Glasnik Občine Divača • letnik 21 • št. 4 • december, 2015

2

GLASNIK OBČINE DIVAČA december 2015, letnik 21, številka 4Izdajatelj in založnik: Občina Divača. Glavna urednica: Vlasta Bratož Štokelj; člani uredniškega odbora: Romana Derenčin, Nataša Adam, Maruška Cerkvenik in Jože Požrl;. Oblikovanje: JPStudio Divača; tisk: Tiskarna Mljač Divača; naklada 1700 izvodov.

Uredništvo ne odgovarja za avtorstvo člankov in fotografij.

Naslednji Glasnik bo izšel marca 2016. Prispevke zanj zbiramo na E pošto

glasnik@divaca.net do 7. 3. 2016

Na http://www.divaca.si kliknite na Glasnik in si na vrhu oglejte navodila za objavo člankov. Starejše števike Glasnika si lahko ogledate na spletni strani: http://issuu.com/obcina_divaca

Spoštovane obcanke, spoštovani obcani!V teh praznicnih dneh skušamo biti pozorni

do svojih dragih, prijateljev, do socloveka. Ostanimo v takem medsebojnem sozitju tudi

naprej, skozi vse leto, ki prihaja.Še naprej verjemimo vase, v svoje obcutke in v

našo skupno vizijo. Naj bo naše delo obogateno z znanjem, izkušnjami in z zmoznostjo

prilagajanja ljudem, casu in razmeram, v katerih zivimo.

Naše zivljenje naj bo obdano z optimizmom in z zeljo delati dobro, delati za socloveka,

delati z ljubeznijo.Spoštujmo drug drugega, spoštujmo ljudi, s katerimi delamo in se z njimi srecujemo. Rezultati pridejo le, ce izhajamo iz sebe,

ce vidimo svoj cilj. Vlozeni trud poveca vrednost zgrajenega in vrednost dosezenega.

Usoda nam pokloni sreco v znak hvaleznosti za naš pogum in dobroto.

Bodimo odlocni, a strpni. Uspeli bomo!V novem letu Vam zelim veliko lepih trenutkov,

prijaznih pogledov in toplino v srcih. Alenka Štrucl Dovgan, zupanja

V nedeljo, 6. decembra, smo se župljani iz Divače, Vrem in Lokve zbrali v cerkvi Marijine-ga Vnebovzetja v Vremah, kjer nas je obiskal sv. Miklavž. Najprej smo imeli mašo, pri kateri so mladinci zaigrali Evangelij, obiskal pa nas je tudi Janez Krstnik. Po maši so otroci pri-klicali sv. Miklavža, ki je s seboj pripeljal tudi angelčke, ker pa smo med mašo sodelovali, je hudiče poslal nazaj v pekel. Ko je prišel pred oltar, je učence verouka nagovoril in obdaril s koristnimi darili. Tokrat smo vloge nekoliko zamenjali in »Miklavži« postali tudi otroci, saj smo prinesli manjša darila, namenjena otro-kom, ki nimajo priložnosti srečati Miklavža. Dogodek je popestril mladinski pevski zbor Antončki iz Divače.

Klara Čajko in Lana Furlan

v Divaški jamiJamarsko društvo Gregor Žiberna Divača je v soboto, 5. decem-bra, v Divaški jami organiziralo že tradicionalno miklavževanje.Kulturni program za najmlajše obiskovalce so pod mentor-stvom Lidije Uršič pripravili člani dramskega krožka Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača. V Plesni dvorani jame so nastopili z igrico Kjer se prepirata dva, odlomkom iz Malega princa in Lučko Svečano. Po glasnem klicanju prvega dobre-ga moža se je Miklavž z glasnim zvonjenjem kar naenkrat pojavil med otroki s polno košaro mandarin in sladkih dobrot. Vsem je zaželel vse dobro v prihajajočem letu.Jamarji so nato vse obiskovalce popeljali po jami, vse do Galerije umetnosti.Po ogledu jame so se na površju pogreli ob ognju in se okrepčali s čajem.Ob dobri organizaciji Jamarskega društva je miklavževanje v jami resnično čarobno in nepozabno.

Lidija Uršič

v Dolenji vasi Kljub enodnevni zamudi so člani Razvojnega društva Ban-dera Dolenja vas še zadnji hip za vse otroke iz KS Senožeče ujeli dobrotnika, ki je s polno košaro sladkih dobrot na ne-deljsko popoldne razveseljeval mlade in malo manj mlade. V goste so ga namreč tudi letos povabili, da bi privabil otro-ke in njihove starše na tradicionalni pohod z lučkami, nato pa še v cerkev k ogledu dramatizacije. Miklavž in njegovo spremstvo, angelčki in parkeljni, so na obraze otrok privabili prisrčne nasmehe, zaradi katerih je vredno vsako leto znova v vasi združiti moči in otroke in njihove starše povabiti, da postanejo in poklepetajo ob bogatih sladkih zalogajčkih, ki jih vedno spečejo pridne dolenjske vaščanke. Ob vsem tem pa imamo lepo priložnost, da parkeljnom dokažemo, da v naših koncih še vedno nimajo veliko dela, saj se v cerkvi Ža-lostne Matere Božje v Dolenji vasi vedno zberejo sami pridni otroci. Ko bi vsaj za vedno ostalo tako!

Nataša Adam

3aktualno

4

Visoki jubilej Pihalnega orkestra DivačaPihalni orkester Divača praznuje letos 60-letnico. Ob tem jubileju bodo izdali zbornik, iz katerega povzemamo nekaj člankov. V letošnjem jubilejnem letu so imeli že koncert v sežanskem kulturnem domu – predvelikonočni, zaključili pa ga bodo s tra-dicionalnim božično-novoletnim koncertom, ki bo v nedeljo, 20. decembra, v športni dvorani v Divači. Vljudno vabljeni v čim večjem številu!

aktualno

Spoštovane glasbenice, spoštovani glasbeniki, cenjeni člani orkestra! Praznujete 60. obletnico delovanja Pihalnega orkestra Divača. Ste del izjemne zgodbe o ubranih ritmih, spoštovanju tradi-cije godbeniške dejavnosti. S svojim delom in predanostjo nadaljujete delo številnih generacij, ki so jih združevale iste vrednote kot vas. Sodite med ugledna kulturna društva v občini. S svojim delovanjem ste člani društva močno vpeti v kulturno, društveno in družabno življenje. Že 60 let dajete pečat različnim dogodkom v občini, s svojimi nastopi pope-strite vsako otvoritev, že tradicionalno organizirate novoletni koncert, na katerem poslušalce navdušite z različnim reperto-arjem in nam pričarate pravljično vzdušje predbožičnega in novoletnega praznovanja.Igranje v orkestru je v tem stresnem času priložnost, da po-zabite na vsakdanje stiske in pritiske, omogoča pristne stike med različnimi generacijami, od najmlajših do najstarejših.Orkester preprosto obstaja, obstaja že 60 let, z vzponi in pad-ci, z uspehi in tudi neuspehi. Obstajate člani, ki ste orkestru zvesti od začetka, in tisti najmlajši, ki svojo pot šele začenjate. Orkester s svojim delovanjem dokazuje, da lahko različne generacije sodelujejo in skupaj ustvarjajo. Pomembno je ohranjati dediščino naših prednikov tudi skozi glasbo. Želim, da bo tudi v bodoče vaše vodilo ljubezen do glasbe, iskrenost in zaupanje. Vsem članicam in članom orkestra, ki ver-jamete v skupno delo, vztrajnost in zaupanje, želim še naprej uspešno delo. Z veseljem vam vedno znova prisluhnemo. S svojim delovanjem soustvarjate kulturni utrip naše občine.Ob vašem jubileju vam v imenu Občine Divača in v svojem

imenu iskreno čestitam, zahvaljujem se vam za ves trud, ki ga vlagate v uspešno delovanje orkestra. Naj se vaša ljubezen do glasbe dotakne vseh nas.

