Glasnik Obine Divaa letnik 19 t. 2 junij, 2013

BRATA JAN IN AXEL LUXASTA LAHKO VZOR SVOJIM VRSTNIKOM

Po hladni in deevni pomladi smo zakoraili v pravo, vroe pole-tje in va Glasnik je zopet tu, prepoln vaih lankov, da kar poka po ivih. Lepo, da imamo toliko dopisnikov, ki zabeleijo dogaja-nje v nai obini, vendar sva urednici dobili namig, naj parava, ker je to splona tendenca tako v obini kot v dravi. Zato bi vas prosili, da v bodoe piete kraje lanke in se drite navodil gle-de tevila znakov. Tudi vseh fotogra j ne moremo objaviti, sploh pa ne starih lankov, ki bi spadali v prejnje tevilke Glasnika. e skoraj pol leta ima Divaa zvono (hrupno) spremljavo zaradi prenove eleznike postaje. Konno nam je uspelo dobiti nekaj pojasnil o dogajanju od ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je investitor prenove. Objavljamo jih v rubriki Aktualno. O vodnem stolpu, ki je al pokojen in aka na vstajenje, je bilo prelito e veliko rnila, zato vam posredujemo samo slikovno gradivo. Da pa ne bomo samo pljuvali po eleznici, kako nam rui zgodovinske objekte, jo moramo tudi pohvaliti, saj nam bo zasula ogromno in nevarno luknjo (nekdanjo Prijateljevo Sonno hio oziroma izkop zanjo) in s tem polepala videz nae obinske prestolnice. Pravzaprav pa ima eleznica na voljo ogro-mno materiala, vkljuno z obdelovalno zemljo z nekdanjih vrtov ob eleznici, ki je bo veliko konalo med odpadnim materialom. Po skoraj letu dni poskusnega obratovanja so na Grikem polju pri Dolenji vasi uradno odprli prvo vetrnico v Sloveniji. Lastniki avstrijsko-slovenska druba so zadovoljni z njenim izkoristkom, jusarji lastniki zemljia so zadovoljni z rento, ki jo bodo letno iz-trili, potencialni novi investitorji pa kar obletavajo Senoeko, kjer bi radi postavili im ve vetrnic. Dokler bo drava subvencionirala isto elektrino energijo, se jih oitno splaa postavljati. Upam, da zaradi degradiranega okolja ki pa ni bilo od nekdaj, ampak je posledica avtoceste, daljnovodov ne bo postala divaka obina najprimerneja za mnoino postavitev vetrnic (tudi na Vremici). Apetiti potencialnih investitorjev so sicer zelo veliki. Da pa vas ne bomo gnjavili samo z negativnostmi, kot se to do-gaja na RTV-poroilih in v drugih medijih, smo vam pripravili in-tervju z bratoma Luxa, odlinima atletoma iz Senadol, ki sta lahko vzor vsem mladim, zato smo ju postavili tudi na naslovnico. Konno smo dobili prostor za objavo prispevka o senoe-kem olstvu, ki ga Senoeanom dolgujemo e pol leta. Mo-ramo se jim malo prikupiti, ker jih veliko meni, da od divake obine nimajo kaj dosti. V obinskih objavah je anketa o volilnem sistemu. Svetniki se ne morejo odloiti, kateri volilni sistem bi uzakonili v statutu veinski ali proporcionalni, kot ga imamo do sedaj, zato nas obane prosijo za mnenje. e hoemo parati, je treba tudi zmanjati tevilo svetnikov. Ker niste odgovarjali na spletno anketo, o kateri smo vas obvestili v prejnjem Glasniku, vas prosimo, e lahko odgovorite vsaj na anketo, ki je v Glasniku. Ko boste prejeli Glasnik, bodo nekatere prireditve v okviru praznovanja obinskega praznika e potekale. Vabljeni ste, da se udeleite im ve prireditev, spored pa si preberite na zadnji strani. Ples na zadnji dan praznovanja so zopet uvedli, zato se boste lahko po tevilnih dogodkih e zavrteli. Pozabite na teave in veselo praznujte!

Urednica

GLASNIK OBINE DIVAA junij 2013, letnik 19, tevilka 2Izdajatelj in zalonik: Obina Divaa; Glavna urednica: Vlasta Brato tokelj; urednica: Vesna Matevlji; lani urednikega odbora: Andreja Borovi, Duan Cerkvenik, Petra Arko, Alenka trucl Dovgan, Iztok Felicjan, Joe Porl; Oblikovanje: JPStudio Divaa; Tisk: Tiskarna Mlja Divaa; naklada 1700 izvodov.

Urednitvo ne odgovarja za avtorstvo lankov in fotogra j.

Fotogra ja na naslovnici: JAN in AXEL LUXA. Foto: JOE PORL.

Prispevke za naslednji Glasnik zbiramo na e-poto

glasnik@divaca.net do 30. 9. 2013Na http://www.divaca.si kliknite na Glasnik in si na vrhu oglejte navodila za objavo lankov.Stareje tevike Glasnika si lahko ogledate na spletni strani:

http://issuu.com/obcina_divaca

2

Foto

: JO

E

PO

RL

Kar nekaj asa se Divaani spraujemo, kaj bo z izkopano luknjo za poto v srediu Divae, nekdanjo Sonno hio. Ograja, ki naj bi varovala, je e toliko let nevarna, da o videzu in okolici ne govorimo, e posebej ob neurju in moni burji. Z novim lastnikom Hipo banko je prilo do dogovora in soglasja za zasutje luknje. Na pomo nam bodo priskoile Slovenske eleznice, ki bodo v sklopu rekonstrukcije elezni-ke postaje Divaa v kratkem jamo zasule, teren pa zravnale, da bo primeren za ureditev zelenih povrin.

Dobrivoj Subi

V poastitev obinskega praznika Obina Divaa, D Hitre noge in KK BUSHI prirejata 3. DIVAKI TEK v soboto, 6. julija 2013, s startom ob 9. uri.Tek je vkljuen v Primorske pokalne teke in teje za udelebo.Start: na Kosovelovi ulici, ob zelenici za Muzejem lmskih igralcev.Dolina proge: 8 km.Potek proge: s Kosovelove ulice proti transformatorski postaji (RTP Divaa), ez cesto Divaa Seana proti avtocesti. Po ca. 600 m asfalta zavijemo levo, na makadam in poljske poti. Teemo ob avtocesti do poivalia Povir, zavijemo desno pod avtocesto in nato levo do ceste PovirBrestovica. Tu nas aka osveitev voda. Nazaj se vraamo ob drugi strani avtoceste. Teemo ca. 3 km do podvoza pod avtocesto, kjer zavijemo proti Divai. Viinska razlika proge minimalna.Cilj: bo postavljen pred kriiem s cesto DivaaSeana.Prijave: na prireditvenem prostoru na dan prireditve med 7.15 in 8.45.Startnina: 10 EUR.Informacije: na spletni strani drutva http://www.bushi-divaca.si/ in telefonih 031 371 361 Lilijana, 031 737 231 Veselko.Udeleenci nastopajo na lastno odgovornost.

Vljudno vabljeni, da skupaj razgibamo DIVAO!

3aktualno

V Divai potekajo dela na prenovi eleznike postaje e peti mesec. V prejnji tevilki Glasnika smo napovedali, da bo izel tematski glasnik, ki bo posveen eleznici in bi poleg kraje zgodovine eleznice na Divakem obsegal predvsem poroilo o tem, kaj se dogaja v naem kraju, kako potekajo dela in kako e bodo, kako bodo postopoma padali zgodovinski objekti, ki seveda niso za-iteni, kaj nas e vse aka v smislu hrupa, prometnega reima , torej motenja naega ivljenja. Seveda je bil to raun brez krmarja. Tematskega Glasnika ne bo, ker ni zaelen ne z obinske strani, e manj pa z eleznike. S tekim srcem smo se odrekli poroanju o najbolj aktualnih dogodkih, ki nas mono prizadevajo, nekatere bolj kot druge, zato smo se odloili, da vam vsaj v rubriki Aktualno se-znanimo z moteim dogajanjem, ki pa je napredek. Seveda nismo mogli priti v stik s predstavniki eleznice, da bi obane seznanili s konkretnimi deli, s posredovanjem upana pa smo dobili nekaj na-slovov z ministrstva za promet in infrastrukturo, ki so nosilci projekta prenove. Napisala sem zelo vljudno pismo, v katerem sem pazila, da se sluajno ne bi dotaknila bolee toke vodnega stolpa. Prilagam vpraanja. Damirju Topolku, Bojanu Tuu in Danici Putora.

Seveda odgovora do predvidenega datuma nisem dobila. Po drugem posredovanju upana, ki je na omenjene naslove po-slal moj dopis, da bom v Glasniku pa napisala svoje mnenje, sem dobila odgovor, ki me je le delno zadovoljil.

Pozdravljeni!V zaetku julija bomo izdali drugo tevilko letonjega Glasni-ka, v katerem bi eleli v rubriki Aktualno objaviti poroilo o delih na prenovi eleznike postaje Divaa. Rekonstrukcija je najobseneja dejavnost, ki se dogaja v nai obini in poteka e kar nekaj mesecev, zato bi bilo dobro, da bi bili obani malo bolje seznanjeni s potekom del do sedaj in v prihodnje. Predvsem nas zanima, koliko asa so predvidena hrupna dela s pikamerji, kdaj se bo gradil novi most ez regio-nalno cesto Koper-Ljubljana, kdaj se bo ruil stari most na vhodu v Divao in kako bo potekal promet.Menimo, da divaki obani, posebno blinji sosedje, precej obutijo negativne posledice prenove hrup, prah, pove-an tovorni promet , zato nas tudi zanima, kaj bomo kot kraj pridobili s to prenovo. Podhod za Gabrovo naselje se e dela, drugih pridobitev za kraj pa za enkrat e ne vidimo.Prosimo, e nam vsaj do 10. junija posredujete poljudno poroilo za nae obane o omenjenih delih, ker menimo, da bodo ljudje laje prenaali posledice hrupnih del, e bodo seznanjeni z njimi.Lep pozdravDivaa, 29. 5. 2013 Vlasta Brato tokelj,

1Vs

e fo

togr

afije

: JO

E

PO

RL

4 aktualno

UREDITEV POSTAJE DIVAAZgodovina:Tako kot e veliko slovenskih eleznikih postaj tudi divaka izvira iz 19. stoletja. Veliina tistega asa se kae na arhitek-turi, pa tudi na pomembnosti kraja, kateremu je pripomogla eleznica.Odsek proge Ljubljana -Trst in s tem tudi sama postaja je bila odprta l. 1857. Leta 1876 je bila zgrajena proga Divaa-Pulj, in tako se je divaka postaja raztegnila e v smeri proti Istri. Elektri kacija proge Trst-Postojna (do dr. m. z Jugosla-vijo) je bila izvedena leta 1932 pod vladavino Italije.e prav posebej je postaja pridobila na pomembnosti po izgradnji proge med Prenico in Koprom leta 1967 za potre-be Luke Koper, leta 1979 pa e odseka proge med tovorno postajo in potniko postajo Koper.Zadnji veji poseg , ki je pomembno vplival na poloaj po-staje Divaa, je bila leta 1987 izgradnja divakega loka, ki je direktno povezal Koper s Seano in naprej z Jesenicami.V vsej zgodovini divake postaje je bilo kar nekaj vejih vzdr-evalnih posegov. al je enemu od teh botrovala tudi huja eleznika nesrea, ki se je zgodila l. 1984. Takrat je bil ukinjen nezavarovan nivojski prehod v ulici Gregorja iberne.Vsak poseg v kraj, e posebej tako obseen, kot je eleznika postaja, prinese tako pozitivne kot tudi negativne vplive. Di-vaa je bila z izgradnjo proge razdeljena na dva dela in tudi pozneji posegi so na tak ali drugaen nain oteili ivljenje prebivalcem v bliini postaje. PrenovaPrenova postaje Divae poteka v sklopu projekta Moderni-zacije obstojee eleznike proge Divaa-Koper, faza II.Aktivnosti na navedenem projektu so se priele e leta 2003

z investicijsko dokumentacijo. Projekti za pridobitev grad-benega dovoljenja (PGD) za celoten projekt so bili izdelani leta 2006, projekti za izvedbo (PZI) za celoten projekt pa leta 2007.Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo nadvoza nad ele-zniko progo na odseku regionalne ceste RI-205 Divaa-Lokev-Lipica je bilo pridobljeno leta 2008, dela so se priela v letu 2010 in zakljuila v zaetku letonjega leta. Potekajo aktivnosti pridobivanja uporabnega dovoljenja.Delno gradbeno dovoljenje za prenovo same postaje Divae in nadvoza na regionalni cesti Ljubljana Koper je bilo pridobljeno leta 2012. V teku je pridobivanje konnega gradbenega dovoljenja za prenovo celotne postaje Divaa. V sklopu prenove postaje Divaa se bo v skladu s podpisa-nim dogovorom med Ministrstvom za infrastrukturo in prostor ter obino Divaa z dne 18. 3. 2013 izvedel tudi podhod v ulici Gregorja iberna, kjer je bil leta 1984 ukinjen nezavarovan nivojski prehod.V sklopu prenove postaje Divaa se bodo obnovili stari tiri in izvedli dodatni tiri, izvedel se bo novi pod-hod pod celotnimi tiri, delni podhod na otoni peron, novi nadvoz na Kraki cesti ter novi nadvoz na cesti Koper-Ljubljana. Uredila se bo vozna mrea in signali-zacija celotne postaje.Izvajalec del je konzorcij S elezniko gradbeno podjetje Ljubljana d. d. in GH Holding d. d. Pogodba za izvedbo del prenove postaje Divaa je bila podpisana septembra 2012.Dela na postaji Divaa se naj bi zakljuila v drugi polovici leta 2014, dela celotnega projekta pa konec leta 2015.

