskih del) s ciljem, da se izvede celotni odsek ceste v
dolžini 1230 m1.
S predlaganimi ukrepi bo še vedno zagotovljena ustrezna
nosilnost voziščne konstrukcije. Varovalni ukrepi za zaščito
brežin se bodo prilagajali terenskim razmeram.
V sklopu obnove je predvidena ureditev odvodnjavanja z
izvedbo vzdolžne drenaže in prepustov, širitev cestišča v
brežino, utrditev voziščne konstrukcije in asfaltiranje.
Pri izkopu za vgradnjo vzdolžne drenaže se je na območju P
8 do P 10 sprožil zemeljski plaz, ki je zasul cestišče. Prišlo je do
nekoliko večjega zdrsa brežine nad izkopom za drenažo.
Pri terenskem ogledu je bilo ugotovljeno, da ni možno v celo-
ti odstraniti splazeli material in s tem očistiti brežino in zago-
toviti njeno stabilnost, temveč bo za zagotovitev stabilnosti
brežine potrebno izvesti določene ukrepe oziroma varovanje.
Za določitev optimalnega načina varovanja brežine in ceste
na tem delu so se izvedle geomehanske raziskave z izvedbo
treh sondažnih vrtin.
Z geomehanskimi raziskavami je ugotovljeno, da se je zdrs
brežine zgodil samo na brežini nad cesto in cesta ni stabilno-
stno ogrožena. Predlagana je izvedba težnostnega zidu.
Ker bo sanacija plazu podaljšala rok izvedbe del, bo popolna
zapore ceste podaljšana do konca novembra, ko naj bi bila vsa
dela zaključena, vključno s sanacijo plazu. Po izvedbi pogajanj
z izvajalcem bodo znani tudi povečani stroški investicije.
Edo Franetič
Višji referent za investicije,
občinska uprava
11
Foto
: ED
O F
RA
NE
TIČ
Foto
: ED
O F
RA
NE
TIČ
Foto
: ED
O F
RA
NE
TIČ
aktualno
12
Glede na dogovor in sklep zadnje seje občinskega
sveta, ki se je nanašal na spremembo v statutu v
zvezi z volilnim sistemom in številom občinskih
svetnikov v občini Divača, je občinska uprava obja-
vila podrobnejšo obrazložitev volilnih sistemov (ve-
činskega in proporcionalnega) ter občane pozvala
k sodelovanju z anketo v prejšnji številki Glasnika.
Občinski svet sicer ni sprejel sklepa, da bo anketa
obvezujoča, želel pa je pridobiti mnenje občanov
in v odločanje vključiti širšo javnost. Med razpravo
je bilo tudi dogovorjeno, da se po izvedeni anketi
rezultate predstavi in na »neformalni« seji dogovori,
kako naprej.
Anketno vprašanje je bilo: »Kakšen volilni sistem si želite za volitve
članov v občinski svet:
VEČINSKI PROPORCIONALNI«
(Obkroži – velja zakonska omejitev, in sicer do 11 čla-
nov je večinski sistem, 12 ali več pa proporcionalni)
Rezultati ankete:Do 1. 10. 2013 je na Občino prišlo vrnjenih in
izpolnjenih 270 anket, kar glede na razdeljene Gla-
snike po gospodinjstvih (1560) predstavlja 17,3 %.
Za VEČINSKI SISTEM je bilo 264 anketnih listi-
čev oziroma 97,8% od oddanih.
Za PROPORCIONALNI SISTEM je bilo 6 anke-
tnih lističev oziroma 2,2 % od oddanih.
Tako večinski volilni sistem kot proporcionalni volil-
ni sistem imata svoje prednosti in slabosti, načelo-
ma pa velja, da pri večinskem volilnem sistemu pri-
de bolj do izraza volja volivcev, ker volivci dejansko
odločijo o konkretnem kandidatu. Pri večinskem
volilnem sistemu je namreč izvoljen kandidat, ki
dobi v volilni enoti, v kateri se voli, največje število
glasov.
To je pokazal tudi rezultat ankete, in sicer, da si
občani želijo voliti konkretne osebe in ne stranke ali
liste kandidatov ter želijo že pri odločanju o svojih
kandidatih vedeti, kdo konkretno bi lahko bil izvo-
ljen v občinski svet.
Občina Divača se zahvaljuje občanom in volivcev
za veliko udeležbo na anketi, ki je bila v prejšnji
številki Glasnika v zvezi z volilnim sistemom in
številom članov občinskega sveta, ki bi si ga želeli
v naslednjem mandatu. Velik odziv je vse prese-
netil, saj se je izkazalo, da je očitno vprašanje zelo
aktualno in pokazalo, kaj si ljudje – občani želite v
prihodnosti.
O rezultatih ankete in o tem, kakšen volilni sis-tem bomo imeli na naslednjih lokalnih volitvah, bodo na naslednjih sejah občinskega sveta obči-ne Divača odločali občinski svetniki.
Iztok Felicjan
Višji svetovalec za splošne zadeve in okolje
Sanacija ponikovalnega polja ob čistilni napravi v DivačiObčina Divača je po dolgih letih pripomb in pritožb glede smradu iz
doline pod čistilno napravo v Divači le pristopila k sanaciji doline in po-
nikovalnega polja. V začetku leta 2013 so se naročile izvedbe meritev na
koncu doline ter ponikovalni preizkus. Ker je bil le-ta uspešen in je bilo
geomehansko poročilo podjetja Geologija d. o. o. Idrija, ki je poskus s
pomočjo divaških gasilcev izvedla, pozitivno, je Občina naročila izdelavo
projekta »Sanacije ponikovalnega polja ČN Divača«, ki ga je izdelalo go-
riško podjetje SPIT d. o.o. Po prejetem projektu je občina pričela pridobi-
vati vsa potrebna soglasja sosedov mejašev ter z določenimi sosedi, kjer
območje posega seže tudi na njihovo zemljišče, urejati služnost.
Tu se Občina iskreno zahvaljuje vsem lastnikom parcel in sosedom
mejašem za uvidevnost in pomoč pri hitrem reševanju zadeve, ki je
pomembna za celo naselja Divača. Potrebno je povedati, da so se vsi
s predstavljeno rešitvijo strinjali in takoj podali svoja soglasja, za kar se
jim še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Po vseh pridobljenih soglasjih in urejenih služnostih je bilo potrebno pri-
dobiti gradbeno dovoljenje, kjer se je rahlo zataknilo, saj je upravni organ
(Upravna enota Sežana) ugotovila, da je potrebno zaradi spremembe za-
konodaje na tem področju predhodno pridobiti okoljevarstveno dovolje-
nje. Občina je takoj reagirala in skupaj s Kraškim vodovodom Sežana, ki je
upravljavec čistilne naprave v Divači, in pripravljavcem projekta pripravila
vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in jo poslala na Agencijo
za okolje RS. Po približno mesecu dni je prejela Odločbo o okoljevarstve-
nem dovoljenju, v katerem je ustrezni organ ugotovil, da so predlagane
rešitve v projektu ustrezne in se s postopkom lahko nadaljuje. Po pravno-
močnosti tega dovoljenja je tudi Upravna enota Sežana izdala gradbeno
dovoljenje za »Sanacijo ponikovalnega polja ČN Divača«.
Izvleček iz tehničnega poročila projekta»Predvideno je, da se območje vrtače zasuje s kamnitim materialom.
Zgornji sloj humusnega in zemeljskega materiala se odkoplje in depo-
nira na začasno deponijo, kasneje pa se ga uporabi za izvedbo končne
pokrivke nasipa v sloju debeline 30 cm. Površina obstoječe lagune
(cca. 250 m2) se bo zasula s kamnitim materialom.
V sklopu izvedbe nasipa je predvidena razširitev platoja nogometnega
igrišča, ki omogoča izvedbo igrišča dolžine 100 m.
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10), v 4. členu zahteva, da
IZREZ IZ PROJEKTA
aktualno
13
mora biti pri odvajanju komunalne od-
padne vode iz male komunalne čistilne
naprave na površje tal ali s ponikanjem
v tla na območju kraških in razpoklinskih
vodonosnikov zagotovljeno ponika-
nje preko objekta za ponikanje vode,
katerega prostornina za zadrževanje
očiščene komunalne odpadne vode ne
sme biti manjša od povprečne dnevne
količine, odvedene iz male komunalne
čistilne naprave. Med dnom objekta
za ponikanje in najvišjo gladino pod-
zemne vode pa se mora nahajati plast
neomočenih sedimentov ali kamnin ali
fi ltrnega materiala, debeline najmanj 1
m. Iz omenjenega pogoja izhaja, da je
potrebno zagotoviti 240 m3 zadrževal-
nega volumna, ki ustreza povprečnemu
dnevnemu dotoku očiščene vode.
Vzporedno ob načrtovanemu fi ltru je
predviden prostor za izvedbo nado-
mestnega fi ltra. Zaradi neizogibnega
formiranja biomaterije, ki pripelje do
kolmacije fi ltra, se v praksi dogaja, da
se fi ltracijske karakteristike tako zmanj-
šajo, da je objekt brez funkcije tudi po
nekaj mescih obratovanja. Glede na
računsko hidravlično obremenitev in
izbiro granulacije fi ltra pričakujemo, da
bi načrtovani fi lter nemoteno obratoval
minimalno 10 let. V primeru, ko se fi lter
tako zamaši, da ni več uporaben, se
izvede nadomestni fi lter. V tem času se
zamenja fi ltrski material v obrabljenem
fi ltru in se ga pripravi za obratovanje v
naslednjem ciklusu.
Objekt za ponikanje očiščenih komunal-
nih vod (ponikovalnica) je lociran skladno
s geomehanskim poročilom. Cevi bodo
navezane na revizijski jašek, v katerega je
speljana odpadna voda iz fi ltra. Zgornji
pokrivni sloj se izvede iz zemeljskega
nepropustnega glinovitega materiala.
Padavinske vode z območja čistilne
naprave ter padavinske vode, ki direk-
tno gravitirajo na območje vrtače, bodo
prestrežene s ponikovalnim jarkom,
ki poteka ob robu nasipa. Obstoječi
ponikovalni sistem je zamašen in se ga
opusti. Padavinske vode z območja ČN
se predhodno očistijo na lovilcu olj in se
potem preko dveh ponikovalnih jaškov
speljejo v ponikovalni jarek. Na koncu
jarka se izvede revizijski jašek, ki preko
razdelilnih cevi spelje vod v kaverno.
Natančne lokacije ponikovalnih kavern
za padavinsko oziroma očiščeno komu-
nalno vodo se bodo določile ob izkopu.
Površinske zaledne vode, ki gravitirajo
proti zadrževalnem bazenu s fi ltrom,
se prestrežejo z odprtim ponikovalnim
jarkom ob robu nasipa vrtače.
Predvidena je izdelava servisne makadam-
ske poti širine 3,5 m in dolžine 176 m.
Okoli zadrževalnega bazena in čistilne
naprave je predvidena zasaditev dreves.«
Da povzamem, izvedlo se bo novo po-
nikovalno polje na koncu doline, kjer so
izsledki pokazali, da je ponikanje mogo-
če, že na iztoku oziroma na čistilni na-
pravi se bo ločilo meteorno padavinsko
in prečiščeno vodo iz ČN Divača ter ju
ponikalo na različnih mestih. Prečiščena
voda iz čistilne naprave bo pred poni-
kanjem še prefi ltrirana na kamnitem
fi ltru in zadrževalnem bazenu. Laguna
se bo zasula z grobim kamenjem ter po
izvedbi montažnih del (postavitev cevi,
fi ltrov, jaškov in izvedbe ponikovalnic)
še z vedno drobnejšim materialom.
Zasip doline se bo zaključil s plastjo
zemlje – humusa. Nastal bo plato nivoja
približne višine sedanje čistilne naprave,
na delu zahodno od nogometnega igri-
šča pa višji zaradi možnosti podaljšanja
nogometnega igrišča.
Na platoju se bodo v bodoče posadila
drevesa, ni pa še odločeno o končni
ureditvi – ali naj bodo tu igrišča (otroško,
športno) ali park in sprehajalne poti. O
tem se bo moral občinski svet še odločiti.
Trenutno se izvajajo pripravljalna dela,
in sicer posek drevja in čiščenje grmi-
čevja in navoz grobega materiala na
dno doline, ki bo dno utrdilo za nadalje-
vanje del.
Iztok Felicjan
Višji svetovalec za splošne zadeve in okolje
občinska uprava
IZVAJANJE PONIKOVALNEGA PREIZKUSA
IZVAJANJE PONIKOVALNEGA PREIZKUSA PREJŠNJE STANJE
PRIPRAVLJALNA DELA
Foto
: IZ
TO
K F
EL
ICJA
NFo
to: I
ZT
OK
FE
LIC
JAN
Foto
: IZ
TO
K F
EL
ICJA
N
aktualno
14
V letu 2012 se je Občina Divača uspešno prijavila na razpis za
sofi nanciranje »LAS« projektov, s projektom »Lepote Divaškega
Krasa«. Projekt je delno fi nancirala Evropska unija, in sicer iz
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Projekt se je
izvajal v okviru ukrepov 4. osi skupne kmetijske politike Progra-
ma Razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 po pristopu LE-
ADER. Organ upravljanja Programa razvoja podeželja Republike
Slovenije za obdobje 2007-2013 je ministrstvo za kmetijstvo
in okolje. Celotna vrednost projekta je znašala 30.416,72 EUR.
Poleg Občine Divača, kot prijaviteljice projekta, so partnerji v
projektu še: Razvojni center Divača, Jamarsko društvo Gregor
Žiberna Divača, TŠKD Urbanščica in TŠKD MEJAME. Projekt je
vsebinsko sestavljen iz treh tematskih sklopov, in sicer:
• prvi sklop zajema ureditev Krasoslovno-naravoslovne učne poti,
• drugi sklop zajema dela pri Divaški jami in
• tretji sklop zajema ureditev Poti vodnih zakladov.
Na učni poti je bila v sklopu projekta zamenjana ograja na
razgledišču udornice Risnik, dodatno pa je bila postavljena
varovalna ograja ob cesti Divača-Lokev. Na novo so bile ob
poti postavljene usmerjevalne table, obnovljene pa so bile
tudi večje informativne table.
V Divaški jami je bilo postavljeno 148 m nove kovinske pocinka-
ne ograje »škocjanskega tipa«. Gre za kovano ograjo, kakršno so
uporabljali v obdobju prvega raziskovanja in urejanja jam na Di-
vaškem krasu na prelomu 19. stoletja, s čimer smo želeli ohraniti
kulturno zapuščino. Ograja je preprosta in zato nevpadljiva.
Da bi uredili osvetlitev jame, je bil na dostopni poti do jame izko-
pan kanal (cca. 150 m), za postavitev električnega kabla in drugih
infrastrukturnih priključkov. V jami postavljamo led svetila, ki naj bi
zaradi zmanjšanega vnosa energije ugodneje vplivala na zmanj-
šano razraščanje ti. lampen-fl ore (to je rastlinic, ki se v jamah
razraščajo okoli svetil). Poleg tega smo v sodelovanju z Osnovno
šolo Divača v šolskem letu 2012/2013 zagnali delovanje jamarske-
ga krožka, v katerega je do sedaj že vpisano lepo število učencev.
S projektom pa smo uredili tudi več kot 12 km dolgo Pot
vodnih zakladov, saj smo ob trasi celotne poti postavili 80
usmerjevalnih tablic, uredili in počistili smo kale ob poti, za
pohodnike pa smo na novo postavili tudi pet klopi.
Nataša Macarol
Višja svetovalka za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, občinska uprava
Tisti, ki ste bili v nedeljo, 6. oktobra, z divaškim pevskim
zborom na snemanju oddaje Moja Slovenija, boste veseli teh
vrstic, ki vas bodo spominjale na posebno doživetje, drugim v
zanimivost, spodbudo in izziv, da se nam v bodoče pridružite.
Od doma smo se odpravili v sivem deževnem popoldnevu.
Naša vesela družba je med potjo razvedrila še sleherni oblak
na nebu in v hipu nas je pozdravila prelepa jesenska Ljubljana.
Izkoristili smo čas za kratek sprehod, kavico, klepet s prijatelji.
Vabilu na snemanje se je naša družba z veseljem odzvala, saj
dobro vemo, da so doživetja v živo neponovljiva. V studiu
RTV Slovenija smo zasedli tribune. Oblekli smo majice, si
nadeli šale z napisom Moja Slovenija in se v hipu prelevili v
navdušeno, razigrano navijaško ekipo »ta rdečih«. Voditelj -
Mario Galunič je skrbel, da je snemanje potekalo spontano
v pravem borbenem vzdušju med ekipama Nine in Borisa.
V veselem vzdušju sta dve uri snemanja minili, kot bi mignil.
Skratka mi smo uživali.
Pevke in pevce MePz Divača čakajo v prihodnje še nova nepre-
cenljiva doživetja, druženja, nastopi in gostovanja. V svoje vrste
vabimo tudi nove pevce, ki so vse to pripravljeni deliti z nami.
Pevske vaje so vsak četrtek ob 20. uri v OŠ Divača. Vabljeni.
Eva Mikić
Foto
: AR
HIV
OB
ČIN
EFo
to: A
RH
IV O
BČ
INE
Foto
: AR
HIV
OB
ČIN
E
aktualno
27. junija 2013 je v pobrateni občini Pod-
četrtek potekalo ocenjevanje najlepše
urejenih krajev. Stroga evropska komi-
sija je natančno pregledala vsak delček
pobratene občine. Tega dogodka se je z
veseljem udeležila tudi Občina Divača. V
imenu divaškega župana je prisotne poz-
dravil svetnik Dobrivoj Subič in jim zaželel
veliko uspeha pri ocenjevanju njihovega
kraja. Sam dogodek je nedvomno pope-
strilo igranje Pihalnega orkestra Divača, ki
je pod vodstvo dirigenta Borisa Benčiča
najprej odigral pred občinsko stavbo,
pozneje pa tudi pred restavracijo Lipa.
Občini sta tako ponovno dokazali, da
obojestransko sodelovanje utrjuje dobre
prijateljske in poslovne vezi.
In da sodelovanje občin prinaša resnično
dobre rezultate, je dokaz tudi v zlati me-
dalji, ki jo je občina Podčetrtek prejela 4.
oktobra. Petkov večer je bil ne le za Pod-
četrtek, ampak za celotno občino večer,
ko so bili vsi v nestrpnem pričakovanju,
kaj bo sporočila delegacija z županom
Petrom Misjo na čelu, ki je v belgijskem
Nieuw Poortu čakala na razglasitev
rezultatov tekmovanja Entente Florale.
»Podčetrtek – zlata medalja,« so dejali in
župan Peter Misja je iz rok predsednika
Entente Florale Europa Rudyja Geerar-
dyna prevzel zlato medaljo. Medaljo, ki
so jo z velikim veseljem v nedeljo, ko je
prišla domov, pozdravili še vsi domačini.
Nataša Macarol
15
Civilna zaščita občine Divača je 1. oktobra po dobrih 15-ih letih ponovno vzposta-
vila sistem alarmiranja na območju Divače, saj je Uprava za zaščito in reševanje RS
omogočila nakup in montažo nove sirene.
Vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri se opravlja preizkus sirene, zvok pa je enak
znaku za konec nevarnosti. Ostala opozorila objavljamo v shemi.
Civilna zaščita Divača
aktualno
16
Konec junija se je na idiličnem vaškem trgu v Škocjanu odvil
že 17. ŠkocjanFest, ki je v organizaciji Turističnega društva
Škocjan in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – OI
Sežana gledalcem tudi letos ponudil poletno sproščujoč, a
kvaliteten kulturni program.
Festival so v soboto, 22. junija, že tradicionalno odprli pevski
zbori s Krasa in Primorske, ki so zapeli kresni noči v pozdrav,
hkrati pa obeležili dan državnosti ob 22. obletnici slovenske
samostojnosti in neodvisnosti.
Naslednje konce tedna si je občinstvo, ki je vsakokrat skoraj
do zadnjega kotička napolnilo vaški trg, ogledalo tudi nekate-
re nagrajene komedije ljubiteljskih gledaliških skupin.
Prva je 28. junija v Škocjanu gostovala Gledališka skupina KD
Domovina iz Ospa s komedijo Ali ženske kdaj odnehajo. Z
uprizoritvijo likov Agneze, Luize in Karoline in scen iz grenko-
sladkega prepleta njihov življenj so pod režijsko taktirko Edite
Frančeškin navdušile članice igralske zasedbe Valentina Šukljan,
Darija Krkoč in Nadja Mršnik in požele navdušenje občinstva.
Tudi začetek julija je bil festivalsko obarvan. Dramska skupina
»Ga pihnemo« iz TD Podnanos je med občinstvo v Škocjanu
vnesla obilo smeha. Komedija Partnerska poroka je »obdela-
la« partnerske odnose po dolgem in počez.
Letošnji festival se je v dramskem smislu začel »po žensko« in
se v tem duhu tudi zaključil. V Kulturnem društvu Brce iz Ga-
brovice pri Komnu so namreč pripravili na festivalu amater-
skih gledališč nagrajeno uprizoritev komedije Vse o ženskah,
Mira Gavrana, ki je čudovito zaokrožila ŠkocjanFest 2013.
Z navdušenjem sta predstavo spremljali tudi turistki s Tajvana,
ki sta po predstavi ob tradicionalnem breskovcu izpod rok
pridnih deklet TD Škocjan priznali, da sta se navkljub temu, da
ne razumeta slovensko, ob nastalem vzdušju odlično imeli in
bosta ime Škocjana in Slovenije ohranili v lepem spominu ter
ju ponesli v svet.
Vesna Matevljič in TD Škocjan
Kot vsako leto je delegacija Občine Divača tudi letos pri-
sostvovala slavnostni seji ob občinskem prazniku Občine
Podčetrtek, ki je potekala 6. septembra v zeleni dvorani Apart
hotela »Rosa« v Termah Olimie.
Poleg nagrajencev in ostalih gostov so bili med drugimi
povabljeni tudi župani sosednjih in prijateljskih občin, ki so z
bučnim aplavzom v uvodnem delu prireditve podprli trditev
župana Občine Podčetrtek Petra Misje:
»DOKAZALI BOMO, DA SO MAJHNE OBČINE
SPOSOBNE PREŽIVETI SAME SEBE!«
»Majhne občine so potrebne!« so bile prve besede župana
Občine Podčetrtek Petra Misje, ko je vse zbrane nagovoril na
slavnostni seji. To dokazujejo vsi izpeljani projekti na območju
občine Podčetrtek, ki jih tudi v preteklem letu ni bilo malo, na
kar so upravičeno ponosni. Ponosni pa so tudi na ljudi, pred-
vsem na letošnje nagrajence, ki so s svojim delom in trudom
občini vdahnili še prav poseben pečat.
»V občini, kjer živi okrog 3500 prebivalcev, se v povprečju zgodi
1000 nočitev dnevno in kjer so v Termah Olimia dosegli dnevni
rekord 1991 nočitev, se zagotovo lahko govori o uspešnem razvo-
ju turizma. Le-tega pa nadgrajuje uspešen razvoj občine Podčetr-
tek, ki dokazuje, da so v slovenskem prostoru prav majhne občine
tiste, ki znajo izpeljati mnoge razvojne projekte in zanje pridobiti
evropska sredstva. V vse te trditve so se lahko prepričali zbrani
na slavnostni seji Občine Podčetrtek, na kateri se je župan Peter
Misja sprehodil skozi čas med lanskim in letošnjim praznikom.
Le-tega so zaznamovale otvoritve projektov, ki so bili sofi nanci-
rani od Evropske unije. Šlo je za otvoritev obnovljenega trškega
jedra v Podčetrtku in obnovljene stare šole. Ker je Podčetrtek s
tem dobil še lepšo podobo, je bil predlagan, da tekmuje v presti-
žnem evropskem tekmovanju Entente Florale. Lani smo namenu
predali še več kot milijon evrov vredno investicijo, kanalizacijo in
čistilno napravo v Imenem, prav tako skoraj v celoti narejeno z
evropskim denarjem,« je sejo povzela Zdenka Ivačič v občin-
skem glasilu Občine Podčetrtek.
Divaški župan Drago Božac je županu občine Podčetrtek
Petru Misji čestital ob prazniku in dosežkih ter poudaril, da
so dober zgled ostalim občinam, čestitke je izrekel tudi vsem
nagrajencem. Občinski svetnik Dobrivoj Subič pa se je
zahvalil za dolgoletno prijateljstvo.
Vesna Matevljič
aktualno
17
8. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE DIVAČA - 20137. julij – praznik občine Divača – v spomin na rojstvo prve slovenske filmske igralke – Ite Rine. Že osmič je občina Divača na začetku
poletja postala prizorišče pestrega doga-
janja, ki je opozarjalo, da je čas prazno-
vanja. Raznovrstna vsebina dogajanja
za različne generacije je ob občinskem
prazniku ponujala veliko možnosti za
sproščeno preživljanje prazničnih pole-
tnih dni. Komisija za izvedbo občinskih
prireditev je skupno s številnimi organi-
zatorji posameznih dogodkov pripravila
in izvedla zastavljen program dogodkov:
Osrednji dogodek je bila slavnostna seja
občinskega sveta občine Divača, na
kateri je bilo podeljeno občinsko prizna-
nje in plaketa za leto 2013. Prireditev
je potekala v prepletanju besede, glasbe
in fi lma, saj je bil dogodek letos preple-
ten s tradicionalnim POKLONOM, ki ga
pripravlja vsako leto Slovenska kinoteka
pred Muzejem slovenskih fi lmskih igralcev
oziroma na borjaču Škrateljnove doma-
čije. Letos je bil Poklon posvečen Stanetu
Severju. Slavnostni nagovor župana obči-
ne Divača, Draga Božaca, in nagovor direk-
torja Slovenske kinoteke, Ivana Nedoha,
sta vlila pozitivne misli in zaupanje v delo
ter ustvarjanje čim boljših razmer za delo
in življenje v domačem okolju, navkljub
»težkim časom«, o katerih je povsod veliko
in preveč besed. Godalni kvartet NOVA,
projekcija fi lma »Trenutki odločitve« in
beseda o vsem poznanem in priljublje-
nem igralcu Stanetu Severju so bili dokaz,
da je kulturna podstat dokaz preteklosti in
obet prihodnosti. Občinsko priznanje in
plaketa pa sta te ugotovitve še podkrepili.
Župan divaške občine je gostil zelo veliko
domačinov, pomembne goste, župane in
predstavnike sosednjih občin ter pobrate-
ne občine Podčetrtek in San Canziano, ki
so pozdravili in počastili naš praznik.
Slovenska kinoteka je v prazničnih dneh
pripravila tudi projekcije fi lmov.
Tradicionalni dogodek, ki ga domače
občinstvo vsako leto nestrpno pričaku-
je in sprejme z velim navdušenjem, je
gledališki večer domačega Turistič-
nega športnega kulturnega društva
Urbanščica, ki ga prizadevni igralci
gledališke sekcije pripravijo s posebnim
žarom in pozornostjo. In občinstvo
to začuti, ceni in nagrajuje z iskrenimi
aplavzi in zadovoljnimi obrazi.
Sobotno dogajanje je bilo namenjeno
ogledu Divaške jame v organizaciji
Jamarskega društva Gregor Žiber-
na Divača, v središču Divače so otroci
ustvarjali v dejavnostih plesne anima-
cije z Martino, ustvarjalnih delavni-
cah »Z IGRAMI V DOBRODELNOST«
pod okriljem Rdečega križa Slove-
nije, Območnega združenja Sežana,
Medobčinskega društva prijateljev
mladine Sežana, Društva tabornikov
Roda KRAŠKIH J'RT, v Glasbenih de-
lavnicah v izvedbi Pihalnega orkestra
Divača pa so se najmlajši posvetili glas-
benemu navdihu in ustvarjanju.
Tudi RTP Divača je odprla svoja vrata
za vodeni ogled.
Dobrodelnost in posluh za ljudi, ki se
srečujejo s socialno stisko se je izkazala
v DOBRODELNI AKCIJI, ki jo je izvedla
KARITAS DIVAČA.
Praznovanje smo zaključili z zabavo in plesom.
Romana Derenčin
zgodilo se je
Foto: ROBI KOCJAN in ARHIV OBČINE DIVAČA
Foto: ROBI KOCJAN in ARHIV OBČINE DIVAČA
18
Številka: 032-0009/2013-04
Datum: 12. 6. 2013
Na pa podlagi 16. člena Statuta Občine
Divača (Uradni list RS, št. 39/99, 77/06 in
115/07), je občinski svet Občine Divača
na svoji 20. redni seji dne 12. 6. 2013,
sprejel naslednji
S K L E P
1.