Alenka Štrucl Dovgan,županja občine Divača

Gremo naprej, v nove izzive in nove zmageBiti predsednik Pihalnega orkestra Divača je čast in velika odgovornost. Divačani so pred šestdesetimi leti pripeljali godbeniško dejavnost na Kras in v Brkine. Ponosni smo na te ljudi, ki so vsa ta leta ohranjali in nadgrajevali godbeniško de-javnost v Divači. Ponosno gledamo v preteklost in optimistič-no v prihodnost. V petih letih svojega druženja z orkestrom sem spoznal orkester kot celoto, ki vztrajno koraka tako doma kot v tujini in zastopa našo kulturo, tradicijo in občino, pa tudi državo. Tako kot v življenju so tudi v ljubiteljski dejavnosti vzponi, padci, krize, a tudi uspehi, veselje in zadovoljstvo. Z upravnim odborom in dirigentom smo v zadnjih letih mojega predsedovanja uredili pogoje za delovanje, poskrbeli pa smo tudi za podmladek. Veseli nas, da orkester združuje otroke, mladino in odrasle godbenike. To je medgeneracijsko druženje, v katerem se prenašajo volja do glasbenega pou-stvarjanja, znanje in morala s člana na člana. Tudi šolski pihalni orkester Mavrica, v katerem se kalijo mladi godbeniki, da bi po tem lahko nadaljevali svojo godbeniško

5

kariero v pihalnem orkestru, je zelo pomemben za obstoj godbeniške dejavnosti v Divači. In prav na področju mladih godbenikov je potrebno narediti še več. Pri tem pa pričaku-jem pomoč staršev, da spodbujajo svojega otroka, saj so mu z nakupom inštrumenta in šolanjem odprli pot v svet glasbe.Da je orkester na pravi poti, dokazujejo tudi priznanja, ki jih je prejel v zadnjih letih. Danes je orkester priznan kot društvo javnega interesa na področju kulture v Republiki Sloveniji. Prejeli smo zlato jubilejno priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za razvoj godbeništva na Slovenskem. Najbolj veseli pa smo letošnjega priznanja Ob-čine Divača, saj nam prav priznanje v domačem kraju veliko pomeni. Tudi dejstvo, da so vsi koncerti orkestra množično obiskani, je za nas velikega pomena, nagrada za vložen trud in žrtvovanje vsakega posameznika, ki izpolnjuje košček tega našega mozaika.Na koncu pa menim, da je naloga tako godbenikov, vodstva orkestra in predsednika, da godbeniško tradicijo v Divači nadaljujemo. Gremo naprej, v nove izzive in nove zmage.

Dobrivoj Subič,predsednik Pihalnega orkestra Divača

Vsak član orkestra je nepogrešljiv del celotePihalni orkester je kot velika družina. V njem so člani različnih starosti, izobrazbe in interesov. A vsem je nekaj skupnega: neustavljiva želja po skupinskem muziciranju in poustvarjanju glasbe. S svojimi osebnimi lastnostmi in izkušnjami vsak god-benik prispeva majhen kamenček, in skupaj lahko pričaramo prekrasen mozaik različnih barv in oblik. Zato je vsak član orkestra nepogrešljiv del celote, ki v svoji polnosti zablesti in očara. Naloga dirigenta je predvsem v tem, da ustvari vzduš-je, v katerem se bo vsak član počutil doma, sprejet in zaželen ter dejansko član te velike družine.

Boris Benčič, dirigent Pihalnega orkestra Divača

Ko se združijo volja, znanje, generacije, entuziazemMorda bi kdo lahko pomislil, da šestdeset let delovanja ni dolgo obdobje, pa vendar lahko tako razmišljajo le nepozna-valci in nevedneži. Na križišču različnih poti, ki povezujejo sever in jug, vzhod z zahodom, kjer so različne kulture in miselnosti hotele zatreti življenje preprostega kraškega človeka, tam, kjer veter zapiha tako močno, da razvajeni meščani ne bi hoteli tudi skozi okno pogledati, tam, kjer preprost človek nima prav veliko časa in kjer so večji urbani centri nekoliko odmaknjeni, se združi skupina ljudi, ustanovi godbo in ponese ime svojega kraja kot Pihalni orkester Divača.Pogoji, ki se zagotovo razlikujejo od tistih, ki jih imamo v mar-sikaterih godbah, pa vseeno dokazujejo, da tudi šest desetle-tij veliko pomeni, zlasti ko se združijo volja, znanje, generacije in entuziazem ter ime svojega kraja in občine zarišejo na zemljevidu ljubiteljske instrumentalne kulture.V času vašega delovanja se je zagotovo spremenilo veliko, menjali so se imenitni in kvalitetni dirigenti, vodstva or-kestrov, godbenice, godbeniki; in prav vsi so pripomogli k razvoju, prepoznavnosti in rasti kvalitete orkestra. Ko sem prebiral vašo kroniko, sem prišel do spoznanja, da lahko napišem uvodni stavek tak, kakršen je, in zagovarjam trditev. Po številu let delovanja sodite med mlajše godbe na Slovenskem, po uspehih, ki so plod vašega trdega dela, kot po številnih koncertih in nastopih doma in v tujini, pa stojite ob boku tudi tistim z daljšo tradicijo. Veliko dela in volje je potrebno, da izpolnjujete svoje poslanstvo in pri tem pripo-morete še k razvoju slovenskega godbeništva in ne samo k promociji vašega kraja in okolice. Vse našteto lahko združimo pod isti imenovalec, in šestdeset let ni kratko obdobje.Pred leti, ko sem vas spoznal na festivalu v španski Kataloniji in ko so se s časom naše vezi še učvrstile, nisem vedel, da bom nekoč v vlogi nekoga, ki bo imel priložnost napisati nekaj misli ob vaši obletnici. V zadovoljstvo in čast mi je, da vam lahko v imenu Zveze slovenskih godb – krovne godbeniške organiza-cije, kot v svojem osebnem imenu čestitam in se vam, drage godbenice in godbeniki, dirigent, vodstvo orkestra ter vsi vi, ki podpirate delovanje Pihalnega orkestra Divača, iskreno zahva-lim za vaše delo. Naj vaši instrumenti še naprej lepo in močno zvenijo, naj preglasijo močne tone burje in vaši nastopi naj razveseljujejo poslušalstvo in gledalstvo, dirigentska palica pa poleg odločnosti v orkestru pokaže, kdo in kaj ste.

Naj živijo slovenske godbe!Boris Selko,

podpredsednik Zveze slovenskih godb

5aktualno

66 aktualno

Mavrica dobrote za otroke brez razlik povezuje različne zavode in društva iz občine Divača, ki želijo s svojim sode-lovanjem prispevati k zmanjševanju predvsem socialno-ekonomskih težav, s katerimi se dandanes žal soočajo številni posamezniki in družine. V letu 2015 smo izpeljali že tri dobrodelne akcije. Četrta in zadnja v tem letu je stekla konec novembra oz. v začet-ku decembra – organizirali smo tri prireditve, v okviru katerih so nastopali prostovoljci Mavrice dobrote, in sicer v Senožečah, Vremah ter Divači. Name-njene so bile predšolskim in šolskim otrokom. Na vseh treh prireditvah so se z zanimivo igrico Mojca Pokrajcu-lja predstavile vzgojiteljice iz vrtca Divača: Mateja Modic, Vlasta Perha-vec, Anika Perhavec, Ajda Žnidarčič, Tamara Franetič, Mateja Lah Vojska in Dragica Kranjec, sicer tudi vodite-ljica Mavrice dobrote. V Senožečah so igrico s plesno točko pospremile plesalke Plesnega društva Srebrna Senožeče, za pogostitev nastopajočih pa je poskrbela ga. Nataša Hreščak, prostovoljka iz Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, enota Divača. V Vremah so kot uvod v igrico nastopili člani otroške dramske skupine TKŠD Urbanščica ter učenci podružnične šole Vreme pod mentorstvom ge. Jožice Ivančič. Za sladkosnede so ob

koncu prireditve poskrbeli učenci prostovoljci podružnične šole Vreme, ki so pripravili praznične piškote ter ga. Mirjam Frankovič Franetič, pro-stovoljka TKŠD Urbanščica. V Divači je igrico vzgojiteljic pospremila baletka Tara Ukmar, članica DLBU Divača, in sicer kot Modra ptica iz baleta Trnulči-ca. Da je dogodek potekal prijetno, so poskrbeli tudi taborniki čete Črnega bora iz Divače, Društvo Vezi, ki se je predstavilo z izdelki svojih uporabni-kov ter prostovoljke iz Karitasa, ki so pridno pripravile pogostitev. Kljub temu, da ni bilo vstopnine, smo zbrali kar zadovoljivo vsoto prostovoljnih prispevkov. Skupno je bilo na priredi-tvah zbranih namreč kar 387,14 evra; v Senožečah 60,42, v Vremah 100,60, v Divači pa 226,12 evra. Vsa zbrana sredstva bomo porabili za otroke in tako poskušali zmanjšati stiske, ki jih doživljajo zaradi pomanjkanja sredstev v svojih družinah. Mavrica dobrote se zahvaljuje Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne Divača, ki nas je gostila v večnamenskem prostoru šole v Divači in Senožečah, predvsem pa vsem pro-stovoljcem, ki ste pomagali pri izvedbi zadnje letošnje akcije. Hvala tudi vsem obiskovalcem za topel sprejem in zbrana sredstva, ki bodo pričarala na-smeh na obrazu marsikaterega otroka.