Danica Putora

Pozdravljeni!Hvala za poslane fotogra je in kratek lanek, ki pa ni odgovoril na moja vpraanja. Navedli ste vsem znana dejstva, Divaane pa bolj zanima konkreten potek del, npr. kdaj se bo ruil most, ki pelje v Divao, kdaj se bodo pre-nehala dela s pikamerji, ki nam parajo ivce, kdaj bo zgra-jen novi most na cesti Koper-Ljubljana, kako bo s cestami, ki bodo pokodovane zaradi poveanega prevoza tekih kamionov (npr. Dolnje Leee ...), kje bodo vozili kamioni, naloeni z materialom iz bodoega predora Mihele-Prelo-e ... Vem, da vsa vpraanja ne spadajo pod 2. fazo pre-nove divake eleznike postaje, vendar bi Divaani eleli odgovore nanje. Na sestanku z upanom sem izrazila eljo, da bi na naa vpraanja odgovarjal nadzorni inenir g. Juri, ki dobro pozna potek del na prenovi, vendar se eleznica kot izvajalec spretno izmika sooenju z obani in raje prenaa odgovornost na ministrstvo. Podatke, ki ste jih navedli, poznamo, potrebujemo pa konkretne odgovore na naa vpraanja. Mi ivimo z neznosnim hrupom, prahom, pro-metom ..., zato nas zanimajo konkretni odgovori.Verjetno nam vi ne boste mogli odgovoriti na zastavljena vpraanja, morda pa bi lahko kot investitorji pritisnili na izvajalce eleznico, da bi se nehali skrivati za ministrstvo in nam odgovorili na konkretna vpraanja.Lep pozdrav

Vlasta Brato tokelj(13. 6. 2013)

2

3

Foto

: JO

E

PO

RL

5Opis poteka del:V zaetku je potrebno poudariti, da se dela izvajajo v kamni-tem terenu, zato se pri izvedbi uporablja teka gradbena mehanizacija, ki povzroa tudi doloen hrup, kateremu se ni mogoe izogniti.Trenutno se izvajajo dela na sami postaji Divaa (tiri, vozna mre-a, podhod za Gabrovo naselje, prestavitev obstojeih instalacij, signalno-varnostne naprave ). Dela na sami postaji se bodo izvajala tudi v letu 2014, vkljuno s podhodom v ulici Gregorja iberne. V sklopu del je bil poruen vodni stolp. Material od poruenega stolpa se je deponiral na posebni lokaciji v skladu s podpisanim dogovorom med obino Divaa, izvajalcem del in odgovornim nadzornikom z dne 16. 4. 2013. V nadaljevanju po-tekajo aktivnosti in dogovori za ponovno postavitev vodnega stolpa na novi lokaciji. Prav tako potekajo dela na nadvozu na cesti LjubljanaKoper, ki naj bi se zakljuila konec tega leta.Prietek izvedbe del za novi nadvoz s povezovalno cesto in kroiem na Kraki cesti, poruitev obstojeega nadvoza, vkljuno z izvedbo zaasnega mostu ter zunanje razsvetljave na delu Krake in Lokavske ceste, je predviden v jeseni 2013. V tem trenutku ni mogoe napovedati tonega datuma,

vsekakor se bomo potrudili, da bo obina vsaj mesec dni prej seznanjena s prietkom del. V asu izvedbe novega nadvo-za bo promet potekal po zaasnem mostu. Najprej se bo izvedel zaasni most ob obstojeem mostu, na katerega se bo preusmeril promet. Po preusmeritvi prometa se bo poruil obstojei. V asu del ne bo prekinjena povezava z Divao. e pride v asu izvedbe do pokodovanja obstojee in-frastrukture, jo je izvajalec del dolan sanirati v skladu s podpisano pogodbo, za kar bo poskrbel naronik. Ocenjujemo, da se s prenovo postaje Divaa v kraju ohra-njajo obstojea delovna mesta, oziroma se bo odprlo e kano novo, e se bo nadaljeval trend naraanja eleznike-ga prometa. Izvedena bo tudi nova neovirana povezava z Gabrovim naseljem in povezava v ulici Gregorja iberne, ki je bila zaradi nesree ukinjena. Novo izvedeno kroie na Kraki cesti bo omogoalo laji dostop na Lokavsko cesto. Odvijanje prometa na novih nadvozih bo nemoteno.Transportne poti za izvedbo bodoega predora Mihele-Preloe so de nirane v Uredbi o dravnem lokacijskem nartu za drugi tir eleznike proge na odseku Divaa-Koper (Ur. l. RS, t. 43/05).

Danica Putora

Torej, tu je odgovor na naa vpraanja, mi pa smo vam pripravili nekaj fotografskega gradiva.

Vsaj nekaj kulturne dediine je vpisano in zaitenoVodarna Draga in oba tajha so e vpisani v RKD v skladu z nao pobudo. ED 9524: Gornje Vreme Vodarna Draga ED 27893: Gornje Leee Vodni zbiralnik IED 9522: Gornje Leee Vodni zbiralnik II. Vpis si lahko pogledate na povezavi: http://rkd.situla.org/, e v zgornje desno okence vpiete evidenno tevilko dediine (ED). Pri-pravlja se tudi vpis premogovnika v Vremskem Britofu,

ki bo v kratkem objavljen v registru pod ustrezno ED. To pomeni, da so vse te tri enote razglaene za kulturno dediino (http://www.zvkds.si/sl/zvkds/varstvo-kultur-ne-dediscine/o-kulturni-dediscini/kaj-je-kulturna-dedi-scina/), natanneje za profano stavbno dediino. Status kulturne dediine bodo dobile tudi enote premogovnika v Vremskem Britofu.

MFF

4

Letalski miting na GabrkuOsrednja vaja Slovenske vojske Premik 2013 je na tleh in v zraku potekala do 7. junija, veinoma prav na Primorskem oziroma na Krasu in Notranjskem, v nedeljo, 2. junija pa je bil na letaliu v Divai na Gabrku vojaki miting. Zael se je ob 12. uri z zborom udeleencev, ob 13.55 je doskoil padalec z zastavo, sledila je uvodna slovesnost ob zaetku mednaro-dne vaje Adriatic Strike 2013. Za gledalce je bil najzanimiveji zrani prikaz (air show) plovil SV, med 14. in 15. uro. tevilni obiskovalci so si lahko ogledali razlina vojaka vozila, med njimi tudi vroe patrie, ki e toliko asa burijo duhove v Sloveniji in drugod po Evropi. Po velikem tevilu udeleencev lahko sklepamo, da ljudi e vedno zanima vojaka tehnika in da Slovenski vojski zaupajo, da jih bo branila pred sovraniki. Vpraanje, pred katerimi.

V. B. .

Foto

: JO

E

PO

RL

Foto

: JO

E

PO

RL

Foto

: JO

E

PO

RL

EPRAV JE BILA PARKIRANA NA TRAVI SE OKROG PATRIE DVIGA PRECEJ PRAHU.

Prva slovenska velika vetrnica tipa E-70, nazivne moi 2,3 MW, nemkega proizvajalca Enercon, ima 97 metrov visok stolp, z generatorjem meri 100 m, ima tri lopatice, katerih elise merijo v premeru 71 metrov in zartajo krog s 4000 kvadratnimi me-tri. Oktobra lani je zaela poskusno obratovati, po optimizaciji in vzdrevalnih delih je lastnica vetrnice, avstrijsko-slovenska druba Alpe Adria Energija (AAE) iz Maribora, 29. marca z upravne enote Seana dobila uporabno dovoljenje. Investi-torji nameravajo s projektom nadaljevati. Namesto pred leti nartovanih 22 vetrnic manje moi bodo pri Dolenji vasi po-leg obstojee stale e najve tiri 2,5-megavatne naprave, je pojasnil Anton Koroec, donedavni direktor AAE, ki je vetrnico poimenoval Marjetica, saj simbolizira elegantno damo.Med tevilnimi govorci je upan divake obine Drago Boac poudaril, da kdor vztraja in je preprian v svoj prav, zmaga kljub velikim oviram, vendar je treba o izkorianju vetrne energije razmiljati trezno, saj vetrnic ne moremo postavljati kamor koli. Lastniki zemljia, na kateri stoji vetrnica, 61 lanov agrarne skupnosti Dolenja vas, so po pogodbi upravieni do rente v viini odstotka prodane elektrine energije. Dogovorjeni smo za izplaila vsakega pol leta, tako da bo prvi obrok verje-tno nakazan e pred julijem, je priakovanja jusarjev povzel njihov lan Danilo Sua, ki je bil dolgoletni predsednik jusarske komisije za gradnjo vetrnice, pri naslednjih pa ga bo zamenjala Alenka Dovgan trucl, ki je tudi predsednica KS Senoee in obinska svetnica. Po pozdravnih govorih in zahvaljevanjih (dvojezinih sloven-sko-nemkih), izmenjavanjih daril in nastopih uencev podru-nine ole Senoee, Srebrne in pihalnega orkestra iz Divae, kar je trajalo debeli dve uri, je sledil slavnostni zagon Marjetice. Gostoljubni domaini so se potrudili in pripravili za obiskoval-ce pravo pojedino, ki je ni mogel zmotiti niti de.

V. B. .

Foto

: JO

E

PO

RLFo

to: J

O

E PO

RL

Foto

: JO

E

PO

RL

aktualno

SVEANO ODPRTJE PRVE VETRNE NAPRAVE V SLOVENIJINa GRIKEM POLJU pri v Dolenji vasi je potekalo 1. junija svea-no odprtje prve vetrne elektrarne v Sloveniji, ki nam daje najbolj isto energijo, kot se je izrazil njen idejni oe Anton Koroec. Kot je uvodoma povedala povezovalka programa Zdenka Moe Jedreji, ni sluaj, da je bilo Griko polje izbrano za postavitev vetrnih elektrarn gre za obmoje, ki je bogato z naravnim virom TO JE VETER. Od ideje do postavitve vetrne elektrarne je minilo skoraj 15 let boja s slovensko birokracijo in z napanim mnenjem zelenih, ki so mislili lokalno in ukrepali lokalno, je poudaril slavnostni govornik Rudi imac, kateremu gre ZASLUGA IN ZAHVALA, da je bil davnega l. 1994 sprejet ZAKON O PONOVNI VZPOSTAVITVI AGRARNIH SKUPNOSTI V SLOVENIJI.

7Foto

: DEA

N D

UBO

KOVI

Foto

: DEA

N D

UBO

KOVI

Fo

to: J

O

E M

LJA

JEUNES RESTAURATEURS DEUROPE Zdruenje mladih gostin-cev Evrope je zdruenje s sedeem v Parizu, ki deluje od leta 1974. Iz dvanajstih evropskih drav je vlanjenih 350 mladih gostinskih talentov. Prestino gastronomsko zdruenje promovira spotovanje tradicije, kreativnosti in inovativnosti. V gastronomskem vodiu je zemljevid Slovenije s trinajstimi lani in med njimi sta tudi Ksenija in Martin Mahori iz Divae, ki vodita gostilno Mahori v Rodiku. Divaa se ponaa s svetovno prepoznano naravno in kulturno de-diino. Gostinstvo in turizem je ena od njenih razvojnih monosti. K uspenemu razvoju gostinstva in turizma prispeva tudi kulinarika, povezana z izrabo naravnih danosti. Povezanost nosilcev gostinstva in turizma lahko dolgorono prispeva k skladnemu gospodarske-mu razvoju obmoja. Urejenost, prijaznost okolja in informiranost o celovitosti ponudbe so kljunega pomena za privabljanje gostov.Ksenija in Martin se zavedata pomena stalnega izobraevanja za napredek stroke, gastronomije in s tem gostinsko-turistine ponudbe. Ta potrebuje veliko inovativnosti in tega jima ne manjka. Ksenija je veino svojega kuharskega znanja pridobila z izobraevanjem v Angliji in v Italiji in s sodelovanjem z drugimi chefovskimi kolegi na razlinih prireditvah in druenjih. Prido-bljena znanja z velikim veseljem prenaa na druge. Martin je tudi aktivno sodeloval v ekipi gostincev s Krasa in Brkinov Terra Carsus, ki je na mednarodnih nastopih promovirala krako-br-kinske dobrote in prejela vrsto visokih priznanj.