Priznanje Občine Divača se podeli
KUD-u Pepca Čehovin Tatjana Senože-
če.
2.
Plaketo Občine Divača se podeli Sekciji
mladih KUD-a Pepca Čehovin Tatjana
Senožeče.
3.
Ta sklep velja takoj.
Ž U P A N :
Drago Božac
PRIZNANJE OBČINE DIVAČAPREJEMNIK: Kulturno-umetniško
društvo Pepca Čehovin Tatjana
Senožeče
PREDLAGATELJ: Alenka Dolgan Štrucelj,
predsednica krajevne skupnosti Senožeče
NAMEN: Za dolgoletno aktivno kulturno
delovanje na območju občine, pred-
vsem v KS Senožeče, in za vsakoletno
organiziranje prireditve Pastirske igre,
ki so poznane ne samo v občini Divača
ampak v širši primorski regiji.
KUD Pepca Čehovin Tatjana so ustanovili
krajani Senožeč leta 1973, njegov namen
pa je bil ohranjanje starih običajev in
približevanje kulture vsakomur. Društvo
je dobilo ime po domačinki, padli par-
tizanki, prosvetni delavki Pepci Čehovin
– Tatjani. Da bi se v društvo vključilo čim
večje število krajanov in da bi v njem
vsakdo našel prostor za delovanje, so
ustanovili več sekcij: fi lmsko-dramsko
(odigrala je precejšnje število predstav),
prireditveno, glasbeno, knjižničarsko,
sekcijo za spomeniško varstvo in muze-
alstvo, sekcijo za informiranje. Društvo
je organiziralo slavnostne prireditve ob
praznikih in drugih priložnostih. Kasneje
se je oblikoval tudi aktiv žena.
V tistem času je bilo KD poleg gasil-
skega društva in lovske družine edino
društvo, ki je opravljalo naloge tudi na
področju telesne kulture (šahovska in
športna sekcija), turizma, pa tudi funkci-
jo mladinske organizacije.
Delovanje društva je bilo od samega
začetka zelo uspešno. Izdajali so svoje gla-
silo »7 VASI«, ki je izhajalo na tri mesece in
obravnavalo življenje in delo v KS. Kasneje
se je preimenovalo v »27 VASI«, saj so se
Senožeče povezale s KS Štjak in Vrabče.
Po petnajstletnem aktivnem delovanju
na področju kulture, telesne kulture, za-
bavnega in družbenega življenja je delo-
vanje društva nekoliko zamrlo. Ponovno
pa je oživelo po osamosvojitvi z novim
navdihom in novimi idejami. Društvo je
poleg kulturnih prireditev začelo orga-
nizirati tudi večje prireditve, ki vsebujejo
elemente kulture, športa in turizma.
Prvo večjo in zelo odmevno občinsko
prireditev Pastirske igre so uspešno
izpeljali leta 1995. Od tedaj je že tradicio-
nalna in bo letos izvedena že petnajstič.
Z njo je želelo društvo obuditi spomin
na pastirsko življenje v teh krajih, nekoč
pomembnem središču živinoreje, ki se je
sedaj spremenilo v eno izmed najpo-
membnejših rejskih območij drobnice v
Sloveniji. Tridnevno prireditev spremlja-
jo številni dogodki, razstave, kulturna,
umetniška, zabavna in športna srečanja,
ki pritegnejo večje število obiskovalcev.
V ta sklop sodi tudi vsakoletno sreča-
nje harmonikarjev Primorske. Vsekakor
to ni edina prireditev, ki jo organizira
kulturno društvo. Sodeluje pri organi-
zaciji sankaških in smučarskih zabavnih
iger, pri srečanju krajanov ob različnih
priložnostih, pustnih prireditvah. Orga-
nizira kulturne prireditve ob 8. marcu in
materinskem dnevu, skrbi za čisto okolje
z organiziranjem čistilnih akcij, prvomaj-
sko kresovanje, potopisna predavanja,
novoletne ustvarjalne delavnice, ob 25.
maju – bivšem dnevu mladosti, organi-
zira pohod in kolesarjenje, ki se zaključi z
druženjem pri zgornji fontani. KUD je bil
soorganizator prireditve Cvetkovi dnevi,
ki so bili posvečeni Senožečanu Rudolfu
Cvetku, dobitniku prve olimpijske meda-
lje v sabljanju, sodeloval je pri organizaci-
ji večerov, posvečenih opernemu pevcu
Rajku Koritniku v Sežani in na Zemonu.
Vse prireditve slonijo na prostovoljnem
delu več kot šestdeset članov društva.
Društvo se povezuje tudi z ostalimi usta-
novami in društvi znotraj KS Senožeče in
zunaj nje. Leta 1997 se je v okviru društva
oblikovala pevska sekcija, ki je kasneje
prerasla v samostojni mešani pevski zbor.
Zelo spodbudno in pohvalno je, da
je med člani društva precej mladih, ki
aktivno sodelujejo v društvu.
Za štiridesetletno aktivno kultur-
no delovanje na območju občine,
predvsem v KS Senožeče, in za
vsakoletno organiziranje prireditve
Pastirske igre, pa tudi za aktivno
sodelovanje v vseh aktivnostih KS
Senožeče prejme Kulturno-umetni-
ško društvo Pepca
Čehovin Tatjana Senožeče priznanje
občine Divača.
PLAKETA OBČINE DIVAČAKulturno-umetniško društvo Pepca
Čehovin Tatjana, Senožeče posebno
skrb namenja mladim. Pod okriljem dru-
štva združuje mlade iz Senožeč in okolice,
ki so vedno pripravljeni sodelovati in po-
magati. Društvo povezuje mlade v krog,
kjer se tkejo niti prijateljstva, sodelovanja,
razvija se občutek pripadnosti skupini in
domačemu kraju, krepijo se medsebojni
odnosi, prosti čas dobiva nove vrednote.
V kraj prinašajo mladostniški utrip, ki
se ga čuti na mnogih področjih kot so
kultura, turizem šport ...
Mladi so pripravljeni prostovoljno prijeti
za delo, da bi kraj in okolica, kjer živijo,
postal še bolj urejen in prijazen, tako do
domačinov kot do vseh, ki kraj obiščejo.
Prostovoljno so obnovili trg pri zgornji
fontani v Senožečah in »staro vago«,
letos pa obnavljajo vodna korita v kraju.
Obnova je iz turističnega vidika zelo
pomembna za razvoj kraja, saj mimo
obnovljenega trga pri zgornji fontani
pelje pot na Vremščico, ki je vedno bolj
obiskana, pohodniki pa so navdušeni
nad na novo urejeno podobo trga.
Sekciji mladih Kulturno-umetniške-
ga društva Pepca Čehovin Tatjana
Senožeče si za dosedanje delo
nedvomno zasluži plaketo občine
Divača, ki naj bo tudi popotnica za
dobro delo v prihodnosti.
zgodilo se je
19
Pohod po učni poti DjestenceV okviru občinskega praznika že tretje
leto prirejamo vodene pohode po ure-
jenih občinskih turističnih poteh. Letos
smo se tako odpravili na senožeško
gozdno učno pot Djestence. Prijetno
skupinico je po približno 3 km dolgi, nič
kaj naporni poti vodil g. Marjan Tomažič.
Med potjo nam je pomagal odkrivati
in spoznavati več kot 25 drevesnih in
grmovnih vrst. Njihovi lesovi so zbrani
in na ogled postavljeni na učni točki
»Odkrijmo les«. Seveda se pri sprehodu
nismo koncentrirali zgolj na rastlinske
vrste. Opazovali smo tudi živalski svet
in živalske sledi, od katerih smo si vsi
udeleženci zagotovo zapomnili stopinje
kosmatinca.
Na zaključku poti smo v prijetni družbi
popili še kozarček pijače pri Sotlarju.
Med vračanjem na izhodiščno točko k
avtomobilom pri ”štirni” pa nas je ujela
noč, saj smo se med potjo ustavili in
poveselili tudi v hramu gostoljubnih
domačinov.
3. divaški tekje potekal v soorganizaciji Karate kluba
BUSHI Divača in Športnega društva
Hitre noge Senožeče. Proga je bila
standardna, lahkotna in tako primerna
za vroč poletni čas. Število udeležen-
cev narašča. Letos se je teka udeležilo
že blizu 50 tekačev. Organizatorji se
počasi kalimo, še vedno pa ostajajo
priložnosti za izboljšanje, k čemer tudi
stremimo. Za uspešno organizacijo se
iskreno zahvaljujemo tudi številnim
domačim obrtnikom in podjetjem, ki
so se v velikem številu odzvali našim
prošnjam za pogostitev in praktične
nagrade za tekmovalce. Vse, ki se letos
teka niste udeležili, pa pozivamo, da
začnete s pripravami na nastop na
četrtem divaškem teku. Se vidimo čez
leto!
3. Ex tempore Stojana Zafreda se je letos odvil na malo drugačen
način. Ob velikih spremembah, ki se že
in se še bodo dogajale v Divači – že-
lezničarskem kraju, katerega del je bil
tudi Stojan, ob rekonstrukciji železniške
postaje in mogoče tudi ob izgradnji
drugega tira proge Divača-Koper, smo
želeli na nosilce digitalnih zapisov ujeti
številne utrinke, slike, sence … tehnične
dediščine, ki jo premore železnica in
katere del bo žal tudi izginil.
Namen 3. Ex tempora Stojana Zafreda
je ohranjanje spomina na ta čudoviti
spomenik tehnične dediščine – če ne v
naravi, pa vsaj v fotografi ji.
Razstavo nameravamo preseliti še v avlo
upravne stavbe Slovenskih železnic, po
prenovi železniške postaje in čakalnice
pa si obetamo stalno razstavo v teh pro-
storih, kamor te fotografi je brez dvoma
tudi sodijo.
Liljana Kocjan
Utrinki Južne železnice v divaški knjižnici
V sklopu praznovanj ob občinskem pra-
zniku občine Divača smo v četrtek, 4. ju-
lija, v divaški knjižnici slavnostno odprli
razstavo izbranih fotografi j, ki so nastale
na 3. Ex temporu Stojana Zafreda
oziroma na fotografskem natečaju z
naslovom Južna železnica na Divaškem
in ki sta ga razpisala Občina Divača ter
zgodilo se je
Foto
: RO
BI
KO
CJA
NFo
to: A
NA
ČE
HFo
to: R
OB
I K
OC
JAN
Foto
: RO
BI
KO
CJA
NFo
to: R
OB
I K
OC
JAN
Foto
: SIM
ON
RE
BU
LA
Foto
: SIM
ON
RE
BU
LA
NAGRAJENCI Z ŽUPANOM IN PREDSEDNIKOM
FOTOKLUBA ŽAREK
DR. JOSIP ORBANIĆ
Foto
: DA
RJA
VE
RB
IČFo
to: D
AR
JA V
ER
BIČ
20
Fotoklub Žarek iz Sežane. V kulturnem
programu je zbrane najprej nagovoril
divaški župan Drago Božac, sledil pa je
pozdravni nagovor osrednjega gosta
prireditve dr. Josipa Orbanića.
Le-ta nam je na kratko predstavil svojo,
pred kratkim izdano monografi jo z naslo-
vom Razvoj elektrovleke na Primorskem
in v Sloveniji ter svojo življenjsko pot, ki
ga je leta 1966 kot dijaka elektrotehnične
šole v Pulju pripeljala tudi v Divačo na
opravljanje počitniške prakse v kurilnici.
Z ubrano zapetimi pesmimi pa je pod
vodstvom zborovodje Vladislava Korošca
svoje pridal še Mešani pevski zbor Divača.
Osrednja nit celotnega dogajanja pa so
bile razstavljene fotografi je. Divača na-
mreč nadaljuje z negovanjem spomina
na likovnega ustvarjalca Stojana Zafre-
da. Letos na malo drugačen, svojstven
način, saj v ospredju niso bile likovne
umetnine kot v preteklih dveh letih,
ampak v fotografski objektiv ujeti utrinki
železničarske Divače. Dvanajst fotogra-
fi nj in fotografov je imelo na voljo za
fotografsko ustvarjanje dve enakovredni
temi: Železniška postaja Divača ter Južna
železnica na Krasu. Strokovna žirija, ki sta
jo sestavljala Samo Onič ter Stojan Gorup
in ki je imela po besedah slednjega zelo
lahko delo, je za vsako temo izbrala tri
najboljše stvaritve. Zmagovalka prve
teme je bila Ana Čeh, zmagovalec druge
pa Igor Petaros. Priznanja in nagrade sta
najboljšim podelila župan Drago Božac
ter predsednik Fotokluba Žarek Sežana
Radovan Gregorčič. Podeljena pa je bila
tudi nagrada za Ex tempore 2012. Iz rok
direktorice Razvojnega centra Divača Na-
taše Matevljič ter divaškega župana jo je
za svoje likovne dosežke prejela učenka
divaške osnovne šole Tinkara Žnidarčič.
Fotografska razstava železničarske teh-
nične dediščine – v knjižnici je bila na
ogled do konca avgusta – je privabila
in pritegnila pozornost marsikaterega
bralca, obiskovalca.
Tanja Bratina Grmek
Odprtje prostorov Civilne zaščite DivačaV okviru praznovanja občinskega
praznika smo v petek, 5. 7. 2013 odprli
nove prostore Civilne zaščite Divača,
ki v občinskem štabu šteje 14 stal-
nih članov v stalni pripravljenosti na
intervencije v primeru ujm, požarov oz.
naravnih ali drugih nesreč. V preteklem
letu so se – predvsem kot logistična
služba in v zglednem sodelovanju z
gasilci Kraške gasilske zveze in Zavoda
za gasilno in reševalno službo Sežana,
na klice na pomoč odzvali čez 60-krat,
zato so novi prostori, ki civilni zaščiti
končno omogočajo normalno delo-
vanje, tako pomembna pridobitev.
Novih 68 m2 prostovoljcem končno
omogoča normalno usposabljanje,
koordinacijo in hrambo ter uporabo
opreme za zaščito in reševanje, ki je v
20-ih letih dosegla približno vrednost
180 tisoč evrov, kar bi civilni zaščiti tudi
v primeru večjih nesreč omogočalo
funkcionalno delovanje.
Civilna zaščita Divača že 15 let uspešno
deluje pod vodstvom poveljnika Ma-
teja Bezeljaka, ki je uvodoma nagovoril
zbrane in za konec avgusta napovedal
še eno pomembno pridobitev za CZ
Divača, novo sireno, brez katere so
delovali polnih 15 let. Ob pomembni
pridobitvi je CZ Divača čestital tudi
Franc Šajn, vodja izpostave za zaščito
in reševanje Postojna. Pred slavnostno
otvoritvijo je za pevski predah poskr-
bela dvanajstletna učenka osnovne
šole Divača, doma iz Pareda, Manja
Miklavčič, ki je že dvakrat zapored
uspešno nastopila na festivalu otroške
popevke Brinjevka. Slavnostni nagovor
je pripadal županu, Dragu Božacu, ki
je v družbi poveljnika Mateja Bezeljaka
in vodje postojnske izpostave Franca
Šajna slavnostno prerezal trak v nove
prostore.
Vesna Matevljič
Udeležba delegacij pobratene občine Podčetrtek in pri-jateljske občine San Canzian d'IsonzoObčina Divača je tudi v letošnjem letu
na občinski praznik povabila tako pobra-
teno občino Podčetrtek kot prijateljsko
občino San Canzian d'Isonzo iz Italije.
Na vabilo sta se odzvali obe. Delegacija
iz občine Podčetrtek, ki jo je vodil župan
Peter Misja, in delegacija iz občine
San Canzian d'Isonzo pod vodstvom
županje Silvie Caruso sta se udeležili
slavnostne seje ob občinskem prazniku
in prireditve Poklon Stanetu Severju.
Župan občine Podčetrtek je ob prilo-
žnosti županu podaril priložnostno da-
rilo domačih izdelkov iz njihove občine,
županja iz občine San Canzian d'Isonzo
pa je ob priložnosti podarila ročno delo
njihove občanke – izvezeni trije grbi
prijateljskih občin iz Slovenije (Divača),
Italije (San Canzian d´Isonzo) in Avstrije
(St. Kanzian am Klopeiner See).
Iztok Felicjan
Višji svetovalec za splošne zadeve in okolje,
občinska uprava
Foto
: SIM
ON
RE
BU
LA
Foto
: AR
HIV
OB
ČIN
E D
IVA
ČA
zgodilo se je
21
Kal Mrzlek se nahaja nad Tremi mosto-
vi, pod cesto za Neverke, dobra dva
kilometra nad vasjo Famlje. Domačini
so ga nekoč uporabljali za napajanje
živine, sedaj pa naj bi se v njem odžeja-
la divjad. V sklopu krožne tematske
poti Od živine do divjadi smo pred
leti revitalizirali in označili štiri kale in
»sosedsko štirno« pri Goričah. Opisali
in označili smo pot, izdali zgibanko, vse
s pomočjo proračunskih sredstev Ob-
čine Divača. Obnova kalov je potekala
po naravni poti, s pomočjo gline, ki je
bila v obstoječih kalih. Žal pa je bil kal
Mrzlek v poletnih mesecih in tudi sicer
večinoma suh. Odločili smo se, da ga
saniramo tako, da postavimo na dno
betonitno folijo. Sanacijo smo v občin-
skem proračunu predvideli že v lan-
skem letu in nabavili folijo, v letošnjem
letu pa smo v začetku avgusta uspeli
še s strojnimi deli. Pri polaganju folije
so nam z dobro voljo pomagali člani
LD Timav Vreme in nekateri vaščani.
Upajmo, da bo sedaj kal večji del leta
držal deževnico in tako ponovno kori-
stil divjadi in ostalim živalim, kjer bodo
zopet dobile svoj življenjski prostor.
Mirjam FF in Franc Požrl,
varuha kalov
Uspešna premiera igre, blagoslov pila in drugi dogodki ob vremskem praznikuDomače društvo TKŠD Urbanščica je predzadnji vikend v
juniju pripravilo tridnevno praznovanje krajevnega praznika
Vreme. Ob tem so se zvrstili razni kulturni in športni dogod-
ki. Najbolj obiskana je bila premiera nove komedije Daria
Foa, Pleskarji nimajo spominov, v režiji Davida Hrešča-
ka, ki jo je zaigrala domača gledališka skupina TKŠD Urban-
ščica. Najbolj zaslužni, ki so zvesti gledališki dejavnosti že
od njene ustanovitve pred šestimi leti, so prejeli bronaste
Linhartove značke, ki sta jih podelila predsednik sveta
JSKD Sežana Peter Filipčič in predsednik KS Vreme Dušan
Škrlj.
Pred premiero je bila otvoritev fotografske razstave z naslo-
vom Ustvarjalnost pogleda, priznane fotografi nje Jožice
Zafred iz Divače, ki so si jo lahko krajani ogledali vse tri dni.
Kot gostja je sodelovala tudi Francka iz Prelož, ki jo je avto-
rica fotografi j ujela pri njenih vsakdanjih kmečkih opravilih. Z
glasbenima točkama sta program popestrili učenki Glasbene
šole Sežana, Neža in Tina Škamperle iz Divače
Organizatorji so v Famljah pripravili tudi voden pohod po te-
matski krožni poti kalov »Od živine do divjadi« in balinarski
turnir, na katerem je sodelovalo kar devet ekip.
Poskrbeli so tudi za zabavo s plesom, na kateri je igral mlad in
obetaven ansambel Orange Juice band iz Marezig, kot gost
pa nas je zabaval imitator Marko.
Na dan državnega praznika se je po sveti maši za domovi-
no, ki je bila v Marijini cerkvi, blagoslovilo obnovljeni pil sv.
Jurija v Vremskem Britofu. Tega je namreč kamion pred več
meseci podrl, tako da se je na več mestih prelomil. Obnovil
ga je Cree Art, restavtorska dela, gospod Tomas Creeps z
Mislič. Za obnovo je bilo pridobljeno kulturnovarstveno so-
glasje Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine Nova Gorica.
Izvajalska dela pa je fi nancirala Občina Divača. Na blagoslo-
vitvi sta spregovorila Mirjam Frankovič Franetič, občinska
svetnica in članica KS Vreme, ki se je zahvalila Vilmi Hrvatič
in Stanki Milavec, ki sta soglašali za prestavitev pila na njuni
zemljišči za dva metra bolj navznoter, stran od ceste, saj je
bila prvotna lokacija tik ob cesti. O zgodovinskem pomniku je
spregovoril tudi župnik Tomaž Kodrič, v kulturnem delu pa
je s svojo pesmijo o lepotah Vremske doline sodeloval pesnik
Franc Magajna iz Dolnjih Vrem.
MFF
21zgodilo se je
22
Člani Primorskega kluba ljubiteljev
starih motornih vozil Divača, ki je lani
praznoval 20-letnico svojega delovanja
in ga uspešno vodi predsednik Ne-
nad Majkič, je zadnjo julijsko soboto
pospremil Vegasa De Laroja iz Avberja
in njegovo izvoljenko Margherito Caruzi
na poroko. Prijetna druščina več kot 70
motoristov prestižne znamke Harley Da-
vidson iz Slovenije, Madžarske in Italije
se je zbrala na tridnevnem dogodku v
Lipici, ki so ga poimenovali »Diham Har-
ley«, to je po Vegasovi pesniški zbirki, ki
je izšla pred tremi leti.
Na njegovo povabilo so se odzvali tudi
v divaškem klubu Balilla kar s tremi
ameriškimi avtomobili. Stojan Colja
prihaja iz Dan pri Sežani s Fordom A iz
leta 1930, ki ga je oktobra lani kupil v
Ameriki. Avtomobil, ki ima 3.300 ccm
in tri prestave, gre na bencin na prosti
pad (brez pumpe). Posebnost tega
vozila je tudi, da ima tempomat. Sam
avtomobila ni nič renoviral. Njegov
klubski kolega je Tine Jerina, ki se
prevaža s prestižno Balillo cabriolet iz
leta 1934 (3.400 ccm, 8 cilindrov), ki
jo je pred dvema letoma kupil tudi v
Ameriki. Tine, ki rad menjava avtomo-
bile, je old timer od mladih nog in v
hecu pove, da njegova balilla »popije«
tri rezervoarje bencina na leto, njena
posebnost pa je, da je bil ameriški
avtomobil narejen v Nemčiji, saj
takrat Hitler ni dovolil, da bi se vozili z
ameriškimi avtomobili. Tako je bil avto
kupljen v Ameriki in ima ameriško ša-
sijo in motor, karoserija pa je narejene
v Nemčiji (Deutsch Köln). Je tudi edini
tak avto v Evropi.
Mlajši Aljoša Pirjevec, ki prav tako kot
Jerina prihaja iz Sežane, se je na prizo-
rišče pripeljal z dodgeom Carger RTSE
iz leta 1969 (7.200 ccm). Po Pirjevčevih
besedah je bilo narejenih le pet tisoč
takih avtomobilov. Precej velik avtomo-
bil je kupil v Kaliforniji pred štirimi leti in
ga obnavljal kar tri leta.
Ob prijetnem druženju je predsednik
Balille Majkič predstavil še dobrodelno
prireditev, ko so s svojimi železnimi
konjički popeljali varovance Varstve-
no-delavnega centra iz Ilirske Bistrice
in Divače ob zaključku šolskega leta.
Ob tem so se združili kar štirje klubi.
Divaški Balilli se je pridružil še Klub
Martin Krpan iz Pivke, Moto klub Bistrc
iz Ilirske Bistrice in Old timer klub iz
Postojne. Približno 30 varovancev
VDC-ja iz Ilirske Bistrice so popeljali
do Zarečja na domačijo Bubec, kjer so
jih pogostili z domačimi dobrotami.
Petnajst varovancev divaškega VDC-ja
pa so popeljali do Lipice, se zaustavili
v Orient expressu v Divači, kjer so se
osvežili s sladoledom, in nadaljevali
prijetno druženje.
Osrednja prireditev pa je bila 7. septem-
bra v Divači, ko so organizirali že
22. tradicionalni rally Kras Brkini.
Olga Knez
Pred štirimi leti so gojenci oddelka
socialnovarstvenega zavoda iz Divače
posadili nekaj 100 grmov sivke in po-
stala je že tradicija, da se vaščani zbe-
rejo in skupaj požanjejo te omamno
dišeče grmičke. Na povabilo predse-
dnika vaške skupnosti Draga Požrla
se je tudi letos žetve 12. julija udeležil
župan občine Divača g. Drago Božac,
ki je tudi pričel z žetvijo. Za veselo
vzdušje je poskrbela domačinka Tanja
Gec, ko je raztegnila svojo harmoniko.
Po opravljenem delu je vse udeležence
čakala »marenda« in zaradi dobrega
vzdušja se je druženje zavleklo do teme.
Izkazalo se je, da rek: »Omamni vonj
sivke spodbuja k prijateljstvu in odpira
srce,« res velja.
Pa nasvidenje na peti žetvi prihodnje leto!
Milena Štolfa
zgodilo se je
23
Počitnice in letova-nja z medobčinskim društvom prijateljev mladine SežanaKo za nekaj časa zapustimo svoj varen
dom, ga zamenjamo za nekaj neznane-
ga, odkrivamo nove svetove, srečujemo
nove obraze, se znajdemo v popol-
noma novih okoliščinah, dobivamo
dragocene priložnosti, da spoznamo
tudi tisti del sebe, ki nam je bil še do
nedavnega neznan ter se soočamo
z novimi izkušnjami, ki nam sprožajo
nove občutke in misli. Lahko rečemo,
da nam novosti in spremembe nudijo
priložnosti za notranje bogatenje, rast in
nabiranje življenjskih modrosti.
In povsem enako velja tudi za našega
otroka, ko je postavljen v situacijo, kjer
ni staršev, ki bi za njim postorili to in ono
ter za njim pospravljali, zato na zdrav in
zabaven način spoznava, kaj je samo-
stojnost. Prav na letovanjih imajo otroci
nešteto priložnosti, da se v tej smeri razvi-
jajo, odkrivajo svoje talente. On je tisti, ki
sam pospravlja svoje stvari, se preoblači,
prenaša svojo prtljago, pospravlja mizo
za sabo, si kupi sladoled, ne pa mama
ali učiteljica. Istočasno spoznavajo, kaj je
odgovornost. Prve dni letovanja se včasih
zgodi, da te otroci, vsi v en glas, desetkrat
v minuti ogovorijo z istim vprašanjem: »In
kam gremo po kosilu?« ali »In kaj bo po
kopanju?« ali »In kdaj bo večerja?«… »Kaj
moramo obleči za na plažo?« Tretji dan
te nihče več ne sprašuje stvari, ki so že
splošno utečene in vsem znane. Kmalu
vsi že vse vedo in slišiš: »Pusti, bom sam!«,
ko jim hočeš pomagati pri postiljanju, ali
»Sem že!«, ko jih opomniš, naj si pred pra-
vljico umijejo zobe ali »Znam tudi sam!«,
ko jim hočeš pomagati varno sestopiti
iz visokega igrala, »Me je že Jan namazal
s kremo po hrbtu!« in počasi a gotovo
te četrti dan že opominjajo na stvari, na
katere vsak odrasel človek običajno sam
misli: »Učiteljica, pozabila si brisačo na
plaži, v jedilnici si pustila očala«, »Ana,
lani si obljubila, da bomo tudi letos iskali
skriti zaklad«, »Ana, to niso moje kopalke,
temveč Uršine«, »Učiteljica, pospravimo
brisače pod streho, deževalo bo!«, »Zakaj
pa tvoja soba ni tako pospravljena kot
naša?« in malo manjka, da ti ne začnejo
polagati računov, kam in kako moram
kaj pospraviti ali narediti. Zadnje dni so v
tem pravi mojstri.
Ko sem to poletje, en večer, za lahko
noč prebirala pravljice ob žepni sve-
tilki in so otroški glasovi postopoma
potihnili … me prekine tretješolka z
vrha pograda: »Prosim, bodi no tiho, kaj
ne vidiš, da »tamali« že zdavnaj spijo. Če
boš nehala brati pravljice, bom lahko
tudi jaz zaspala.«
Naučijo se marsikaj, tudi vprašati in
odgovoriti. Doma jim tega ni treba, saj
mame že vse postorimo vnaprej, in pre-
den otrok sploh lahko kaj vpraša, je že na
mizi. Na letovanju se sami znajo postaviti
zase in včasih poskrbeti tudi za druge.