Maruška Cerkvenik

Pa še malo pohvale ob 20-letnici izhajanja Glasnika …Glasnik - zelo brano glasiloUčenci 7. razreda so v šolskem letu 2015/16 pri predmetu Domovinska in državljanska kultura in etika izvedli an-keto o zadovoljstvu bralcev z občinskim glasilom Glasnik.Anketiranja so se lotili tako, da so naj-prej oblikovali vprašanja, nato anketirali naključno izbrane občane naše občine, zbrane podatke uredili in jih obdelali, nato pa jih interpretirali ter podali skle-pno ugotovitev.V mesecu aprilu so učenci anketirali 50 naključno izbranih občanov iz različnih krajev na območju občine Divača.

Rezultati ankete 1. V 48 družinah anketirancev je vsaj en

član, ki redno prebira glasilo, le v dveh družinah ni nikogar, ki glasilo bere. V 75 % družin glasnik berejo vsi člani.

2. Veliko občanov prebere vse rubrike glasila, med najljubšimi temami pa so naslednje: šport, novorojenčki, aktualni dogodki, domači kraji, šola, zgodovina. Zelo radi gledajo fotografije.

3. Večina anketirancev nima pripomb glede Glasnika. Nekateri želijo več fo-tografij, križank, humorja in kuharskih nasvetov ter boljšo preglednost.

4. Večina anketiranih občanov ocenjuje glasilo kot zanimivo, z veliko informa-cijami in lepimi fotografijami. Kar po-lovica vseh anketirancev si želi, da bi glasilo pogosteje izhajalo in vsebova-lo več fotografij. Posamične pripombe se nanašajo na premajhno pisavo, prevelik obseg reklam, nepreglednost člankov, predolga besedila.

5. V glasilu so pohvalili še: zanimive teme, poučne teme, kakovosten tisk, pestrost vsebin, primeren obseg posamezne številke glasila in kakovostne članke.

Sklepna ugotovitevObčinsko glasilo bere veliko obča-nov. Večina bralcev je zadovoljnih z glasilom: z njegovo vsebino in videzom. Več kot polovica bralcev je glasilo pohvalilo, enak delež bral-cev pa želi, da bi glasilo pogosteje izhajalo.

Učenci 7. razreda v šol. letu 2015/16mentorica Damijano Gustinčič

7

Ob svetovnem dnevu srcaV soboto, 28. novembra, je ob svetov-nem dnevu srca v Dvorani Rudolfa Cvetka v Senožečah pod častnim po-kroviteljstvom županje Občine Divača, ge. Alenke Dovgan Štrucl, potekala 21. tradicionalna prireditev Z razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa. Prireditev pod geslom Za zdravo srce vseh in povsod je vodila ga. Ana Godnik, na njej pa je poleg meritev potekal še bogat kulturni program, v katerem so se večinoma predstavile Senožeče. Nastopili so namreč plesalci Plesnega društva Srebrna, pevci MePZ Senožeče, pevski zbor in dramska skupina podružnične šole Senožeče, solistka Zala Hreščak s kvartetom violončelistov iz Nove Gorice, temu senožeškemu šopku kulture pa so se pridružili še pevci Kraškega slavčka Sožitje ter Plesna skupina Štorovke.Osrednja govornica na prireditvi je bila dr. Ljubislava Škibin, predsednica Društva za zdravje srca in ožilja podružnice Kras. Ker pa za zdrava srca poskrbimo tudi s pogledom na lepo, so vsi obiskovalci prireditve imeli možnost postati tudi pred čudovito razstavo del kraškega slikarja Marjana Miklavca, ki je pokukal v skrite kotičke življenja v občini Divača in jim s svojim delom podaril večnost.

Nataša Adam

Dobrodelna razstava v župnišču DivačaMed ponedeljkom, 23. novembra, in nedeljo, 29. novembra, je potekal letošnji Teden Karitasa. Sodelavci Karitasa iz naših treh župnij (Divača, Vreme, Lokev) so ga med drugim obeležili tudi z dobrodelno razstavo, ki je bila organizirana v sodelovanju s Centrom za usposabljanje Elvire Vatovec, enota Divača ter VDC Koper, enota Divača. Praznične izdelke, ki so jih oblikovale pridne in marljive roke uporabnikov obeh centrov, so v prostorih župnišča v Divači razstavile njihove mentorice. Otvoritev razstave je potekala v četrtek, 26. novembra. V krajšem programu je obiskovalce razstave nagovoril župnik, g. Tomaž Kodrič, z melodijami pa so dogodek popestrile glasbenice: Tjaša in Eva na flavtah, Tina na tolkalih ter Valentina na harmoniki. O že tradicionalnem so-delovanju med Karitasom in Centrom za usposabljanje Elvire Vatovec, enota Divača ter VDC-jem, enota Divača, sta spregovorili tudi obe mentorici iz omenjenih centrov, ga. Tanja Mržek in ga. Nataša Hreščak. Poudarili sta, da je sodelovanje s Karitas krasno in bogati vsakega, ki je vanj vklju-

čen. Razstavo pa sta povezali tudi z letošnjim geslom Tedna Karitasa »V službi človekovega dostojanstva«. Božično-novoletne čestitke, ročno izdelan nakit, okraske in druge izdelke je bilo po otvoritvi razstave mogoče tudi kupiti.

Maruška Cerkvenik

zgodilo se je

Nove pridobitve v Krajevni skupnosti Dolnje Ležeče

ČISTILNA AKCIJA Za lepše ležeče V NEDELJO, 18. OKTOBRA 2015

CESTNO OGLEDALO

OBNOVLJENI KLOPCI NA PROSTORU ZA POČITEK V BOROVEM PARKU OB ŽELEZNIŠKI PROGI

KOŠARKARSKI KOŠ NA VEČNAMENSKI PLOŠČADI

Krajevna skupnost se zahvaljuje vsem, ki so v letošnjem letu kakorkoli pripomogli, da Dolnje Ležeče dobivajo novo, lepšo podobo. Hvala tudi vsem gospodinjam, ki so vaške prireditve s svojimi dobrotami naredile slajše.

8

Pa še dva članka, ki bi ju morali objaviti že v prejšnji številki Glasnika …Mi imamo se fajn ...Dan se je komaj dobro prebudil, pisala se je 6. ura zjutraj. A vsi izletniki smo bili že odlično razpoloženi in v pričako-vanju norih dogodivščin, saj smo bili namenjeni v italijanski zabaviščni park Gardaland. Dolga pot nam ni predsta-vljala prav nikakršnega problema. Ker je bil izlet namenjen predvsem otrokom, jim prepustimo prostor za njihove vtise.Meni je blo najbolj všeč, ko smo šli v gusarsko ladjo in ko je prišel zmaj ven. Ko so granate eksplodirale in so ble še lutke. In na avtobusu je blo tudi lepo, ko smo se peljali vsi skupaj. In najlepše mi je blo, ko smo v piramidi streljali. (Ana)V Gardalandu mi je blo najbolj všeč, ko sem šla na vlakec smrti, ko smo se obrnili na glavo, dvakrat. In nisem nič bruhala. (Natalija)

Meni je blo najlepše tisto, ki gre gor, se malo ustavi, zatrese, pol do konca gor in na hitro spusti dol. (Anej)Najboljša zabava mi je bila na tistem de-blu, ki je bil kot ladja in si se spustil po vodi. Jaz bi kar skozi hodila na tisto. Komaj ča-kam, da gremo spet v Gardaland. (Zala) Meni je blo najbolj všeč, ko smo šli na gosenico. Je bla hitra. (Nina)Najlepše mi je bilo na vožnjah s hlodi in go-senico. Zanimivo mi je bilo tudi v gusarski ladji in piramidah. Bi šel še naslednjič. (Lan)Meni je blo všeč, ko smo šli na tisto ladjo, pa mi je voda zmočila krilce in majčko. (Iza)Najbolj mi je bil všeč Colorado boat, ker smo bili na koncu celi mokri. Šel bi še večkrat s temi hlodi po vodi. Zabaval sem se tudi v kinu, ko je na nas padal sneg iz pene. (Matija)Meni je blo najlepše na gusarski ladji, tam pod zemljo, ker so mi gusarji ful lepi. (Aleks)Meni je bil najbolj všeč Colorado boat, ker je ful zabavno, ko se spustiš hitro dol in te pošprica voda. (Žan)