Z organizacijo delavnic posredujeta teoretina in praktina znanja ljubiteljem gastronomije in gostincem, eljnih novih znanj. Vsebine delavnic so posveene valorizaciji domaih dobrot. Za posredovanje novih specialnih znanj prejemata vabila. V sosednji Italiji sta izvedla delavnico na temo restavracijskih sladic. Gostova-la sta tudi na Viji strokovni oli za gostinstvo in turizem na Bledu. lanstvo v tem prestinem zdruenju Evrope jima veliko pomeni. Je priznanje za njuno inovativnost in iskanje navdihov v naravi Krasa in Brkinov. Zavedata se, da poznavanje sestavin ivil in tehnolokih po-stopkov priprave jedi vodijo do vrhunskih gastronomskih dosekov. Iz preprostih sestavin izvabljata mamljive okuse, s katerimi ob likovni spretnosti, estetski postavitvi jedi na kroniku ustvarjata dopadljivost in zadovoljstvo gostov v njuni gostilni. Predanost gostinski dejavnosti pa terja veliko odrekanja obiajnemu druinskemu ivljenju. Zanju je gostinstvo stil ivljenja. Da vse to zmoreta ob treh igrivih otrocih, jima pomagata Ksenjini stara Elda in Stojan Krajek ter Matinovi stari Joica in Alojz. Po vsej verjetnosti sta Ksenija in Martin nekaj genov za gostinsko dejavnost podedovala od svojih prednikov, saj Martin predstavlja e etrto generacijo, ki se ukvarja z gostinstvom, pa tudi Ksenjini predniki so se ukvarjali s to dejavnostjo.estitamo jima za lanstvo v prestini drubi z eljo, da bosta tudi v bodoe prispevala razvoju in promociji naih gastro-nomskih posebnosti.

Doc. dr. Stanislav Renelj

Dne 20. maja je bilo v Pivnici in pizzeriji Orient Express ustanovljeno Turistino zdruenje Divaki prag. Poleg turistinih ponudnikov iz obine so se ustanovnega zbora udeleili tudi predstavniki lokalnih drutev, nekateri zainteresirani obani ter direktorica Razvojnega centra Divaa Nataa Matevlji in upan Drago Boac. Izvoljeni so bili organi zdruenja, in sicer: upravni odbor, katerega predsednik je postal Stojan Cerkvenik, podpredsednik Denis Ambroi, tajnik Irena Iskra Miklavi, blagajnik Alenka trucl Dovgan in lani Emil Ka, Bla Malovec in Valter Cerkvenik, v nadzorni odbor pa so bili imenovani Emilijana Lipovek, Marijan Sotlar in Damijan Grelj.Poleg statuta je bil na ustanovnem zboru predstavljen tudi pro-gram zdruenja, katerega kljuni cilji so bolja in hitreja medse-bojna povezanost, priprava skupne sodobne turistine ponudbe, ki bo temeljila na danostih in tradiciji naega prostora, izobrae-vanje lanov, izdelava programov skupnega trenja, sodelovanje pri prijavah za pridobivanje dravnih in evropskih sredstev ter

sodelovanje s sosednjimi in drugimi turistinimi organizacijami.Turistino zdruenje Divaki prag je takoj zaelo z delom. V pripravi je sreanje z dr. Markom Koakom, strokovnjakom s podroja razvoja podeelja. Prav tako je v pripravi strokovna ekskurzija v pobrateno obino Podetrtek.Pridruite se nam! Skupaj bomo moneji!

Irena Iskra Miklavi

aktualno

MARTIN MAHORI LEVO, EMANUELE SCARELLO, CHEF V RESTAVRACIJI AGLI AMICI Z DVEMA MICHELINOVIMA ZVEZDICAMA DESNO

Z LEVE, MARTIN MAHORI IN KSENIJA KRAJEK MAHORI GOSTILNA MAHORI, KATJA PAVNIK, MARKO PAVNIK RESTAVRACIJA PAVUS, GRAD LAKO

Plesno drutvo Srebrna iz Senoe je imelo v soboto, 15. junija, 8. samostojno plesno-glasbeno prireditev v Kosovelovem domu v Seani.

11 plesnih parov Srebrne se je potegovalo za naslov najbolj-ega plesnega para standardnih oz. latinskoamerikih plesov. Gledalci so navdueno ploskali nastopom posameznih ple-snih parov in revijalnim nastopom plesalcev vseh starostnih skupin drutva. Prijetno pa so se tudi nasmejali duhovitim komentarjem stroge komisije, ki so jo sestavljali Vera Papi, Gaper Hreak in Vladislava Navotnik. Zmagovalec vee-ra je seveda bilo Plesno drutvo Srebrna.Predstavo je popestril nastop komornega orkestra pod vod-stvom Ljuba Vasia in solo pevka Zala Hreak. Program sta odlino povezovala mlada voditelja Zala Hreak in an Papi.Najve zaslug za odlino predstavo pa imata mentorica in koreogra nja Nataa uki Vasi in predsednica drutva Mirjana Kocen amer.Prireditev so nam nesebino pomagali oblikovati tevilni lani dru-tva, stari plesalcev in prijatelji, za kar se jim lepo zahvaljujemo.

Dragica Gerelj Marinek

Slovenske eleznice S IP z organizirano avtobusno linijo turistom, ki pridejo z vlakom v Divao, e dalj asa omogoajo prevoz do kocjanskih jam. Kot rezultat prizadevanj elezniarja in obinskega svetnika Dobrivoja Subia bo s prvim julijem avtobusna linija iz eleznike postaje Divaa podaljana do kofelj, kar bo morda na videz le neznatno, vendar dejansko logistino pomembno, zaokro-ilo turistino ponudbo ire okolice parka kocjanske jame. Pobuda za obsenejo povezavo je prila s strani lastnikov Dujeve domaije, na kateri se poleg apartmajev nahaja tudi kamp, v katerem radi pre-noujejo popotniki z nahrbtniki, ki potrebujejo prevoz do prenoia. Tako bo avtobus Slovenskih eleznic zdaj povezoval ve tok: Hotel Malovec-kocjanske jame-ko je. Pomembno je poudariti, da avto-bus ni dostopen le turistom, ampak tudi domainom, saj vozi vsak dan in nudi prilonost za izlet oziroma obisk trgovine, pote, banke ...

VMO istilni napravi v Divai smo od samega zaetka obratovanja pa do danes sliali ogromno pripomb in kritik. Na njeno (ne)delovanje se jezijo tako stanovalci v bliini kot v iri okolici Divae. Pohvalno je, da je Divaa v celoti uredila kanalizacijo in jo prikljuila na istilno napravo, a oitno je, da bosta tako upra-vljavec N Kraki vodovod kot lastnik - Obina Divaa morala ugrizniti v kislo jabolko in jo urediti, kot bi jo morali e prej.Zaetna dela pri sanaciji ponikovalnega polja ob istilni napravi so v teku, in sicer tudija za ureditev ponikanja in izdelava projekta dokonne ureditve ponikanja in sanacije doline, pa tudi pogovor, da bi ob rekonstrukciji eleznike postaje sanirali dolino, ki vsa ta leta ne samo onesnauje, ampak je tudi nevarna za okolje in ljudi.Najprej pa bi morali dokonno urediti samo istilno napravo, jo ustrezno nadgraditi glede na tevilo prikljuenih gospodinjstev in na poveanje prikljuitev v prihodnjem letu. Ker so stroki za vodo vedno veji, bi morali urediti tudi ustrezno ienje, da bi lahko s preieno vodo tudi zalivali parke, zelenice, igria in gredice z roami. Tako bi odpadno vodo reciklirali in koristno uporabili. al

Foto

: VO

JKO

FRA

NET

I IN

EN

ZO

JED

REJ

I

istilne naprave kljub eljam v blinji prihodnosti ne bomo selili, saj za selitev nimamo ustrezne lokacije, e manj pa sredstev.Jasno je, da potrpeljivost obanov ne bo vena, ker se morajo zara-di smradu umikati v hie in zapirati okna. Zato bo treba poiskati pri-merno reitev, predvsem pa pridobiti denarna sredstva za sanacijo.

Dobrivoj Subi

9Krajevna skupnost Senoee si je za svoj praznik izbrala 2. junij v spomin na do-godke, ki so se zgodili v Dolenji vasi med 2. svetovno vojno, predvsem pa v opo-min, da se kaj podobnega ne bi nikoli ve ponovilo. Na ta dan leta 1944 je namre sovranik neusmiljeno konal mlada i-vljenja nekaterih krajanov, ki so ivi zgoreli v gorei stavbi zadrunega doma. Kot vsako leto je tudi letos KS Senoe-e v sodelovanju z organizacijo Zveze zdruenj borcev za vrednote NOB s tra-dicionalno prireditvijo 1. junija poastila spomin na krajevne junake in nesrene vojne dogodke v Dolenji vasi. Dan se je zael e v dopoldanskih urah s pohodom iz Senoe proti Maznemu vrhu, preko avtoceste do spomenika trinajstim neznanim padlim partizanom in enemu domainu, kjer so si poho-dniki vzeli nekaj trenutkov za postanek in prigrizek in nato nadaljevali pot do gmajne nad Dolenjo vasjo, kjer stoji prva vetrna elektrarna v Sloveniji. eprav naa prva vetrnica e nekaj mesecev krasi razgled nad Dolenjo vasjo, je bila uradno predana svojemu namenu prav 1. junija. Da bi bila prilonost e bolj sveana in pomenljiva, smo namre

slavnostno otvoritev zdruili s praznikom Krajevne skupnosti Senoee. Prizaneslo nam je tudi vreme, zato se je po kul-turnem programu vetrnica v nai burji simbolno prvi zavrtela okrog 15. ure. Spored praznovanja se je nadaljeval s polaganjem vencev na osrednjem spo-meniku v Senoeah in na pokopaliu ob grobnici padlim v Dolenji vasi. Sledi-la je osrednja proslava na trgu v Dolenji vasi s slavnostno govornico Vlasto Nussdorfer, aktualno varuhinjo love-kovih pravic. Slovesnosti so se udeleili predstavniki borevskih, domoljubnih in veteranskih organizacij, praporaki in seveda tevilni krajani. Prisotne je pozdravila predsednica KS Alenka

trucl Dovgan, s kratkim nagovorom pa je prisotne pozdravil tudi upan obine Divaa g. Drago Boac. V bogatem kulturnem programu so na-stopali MEPZ Senoee pod vodstvom Ade kamperle, Pihalni orkester Divaa pod taktirko Igorja Zafreda, lani Plesnega drutva Srebrna pod budnim oesom Natae Vasi in otroci podrunine ole iz Senoe pod vodstvom Lidije Uri. Za preseneenje in popestritev programa so poskrbeli mladi harmonikarji Nika Polesa. Po pestrem dnevu, polnem dogodkov, se je praznovanje v prijetnem vzduju zakljuilo ob zvokih skupine Biseri.

Alenka trucl Dovgan

zgodilo se je

Krajevna skupnost Senoee je skupaj s policijsko postajo Seana 15. maja orga-nizirala predavanje na temo varnosti v prostorih KS v Senoeah.Predavanje sta izvedla policista Janko enkinc in Bojan Vetrih.

Teme predavanja so bile: Kje smo lahko izpostavljeni nevarnosti na javnih krajih, Varni doma, Dobri odnosi s sosedi, Varnost v prometu in Krona kriia. Predavanja se je udeleilo veliko tevilo krajanov KS Senoee in zaradi velikega zanimanja

in mnogih vpraanj v dveh urah nismo uspeli obdelati vseh tem. Odloili smo se, da bomo predavanje ponovili v jeseni.Zahvalila bi se policistoma za izrpno in zanimivo predavanje.

Alenka trucl Dovgan

10

Tudi letos je potekala tradicionalna istilna akcija na zemlji-ih pod Vremico v lasti agrarne skupnosti Gabre. AS Gabre ima v lasti 255 ha zemljia, po katerih poteka veli-ko cest, med drugimi tudi cesta na Vremico. Ob teh cestah so parkiria, ki jih uporabljajo za parkiranje vozil pohodniki, predvsem tisti, ki so namenjeni na Vremico.

Anton Moe predsednik UO AS Gabre je povedal: Z delovno akcijo smo zadovoljni, saj je to dan, ko je po-sveen ienju nesnage z naih zemlji, je pa tudi dan, ko se dobimo lani AS-a in je tudi dan druenja. Z delovnimi akcijami, bolje reeno istilnimi akcijami smo v preteklih letih odstranili velike odpadke, kot so koljke avtomobilov, kolesa, deli kopalnike opreme, dele vprenih vozov in drugo. V letonji akciji pa smo pobirali bolj plastino embalao in manje kovinske odpadke. Veseli me, da je bilo v tem letu veliko manj plastine embala-e in drugih odpadkov, kar daje dober obutek, da smo ljudje bolje ozaveeni, kam sodijo odpadni predmeti.Z udelebo na akciji smo bili zadovoljni, e posebno zato, ker je bil med nami tudi Krumcev mladeni Andrej (16 let, prvi z desne), kar daje dober obutek, da bodo delovne akcije ivele e naprej.

Anton MoeAgrarna skupnost Gabre

10zgodilo se je

KUD Pepca ehovin Tatjana je marca za krajane organizirala predavanje na temo GIBANJE & PREHRANA sta naloba za prihodnost. Janko enkinc je v goste povabil naslednje strokovnjake: Tiborja Pranjia, osebnega trenerja FZS, Alea Suhadolnika, dipl. upr. org., Marjano Benigar Manias, dipl. dietetiarko in Tino Zidar, dipl. in. iv. in prehrane. Iz zanimivega predavanja sem si zapomnil nekaj najpo-membnejih napotkov za bolj zdravo ivljenje: - piti moramo nesladkano pijae, najraje navadno vodo,

dnevno najmanj 1,5 litra,- jesti moramo ve zelenjave in sadja in im manj slano hrano,- vsak dan bi morali biti vsaj pol ure zino aktivni, lahko je to

le hitra hoja,- pri vadbi si moramo obvezno postaviti realen, sebi prilago-

jen in primeren cilj,- pred vsako zino-gibalno vadbo se moramo prej obvezno

ogreti in biti pri njej zmerni,- predvsem si je treba vzeti as zase, kar je v teh dneh tekanja

in naglice najpomembneje- in ne smemo nikoli pozabiti, da ko e nekaj izboljamo in

doseemo, je stanje nae osebne psihine ali zine izbolj-ave, e odnehamo, na nao kodo, seveda reverzibilno.