Marsikateri starši jih ne bi prepoznali.
To poletje so otroci Krasa in Brkinov v
organizaciji Medobčinskega društva
prijateljev mladine letovali v Pacugu,
Poreču in Kranjski Gori. V šestih izmenah
je letovalo čez tristo otrok, od predšolskih
malčkov do srednješolcev, med njimi
tudi otroci z zdravstvenimi težavami,
otroci iz socialno šibkejših okolij in otroci
s posebnimi potrebami. Za vse otroke
smo skrbno pripravili in izvedli pester po-
čitniški program, ki bo otrokom zagotovo
v spominu še v mrzlih zimskih dneh.
Za vse otroke so take izkušnje dobra
naložba za prihodnost, še posebej za ti-
ste, ki imajo manj takih priložnosti in jim
starši težko ali sploh ne morejo omogo-
čiti vključevanja v plačljive prostočasne
dejavnosti in počitniške programe. Za
petindvajset otrok smo lahko organi-
zirali brezplačno letovanje s pomočjo
zbranih donatorskih sredstev, ki so jih v
te namene širokosrčno podaril dona-
torji, lokalna podjetja in posamezniki.
Donatorska sredstva za letovanje so
bila zbrana tudi na glasbenih koncertih
organizatorja Aleksa Paradisa, dobro-
delnem koncertu Razvojnega društva
Gmajnica z nastopom Združenega
mešanega pevskega zbora Repentabor.
Vsem donatorjem se v imenu otrok
prisrčno zahvaljujemo za materialno
pomoč in podarjena fi nančna sredstva.
Sreča je na strani tistih, ki jo delijo z drugimi.
Skupaj v dobrodelni akciji za šolske potrebščineZveza prijateljev mladine Slovenije in
Pošta Slovenije so 15. avgusta zaključili
akcijo z imenom »Poštar Pavli polni šolske
torbe«, v kateri smo zbirali denar za nakup
šolskih potrebščin ter materialne prispev-
ke v obliki zvezkov, torbic, barvic in drugih
potrebščin za socialno ogrožene otroke.
Dobrodelna akcija je vključevala tako fi -
nančno kot tudi materialno pomoč Pošte
Slovenije in splošne javnosti, pri čemer
je vsak nakup šolskih potrebščin na pošti
pomenil prispevek za otroke iz socialno
ogroženih družin. Območna društva prija-
teljev mladine Slovenije smo v sodelova-
nju z lokalnimi kompetentnimi službami
šolske potrebščine že predali otrokom iz
socialno ogroženih družin naše regije.
Karin Elena Sánchez, generalna sekretar-
ka Zveze prijateljev mladine Slovenije:
»Veseli in hvaležni smo za to akcijo, saj
danes podjetja komaj poskrbijo zase,
naša humanitarna dejavnost pa je v
celoti odvisna od donacij podjetij in
dobrosrčnih posameznikov. Prošnje za
kakršno koli obliko pomoči so prihajale iz
vse države, tako da bo Poštar Pavli polnil
torbice otrokom, ki jim zaradi fi nančne
in socialne stiske njihovih staršev že tako
ni lahko. Iskrena hvala Pošti Slovenije in
zgodilo se je
24
Prvi vikend v avgustu je 25 planincev PD
Sežana zaman iskalo dalj časa trajajočo
ohladitev v visokogorju. Kljub zelo viso-
kim temperaturam so se v spremstvu
vodnikov PZS-ja Mirjam, Bogdana in
Irene odpravili na dvodnevni pohod na
Triglav. Osem od njih je doživelo krst, ker
so dokazali, da so »pravi Slovenci«, ne-
kateri med njimi pa so se povzpeli nanj
že več kot štiridesetkrat. Skoraj polovica
udeleženih planincev je bila iz divaške
občine in to kar 12. Tina Franetič iz
Vremskega Britofa in najmlajša Anna Je-
drejčić iz Dolenje vasi sta bili na Triglavu
prvič. Ker so bile temperature zelo visoke
tudi v visokogorju, je bil drugi dan po-
hoda zelo naporen in dolg. Po nočitvi v
Triglavskem domu na Kredarici se je bilo
potrebno s popolno opremo in težkimi
nahrbtniki povzpeti na vrh, sestopiti čez
Triglavsko škrbino do Doma na Doliču
ter nadaljevati pot čez Velsko dolino
mimo Vodnikovega doma na Studorski
preval. Zadnji dve uri hoje pa smo morali
prehoditi s planine Konjščica na planino
Lom, v bližini koče Jeseniško-Bohinjske-
ga odreda na Uskovnici. Prekrasni razgle-
di, bujno planinsko rastje, medsebojno
druženje in adrenalinsko doživetje bodo
pohodnikom ostali v lepem spominu,
medtem ko bodo bolečine v mišicah
kmalu pozabljene.
Mirjam Frankovič Franetič
vsem podjetjem ter posameznikom, ki
so se odzvali akciji ter darovali šolske po-
trebščine za otroke prijateljev mladine.«
V mesecu avgustu, ob praznovanju občin-
skega praznika občine Sežana, smo akcijo
zbiranja donatorskih sredstev za šolske
potrebščine organizirali tudi v sodelova-
nju z Rdečim križem Slovenije, Območnim
združenjem Sežana in Fotoklubom Žarek
Sežana. Zbrana sredstva so namenje-
na izključno za otroke Krasa in Brkinov,
katerih starši zaradi fi nančnih težav vse
težje nakupujejo vse potrebno, kar mali
nadobudneži za učenje potrebujejo.
Fotoklub Žarek je s fotografi jami svojih
članov organiziral prodajno razstavo foto-
grafi j, otroci pa so se zabavali v igrarijah,
ustvarjalnih delavnicah in se pomerili v
šaljivih nagradnih igrah ter tako prispevali
za šolske potrebščine njihovih vrstnikov.
Vsem obiskovalcem, donatorjem in
sodelujočim na dobrodelni prireditvi se
v imenu otrok prisrčno zahvaljujemo.
Ana Pangos,
Medobčinsko društvo prijateljev mladine,
Člani društva z motnjo v duševnem
razvoju Sožitje Sežana so se udeležili
Pevsko-glasbenega tabora v Novigradu.
Sodelovali so trije člani in spremljevalka.
Največ časa je bilo namenjeno petju, ude-
leženci so sodelovali pri delu in ustvarja-
nju glasbe, spoznali so različna glasbila.
Osem članov društva se je udeležilo
Doživljajskega tabora v ZLRO Špadiči pri
Poreču. Program je namenjen osebam z
motnjo v duševnem razvoju, ki imajo radi
morje in morsko klimo, radi ustvarjajo in
se sprostijo ob vodi in v njej, ker zaradi
gibalnih ovir ne zmorejo daljših sprehodov
in športnih aktivnosti. Udeleženci so v pro-
gramu odkrivali ustvarjalni duh in ustvarjali
z materiali, ki jih ponuja obmorski svet.
Poletne aktivnosti so zaključili 24. avgusta
s pohodom ob prazniku občine Sežana.
RK
Zadnji vikend v juniju je bilo vreme
ugodno za dvodnevni pohod na Olševo
in Raduho.
Pohodnikov se nas je zbralo za en avto-
mobil. Z nahrbtniki vred smo bili sicer
bolj na tesnem, toda planinci znamo
deliti dobre in tudi slabe stvari. Dve uri
pa pol dolga vožnja je minila kot blisk in
že smo se znašli na Podolševi, kjer smo
po nočnem dežju zajeli svež jutranji zrak,
ki nam je lajšal vzpon proti Potočki zijalki
in naprej na sam vrh Govce na Olševi.
Razgled z vrha je bil naravnost fanta-
stičen. Podobnega smo naslednji dan
doživeli tudi z Velike Raduhe. Na vrh smo
se podali s čeladami in samovarovalnimi
kompleti po zelo zahtevni varovani poti.
Po grebenu Raduhe smo srečevali veliko
mladih družin z otroki, kar nam je govo-
rilo, da na tem koncu Slovenije ta oblika
družinske rekreacije bolj živi. Vzeli smo
si tudi čas, da smo se med hojo večkrat
ustavili in si nabrali smrekove vršičke in
mlade storže ruševja za »domača zdravila
in priboljške«. Po nasvetu prijazne oskrb-
nice v Koči na Grohotu smo se pred
sestopanjem z Durc podali še na Lanež.
Kar težko se je bilo vračati nazaj v civili-
zacijo! V soboto, 13. julija, se nas je sedem
sežanskih planincev podalo na najvišji vrh
v Košuti, na Košutnikov turn (2134 m).
Obeti meteorologov za popoldanski čas
niso bili preveč obetavni, zato smo med
vzpenjanjem z vzhodne smeri zgornje
Dolge njive pohiteli in v dobrih dveh
urah osvojili vrh. Med hojo pa nismo
spregledali čudovitega travniškega cvetje
in gamsa, ki ga je David Terčon ujel v svoj
fotografski aparat. Na vrhu smo prijetno
pokramljali s člani Planinskega društva iz
Trbovelj in testirali njihovo » žganjico«, v
kateri so bili namočeni storži ruševja. Na
moje veliko presenečenje je bila med nji-
mi planinka Majda, na las podobna moji
stanovski kolegici iz Kozine, upokojeni
učiteljici športne vzgoje, tudi planinki, ki
ji je tudi ime Majda. Pravijo, da ima vsak
človek svojega dvojnika! Med njima bom
skušala vzpostaviti stik. Sestopali smo po
krožni poti čez škrbino na zahodni strani
in imeli krajši postanek v planšarskem
domu na Dolgi njivi, kjer se Marjan nika-
kor ni mogel posloviti od svojih prijate-
ljev »osličkov«! Jaz pa nikakor od vrhov, ki
so štrleli iz grebena Košute!
MFF
zgodilo se je
25
Tudi v lanskem šolskem letu in med po-
letnimi počitnicami smo bili taborniki iz
čete Črnega bora iz Divače zelo aktivni.
V maju smo se udeležili mnogoboja v
Postojni, kjer sta v starostni skupini GG-
jev tekmovala dva voda (Šparglji in Nore
gwbe). Taborniki so tekmovali v orien-
taciji, postavljanju šotora iz treh šotork,
v znanju morsejeve abecede, postavlja-
nju signalnega stolpa in lokostrelstvu.
Mnogoboj je bil odlična priložnost za
spoznavanje in ponovno srečanje s
taborniki drugih rodov, dogajanje pa je
še dodatno popestrilo deževno vreme,
ki pa nas ni uspelo spraviti v slabo voljo.
V juniju smo taborniki aktivno pomagali
pri pripravi programa za letno taborje-
nje RKJ Sežana od 7. do 17. julija, ki je
tudi letos potekalo v Geršičih pri Lahinji.
Zasedba iz Divače je štela dva GG voda
in pa dva pridna MČ-ja. Otroci so na
taborjenju uživali, naučili so se veliko
o preživetju v naravi in ga v praksi na
tridnevnem bivakiranju preizkusili tudi
sami. Kotički, veščine in delavnice so
zajemale tudi orientacijo, progo prežive-
tja, vožnjo s kanuji, risanje skic, izdelavo
lokov, ustvarjalne delavnice (izdelava
lovilcev sanj), učenje o rastlinah in živalih,
opazovanje, fotografi ranje, pisanje
člankov in urejanje tabornega glasila,
predvsem pa veliko iger in zabave. Dnevi
so se končevali ob tabornem ognju, kjer
smo se zabavali ob večernem programu
in zvoku kitare, violine in bobnov.
Štirje taborniki iz Sežane (Mark, Petra, Blaž,
Maša) smo se od 20. do 30. julija udeležili
nepozabnega PPT-ja v Gorenji Žagi, ki ga
organizirajo taborniki rodu Svobodnega
Kamnitnika iz Škofj e Loke. Začel se je s tri-
dnevnim pohodnim bivakom iz Črnomlja,
nadaljeval pa s številnimi delavnicami, kjer
smo pridobili znanje o preživetju v naravi,
pionirskih objektih, javnem nastopanju,
psihologiji, metodah učenja pri tabornikih,
fi nancah, skratka o (skoraj) vseh področjih
taborništva, kar nam bo prišlo zelo prav
pri opravljanju funkcij v rodu.
Na začetku septembra smo GG-ji že
začeli s sestanki v vodu, Šparglji so odšli
na dvodnevno bivakiranje. Na začetku
oktobra smo izvedli taborniško čajanko,
na kateri smo pozdravili nove člane v
taborniških vrstah. Pripravljamo se na
številne akcije v letošnjem šolskem letu
in se veselimo dela z otroki.
Maša Pušnik
Skavti stega Sežana1 vse leto prihajamo
na skupna srečanja iz precej širokega
področja, vse od Vremske doline, pa do
Komna, Štanjela, Tomaja, Dutovelj in
seveda tudi bliže Sežani.
Najmlajši skavti, imenovani volčiči in vol-
kuljice, od tega štirje iz Vremske doline,
smo 8 dni svojih počitnic preživeli v Hru-
šici, kjer smo se vživeli v vlogo malih mi-
sijonarjev. Spoznavali smo Indijo, mater
Terezijo in misijonarke ljubezni ter se učili
pomagati pomoči potrebnim. Spoznali
smo, kako lahko že najmanjše dobro delo
nekoga osreči in mu polepša življenje.
Če ne moremo storiti velikih stvari, lahko
storimo veliko majhnih z ljubeznijo.
Naučili smo se prepoznati mnogo zdra-
vilnih travniških rastlin, nekatere smo
nabrali in iz njih skuhali čaj. Imeli smo
kviz o boleznih in otroci so nas prese-
netili s svojim znanjem. Sprehodili smo
se skozi Kalkuto, kjer je mati Terezija
pomagala ubogim in tudi mi smo storili
enako. Pomagali smo prebivalcem Kal-
kute in izvedeli, kaj je rikša in za kaj se
uporablja. Med zbiranjem vode za sirote
smo se kar pošteno zmočili, izdelali pa
smo tudi lutke in druge igrače. Iskali
smo dobre misli o materi Tereziji in se
naučili pesem, ki govori o njenem življe-
nju in strasti za misijone. Vsak dan smo
opazovali, kdo je naredil največ dobrih
del in zvečer glasovali, kdo bo postal
največji mali misijonar za en dan.
Nismo pa ves čas prebili na enem mestu.
Peti dan smo se podali na pohod do je-
zera, kjer smo uživali skavti vseh starosti.
Kaj je namreč lepšega, kot se na vroč ju-
lijski dan potopiti v hladno vodo. Ko smo
se vračali, smo si ogledali kmetijo, kjer
redijo majhne živali. Videli smo kokoši
vseh vrst, pave, purane, koze, mini konje,
krokarja, srne in celo mufl ona. Prijazna
lastnica nam je pokazala zeleno jajce, ki
ga nosi ena izmed kokoši.
Zadnji dan je minil v nestrpnem priča-
kovanju staršev in vprašanje: »Čez koliko
časa pridejo straši?« je postal najpo-
gostejši stavek dneva. Staršem smo
pripravili osvežilno sadno pojedino in
kratek nastop ter se po klepetu utrujeni,
a srečni odpravili domov.
Eva Pavletič
zgodilo se je
26
Belajeva domačija v Kačičah s prvim oglednim zeliščnim vrtom na KrasuOb letošnjem praznovanju vaškega pra-
znika Marijinega rojstva 8. septembra,
ki ga v mali vasici divaške občine Kačiče
imenujejo kačišn´ca, je svoja vrata odpr-
la Belajeva domačija, kjer si je mogoče
v hiši iz prve polovice 19. stoletja poleg
etnološke zbirke ogledati tudi prvi ze-
liščni vrt na Krasu, ki ponuja več kot 130
vrst zdravilnih rastlin in začimbnic.
Domačija iz leta 1839 vpisana v regi-ster nepremične kulturne dediščine»Nekdaj so se naši predniki ukvarjali
pretežno s sadjarstvom in vinogradni-
štvom. Imeli so tudi osmico, svoje pri-
delke pa so vozili v bližnji Trst. Priznanje
Cesarskega-kraljevskega kmetijskega
društva z dodeljeno denarno nagra-
do leta 1898 priča o zelo naprednem
kmetovanju v tistem obdobju. Iz datacij
na vhodnih portalih stavb (1839) je lepo
viden razvoj in postopen stavbni raz-
cvet domačije od 1839 do 1900,« pove
lastnica domačije Andrejka Cerkvenik.
Domačija je kot stavbna dediščina
vpisana v Register nepremične kulturne
dediščine. Za obnovo zunanjosti treh po-
slopij je Cerkvenikova leta 2011 uspešno
kandidirala na razpis Ukrepa ohranjanje
in izboljšanje dediščine podeželja Agen-
cije za kmetijske trge in razvoj podeželja
pri Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Ogledni del v pritličju najstarejšega
objekta pa sta skupaj s fantom Jadranom
Čičigojem obnovila z lastnimi sredstvi
v skladu s smernicami novogoriškega
Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Borjač domačije je bil nekdaj osrednji
prostor za opravljanje kmečkih opravil.
Danes je to prijeten ambient, namenjen
počitku obiskovalcem v senci latnika in
opazovanju kmečkih lastovk, ki poleti še
vedno gnezdijo na domačiji. Domačija
je bila zgodaj preskrbljena z vodo iz
lastnega vodnjaka, štirne, kar je bilo za
sušni Kras še posebej pomembno.
Poslopja so obrnjena proti sončni, južni
strani in ščitijo dvorišče pred močno
burjo. Posebnost je s kamnitimi tlakovci,
škrlami, tlakovana črna kuhinja v stari
hiši iz leta 1839 s spahnjenco (izbočenim
delom). V prvotni podobi je ohranjena
tudi krušna peč. Višina vrat notranjih
prostorov je zelo nizka, kar kaže na to, da
so bili ljudje v preteklosti nižji od dana-
šnjih. Izvorno so ohranjeni arhitekturni in
etnološki detajli v obliki kmečke opreme
in orodja, ki spominjajo na tukajšnje
življenje, delo in kulturo ljudi v preteklosti
na območju, kjer apnenčasti kraški svet
prehaja v fl išnate Brkine.
Prvi ogledni zeliščni vrt na KrasuPrvi ogledni zeliščni vrt na Krasu se pona-
ša z več kot 130-imi vrstami zdravilnih ra-
stlin, aromatičnih začimbnic in divje raslih
užitnih rastlin. Z zapeljivimi vonjavami nas
razvajajo tudi zbirke različnih vrst bazilik,
žajbljev in kar 17 vrst različnih met. Števil-
ni drobni, a skrbno domišljeni detajli še
dodatno popestrijo ogled. Lep je sprehod
po potki v obliki srca in križa, potki v obliki
spirale ali kačice kot simbolu lekarništva.
O ideji za ureditev centralnih sprehajalnih
poti v obliki srca in križa Andrejka pove,
da imajo na domačiji stekleno podobico
z omenjenim motivom, ki so jo našli v
zidu pri odstranjevanju ometa v stari hiši.
Centralni vrt pred hišo je razdeljen na
štiri tematske cone, na stranskem vrtičku
za staro hišo pa domujejo začimbnice,
uporabne v kulinariki.
»Prednost našega zeliščnega vrta je, da
lahko na enem mestu obiskovalci v živo
spoznajo številne divje rasle kraške in
gojene zdravilne rastline, užitne vrtne
plevele ter veliko število različnih aroma-
tičnih začimbnic. Velikokrat se namreč
zgodi, da ljudje kljub prebiranju literature
v naravi ne prepoznajo zdravilnih rastlin,
veliko užitnih in zdravih rastlin pa imajo
za nadležen plevel. Vrt je namenjen tako
prepoznavanju rastlin kot tudi spozna-
vanju njihovih zdravilnih moči z vidika
dognanj sodobne znanosti in izkušenj
ljudskega zdravilstva,« še pove Andrejka.
Rastline so tematsko razdeljene po conah
(zdravilne rastline, rastline kraškega trav-
nika, gozdne zdravilne rastline, užitni »ple-
veli«, aromatične začimbnice …). Poleg
spoznavanja rastlin na vrtu sta na ogled
tudi hišna zeliščna zbirka in knjižnica.
Cerkvenikova je za ureditev zeliščnega
vrta lani uspešno kandidirala na razpis
Leader Las Krasa in Brkinov s projektom
Trajnostna revitalizacija krajine na stiku
Krasa in Brkinov – sonaravna oživitev Be-
lajeve domačije. V okviru istega projekta
se v sodelovanju z Društvom kmetic
sežanske regije kmalu obeta tudi izid knji-
žice z zeliščnimi recepti. Odprtje Belajeve
domačije so poleg članic Društva kmetic
sežanske regije pospremile tudi druge
stojnice s kulinaričnimi dobrotami, kot so:
fi žolova namaza s šetrajem in žajbljem,
raznovrstni zeliščni štrudlji, ječmenova
kaša z meto, ajdova kaša z zelenjavo in
drobnjakom, prosena kaša z raznimi zeli-
šči, namaz iz divje rukole ... Med pijačami
so prav tako prevladovale pijače iz zelišč.
Za poskusno degustacijo kar treh vrst
zeliščnega piva je v sodelovanju z doma-
čijo prvič na našem območju poskrbela
Pivovarna in pivnica Flora iz Krvavega
Potoka, ki je tudi partner v projektu.
Prijetno družbo številnim obiskovalcem
in domačinom so pripravili duo Ivo &
Marijan ter člani ansambla Happy Day z
Igorjem Malalanom na čelu, s katerimi je
Andrejka pela do letošnjega leta.
»Domačija s stavbno dediščino in zelišč-
nim vrtom pomeni veliko za razvoj po-
deželja, še posebej na meji med Krasom
in Brkini, na območju, kjer ne uspeva
vinska trta, je pa ta predel pomemben s
sadjarskega vidika, ko gre za pridelovanje
in predelovanje sadja v sokove, marme-
lade, kise itd. Kot strokovnjaki priporoča-
mo gojenje zelišč, saj so za to primerni
tudi klimatski pogoji. To pa pomeni
dodatni vir prihodka na kmetiji. Spomin
na naše prednike Andrejka obuja s črno
kuhinjo, prikazom opreme za žganje-
kuho, razstavo predmetov na kmetiji in
z raznimi delavnicami, ki jih prireja,« je
poudarila vodja sežanske kmetijsko- sve-
tovalne službe novogoriškega Kmetijsko
gozdarskega zavoda Milena Štolfa, ki je
bila na odprtju zeliščnega vrta v vlogi
predsednice Društva kmetic sežanske
regije. Te so številne goste postregle s
češpovo marmelado, ki so jo v živo pri-
pravile na štedilniku, omletami s to mar-
melado, frtaljo iz melise, pirinim kruhom
z rožmarinom in janežem, žajbljevimi
lizikami in še marsičim zanimivim.
Foto
: OLG
A K
NE
Z
Foto
: OLG
A K
NE
Z
zgodilo se je
27
In še načrti za prihodnost… »Kar nekaj
jih je,« zatrjujeta Andrejka in Jadran.
Domačija bo poleg ogledno-spoznav-
nega dela utrjevala svojo prepoznav-
nost tudi kot učna domačija s ponudbo
raznih individualnih in skupinskih
zeliščnih delavnic za otroke (šole, vrtce)
in usposabljanj za odrasle (posamezniki,
organizirane skupine). V prihodnjem
letu naj bi zaživela tudi kot počivališče
in podeželska info točka za pohodnike
in številne kolesarje, ki že sedaj kolesari-
jo iz notranjosti proti slovenski obali ali
po Krasu in Brkinih. Mimo domačije je
namreč speljana tudi kolesarska pot iz
Parka Škocjanske jame. Seveda bo nuj-
na dobra povezava in kvalitetno sodelo-
vanje z ostalimi turističnimi ponudniki iz
domačega okolja, pa tudi iz tujine.
Olga Knez
ZAHVALADragi vsi, ki ste pomagali soustvariti ču-
dovit nedeljski popoldan 8. septembra
na Belajevi domačiji!
Hvala, da ste prišli in napolnili borjač
z enkratno energijo. Zahvaljujemo se
vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da
smo projekt pripeljali do te faze.
In res smo hvaležni vsem sorodnikom,
prijateljem in vaščanom Kačič in Dan, ki
ste pomagali izpeljati dogodek.
Jadran, Katica in Andrejka
Belajevi
Po sušnem poletju, ki je pobralo večji del
pridelka, so si inovatorski Zavrhovci omislili
poseben način ”metanja krompirja ven”. Za-
radi presušene, trde zemlje so morali stroj
za pobiranje krompirja dodatno obtežiti.
Zdi se, da ni bila potrebna velika teža …
V. B. Š.
Foto
: OLG
A K
NE
Z
Foto
: S. D
.
Poučna ekskurzija predstavnikov AS-ov iz divaške občine Združenje predstavnikov agrarnih
skupnosti Slovenije je ob svojem prvem
letu delovanja za svoje člane organizira-
lo strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Udele-
žilo se je je preko 60 članov iz okrog
dvajsetih agrarnih skupnosti iz celotne
Slovenije, med njimi tudi člani agrarnih
skupnosti iz Primorske in AS jusov-srenj
iz tržaške pokrajine.
Iz občine Divača so se strokovne ekskur-
zije udeležili člani agrarne skupnosti
Divača, Škofl je-Zavrhek in Gabrče.
V času, ko se spreminja zakonodaja
agrarnih skupnosti, si je ZPASS kot
cilj zadala, da članom predstavi tudi
primere dobrih praks iz tujine. Tako
smo si v okolici Miljskega jezera na
avstrijskem Koroškem ogledali plan-
šarijo pašne skupnosti, kjer smo se
srečali s predstavniki deželnega urada
iz oddelka, odgovornega za agrarne
skupnosti, s predstavniki Koroške zveze
agrarnih skupnosti in predstavniki
pašne skupnosti.
Od njih smo izvedeli:
• da imajo agrarne skupnosti z deželo
dobro urejene odnose, saj njihova
osnovna zakonodaja drži že 150 let;
• da so lastnice premoženja agrarne
skupnosti in da so agrarne skupnosti
osebe javnega prava, člani agrarne
skupnosti pa imajo na tem premože-
nju po pravilih določene pravice (paša,
les) ter dolžnosti (vzdrževanje planin);
• da je za uspešno gospodarjenje po-
membno skupno sodelovanje in sku-
pni interesi in da je pri tem potrebno
slediti cilju ohranjanja planine.
Udeleženci strokovne ekskurzije so
v pogovorih spoznavali, da imamo
skupno pravno zgodovino, ki ima dobre
temelje za uporabo v novi zakonodaji
agrarnih skupnosti v Sloveniji in da je
resnično pomembno, da ima članstvo
enake interese, še bolje pa je, če član-
stvo v sklopu svoje kmetije dejansko
potrebuje zemljišča agrarne skupnosti,
saj se le takrat lahko ohranja tradicija
agrarnih skupnosti.
Za zaključek ekskurzije smo si udeleženci
ogledali še kraj Milje z Miljskim jezerom,
ki je tesno povezano z zgodovino karan-
tanskih vojvod in prevzemom krščanstva.
Tine Premrl,
tajnik ZPASS
V gostišču Stari grad v Senožečah je bila
na ogled trofeja volka (Canis lupus), ki
ga je decembra lani uplenil gospodar
Marijan Sotlar, dolgoletni član Lovske
družine Senožeče. To je prvi volk, ki
je bil uplenjen v senožeškem lovišču,
odstrel pa je bil v skladu z izdanim
dovoljenjem pristojnega ministrstva.
Gre za odraslega volka samca v četrtem
življenjskem letu starosti, ki je ob uple-
nitvi tehtal 36 kg.
Volk, pravi Marijan Sotlar, je simbol
divjine in neokrnjene narave in uživa v
Sloveniji posebno varstvo. Populacija
volka pri nas je ena izmed redkih avtoh-
tonih populacij, ki je še ostala v Evropi, je
trenutno stabilna in številčno v porastu,
zato je tudi odstrel nekaterih osebkov po
mnenju stroke potreben in upravičen.
Nadaljnji obstoj populacije pa je odvi-
sen od vrste dejavnikov, ki jih proučuje
posebna skupina Biotehniške fakultete
s sodelavci v okviru projekta LIFE-
Slo-Wolf, ki traja že dve leti in se bo
letos zaključil. Zbrana dognanja bodo
koristno uporabili za nadaljnje uspešno
varstvo in upravljanje s to karizmatično
veliko zverjo v Sloveniji.