Meni je bil najbolj všeč Colorado boat, ker ti naredi tak čuden občutek v želodcu, ko se hitro spustiš po vodi navzdol. Garda-landa se bom spominjala tudi po tem, da je hrana tam ful zanič in bom drugič raje jedla hrano iz domačega rucaha. (Gaja)V Gardalandu mi je bilo vse všeč. Še večkrat bi šla v piramido, h gusarjem in na Mamuta. Ta vlak je bil strašen, tako je šibal, v ovinkih me je kar metalo. A mi je bilo všeč. (Anja)

Jana Volk

Polepšali smo stari vodnjakSredi vasi, pred cerkvijo svete Trojice, že od leta 1822 stoji vaški vodnjak. Po be-sedah Ivana Perhavca je vas takrat štela 28 številk, med temi so bile tri čuvajnice ob železniški progi, ena hiša pa je imela dve številki. Vodnjak drži 150 kubičnih metrov vode. Kasneje se je v vasi zgradil še en vodnjak. Vodo zajema iz streh bli-žnjih hiš. Vodo iz vodnjaka je uporabljala cela vas, ob hudih zimah tudi za živino, ki so jo drugače gnali v kal. V letih 1952 in 1953 je bila montirana vodna črpalka, v letih 2006 in 2007 pa je bila saniran glede prepustnosti in očiščen. Vodnjak ima tudi čistilno napravo, pokrito s tremi kamnitimi škrlami, ki pa trenutno le delno funkcionira. Vodnjak je bil že od vsega začetka skupna skrb vaščanov in prav je, da se skupno vaško vzdrževa-nje tudi nadaljuje. Letos smo vaščani popravili kovinsko ogrodje in pokrov, montirali novo pipo in v bližino vodnjaka postavili novo klop. Na njej lahko vaščani ali pa izletniki, ki se sprehajajo skozi vas, posedijo in občudujejo stari vodnjak in škrle, ki so jih poslikali otroci in smo jih na ogled postavili ob vaškem prazniku. V bližnji prihodnosti pa bo potrebno sani-rati še čistilno napravo (z vsemi pritoki) in usposobiti črpalko za črpanje vode.

Jana Volk, Bruno Bombač

Foto: IZTOK GRANDIČ Foto: BRUNO BOMBAČ

OGLASNA TABLA OB AVTOBUSNI POSTAJI USMERJEVALNA TABLA ZA KOLESARSKO STEZO V PARKU ŠKOCJANSKE JAME

zgodilo se je

9

Stara železničarska ura vez med Parkom Škocjanske jame in Slovenskimi železnicami V parku Škocjanske jame smo maja meseca odprli nov sprejemni center, sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sprejemni center deluje tudi kot informacijska točka, ne le za park Škocjanske jame, temveč tudi za občino Divača in širše območje.Park Škocjanske jame in Slovenske že-leznice smo do sedaj dobro sodelovali pri več aktivnostih s področja promo-cije in razvoja turizma in verjamemo, da bo tudi v prihodnje tako. V parku

Škocjanske jame dajemo veliko pozor-nosti tudi kulturni dediščini in tehniški dediščini, tako njenemu ohranjanju in varovanju kakor tudi predstavitvi le-te širši javnosti. Ker med železniško posta-jo in sprejemnim centrom dnevno vozi avtobus, je točnost velikega pomena. V znak dobrega sodelovanja smo od Slovenskih železnic prejeli železničar-sko uro. Posebna zahvala gospodu Matjažu Kranjcu, direktorju infrastrukture Slo-venskih železnic in našemu železničarju Dobrivoju Subiću.

Park Škocjanske jame

zgodilo se je

Nagrajenka za prostovoljstvo v turistični organizacijiTuristična zveza Slovenije vsako leto organizira Dneve slovenskega turizma, ki potekajo v soorganizaciji z vsemi večjimi partnerskimi institu-cijami s področja turizma v Sloveniji: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenska turistična organizacija, Turistična zveza Slovenije, Turistično-gospodarska zbornica Slo-venije, Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slo-venije ter druga združenja s področja turizma. Dnevi slovenskega turizma so potekali v Novi Gorici od 12. do 14. oktobra 2015.Na tradicionalnem Srečanju turističnih društev in zvez, na temo Organizira-na turistična društvena organizacija novim izzivom naproti, ki je bil v torek, 13. oktobra, so najzaslužnejšim članom za prizadevno prostovoljsko delo v turistični društveni organizaciji podelili priznanja, ki jih je podeljeval Peter Misja, predsednik TZS.

Na pobudo društva TKŠD Urbanščica je priznanje za prostovoljstvo v turistič-nem društvu prejela tudi Jana Martin-čič iz Gorič. Jana Martinčič je ob ustanovitvi dru-štva TKŠD Urbanščica postala njegova prva predsednica in ga uspešno vodi-la štiri leta. Preostali čas desetletnega delovanja društva je članica upravne-ga odbora društva in vodja komisije za ohranjanje kulturne dediščine. Zaposlena je v Javnem zavodu Park Škocjanske jame, v marketingu. Svoje delo uspešno povezuje s prostovolj-nim delom v svojem društvu in v Turistični zvezi Brkini, Kras in Not-ranjska, ki deluje na območju Not-ranjske, Brkinov in Krasa, kjer je tudi članica upravnega odbora. Vključuje se v razne akcije in prireditve, ki jih organizira domače društvo, pomaga pri pridobivanju novih članov, ki jih navdušuje za prostovoljno delo na področju turizma in kulture. Sodeluje v različnih projektih za pridobivanje evropskih sredstev, pomaga zasebni-kom in turističnim delavcem s stro-kovnimi nasveti in uspešno sodeluje s strokovno službo Razvojnega centra Divača, Zavodom za razvoj podeželja ter Občino Divača, kjer pomaga z idejami in predlogi za razvoj turizma v lokalni skupnosti. Uspešno povezuje turistično delovanje Parka Škocjanske jame z Občino Divača. Za njeno prostovoljno, nesebično delo na področju turističnega razvoja smo jo člani društva predlagali za dobitnico priznanja.

Mirjam Frankovič Franetič

Pestro kulturno dogajanje v dvorani Rudolfa CvetkaLeto 2015 je bilo za Senožeče in njene krajane posebno leto. Pridobili smo večnamensko dvorano, ki je bila želja predvsem pa potreba lokalnih prebi-valcev, društev …, ki so se pred tem morali stiskati v majhnih, dotrajanih in neprimernih prostorih. Dvorana je torej nekakšen temelj bogate ljubiteljske kulturne dejavnosti v kraju in tako skrbi za nadaljnji razvoj kulture in kulturne misli na našem območju. Kulturna in umetniška društva niso skoparila s svojimi prispevki in nastopi, saj se je v letu 2015 zvrstilo kar 22 takšnih ali dru-gačnih dogodkov, kar je prav gotovo pretreslo ustaljeno rutino vsakdanjega življenja v Senožečah. V začetku leta nas je obiskal Pihalni orkester Divača z reprizo svojega tradicionalnega novoletnega koncerta v Divači. Poleg filmske glasbe, ki je bila tema veče-ra, so obiskovalci lahko uživali tudi v odlomkih iz teh istih filmov. Sledila je prireditev, posvečena Rudolfu Cvetku, domačinu in prvemu slovenskemu dobitniku olimpijske medalje. Dogo-dek je bil poleg bogatega programa pospremljen tudi z razstavo o dosež-kih slovenskih olimpijcev, kjer so bile na ogled tudi originalne slovenske olimpijske medalje. Prireditev pa si je ogledal tudi starosta slovenskega olimpizma, gospod Miroslav Cerar. V sodelovanju vseh kraško-brkinskih občin smo izpeljali tudi velik dogodek Športnik Krasa in Brkinov 2014. Na tej prireditvi se je slavnostno podelilo nagrade vsem najboljšim športnikom v naši regiji. Prireditev je obiskalo veliko število gostov iz politike športa in gospodarstva, med drugim vsi župani