Andrej kapin

Vseslovenska akcija Oistimo Slovenijo je bila zelo od-mevna, saj je vsako leto pritegnila veliko aktivistov iz nevla-dnih organizacij kot tudi iz lokalnih skupnosti. Odkrivali smo divja odlagalia in jih sanirali. V nai lokalni skupnosti smo se povezali preko obine Divaa in krajevnih skupnosti, ribike ter lovskih druin, agrarnih skupnosti, gozdarjev ter turistinih in ostalih drutev, ki jim ni bilo vseeno za divja odlagalia in onesnaenosti narave.Letos te akcije ni bilo ve, smo pa nadaljevali z vsakoletnim povabilom ljudi na delovno akcijo po vaseh Vremske doline. TKD Urbanica in KS Vreme je z letakom pozvala ljudi, da se ob dnevu Zemlje, v soboto, 20. aprila, pridruijo istilni ak-ciji in poskrbijo za urejen videz svojega kraja. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da so se vaani nekaterih vasi lepo odzvali, nekateri pa so bili aktivni pred prvomajskimi prazniki.

Mirjam Frankovi Franeti

11zgodilo se je

Peti tradicionalni pohod po Magajnovi poti, s katerim se organizatorji portno drutvo Ruj in krajani spominjamo obletnice pisateljeve smrti, je bil v soboto, 23. marca. Eden izmed namenov pohoda je tudi ta, da novim udeleencem pokaemo, kje je bil rojen na pisatelj in rojak, ki se je zelo rad sprehajal po teh poteh in obasno zahajal tudi na Goro. Ponosni smo na njegovo literarno dediino in na njegov znaaj, s katerim je izareval izrazit human in druaben pri-stop do soloveka. Znal se je pribliati odraslim in najmlajim. Kadar se je iz Ljubljane vraal v Gornje Vreme, so ga bili kraja-ni zelo veseli. Otrokom je delil bombone, zato so ga hvaleno klicali striek Baj-baj.V domai gostilni je z odraslimi rad kaj popil in pokramljal o novostih, ki so se zgodile. Ob vsakem izidu nove knjige se je v Ljubljani poveselil s prijatelji. Na rojstni hii stoji pomnik nanj in na brata Franceta, ki je bil publicist in pisec znanih alo-stnih zgodb o veselih Kraevcih. Letonja zima se je mono podaljala v pomlad. Mesec marec, ki naj bi bil suec, je bil moker, z obilo deja. Vremenoslovci so za vikend, ko naj bi izpeljali pohod, napovedovali poslabanje vremena z ohladitvami. Veliko pohodov in prireditev se je dogajalo na ta dan, vkljuno s poleti v Planici, zato nismo pri-akovali vejega tevila pohodnikov. Zbralo se nas je okrog 30. Trasa Magajnove poti je krona, s krajimi postanki traja 4-5 ur. Potrebno je opraviti ve kot 600 m viinske razlike. Postanek je bil pred rojstno hio bratov Magajna v Gornjih Vremah. Tu se je

predstavila udeleenka pohoda iz Vrhnike, upokojena uiteljica slovenine, gospa Dora emrov, po dekliko Jerane. Pove-dala nam je, da je bila leta 1959 na obisku pri pisatelju v Polju pri Ljubljani, kjer je sluboval kot zdravnik v tamkajnji psihia-trini bolninici. Pomagal ji je z nasveti glede zbiranja gradiva za njeno diplomsko nalogo o mladinski knjievnosti. Na vrhu Vremice smo pohodniki naredili skupinsko foto-gra jo in nadaljevali s sestopanjem proti Dolnjim Vremam. Pri lovskem vagonu sta nas s ajem priakali Karlinca in Nada, na cilju v Famljah pa Anka, ki nas je postregla z okusno joto. Namen pohoda je bil doseen in to je organizatorjem spod-buda za prihodnje leto.

Mirjam Frankovi Franeti

Foto

: MA

RIJA

SVE

TIN

A

Pohod po partizanski kurirski potiTradicionalnega e 6. pohoda po partizanski, kurirski poti DaneVareje se je 28. aprila kljub slabemu vremenu udele-ilo kar lepo tevilo pohodnikov. Na Varejah je pohodnike tako kot vsako leto priakal moki pevski zbor Slavnik in nam postregel z venkom partizanskih pesmi. V krajem kultur-nem programu nas je pohodnike in vse prisotne v nagovoru pozdravil upan obine Divaa Drago Boac. Poudaril je pomen takih pohodov predvsem za ohranjanje spominov in druenja med pohodniki in vaani Varej. Govornik tov. Mirko Martini, predsednik obinskega odbora ZB za vrednote NOB Divaa in obinski svetnik, je prisotne pozdravil in se zahvalil upanu obine Divaa za sredstva, ki jih je obina namenila za obnovo spomenika na Varejah. Orisal je pomen in vlogo Brkinov in Brkincev med 2. svetovno vojno.Po konanem programu smo se okrepali na Benievi

kmetiji z dobro joto in klobaso. Po eni uri postanka smo se podali po isti poti v Dane, kjer smo se na Planinci e kar nekaj asa druili ob dobri kapljici in domai hrani. Kljub ne prav dobremu vremenu smo se lepo imeli in si ob slovesu zaeleli, da se drugo leto spet sreamo v Danah na pohodu.

Joko Valei TKD Mejame

V Danah pri Divai smo tudi letos organizirali kresovanje.Na predveer 1. maja se je tako kot vsako leto tudi letos zbra-la skoraj cela vas ob kresu in nato e v prijetnem druenju v prostorih na Planinci.

Marija Svetina

12

Med NOB je bil Nanos vekrat prizorie srditih bojev partiza-nov z okupatorjem. Sredi aprila 1942 sta se na Nanos prebili Brkinska eta in eta ercerjevega bataljona, skupaj 53 borcev. Ker sta bili izdani, ju je 18. aprila 1942 obkolilo in napadlo 1800 vojakov italijanskih elitnih enot. Partizani so se osem ur uspe-no bojevali proti premonim okupatorjevim silam, v mraku pa so se skuali prebiti iz obroa, vendar jim je to le delno uspelo. Padlo je pet borcev, enajst pa so jih Italijani ujeli. Sodie za zaito drave v Rimu jih je devet obsodilo na smrt, 26. junija 1942 pa so jih ustrelili. V tej bitki so padli tudi tirje italijanski vojaki, sedem pa je bilo ranjenih. Boj na Nanosu je imel velik odmev zlasti na obmoju, na katerem so faisti po 1. svetovni vojni zatirali slovenski narod. Po kapitulaciji Italije so Nemci v veliki ofenzivi jeseni 1943 eleli uniiti narodnoosvobodilno gibanje na Primorskem. Zato so obkolili in napadli na Nanosu nameeno Gradnikovo brigado. Najhuji boj s premonimi okupatorjevimi enotami je brigada bojevala 30. septembra in tedaj je padlo precej borcev. Glavnina brigade se je iz obroa prebila na Brkine. Tudi med nemkima ofenzivama jeseni leta 1944 in pozimi leta 1945 so na tem obmoju potekali srditi boji med enotami NOV in nemko vojsko. Ob dnevu upora proti okupatorju je na Nanosu potekala proslava, posveena 71-letnici nanoke bitke, na kateri je bil slavnostni govornik Miroslav Kouta, pesnik, dramatik,

novinar, urednik in publicist, ki nam je na koncu svojega go-vora povedal: Pride trenutek, ko se lovek upre, ker se mora upreti pa naj ga obglavijo in razetverijo, e mu ni dano iveti loveko! To so nam s svojimi rtvami izpriali Vojko in tovarii. In z njimi vsi, ki so padli za bolji jutri, tisti bolji jutri, ki je bil zdavnaj od nespodobne rabe oguljena parola, tisti bolji jutri, ki smo ga e okuali, pa se tega nismo zavedali, dokler nam ga ni nekdo oropal! Dokler ni postal veraj, bolji veraj, o katerem pa kae molati. Molati koliko asa e?

Andrej kapin

zgodilo se je

Foto

: OLG

A K

NEZ

Foto

: OLG

A K

NEZ

Slovenski narod se je kot edini evropski narod v asu NOB-ja uprl trem zavojevalcemZdruenja borcev za vrednote NOB Seana je v sodelovanju z vsemi tirimi obinami Krasa in Brkinov v Kosovelovem domu v Seani priredilo osrednjo proslavo v poastitev dneva upora proti okupatorju. Tudi tokrat so se zbrali tevilni borci in zagovorniki vrednost NOB-ja, predstavniki domoljubnih organizacij, upani obin Komen, Divaa in Hrpelje - Kozina ter seanski podupan David kabar, predstavniki trake sekcije VZPI-AMPI in predsednik sekcije VZPI-AMPI iz Boljunca Germano vara, astni predsednik seanske borevske organizacije Emil krl, astni oban obine Seana Viktor Saksida in poslanec v dravnem zboru Aljoa Jeri.Skupaj so se spomnili Slovencev, ki so leta 1941 ustanovili Osvo-bodilno fronto, praznik pa se je po osamosvojitvi Slovenije pre-imenoval v dan upora proti okupatorju. Kot je povedal seanski podupan David kabar, nai otroci ne vedo veliko o dogodkih iz NOB-ja, a je prav, da se spomnimo zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali nao dravo. Prav o dogodkih izpred 72 let, ko je skupina rodoljubov razlinih ideolokih opredelitev pozvala narod v upor proti okupatorju, je spregovoril slavnostni govornik, lan predsedstva glavnega odbora ZZB NOB Slovenije Milan

Gorjanc: Okupator nas je razkosal, e pred tem pa je bil velik del narodnostnega ozemlja ukraden in je Primorska s slovensko Istro pripadala tedanji Italiji. Po okupaciji aprila 1941 Slovenije ni bilo, slovenskemu narodu je grozilo izginotje. Noben narod zasunje-ne Evrope ni pozval k uporu v tako kratkem asu, noben tedanji evropski narod se ni uprl trem zavojevalcem hkrati. V tem je veliina OF-a in slovenskega naroda. Na to moramo biti ponosni. Slovenski narod ni izbrisan. eprav je malotevilen, je nael svoje mesto med zmagovalci 2. sv. vojne, je poudaril Gorjanc.Predsednik seanskega borevskega zdruenja Bojan Pahor je podelil srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije Ani Godnik za predano in uspeno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosekov NOB-ja slovenskega naroda, spotovanje rtev in ohranjanje kulturne dediine NOB-ja ter vkljuevanje mladih rodov v uresnievanje programskih nalog zveze.Na prireditvi, ki jo je uspeno povezoval mladi voditelj Igor Rojc, je zadonela pesem upora iz grl meanega pevskega zbora Divaa pod vodstvom Ladislava Koroca, nastopil je tudi divaki pihalni orkester pod taktirko Igorja Zafreda in recitator Bojan Podgorek.

Olga Knez

13

KOZJANE OB 70-LETNICI ZADNJEGA BOJA BRKINSKE ETELetos mineva 71 let od ustanovitve Br-kinske ete in 70 let od njenega preboja in krutega faistinega terorja nad pre-bivalci Kozjan 13. marca 1943. V spomin na te dogodke praznuje obina Divaa svoj spominski dan in partizanski Brkini so tudi letos v jubilejnem letu privabili tevilne borce in zagovornike vrednot NOB-ja na Kozjane. Komemorativna sveanost in tovariko sreanje je bilo predzadnjo majsko soboto e posebej sveano prav zaradi okroglega jubileja. Spomine na tragino borbo Brkinske ete, na mlada ivljenja borcev, ki so ugasnila med dolino potoka Padea in Suhorice, sta obudila edini e prei-veli borec Brkinske ete, danes 88-letni Lojze Maslo, in slavnostni govornik divaki upan Drago Boac, ki se je v govoru dotaknil morije in bolein Primorcev po 1. sv. vojni in se spomnil rojaka tigrovca Danila Zelena, ustano-vitve Osvobodilne fronte, prihod prve partizanske skupine pod vodstvom Ervina Dolgana. Prvo zatoie in bazno izhodie za delovanje na celotnem teritoriju Primorske so bili ravno Brkini, kjer so se konec 1941. leta po vseh brkinskih vaseh formirali terenski odbori OF-a kot prvi zametki nove partizanske oblasti. Aprila 1942 je bila formirana Brkinska eta, ki je e v nekaj dneh tela 30 borcev. Sledile so tevilne italijanske in nemke ofenzive, ki so jo elele uniiti. Februarja 1943 je e pridobila okrog 150 novih borcev, a ni imela dovolj oroja, je Boac osvetlil zaetne boje Brkinske ete in poudaril najveji in najhuji napad na eto