Olga Knez
zgodilo se je
28
Leto je naokoli in člani Kulturnega društva Pepca Čehovin
Tatjana iz Senožeč smo ponovno organizirali našo največjo
dvodnevno kulturno prireditev v Senožečah – 15. Pastirske
igre, 2. in 3. avgusta. Tradicionalne igre, katerih vodja je bil
tudi letos predsednik društva Valter Cerkvenik, so se začele
že leta 1995 s ciljem, da bi popestrile dogajanja v domačem
kraju. Če je bila na začetku glavna misel močno povezana s
srečanjem rejcev drobnice, je bil letos namen iger zagotovo
prijetno druženje. Nekaj na temo zgodovine in letošnjega
programa iger sta na radiu Koper povedala člana društva
Bruno Kocjan in Mojca Može Škapin.
Petkovo prireditev smo ob 18. uri začeli v gasilskem domu.
Bruno Kocjan je v goste povabil sežanskega slikarja Marjana
Miklavca, ki nam je prikazal dokumentarni fi lm o sebi, delo
režiserja Jadrana Sterleta.
Ob 20. uri smo se preselili v prijetno okolje domačije »Pri
Micki Kovačevi«. Tam je lastnica domačije Vlasta Meden
Klavora gostila vnuka Rudolfa Cvetka. Aleksander Cvetko
in njegova žena Tatjana Rebolj Cvetko sta nam z diapozitivi
in pripovedovanjem orisala celotno Cvetkovo življenje in
ga osvetlila z nam neznane strani. mi V spomin sta se nam
vtisnila njegov vojaški red in disciplina, ki sta ga neprestano
spremljala v njegovem življenju. Rudolf Cvetko je bil namreč
prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo na olimpij-
skih igrah v Stockholmu leta 1912, kjer je kot član avstrijske
sabljaške reprezentance osvojil srebro v ekipnem tekmovanju
s sabljo. V Senožečah smo mu leta 2000, ob 120. obletnici
rojstva, postavili doprsni kip.
Zvečer so nam na prireditvenem prostoru, prostoru bivše
restavracije Adria, zaigrali fantje iz ansambla »ADUT«.
Sobotni dan prireditve so zjutraj začeli ribiči s tekmovanjem. Po-
merilo se je 15 tekmovalcev. Zmagal je Dušan Žvab iz Sežane
z ulovom šestih ribic v skupni teži skoraj kilogram. Člani ribiške
družine pod vodstvom Srečka Žvaba so nam tudi letos skuhali
dober golaž, pod vodstvom kuharice Nade Premrl. Domača
ribiška družina deluje že 21 let in trenutno šteje 9 članov.
Prav tako je že dopoldne ob 11. uri začelo tekmovanje v ulični
košarki na spodnjem igrišču pod vodstvom Amadeja Merviča.
Prijavilo se je 9 ekip. Zmagala je ekipa »Strnad – Franetič« iz
Komna, drugo mesto so zasedli fantje iz ekipe »Outsiders« iz
Postojne, tretje mesto pa ekipa »Hrašče«. V metu trojk si je prvo
mesto priboril domačin Sašo Boštjančič, drugo mesto prav
tako domačin Klemen Delak in tretje Denis Kralj iz Postojne.
Popoldne je ekološka kmetija domačina Nika Medena odprla
svoja vrata in obiskovalcem ponudila na ogled svoje prostore,
živali in opremo. Mladi gospodar Ervin Martinčič je obisko-
valcem rad pokazal živali in opisal delo na njihovi kmetiji.
Punce iz Aktiva žena pri domačem KUD-u pod vodstvom
Brigite Bursy so v prostorih krajevne skupnosti razstavile
bogato zbirko peciva. Verena Martinčič je pokazala svojo
zbirko zdravilnih zelišč, Marija Meden pa stare slike, ki jih
vneto zbira že vrsto let.
Na ognjišču Pr' Štefetovih, ki nosi letnico 1840, last Dami-
jana in Lucije Stepančič, sta članici aktiva žena Marija
Vodopivec in Milena Čotar po starem v bakrenem loncu
nad ognjem kuhali polento. Mladi gospodar je obiskovalcem
povedal, da se je nekoč ob ognjišču zbiralo več generacij
družine in si pripovedovalo zgodbe.
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi etnološko
razstavo, ki jo je pripravil senožeški zbiratelj starin Valentin –
Zdravko Čuk. Med ogromno starinami sem si letos zapomnil
zanimivo leseno napravo za pletenje vrvi.
V podjetju Cimos so tudi letos za obiskovalce popoldne
organizirali dan odprtih vrat in izvedli voden ogled tovarne.
Obiskovalci so si lahko ogledali visoko tehnološko razvit proi-
zvodni center za obdelavo kovin – izdelavo delov za avtomo-
bilsko industrijo.
Razvojno društvo Bandera iz Dolenje vasi je obiskovalcem tudi
letos v prevozni krušni peči prikazalo na prizorišču iger, kako se
je peklo kruh včasih. Jože Femc je zakuril peč, Barbara Ma-
rinšek pa zamesila kruh. Obiskovalce je pritegnila tudi stojnica
organizatorja, kjer so punce iz aktiva žena ponujale izdelavo
in pokušino »dobrot po domače«. Frtalja z zelišči in belo kafe
Irene Gerželj in Tatjane Rolih sta marsikomu šla v slast.
zgodilo se je
29
Poseben čar prireditvi so prispevali člani
društva Doli iz Lokavca, ki so s svojima
dvema kočijama z vprežnimi konji pre-
važali obiskovalce po Senožečah.
Prireditveni prostor iger je kot vsako
leto krasil mlaj, ki so ga postavili domači
gasilci pod vodstvom Gorazda Gerže-
lja. Za razliko od nekaterih iz preteklih
letih se ta pri podiranju ni prelomil.
Tradicionalno 23. srečanje harmonikar-
jev Primorske je letos izpeljala Mirjam
Može s pomočjo znanega harmoni-
karja Nika Polesa in humorista Igorja
Malalana. Na diatonično harmoniko
je tekmovalo 18 mladih in malo manj
mladih harmonikarjev s celotne Primor-
ske. Tričlanska komisija je merila dolžino
aplavza, ki so ga mladi godci dobili.
Zmagal je domači harmonikar Luka
Može. Drugo mesto si je priigral Erik
Fratnik, tretje pa Klemen Škrlj iz Dan
pri Divači.
Vse prisotne sta pred začetkom iger s
svojim nagovorom pozdravila mlada
članica društva Jerneja Volk in eden iz-
med pobudnikov iger Andrej Jelačin.
Uvodno pastirsko pesem »Planinska -
Zakrivljeno palico v roki« je tudi letos
ob spremljavi Simona Novaka ubrano
zapel mladi domačin Andrej Colja. Igre
so se začele, ko je Andrej Škapin, kot
dolgoletni aktivni član KUD-a, prižgal
pastirski ogenj.
Igre, ki sta jih kot vsako leto pripravila
Gregor Kocjan in Andrej Colja, je
ocenjevala sodniška ekipa: Jure Zelen,
Breda Vičič in domači župnik Pavel
Kodelja.
Ekipe so prišle od vsepovsod. Poleg
dveh domačih ekip, »Čebelce« in Snu-
žejci«, so prišli že tradicionalno »Oljka«
iz Nove vasi nad Dragonjo in »Kekci« iz
Postojne. Poleg teh pa še »Mi bi vouco«
iz Ilirske Bistrice, in ekipa »Jelše pri Oto-
čcu« z Dolenjske.
Letos plezanja na mlaj ni bilo, zanimi-
va pa je bila spretnostna vožnja s
karjolo, rdeča nit vseh Pastirskih iger, ki
jih je zasnoval znani primorski humorist
Andrej Jelačin – Toni Karjola, rojen
pred 81-imi leti prav tu, v Senožečah.
Tekmovalci so morali prevoziti ovire s
karjolo, v kateri je bil tekmovalec, ki je
v eno stran vozil balo sena, pol poti pa
vedro, polno vode. Čar vožnje je bil, da
sta karjolo peljala dva tekmovalca na-
enkrat, vsak z eno roko. Seveda so se pri
tej igri dogajale razne vesele nevšečno-
sti za zabavo gledalcev.
Zmagala je ekipa Oljka, ki si je od Jelačina
prislužila posebno nagrado, 5 litrov vina.
Tekmovalci so se pomerili še v sestavlja-
nju hiše iz lesa. Na postavljeno »snuže-
ško hišo« so morali postaviti še 6 kosov.
Prve tri kose brez lestev, zadnje tri pa z
njeno pomočjo.
Naslednja igra je bila »vasovanje«, kjer
so morali v domačih lesenih coklah
postaviti bale sena in po njih je moral
tekmovalec čim prej izročiti mladenki
na oknu snužeške hiše rožico.
Pri igri »kuharska štafeta« so morali člani
eden drugemu med nogami prenesti
kuhinjski valjar. Če je valjar padel na tla,
so ga lahko pobrali le z dvema kuhalni-
cama.
Izven konkurence je bila še posebej
zanimiva igra, ko so trije gledalci morali
v karjoli prepeljati Igorja Malalana okoli
mlaja. Prvega so sodniki diskvalifi cirali,
ker je bila njegova vožnja prenevarna.
Drugi voznik, domačin Brencl, se je
»fajn« namučil, da je prišel do konca.
Zmagal pa je »nono« Marko Lenček iz
Postojne. Sotekmovalcema se je nepre-
stano smejal in po zmagi povedal: »Ma,
kaj bo ta mladina.«
V zadnji igri so tekmovalci vseh ekip
naenkrat v velikem kupu sena iskali
zvončke v balonih. Zanimivo pri tej igri
je bilo to, da smo naslednji dan, ko smo
pospravljali, iskali preostale zvončke v
senu z detektorjem kovin in dejansko
potrdili rek, ki govori, da je nekaj težko
najti »kot iglo v kopici sena«.
Na koncu iger so bili šesti »Snužejci«,
pete »Čebel'ce«, četrti »Jelše« iz Dolenj-
ske, tretji »Kekci«, drugi »Mi bi vouco« in
absolutni zmagovalci 15. Pastirskih iger
fantje in dekleta iz skupine »Oljka«
z obale, ki so za nagrado dobili kraški
pršut in pokal. Zmagovalci so vsem
tekmovalnim ekipam, Jelačinu in
Malalanu, ki je vodil igre, podarili vrečko
soli iz sečoveljskih solin, pospremljeno z
besedami: »Pejte se solit.«
Domače društvo lastnikov gozdov Vrhe
– Vremščica je skupaj z Zavodom za
gozdove tudi letos na prireditvi prika-
zalo, kako se opravi dnevni pregled,
čiščenje in nastavitev motorne žage ter
točnost podiranja na balon. Predstavni-
koma društva Jasminu Jušiću in Petru
Ferfi li je pomagal strokovno komen-
tirati dogajanje predstavnik Zavoda za
gozdove Egon Rebec.
Ekipa Mojce Može Škapin je tudi letos
uspešno izpeljala bogat srečelov. Isto-
časno sta Lijana Benčič in Jerneja Volk
poskrbeli, da je Milivoj Škrlj, potem ko
je uganil višino obešenega pršuta, tega
za nagrado tudi prejel.
Prireditev smo zvečer zaključili v plesnih
ritmih ob zvokih ansambla Roka
Žlindre.
Da smo tudi letošnjo prireditev lahko
uspešno izpeljali brez vstopnine, se mo-
ramo zahvaliti vsem aktivnim članom
društva, donatorjem in sponzorjem
ter vsem, ki so nam podarili dobitke
za srečelov, popestrili našo prireditev s
svojimi razstavami in prikazom različnih
opravil ali kakor koli pomagali pri izpe-
ljavi prireditve.
Skoraj 100 nas je, ki delamo in pripra-
vljamo te igre popolnoma zastonj ali,
kot so včasih rekli »udarniško«. Vsem ti-
stim, ki v članku niso bili omenjeni, a so
s svojim prostovoljnim delom prispevali
k uspešni izpeljavi iger, hvala.
Letos je naše kulturno društvo prejelo
priznanje občine Divača tudi za dol-
goletno pripravo Pastirskih iger, sekcija
mladih pa je prejela plaketo občine
Divača. V utemeljitvi je navedeno, da je
nagrada rezultat uspešnega vnašanja
mladostniškega utripa v kraj na več po-
dročjih, kar se kaže tudi v sodelovanju
pri izvedbi Pastirskih iger.
Andrej Škapin
zgodilo se je
30
V soboto, 7. septembra, je bilo v vasi Dane slavnostno in
veselo razpoloženje. V okviru praznovanja kačišnice - vaškega
»opasila«, smo slavnostno odprli novo zgrajeni vaški dom. To
je bil za Dance velik dogodek, kajti vaščani verjamejo, da bo
skupni duh, ki nas je družil med gradnjo, poskrbel tudi, da bo
dom stičišče živahnega dogajanja.
Vaščani Dan smo si že leta želeli skupen prostor, vendar
se nam zaradi fi nančnih in drugih težav želja ni uresničila.
Zahvala gre bivšemu predsedniku krajevne skupnosti Divača,
g. Francu Ivančiču, ki je prepričal župana in občinski svet, da
Dane nujno potrebujejo avtobusno postajo, v kateri bi lahko
otroci mirno čakali na šolski avtobus.
Leta 2011 smo iz občinskega proračuna za gradnjo prejeli
6.800 evrov, pridobili smo tudi nekaj sponzorskih sredstev in
nemudoma smo pričeli z gradnjo. Že med gradnjo postajališča
se nam je porodila ideja, da bi postavili manjši vaški dom, zato
smo poleg avtobusne postaje sezidali še temelje za vaški dom.
V letu 2012 smo iz občinskega proračuna pridobili dodatnih
25.000 evrov, kar je zadostovalo za gradnjo strehe, fasade in
grobih notranjih del. V letošnjem letu pa smo s sredstvi krajev-
ne skupnosti Divača dokončali še notranjost stavbe. Pri priklopu
elektrike v domu nam je pomagal tudi župan občine Divača.
Zahvale gredo tudi Francu Ivančiču, Ladiju Parapatu, ki je brez-
plačno napeljal električno in vodovodno napeljavo, Dobrivoju
Subiču za pomoč pri pridobitvi javne razsvetljave, Edu Škrlju
za brezplačno beljenje ter družbi Zidek d. o. o. iz Sežane za vsa
zidarska dela, pa tudi donatorjem: Gradbeni d. o. o. Sežana, AJM
Heleni Lebeničnik s. p. Koper in monterju Nejcu Bolčiču, Javni
razsvetljavi Ljubljana, Borutu Nedohu, Primožu Svetini, Oštariji na
Društvo Kraški gadje je društvo ljubiteljev in lastnikov avto-
mobilov Alfa Romeo iz Gorjanskega pri Komnu. Ukvarjajo se z
organizacijo raznih prireditev. V okviru PD Gorjansko so letos
že šestič organizirali pohod od morja na Triglav. Na pot so odšli
15. avgusta. Pobudnik in organizator pohoda je Zvonko Gec, ki
se je udeležil vseh pohodov. Letošnjega se je udeležilo trinajst
pohodnikov z obeh strani meje. Začeli so ga v Dolini pri Trstu,
nadaljevali do Trnovca in domačega Gorjanskega, Volčjega
Grada, Hruševice do Raše , kjer so pohodniki prenočili. Naslednji
dan so se odpravili proti Nanosu. Postanek je bil v Dolenji vasi.
Občina Divača v sodelovanju s KS Senožeče in RD Bandera iz
Dolenje vasi je pohodnikom pripravila pravo presenečenje, na
katerega gotovo niso bili pripravljeni. Pogostili so jih člani RD
Bandera v narodnih nošah, s kruhom iz domače krušne peči,
joto in pecivom. MEPZ je zapel nekaj planinskih pesmi. Člani
društva Bandera pa so pohodnike tudi pospremili do Nanosa.
Tako kot v vseh dosedanjih pohodih so tudi letos Kraški gadje
spodbudili župane občin, skozi katere so hodili, k podpisu listine
prijateljstva. Letos so to listino podpisali Edi Kraus (Trst), Antonio
Ghersinich (Dolin), Rado Milič (Zgonik), Massimo Verunese (De-
vin - Nabrežina), Ivan Humar (Kanal ob Soči), Darja Hauptman
(Kobarid), Zlatko Martin Marušič (Miren-Kostanjevica), David
Škabar (Sežana), Alenka Štrucl Dovgan (Divača), Jernej Verbič
(Postojna), Bogdan Godnič (Vipava), Bojan Sever (Idrija), Miran
Ciglič (Cerkno), Tomaž Štenkler (Tolmin), Franc Kramar (Bohinj),
Miran Mulnar (Nova Gorica), Danijel Božič (Komen)in Milan Turk
(Šempeter - Vrtojba). Ta listina simbolno predstavlja sodelovanje
in prijateljstvo različnih občin iz te in one strani meje.
Zaključna prireditev in podelitev listin prijateljstva je bila čez
teden dni v Gorjanskem, kamor so se pohodniki vrnili s Trigla-
va. Prireditve sta se iz divaške občine udeležila župan Drago
Božac in Alenka Štrucl Dovgan.
Alenka Štrucl Dovgan
Foto
: SA
ŠA
IL
IĆ
Foto
: SA
ŠA
IL
IĆ
zgodilo se je
31
Planinci, Krančevim sorodnikom, Klubu vitalnosti Sežana, Mesnici
Malovec Divača, Lovski družini Videž in Cvetličarni Jana Divača.
Seveda pa se moram zahvaliti še vsem ostalim domačinom, saj
brez njihove pomoči doma ne bi dokončali. Tako je bil dom s
skupnimi močmi in prizadevanji postavljen v samo dveh letih.
Po blagoslovu domačega župnika Tomaža Kodriča so vaški dom
s prerezom traku simbolično odprli štirje najmlajši vaščani Erika,
Sara, Gaja in Domen v spremstvu divaškega župana Draga
Božaca in predsednika krajevne skupnosti Divače Benjamina
Škrlja. V kulturnem programu, ki sta ga povezovala Dominik Kobal
in Jerneja Škrlj, so nastopili divaški pihalni orkester, člani harmo-
nikarskega orkestra Nika Polesa in domači harmonikar Klemen
Škrlj. Sledilo je družabno srečanje, kjer so domačini poskrbeli za
kulinarične dobrote, še posebej pa so se izkazale domače gospo-
dinje z izvrstnim pecivom. Srečanja se je udeležil najstarejši občan
divaške občine Anton Grandič, ki je rojen prav v Danah pri Divači.
Druženje pa se je nadaljevalo pozno v noč ob zvokih žive glasbe.
Benjamin Škrlj
Tudi letos smo predzadnjo soboto v septembru v Naklem
obeležili vaški praznik ali opasilo. Najprej smo si ogledali
prikaz dresure psov na poligonu v Naklem v izvedbi Kluba
ljubiteljev psov Divača. Nad prikazom smo bili vsi vaščani
izredno navdušeni. Nato se je vse dogajanje preselilo pred
vaški dom, kjer smo si ogledali dramsko igro Pepelka in kratek
kulturni program v izvedbi vaških otrok. Po zaključku pro-
grama je sledila pogostitev z zabavo. Vaškega praznika se je
udeležil tudi župan Drago Božac.
Nadaljevanje vaškega praznika je bilo naslednjo soboto s
krstom Žana Metlike v cerkvici zavetnika vasi sv. Brikcija.
Zahvala gre vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi praznika.
Orjana Gombač
V znamenju kmečkih opravilV soboto, 15. junija, smo se v parku Škocjanske jame že
četrtič pridružili vseslovenski muzejski akciji Poletna
muzejska noč, ki je s podporo ministrstva za kulturo
potekala v organizaciji Skupnosti muzejev Slovenije in
Tehniškega muzeja Slovenije.
Krasen poletni popoldan smo v Škocjanu pred J'kopinovim
skednjem pričeli s klepanjem kos. Tomaž Zorman, vodja Nara-
vovarstveno nadzorne službe, in vodnik Iztok Cencič sta rezili
skrbno pripravila in košnja se je lahko pričela. V sproščenem
vzdušju smo k opravilu pristopili tako obiskovalke in obiskovalci
kot parkovke in parkovci. Starejši so rabo orodja demonstrirali,
mlajši pa smo se učili. Pridne ženske so travo pograbile na kup v
manjše lwnce in tako pripravile prostor za postavitev stolov sko-
rajšnjega drugega dela prireditve. V zahvalo za opravljeno delo
so bili vsi kosci in grabljice vabljeni na »likof« z orehovimi štruklji.
Popoldan se je začel prevešati v večer in pred skednjem, v
katerem ima mesto etnološka zbirka orodja, ki je bila nekoč
v rabi - od setve do kruha, ki je delo Pokrajinskega muzeja
Koper, se je s pesmijo Hrušiških fantov pričela prireditev, ki
smo jo poimenovali S fi lmom in pesmijo v preteklost.
Uvodni pozdrav direktorice in že smo se seznanili z bogato
bero nastopov hrušiške skupine ljudskih pevcev, ki zbirajo,
zapisujejo in se učijo starih pesmi svojih krajev, med katerimi
je tudi nastop na vrhu med Združenimi državami Amerike
in Evropsko unijo, kjer jim je prisluhnil sam bivši ameriški
predsednik George Bush. Veseli smo, da so se odzvali naše-
mu vabilu in nam s svojim ubranim petjem ter zgodbami in
izpovedmi naših prednikov lepšali večer.
Med to in drugo pesmijo je prizadevanja Turističnega društva
Rodik za demonstracijo pridelovanja žit po starem na svojem
prekrasnem polju predstavila njegova članica Alenka Škapin,
ki je bila leta 2008, brez posebnih prošenj, takoj pripravljena
Foto
: SA
BIN
A P
UG
EL
JFo
to: S
AB
INA
PU
GE
LJ
Foto
: OR
JAN
A G
OM
BA
ČFo
to: S
AŠ
A I
LIĆ
Park Škocjanske jame
32
organizirati demonstracijo ročne žetve s srpi za dokumentar-
ni video zapis JZ PŠJ. S slednjim je etnologinja Darja Kranjc
želela v J'kopinovem skednju obiskovalcem pokazati rabo
nekaterih tam razstavljenih orodij v praksi.
In spet po tretji in četrti pesmi je sledil ogled dokumentarnega
video zapisa JZ PŠJ o dveh akcijah vzdrževanja suhih zidov v
parku pod vodstvom škofeljske ekipe, ki so bile posnete leta
2009 in 2011. V fi lm nas je popeljal Črtomir Pečar, vodja Službe
za prostorsko načrtovanje, ki skupaj s sodelavci že več let skrbi
za organizacijo akcij, v sklopu katerih smo v parku uspeli s po-
močjo Škofeljcev v stari maniri prezidati že 400 m suhih zidov.
Prijeten večer, posvečen znanju naših prednikov, so Hrušiški
fanti sklenili s pesmijo Bog je ustvaril zemljico, slednja pa se
ve, da je agens ljudskega znanja in vedenja.
Darja Kranjc
Monitoring lokacij svetovne dediščine UNESCAMed 8. in 13. septembrom 2013 smo v parku Škocjanske jame gostili partnerje projekta Monitoring lokacij svetovne dediščine, ki poteka v okviru Participatornega programa UNESCO in se bo predvidoma zaključil letos decembra. Za predstavnike upravljavcev treh lokacij svetovne naravne dediščine in petih lokacij svetovne kulturne dediščine iz še-stih držav je nosilka projekta v JZ PŠJ, mag. Vanja Debevec, s pomočjo sodelavcev in zavoda Razvojne poti organizirala intenzivno delavnico, ki so jo vodili ugledni svetovalci.
S svojo prisotnostjo na uvodnem predstavitvenem srečanju
sta nas počastili predstavnica divaške občine in direktorica
Slovenskega urada za UNESCO. Udeležencem pa sta uspe-
šno delo zaželeli direktorica JZ PŠJ, dr. Gordana Beltram, ter
podpredsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO
in predsednica Komisije za dediščino, Magdalena Tovornik,
ki je v svojem nagovoru poudarila pomen komunikacije in
mreženja zaščitenih območij narave in kulturne dediščine v
Sloveniji in s tem izpostavila pomen vključitve slovenskega
strokovnjaka doc. dr. Mihaela Klineta iz Katedre za tržno ko-
municiranje in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene
vede Univerze v Ljubljani v izobraževalni program delavnice.
Komuniciranje upravljavcev območij svetovne dediščine z
domačini in obiskovalci je ključnega pomena za dolgoročno
zagotavljanje njihovega dobrega stanja in pozitivne vključe-
nosti v vsakdanje življenje in razvoj regij. Pri čemer je bistveno
sprotno spremljanje učinka dela upravljavcev z namenom
zagotavljanja dejanskega napredka. Komunikacija in uspešno
udejanjanje poslanstva upravljavcev »navzven« pa temelji na
spremljanju stanja »navznoter«, tj. spremljanju stanja značil-
nosti, zaradi katerih je bila posamezna lokacija razglašena
za svetovno dediščino. Kako pripravimo načrt tovrstnega
spremljanja stanja za zaščiteno območje narave, je udeležen-
ce delavnice med drugim učil dr. Pierre Galland, svetovalec
Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN – Internatio-
nal Union for Conservation of Nature), za zaščiten spomenik
ali spomeniško območje pa mag. Katri Lisitzin, svetovalka
Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja
(ICOMOS – International Council on Monuments and Sites).
Kot primer dobre prakse pa nam je tovrsten načrt spremljanja
stanja lokacije svetovne dediščine predstavil Švicar Raphael
Schmid, ki sodeluje pri upravljanju zavarovanega območja z
največjim ledenikom v Alpah Jungfrau-Aletsch.
In kdo so bili ti udeleženci?
Iz Bolgarije pri projektu sodelujejo upravljavci prekrasnega Na-
rodnega parka Pirin s 180 jezeri in 150 vrhovi, višjimi od 1500 m,
ter s pticami bogatega naravnega rezervata Srebarna. Iz Bosne
in Hercegovine so se nam priključili upravljavci mosta Mehmed
paše Sokolovića v Višegradu, ki se že od 16. stoletja s svojimi
enajstimi loki pne čez reko Drino, in obnovljenega starega
mosta in mesta Mostar kot simbola mednarodnega sodelovanja
in sobivanja različnih kulturnih, etničnih in verskih skupnosti. Iz
Srbije je v projekt vključen upravljavec izjemno dobro ohranje-
nega arheološkega najdišča Gamzigrad – Romuliana, kompleksa
rimskega cesarja Galeriusa, ki je nasledil Dioklecijana konec 3. in
v začetku 4. stoletja. Iz Madžarske se nam je pridružil upravljavec
benediktinskega samostana Pannonhalma, ustanovljenega leta
996. Iz Romunije pri projektu sodeluje upravljavec lepo ohra-
njenega srednjeveškega mesta Sighisoara, ki je v svoji zgodo-
vini igralo pomembno trgovsko in vojaško vlogo, ter slikovitih
transilvanskih vasi z utrjenimi cerkvami, v zvezi s katerimi je bilo
izraženo tudi zanimanje za našo cerkvico sv. Helene v Gradišču.
Iz Slovenije poleg upravljavcev Škocjanskih jam pri projektu so-
deluje še upravljavec prazgodovinskih mostišč na Ljubljanskem
barju, ki pa se je delavnice utegnil udeležiti žal le prvi dan.
V imenu organizatorja gre na koncu zahvala za uspešno
izvedeno delavnico tudi vsem lokalnim ponudnikom preno-
čišč, prevoza, odlične hrane in glasbe: Apartmajem Žnidarčič,
Domačiji Pr' V'ncki, Turistični kmetiji Pr' Betanci, Hotelu Malo-
vec, Gostilni Mahnič, Sadjarski kmetiji Morelj, pekarici Mariki
Mikuletič, Ekološki kmetiji Turn, Triu Turn, Prevozništvu Čepar
in seveda enemu in edinemu kuharju in prostovoljnemu
naravovarstvenemu nadzorniku Rihardu Baši.
Darja Kranjc
Foto
: DA
RJA
KR
AN
JCFo
to: D
AR
JA K
RA
NJC
Park Škocjanske jame
33
Težko, trdo, staro, čvrsto, močno, hrapavo, neurejeno, ostro Tako so vzgojiteljice vseh enot Vrtca Sežana in vrtcev v
Trebčah in Bazovici med vajo občutile suhi kraški zid. V sklopu
projekta Living Landscape Programa čezmejnega sodelova-
nja Slovenija-Italija 2007-2013 je namreč v ponedeljek, 16. 9.,
in sredo, 18. 9. 2013, potekal prvi del delavnice akademske
slikarke Karin Lavin »Celostno doživljanje pokrajine s ciljem
usvajanja kraškega suhega zidu kot vrednote« v organizaciji
Parka Škocjanske jame, Slovenija, partnerja na tem čezmej-
nem projektu.