10

kraško-brkinskih občin. Na svoje so prišle tudi ženske, saj so v dvorani proslavile 8. marec, prav tako je svoje celoletno dogajanje predstavil vrtec Senožeče. Tudi ljubitelji komedije so uživali, saj je v dvorani gostoval Andrej Čušin s svojo monokomedijo Evan-gelij po Čušinu, obiskala nas je tudi osnovna šola Hrpelje - Kozina s svojo predstavo, s katero so tekmovali na Linhartovem dramskem tekmovanju. V istem sklopu prireditev sta nas obiskala Robert Friškovec s svojim predava-njem ter Sašo Mugerli, ki s svojim koncertom ni pustil nikogar ravno-dušnega. V dvorani je bila slavnostna predstavitev zbornika SILA SPOMINA, v katerem so prvič zbrane vse publika-cije nekdanjega krajevnega občila 27 vasi, ki so izšle v obdobju 1965-1991 v KS Senožeče, Vrabče in Štjak, slavnostni govornik na tej prireditvi je bil gospod Ciril Zlobec. Javni sklad za kulturo nas je počastil z 21. revijo kraških godb, kjer so obiskovalci lahko uživali v glasbi štirih različnih orkestrov iz Slovenije in tujine. PGD Senožeče je v začetku oktobra organiziralo predstavitev sil za zaščito in reševanje. Celodnevni dogodek je poleg predstavitve same opreme različnih služb ponujal tudi ogled reševanja poškodovancev iz vozil, simulator streljanja s puško in še mnogo več. V dvorani je svojo knjigo Vse moje ljubezni predstavil tudi domačin Andrej Jelačin. V več kot dve uri trajajočem pogovornem večeru se je gospod Jelačin ozrl nazaj na svoje življenje ter nam na zanimiv način osvetlil pogled na svojo bogato preteklost. Moderatorka večera je bila gospa Jolka Milič. V novembru nas je obiskala še ena domačinka. Da-rinka Izidora Škamperle je s svojim potopisnim predavanjem njene peš

prehojene poti iz Senožeč do Asissija navdušila vse prisotne v dvorani s svojo iskreno izpovedjo, polno upanja in ljubezni. Konec novembra je pri nas gostovalo društvo Srce s prireditvijo Z razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa. Vse, ki še niso izkusili ambienta dvorane Rudolfa Cvetka, vas vljudno vabimo na koncert Nove filharmonije 12. de-cembra, ob 19. uri, ali pa na novoletni koncert podružnične šole Senožeče 18. decembra. V upanju na snidenje v dvorani Rudolfa Cvetka vam želimo vesele in lepe praznike.

Boštjan Franetič

Darinkino romanje iz Senožeč v RimDarinka Izidora Škamperle, domačin-ka iz Senožeč, je v soboto 7. novembra v senožeški dvorani predstavila svoje romanje iz Senožeč do Rima. Njeno potopisno predavanje v sodelovanju z domačim Kulturnim društvom Pepca Čehovin Tatjana ji je popolnoma uspelo, saj je privabilo več kot sto poslušal-cev iz bližnje in daljne okolice. Svoja doživetja in spomine s poti nam je suvereno predstavila ob pomoči moža, ki je poskrbel za predstavitev slik na platnu. Večkrat je že romala, a tokratni cilj njenega romanja je bila zahvala za zdravje v njeni družini, še posebej za sina in hčerko. Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) namreč pomeni potovanje v versko pomemben kraj. Včasih se za romanje uporablja tudi izraz božja pot. Katoliška cerkev sprva ni bila naklo-njena romanju, predvsem zaradi tega, ker je bil Jeruzalem, glavno mesto krščanstva, v muslimanskih rokah, zato naj bi vsak vernik poiskal v svojem srcu »svoj lastni Jeruzalem«. Pozneje

je Cerkev priznala duhovne vrednote romanja in ga sprejela med krepo-stna dejanja. Po letu 1000 so se ljudje znebili strahu pred koncem sveta in so se začeli zanimati tudi za izboljšanje življenjskih pogojev. Med drugim so začeli tudi potovati v trgovske namene in romarske poti so postale svoja vrsta trgovskih poti. Zrasla so prenočišča in ambulante za romarje. Pomembnost teh sprememb je v Italiji najprej spo-znala Clunyska opatija, ki je razglasila Santiago de Compostela za romarsko mesto, ki ga je Darinka na svoji poti tudi že obiskala.Na romanju v Rim je prehodila v povprečju skoraj 30 km na dan, skupaj 830 km. Vse se da, le cilj moraš imeti, in ona ga je imela. Kljub žuljem, dežju, nepoznavanju dežele in cest ter 15 kg težkemu nahrbtniku je prišla na cilj. Najprej do mesta Assisi, poznanem po Frančišku Asiškem, ustanovitelju frančiškanskega reda, in nato še naprej v Rim. S priporočilom koprske škofije so ji bila za prenočevanje odprta vrata samostanov in cerkva na poti, enkrat je prespala celo v župnikovi pisarni. Vsi žu-lji in napori po skoraj enomesečni hoji so bili hitro pozabljeni, nam je sijočih oči pripovedovala in nam zaupala, da že razmišlja o naslednjem romanju. Marsik-do se je med njenim pripovedovanjem

10zgodilo se je

11

vprašal, ali je pomembnejša pot ali cilj. Njena predstavitev nam je dala vedeti, da je poleg obojega zelo pomemben tudi namen.Valter, predsednik našega društva, se ji je na koncu zahvalil za njeno predstavi-tev. Predstavnika 15 let starega društva prijateljev Jakobove poti iz Ljubljane, katerega aktivna članica je tudi Darinka, sta ji v zahvalo podarila sv. Jakoba iz Galicije, da jo bo varno vodil po njenih začrtanih poteh.Po končanem predavanju je sledilo dru-ženje s pogostitvijo, ki so ga tudi tokrat pripravile domačinke in članice aktiva žena kulturnega društva in tudi Darinka sama. Vsakemu obiskovalcu je Darinka podarila svoje piškote in ponudila različ-ne zeliščne čaje. Vsi skupaj ji želimo zdravja in še mnogo varno prehojenih poti.

Andrej Škapin

Strokovna ekskurzija - martinovanje 2015V soboto, 14. novembra, smo člani Kul-turnega društva Pepca Čehovin Tatjana iz Senožeč in nekaj krajanov zjutraj odšli v neznano, kot je že tradicionalno, na martinovanje – strokovno ekskurzijo. Po obvezni kavici in sendviču na po-stajališču v Lomu smo pot nadaljevali in prispeli v Belo krajino, kjer nas je pri-čakala moja prijateljica, sicer Primorka Barbi, ki tam živi že 10 let. Ta dan nam je povedala marsikatero zanimivo o njenih krajih. Prispeli smo na domačijo Raz-tresen v vasi Rim. Gospodar Bore nam je tam pokazal pridelavo lanu: tučenje, trenje, česanje, predenje in tkanje. Ogledali smo si tudi izdelavo znanih be-lokranjskih pisanic – pirhov. Na ogled in za prodajo ima tudi bogato etnološko zbirko. Poleg tega smo si ogledali tudi objekte za kmetijsko dejavnost: senik, kozolec, stanovanjsko hišo, skedenj, v katerem je možno prenočevanje, hlev za osle, krave in perutnino ter stroje, vo-zove, sani, zapravljivčke, lesene brane in

pluge za oranje z živino, slamoreznico, mlatilnico, preseko za vožnjo gnojni-ce in še kaj. V galeriji ima razstavljene izdelke domačih obrti belokranjskih obrtnikov, steklenih in keramičnih izdel-kov, likovnih in kiparskih del, medenih izdelkov ter video posnetek o celotnem postopku pridelave in predelave lanu. Za konec obiska smo pri njem pojedli še enolončnico in popili kozarček metli-ške črnine.Pot smo nadaljevali na Radovico pri Metliki in sodelovali pri učni uri. Osnovna šola Brihtna glava je pojem

turistične destinacije, katere idejni oče je Belokranjec Toni Gašperič. Nas-tala je v želji, obiskovalcem prikazati Belo krajino na drugačen in zabaven način. Učna ura nas je pod vodstvom tovarišice učiteljice v spominih vrnila v leto 1950. Šola je namenjena vsem, ki z obiskom učne ure spoznava-jo, kako so se nekoč šolali njihovi predniki. Razred je opremljen s staro opremo in starimi šolskimi rekviziti, v kotu učilnice pa je za neposlušne učence posuta koruza. Morali smo risati, peti, dirigirati in tudi klečati na koruzi. Tovarišica učiteljica je stroga, z obvezno palico v roki, s katero brez-pogojno obvladuje red in disciplino. Ob koncu šolske ure smo vsi učenci prejeli izpričevalo, nismo pa vsi izdelali drugega razreda. Nekaterim ponav-ljalcem bo pomagalo v tretji razred, če pridejo starši v šolo, seveda ne s