13. marca 1943. Sproil ga je 23. arma-dni zbor v Trstu, ki je ofenzivno akcijo usmeril na celotno obmoje Brkinov, ost je bila naperjena proti taboru ete, na obronke doline Padea med vasema Ostrovica in Mre. Italijani so angairali preko 12 tiso vojakov, faistinih mili-nikov in policistov. Njihov namen je bil jasen: dokonno obraunati z Brkinsko eto. eta je iz boja izla prepolovljena. Od 19 partizanov je bilo 7 padlih in est ranjenih. Faistini bes se je znesel nad domaine. Moke so odpeljali v Ribnico, mrtve partizane pa tja z volo-vsko vprego, nato so jih odpeljali v Trst, preivele pa v koncentracijsko tabori-e v pokrajini Savona. Po odhodu prve skupine faistov je prila druga skupina alpincev, ki je vas pogala. Preiveli borci slavne Brkinske ete so bili nato vkljueni v 3. kraki bataljon Junopri-morskega odreda. S tem se je njeno veliko narodnoosvobodilno poslanstvo formalno v Brkinih konalo, je Boac opisal herojske podvige Brkinske ete, kjer je bila med sedmimi padlimi, vsi so bili odlini borci, tudi znana aktivistka OF Pepca ehovin Tatjana.Da rtve niso bile zaman, da smo in elimo ostati ponosni dedii njihove borbe za dobro, pravinost in svobodo, predvsem pa nikoli ve vojne, je pou-daril predsednik seanskega zdruenja borcev za vrednote NOB-ja Bojan Pahor, ki je skupaj s predsednikom divake borevske organizacije Mirom Martiniem podelil posebno prizna-nje Zveze borcev za vrednote NOB-ja vasi Kozjane za dragoceni prispevek pri izvedbi komemorativnih slovesnosti ob proslavljanju spomina na tragine do-godke izpred 70 let. Priznanje je prevzel

predstavnik vasi Encio Firm.Ob nastopu kvinteta Utrip Brkini pod umetnikim vodstvom Sebastijana Mavria in uencev vremske ole je ob izvrstnem povezovanju programa Ane Godnik slavnostno zadonela pesem trakega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomai pod vodstvom Pije Cah, ki ji je za najvije dravno priznanje zlati red za zasluge estital tudi upan Boac. Sicer pa so pesem borbe in upora, ki jo je bilo sliati v nadaljevanju druenja, na Kozjane ponesli tudi pohodniki iz Vatovelj in Orehka, vseh je bilo blizu 50. Kot je e v tradiciji, so partizanski Brkini, ve kot tiso prisotnih z upani blinjih obin, astnim lanom seanske borevske organizacije Emilom krljem, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, tevilnih praporakov vstali ob pesmi Vstajenje Primorske. Delegaci-je pa so ob spomenik poloile vence.

Olga Knez

Spomin na padle tigrovce13. maja 1941 so na Mali gori nad Rib-nico padli trije tigrovci - Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik. Ta dan je v slovenski zgodovini zapisan kot prvi spopad Slovencev s faistinimi okupa-torji. Po drugi svetovni vojni tigrovcem in njihovi organizaciji vse predolgo ni bilo zagotovljeno ustrezno priznanje in s tem zaslueno mesto v slovenski zgodovini. e se tigrovci ne bi uprli faistom, bi mi Primorci danes govorili italijansko.

V spomin in opomin je tudi letos organiza-cija TIGR, ki je domoljubna in ne politina organizacija, organizirala 11. maja spomin-sko slovesnost na Mali gori nad Ribnico. Udeleili so se je predstavniki organizacije TIGR, delegacija obine Divaa in krajevne skupnosti Senoee. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor.Pred odhodom na Malo goro so dele-gacije poloile cvetje pri spomeniku padlemu tigrovcu iz Senoe Danilu Zelenu pri spomeniku v Senoeah.

Alenka trucl Dovgan

zgodilo se je

Foto

: OLG

A K

NEZ

Foto

: OLG

A K

NEZ

14

V novo leto smo krenili z uno delavnico na temo Sladkorni bolnik in krvni tlak, ki jo je vodila naa zvesta dpl. msr. Klara Peternelj iz ZD Seana, in sicer v treh krajih, v Divai, kjer je bilo tudi za obino Hrpelje - Kozina, v Komnu in na koncu v Seani. Sledila je e ena una delavnica na sedeu drutva, ki jo je vodila Mina Maslii Koan iz Diagnostinega centra Roche iz Ljubljane, na temo Strukturirano merjenje krvnega sladkorja s poudarkom na optimizaciji strokov. Zaradi slabega vremena smo prieli z zunanjimi aktivnostmi ele konec marca s pohodom v Komnu. Pred pohodom smo si v vasici ibelji ogledali zanimivo razstavo domaih izdelkov iz lesa in kamna, Silvana Furlana. Po konanem ogledu smo se napotili na Sveto Katarino, kjer so ostanki nekdanje cerkvi-ce, kamor vodi tudi kriev pot.Drutvo diabetikov Seana se je udeleilo tudi tradicionalnih portnih sreanj diabetikov Slovenije v Mariboru.Do konca maja smo opravili predavanja o sladkorni bolezni za uence 9-ih razredov na osnovni oli v Divai, Hrpeljah in Dutovljah, ki jih je vodila tudi naa predavateljica Klara Peter-nelj iz ZD Seana. Udeleba je bila dobra, ker je bila tematika za poslualce zanimiva in dobro pripravljena.Udeleili smo se tudi Cooperjevega testa v hoji, ki ga je pripravil Zavod za port Seana v sodelovanju z Zdravstvenim domom Seana, in dveh pohodov.

Pavel kamperle, Joe Volovec

V soboto, 6. aprila, smo lani Medobinskega drutva prijateljev mladine Seana organizirali DOBRODELNI SEJEM RABLJENE OTROKE OPREME, OBLAIL IN OBUTVE. Druine in posamezniki so tudi tokrat darovali, izbirali ali zamenjali rabljeno otroko opremo za vejo, letom primernejo. Otroci hitro prerastejo svoja oblaila, in tako se je na sejmu zbralo precej dobro ohranjenih oblail in druge opreme. Na tak nain stari prihranimo precej denarja, ki ga lah-ko koristno namenimo za druge potrebe svojih otrok. Tudi s stalia varstva narave je tak ekoloki pristop e kako dobrodoel, saj prihranimo na energiji in virih v tekstilni industriji, kar gre obiajno tudi na raun narave. Ob koncu sejma so bila preostala zbrana oblaila prenesena v prostore na Partizanski ulici 18, Seana, kjer so si stari e cel mesec lahko izbirali potrebna oblaila in obutev za svoje otroke. Vsa zbrana oprema je namre najprej ponujena druinam iz naega okolja Krasa in Brkinov in do sedaj nam e ni bilo potrebno oblail in obutve odvrei v kontejnerje, od koder romajo v druge drave, kar pomeni, da so asi za marsikatero druino vse prej kot spodbudni.Sejem bo tudi v bodoe potekal dvakrat letno, spomladi in v jeseni. Vsem donatorjem in sodelavcem SVZ Dutovlje - PE Seana ter prostovoljcem, ki so nam pomagali pri organizaciji, se zahvaljujemo za pomo.

Ana Pangos, MDPM Seana,

Vremska dolina: zadnjo majsko soboto je v bivi dvorani LIV-a v Famljah potekalo sreanje Vremk in Vremcev, rojenih med letoma 1955 in 1965. Kar 81 bivih mladink in mladincev se nas je e popoldne zbralo z namenom, da skupaj utrdimo spomine iz preteklosti in se veselimo prihodnosti, kot je bilo zapisano v vabilu na Majsko sreanje generacij 55-65. Veseli smo bili, da se je naemu vabilu odzvala uiteljica Aleksan-dra Cerkvenik, ki nas je pouevala v vremski oli. Zabaven popoldan se je prevesil v veer in no, obujali smo spomine na dogodke, ki smo jih preivljali na poti v olo, o dogodi-vinah med poukom in predvsem med odmori, ko smo se lovili pod enjo na olskem dvoriu, pa o zanimivostih, ki so se dogajale pri verouku v upniu Pripovedovali smo si tudi o aktualnih dogodkih iz vsakdanjega ivljenja, ki ga ivimo vsak na svoj nain, prav gotovo pa je pogosto preeto z zakladnico lepih spominov na otrotvo in mladost, ki smo ju preiveli v Vremski dolini. Nekaj lepih pesmi nam je poklonil Franc Magajna iz Dolnjih Vrem. Da ni zmanjkalo zabave tudi v veernem delu sreanja, so poskrbeli lani ansambla Ku adn, ki so z izbranimi in udovito zaigranimi zimzelenimi melodijami iz naih asov poskrbeli, da smo plesali pozno v no. Sklenili smo, da bomo ganljivo in nepozabno sreanje e ponovili, saj so dnevi, ki so vredni spomina, so dogodki, ki ostanejo v spominu za vedno in so ljudje, ki jih rad srea.

Damijana Gustini

zgodilo se je

Foto: PAVEL KAMPERLE, IVAN KRULEJ

15

OBISK DELEGACIJE PRI-JATELJSKE OBINE SAN CANZIAN D'ISONZOTRADICIONALNI POHOD, SPOMINSKI DAN OBINE DIVAAObina Divaa je v letonjem letu povabila na tradicionalni Pohod ob ponoru reke Reke in na Spominski dan obine Divaa na Kozjane tudi prija-teljsko Obino San Canzian d'Isonzo iz Italije. Na vabilo se je odzvala delegaci-ja iz obine San Canzian d'Isonzo pod vodstvom obinskega svetnika in pred-sednika komisije za pobratenje Sergia Cosola. Na pohodu ob Reki in na Kozjanah jih je spremljal Iztok Felicjan, ki ga je upan obine Divaa pooblastil, da po-skrbi za vse potrebno, da se bodo pri nas dobro poutili in odnesli domov dobre vtise.Na pohodu smo se sprehodili mimo udornih dolin, skozi del krakega pod-zemlja, ob strugi reke Reke do gradu kolj, si malo odpoili in se okrepali na Brecu ter si ogledali zgodovin-ske freske v cerkvici Svete Helene na Gradiu, se okrepali v kocjanu in uivali v dobri glasbi in pijai. Po koncu kar napornega in dolgega pohoda je vodja delegacije Sergio Cosolo, ki je kljub utrujenosti kar arel od zadovolj-stva kot vsi lani delegacije, povedal: Zahvaljujem se upanu Dragu Boacu in prijatelju Iztoku Felicjanu ter vsem organizatorjem in ljudem, ki so nas

povabili in sprejeli medse na tako lep in edinstven dogodek. Ljudje v vai skupnosti ste udoviti, enkratni in neizmerno gostoljubni, cenite in radi imate naravo in njene danosti. Taki dogodki so zelo pomembni za prijateljstvo, ki se ob zlaganju majhnih stvari in takih dogodkov strne v mono zavezo in spotljiv odnos, ki traja. Tudi nae prijateljstvo se gradi in je iz leta v leto, tudi zahvaljujo takim dogod-kom, moneje in trdneje. Z majhnimi stvarmi lahko vsi prispevamo k temu, da bo svet postal bolji in prijazneji. Ljudem in obanom obine Divaa elim sporoiti, naj bodo ponosni na

svoj kraj, na svoje jame, na kvalitete, ki jih imajo in na edinstveno reko Reko. e enkrat se zahvaljujem vsem za povabilo in krasno doivetje, ki ste nam ga na tem dogodku ponudili prijazni ljudje in neokrnjena narava. Nasvidenje na naslednjem sreanju.Mesec za tem se je delegacija udeleila tudi Spominskega dneva na Kozjanah. S seboj so pripeljali tudi predstavnike partizanske oziroma borevske orga-nizacije, ki deluje v njihovi obini. S spotovanjem do padlih so se prili poklonit njihovemu spominu.

Iztok Felicjan

zgodilo se je

Zanimivo in pouno predavanje g. Franca Malekarja z naslovom Temna plat krakega podzemljaV venamenski dvorani Muzeja slovenskih lmskih igralcev v Divai se je 29. maja zveer odvilo zelo pouno predavanje krasoslovca g. Malekarja. Gospod je zagnan jamar in ekolog, ki z duo in srcem skua skrbeti za zino istost naega pod- in nadzemlja, skua pa tudi ozaveati mladino in odrasle o pomenu onesnae-vanja naravne dediine in okolja samega. G. Malekar je podal zanimivo predavanje o onesnaevanju krakega podzemlja, kar vodi v najhuje, onesnaenost vodnih virov. Poslualci smo z zanimanjem sodelo-vali tudi pri interaktivni diskusiji.

Razvojni center Divaa

V Center za usposabljanje Elvira Vatovec v Divai smo povabili grajskega kuharja. Kar teko smo priakali dan, ko se je iz prostorov kadilo in prav lepo dialo. S seboj je prinesel prav vse sestavine tudi tedilnik in lonce. Pripravil nam je jedilnik iz pargljev. Za malico nam je postregel parglje z jajci. Mmm, bili so boanski. Z veliko slastjo smo jih pojedli, e posebej, ker so pri pripravi in kuhanju sodelovali in pomagali tudi nai otroci. Za kosilo nas je akala pargljeva juha in riota s parglji. Skuhali smo jo toliko, da smo z njo postregli tudi nekaterim starem, ki so prav takrat prili po svoje otroke. Niso se upirali. Tudi njim je la pojedina v slast.

Grajski kuhar nam je res priaral pravo grajsko pojedino. Odloili smo se, da ga bomo e povabili v goste, da nam bo kuhal, seveda.Da smo gostili grajskega kuharja na nai oli, pa gre vsa zahvala Urbanovi mami gospe Heleni Primc.