Uvodnega predavanja s predstavitvijo metod poučevanja z
dediščino se je udeležilo 114 vzgojiteljic Vrtca Sežana in tri
zamejske vzgojiteljice, ki so nas žal predhodno zapustile. Po
uvodni predstavitvi projekta koordinatorice projektnih ak-
tivnosti pri JZ PŠJ, Darje Kranjc, s poudarkom na aktivnostih,
povezanih z delavnicami za otroke in odrasle, je Karin Lavin
predstavila metode senzibilizacije in izvedla nekaj vaj.
Karin poudarja: »Suhi zid je naša dediščina, ki predstavlja velik
izziv za ohranjanje in vzdrževanje. Pomembno je, da se z njo
znamo povezati in jo začutiti. Šele potem bomo vedeli, kako
z njo ravnati, da je ne bomo uničili. Naši otroci bodo odločali
o prihodnosti Krasa, zato je zelo pomembno, kaj in kako jo
bodo doživljali v otroštvu. Šele, ko dediščino začutimo, lahko
in moramo z njo ustvarjati, da ostane živa. Če bomo znali z
dediščino živeti, je ne bo potrebno ščititi, zato jo je potrebno
nenehno vpletati v naše življenje. Torej, potrebno je prisluhniti
prostoru. Danes smo navajeni, da prostor obvladujemo, zato
se moramo ponovno naučiti sodelovati z njim, ga nadgraje-
vati, le tako bodo naši zanamci podedovali, kar smo mi prejeli
od naših prednikov.« In obenem opozarja na paradoksalno
značilnost kraške krajine, ki jo je vredno ohranjati. Gre za
sožitje trdih, težkih, ostrih … suhih zidov ter mehke, igrive in
razgibane krajine.
Ker tudi sama meni, da je potrebno spremeniti odnos do su-
hih zidov, je vsem navzočim pripravila, dala in razložila izroček
z napotki za snovanje individualnih vaj za senzibilizacijo otrok
do suhih zidov in kraške krajine. In iz vzgojiteljic so ideje, ki
jih bodo v letošnjem šolskem letu skušale uresničiti v sklopu
svojega rednega dela, kar vrele. »Bistveno je, da prepoznate,
kaj vas (odrasle in otroke) dediščina uči.«
Sledilo je sredino ustvarjanje na parceli od Ankice v Mata-
vunu. Po prejemu vrečke z varuhom kraškega suhega zidu,
ki je tudi nastal v sklopu projekta, je 17 vzgojiteljic različnih
enot Vrtca Sežana, 21 divaških levčkov in 23 sežanskih ovčk
razdelilo v pet skupin. Vsi otroci so najprej kamenje in bližnji
suhi zid otipali, občutili, se vanj vživljali, z domišljijo potovali
v notranjost kamnov, opazovali različne strukture kamnov in
rastlin, ki živijo na njem, tolkli kamen na kamen, ga vonjali in
opazovali pokrajino. Nato so risali vtise, slikali oblike pokraji-
ne, strukture kamna in lišajev, igrali travniku in zidu ter gradili.
Nekateri so v kamnu videli rože, drugi slap, tretji so slišali kite ...
Bilo je čudovito.
Zakaj to počnemo in k temu pozivamo vse vzgojiteljice iz te
in druge strani meje?
Kraškim otrokom moramo predajati svet naših prednikov,
njihove vrednote in znanja, ki so jih skozi stoletja oblikovali v
stiku s tukajšnjo naravo, saj je v nasprotnem primeru negotova
ne le prihodnost kraškega suhega zidu in krajine, ampak kraške
identitete kot take. Otroštvo nas zaznamuje za celo življenje.
Hvala ravnateljici Vrtca Sežana, Radici Slavković, za podporo
in rabo prostorov. Hvala Slavku in Miru Žnidarčiču ter Jan-
ku Gombaču, Magdi Korošec in Vlasti Gorup, da smo lahko
ustvarjali na vašem travniku in doživljali vaš suhi zid. Hvala
Katji Fedrigo, da so ovčke pred nami travnik še pravočasno
popasle.
Darja Kranjc
Otvoritev razstave Odstrta krajina:Lasersko skeniranje ŠkocjanaV hr'mu Promocijsko-kongresnega centra Pr' Nanetov'h v
parku Škocjanske jame smo 30. avgusta odprli novo razsta-
vo z naslovom Odstrta krajina – Lasersko skeniranje okolice
Škocjana, avtorja, arheologa dr. Dimitrija Mlekuža.
Razstava, ki je posvečena jubileju stoletnega varovanja dedi-
ščine v Sloveniji, prikazuje posnetke, ki so rezultat laserskega
Foto
: DA
RJA
KR
AN
JCFo
to: D
AR
JA K
RA
NJC
Park Škocjanske jame
34
zaznavanja in merjenja z letalom. Predstavljajo krajino, ki je
med najbolj zanimivimi in zapletenimi v Sloveniji, kot pravi
avtor razstave, tako da na posnetkih lahko vidimo sledove
človekovih posegov v prostor od prazgodovine do današnjih
dni: ostanke prazgodovinskih polj, gradišča, srednjeveška
polja, suhe zidove, apnenice, vojaške jarke ter mitralješka
gnezda iz 20. stoletja.
Razstavo je z avtorjem odprla mag. Vanja Debevec Gerjevič,
vodja Službe za raziskovanje in razvoj iz parka Škocjanske
jame, ki je tudi organiziral in fi nanciral izvedbo razstave.
Prisotne sta pozdravila direktor Pokrajinskega muzeja Koper,
ki je odgovoren za področje premične dediščine na območju
parka Škocjanske jame, dr. Luka Juri, ter direktorica Centra za
preventivno arheologijo (CPA ZVKDS), ki deluje pod okriljem
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Barbara Nad-
bath. Center za preventivno arheologijo je namreč lasersko
skeniranje površja tudi izvajal.
Za glasbeno popestritev dogodka je poskrbel duet očeta
in sina, Danijela in Ana Černeta iz Divače. Med udeleženci
prireditve je bilo veliko arheologov, torej strokovnih kolegov
avtorja, v prihodnje pa si želimo, da bi še bolj privabili obisko-
valce iz bližnje okolice. Park Škocjanske jame skuša ozaveščati
svoje goste, predvsem pa ravno domačine, o bogastvu arhe-
ološke dediščine na tem območju, da bi jo ohranili in varovali
za svoje zanamce, kot so jo predniki za nas. Vabljeni torej
na ogled razstave, ki bo na voljo obiskovalcem do meseca
novembra.
Sabina Pugelj
Baletke na proslavi v LipiciJesen je že obarvala naravo v odtenke zlata, učenci so že
ogreli šolske klopi, balerine iz DLBU pa so zopet obule bale-
tne copate in se posvetile baletnim vajam.
Baletno šolsko leto se je začelo pestro in aktivno saj smo imeli
že 14. septembra prvo preizkušnjo. Naše balerine so nastopile
na proslavi ob praznovanju Priključitve Primorske matični
domovini. To je bil prav poseben nastop, saj je na prizorišču
v Lipici nastopila večina otrok iz DLBU-ja v plesnih točkah,
ki si jih je zamislil koreograf Siniša Bukinac. Nastopili smo v
programu, ki je združeval vrhunske in ljubiteljske ustvarjalce
iz raznolikih področij: Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič
iz Trsta z orkestrom in dirigentko Pio Cah, Kraško pihalno
godbo Sežana in Godbeno društvo Prosek z dirigentom Ivom
Bašičem, otroški pevski zbor Brinjevka z zborovodkinjo Ado
Škamperle in solisti An Černe, Gajo Bašič ter Manjo Miklav-
čič, skupino Flip Piran, tabornike rodu Kraških j'rt Sežana in
Lipiško šola jahanja.
Veseli smo, da smo imeli tudi mi čast sodelovati pri dogodku,
ki ima poseben pomen za Primorce in Slovenijo.
A. M.
Konec in začetekKonec šolskega leta 2012/13 je bil za balerine iz DLBU-ja
pester in živahen. V enem mesecu smo izvedli dogodke, na
katere smo se pripravljali in jih načrtovali že od začetka leta. V
aktiven junij nas je popeljala 9. Baletna revija na Krasu.
20. junija smo opravili zaključne izpite na glasbeni šoli
Logatec, kjer so se balerine odlično izkazale. Ocenjeval nas
KO SMO ČAKALI NA NAŠO NASLEDNJO TOČKO, SMO SE LAHKO MALCE
ODPOČILI OB POGLEDU NA LIPICANCE.
Park Škocjanske jame kultura
35
Pisana zastava miru je septembra 2013
znova zaplapolala pred zgoniškim
županstvom, saj se je na tamkajšnjem
prireditvenem prostoru ob 19. uri začel
tradicionalni koncert za mir, ki ga že
osmo leto zapored prireja mladinski
odsek kulturnega društva Rdeča zvezda
s pokroviteljstvom zgoniške občine in
podporo tržaške pokrajinske uprave.
Glasbeni dogodek se je z leti uveljavil
celo kot največji mirovniški praznik na
Tržaškem, nezanemarljivo pa pri tem
ostaja dejstvo, da so njegovi pobudniki
ravno mladi, ki si prizadevajo, da bi svetlo
vrednoto spodbujali in širili tudi s pomo-
čjo glasbene govorice. Obširen program
so oblikovali gostje iz Italije, Slovenije,
Hrvaške, Srbije in celo iz Češke. Na odru
pred zgoniško občino se je predstavi-
lo rekordnih 10 glasbenih in plesnih,
povečini rock in folk skupin – ElaBanda iz
Slovenije, tržaški ansambel I 60 ruggenti,
The Clients iz češkega mesta Kolin, bend
Coroneo Salvation Army, slovensko-hr-
vaško-bosanska zasedba International
R'n'R Circus, Domači zvoki iz devinsko-
nabrežinske občine, študentska zasedba
Ghas N' Pours, Tržačani Eleor & Andrej
ter godba Quinta iz Komna in plesna
skupina Srebrna iz Senožeč. Mladinska
skupina Plesnega društva Srebrna je s
svojim prepoznavnim irskim plesom
navdušila številne gledalce.
Plesalci plesnega društva so že v sep-
tembru pričeli z vajami za novo sezono.
Še vedno pa se nam lahko pridružite
novi plesalci. Vabljeni so malčki v naj-
mlajšo skupino (do 7 let), šolski otroci in
mladinci. Najbolj veseli pa bi bili novih
članov v skupini seniorjev.
Pridružite se nam, čaka vas obilo dobre
glasbe, rekreacija in veliko zabave pri
ubiranju »težkih« plesnih korakov.
Dragica Gerželj
je Tomaž Rode, ki velja za avtoriteto na
področju baleta v Sloveniji in je pred-
sednik Društva profesionalnih baletnih
umetnikov DBUS-ja. Tomaž je pohvalil
naša dekleta, še posebej njihovo delav-
nost in skupinsko pripadnost (baletni
izpiti tako kot pouk potekajo v skupini).
Zaključek meseca in tudi šolskega leta
smo obeležili 21. junija s podelitvijo
priznanj za naše balerine, ki so se celo leto
trudile, učile in vadile baletne korake. Sku-
pina 3. razred pa je sklenila leto z zadnjim
nastopom, ki se je odvil na Festivalu plesa
v Piranu. Na pikniku so se vse baletke lah-
ko sprostile in se po mesecih trdega dela
skupaj poveselile in se imele lepo.
Letos nas ponovno čakajo novi izzivi,
med najpomembnejšimi je Baletna revi-
ja na Krasu, ki bo doživela 10. obletnico.
Temu primerno slavnostno jo bomo
uprizorili tam, kjer se dogaja že od vse-
ga začetka – na velikem odru Kosovelo-
vega doma. Mi se je veselimo že sedaj,
vas, spoštovani bralci, pa še čaka vabilo,
da jo proslavite skupaj z nami.
Šolsko leto 2013/14 bo tudi v znamenju
okrogle obletnice naše baletne revije
na Krasu, in seveda boste vsi vljudno
vabljeni, da jo obeležite z nami.
A. M.
V divaški občini, točneje v Vremski do-
lini, pri »Tendrovih« je leto nazaj nastal
bend z imenom SHIT, kjer ima vsak zlog
svoj pomen. S stupid, H human, I in, T
the tank – stupid human in the tank ali
neumni ljudje v tanku. Bend sestavljajo
srednješolke in osnovnošolec, zasedba
pa se bo še spreminjala. Bistveno pri
vsem pa je to, da jih povezuje veselje
do punka, rocka in metala.
Marjana Gerželj obiskuje 1. letnik
gimnazije v Sežani, 6 let je obiskovala
glasbeno šolo in zaključila klavir, v bendu
igra električno kitaro, ki se jo uči sama.
Eva Hreščak ravno tako obiskuje 1.
letnik gimnazije v Sežani in obiskuje
glasbeno šolo, kjer se uči igrati prečno
fl avto. V bendu igra bas kitaro, ki se jo je
naučila igrati sama.
Ester Čokelj v bendu poje in obiskuje
1. letnik zdravstvene nege v Postojni.
Svoj glas je devet let razvijala v šolskem
pevskem zboru.
Andreja Gombač obiskuje 1. letnik
Umetniške gimnazije v Novi Gorici,
dramsko-gledališke smeri. V letošnjem
šolskem letu bo zaključila glasbeno šolo
za klavir. V bendu igra bobne, ki se jih
sama uči, obenem pa igra tudi klaviature.
Samo Hreščak ima 10 let in hodi v 6.
razred OŠ dr. Bogomirja Magajne v Di-
vači in obiskuje glasbeno šolo. Začel je
s klavirjem, trenutno pa se uči igrati na
bobne, ki jih v bendu občasno igra.
Do sedaj je imel bend tri nastope. Prvič
junija na valeti, drugič na rojstnem
dnevu in pred večjim občinstvom na
opasilu v Naklem, kjer je s punk–rock
energijo požel bučen aplavz.
Imajo tudi svojo lastno avtorsko sklad-
bo, ki nosi ime FROG ali ŽABA.
Orjana Gombač
Foto
: UR
ŠK
A G
ER
ŽE
LJ
kultura
KONCERT ZA MIR OBČINSTVO JE BILO VSESKOZI NA NOGAH KROMA
36
Kratek pregled zgodovine delovanja društva TŠKD Urbanščica iz Vrem in uspešna premiera nove igre Na pobudo krajanov smo novo turistično društvo v Vremah
ustanovili pred osmimi leti, natanko 15. 2. 2006, s ciljem,
da bi delovalo nekoliko širše kot predhodno Turistično
društvo Vremska dolina, poleg turizma tudi na področju
športa in kulture. Želeli smo ustanoviti gledališko dejavnost
in jo tako ponovno, po več kot 40-ih letih obuditi, saj je bilo
iz pričevanj znano, da je bila v Vremah zelo živahna kulturna,
predvsem gledališka dejavnost.
Ustanovni zbor za oživitev gledališke sekcije je zasedal ko-
nec septembra 2007 leta in na njem smo zbrali kar 25 mlaj-
ših in starejših kandidatov, ki so se želeli ljubiteljsko ukvarjati
z gledališko in tudi s plesno dejavnostjo. Z učiteljico Jožico
Ivančič smo se dogovorili o prevzemu mentorstva mlajše
sekcije, z učiteljem Borisom Mahničem pa o prevzemu
starejše gledališke sekcije. Že prvi teden v oktobru smo
imeli prvo branje komedije Toneta Partliča, KRIVICA BOLI.
Sledile so intenzivne vaje v vremski šoli, in to kar brez odra.
Naslednje leto, meseca junija, je bila naša prva premierna
predstava, ki je doživela krst na Škocjanskem festivalu. V
istem mesecu smo jo ponovili še doma, ob prazniku krajev-
ne skupnosti Vreme. Partličevo komedijo smo ponavljali več
kot 20-krat, preizkusili smo se tudi na regijskem Linhartove-
mu tekmovanju odraslih gledaliških skupin in se uvrstili tudi
na območno tekmovanje.
Z mlajšo sekcijo smo pripravljali plesno dramatizacijo
ŠUŠKO IN GOZDNI DAN. Z Društvom prijateljev mladine
Sežana, ki je organiziralo novoletne prireditve z dedkom
Mrazom, je igrica doživela več ponovitev.
Druga predstava odraslih je nastajala v letu 2008, in sicer z
igranimi odlomki ŽALOSTNE ZGODBE O VESELIH KRA-
ŠEVCIH, rojaka Franceta Magajne. Imeli smo več kot deset
ponovitev. S plesnimi in glasbenimi vložki je z nami sodelo-
vala folklorna skupina BORJAČ iz Sežane.
Na oder smo postavili tudi več igranih odlomkov in skečev
ter igric za otroke.
Ob koncu leta 2010 je nastajala nova komedija, avtorja
Dragota Županca, PRIPRAVE NA FANTOVŠČINO, ki je do-
živela premiero julija 2011 na občinskem prazniku v Divači.
Prijavili smo se tudi na Linhartovo tekmovanje in prejeli pri-
znanje za poseben angažma in pristop k delu. Tudi ta
komedija je doživela več kot 20 ponovitev v različnih krajih
v občini in izven nje.
Lani smo ponovno intenzivneje pristopili k delu z mlajšo
dramsko skupino, pod mentorstvom Marije Škamperle.
Za novoletne prireditve z dedkom Mrazom smo postavili na
oder Erazma in potepuha. S plesnimi vložki so sodelovale
baletke DLBU-ja Divača, pod vodstvom Alene Medič. Igro
smo večkrat ponovili in se pomerili tudi na Linhartovem
tekmovanju otroških gledaliških skupin. Za zadnji šolski dan
je bila še ena premiera krajše igrice z naslovom SLOVEN-
SKA POPEVKA PO NAŠE, ki jo je igrala mlajša skupina za
učence OŠ dr. Bogomirja Magajne v Divači na proslavi za
državni praznik.
Zadnje mesece pa je v večnamenski dvorani v Famljah
nastajala nova komedija, avtorja Daria Foa, PLESKARJI
NIMAJO SPOMINOV, v režiji Davida Hreščaka, ljubitelj-
skega igralca, ki se je prvič preizkusil tudi v vlogi režiserja. Za
vremski praznik je igra doživela premierno uprizoritev.
Po odzivu občinstva je bila polna dvorana in bučen aplavz
priznanje in nagrada ter spodbuda za nadaljnje delo. Zelo
težko je usklajevati vse termine za vaje in nastope. To so
ljubiteljski igralci, ki se morajo po službi odrekati svojemu
prostemu času, ki bi ga sicer preživeli z družino. Brez odre-
kanja in prostovoljnega dela si ne moremo zamisliti delova-
nje nekega društva
Kljub temu živi gledališka dejavnost že dobrih šest let
in ponosni smo na to, kar smo ustvarili in ustvarjamo.
Na občnem zboru društva smo letos podelili priznanja
JSKD-ja, Območne izpostave Sežana tistim, ki so z nami
delovali do pet let in so morali zaradi takih in drugačnih
okoliščin z dejavnostjo prekinit. To sta sestri Nuša in Urška
Florjančič, Urša Volk, Aljaž Dujc, Mirko Martinčič in Andre-
ja Boštjančič. Pred tremi leti so se nam pridružili Drago
Županc, Rok Trnovšek, Dragica Kranjec in Tjaša Race, v tem
letu pa še Špela Prunk.
Nismo pa pozabili tistih, ki so bili in so z nami aktivni že od
samega začetka ustanovitve gledališke dejavnosti, zato smo
predlagali, da prejmejo bronasto Linhartovo značko
Javnega sklada Republike Slovenije za kulturno dejavnost
Na premierni prireditvi jih je podelil Peter Filipčič, predse-
dnik sveta Območne izpostave Javnega sklada za kulturne
dejavnosti Sežana.
Bronasto Linhartovo značko so prejeli mladi člani:
LANA FURLAN, LINA FURLAN, NEJC ČAJKO,
KLARA ČAJKO, BLAŽ VOLK IN EVA HREŠČAK .
Odrasli člani:
MIRAN FURLAN, TAMARA KLJUN, KATJA PRUNK,
DAVID HREŠČAK, ALEN NOVAK, JOŽE FRANETIČ
in MIRJAM FRANKOVIČ FRANETIČ.
Mirjam Frankovič Franetič,
vodja gledališke dejavnosti
kultura
37
Republika Hrvaška je s 1. julijem polno-
pravna članica v Evropski uniji. Ob tem
dogodku je dan pred vstopom mesto
Buzet, kot mejno mesto Republike Hr-
vaške in Republike Slovenije, organizira-
lo svečanost s kulturnim programom.
Program je potekal na starem gradu v
Buzetu pod geslom ''S skupnim ritmom
v Evropo''. Številno občinstvo je najprej
pozdravilo najmlajše, ki so s programom
»spoznajmo države Evrope« zbrane po-
peljali skozi članice Evropske unije, nato
pa je sledil koncert Pihalnega orkestra Di-
vača, Pihalnega orkestra Boršt ter koncert
domačinov z glasbenega društva Sokolj.
Vsi glasbeniki so ob polnoči skupaj
zaigrali evropsko himno pod taktirko di-
rigenta Borisa Benčiča. Ob tej priložnosti
sta občinstvu čestitala podžupan občine
Koper, Danijel Cep, ter občinski svetnik
občine Divača in predsednik Pihalnega
orkestra Divača, Dobrivoj Subič, ki je ob
tej priložnosti županu Buzeta podaril
kamnito uro s simbolom občine Divača
in pihalnega orkestra.
Župan občine Buzet, Siniša Žulić,
podžupan občine Koper, Danijel Cep,
ter predstavnik občine Divača, Dobrivoj
Subič, so ob polnoči skupaj s predstav-
niki obmejne policije, carine, ki se je ob
polnoči umaknila z meje, s šampanjcem
nazdravili novi članici Evropske unije.
Pihalni orkester Divača
Ob obisku pobratene Občine Podčetr-
tek, 27. junija letos, so se člani Pihalnega
orkestra Divača z veseljem odzvali tudi
na povabilo direktorice Doma upoko-
jencev Šmarje pri Jelšah, gospe Majde
Koren. Godbeniki so stanovalcem doma
pripravili kulturni program. Stanovalci
so bili obiska zelo veseli, saj so jih god-
beniki z izbranimi skladbami popeljali v
spomine na mlada leta. Po izvedenem
programu so delavci doma godbenike
pogostili in jim razkazali svoj čudo-
viti dom, kakršnega bi si marsikateri
starejši občan zaželel. Na koncu pa so si
obljubili, da je to srečanje gotovo prvo,
nikakor pa ne zadnje.
Glasbena delavnica Tudi letos je v okviru občinskega praznika
občine Divača v prostorih Pihalnega orke-
stra Divača potekala glasbena delavnica za
najmlajše. Že lansko leto je bila delavnica
dobro obiskana, letos pa nas je pozitivno
presenetilo še večje število glasbeno ra-
dovednih malčkov. Le-ti so imeli možnost
spoznati pa tudi preizkusiti orkestrske
inštrumente, katere se lahko učijo igrati v
sklopu Glasbene šole Sežana – podružnica
Divača oziroma v Godbeniški šoli, ki jo
organizira Pihalni orkester Divača. Delav-
nica je bila izvedena v dveh delih. Najprej
je potekala predstavitev inštrumentov in
glasbena igrica, v nadaljevanju pa so se
najpogumnejši preizkusili v igranju na in-
štrumente, najboljši trije pa so za nagrado
prejeli veliko čokolado z lešniki. Zanimanje
za inštrumente je bilo veliko, predvsem za
pozavno, ki je letos tudi prvič predstavljena
kot izbirni inštrument.
Delavnico so pripravili: prof. Boris Benčič,
prof. Mitja Tavčar in prof. Daniel Grizonič.
Za informacije o vpisu v Godbeniško
šolo pokličite telefonsko številko:
031 455 567.
kultura
38
Poletne aktivnosti v Muzeju slovenskih filmskih igralcevV petek, 5. julija zvečer, se je na borjaču Muzeja slovenskih
fi lmskih igralcev v Divači odvijala prireditev Poklon Stanetu
Severju, ki je bila združena s prireditvami ob občinskem pra-
zniku divaške občine.
Ob tej priložnosti je izšla monografska publikacija z naslovom
Poklon Stanetu Severju, v kateri je avtorica Varja Močnik osve-
tlila fi lmski opus slovenskega igralca.
Odvijala se je tudi projekcija fi lma TRENUTKI ODLOČITVE,
režiserja Františka Čapa iz leta 1955.
Poleti smo ob petkih zvečer v letnem kinu predvajali fi lme
za otroke, in sicer Sreča na vrvici, mladinsko komedijo iz
leta1977 o utesnjenem življenju v urbanem okolju režiserja
Janeta Kavčiča, celovečerni fi lm Družinski dnevnik (r. Jože
Gale, 1961), lahkotno komedijo o zagatah sodobne družine,
v kateri je glavno vlogo ustvaril Stane Sever; Maja in vesolj-
ček (1988) Janeta Kavčiča, mladinski znanstveno-fantastičen
fi lm, z duhovitim scenarijem Emila Filipčiča in glasbo Urbana
Kodra ter Videosex. Zgodba o prepovedani ljubezni med
Zemljanko in vesoljčkom se odvija na Krasu.
V drugi polovici avgusta so bili na sporedu kratki mladinski
fi lmi po izboru Slovenskega fi lmskega arhiva, spored letnega
kina pa je 30. avgusta sklenila nedavna uspešnica Gremo mi
po svoje Mihe Hočevarja (2010).
V Muzeju slovenskih fi lmskih igralcev v Divači so poleti pote-
kale tudi delavnice, in sicer brezplačna ustvarjalna delavnica
recikliranja, kjer so se udeleženci poigrali z odsluženim 35-
milimetrskim fi lmskim trakom in si izdelali vsak svojo visečo
gibljivo konstrukcijo – mobile. Ko je skozi naše konstrukcije
posijalo sonce, so prej negibne fi lmske podobe zopet oživele.
Pred fi lmom Gremo mi po svoje so udeleženci na ustvarjalni
delavnici izdelovali gibljive lutke. V soboto, 14. septembra, je
potekala brezplačna delavnica RECIKLIRAMO PODOBE, kjer so
iz kartona, fi lmskih plakatov in revij sestavljali maske znanih
fi lmskih igralcev in animiranih junakov, ali pa so si z malo
domišljije izmislili svojega.
Delavnice, ki so namenjene otrokom in mladim od 6. leta
dalje, pripravlja Društvo GUMB.
V. B. Š.
Pogovor o ohranjanju izročila Krasa in Istre v knjižnici Lucija
Knjižnica Lucija je 3. oktobra ja v okviru dnevov evropske
kulturne dediščine organizirala posvet na temo OHRANJANJE
IZROČILA KRASA IN ISTRE v prostorih knjižnice.
V pogovoru so sodelovali publicist, zbiratelj in organizator
domoznanskih večerov v Piranu, novinarka Lea Kalc Furlanič
in arhitekt iz Divače Stojan Lipolt, ki ga vsi dobro poznamo
tudi po domoznanskih večerih MESTO NAD REKO. Pogovor je
vodila mag. Danica Cmrečnjak.
Pogovor je tekel o odnosu do kulturne dediščine tako na
obali kot Krasu, prikazanih je bilo nekaj primerov zavzemanja
civilne javnosti za ohranitev naše dediščine. Tako se udele-
ženci niso mogli izogniti pogovoru o zrušitvi vodnega stolpa
v Divači in nezainteresiranosti pristojnih za njegovo ohrani-
tev, na drugi strani pa je tekla beseda o piranskem mandraču.
Tako kot v Divači smo tudi tukaj doživeli čudovit večer in tudi
kaj novega izvedeli.
Po končanem pogovoru je sledil sproščen klepet ob dobrotah, ki
smo jih prinesli s sabo. Pri pogostitvi so sodelovali: kmetija Vrbin iz
Pareda, kmetija Volk z Barke, kmetija in pivovarna Ambrožič z Bar-
ke, picerija Etna iz Divače in Alenka Štrucl Dovgan iz Dolenje vasi.
Ob takih večerih se človek počuti izpopolnjenega in mnogi si
želimo, da bi Stojan Lipolt nadaljeval z pogovornimi večeri v
Divači ali kje drugje.