praznim cekarjem, je še ob koncu ure dodala tovarišica učiteljica.Nadaljevali smo naše martinovo potovanje in se na Lokvah pri Črno-mlju ustavili v domači pivovarni Vizir. Ogledali smo si sodobno opremljeno vinsko klet in ob dišeči belokranjski pogači okušali vrhunska belokranj-ska vina pod strokovnim vodstvom lastnika – enologa ter se na prijeten način spoznali z vinom in umetnostjo degustiranja. Predstavili so nam nekaj različnih sort vina. Da je bil obisk še bolj zanimiv, nas je gospodar popeljal na ogled lastne, sodobno opremljene pivovarne ter nas popeljal v svet craft pivovarstva in nam na kratko tudi ra-zložil umetnost varjenja piva. Poskusili smo zelo različna piva, saj varijo tako lager kot ale piva. Zapomnil sem si njihovo najmočnejše pivo Nori Franc, ima namreč kar 10 % alkohola.Kot se za martinovo ekskurzijo spodobi, smo zvečer v kraju Podzemelj v gosti-šču Veselič pojedli martinovo večerjo in prisostvovali krstu mošta v vino s po-močjo krstnih botrov, Brede in Dejana. Moji belokranjski prijatelji in prijateljice so nas še dodatno presenetili z nasto-pom domače plesne country skupine Vrtičkarji. Zavrteli smo se skupaj z njimi po plesišču in poveselili še dolgo v noč. Denisu Rojcu, za igranje na harmoniko in dobro voljo, hvala.

ANDREJ ŠKAPINKUD Pepca Čehovin Tatjana

zgodilo se je

12zgodilo se je

Kratek prerez zgodovine Vremske doline s pobudami za njeno promocijoNa predavanje, ki ga je izpeljala Helena Zrnec Vidmar iz Gornjih Vrem, članica TKŠD Urbanščica in tudi Odbora za varstvo kultur-ne dediščine Biosfernega območja Kras in porečja Reke, se je v mesecu novembru odzvalo kar precej domačinov. V prostorih podružnične šole v Vremskem Britofu je predavanje organiziralo domače društvo TKŠD Urbanščica, s sodelovanjem z Vanjo De-bevec Gerjevič in Darjo Kranjc, strokovnima delavkama v upravi Parka Škocjanske Jame. Vremska dolina ima bogato zgodovino, saj so se na tem območju izmenjavala različna ljudstva, od Kel-tov do Rimljanov, pa Francozov, Habsburžanov in Italijanov. Vsi so od nas samo jemali, toda človek na tem območju ni klonil. Klonil ni tudi pred naravo, ki je bila večkrat neizprosna, s silovito in močno burjo, s hudimi zimami in velikimi sušnimi obdobji. Ostal je na tej zemlji in se boril za svoj obstanek. Vsaka vasica v Vremski dolini ima kak zanimiv kulturni ali naravni spomenik, ki bi ga bilo potrebno obvarovati in promovirati za turistični razvoj kraja. Po končanem predavanju so bili organizatorji veseli zanimivih pobud, in sicer za umestitev kopališča ob reki Reki, kjer bi se domačini hladili in plavali v vročih poletnih dneh, za ustanovitev aktiva kmečkih žena, za ohranitev neokrnjene nara-ve na Vremščici, s prepovedjo vožnje po njej z motornimi vozili. Poleg prepovednih tabel bi morali izvajati pogostejšo kontrolo policije ali naravovarstvenih nadzornikov, zlasti ob vikendih. Organizatorji predavanja so bili veseli pobud, saj bodo pripo-mogle k bogatitvi njihove dejavnosti.

Mirjam Frankovič Franetič

Še vedno aktualna divja odlagališča in vožnje z motornimi vozili v naravnem okoljuPonosni smo na to, da smo se naučili svoje odpadke ločeno odlagati v zabojnike, ki se nahajajo na ekoloških otokih po vaseh in mestih, večje kosovne odpadke pa peljati v zbirne centre. Za to je poskrbljeno tudi v Divači, kjer lahko krajani predamo in odložimo stvari, ki jih ne potrebujemo. So pa organizirane tudi enoletne akcije zbiranja in odvažanja kosovnih odpadkov. V skrbi za naše okolje smo pripomogli k temu, da se znebimo divjih odlagališč v naravi. Nekatera večja divja odlagališča smo uspeli sanirati in preprečiti od-laganja v naravi. Eno takih večjih je bilo na Vremskem, »pri treh mostovih«. Ugotavljamo, da je ostalo čisto, presenečajo pa nas odkrita nova, sicer manjša odlagališča, višje ob tej cesti, proti Neverkam in Pivki. Odlagališče z avtomobilskimi gumami in plastiko se nahaja pod cesto v bližini, kjer to cesto preči Magajnova pot iz Gornjih Vrem na Vremščico. Prepričani smo, da to ni delo nas, ki smo se naučili odlagati, pač pa ljudi, ki so brezbrižni do narave in jim ni mar za kul-turo drugih ljudi. Prvi, bolj ozaveščeni, bomo seveda morali poskrbeti za odvoz teh odpadkov na deponijo. Podoben primer so vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju. Znova in znova opozarjamo, da bi bilo potrebno kontrole na Vremščici in po Brkinih vršiti ob vikendih, saj so takrat vo-žnje najbolj aktualne. Kljub prepovednim tablam, odlokom in uredbam ostajamo nemočni. Predpisi so eno, človeški faktor pa je drugo!

Mirjam Frankovič Franetič

Dan spomina na mrtve je misli usmerjal k vsem, ki so naš svet zapustili, še posebno k vsem tistim, ki jih posamezniki v vsakdanu pogrešamo. V občini Divača so tudi letos potekale komemorativne sve-čanosti, ki so jih organizirali Občina Divača, Občinski odbor ZB za vrednote NOB Divača in Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Divača. V Divači, Senožečah in v Vremah so svečanosti obogatili priložnostni kulturni programi, ki so jih pripravili osnovnošol-ske učenke in učenci in lokalna ljubiteljska kulturna društva. Delegacije Občine in Zveze borcev so položile pred spomin-ska obeležja padlim spominske vence.Županja občine Divača, Alenka Štrucl Dovgan, je v nagovorih na svečanostih poudarila pomen negovanja spomina na vse, ki jih ni več z nami ter pomembnost zavedanja dogodkov in mejnikov, ki so nam v zgodovini prinesli svobodno domovino. Nesoglasja in razprtije glede

preteklosti nam ne omogočajo dostojne in kvalitetne sedanjosti, ampak jo s tem samo še bolj izgubljamo in krhamo medosebne odnose. Na temeljih izbojevane preteklosti, ki nam je predana in zaupana, je treba graditi trdno vez dobrih odnosov in medgeneracijskega sodelovanja za prihodnost. Predstavnika ZB za vrednote NOB, Mirko Martinčič in Joško Valečič pa sta v nagovorih izpostavila predvsem pomen zgodovine in odgovornost do preteklosti, ki naj je ne zamegli zgodovinska distanca, temveč nedvoumno prenašanje dejstev na mladi rod in s tem ohranjanje zgodo-vine za prihodnost. Izpostavila sta tudi pomen sodelovanja z otroki in mladimi, ki jim je potrebno posredovati vrednote iz preteklosti ter hkrati poudarila, da se v občini Divača sodelovanje z otroki, mladimi in vzgojnoizobraževalnimi ustanovami, predvsem s šolo, uresničuje zelo pohvalno in na različnih področjih.

13

VREMEProgram so oblikovale učenke in učenci Podružnične osnovne šole Vreme z mentoricami, učiteljicami na šoli.SENOŽEČEProgram so oblikovale učenke in učenci Podružnične osnovne šole Senožeče z mentoricami, učiteljicami na šoli ter učiteljski pevski zbor.

DIVAČAV programu so sodelovali: Pihalni orkester Divača, dirigent: Boris Benčič, predvodnik: Igor Zafred, Mladinski pevski zbor OŠ Divača, zborovodkinja: Ada Škamperle; mlajša dramska skupina OŠ Divača, mentorica: Lidija Uršič; sta-rejša dramska skupine OŠ Divača, mentorica: Vilma Kres.