Nataa Hreak

16

Z vlakom iz Tria do Rijeke s projektom Vlak za Evropo in projektom ADRIA-AV soboto, 11. maja, je obina Tri (Italija) ob prilonosti pri-kljuitve Hrvake v EU in v sklopu evropskega projekta SETA (South East Transport Axis), ki promovira eleznike povezave v Evropi, organizirala za obane brezplaen prevoz do Reke preko Opin do Divae, kjer je na postaji potekalo sreanje s predstavniki Obine Divaa, ki so jo zastopali Boris Gomba, Iztok Felicjan in Nataa Matevlji. V Divai se je predstavilo projekt ezmejnega sodelovanja SlovenijaItalija 2007-2013 ADRIA-A, ki govori o razvoju dostopnosti za oivitev jadranskega zaledja. Namen projekta je izboljati povezavo ezmejnega obmoja in razbremeniti cestna omreja z oblikovanjem italijanskoslovenskega tran-sportnega sistema lahke eleznice. Pot smo nadaljevali preko mejne engenske postaja apjane (HR) in zakljuili v Reki. Potovanje je trajalo skoraj tri ure in 3 izletniki so morali izstopiti, ker niso imeli osebnega dokumen-ta na mejni slovenski toki. Sodelovali so: zbor tudentov liceja iz Tria, zbor Verdi iz Ronk in Costumi Bizjaki iz Turjaka, ki sta zapeli pred obinsko palao v Reki in v njej. Do centra mesta so nas pripeljali 3 avtobusi. Kratek obisk italijanske delegacije na upanstvu je spremljala reka banda na pihala. Ker projekt predvideva e ekonomsko

povezovanje severnih jadranskih pristani, je bila prisotna tudi delegacija iz Kopra. Na upanstvu v Reki so reki upan Vojko Obersnel, podupan italijanske narodnosti Kopra Alberto Scheriani in triki podupan Omar Greco podpisali Sporazum o ustanovitvi evropske skupine za gospodarski razvoj. Udeleenci so se domov odpeljali z avtobusi.

Carlo Mucci in Iztok Felicjan

zgodilo se je

Slovenska Karitas je v letu 1992 zaela s programom pomoi zasvojenim in njihovim svojcem v sodelovanju z italijan-skim duhovnikom Don Pierinom Gelminijem, voditeljem Skupnosti Sreanje in Francetom Prelcem, prvim predstav-nikom te skupnosti v Sloveniji. V sedmih letih sta bili usta-novljeni dve skupnosti: v Novi Gorici in na adrgu ter Celo-dnevni pripravljalni center v Ljubljani v okviru Zavoda Pelikan - Karitas. Do danes smo v Sloveniji odprli e ensko komuno v Razborju nad Sevnico in moke komune v Vremskem Britofu, Sveti Trojici in Kobiljah. KAJ je terapevtska Skupnost Sreanje? Skupnost Sreanje je znana po svojih prizadevanjih za osvo-bajanje loveka od vsake zasvojenosti in ponovno vkljuitev prej zasvojenih v polnopravno ter odgovorno ivljenje. To je eden najuinkovitejih odgovorov na probleme zasvojenosti. Skupnosti niso psihiatrini sanatoriji, zapori ali bolninice, ampak ola ivljenja, predlog ivljenja v irem pomenu, ki zajema celega loveka v prizadevanju, da bi se mu povrnilo osebnostno ravnoteje; so pot, da ponovno najde samega sebe. KAKO delujejo terapevtske skupnosti Skupnost Sreanje? Terapevtske skupnosti delujejo na dveh osnovnih ugotovitvah: Droga ni osnovni problem, resnini problem je lovek, ki se ne zna in ne zmore pravilno orientirati. Dananji nain ivljenja mlademu loveku ne daje jasnih usmeritev, jasnih norm, vre-dnot, ampak ga pua brez osnov za lastno osebno zorenje. Skupnost ti pomaga odkriti samega sebe, nove navade, nove vrednote - in konno, podal se bo na pot, kjer bo glavni pobudnik ti sam. Resnino ti elijo pomagati in to tudi zmorejo tisti, ki so se reili bremena drog in se osebno sreali z izkustvom ljubezni in odreenja. Zato odgovornost za ivljenje, terapijo in delo v terapevtskih skupnostih nosijo ozdravljeni narkomani.

KDO lahko vstopi v Skupnost Sreanje? Terapevtske skupnosti Sreanje so namenjene predvsem zdravljenju in rehabilitaciji uivalcem razlinih strupenih in kodljivih snovi: drog, tablet, alkohola ... Mnogokrat pomagajo tudi razlinim bolnikom, zavrenim in odrinjenim na rob drube, majhnim in ualjenim. Vzporedno

MIRKO MARTINI S FANTI PRI OBREZOVANJU KRAVJIH PARKLJEV

Foto

: MIR

JAM

FRA

NET

I F

RAN

KOVI

17

z ivljenjem in delom posameznika v sku-pnosti se doma in v sami skupnosti nudi pomo tudi njihovim starem, otrokom, partnerjem, sorodnikom, prijateljem ...KAKO priti v Skupnost Sreanje? V Sloveniji je Zavod Pelikan - Karitas zadolen za delovanje Skupnosti Sreanje ter za priprave in vstop novih kandidatov. Priprave opravlja skupina strokovnih delavcev. Don Pierino je kot upnik leta 1963 na trgu Navona sreal Alfreda, narkomana, ki ga je prosil za pomo. Ko je zavrnil ponujeni denar in pomo v bolninici, se je Don Pierino odloil in ga peljal k sebi domov, eprav ni poznal problema narkomanije. To sreanje je bilo rojstvo avanture, ki nosi naziv Skupnost Srea-nje. Po mnogih problemih in nezaupa-nju, tudi od njegovih predpostavljenih, policije itd., zaivi leta 1979 v Ameliji (Terni) tudi uradno prvi center Skupno-sti Sreanje - Mulino Silla. Iz majhnega semena je v 21 letih zraslo veliko drevo dvestotih skupnosti po vsem svetu. V organizaciji ivljenja v centrih sku-pnosti se odraajo mnoge prvine iz Don Pierinovega druinskega ivljenja, od kronika hrane ve, ki vedno aka nakljunega gosta, do ureditve medse-bojnih odnosov, ki so usmerjeni tako, da ustvarjajo izrazito druinsko vzdu-je. Temu primerna je tudi hierarhija odgovornosti. Tako kot v druini tudi v skupnosti ni prvotnega pomena meto-da, ampak ljubezen do soloveka. Skupnost Sreanje uspeno deluje tudi v nai obini, in sicer v prenovlje-nem upniu, ob cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Vremskem Britofu. V tej skupnosti ivi pet do est fantov, ki samostojno skrbijo zase in delujejo kot druinska skupnost s ciljem, da se po letu ali dveh odvajanja ponovno vrnejo v normalen ivljenjski tok, ozdravljeni od odvisnosti od drog. Nekaterim uspe, nekaterim pa tudi ne. Fantje navezuje-jo stike tudi z nami krajani, in sicer po potrebi, ko potrebujejo kak na nasvet ali pomo pri popravilu strojev in orodja, pri obrezovanju kravjih parkljev. To obrezovanje e ve let opravlja Mirko Martini iz Gori. V okviru KS Vreme posojamo tudi mize in klopi za njihova druinska druenja in podobno. Fantje pomagajo tudi v cerkvi, pri opravilih v sadovnjaku in na njivi. Veseli smo, da so nali prostor, kjer imajo svoj mir, da se lahko posveajo sebi, skupnosti in veri, ki jih pomaga, da uresniijo svoj cilj.

Mirjam Frankovi Franeti

Foto

: OLG

A K

NEZ

zgodilo se je

GASILCI KRAKE GASILSKE ZVEZE NADPOVPRENO OBREMENJENIKraka gasilska zveza, ki zdruuje preko tiso gasilcev v osmih prostovoljnih gasil-skih drutvih na obmoju tirih obin Krasa in Brkinov in jo vodi predsednik Bla Turk, je na redni skupini v Dolenji vasi 12. aprila pregledala opravljeno delo v lanskem letu in si zadala naloge za tekoe leto. Hkrati so izvolili tudi delegata za 16. kongres GZS in lana plenuma, ki bo potekal 25. maja v Kopru.S strokovnim delom smo dvignili ugled v lokalni skupnosti. Prizadevamo si za so-dobno opremljenost drutev in za podmladek. Nao prepoznavnost naj bi poveal tudi grb KGZ, ki ga pripravljamo, je poudaril predsednik Turk. Uspelo jim je tudi pripraviti statut kot temeljni akt drutva v skladu z novo drutveno zakonodajo, pri emer je odigral kljuno vlogo podpredsednik KGZ-ja mag. Valter Fabjani iz PGD Materija. Najve (181) lanov je v komenskem PGD, sledi divako PGD s 171 lani, medtem ko lokavsko PGD belei 110 lanov.Poveljnik KGZ-ja Boris Budal pa je dodal, da vsa drutva beleijo veje tevilo in-tervencij. Tako smo lani imeli okrog 290 intervencij na obmoju vseh tirih obin, leto prej pa 250. Lansko leto je bilo v znamenju orkanske burje, velike sue in s tem poveanja poarov v naravi in prevoza pitne vode. Na obmoju obine Hrpe-lje - Kozina beleimo dva veja poara v naravi (Finida in rni Kal), ki so zahtevali aktiviranje dravnega narta. Nova vozila pa so lani prevzeli v Povirju, Seani in na tjaku, je poudaril Budal.Da so GD v primorski regiji nadpovpreno obremenjena, je potrdil tudi regijski poveljnik Darko Muhi, ki se je zahvalil vsem drutvom v KGZ-ju za uspeno opravljeno delo, ki so ga opravili tudi izven svojega obmoja. Tako je bilo lani na Slovenskem priblino 14 tiso intervencij, od tega kar 5.600 poarov, pri gaenju poarov lanskega avgustu na Primorskem pa je sodelovalo tudi 1600 gasilcev v treh oz. tirih dneh. Starosta krakih gasilcev in dolgoletni predsednik KGZ-ja Rado Meden iz Senoe pa je bil ogoren, da seanski gasilci e 20 let nimajo svojih prostorov, ker so jih ta-kratne lokalne oblasti dale drugim uporabnikom. Spomnil je na dejstvo, da je bilo vloenih veliko prostovoljnih ur in prizadevanj za ohranitev zelene Slovenije. Prisluhnili smo tudi poroilu razlinih komisij, ki delujejo v okviru KGZ-ja. Dobro deluje komisija za delo z mladino, ki jo vodi Dimitri Doki iz komenskega PGD-ja. Poroilo je podala tudi komisija za lanice, ki jo vodi Danijela Pipan, pa komisija za veterane pod vodstvom Joeta Mezgeca in komisija za izobraevanje, ki jo vodi Peter Jerina in je bila ustanovljena v lanskem letu. Cilj te komisije je poenotiti izo-braevalni program na nivoju KGZ-ja in dodati pomembne vsebine, ki pripomorejo k bolji pripravljenosti in izobraevanju operativnih lanov. Gasilci si prizadevajo, da bo gasilstvo na Krasu in Brkinih napredovalo in da bodo prepoznavni, da so nepo-greljivi del sistema za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami.

Olga Knez

18

BALLILA ODPRLA TEKMOVALNO SEZONO

Kot vsako leto so se tudi letos lani Primorskega kluba lju-biteljev starih vozil Balilla s sedeem v Divai zbrali s svojimi starodobnimi vozili in s skupnim izletom uradno prieli sezono sreanj v letonjem letu. Prvo majsko soboto so se v velikem tevilu zbrali pred gostilno Orient Expres v Divai. Po zajtrku so se odpravili v smeri Ribnice, kjer so imeli prvi postanek ob reki Reki. Ogledali smo si rpalie Draga, kjer so nam predstavili tehnino zanimivo rpalko, ki je dobavljala vodo za parne lokomotive. Naslednji in obenem osrednji postanek na nai poti je bil v vasi Topolc, kjer nas je priakal na lan Duan Frank. Ogledali smo si celotno zbir-ko starih motornih ag, staro trano ago in e lepo tevilo motornih koles. Iz Topolca smo se odpeljali v vas Podstenje, kjer smo si na krajem sprehodu ogledali navpine stene in

slikovit izvir potoka Podstenjek. Zadnji postanek je bil ne-kaj kilometrov dalje na turistini kmetiji Ivankotovi, kjer so nas akali s kosilom. Na tej kmetiji pripravljajo tradicionalno domao hrano, ukvarjajo se s sadjarstvom (jabolka, hruke in slive) in govedorejo. Pri Ivankotovih smo tudi zakljuili skupno vonjo in se poslovili do naslednjega druenja, pravi predsednik divake Balille Nenad Majki. Drutvo, ki teje blizu 90 lanov, pa se bo v spomladanskih in pole-tnih dneh udeleevalo tevilnih sreanj old timerjev doma in v sosednjih dravah. Pripravljajo pa se tudi na jesenski tradicionalni reli Kras Brkini, ki ga organizirajo v zaetku septembra.