Alenka Štrucl Dovgan
kultura
39
Da je Divača močno vpeta v mednarodne tokove na podro-
čju kulture in umetnosti, priča tudi obisk iz Nemčije 25. junija
letos. Skupina Dej še'n litro, ekipa Jazz hrama in fotograf Jože
Požrl smo namreč sprejeli dva ugledna gosta, Thomasa Al-
bersa, direktorja, in Otta Lohleja, programskega vodjo enega
večjih jazzovskih festivalov v Nemčiji, Jazzfest Gronau.
Dolgoletno prijateljstvo se je začelo leta 2007 v Guči v Srbiji, ko je
Otto poslušal skupino Dej še'n litro in nas, navdušen nad našim
muziciranjem, povabil na Jazzfest v Gronau, kjer smo do danes
nastopili že trikrat. Poleg glasbenikov skupine Dej š'en litro je
Gronau obiskal tudi fotograf Jože Požrl, ki je imel letos v tamkaj-
šnjem Rock&Pop muzeju fotografsko razstavo. Jazzfest Gronau je
renomiran festival s 25-letno tradicijo, na njem je nastopila cela
vrsta vrhunskih glasbenikov, kot so Marcus Miller, Maceo Parker,
John McLaughlin, letos pa sta med drugimi nastopila Al Jarreau
in Richard Galliano. V času festivala je središče mesta zaprto, ulice
pa zasedejo ulični glasbeniki, med drugimi tudi Dej še'n litro.
Thomas in Otto sta konec junija letos obiskala Valamar jazz
festival v hrvaškem Poreču in se spotoma ustavila tudi v Divači.
Ob prihodu v Divačo, 25. junija. zvečer, kjer sta tudi prespa-
la, sta nemška gosta doživela pravi »trubaški« sprejem pred
hotelom Malovec. 'Litraši' smo verjetno tako dobro zapisani v
Nemčiji, ker premoremo nekaj pristnega balkanskega tempe-
ramenta, ki ga v severnejših krajih težko najdemo. Druženje
se je nadaljevalo v Jazz hramu. Otto in Thomas sta bila zelo
začudena, da ima majhen kraj, kot je Divača, tako kvalitetno in
raznovrstno jazzovsko ponudbo kot klubi v milijonskih mestih.
Ekipa Jazz hrama je pohvalo vzela kot veliko moralno spodbu-
do za nadaljnje delo. Ob slovesu smo si obljubili, da se gotovo
še kdaj srečamo, če ne v Sloveniji ali Nemčiji, pa gotovo na
kakšnem dobrem koncertu. Ker Divača vse bolj postaja, poleg
železniškega križišča, tudi križišče mednarodnih kulturnih
tokov in jo lahko s ponosom imenujemo mesto kulture.
Program v Jazz hramu za sezono 2013/2014:5. 10. 2013: Eric Alexander Organ Quartet
19. 10. 2013: Tjaša Fabjančič Trio
26. 10. 2013: Jan Sturiale Quartet
2. 11. 2013: John Stowell/Marko Čepak duo + Jam session
16. 11. 2013: Baraka, predstavitev albuma 'Baraka'
30. 11. 2013: Satta/Maier/Kaučič Trio:
živo snemanje 'Jazz hram suite vol. 2'
7. 12. 2013: Damir Kukuruzović Gypsy Swing Quartet
4. 1. 2014: Latintent
11. 1 .2014: Jam session
18. 1. 2014: Nicola Fazzini XY Quartet: predstavitev albuma 'Idea F'
8. 2. 2014: Tantadruj: koncert v počastitev slovenskega
kulturnega praznika
22. 2. 2014: Jam session
8. 3. 2014: Samo Šalamon Bassless Trio
Več si lahko preberete v programskih knjižicah, ki smo jih natisnili
ob začetku sezone in na spletni strani www.jazzhram.com.
V A B L J E N I !
Bojan Volk
Letos se je v soboto, 31. avgusta, Vremska dolina že petič zapovr-
stjo zatresla ob zvokih rock glasbe. Spet se je namreč zgodil Rock
Lwka v organizaciji novoustanovljenega društva Glasnih. Na idilič-
ni lokaciji na travniku v neposredni bližini kmetije Dujc v Zavrhku
se je zbralo lepo število rockerjev – mladih, starih, od blizu in daleč.
Za dobro glasbo so poskrbele tri rock zasedbe, ki so z nastopi
dodobra razgrele publiko kljub nizkim temperaturam. Kot
prvi so nastopili Svinc 'n' Purfl , bend, ki je stalnica na kon-
certih Rocka Lwke. Fantje imajo močan avtorski material, ki
poslušalce pritegne. Za njimi so oder zasedli legendarni 3
Bote. Obalni bend z izredno glasbo in hudomušnimi besedili
v istrskem narečju je po 15-ih letih spet nastopal v Vremski
dolini. Kot zadnji so se predstavili še Perfect Strangers, ki z
izjemnim občutkom preigravajo rock in hard rock klasike.
Letos je bil prvič organiziran tudi srečelov. Glavna nagrada
je bila električna kitara, poslikana z motivi Rocka Lwke, ki je
ročno delo Tine Prijatelj. Za vse druge dobitke pa gre zahvala
sponzorjem, ki so pomagali fi nančno ali darovali material.
Kot vsako leto je tudi letos pri organizaciji pomagalo veliko
ljudi. V društvu Glasnih bi se radi zahvalili vsem, ki so nam
priskočili na pomoč: Janez Dujc, Ivan Dujc, Jernej Volk, Aljoša
Grandič, Alen Novak, Đuro Trebec, Anže Štok, Peter Kruh,
Goran Vatovec, Ana Rebec, Saša Milavec, Nika Konkolič, Nika
Grželj, Maruša Tornič, Maruška Cerkvenik, Špela Prunk, Brigita
Obreza, Mojca Svetina, Tine Kaluža, Rudi Svetina, Blaž Malo-
vec, Boštjan Polh, krajevna skupnost Vreme, vaška skupnost
Škofl je …
Društvo Glasnih
Foto
: JO
ŽE
PO
ŽR
L
kultura
40
Društvo Univerza za tretje življenj-sko obdobje Kras se predstavi Ob skorajšnjem začetku novega študijskega leta se je v prostorih
divaškega kulturnega hrama z bogato bero raznoraznih štu-
dijskih programov za študijsko leto 2013/14 predstavila nekoč
Univerza za tretje življenjsko obdobje Danilo Dolci, danes pa
Univerza za tretje življenjsko obdobje Kras. V uvodnem nago-
voru Nadje Mislej Božič smo lahko izvedeli, komu vse oziroma
čemu je univerza namenjena. Izvedeli smo tudi, da je lani uni-
verzo uspešno zaključilo kar 89 slušateljic in slušateljev. Sledila je
predstavitev številnih programov za letošnje študijsko leto. Na
voljo bodo nadaljevanja že poznanih programov (npr. Angleški
jezik, Italijanski jezik, Muzej Krasa …) kot tudi novi programi
(npr. Tržaška književnost z dr. Marijo Pirjevec, Suhi zid z Borisom
Čokom, Začetna japonščina in kultura Japonske …). Na pred-
stavitvi smo lahko prisluhnili tudi nekaterim predavateljicam.
O programu Likovno ustvarjanje je spregovorila slikarka Mojca
Senegačnik, o programih Slovensko ljudsko izročilo skozi leto
ter Znam narediti kot nekoč? etnologinja in kulturna antropo-
loginja Marjeta Malešič, o programu Umetnostna zgodovina pa
umetnostna zgodovinarka Tina Ban. Vsi, ki bi radi svoje življenje
obogatili z novimi spoznanji, znanji ter tudi z novimi 'sošolci', pri-
jatelji, imate še čas, da se prijavite oziroma vpišete in tako tudi v
tretjem življenjskem obdobju naredite nekaj samo zase. Vabljeni.
Za več informacij se lahko oglasite v divaški knjižnici.
Tanja Bratina Grmek
S Tačkami pomagačkami v novo pravljično letoZačetek šolskega leta pomeni tudi začetek pravljičnega leta
oziroma pravljičnih uric v divaški knjižnici. Pravljične urice bodo
kot običajno in kot je že v navadi in ker je navada prav zares že-
lezna srajca, potekale vsak tretji torek v mesecu ob 17. uri. Prvo
srečanje, ki je v knjižnične prostore pritegnilo veliko število
otrok in njihovih staršev, starih staršev, je bilo nekaj posebnega,
saj res ni običajno, da nas v pravljičnih svetovih obiščejo Tačke
pomagačke. Tako se nam je v torek, 17. septembra, pridružil
terapevtski par, ki ga sestavljata gospa Andreja Lenassi, članica
društva Tačke pomagačke, ter njen psiček Pikič. Gospa Lenassi
nam je povedala zgodbo o Pikiču, ki je bil nekoč zapuščen psi-
ček in ki ga nihče ni maral. Imel pa je srečo, saj je spoznal prija-
zno družino. Le-ta ga je vzela k sebi in sprejela v svoj dom. Pikič
je bil zelo pameten psiček in se je hitro naučil številnih trikov,
obiskoval je pasjo šolo in postal član društva Tačke pomagačke,
ki otrokom in starejšim po vsej Sloveniji pomaga pri reševanju
različnih težav. Pikič ima tudi zelo rad otroke in zato skupaj s
spremljevalko hodi po Sloveniji in otroke spodbuja k branju.
Druženje s kužkom je bilo izjemno zabavno in, verjeli ali ne, ob
koncu smo se posladkali še s slastnimi čokoladnimi kužki.
Tanja Bratina Grmek
Zajadrali smo novim dogodivščinam naprotiPrav nič ne leporečimo, ko pravimo, da smo zajadrali in jadrali,
ampak čisto zares smo skupaj s študijskim krožkom Iz Knjižnice
Divača v svet pod okriljem Knjižnice Divača odjadrali novim
popotniškim dogodivščinam in včasih tudi pustolovščinam
naproti. Po poletnem počitnikovanju, dopustovanju smo že
nestrpno čakali na naše prvo srečanje, ko nas je v prvih dneh
septembra obiskala zamejska popotnica, jadralka Jasna Tuta iz
Nabrežine. Vnukinjo pisatelja Alojza Rebule ter hčerko pisate-
ljice, pesnice in psihologinje Alenke Rebula Tuta smo ujeli še
zadnji hip, tik pred njenim ponovnim odhodom na jadrnico, ki
je, verjeli ali ne, njen prvi in tudi drugi dom. Simpatična Jasna,
ki je zadnji dve leti preživela na zahodni mehiški obali, kjer je s
prijateljem Rickom in jadrnico Calypso potovala od zaliva do
zaliva in tako od blizu spoznala tamkajšnje kraje, ljudi, običaje,
živalstvo in rastlinstvo – slednjega je tam le za vzorec –, nam je
s pomočjo fotografi j in videoposnetkov predstavila Kortezovo
morje, skriti biser, ki ga je znani raziskovalec Jacques Causte-
au poimenoval »akvarij sveta«. Svoj vsakdan je delila s kiti, z
morskimi levi, z največjimi ribami na svetu, tj. z morskimi psi
kitovci, z delfi ni, s pelikani ter takšnimi in drugačnimi tropskimi
ribami. O svojih potovanjih redno piše reportaže za slovenske
in italijanske revije, ima pa tudi svojo spletno stran, ki si jo lahko
ogledate na naslovu www.sailingcalypso.com. Jasna nam je
v dobri uri trajajočem predavanju razkrila tudi nekaj podrob-
nosti o jadranju kot alternativnem načinu življenja. Številni po-
slušalci smo bili nad Jasnino skoraj sanjsko zgodbo naravnost
navdušeni! Ob koncu pa smo ji vsi skupaj zaželeli mirno morje.
Tanja Bratina Grmek
Foto
: AR
HIV
DIV
AŠ
KE
KN
JIŽ
NIC
E
kultura
41
Občina Divača in ŠD Hitre noge Senožeče so pripravili 3. Divaški
tek. Tek je kot vedno do sedaj štel za udeležbo v Pokalu primor-
skih tekov, zato je bila tudi udeležba manjša kot na ostalih tekih.
Start 8 km dolgega teka je bil pred Škrateljnovo hišo, ki velja
za eno najstarejših ohranjenih kraških domačij. Tekače je
s svojo navzočnostjo počastil župan občine Divača Drago
Božac, ki je dal tudi znak za start. Na progi je bil najhitrejši
Dragan Nedimović, ki je zmago speljal domačinu Benjaminu
Skoku, kateremu je sledil Robi Mikuž. Domačin Benjamin Skok
je vodil na začetku teka, nato ga je Dragan prehitel in obdržal
vodstvo do cilja. Tik za najhitrejšimi je v bil v cilju starejši od
bratov Skok, Rajko. »Toplo je bilo, še ena okrepčevalnica z
vodo ne bi škodila. Škoda, da vsi teki ne štejejo za točkovanje,
to vsekakor vpliva na udeležbo. Morda bi bilo bolje seštevati
vse teke brez omejitev. S tekom sem zadovoljen, tako visoko
uvrščen nisem še bil,« je povedal Rajko. Pri ženskah je Sergeja
Lipušček za sabo pustila Kristino Bele in Jerico Sardoč.
Najštevilčnejši so bili tekmovalci iz Sežane, člani ŠD Kraški te-
kači, najbolj prizadeven pri organizaciji pa je bil predsednik ŠD
Hitre noge iz Senožeč, neumorni Veso - Veselko Španič. »Bilo
je nekaj manj tekačev, kot smo pričakovali, razloga za to ne
poznam. Tek je bil dobro organiziran, proga je lepa, prebivalci
so dobro sprejeli prireditev,« je povedal Veso in prevzel odgo-
vorno nalogo podelitve medalj in pokalov najboljšim. Tekači
so bilo s progo in z okrepčili zadovoljni, v hotelu Malovec so jih
postregli z malico, prav vsi pa so prejeli tudi praktične nagrade.
šport
Foto
: RO
BI
KO
CJA
N
Absolutno, moški:Dragan Nedimović (Portorož) 31:47.8
Benjamin Skok (ŠD Kraški tekači Sežana) 32:07.9
Robi Mikuž (ŠD Hotedršica) 33:00.5
Absolutno, ženske:Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 35:45.8
Kristina Bele (AK Pivka) 37:16.6
Jerica Sardoč (ŠD Nanos Podnanos) 38:38.3
Zmagovalci po kategorijah:Ž +55: Vilma Brešan (Nova Gorica)
Ž 45-54: Sergeja Lipušček (DLT Filipides)
Ž 35-44 Kristina Bele (AK Pivka)
Ž 25-34: Jerica Sardoč (ŠD Nanos Podnanos)
Ž -24: Karmen Razbornik (Borovnica)
M +70 Lucijan Lipušček (DLT Filipides)
M 65-69: Milan Doganoc (Pantera Logatec)
M 60-64: Edi Kutin (TKK Srpenica)
M 55-59 Rajko Grča (ŠD Kraški tekači Sežana)
M 50-54: Henrik Stajnko (Tekaški forum)
M 45-49 Rajko Skok (ŠD Kraški tekači Sežana)
M 40-44: Miran Markuža (Sežana)
M 35-39: Dragan Nedimović (Portorož)
M 30-34: brez tekmovalcev
M 25-29: Simon Rebula (ŠD Kraški tekači Sežana)
M -24: Tine Vidmar (LD Kitajci)
Roman Koprivc
V Konjeniškem klubu Štjak se oblikuje nov up dresurnega jaha-
nja, Marjana Gerželj iz Dolenje vasi, dijakinja prvega letnika gim-
nazije Sežana. Pod vodstvom jahalnega učitelja Pavla Štebergerja
iz Štjaka in pod nadzorom sodnika in trenerja Ladislava Fabrisa je
avgusta 2013 pridobila licenco za dresurno jahanje, tako da bo v
jesenskem času lahko pričela s tekmovanji v svoji kategoriji.
Začela bo z nalogami v »E« kategoriji. Ko jahač štirikrat odjaha
nalogo v svoji kategoriji z najmanj 60-odstotno uspešnostjo,
lahko preide v težjo kategorijo.
Marjana že redno sodeluje v nastopih konjeniškega kluba Štjak.
Predstavljajo se s četvorko, šolo nad zemljo, solo jahalnimi točka-
mi in prikazom vožnje s kočijo. Nastopali so že v Samotorci v Italiji,
v Žapužah pri Ajdovščini, v Celju, kot gostje Konjeniškega centra
Celje in seveda na domačem Štjaku ob prazniku sv. Jakoba.
V klubu pa imajo že zelo dobrega dresurnega jahača Blaža Lokarja
iz Lokavca, ki je že dosegel najvišjo »S« kategorijo in zelo uspešno
sodeluje na tekmovanjih in nastopih konjeniškega kluba Štjak.
Obema želimo veliko dobro opravljenih jahaških nalog.
Konjeniški klub Štjak
42
Tretjo avgustovsko soboto so se balinarji z območja Brkinov
zbrali na Barki, kjer je potekal že 16. tradicionalni balinarski
turnir četvork. Na turnirju je sodelovalo 10 ekip, ki so se pote-
govale za pokale, medalje in praktične nagrade, med katerimi
je bila glavna nagrada pršut.
Turnir se je pričel ob deveti uri z izločilnimi boji, ki so potekali
tudi na baliniščih sosednjih vasi. Po celodnevnem tekmovanju
je v zelo napeti in razburljivi tekmi za tretje mesto ekipa Ostro-
vice tesno z 10 : 9 premagala ekipo Javorja. V zelo zanimivem
fi nalu je ekipa Mislič (Kristjan Drožina, Darko Drožina, Boris Po-
žar in Zvone Pangos) zelo dobro parirala ekipi Obrova (Rado
Hrvatin, Stane Križman, Anton Dodič in Bogdan Zadnik),
a na koncu so le s 13 : 7 zmagali »Obrovci« ter si prislužili pršut.
Omeniti je potrebno, da je ekipa Obrova slavila že tretjič na
barskem turnirju.
Med popoldanskim premorom sta potekali tudi posamični
tekmovanji, in sicer bližanje v krog in izbijanje balina. V obeh
disciplinah je prepričljivo slavil Jože Ljubič iz Gradišča, prav
tako pa je obe tretji mesti odnesel Radko Ivančič z Gradišice.
Medtem ko je drugo mesto v bližanju osvojil Igor Maslič iz
Lokve, v zbijanju pa Zvonko Pangos.
Tako kot vsako leto doslej, je bil tudi letos podeljen pokal za »Fair
Play«, ki je pripadel najstarejšemu igralcu Viktorju Drožini z Mislič.
Udeleženci so se po končani podelitvi pokalov in nagrad
poveselili ob zvokih harmonike. Zmagovalne ekipe pa so
nesebično dale na pokušino svoje težko priborjene nagrade.
Organizatorji bi se radi na tem mestu zahvalili prav vsem, ki
so kakor koli pripomogli h kvalitetnejši izvedbi turnirja.
Boštjan Polh
šport
Andreju Prelcu iz Famelj je bila že kot
mlademu fantiču dana »žilica« za hitro
vožnjo z avtomobili. Takrat smo se va-
ščani zanj bali, da se ne bi poškodoval.
Andrej pa si je s hitro vožnjo pridobival
vse boljše izkušnje in rezultate za tek-
movanje. Letos je že sedmo leto, odkar
tekmuje v gorsko hitrostnem avtomo-
bilizmu. Pred dvema letoma smo ga v
občinskem Glasniku predstavili, ko je že
dosegal vidne rezultate na tekmovanjih
v gorsko hitrostni vožnji s prilagojenim
avtomobilom do 1400 kubičnih centi-
metrov. Letos pa je njegov vrhunec, saj
je v mesecu septembru zmagal že na
treh dirkah. Prvič v Ilirski Bistrici, kjer je
potekalo že 19. GHD PETROL ILIRSKA
BISTRICA, odprto državno prvenstvo
Slovenije v gorsko-hitrostnem avtomo-
bilizmu, Divizija 1.
Za njegovo prvo zmago so ga v prosto-
rih Občine Divača lepo sprejeli in mu
čestitali župan Drago Božac in zaposleni
v občinski upravi.
Naslednja zmaga je bila čez teden dni na
Gorjancih. V treh vožnjah je bil absolutni
zmagovalec v kategoriji nad 21 let.
Domov je prinesel dva pokala, enega za
zmago na odprtem državnem tekmova-
nju GHD - Gorjanci 2013, tekme Divizija 1,
drugega pa za 1. mesto, ki velja tudi kot
evropski pokal.
Tretji vikend v septembru pa je bilo
tekmovanje na Hrvaškem, v Buzetu,
kjer je Andrej ponovno zmagal. Z
navdušenjem smo ga sprejeli in mu
čestitali doma v Famljah, seveda tudi
vsej ekipi, vse njegove zmage pa
bomo proslavili po zadnjem tekmova-
nju, ki bo sredi oktobra v italijanskem
Čedadu. Od srca mu privoščimo četrto
zmago, ki bi prispevala k še boljši sku-
pni uvrstitvi na državnem prvenstvu.
Ta bi Andreju in celotni ekipi poplačala
ves dolgoletni trud, povezan z velikim
odrekanjem in fi nančnim vlaganjem
v ta šport. Podrobneje bomo njegovo
tekmovalno kariero predstavili v nasle-
dnjem Glasniku.
Mirjam Frankovič Franetič
V času, ko je nastajal oktobrski Glasnik, je Andrej zmagal že če-trtič, in sicer v Čedadu. Iskrene čestitke, v decembrski številki pa bomo objavili z njim intervju.
43
ultramaratonec in njegovo popotovanje skozi SlovenijoMoram reči, da sem se veselil tega potovanja in njegovega
poteka. Ta pot se mi je zdela zelo lahka, danes pa ugotavljam,
da ni bila tako enostavna. V 15 dneh prevoziti 211 slovenskih
občin s kolesom? Kaj pravite, bi bili zmožni tudi vi?
Cilj Hilarijevega projekta »Iz srca Slovenije v vse slovenske
občine« je bil povezati državo in simbolično utrditi pove-
zanost ljudi ter njihovo spoštovanje do naravnih danosti
domovine in človeških vrednot, ki so temelj vsake zdrave in
napredne družbe.
Prvi poskus je potekal lansko leto od 31. 8 do 14. 9. 2012, ven-
dar ga je na žalost doletela huda nesreča pri spustu v Cerkno.
Prekolesariti mu je uspelo le četrtino občin.
Drugi poskus se je pričel 23. 7. 2013 in je trajal 12 dni. V teh
dneh je Hilarij prekolesaril kar 2.200 kilometrov. Nekdanji
ultramaratonec, tekač je star 60 let, ima tako visoko kondicijsko
pripravljenost kot vrhunski športnik, čeprav se ima za rekreativ-
nega športnika. S polno mero optimizma in pozitivne energije
je kolesarjenje pričel s spustom v Cerkno. Po občinah so ga
pričakali župani ali pa predstavniki občine in športnih zvez. Tre-
tji dan, 25. julija, je v Divačo prikolesaril iz Sežane malo pred 21.
uro, kjer smo ga pred Občino pričakali kar na kolesih, opremlje-
ni v kolesarski opremi, in tako izpolnili njegov poziv. Ta pa je, da
bi za zeleno in čim manj onesnaženo Slovenijo začelo čim več
ljudi uporabljati kolesa, predvsem v večjih mestih in naseljih.
S to mislijo se mu pridružujem, vendar naj ta spodbuda velja le
za večja mesta in naselja, kjer imajo urejene kolesarske steze in
poti ter javni avtobusni prevoz. Na podeželju smo za to prikraj-
šani in kolo lahko uporabljamo zgolj za rekreativne namene.
V imenu župana občine Divača smo Hilarijevo zeleno sporo-
čilo sprejeli, nalepili smo zeleni list naše občine na zemljevid
Slovenije ter ga pospremili do divaških borovcev, kjer je pre-
nočil v avtodomu in naslednji dan nadaljeval s kolesarjenjem
do obalnih občin.
Mirjam Frankovič Franetič
Člani KK Bushi Divača so šolsko leto zaključili s piknikomMaja je potekal gasshuku v Celju, na katerem so opravljali
izpit za mojstrske pasove karateisti pred japonskimi mojstri.
Med njimi je bil tudi član KK Bushi Divača Vojko Frank, ki je
opravil izpit in pridobil stopnjo 4. DAN. Iskreno mu čestitamo!
Z zaključkom šolskega leta so tudi v Karate klubu Bushi konec tre-
ningov in uspešno sezono obeležili z že tradicionalnim piknikom.
Tokrat so se poveselili na Barki, kjer ni manjkalo dobre volje, ne je-
dače in pijače. Trenerji so članom, ki so opravili izpite in prejeli višjo
stopnjo pasu v karateju, podelili diplome in jim čestitali. Člane pa
so starši razveselili tudi s karatejsko torto, ki je bila zelo dobra.
Julija pa je v Budimpešti na Madžarskem potekal tradicionalni
39. JKA gasshuku, ki sta ga vodila japonska mojstra Masahiko
Tanaka, 8. DAN in sensei Kazuhiro Sawada, 7. DAN. Seminarja
se je udeležilo preko 300 karateistov in karateistk iz 15-ih
evropskih držav in Japonske. Slovenijo je zastopalo 12 karate-
istov, med katerimi so bili tudi naši člani.
Začelo pa se je novo šolsko leto in z njim treningi. Pridružili so
se nam novi mladi člani, ki že pridno trenirajo in lepo napre-
dujejo. Če vas zamika, da bi se tudi sami preizkusili v tem
zanimivem športu, se nam pridružite v telovadnici OŠ Diva-
ča, vsak torek in četrtek od 17.00 do 18.00. Vljudno vabljeni!
KK Bushi Divača
šport
44
Jaz, okolje in kemijska (ne)varnostJaz, okolje in kemijska (ne)varnost je bil naslov naravo-
slovnega dne za učence 6. razreda, ki je bil izveden zadnji
teden v mesecu septembru v tem šolskem letu. Na pomoč
pri izvedbi je priskočila, že peto leto zapored, gospa Vanja
Fabjan Velikanje iz Zavoda za zdravstveno varstvo Nova
Gorica. Zavod že vrsto let ponuja brezplačne seminarje
in delavnice za osnovnošolsko in srednješolsko mladino.
Učenci so v sproščenem vzdušju aktivno sodelovali pri
uvodnem predavanju in kasneje v timskem in samostoj-
nem delu svoje znanje o kemijski ne(varnosti) uporabili pri
izdelavi plakatov v desetih skupinah na to temo. Seznanili
so se, da je kemijska varnost način uporabe materialov, ki
vsebujejo nevarne kemikalije tako, da je tveganje za zdravje
ljudi in za okolje čim manjše. Spoznali so, da kemikalije naj-
dejo povsod – v oblekah, kozmetiki, hrani, pohištvu, igračah
in seveda udi v človekom telesu, kako ravnati z različnimi
kemikalijami, ki jih srečujejo v vsakdanjem življenju, kje jih
shranjevati, kako se zaščititi, kam odložiti odpadno emba-
lažo, z označevanjem embalaže (s piktogrami, s stavki o
nevarnostih in za previdnost ter opozorilnimi besedami) in
nazadnje, s čim nadomestiti snovi, ki so škodljive za zdravje
ljudi, živali in rastlin. Pomembno spoznanje, ki so ga ob
koncu naravoslovnega dne učenci povzeli, je bilo, da se
vprašamo, ali to res potrebujemo, da preverimo količino,
ki jo potrebujemo in embalažo, v kateri je snov pakirana,
preverimo, če ima izdelek nevarno oznako in kako ravnati
med uporabo in po njej.
Mirjam Trampuž,
OŠ Divača
PrijateljiV osnovni šoli Antona Janše v Radovljici je 18. septembra
potekala dobrodelna prireditev z naslovom »Spreminjajmo
jutri«. Namenjena je bila otrokom s posebnimi potrebami.
Učencem iz Radovljice smo se pridružili tudi učenci in učite-
lji iz šole s prilagojenim programom iz Strunjana in iz podru-
žnice Divača. Zakaj ravno ti dve šoli iz dveh tako oddaljenih
koncev Slovenije? Preprosto zaradi tega, ker se je leta 2012
podobna prireditev odvijala v Strunjanu. Takrat so nam iz
družbe Astellas pomagali pri zbiranju sredstev za nakup
novega kombija. Tokrat so bila zbrana sredstva namenjena
za nakup novega igrala.
In tako se tkejo prijateljstva.
Organizacijo prireditve je prevzela farmacevtska družba
Astellas, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Zaposleni iz omenjene
družbe, skupaj z njihovim direktorjem, gospodom Adamom
Piersonom, in gospodom Marjanom Uljanom iz skupine
Malibu ter dvema prikupnima čarovnikoma so nam pričarali
čaroben in nepozaben dopoldan.