Občinska uprava

OOZ Sežana podelila letošnja jubilejna priznanja Na letošnjem tradicionalnem letnem srečanju članov je Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana v dvorani Ko-sovelovega doma v Sežani podelila jubilejna in posebna pri-znanja članom, da bi se jim zahvalila in nagradila za delovanje v zbornici ter za dosežke na področju obrti in podjetništva. V uvodnem nagovoru je predsednik Območne obrtno–pod-jetniške zbornice Sežana, Jernej Bortolato poudaril, kako pomembno je, da je obrtnikom in podjetnikom kljub turbu-lentnim časom v obrtno-zborničnem sistemu uspelo ohraniti organizacijo. »Ob številnih spremembah se le nekaj ni spre-menilo! Naš namen, ki je bil in ostaja povezovati obrtnike, jim prinašati nova znanja, nasvete in biti povezan glas posame-znikov proti močnejšim. Smo pomemben člen slovenskega gospodarstva in prav je, da se zavedamo svoje vloge, moči in prispevka družbi,« je še poudaril. Zbrane je na prireditvi pozdravil in nagovori tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Branko Meh, ki ni mogel mimo »vročih« in aktualnih tem, ki tarejo obrtnike in podjetnike. Letos je bilo podeljeno skupno 30 jubilejnih priznanj, od tega 8 priznanj za 10 let uspešnega delovanja, 13 priznanj za 20 let uspešnega delovanja in 9 priznanj za 30 let uspešnega dela v obrti in podjetništvu. Podeljenih je bilo še 9 posebnih priznanj in 3 zahvale. Posebno pisno priznanje za aktivno delo v zborničnem siste-mu je prejel Damijan Čah iz DTP Studia iz Sežane. Priznanje za kakovost izdelkov, storitev in inovatorske dosežke v obrato-valnicah in podjetjih pa so prejeli: Nejc Matjažič s. p., Studio Puer Aeternus iz Sežane, David Tavčar s. p., Brusilstvo Tavčar iz Krajne vasi, Bogdan Franetič iz Strugarstva Franetič d. o. o. iz Sežane, Tjaša Škapin s. p., Atelje Tjaša iz Kozine, Robi Umek s. p., Avtomehanika in vulkanizerstvo iz Škrbine, Sandi Prodan s. p., Alnesa stavbno pohištvo iz Divače in Damjan Baša s. p. Go-stilna Baša iz Markovščine. Posebna častna priznanje je letos pripadalo Razvojnemu društvu Pliska iz Pliskovice za uspešno medsebojno sodelovanje z zbornico. Podeljen pa so bile še posebne zahvale trem podjetnicam, Tjaši Škapin, Nevenki Devčič in Suzani Bele Požar za sodelovanje v projektu OZS z naslovom Ženske v malih in srednjih podjetjih, v katerega se je vključila tudi OOZ Sežana z delovno skupino žena. Preje-mnicam sta na prireditvi čestitala mag. Janja Meglič, ki je na OZS vodila projekt in predsednik OZS, Branko Meh.Za glasbeni uvod v prireditev so poskrbeli Alen Mihelj, David Macarol, Tine-Pavel Svetina, trio trobent iz Glasbene šole Se-žana pod mentorstvom Petra Pačnika. V nadaljevanju večera je marsikoga v dvorani do solz nasmejal Jerica Perković s svojo monokomedijo Zgodovina selfi butla. Po prireditvi pa

13zgodilo se je

Foto

: TO

MA

Ž P

OVO

DN

IK

14zgodilo se je

so člani OOZ Sežana namenili medse-bojnemu druženju in klepetu. Prejemniki jubilejnih priznanj iz Di-vače so naslednji: za 10 let uspešnega delovanja je priznanje prejela Dragica Ćumurdžić s. p., Čistilni servis iz Divače. Za 20 let uspešnega delovanja so pre-jemniki: Slavko Delak s. p., Gradbene storitve Delak iz Laž, Silvo Marinšek s. p., Termo-M vodovodne inštalacije iz Dolenje vasi in Emil Cerkvenik s. p., Splošno mizarstvo Ranik iz Kačič-Pareda. Čestitamo vsem prejemnikom priznanj.

Marija Rogan Šik

Alnesa stavbno pohištvo, Sandi Prodan iz Divače Podjetje Alnesa, Sandi Prodan s. p. je na slovenskem trgu prisotno že od leta 2006. V podjetju se ukvarjajo s proizvodnjo in montažo oken, vrat, polken, zasteklitva-mi balkonov in teras, v svoji ponudbi pa imajo tudi montažo notranjih in zunanjih žaluzij, rolet, komarnikov, plise zaves ter polic iz različnih materialov. Ukvarjajo se z materiali, kot so PVC, aluminij in kamen. Večino delajo s fizičnimi osebami, kjer se vsakemu posebej prilagodijo. Njiho-ve glavne prednosti so prilagodljivost, kvaliteta in svetovanje strankam. Izdelki in storitev montaže so na zelo visokem nivoju, saj se zavedajo, da je to predpogoj za uspešno delovanje v prihodnosti. V letu 2008 so se preselili v nove poslovne prostore. Prav tako so v tem letu investirali v novo sodobno opremo za izdelovanje ALU-izdelkov. V letu 2013 so razširili svojo ponudbo še na PVC-izdelke. Vsi njihovi izdelki v ponudbi so izdelani v Sloveniji in so opremljeni z vsemi potrebnimi cer-tifikati. Sandi se aktivno vključuje tudi v lokalno družbeno delovanje. Je sponzor lokalnim društvom in ustanovam. V podjetju Alnesa vedno naredijo vse, da so njihove stranke zadovoljne, saj jim to omogoča uspešno rast in delovanje.

Brkinci in Kraševci na stro-kovni ekskurziji po Črni GoriZa kmetovalce iz območja Brkinov in Krasa Kmetijsko–gozdarski zavod Nova Gorica – Kmetijska svetovalna služba Sežana v sodelovanju z območno enoto Kmetij-sko-gozdarske zbornice Koper in društev, ki delujejo na območju Krasa in Brkinov, vsako leto organizira strokovno ekskurzijo.Letos smo se oktobra odpeljali proti Črni gori. V sodelovanju s kmetijskimi sveto-valci iz ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja Črne Gore smo imeli prilož-nost spoznati majhna in velika posestva.Prvi obisk smo imeli v Podgorici na posestvu Vasa Ujkiča. Poleg 18 ha vinogradov, starih 8 let, obdelujejo še 18 ha žajbljevih nasadov. Iz vina prideluje tudi žganje, letno ga pridela 35.000 l. Po ogledu posestva smo odšli do njegove restavracije Troja, kjer se nam je pridružil svetovalec za živinorejo na ministrstvu za kmetijstvo in razvoj podeželja Črne gore g. Gojko Babović. Drugi dan, 16. oktobra, na svetovni dan hrane, smo se iz Podgo-rice odpeljali do kraja Mataguz, kjer nas je sprejel Svetozar Rajčević. Na kmetiji imajo na 1,5 ha rastlinjake, kjer pridelujejo zelen-javo. Na povabilo ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja Črne gore smo se v Podgorici udeležili prireditve ob Svetov-nem dnevu hrane, kjer nas je sprejel sam minister, prof. dr. Petar Ivanović. Naslednja ogled smo imeli na posestvu Plantaže 13. julij, ki deluje že od 1963. leta. Ogledali smo si vinsko klet Šipčanik. Na posestvu obdelujejo 11,5 milijonov trt, posajenih na 2310 ha. Letno poberejo preko 22.000 ton grozdja, predelajo v vino in zorijo v treh kleteh kapacitete 290.000 hektolit-rov. Vodilna rdeča sorta je vranac. Poleg vinogradov obdelujejo še 85 ha nasadov breskev, 15 ha oljčnikov in 40 ha matičnja-kov. Od tod nas je pot vodila v Donji Brćeli v vinsko klet Žarka Kopitovića. Letno

pridelajo od 4 do 7.000 l vina in nekaj žganja. Poleg domačega crmničkega vina in žganja nudijo specialitete domače kuhinje, katere smo tudi poskusili. Tretji dan smo pričeli z obiskom samostana Os-tro. Drugi postanek pa je bil na ekološki sadjarski kmetiji Dragice Mirjačić v vasi Bršno, blizu Nikšiča. Na kmetiji gospe Dra-gice pridelujejo sadje, od drnulj, jabolk, sliv do orehov. Največ izdelkov pridelajo iz drnulj. Na kmetiji nas je pozdravila tudi kmetijska svetovalka iz Nikšiča ga. Sonja Baćović. Pot smo nadaljevali do vasi Rastovac na ekološko kozjo farmo in mlekarno Radivoje Miljanić. Na kmetiji redijo 250 koz, obdelujejo 91 ha travnikov in 5 ha njiv. Mleko predelajo v jogurte, sire in sirotko. Kot edini v Črni gori zorijo sir tudi v kozji koži. Po degustaciji vseh dobrot smo se odpeljali v ”etno selo Izla-zak”, na nadmorski višini 1000 m, kjer nas je pričakal gospodar in nam predstavil

nacionalni park in etno selo. V Podgorici smo se ustavili še v vinski kleti Vučinić v Rogamimih. Zadnji dan našega potepan-ja po Črni gori smo se ustavili v Njeguših, kjer smo si ogledali rojstno hišo Petra Petrovića Njegoša in pršutarno Radonjić. Polni lepih vtisov in novih spoznanj smo pot nadaljevali do Kotorja in naprej proti domu.