Olga Knez

Foto

: OLG

A K

NEZ

Fo

to: O

LGA

KN

EZ

zgodilo se je

USPENO LETO DIVAKIH JAMARJEVLeto 2012 je bilo za divake jamarje ponovno uspeno, pred-vsem pri urejanju infrastrukture v Divaki jami in na Krasoslov-no-naravoslovni uni poti. V planu je bilo postaviti varovalne ograje v jami, novo elektri kacijo, urediti in posodobiti varo-valne ograje in informacijske table na uni poti Divaki kras, za katero skrbi in jo ureja jamarsko drutvo.Pridobljenim sredstvom iz obinskega prorauna, namenjenim vzdrevanju in urejanju infrastrukture na uni poti in v Divaki jami za leto 2012, smo dodali del lastnih sredstev in pa sredstva, ki jih je drutvu namenila Obina Podetrtek. Na tem mestu se zahvaljujemo lanom obinskega sveta obine Podetrtek, ki so se odpovedali eni sejnini za urejanje Divake jame. Omenjena gesta kae na dobro sodelovanje pobratenih obin. Obina Di-vaa se je s sredstvi uspeno prijavila na razpis LAS Krasa in Brki-nov s projektom Lepote Divakega Krasa, ki je delno nanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeelja. Projekt se je izvajal v okviru ukrepov 4. osi skupne kmetijske politike Programa Razvoja podeelja RS za obdobje 2007-2013 po pristopu LEADER. Organ upravljanja Programa razvoja podeelja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt pa je vkljueval tudi ureditev poti Vodnih zakladov, v katerem je sodelovalo Turistino, kulturno, portno drutvo Urbanica. DIVAKA JAMA OgrajeV sklopu projekta smo v Divako jamo postavili 148 m ko-vinske pocinkane ograje, kocjanskega tipa. Gre za kovano ograjo, kakrno so uporabljali v obdobju prvega raziskovanja in urejanja jam na Divakem Krasu na prelomu 19. stoletja, s imer elimo ohraniti kulturno zapuino. Ograja je prepro-sta in zato nevpadljiva. Postavili smo jo 23 m ve, kot je bilo predvideno v projektu, saj je bilo potrebno zakljuiti dela na odseku Vhodna dvorana-Mala jama. Razliko v ceni je porav-nalo jamarsko drutvo. S postavitvijo ograje smo zagotovili varnost obiskovalcev, z ograjo pa je tudi jama dobila druga-no zakljueno podobo. Elektri kacija in osvetlitevZa ureditev osvetlitve jame je bil na dostopni poti do jame izkopan kanal (cca. 150 m), za postavitev elektrinega kabla in drugih infrastrukturnih prikljukov. Jamarsko drutvo je leta 2011 naroilo izdelavo projekta elektri kacije jame, ki ga je izdelal domain Branko Diki, univ. dipl. in. el., na podlagi ka-terega se vrijo izvedbena dela. Trenutno v jamo nameamo glavne vode, v zimskem asu pa smo namestili razsvetljavo. V jami postavljamo led svetila, ki naj bi zaradi zmanjanega vnosa energije ugodneje vplivala na zmanjano razraanje ti.

19

Belajtnga 2013Tudi letonja zadnja majska nedelja je bila namenjena praznovanju v parku kocjanske jame. In eprav je bila do zadnjega dne zaradi deja letonja Be-lajtnga pod vpraajem, se nas je vreme nazadnje usmililo in nam namenilo kar precej sonno nedeljo.Skozi jamo pod kocjanom se je kljub slabi vremenski napovedi sprehodi-lo priblino 1000 obiskovalcev, ki so si lahko ob izhodu iz jame ogledali bogato stojniarsko ponudbo pridel-kov, izdelkov in storitev s Krasa, Brkinov, Koanije in Koanske doline, torej krajev, ki se nahajajo na biosfernem obmoju

oziroma sledijo zgodovinskim poveza-vam tega prostora iz preteklosti.Tako je bilo mo okusiti sir Infrastrukturne-ga centra za sonaravno rekultiviranje Vremica, pridelke Brigite Volk iz Su-horja, Slavke Tomai iz Tater in ekoloke kmetije eleznik iz Artvi, se oskrbeti z zelii kmetije Zeleni gaj iz Kuteevega, jabolki in z njimi povezanimi izdelki kmeti-je Biak iz Buj, moko in kruhom iz agar-jeve domaije ter enjami iz kocjana. Poleg zanimive ponudbe na stojnicah so svoje delo predstavili tudi VIVIS in olski center Sreka Kosovela iz Seane ter Drutvo Vezi. Tudi letos pa niso manjkale lanice Drutva kmetic seanske regije,

ki se jim je pridruil Rihard Baa. Najmlaji so si lahko na delavnici izdelali netopirka, preizkusili sladoled in prisluhnili pravljici, za dodatno okrepilo pa je bilo poskrblje-no v naravoslovnem centru parka. lani

lampen- ore (to je rastlinic, ki se v jamah razraajo okoli svetil). Dela so bila v celoti konana ob koncu meseca maja. Celotno elektri kacijo jame, kot tudi pridobitev soglasij za izvedbo del, smo opravili lani drutva. Gradbena dela za izkop kanala in postavitev cevi pa je izvedel Botjan Tavar s. p. iz Povirja. Una potNa uni poti so bile v sklopu projekta Lepote Divakega Krasa na razglediu udornice Risnik zamenjane obstojee varovalne ograje, dodatno pa smo postavili ograje ob cesti Divaa-Lokev. Posodobili bomo tudi informacijske table in oznabe poti. Gradbena dela je izvedel Botjan Tavar, pripravo vsebin in izdelavo tabel pa lani drutva z obli-kovalcem Joetom Porlom iz Divae. Z urejanjem poti elimo pri domainih in obiskovalcih vzbuditi zavedanje, da je ohranjena narava velikega pomena za dobro poutje nas vseh in da se v okolici Divae nahajajo kraki pojavi, ki si po svoji posebnosti zasluijo, da jih ohranimo za nadaljnje rodove, saj predstavljajo tudi monost za razvoj t. i. jamskega turizma. Kljub skrbi za

urejenost, leta 2010 smo na vsesloven-ski akciji iz Risnika odstranili dobrih 6 ton odpadkov, opaamo, da je udornica Risnik za nekatere e vedno prirono mesto za odlaganje odpadkov.

Zakljuek jamarskega krokaV letonjem letu se je uspeno zakljuil uvodni del usposabljanja za samostojno jamarsko delovanje v sklopu interesnih aktivnosti na O dr. Bogomirja Magajne v Divai. Uenci od 3. do 9. razreda so s tem pridobili prve jamarske izkunje, predvsem pa ustrezna teoretina ve-denja o nainu obiska krakega podze-mnega sveta. Zaetna praktina znanja uporabe vrvne tehnike in varovanja bo potrebno v prihodnje nadgraditi z obi-skom prave jamarske ole in po elji tudi preveriti znanje na dravno priznanih izpitih. S tem se otrokom odpira nov na-in doivljanja naravnih danosti v njihovi okolici. Upamo, da bomo s tem katerega od navduenih olarjev pripravili tudi za poklicno pot v jamarstvu. Hkrati se za-hvaljujemo vsem sodelavcem in podpor-nikom kroka. Ve o samih aktivnostih pa si lahko preberete na olski spletni strani.

Mitja Maruin

Jamarjem je v zadnjih petih letih v Diva-ki jami uspelo urediti 500 m poti, tako da je jama danes dostopna vsakomur. To nam je uspelo s pomojo proraun-skih sredstev Obine Divae, sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeelja, pristopa LEADER, ki smo jih preko LAS-a Krasa in Brkinov uspeno pridobili dvakrat, lastnih sredstev in

ogromnih prostovoljnih delovnih ur. Na tem mestu se zahvaljujemo Obini Divaa za podporo pri zastavljenih ciljih. Jamarji smo za naslednje nanno obdobje dobro pripravljeni, tako bomo tudi v prihodnje sodelovali z LAS-om Krasa in Brkinov za pridobitev nepo-vratnih evropskih sredstev, s katerimi nameravamo urediti okolico jame. V letu 2012 je Divako jamo obiskalo 540 turistov, v letonjem letu se bomo potrudili, da bi jih bilo e ve. V janu-arju smo izdali nov prospekt, ki sta ga so nancirala Tiskarna Mlja iz Divae in Hotel Malovec, kjer je v poletnih mesecih mogoe dobiti informacije o ogledu jame. Spremenili smo tudi urnik ogledov, in sicer od meseca maja do oktobra si je jamo mogoe ogledati ob nedeljah ob 11. uri, za mesec junij, julij in avgust pa smo zaradi poveanega tevila turistov na Krasu vpeljali e dva dodatna obiska, in sicer ob torkih in etrtkih ob 16.30.

Borut LozejJamarsko drutvo Gregor iberna Divaa

zgodilo se je

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

IN B

ORU

T LO

ZEJ

20

V slogi je mo: Strokovna ekskurzija v avstrijsko biosferno obmoje WienerwaldV Sloveniji imamo tri biosferna obmoja (v nadaljevanju BO), ki delujejo znotraj UNESCO programa lovek in biosfera (MAB) in s kate-rimi upravljajo trije javni zavodi, ki so obenem upravljavci parkov. Tako Triglavski narodni park e deset let upravlja z BO Julijske Alpe, Park kocjanske jame devet let z BO Kras in Kozjanski park tri leta z BO Kozjansko in Obsotelje. Iz sevillske strategije (1995) izhajajo tiri glavne funkcije BO. BO so laboratoriji za: 1. trajnostni razvoj z vkljuevanjem lokalnega prebivalstva, 2. ohranjanje ekosistemov, krajine, rastlinskih in i-valskih vrst, 3. spodbujanje socialnega/drubenega in ekonomskega razvoja, ki naj spotuje naravo in lokalno kultu-ro, 4. laboratoriji za raziskave in spre-mljanje stanja okolja, usposabljanje in izobraevanje za trajnostno ivljenje in bivanje. V elji, da bi delenikom omogoili ogled primera dobre prakse delovanja biosfernega obmoja v tujini, je Park kocjanske jame, Slovenija v sodelo-vanju z BO Wienerwald, na obrobju Dunaja, med 7. in 8. junijem organizi-ral dvodnevno strokovno ekskurzijo. Naemu vabilu so se odzvali kmetje in

domai obrtniki, ivei in delujoi na BO Kras ter predstavniki obin Ilirska Bistrica in Divaa. Z namenom, da bi vzpostavili program sodelovanja z gimnazijo v Mdlingu, se je ekskurzi-je udeleilo tudi pet dijakinj prvega letnika gimnazije v Ilirski Bistrici z dvema profesoricama, ki so za svoje nekoliko mlaje vrstnike pripravile predstavitev Slovenije in raziskoval-nega dela na reki Reki. Na ekskurzi-jo smo povabili tudi predstavnike upravljavcev in delenikov ostalih dveh BO v Sloveniji. Skupaj se nas je nabralo 41, in sicer 28 iz BO Kras, 9 iz BO Kozjansko in Obsotelje in 4 iz BO Julijske Alpe. Prvi dan smo po pozdravu direktorice BO Wienerwald mag. Hermine Hackl in tamkajnjega upana spoznavali projekt Rauchkogler, v sklopu katerega so na nekdanjem posestvu knezov Liechtensteinov, s prekrasnim pogle-dom na kneji grad in mesto Dunaj, vzpostavili ekoloko vinogradnitvo, ki ga obiskovalec podrobneje spozna s sprehodom po tematski uni poti, urejeni skozi vinograde. Ogled smo zakljuili na osmici z ekolokim vinom, kjer nam je na gostitelj Christian Diry podrobneje predstavil BO in njegovo delovanje. Ta BO je eden izmed sed-mih BO v Avstriji in obsega obmoje 1050 km2, 51 krajevnih skupnosti in 7 mestnih etrti, 260 ol in 750.000 pre-bivalcev. 63 % zemlji pokriva gozd, 18 % travniki, 7 % naselja, 5 % njive in 2 % vinogradi. Upravljavec se ukvarja s tirimi podroji dela: izobraevanje in komunikacija z lokalnim prebival-stvom, raziskovanje, upravljanje z naravnimi habitati, regionalni razvoj in sodelovanje.Drugi dan smo si ogledali dunajsko kmetijo na nekdanji posesti grofov Cobenzlov, ki so bili med drugim tudi lastniki gradu tanjel na Krasu, namenjeno predvsem mestnim otro-

kom. Letno jo obie 50.000 ljudi in je rezultat elje mesta Dunaj, da omogo-i otrokom preivljanje prostega asa v naravi in v stiku z domaimi ivalmi. Najemnik posesti ivali oskrbuje s hra-no iz svoje ekoloke kmetije in poleg ogleda nudi e organizacijo rojstnih dni, pri praznovanju katerih se otroci preizkusijo v peki kruha in raznih aktivnostih. Sledil je zelo kratek posta-nek v gozdnem rezervatu Moosgra-ben, kjer smo se lahko prepriali, da BO Winerwald premore tudi obmoja, prepuena izkljuno naravi. Ekskurzi-jo smo zakljuili z ogledom ekoloke kmetije Annahof, kjer se posveajo ekolokemu sadjarstvu (jabolka) in ivinoreji (kokoi, gosi, ovce, koze, praii, krave ), vodenim ogledom kmetije in prodaji svojih pridelkov in pridelkov okolikih kmetov v svoji prodajalni, ki je odprta le dva dni v tednu, ko jo obie okrog 400 kup-cev. Kmetija zaposluje osem ljudi in je imetnica znamke BO Wienerwald, naslova olske in bio kmetije. Ekskurzijo smo zakljuili s kratko predstavitvijo slovenskih BO, zbiranjem zamisli za njihovo nadaljnje sodelo-vanje in izmenjavo kontaktov vseh udeleencev.