Koncert, ki je prinašal sporočilo o sreči, veselju, je vključeval
vrsto nastopov. Prepletal se je s petjem in plesom vseh sto
petdeset otrok in njihovih spremljevalcev.
Ob slovesu smo se vsi strinjali, da bomo s prijateljstvom
nadaljevali.
Nataša Hreščak
šola
45
Članek Kačišn’ca 2013 nam je ušel iz rubrike Zgodilo se je,
zato ga objavljamo na tem mestu.
Kačišn'ca 2013Kot vsako leto smo tudi letos začeli s pripravami na prazno-
vanje že teden pred KAČIŠN'CO. V Danah smo imeli zelo
obsežno čistilno akcijo, počistili smo vaške ulice in okolico
vasi, pokosili ob cesti in ob hudourniških potokih.
V soboto, 7. septembra, je ob 9. uri začel pohod Po robu Krasa
in Brkinov. Pohodniki so si med potjo ogledali: Studence, kale,
Mejame – kjer ponikne potok Golobert in živi tudi človeška
ribica, gradišče na Volariji, razgledališče Sokolak, Skeletno in
Mušjo jamo na Prevali, Ledenico in cerkev Marijinega rojstva.
Med pohodom so potekale v vasi otroške delavnice. Pohod
se je zaključil v Ošteriji na PLANINCI z joto in domačo klobaso.
Ob 17. uri je sledila otvoritev vaškega doma v Danah z boga-
tim kulturnim programom. Zvečer smo se sredi vasi zavrteli
ob živi glasbi ansambla DOKTORJI.
Nedelja se je pričela s sveto mašo, ki sta jo popestrila otroška pev-
ska zbora župnij Rodika in Divače, poleg cerkvenega pevskega
zbora Rodik. Po maši je sledilo druženje pred cerkvijo s pogosti-
tvijo za vse prisotne. Popoldne smo se domačini vasi Dan, Pareda
in Kačič ogledali zeliščni vrt na Belajevi domačiji v Kačičah in
pokušali unikatno zeliščno pivo in razne zeliščne namaze.
TKŠD Mejame
iz zgodovine naših krajev
V času krize, materialne pa tudi duhovne, so nam naši predniki
lahko za zgled, kako so s skromnim življenjem in trdim delom
preživljali vsakdan. Barka je bila nekoč eno največjih naselij
v Brkinih, z močno narodno zavestjo in kulturnim duhom,
Barčani pa znani kot samosvoji, pametni in delovni ljudje.
Radovednost in ljubezen do domačega kraja, ki mi je bila
položena že v zibelko, me je vedno vodila v to smer, da sem z
iskricami v očeh brskal za podatki o domačem kraju. Odraščal
sem ob zgodbah none Tonce, ki mi je slikovito orisala tukaj-
šnje nekdanje življenje in me zasipala z nešteto podatki. Ko je
pred tremi leti v svojem 97-em letu tiho odšla, sem se počasi
začel zavedati, kako hitro nam iz rok beži stik s predniki, da je
v vasi vse manj ljudi, ki vedo povedati kaj o tem, kako je bilo
nekoč, da izginjajo običaji in lokalno rokodelstvo. Spoznanje,
da je v vasi le še peščica tistih, ki znajo še pristen barski govor,
človeka kar presune, žal se to ne dogaja samo na Barki, tem-
več v celotnih Brkinih.
Brkini, nekoč vrtovi in sadovnjaki Trsta in Reke, so tako rekoč
prazni, v vas se sicer v zadnjem času vrača življenje, vendar
so to tuji ljudje in vikendaši, ki pa se žal v veliko primerih ne
zlijejo z domačim prebivalstvom. Ti ljudje ne poznajo naših
navad, načina življenja, stoletja starih nepisanih vaških pravil,
večinoma to celo prezirajo, moti jih hrup kmetijskih strojev ali
oglašanje živine. Čemu potem silijo na podeželje?
Skupaj z avtohtonim prebivalstvom izginja identiteta Brkinov,
jeseni se iz vse manj kotlov cedi znani brkinski slivovec, in
kot počasi pojenjuje zvok curljanja slivovca, tako izginja tudi
pristni domač, govor, stare zgodbe in običaji.
Ne pustimo oditi duši iz teh krajevŽe kar nekaj časa se trudim ohranjati kulturno in tehnično
dediščino Barke oz. tega dela Brkinov. Pred dvema letoma
sem se odločil, da začnem s preslikavo družinskih slikov-
nih arhivov predvsem v naši vasi. V vsaki hiši se najde kaka
zaprašena škatla ali album s starimi fotografi jami, iz katerih na
koncu lahko ustvariš sliko, kako je tu nekoč potekal vsakda-
njik in praznik.
Kot spomin na vse, ki so kadar koli živeli v ti vasici pod Balka-
nom, sem se odločil, da ob vaškem opasilu pripravim v stari
barski trgovini razstavo slik in predmetov o Barki. Prav prese-
nečen sem bil nad številnim obiskom razstave. Za vsakega se
je našlo kaj zanimivega, najbolj gledane so bile seveda stare
fotografi je, na njih je lahko marsikdo prepoznal svoje predni-
ke, nihče pa razstave ni zapustil ravnodušen.
Barka je bila nekoč mogočna vas, še pred drugo svetovno
vojno je v njej živelo 350 ljudi. Od nekdaj je imela svojo
cerkev s pokopališčem, kar pričajo pilastri ob vhodu k cerkvi z
letnico 1685, cerkveno poslopje pa je bilo nazadnje prezida-
no leta 1838. V vasi so delovale tri gostilne in trgovina, danes
je v vasi le še ena gostilna, trgovino pa so zaprli novembra
2001. Vsakdo, ki se pripelje v vas, najprej uzre šolsko poslopje,
ki je Barčanom dajalo izobrazbo. Šolstvo na Barki se je začelo
okrog leta 1860, šolsko poslopje pa je bilo zgrajeno 1902.
Naj kot zanimivost navedem, da je leta 1923 šolo na Barki
obiskovalo 73 učencev, v Divači pa istega leta 66 učencev.
Šola je bila dokončno ukinjena v šolskem letu 1961/62. Barka
je že leta 1912 imela svoje kulturno društvo Novi Balkan, ki
je s svojo pevsko in dramsko sekcijo nastopalo blizu in daleč.
Društvo je s presledki delovalo vse tja do 60-ih let prejšnjega
46
stoletja. Ponosni pa smo lahko tudi na svoj lasten vodovod,
ki je bil zgrajen okrog leta 1880. Med brskanjem po različnih
arhivih sem odkril veliko zanimivih stvari, tudi to, da obstaja
vsaj 10 razglednic vasi iz različnih obdobij. In ne nazadnje ne
moremo mimo dejstva, da ima vas tudi svojo himno, ki jo
je napisal vaški pesnik Mohor Prelec in so jo včasih znali vsi
vaščani na pamet, in še bi lahko našteval …
Moj projekt je mnoge navdušil in marsikje ste me sprejeli
odprtih rok ter mi omogočili vpogled v svoje družinske ar-
hive, z mano pa ste delili tudi dragocene zgodbe, ki jih bom
poskušal prenesti naslednjim rodovom. Trenutno se v mojem
arhivu nahaja čez 700 fotografi j z motivi Barke in Barčanov,
nekaj pa tudi iz sosednjih vasi, poleg tega pa še veliko doku-
mentov in predmetov. Upam, da mi bo v prihodnje še kdo
omogočil vpogled v družinske arhive, da bom lahko dopolnil
svojo zbirko, kdo ve, mogoče pa nekega dne dočakamo kako
knjigo o Barki ali tem delu Brkinov
Zahvaljujem se vsem in vsakemu, ki je na kakršen koli način
obogatil mojo zbirko o Barki ter omogočil razstavo, to so:
Marjan Ruščev, Jože Kanalcev, Dejan Majcnov, Dolenčevi, Ma-
rendovi, Oštirjevi, Puhovi, Gašparjevi, Šmakovi, Huteževi, Palja-
novi, Vatonjevi, Silvana Jakopova, Cvetka Kušmarjeva, Zmago
Frnkov, Mihaela Trebše, Miranda Štok, Anica Živec, družina
Nedoh Veliko Ubeljsko, Antonja Volk Suhorje /Ljubljana, Ana
Nekič, dr. Drago Čepar, Robert Fonda, mag. Tomi Brezovec,
župnik Tomaž Kodrič ter arhiv etnografskega muzeja Ljubljana.
Največjo zahvalo pa izrekam svoji družini, ki mi ves čas stoji
ob strani in me podpira.
Najlepša hvala tudi vsem, ki ste mojo razstavo obiskali, vidimo
se spet naslednje leto, vsekakor z več gradiva.
Primož Polh
Meja je danes samo še stvar intime, je v svoji knjigi Zgodbe o
prihodnosti zapisal Ervin Hladnik Milharčič. Naša zahodna meja
z Italijo, južna meja s Hrvaško, evropske meje …
Zamudila sem čase, ko so iz naših krajev v Brkinih čez mejo v Trst
hodile mlekarice ali se z govedom prevažal les za kurjavo, v obliki
karbona, drv in faškin za kurjenje v mestnih pečeh. Na vozovih in
peš se je tovorilo domače pridelke. Enostavno, rodila sem se kasneje.
Zame osebno je zato spomin na mejo star, ne več povsem
jasen spomin na mala tihotapljenja v času drugega desetletja
po končani 2. svetovni vojni.
Takrat nekako so se začeli nekoliko skrivnostni prihodi nekaterih
vaščank v našo hišo. Prišle so navadno zvečer in prinašale s seboj
čudne zavitke, ki jih je moja mati nemudoma odnesla v klet,
shrambo. Sčasoma sem ugotovila, da je bilo v teh zavitkih meso.
Oče je tisti večer, nenavadno pazljivo, skoraj svečano, iz velikih
fl aškonov pretakal žganje (slivovec ali tropinovec) v manjše, enoli-
trske steklenice. Ko je opravil svoje pretakanje, je potihoma izginil
in se kmalu vrnil iz gostilne, s šteko ali dvema, cigaret. Nona je
v »pinji delala putr« in ga nato v lesenih modelčkih oblikovala v lič-
ne polkilske kose, ki jih je polagala v hladno vodo, da so ostali trši.
Jeseni, ko so rasli jurčki, so se ti, narezani na rezine, več dni sušili
nad štedilnikom na dolgih žicah in potem tlačili v male vrečke
iz blaga, ki jih je bilo treba stisniti tako, da so postale čim manj-
še. Lažje jih je bilo pretihotapiti čez mejo. Tu pa tam smo v lične
šopke vezali šmarnice ali ciklame. Besed in razlag ob vsem tem
ni bilo veliko. Meni se je zdelo, kot bi vsi skupaj počeli nekaj
skrivnostnega, prepovedanega. No, pa saj smo.
Ob takih večerih so naju z mlajšim bratom zgodaj spravili spat
in zjutraj, ko sva se zbudila, najine matere ni bilo doma. Z njo so
izginili tudi vsi tisti skrivnostni zavitki in druge neobičajne stvari,
ki so zadnja dva dneva prihajale v hišo. Na najina vprašanja, kje
je mati, sva z bratom dobivala le nejasne, izmikajoče odgovore.
Naslednji dan je ni bilo v hiši, niti zvečer, ko sva šla spat. Tretje
jutro pa je bila v svoji postelji, le da je nisva smela buditi, ker »je
utrujena«, sta nam pojasnila oče in nona. Tudi njenih torb, ki so se
čudežno znova pojavile, se nisva smela dotikati. Pred kosilom je
navadno vstala in takrat so se iz njih začele prikazovati čudovite
sladkarije. Spomnim se rdeče-belih progastih sladkornih palčk in
v pisane papirje s scefranim robom zavitih bonbonov. Tu pa tam
se je prikazala tudi kaka igrača. Vse drugo je bilo za naju skrivnost.
Med odraščanjem sem postopoma dobila natančnejše informacije,
da mati v tistih dneh, ko je ni doma, odhaja v Trst. Tudi tiste čudne
zavoje, ki jih je, poleg sladkarij, prinašala s seboj ob povratku, sem
počasi pričela prepoznavati. Bili so dežni plašči (šuškavci), najlonske
nogavice, kavbojke, plisirana krila, kompleti majčk iz bukleja, zložljivi
iz zgodovine naših krajev
ALU IN PVC OKNA ALU POLKNA ROLETE ALU VHODNA VRATA ALU ZASTEKLITEV BALKONOV KOMARNIKI
ŽALUZIJE PLISE ZAVESE POLICE
Informacije: 041 223 763 e-mail: [email protected], Stavbno pohištvo, Sandi Prodan s.p., Ulica Ludvika Požrlja 16, 6215 Divača
BREZPLAČEN OGLED, SVETOVANJE IN IZDELAVA PONUDBE
47
dežniki, kakšna »bambola« … Po pakete
je še isti večer prihajala katera od vaščank,
ki je materi odštevala denar zanje, ali jih je
v neznano (naprej na pot po Jugoslaviji)
odnesla kar mati sama. Tako sem zgodaj
spoznala, kaj je to »trgovanje« ob meji.
Podrobneje sem se z opravili, povezanimi
z mejo in kontrabantom seznanila, ko mi
je bilo enajst let. Takrat so se doma odločili,
da sem dovolj odrasla in krepka, da bom
lahko pomagala materi čez mejo prenesti
kako stvar več. Uradno še nisem mogla
dobiti svojega dokumenta – prepustnice za
prestop meje, lahko pa sem bila pripisana v
materini prepustnici in potovala v njenem
spremstvu. Tako se bo pri hiši lahko hitreje
kupilo kosilnico in čez leta morda še traktor.
Spominjam se svojega prvega prestopa
in svojega prvega doživetja meje. V moji
predstavi je bila nekak posebno visok zid,
ki so ga stražili policisti in cariniki, ki so tudi
odpirali vrata v tem zidu, da je skozi njih
lahko odpeljal vlak, ko so bili vsi potniki v
njem pregledani in vse torbe preiskane.
V Trst smo takrat Barčani potovali z vlakom
z najbližjih postaj v Gornjih Ležečah ali
Vremah, ki sta bili od vasi oddaljeni več
kot uro hoda. Moje prvo potovanje se
je začelo že zgodaj ponoči. Otovorjeni
s torbami sva se z materjo odpravili na
železniško postajo v Vremah. Del poti
do postaje nama je torbe pomagal nesti
tudi oče. Ko sva pri Dujcu prečkali Reko,
sva pot nadaljevali sami. Na vlaku sva se
srečali z eno od že omenjenih sovaščank,
ki je najinemu tovoru dodala še zavitke
mesa, po katero se je navadno odpravila
k izbranemu mesarju že pozno ponoči,
(če tega ni storila že prejšnji večer). Po
namestitvi v kupeje se je nato začela
akcija skrivanja odvečnega tovora blaga,
ki smo ga nameravali prenesti čez mejo.
Takrat je bilo namreč natančno določeno,
koliko česa se lahko prenese čez mejo.
Naš tovor je bil očitno večji. Mesta za
skrivanje so bila različna. Del blaga je bilo
mogoče skriti pri sebi: v žepe, pod pas,
v rokav, pod podveze, pod pazduho …
Del tovora pa je našel svoje mesto pod
klopjo v kupeju, pod obešenim plaščem
ali pri povsem neznanih osebah, ki so
se slučajno vozile v kupeju in niso imele
svojega tovora. Tako nam je do Sežane
uspelo poskriti odvečne stvari. Tam so
prišli na vlak cariniki. Starejše, izkušenejše
ženske so oprezale, kateri cariniki vsto-
pajo na vlak in že vnaprej napovedale, ali
bo tokrat pregled hud ali bolj popustljiv.
Spominjam se, da sem s strahom čakala
njihov prihod, kajti v žepih širokega krila
sem skrivala dva kosa masla, za pasom pa
sta bila zatlačena še dva zavojčka cigaret.
Carinik, ki je vstopil v kupe, je deloval zelo
strogo. Vsakega potnika, pravzaprav potni-
co, je vprašal, kaj prenaša v torbi. Vsebino
torbe smo morale, druga za drugo, zložiti
na klop. Bilo me je res pošteno strah, ko se
je pregled približal meni. Zdelo se mi je,
da se že od daleč vidi moj greh in najbrž
se je tudi zares. Vsekakor: ko je prišla vrsta
name, sem z veliko hitrostjo naštela kaj
imam v torbi. Na vprašanje, ali nimam nič
drugega, sem odkimala, nedvomno rdeča
v obraz kot kuhan rak. No, carinik pa se
je ta dan nasmehnil rekoč: »Oo, glej, glej,
danes pa imaš posebno lepo krilo, kaj?« in
nadaljeval je pregled pri sosedah. Nekate-
rim je zaukazal, da morajo vstati in narediti
par korakov po hodniku. Če je odkril, da je
kje česa preveč, je ukazal, da je treba bla-
go pustiti na meji. Na koncu smo morale
vse iz kupeja in lotil se je iskanja tistega,
kar je bilo skrito v njem. Našel je tam
skrito blago in vprašal, čigavo je. Seveda
se nobena od nas ni oglasila, da je blago
njeno. Očitno je bil tega dne le dobre
volje, najdenega blaga ni zasegel, pustil
ga je na klopi, kamor ga je sproti metal iz
skrivališč in brundajoč sam sebi, odšel iz
kupeja. Moje »švercarske« skrivnosti tokrat
ni razkril. Ves čas, ko je vlak stal na postaji,
in zdelo se mi je, da temu ni ne konca ne
kraja, se nobena od nas ni upala dotakniti
razkritih zavojev. Šele, ko se je vlak začel
premikati proti Opčinam in so luči Sežane
ostale za nami, se je začela mrzlična akcija
ponovnega skrivanja, kajti čakal nas je še
pregled italijanskih carinikov. Na Opčinah
se je postopek ponovil. Le, da je italijanske
carinike najbolj zanimalo, koliko alkohola
ali cigaret prenašamo s seboj.
Ko so tudi oni opravili svoj pregled, se je
mati pričela pripravljati na izstop. Jaz pa
sem jo začudeno vprašala: »Kaj pa meja?«
Nikakor nisem mogla sprejeti dejstva,
da smo mejo že prestopili, ko pa vendar
nismo šli skozi nobena zaprta vrata ali zid.
Moje doživetje prestopa meje se nikakor
ni moglo uskladiti z mojo predstavo, kaj je
meja. Pravo, neugodno izkušnjo, ki je ustre-
zala mojim prvotnim predstavam, kaj meja
dejansko je, sem doživela šele pri tridesetih
letih, ko sem z avtobusom prestopala Če-
ško mejo na poti v Prago. Ne, meja z Italijo
vsekakor ni bila to, česar sem se bala.
Kasneje sem jo prestopala še večkrat in
ob njej so se nabirale različne izkušnje.
Take vesele in one bolj žalostne. Včasih
je del skritega tovora ostal v vagonu,
saj je kak carinik zahteval, da vsi potniki
pod njegovim budnim očesom zapu-
stimo vlak in takrat ni bilo časa pobrati
skritih cigaret, steklenice ali zavitkov pod
klopmi. Najbrž je tak izganjalec potem
skrito pobral kar sam ali pa so kak zavitek
stopljenega skritega masla odkrile šele
čistilke, ko so čistile vlak.
Taka je bila torej moja intimna meja. Tri-
do štirikrat na mesec se je tako romanje
preko meje ponovilo. Sprejeli smo jo
kot dejstvo. Enostavno je bila tam. Od
mojega otroštva naprej. Nikoli nisem
razmišljala, kako bi bilo, če bi izginila. Bila
je ovira, a je ponujala tudi možnosti.
Prehajali smo jo v obeh smereh. Mi s
te strani navadno med tednom, ko so
bile trgovine na drugi strani odprte in
nakupi možni, Tržačani pa pogosteje ob
vikendih, ko so hodili k nam na obiske
in po razne kmetijske pridelke. Človeška
bitja smo res neverjetno prilagodljiva in
skušamo preživeti v vsaki situaciji.
Navadno je naše potovanje v Trst trajalo
dva dneva. Prvi dan smo po uspešnem
prehodu meje potem v Trstu od sta-
novanja do stanovanja, od gostilne do
gostilne, od trgovine do trgovine ponujali
in prodajali blago, ki smo ga prenesli. Nič
kaj lep ni moj spomin na to opravilo. Prav
nelagodno in manjvredno sem se ob tem
počutila. Zvečer sva si z materjo poiskali
prenočišče. Če je bilo le mogoče pri soro-
dnikih, večinoma zgodnejših izseljencih iz
naših krajev. Pri moji botri ali pri očetovem
ujcu, izjemoma pa tudi v »rifudžu«.
Brez dvoma tem sorodnikom ni bilo lahko,
ko smo se, v njihovem novem okolju, znova
in znova, s prošnjami po kupovanju naših
pridelkov in po prenočevanju oglašali
različni bližnji in daljni »žlahtniki« iz krajev
njihovega rojstva. Ker je vsak od nas imel
pravico potovati čez mejo štirikrat na me-
sec, je bilo teh prošenj za njih gotovo pre-
več. Mati je skušala z izmeničnim iskanjem
prenočišča med njimi uravnotežiti breme,
ki smo ga za izseljene sorodnike v Trstu
predstavljali mi, tedenski prehajalci meje.
Kasneje, ko so se prometne razmere
spreminjale, smo poskušali to pot opraviti
hitreje, tako da smo se s trgovci v Trstu
dogovorili, da so nam zvečer, (ko smo
prinesene pridelke že prodale) izven obra-
tovalnega časa, odprli trgovine, nato pa
smo se že ponoči z vlakom vračali domov.
Do Divače je bilo treba priti do zgodnje
četrte ure zjutraj. Tam se nas je usmilil
poštni kombi, ki je vozil pošto na Hrvaško
– v Reko. Nas »švercarke« je zapeljal do
Gornjih Vrem, od koder smo se čez veliko
vodo peš vzpenjale na Barko. In naslednji
teden znova romale po isti poti.
Cvetka Skok
iz zgodovine naših krajev
48
Združenje predstavnikov agrarnih
skupnosti Slovenije je na sejmu Agra v
Gornji Radgoni 24. avgusta na okrogli
mizi predstavilo žgočo problematiko, na
katero že dolgo opozarja. Žal pri tem še
ni našlo posluha pri oblasteh, prizadeti
lastniki gozdov pa se z ugotovitvami stri-
njajo. V sliki in besedi, še več, na primerih
objedenih mladih dreves in dokazani
sušni škodi na presekih številnih debel
so prepričljivo dokazali, da je škoda po
divjadi večja, kot jo želijo priznati tako
Lovska zveza Slovenije kot Zavod za
gozdove Slovenije. Objedenost mladik
zaradi preštevilne divjadi je zaskrbljujoča.
Kot enega od dokazov so pokazali mejo
med ograjenim in neograjenim gozdom
in razlika je nepredstavljiva. Objedeno ali
celo večkrat objedene mladike se nika-
kor ne morejo razviti v drevesa in so le
nekaki grmičasti »bonsaji« jesena, javorja,
gabra …Tako objedeno mladje in poško-
dovan gozd velikokrat postane tudi žari-
šče bolezni, kar še bolj zmanjša prirastek
in kvaliteto lesa. V suši, kot je bila letošnja,
se visoka divjad predvsem prehranjuje
z drevesnim listjem in mladim lubjem,
vse na škodo lastnikov gozdov, kjer se
nikogaršnja divjad pase.
Združenje agrarnih skupnosti glede
škode po divjadi predlaga:
• vzpostavljanje ravnotežja v gozdu in s
tem omogočiti naraven razvoj gozda,
• drastično zmanjšanje števila divjadi po
predhodnem neodvisnem inventarizi-
ranju divjadi, torej povečan odstrel,
• ograjevanje kmetijskih površin s parti-
cipacijo stroškov lovskih družin,
• čiščenje robnih gozdnih površin in
posledični odmik obdelovalnih povr-
šin od gozdnega roba,
• ureditev krmišč globlje v gozdu in od-
stranitev prež s krmišči in krmne njive,
• postopki naj preidejo pod okrilje MKO
s sodelovanjem interesnih združenj
(KGZS, ZLG, ZPASS) ter strokovnih in
znanstvenih inštitucij (ZGS, GIS in BF).
Glede suše in s tem povzročene škode
pa ugotavljajo, da se prirast v sušnih
letih na škodo lastnika gozda lahko
zmanjša tudi na polovico. Združenje
agrarnih skupnosti predlaga:
resno ocenitev vsakoletne škode (za
zadnjih 10 let),
zmanjšanje davka na KD za vse gozdne
lastnike v sorazmerju z ocenjeno škodo.
Združenje AS-a Slovenije
obvestila
Prevoznice so v Sloveniji novost, ki jo je
uvedel Zakon o spremembah in dopolni-
tvah Zakona o gozdovih. Gre za doku-
ment, na katerem so podatki o dobavite-
lju, kupcu, vrsti in količini gozdno lesnih
sortimentov, datumu, času in namenu
prevoza. S prevoznico je les gozdnega
drevja, posekanega v gozdu in na negoz-
dnih površinah, sledljiv do prvega kupca.
Prevoznice potrebujete tudi za les, ki je
namenjen domači porabi (kurjava). Ne bo
pa potrebna za veje in vrhače, ki so ostanki
sečnje in za gozdno lesne sortimente pre-
mera do 10 cm, v primeru, da se bodo pre-
važali s traktorsko ali gozdarsko prikolico.
Lastniki gozdov lahko prevoznice po 2.
septembru dobite na Zavodu za gozdo-
ve Slovenije (ZGS). Skupaj z odločbo vam
bo revirni gozdar glede na količino odka-
zanega lesa in vrsto prevoznega sredstva
izdal ustrezno število prevoznic.
Prevoznice morate imeti tudi za les, ki bo
posekan na podlagi odločb, izdanih pred
2. septembrom. Na Kraškem gozdnogo-
spodarskem območju jih lahko dobite na
sedežih Krajevnih enot v Sežani (Par-
tizanska 49), na Kozini (Reška cesta
14) in v Ilirski Bistrici (Vilharjeva 4).
Prevoznico mora lastnik izročiti prevozniku
oziroma kupcu lesa. Kupec mora kopijo
v 10 dneh vrniti lastniku gozda, lastnik pa
jo mora hraniti še 5 let. Lastnik mora 5 let
hraniti tudi vse neuporabljene prevoznice.
Prevoznice so dolžni ob prevozu lesa do
prvega kupca imeti pri sebi prevozniki
gozdno lesnih sortimentov. Nadzor nad
prevozom lesa bo izvajala policija, carin-
ska uprava RS ter gozdarska inšpekcija, ki
jim bodo prevozniki na njihovo zahtevo
morali pokazati prevoznico. V primeru, da
je prevoznik lesa ne bo imel, ali na njej ne
bo vseh zahtevanih podatkov oziroma,
če se vpisani podatki ne bodo ujemali
z dejanskim stanjem prevoza, zakon
predpisuje naslednje globe: za pravne
osebe in posameznike, ki samostojno
opravljajo dejavnost od 5.000 do 50.000
evrov; za odgovorne osebe pravne osebe
ali posameznika, ki samostojno opravljajo
dejavnost od 1.500 do 2.000 evrov; za
posameznike od 300 do 2.000 evrov.
Čeprav zakon za hujše kršitve predvideva
tudi zaseg lesa, lesa prevoznikov, ki ne
bodo imeli prevoznic, za enkrat še ne
bodo zasegli. Postopek o zasegu lesa bo
določen v posebnem pravilniku, v kate-
rem bo določen tudi postopek zasega in
prodaje tega lesa na licitaciji. Problema-
tiko lesa, ki ne bo imel prevoznice in bo
hkrati ukraden, nameravajo na Ministr-
stvu za kmetijstvo in okolje (MKO) urediti
tako, da bo prav tako prodan na licitaciji,
kar bo nova naloga Sklada kmetijskih
zemljišč in gozdov. Okradeni lastnik pa
bo moral sprožiti sodne postopke, da bo
lahko prišel do denarja, tudi do tistega
dela, ki ga bo pobral Sklad na licitaciji.
MKO pripravlja skorajšnjo spremembo
zakona v smislu omilitev zahtev pred-
vsem pri prevozu lesa za domačo rabo,
zato lastnikom gozda svetujemo, da se
v prihodnjih mesecih glede potrebno-
sti prevoznice pozanimate pri krajev-
no pristojnih revirnih gozdarjih.
Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana
Foto
: AN
DR
EJ
ZA
DN
IK
49
Zaradi lanske suše, ki jo je spremljala izredna visoka vročina, v leto-
šnjem letu pričakujemo izbruh nekaterih škodljivcev. Na gozdnem
drevju, ki mu je zaradi sušnega in vročinskega stresa padla vital-
nost, se bodo z veliko verjetnostjo pojavile bolezni. Lastniki goz-
dov so odgovorni za gospodarno ravnanje s svojo lastnino, zato
naj redno pregledujejo svoje gozdove, zlasti gozdove iglavcev.
Podobne sušne razmere kot v lanskem letu so bile tudi leta
2003. Zaradi takratnih sušnih razmer in nadpovprečnih tem-
peratur je prišlo do sušenja borov, črnega gabra in hrasta cera
ter presvetlitve krošenj iglavcev zaradi predčasnega odpada-
nja starejših iglic. Posledice suše na drevju so se pokazale šele
v naslednjih letih zaradi okužb oslabelega drevja z glivičnimi
boleznimi in namnožitve nekaterih žuželk.
Nekatere posledice lanske suše, kot sta bila lansko povečano
število gozdnih požarov in slabši uspeh obnove gozdov s
sajenjem sadik gozdnega drevja, smo že občutili. Pričakujemo
gradacijo gozdnih škodljivcev in širjenje gozdnih bolezni v
letošnjem oz. prihodnjih letih, ki bo odvisna od vremenskih
razmer, vrste škodljivca, prehranskih zmožnosti, mikrolokacije
in drugih ekoloških dejavnikov.
V Splošnem opozorilu o možnih vplivih suše v letu 2012
na gozdove, ki ga je Gozdarski inštitut Slovenije objavil na
portalu www.zdravgozd.si, je izpostavljenih 14 gozdnih
škodljivcev, katerim moramo v slovenskih gozdovih posvetiti
posebno pozornost. Poleg bolezni in škodljivcev, ki so bili
v tem glasilu predstavljene v preteklih letih, lastnike gozda
posebej opozarjamo na: sušenje črnega gabra, belo troh-
nobo korenin in pooglenitev hrastov.
Posebej nevarne so parazitske glive, ki imajo širok krog go-
stiteljev in se jim zaradi toploljubnosti širi življenjski prostor.
Takšna je gliva Botryosphaeria dothidea, ki povzroča sušenje
črnega gabra in je po letu 2000 povzročila skrb vzbujajočo
sušenje gabrovih gozdov.
Črni gaber, pa tudi beli gaber oz. ostrolistni javor, ki ga na-
pade gliva, se suši zaradi odmiranja lubja. Drevo ali le veja se
posuši naenkrat, včasih pa se na vejah in debelcih oblikujejo
rakaste tvorbe – lubje odmre v obliki pokončne elipse, rob
odmrlega dela je nabuhel in se lahko povečuje več let. Ko
lubje odmre na celem obodu, se zgornji del posuši. Odmira-
nje lubja nato napreduje navzdol, včasih pod odmrlim delom
množično poženejo adventivni poganjki. Na rakastih tvorbah
se oblikujejo trosišča glive, množično se razvijejo tudi na od-
mrlih vejah ali debelcih. Z redno in dosledno sanitarno sečno
lahko zmanjšamo možnost širjenja okužbe in dvignemo
vitalnost dreves v gozdu.
Zaradi vodnega stresa so prizadeta drevesa manj odporna
na belo trohnobo korenin, ki jo povzročajo glive iz rodu
Armillaria. Bolezen povzroča trohnobo korenin zaradi katere
drevesa sčasoma odmro. Belo podgobje se razraste pod lu-
bjem korenin in debla nad koreninskim vratom. Na koreninah
opazimo koreninam podobne črnorjave rizomorfe. Ti se širijo
pod zemljo na druga drevesa. Znak, da je ta goba napadla
drevo so tudi gobice, ki se jeseni pojavijo ob vznožju drevesa.
Neposredno zatiranje tudi te bolezni ni mogoče. Skrbimo za
ustrezne rastiščne razmere in pospešujemo mešane sesto-
je, kajti v njih bolezen ni tako nevarna kot v monokulturah.
Širjenje okužbe omejimo tako, da okužena drevesa podremo
in izkopljemo panj s koreninami vred.
Hrast cer, hrast puhavec in javorje lahko prizadene tudi
pooglenitev hrastov, ki jo povzroča gliva Biscogniauxia
mediterranea. Bolezen povzroči odpadanje skorje: skor-
ja poka in odpada. Na skorji napadenih dreves najdemo
trosišča (stroma) črne kot oglje, ki so podolgovata (1,8–7 cm)
z dvignjenim robom, lahko se zraščajo med seboj. Bolezen
poškoduje drevesa ob sušnem stresu. Posuši se celo drevo.
Tudi v tem primeru je ednini ukrep sanitarna sečnja.
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) s svojimi terenskimi izposta-
vami in v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije pokriva
celotno državo tudi pri spremljanju zdravstvenega stanja gozda.
Ena od najpomembnejših nalog varstva gozdov ZGS je usmerja-
nje izvajanja sanitarnih sečenj (to so sečnje okuženega, z insekti
napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja) po
abiotskih in biotskih dejavnikih. Preden se lotite sanacije vašega
gozda, se dogovorite z revirnim gozdarjem za skupni ogled, sve-
tovanje in se dogovorite za nadaljnje ukrepanje v vašem gozdu.
Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana
obvestila
Foto
: NIK
I O
GR
IS
POOGLENITEV CERA RAK NA OSTROLISTNEM JAVORU
50
Lastnik gozda lahko strokovno pravilno in ekonomsko učin-
kovito gospodari s svojim gozdom, če ima temeljno znanje o
gozdu, biti mora vešč pravilnega in varnega izvajanja gozdnih
del ter mora imeti ustrezno opremo in mehanizacijo. Za razliko
od poklicnih gozdnih delavcev lastniki gozda dela izvajajo
občasno, zato je med preventivnimi ukrepi na prvem mestu
spodbujanje zavedanja o nevarnosti oz. dvig “kulture varnosti”.
V gozdu lastniki gozda najpogosteje opravljajo sečnjo in spra-
vilo lesa. Gre za podiranje dreves, odstranjevanje vej, preža-
govanje hlodov na ustrezne dolžine (krojenje) in spravilo lesa
z mesta poseka na cesto, od koder ga odpeljemo iz gozda s
tovornjaki ali traktorji. Med nameni usposabljanja lastnikov
gozda za delo v gozdu je zato tudi promocija in uveljavljanje
varnega dela v gozdu, uporabe kakovostne zaščitne opreme
in spodbujanje varnih delovnih tehnik.
S tečajem v Dolenji vasi je Zavod za gozdove Slovenije OE
Sežana zaključil niz usposabljanj za varno delo v gozdu z eko-
nomiko gozdarstva, ki so bila fi nancirana s sredstvi Evropskega
kmetijskega sklada v okviru Programa razvoja podeželja 2007–
2013, ukrep 111 »Usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdar-
stvu in živilstvu«. Zaposleni na ZGS-ju smo ga organizirali 7. in
14. septembra, udeležilo se ga je 16 lastnikov, pri izvedbi so
sodelovali predavatelji praktičnega pouka Srednje gozdarske in
lesarske šole iz Postojne. Med slušatelji iz občine Divača, Sežana
in Hrpelje - Kozina je bilo veliko takih, ki so si obnovili znanje,
pa tudi pa takih, ki se s tem delom srečujejo prvič.
Prvi dan tečaja je potekal v vaškem domu v Dolenji vasi, kjer so
se udeleženci seznanili z osnovnim poznavanjem motorne žage,
osnovami varne sečnje dreves, tehničnim pregledom motornih
žag ter predstavitvijo orodij in opreme sekača. Teoretičnemu
delu je sledil prikaz sečnje dreves po fazah in vadba na poligonu.
Naslednjo soboto so si tečajniki nabrali spretnosti, potrebnih za
delo z motorno žago. Dan se je začel s predavanjem o ekonomiki
gozdarstva. Nato so predavatelji pregledali motorne žage in tečaj-
nikom pokazali postopke njihovega vzdrževanja: čiščenje, brušenje,
nastavitev motorja. Sledilo je opremljanje udeležencev z osebnimi
zaščitnimi sredstvi in šolski prikaz varnega podiranja po posame-
znih fazah. Tečajniki so lahko sami pod budnim očesom predavate-
ljev vadili vse postopke podiranja in kleščenja gozdnega drevja.
Po letu 2011, ko je v slovenskih gozdovih pri delu ugasnilo 18
človeških življenj, v ZGS-ju ugotavljamo postopno upadanje
števila nezgod, letos je skupaj pri delu v gozdu umrlo 11 ljudi.
Vsako leto v povezavi z delom v gozdu umre preveč ljudi, v
večini kmetov, ki si ob kmetijski dejavnosti sami pripravljajo
drva ali iščejo dodaten zaslužek na kmetiji, med smrtnimi
žrtvami pa so tudi posamezni profesionalni gozdarski delavci.
Do nesreč prihaja predvsem zaradi podcenjevanja nevarnosti,
neuporabe osebne varovalne opreme, nepoznavanja tehnik dela,
uporabe zastarelih delovnih naprav, slabe psihofi zične pripravlje-
nosti (starosti), ekonomske krize in naraščanja letnega poseka. Tudi
zato bo v prihodnje potrebno še več izobraževanja na tem podro-
čju, saj strokovnjaki ugotavljajo, da je med tistimi, ki so obiskovali
tečaje varnega dela v gozdu, število smrtnih žrtev precej nižje.
Zato bomo s programom tečajev za lastnike gozda, ki jih fi nancira
občina oz. udeleženci tečajev, nadaljevali tudi v prihodnjih letih.
Poleg tega glavnega ukrepa za povečanje varnosti dela v
gozdu v ZGS-ju tudi preko medijev opozarjamo na tragičnost
nezgod in na nujnost previdnosti pri delu v gozdu. Na spletni
strani ZGS-ja (www.zgs.gov.si) je na voljo literatura in razpored
tečajev varnega dela v gozdu. Na sejmih in lokalnih prireditvah
si lahko ogledate naše demonstracije uporabe osebne varoval-
ne opreme in varnega dela v gozdu, lahko pa se o varnem delu
v gozdu posvetujete tudi z vašim revirnim gozdarjem.
Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana
obvestila
Foto
: KL
AV
DIJ
O Č
OK
EL
JFo
to: K
LA
VD
IJO
ČO
KE
LJ
51
Dokumentarni fi lm z naslovom Fenomen Bruno Gröning –
Po sledeh »čudodelnega izcelitelja« objektivno poroča
o senzaciji iz leta 1949, ki je danes ponovno zelo aktualna:
»Neizceljivo ne obstaja, Bog je največji zdravnik!« Kdor išče
pomoč, tega fi lma ne bi smel izpustiti. Bruno Gröning je rekel:
»Ne bodite lahkoverni, prepričajte se sami!«
Dokumentarni fi lm v treh delih si lahko ogledate v nedeljo,
17. novembra, od 14. do 19.30 (z dvema vmesnima od-
moroma), na Ljudski univerzi Sežana, Bazoviška 9, Sežana.
Vstop je prost, prosimo za prostovoljni prispevek.
Informacije: 041 526 154 ali www.bruno-groening-fi lm.org
obvestila
PILATES IN TERAPEVTSKE SKUPINSKE VADBE do 8 oseb.
RAZPOLOŽLJIVI TERMINI:
PONEDELJEK in/ali SREDA, ob 18.30 in/ali ob 20.00
TOREK in/ali ČETRTEK, ob 8.30
KINERGETIX:
PETEK, ob 18.00
NA DELAVNICO Z ICO KREBAR:
Makrobiotika po načelih stare slovenske
kuhinje in parazitologija:
16. 11. ob 11.00;
NA DELAVNICO O UČINKOVITOSTI
IN PRIPRAVI NARAVNIH SOKOV:
23. 11., ob 17.00;
NA BREZPLAČNO DELAVNICO S FIZIOTERAPEVTKO
Martino Mihič: KAKO SI UČINKOVITO POMAGATI
Z MASAŽO S TENIS ŽOGICO,
december 2013;
NA BREZPLAČNO LIMFNO DRENAŽO PO DR. VODDRU
OB MESECU BOJA PROTI RAKU NA DOJKI:
19. 10., 20. 10, 26. 10. in 27. 10.
Več na: www.hisa-energij.si
Obvezne rezervacije in informacije na:
tel. 040 303 578-Mateja, mail: [email protected]
52
SKUPINA ZA SAMOPOMOČ SVOJCEM OSEB Z DEMENCO V SEŽANISlovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica je
skupaj s socialno-varstvenim programom Centra za socialno
delo Sežana v prvi polovici letošnjega leta pričelo s srečanji,
namenjenimi svojcem oseb z demenco, ki še živijo v doma-
čem okolju.
V treh srečanjih so si svojci ob pogovorih z gostjo mag.
Tatjano Cvetko, dr. med., zdravnico družinske medicine in
predsednico primorske Spominčice izmenjali najrazličnejše
informacije o aktualnih temah, povezanih s skrbjo njihovega
bližnjega družinskega člana. Vzpostavila so se nova poznan-
stva in izmenjale številne izkušnje. Sezono srečanj so imele
osebe z demenco skupaj s svojimi svojci priložnost zaključiti
s predavanji in delavnicami na enodnevni Šoli o demenci na
Debelem rtiču 15. junija.
Po zaključku poletja vas Spominčica znova vabi k mesečnim
srečanjem vsako zadnjo sredo v mesecu. Prvo popoči-
tniško srečanje bo 30. oktobra, ob 17.30, v dislociranih
prostorih Centra za socialno delo Sežana na Ulici 1. maja 4 v
Sežani.
Srečanja bosta povezovala strokovni delavec Centra za social-
no delo Sežana Klemen Mozetič in zunanja sodelavka Lidija
Pregelj. Prvo srečanje bo namenjeno pogovoru o dogajanju
v poletnih mesecih in drugih aktualnih temah, v ostalih pa se
bomo imeli možnost srečati tudi z različnimi strokovnjaki, ki
delujejo na področju demence.
Za več informacij pokličite na telefonsko številko
040 220 202 (Klemen) ali pišite
na elektronski naslov: [email protected].
Vljudno vabljeni na naša srečanja.
obvestila
Žana Može iz Dolenje vasi, rojena 10. 9. 2013 v Postojni, tež-
ka 3480 g, dolga 51cm. Z rojstvom je razveselila sestrico Tajo,
mamo Lauro in ata Mateja.
17. 9. 2013 ob 23.37 je mamico Petro in očka Andraža razve-
selil mali korenjak Luka, ki je bil težek 3190 g in velik 52 cm.
UPRAVNA ENOTA SEŽANA o bve š č a vs e s vo j e ce n j e n e s t ra n ke,
d a b o d o o d 1 . 1 1 . 2 0 1 3 n a K ra j e v n e m u ra d u D i va č a
p o te k a l e u ra d n e u re :vs a ko d r u g o i n če t r to s re d o v m e s e c u
o d 1 3 . 3 0 d o 1 7 . 0 0 .
Polonca Bačar, načelnica
Zahvala telovadcemTudi sedma telovadna sezona se je lepo odprla, saj sta
obe skupini zapolnjeni in vzdušje je še vedno enkra-
tno ter volja po vadbi prisotna. Zato bi se rada zahva-
lila vsem zvestim telovadcem za voljo do vadbe ter
zaupanje v moje strokovno znanje in predanost delu.
Tanja
veseli dogodki
53
Obiskali smo Jožefa Cerkvenika iz
Gornjih Vrem, ki je 26. septembra
dopolnil devetdeset let. Povprašali
smo ga za recept, kako dočakati tako
starost. Z nasmehom je povedal, da
se je vse življenje ukvarjal s kmetij-
stvom, bil ves čas v stiku z naravo in
zemljo in pri vsem težkem delu imel
smisel za humor. Tudi dobra kapljica
na mizi in seveda velika ljubezen vseh
družinskih članov ne sme manjkati,
da je človek srečen in zdrav. V bolni-
šnici je bil samo takrat, ko se je enkrat
polomil. Neverjetno, kak spomin ima
Jožef! Človek bi ga poslušal in poslu-
šal. Obljubili smo mu, da ga bomo
obiskali za njegovih 100 let, če bomo
mi še živi.
MFF
V prvi polovici leta je častitljivih 90 let
praznovalo kar nekaj naših krajank. Na
njihovem domu smo obiskali Marijo
Prelec, po domače Žvukovo z Barke,
in Ano Cerkvenik iz Dolnjih Vrem,
medtem ko smo v Domu upokojencev
v Sežani obiskali še Marijo Dujc s
Škofelj, ki je praznovala 90 let že lan-
skega septembra, in Marijo Franetič,
tudi s Škofelj, ki je praznovala letošnje-
ga junija.
veseli dogodki
MARIJA PRELEC Z BARKE
54
Družinska gostilna Stari grad v Senožečah, v kateri sta gostil-
niško dejavnost leta 1969 začela sedaj že pokojni Anton in še
vedno mladostna Draga Sotlar, je praznovala več kot 40 let de-
lovanja. Pred kratkim so se zbrali vsi sedanji in nekdanji delavci,
ki so bili zaposleni v gostilni, ki slovi po divjačinskih in predvsem
po kraških domačih jedeh, saj je njen naslednik sin Marjan
Sotlar tudi odličen in aktiven lovec domače lovske družine.
Na ponovnem prijateljskem srečanju, na katerem so se zbrali
vsi redno zaposleni kot tudi občasni delavci in dijaki, so
obujali spomine in zanimive zgodbe, ki so nastajale ob delu.
»Nekateri ste z nami orali ledino takoj na začetku, drugi ste se
vključili kasneje, vsi skupaj in vsak zase pa ste pisali zgodbo
o gostišču Stari grad – skoraj polstoletno življenjsko zgodbo,
ki je bila večino tega časa zelo uspešna. Hvala vam, vsakemu
posebej, za vsako stran te zgodbe, ki jo še vedno pišemo.
Danes z novo ekipo in v bistveno drugačnih razmerah kot ne-
koč. Pred nami je najzahtevnejše obdobje doslej. Negotovo
in nepredvidljivo. Kriza, v kateri smo se znašli, ne ponuja ne
kratkotrajnih in ne enostavnih rešitev. Zato je zelo pomemb-
no, da se z njo realno soočimo in da vsi skupaj in vsak zase
prevzamemo del odgovornosti za boljši jutri, zase in za svoje
družine. Odločeni smo, da bomo to po svojih najboljših
močeh storili tudi v gostišču Stari grad in nadaljevali začeto
pot. S trmastim optimizmom in s kraško vztrajnostjo. Prepri-
čan sem, da nam bo uspelo. S skupnim znanjem, s pozitivno
energijo in z iskanjem novih rešitev,« je optimistično poz-
dravil Marjan Sotlar, ki s soprogo Marto še naprej vztraja in
piše zgodbe gostilne Stari grad. Pri delu jima pomagata tudi
hčerka Mojca in sin Matej.
Spomnili so se tudi sodelavcev, ki jih ni več med njimi (Danila
Dubroviča, Ivana Likarja). Posebna zahvala za srečanje gre po-
budnicama Mileni in Dragi, ki sta vzorno organizirali prijetno
srečanje, ki bo ostalo vsem zbranim v lepem spominu.
Olga Knez
V imenu župana smo jim čestitali predstavniki občine
Divača, KS Vreme, Združenja borcev za vrednote NOB
Vreme ter predstavnice RK Sežana. Lepo nam je bilo
kramljati z njimi in njihovimi svojci pri ugotavljanju,
kateri recept je najboljši za doživetje tako pozne starosti.
Zaželeli smo jim, da bi jim čestitali tudi za 100 let.
Mirjam Frankovič Franetič
veseli dogodki
ANA CERKVENIK IZ DOLNJIH VREM MARIJA DUJC IN MARIJA FRANETIČ S ŠKOFELJFo
to: O
LGA
KN
EZ
55
Vse so zakuhali Damjana, Branko in
Primož, ki so v soboto, 7. septembra, na
Lićinovi domačiji na Vatovljah 10 prvič
zbrali potomce Jakoba Brezovca in
Frančiške, rojene Bak. Zakonca sta imela
šest otrok, in sicer Franca, Janeza, Mari-
jo, Karolino, Jožeta in Frančiško, danes
pa rastejo že njihovi prapravnuki.
Vseh še živečih potomcev je 118, a na
srečanje jih je prišla približno polovica.
Srečanje je bilo nekaj posebnega, saj
so se nekateri med seboj sploh prvič
spoznali. Minilo je v tkanju pristnih vezi,
sproščenem pogovoru, obujanju spomi-
nov na vse tiste drage, ki jih ni več med
njimi, pregledovanju slik in rodovnika
na velikem panoju. Udeleženci so se še
posebej razveselili obiska sorodnikov
iz daljne Avstralije, ki so se na svojem
popotovanju po Evropi spotoma ustavili
tudi na Vatovljah. Vsi so si bili enotni, da
je srečanje minilo prehitro. Želijo si tudi,
da bi se še kdaj srečali v takšnem ali še
večjem številu, saj tako ne bi pozabili, od
kod izvirajo njihove korenine.
Zanimivo je dejstvo, da sta med 118 še
živečimi potomci Jakoba in Frančiške
samo 2 moška potomca, ki bosta prii-
mek Brezovec ponesla v naslednji rod.
Boštjan Polh
veseli dogodki
Ja, petdeset let je minilo, odkar smo
''generacija 48'' zaključili osnovno šola-
nje v Divači.
Se še poznamo? O ja, stisk roke in
poljub potrdita, da se še poznamo. In še
vedno se nasmejimo, ko se spominja-
mo takih in drugačnih prigod iz našega
šolanja pred petdeset in več leti. Veliko,
zlasti lepega, se še spomnimo. Preživeli
smo prijetna osnovnošolska leta, ja,
prav lepo nam je bilo!
No, vstopa v šolo, torej prvega razreda,
se spominjamo le bežno; smo pa vsi
prav dobro ohranili podobe in dogod-
ke zaključnega, takrat osmega razreda.
Vodstvo šole nam je odredilo pouk v
''baraki'' na sejmišču, v dotrajani leseni
baraki za delavce (morda za delavce,
ki so gradili cesto Ljubljana-Koper,
morda za tiste, ki so kot prišleki v
Divačo dobili prvo službo na železnici.
Kdo ve?!).
Naša ''nova šola'' tedaj še ni imela
stranišča, tudi ogrevanja ne, streha je
puščala …, nam pa je bilo vseeno lepo;
na sejmišču smo kraljevali mi – osemčki,
brez pravega spremstva in nadzora
naših učiteljev. In da nas vendarle ne bi
presenetil kdo od ''tovarišev'', je poskr-
bela ''izvidnica''. Oh, kako je bilo lepo,
bili smo skoraj svobodni!
In kljub takim prostorskim pogojem so
nas naši učitelji naučili toliko, da smo
zmogli samozavestno nadaljevati vsak
svoje življenje! Hvala vam za vse, kar ste
nam otrokom takrat dali!
Barake že dolgo, dolgo ni več, smo
si pa zato sošolci letos, 4. septembra,
ogledali našo nekdanjo šolo, se ob
dobrem strokovnem vodenju dalj časa
pomudili v Muzeju slovenskih fi lm-
skih igralcev in se v družbi predanega
jamarja podali v Divaško jamo. Za
spominjanje na osnovno šolanje, pa
seveda za radovedna vprašanja ''kako
si?, si zdrava?, si zdrav?, kako partner,
kako otroci?, kako pokoj?... , za vse to
je bilo dovolj časa še ob dobrem kosilu
pri našem Malovcu.
Zbrani sošolci smo tako vsak v svoj
mozaik lepših doživetij dodali še ta en
dan. Res smo v prelepem sončnem
vremenu skupaj preživeli nepozaben
dan. In ni čudno, da smo sklenili, da
se čez leto dni spet vidimo. Sošolke in
sošolce, ki smo vas tokrat pogrešali, že
sedaj vabimo, da se nam čez leto dni le
pridružite.
Za iniciativno skupino
Evgen Stopar
Foto
: PE
TR
A G
RŽ
EL
J
Sprejem prvošolcev V VremahPrvi šolski dan je za vse prvošolce pomemben dan. To je dan, ki ostane
v lepem in trajnem spominu, saj je poln pričakovanj, vznemirjenja,
veselja pa tudi bojazni in dvomov.
Da bi se prvošolci kar se da dobro počutili na podružnični šoli Vreme,
smo jim pripravili topel sprejem. Učence smo razveselili z igrico Ribica
v šoli, ki smo jo učiteljice zaigrale ob pomoči staršev drugošolcev. Vse
prisotne so pozdravili in nagovorili ravnateljica Damijana Gustinčič, po-
dravnateljica Nives Skuk in župan občine Divača Drago Božac. Učencem
so zaželeli prijeten začetek šolskega leta in da bi se v šoli dobro počutili,
osvojili veliko znanja in ohranili lepe trenutke šolanja na podružnični šoli.
Da je pomembno, da bo šolsko leto tudi varno, je vse zbrane spomnil
policist. Poudaril je, da je za varnost otrok potrebno skrbeti tako kot za
lastno varnost ter da je zgled odraslih prvi in najpomembnejši.
Po končanem programu so Jure, Urban in David s simbolnim presko-
kom vrvice dokazali, da so postali pravi prvošolci in ponosno prejeli
priznanje. Sledilo je presenečenje v šolski jedilnici. Starši in učenci so
se posladkali s torto in nazdravili vstopu v prvi razred.
Učiteljica Katja Kovačič
Prvi šolski dan v SenožečahTako kot se je jutranje sonce sramežljivo skrivalo za oblaki, so se za krili in
hlačami staršev skrivali senožeški prvošolci. Toda prvi nelagodni trenutki
so se prav kmalu razblinili, saj je vstop prvošolcev v šolsko večnamen-
sko dvorano pospremil bučen aplavz in prijeten kulturni program. Uči-
teljice so ubrano zapele slovensko himno, petošolki Nika in Izabela pa
sta s svojo igro »Ne, ne grem v šolo« nasmejali vse prisotne. Ravnateljica
Damijana Gustinčič, pomočnica ravnateljice Nives Skuk, župan Drago
Božac in policist Janko Šenkinc so vsak na svoj način pozdravili prvošol-
ce in njihove starše ter izrazili veselje , da imajo otroci naše občine ure-
jene pogoje za nemoteno šolsko delo. Sprejem smo zaključili s petjem
in igranjem na inštrumente in s preskokom vrvice v novo življenjsko
obdobje. Seveda smo razrezali torto in prav kmalu postali prijatelji.
Ada Škamperle
Prvi šolski dan za prvošolce v Divači24 prvošolčkov se je drugega septembra v spremstvu svojih staršev
zbralo pred šolo v Divači. Učiteljice smo jih popeljale do praga, kjer so
vsi uspešno preskočili potok in dobili potrdilo, da so postali učenci naše
šole. V večnamenskem prostoru so si ogledali lutkovno igrico Ribica v
šoli, ki so jo odigrale učiteljica Lidija Uršič, defektologinja Anja Abram in
osmošolka Nina Svetina, ter prisluhnili ubranim zvokom ksilofona peto-
šolke Tine Škamperle. Prvošolce in njihove starše so prijazno sprejeli in
pozdravili tudi ravnateljica Damijana Gustinčič, župan Drago Božac, kori-
stne nasvete za varno pot v šolo pa je delil policist Janko Šenkinc. Novo
prometno ureditev v okolici šole je staršem predstavil Iztok Felicijan.
Po slavnostnem sprejemu so vsi s pesmijo odkorakali v učilnico v
vrtcu Divača, kjer bo celo šolsko leto potekal dopoldanski del pouka,
vse ostale dejavnosti pa se bodo odvijale v šoli.
V veliki učilnici jih je čakalo sladko presenečenje in uporabno darilo.
Učenci so se predstavili, se naučili krajšo pesmico, se razgibali in z
nasmehom na ustih odšli domov. Prvi šolski dan je minil v prazničnem
duhu in verjamemo, da si ga bodo zapomnili za vse življenje.
Odslej bodo prvošolčki velik del svojega časa preživeli v šoli, njihov
svet se bo razširil izza varnih mej doma. Da šola prinese velike spre-
membe v življenje otroka (nov ritem in dnevne rutine, nove obvezno-
sti in odgovornosti …), se zavedamo učitelji, starši in širše okolje. Vsi
smo odgovorni, da s skupnimi močmi male nadobudneže usmerimo
na pravo pot, da bo lahko nekoč iz majhnega zrastlo veliko.
Srečno in uspešno, prvošolci in prvošolke!
Učiteljice Nela, Lidija in Tatjana