Darja Kranjc

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

IN B

ORU

T LO

ZEJ

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

IN B

ORU

T LO

ZEJ

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

Park kocjanske jame

turistinega drutva kocjan pa so v svojih prostorih na ogled postavili fotografsko razstavo Nae vasi neko.Zaradi slabe vremenske napovedi sta na alost odpadla nastopa Divakega pihalnega orkestra in predstavi Drutva rejcev lipicancev Slovenije, zato pa smo se popoldne lahko vseeno preizkusili v krovanju in brikoli Pr' Betanci ter dru-enje zakljuili na domaiji Pr' Vncki.

Sidonija Zega

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

21

Z mentoricami spoznavali projekt WETMAN in KSEVTV soboto, 1. junija, smo uspeno delovanje mree ol parka kocjanske jame v olskem letu 2012/2013 skleni-li s strokovno ekskurzijo mentoric na tajersko, kjer smo se v Gorenjah in na Rogli seznanili z aktivnostmi pro-jekta WETMAN ter si za konec ogledali razstavo Kulturnega sredia evrop-skih vesoljskih tehnologij v Vitanju.WETMAN (http://www.wetman.si/) je projekt, ki se v okviru LIFE+ nannega instrumenta Evropske skupnosti ukvarja z ohranjanjem in upravljanjem slad-kovodnih mokri v Sloveniji. Vodi ga Zavod RS za varstvo narave z Intitutom za vode RS, Zavodom za gozdove Slove-nije, Zavodom za ribitvo Slovenije, Obinama Rue in Kranjska Gora ter RTV Slovenija. Njegov cilj je obnova in izbolj-anje stanja estih slovenskih mokri, ki so opredeljena tudi kot obmoja Natura 2000. To so Pohorska barja, Zelenci, mrtvice Mure pri Petiovcih, obmoja Planik, Vrhe in trije kali v Beli Krajini. Gre

za razline tipe mokri (visoka in nizka barja, mrtvice, kali, mokrotni in poplavni travniki), ki v preteklosti niso bila ustre-zno vzdrevana. Zanimivo druenje z vodjo projekta Niko Debeljak abec in lokalnim koor-dinatorjem za pilotno obmoje Pohorje in Vrhe Jurijem Guliem smo zaeli v Zreah, od koder sta nas popeljala v Go-renje, kjer sta nam v uilnici tamkajnje-ga Centra olskih in obolskih dejavno-sti predstavila projekt s poudarkom na pedagokih dejavnostih za ole. Za najmlaje so po principu igre lovek ne jezi se izdelali igro zakaj so mokria pomembna?, med igranjem katere otrok spozna razline funkcije mokri, nevarnosti, ki preijo nanje, in naine pravilnega vedenja. Sledila je praktina demonstracija funkcij mokri s pokraji-no, ki smo jo izdelali iz plastelina, vanjo namestili gobico, ki prevzame vlogo mokria, ter ulili vodo. Najbolj zanimiva igra, ki so jo pripravili v okviru projekta, pa je igra prostorskega planiranja. Po tem ko se igralci seznanijo s pomenom ivali, rastlin in ekosistemov ter name-ravanim posegom v namiljeni krajini, vsak izreba svojo funkcijo med poga-jalci (npr. naravovarstvenik, gradbinec, kmet ). Sledi diskusija in usklajevanje interesov. Vse predstavljene didaktine pripomoke in vaje so mentorice spre-jele z velikim zanimanjem in eljo, da jih vkljuijo v svoje delo. Sledil je obisk krasnih Lovrenkih jezer, kjer so v sklopu projekta uredili nove poti in namestili tevce obiskovalcev.

Po krajem sestanku na temo progra-ma dela mree ol PJ v olskem letu 2013/2014 je sledil ogled zanimive umetniko zasnovane razstave prvega vesoljskega arhitekta na svetu Herma-na Potonika Nordunga v Kulturnem srediu evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Sredie je zgrajeno v dimen-zijah Potonikove zasnove vesoljske bivalne postaje in nekoliko nagnjeno z namenom, da obiskovalec ves as obiska obuti teo gravitacije. Vesele smo bile, da smo si lahko v ivo ogleda-le original Sputnika in vesoljskih oblek za potovanje v vesolje (Sokol) in izhode v vesolje (Orel) iz ruskega Zvezdne-ga mesta, ki bodo na ogled le e do septembra letos. Razstava se zakljui s predstavitvijo trenutno najbolj razvite vesoljske tehnologije, tj. satelitov, te-vilnost katerih okrog naega planeta je e zaskrbljujoa.Ekskurzija pa ne bi bila, kar je bila, brez razvajanja s slaicami naih dragih upokojenk, za kar se jim vsi udeleenci iskreno zahvaljujemo.

Darja Kranjc

21

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

IN V

AN

JA D

EBEV

EC

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

IN V

AN

JA D

EBEV

EC

Park kocjanske jame

Za nami je 4. kongres mladih raziskovalcev biosfernega obmoja KrasZadnji majski dan so raziskovalci iz mre-e ol parka kocjanske jame na kon-gresu za mlade iz biosfernega obmoja Kras v Promocijsko-kongresnem centru Pr' Nanetov'h v Matavunu predstavljali

dela, ki so jih skupaj sestavljali preteklo olsko leto.Uenke in uenci osnovnih ol Dragoti-na Ketteja in Antona nideria iz Ilirske Bistrice, Podgore iz Kuteevega in dr. Bogomirja Magajne iz Divae so razpra-vljali o razlinih temah. Sliali smo ve o pomenu tekoe vode, izvedeli smo, kaj je to fotosinteza, kakno je vreme v Divai, koliko drevoredov imajo v Ilirski Bistrici, kako raste brin v Koaniji in kako je za ivljenje pomemben gozd. Ker pa je leto 2013 mednarodno leto voda, smo v goste povabili predstojnika katedre za splono hidrotehniko s fakul-tete za gradbenitvo in geodezijo v Lju-bljani prof. dr. Mitjo Brillyja, ki je za uvod v kongres spregovoril o tem, da je kvaliteta ivljenja odvisna od naravnih virov, med katerimi ima voda posebno mesto.Sklep kongresa je z zanimivo glasbeno-

vodno intalacijo popestril Andrej Fon iz Seane, ob tem pa smo prisluhnili najbolj-im delom, ki so bila nagrajena na leto-njem literarnem nateaju Parka kocjan-ske jame. Komisijo so navduila dela Line Furlan, Marjane Gerelj in Rozalije Kavi iz O dr. Bogomirja Magajne iz Divae ter Ur-bana Celina iz O Podgore iz Kuteevega.

Sidonija Zega

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

22

O trajnosti v prehraniDa je trajnostni razvoj zelo po-memben, govorijo vse pomembne, tudi politine, strategije in ljudje. Govorienje o njem pa sami vsebini ni naredilo usluge, saj smo ljudje zelo praktinega uma kar ne ra-zumemo, sploh e ne vemo, kakna je naa vloga pri tem, prenesemo na tiste, ki odloajo. Enostavno je preloiti odgovornost na druge, zlasti e ne vemo najbolje, za kaj naj bi bili pravzaprav odgovorni. A vsaka celota je sestavljena iz majhnih delcev, ki jih oblikujemo, delamo, mislimo le mi in samo mi. Mi imamo mo, da uporabljamo zdrave jedi; obleke, ki jih niso nare-dili sunji; dobrine, ki ne vsebujejo strupenih snovi. Le mi se odloa-mo, kdaj bomo li pe, kdaj in kako bomo zavrgli odpadke, kdaj in zakaj bomo pomagali sosedu Zato smo v Parku kocjanske jame, Slovenija v okviru UNESCO programa MAB osnovali izobraevanje za trajno-stni razvoj, ki ga bomo izvedli skladno z vsebinami projekta COMENIUS, kjer skupaj z O dr. Bogomirja Magajne iz Divae in Obino Divaa skuamo vpe-ljati razumevanje trajnostnega razvoja in trajnostnega delovanja v vsakdanje ivljenje. V petek, 22. marca, smo se tako z mentoricami mree ol parka kocjan-ske jame in predstavnico delenikov ostali deleniki se na ta lep sonni dan niso odzvali povabilu dobili na prvemu delu tega izobraevanja letos, kjer smo se podrobneje seznanili s trajnostjo v prehrani. O uporabi nael trajnosti v prehrani kot trendu prihodnosti nam je v dvournem predavanju spregovorila Tanja Bordon, univerzitetno diplomirana inenirka kmetijstva in specialistka klinine dietetike, ki je kot dober primer na poti k naelom trajnosti v prehrani e

uvodoma omenila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Razloila je, da je trajnost nain ivljenja, ki se na podroju prehrane povezuje predvsem s koncepti lokalno, svee in sezonsko. Trajnost je prepro-sto potenost, pravi. Je razvoj, ki naj zadovolji dananje potrebe ljudi, a ne na raun prihodnjih generacij. Tako sta prednosti lokalnega in ekolo-kega kmetovanja ohranjanje okolja (narava, pitna voda, biotska pestrost, majhni izpusti CO2) in zagotavljanje vije kvalitete ivil, ki so pridelana brez keminih gnojil, pesticidov in gensko spremenjenih organizmov. Povpraevanje po ekolokih ivilih, pravi, se v Evropi in Severni Ameriki, kjer kraljujejo t. i. civilizacijske bolezni, ki izhajajo iz sedeega dela, vsako leto poviuje za 10 %. Najve ekolokih ivil na prebivalca porabijo v severni Evropi. V Sloveniji je letna rast prome-ta z ekolokimi ivili 15 %, pri emer slovenski kmetje zagotavljajo le 20-odstotni dele od povpraevanja. Kot oviro nai kmetje omenjajo birokracijo in tako mnogokrat na povpraevanje sploh ne oddajajo ponudb, tudi zaradi nezmonosti zagotavljanja elenih koliin in sezonskih nihanj. Zanimiv je tudi podatek, da Republika Slovenija v svojih dokumentih predvideva poseb-no skrb za zdravo prehrano ogroenih skupin (otrok, starostnikov), kar je voda na mlin ekolokim ivilom. S konven-cionalno prehrano se namre v telesih otrok nabira 9-krat ve organofosfatov kot pri ekoloki. Trajnost v prehrani pa se ne zakljui pri tem, je povedala Bordonova. Potroni-ki, ki sledijo naelom trajnosti, elijo ve kot le ekoloko. elijo poteno plailo za kmeta in vse vpletene, ne elijo izkorianja zaposlenih ali celo otrok, elijo kmetovanje, ki ne bo obremenjevalo okolja, kajti konvenci-onalno kmetovanje ga precej. 52-od-stotni letnih izpustov CO2 odpade na kmetijstvo (44 % na ivinorejo, 8 % na poljedelstvo). Poleg tega prehranska veriga povzroi e 6 % izpustov CO2 s predelavo ivil, 13 % z njihovo distri-bucijo (5 % s pakiranjem, 4 % s tran-sportom, 4 % drugo), 29 % pa odpade na dejavnosti potronika z ivili (9 % segrevanje ivil v kuhinji, 6 % hlajenje, 3 % kuhanje). Ker dnevno vsak od nas poje 2 kg ivil, v Sloveniji to pomeni potrebo po 4.000 tonah ivil na dan. Iz navedenih podatkov izhaja, da prehra-

na ni zanemarljiv faktor obremenjeva-nja okolja in zato klie po trajnostnem ravnanju. Slednjega opredeljujejo tiri dimenzije: ekoloka, ekonomska, socialna in zdravstvena. Cilj prve je dosei ekoloko stabilnost in ohranitev biodiverzitete. Ta cilj bomo dosegli: z zmanjanjem porabe mesa, saj je ivinoreja velik onesna-evalec; e bomo hrano pridelovali ekoloko in lokalno, saj je konven-cionalno kmetijstvo problematino z vidika ohranjanja biodiverzitete, onesnaevanja vode in izpustov CO2, z lokalno pridelavo pa denar ostaja doma in ni negativnih uinkov transporta; e bomo jedli sezonsko hrano, s imer bomo omejili izpuste toplogrednih plinov; z zmanjanjem odpadkov. Ekonomsko trajnost bomo dosegli s primerljivimi in potenimi cenami za proizvajalce in kupce, socialno pa s poteno trgovino in uivanjem obro-kov v prijetnem in sproenem okolju. Cilj zdravstvene dimenzije trajnosti v prehrani je zaita pred t. i. civilizacij-skimi boleznimi.V pogovoru s predavateljico smo poudarili, da marsikaj od tega e ponemo, so e poele nae mame in stare mame. Pri novodobnem stre-mljenju k trajnosti v prehrani gre za to, da si nekdanje prakse spet prikli-emo v spomin, ne nasedamo preve reklamam in zanemo spet iveti na trajnostni nain. In pri tem ni ni narobe, e se pregreimo, bistveno je, da globalno zanemo spet delovati v tej smeri. Izobraevanje smo nadaljevali s pre-davanjem o zdravi prehrani 5. aprila v Promocijsko-kongresnem centru Pr' Nanetov'h.

Po uvodu mag. Vanje Debevec Gerjevi

in predavanju Tanje Bordon povzela Darja Kranjc

Park kocjanske jame

Foto

: DA

R