Milena ŠtolfaKSS Sežana

Foto

: TO

MA

Ž P

OVO

DN

IK

SKUPINSKA FOTOGRAFIJAZ MINISTROM ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA ČRNE GORE

DEGUSTACIJA NA KOZJEREJSKI KMETIJI

SLAVKO DELAK JE PREJEL PRIZNANJE ZA 20 LET DELOVANJA

15

Odbor za varstvo kulturne dediščine BOK in PRPreteklo leto 2015 je bilo za odbor zanimivo, delovno in pe-stro. S ciljem med ljudi prinesti naše sporočilo, da je potrebno kulturno dediščino spoznavati, ohranjati, varovati, jo vklju-čevati v življenje skupnosti ter po zmožnostih tudi na njej graditi svojo prihodnost, smo pogumno izvedli prve akcije.Vsi člani odbora se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste nas z obiskom razstave in predavanj ali drugače podprli ter z nami sodelovali. Sedaj že kujemo nove načrte, saj za začetek leta pripravljamo razstavo, na kateri se bomo na poseben način predstavili mi – člani. V prihodnjem letu 2016 želimo vsem zavedanje o pomenu varstva kulturne dediščine na našem območju!

Anu Kahuna,predsednica

Klasični kras na Seznam svetovne dediščine UNESCO?V Sloveniji so na Seznam svetovne dediščine pri Unescu vpi-sane Škocjanske jame od leta 1986, Prazgodovinska kolišča okoli Alp od leta 2011 in Dediščina živega srebra Almadena in Idrije od leta 2012. Letos je stekla tudi priprava kandidature za vpis Klasičnega krasa, ki je sicer že uvrščen na Poskusni seznam svetovne dediščine od leta 1994. Od takrat so se kriteriji in postopki spremenili, zato je prvi korak, da Republika Slovenija posodobi obstoječi vpis na poskusnem seznamu. Ta je neke vrste najava države Centru za svetovno dediščino v Parizu, s katerimi lokacijami namerava v prihodnjih letih kandidirati za vpis na ta prestižni seznam. Klasični kras bo v kategoriji »narava«, pomembna kulturna dediščina, vezana na

kras, pa ima vlogo pojasnjevalnega elementa. Postopek vpisa klasičnega krasa na Seznam svetovne dedi-ščine vodi pristojno ministrstvo za okolje in prostor, skupaj z ministrstvom za kulturo, pomembno vlogo pa ima tudi urad za Unesco, ki deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Koordinator projekta je Park Škocjanske jame, javni zavod ministrstva za okolje in prostor. Priprava te zahtevne dokumentacije obsega pripravo strokovnih gradiv ter upravljavskih dokumentov za predla-gana območja in bo trajalo predvidoma eno leto. Priprava bo temeljila na že obstoječih varstvenih režimih in statusih. Vsa odprta vprašanja se bo reševalo v okviru obstoječih možnosti. Delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki različnih strok, je začrtala potencialne lokacije, in sicer a) podzemni tok reke Reke na matičnem Krasu (na delu občin Divača in Sežana), b) brkinske slepe doline v Matarskem podolju (na delu občin Hr-pelje - Kozina in Ilirska Bistrica), c) Postojnski kras s površjem med Pivško kotlino in Planinskim poljem s Postojnsko jamo in Planinsko jamo kot delom širšega postojnsko-planinskega jamskega sistema, predjamski sistem ter pivška presihajoča jezera s površinskim tokom reke Pivke (na delu občin Postoj-na, Pivka in vplivnim območjem na delu občine Ilirska Bistri-ca) in d) kraška polja z Rakovim Škocjanom, med katerimi sta najpomembnejše Planinsko in Cerkniško polje (na delu občin Cerknica, Postojna, Logatec, Loška dolina in vplivnim obmo-čjem na delu občin Bloke, Loški Potok in Vrhnika). Vpis na seznam svetovne dediščine pomeni na eni strani pri-znanje, da znamo in zmoremo ohranjati in varovati naravno in kulturno dediščino, po drugi strani pa predstavlja prilo-žnost za razvoj drugih dejavnosti, predvsem turizma. Med javnostjo je pogosto zmotno mišljenje, da Unesco prinaša dodatne omejitve za lokalno prebivalstvo. Katerekoli ome-jitve, bodisi pri gradnji bodisi obnovi ali urejanju prostora, izhajajo iz državne ali lokalne zakonodaje.

Dr. Rosana Cerkvenik,koordinatorka priprave nominacije Klasični kras, Park Škocjanske jame

Od ovce do izdelkaV soboto, 21. novembra, smo se na Delezovi domačiji v Škocjanu štiri ure v teoriji in praksi spopadali z raznotero rabo volne. Na delavnico smo med drugimi vabili lokalne rejce ovac, ki pa se na vabilo niso odzvali.

Tamara Urbančič nam je predstavila pasme ovc, ki jih sreča-mo na Slovenskem ter izpostavila avtohtone pasme v izgine-vanju, kot so jezersko-solčavska, bovška ovca, istrska in belo-kranjska pramenka. Razložila je, da je zaradi strukture volne,

Foto

: BO

RUT

LOZ

EJ

KAČNA JAMA

Park Škocjanske jame

16

v kateri je pri slovenskih pasmah še najti stržen, pri merino ovcah pa ne, naša volna bolj groba. Povedala je, da iz lanolina, s katerim je prevlečena volna, da ščiti ovce pred mokroto, danes delajo kvalitetne kreme. Od gnoja umazano volno iz trebuha in nog sama preizkušeno uporablja namesto gnojila, ki pa se v enem letu povsem razgradi. Slednjo uporabljajo vse bolj tudi za ekološko izolacijo. Ekološko zato, ker vedo, da se bo v naravi nekoč, za razliko od steklene volne in podobnih materialov, lepo razgradila.

Sledila je predstavitev ročnega postopka obdelave čistejše volne, ki se jo praviloma postriže na hrbtni strani ovce. Opere se jo z domačim milom ali nežnim šamponom in večkrat splakuje v deževnici, saj se sicer rada stisne v kupčke, in nato suši v senci. Sledi česanje in predenje s preslico ali kolovra-tom. Dvoje niti spredene volne se zavrtijo v volnen sukanec, ki se lahko barva s prekuhavanjem z različnimi rastlinami (npr. bezgove jagode za roza barvo, čebulni olupki za rumeno ...). Da so naravne barve obstojnejše, se volna najprej čemaži s soljo, jabolčnim kisom in galunom in podobnimi preparati. Obarvano volno se opere in posuši. Sledil je praktični del delavnice, kjer so se udeleženke uvajale v delo s kolovratom in vretenom, pod vodstvom izkušene filcarke Ane Dovgan pa suho in mokro filcale krasne izdelke, ki so jih odnesle domov.

Darja Kranjc

Z deležniki biosfernega območja Kras (in porečja Reke) na Prazniku kozjanskega jabolkaV soboto, 10. oktobra, smo se s prostovoljci, ki sodelujejo z nami v okviru Unescovega programa Človek in biosfera, po-dali na strokovno ekskurzijo v biosferno območje Kozjansko in Obsotelje. Ogledali smo si rastlinsko čistilno napravo, se udeležili praznovanja kozjanskega jabolka in se pomudili na gradu Podsreda, kjer je vedno kaj novega za ogled.Sprejela nas je Mojca Kunst, vodja službe za ohranjanje nara-ve in naravovarstveni nadzor Kozjanskega parka. Rastlinsko čistilno napravo Javnega zavoda Kozjanski park, ki je trenu-tno ena od treh na Kozjanskem, so v okviru Sklada Si.voda zgradili leta 2011. Namenjena je čiščenju komunalne vode in njeni ponovni uporabi. Deluje na podlagi filtracije vode skozi sedimente. Pomembno vlogo v tem procesu pa imajo

tudi močvirske rastline v sodelovanju z mikroorganizmi, saj na koreninskem sistemu potekajo fizikalni in kemijski procesi. Zvedeli smo, da imamo najbližjo rastlinsko čistilno napravo, ki pa je namenjena čiščenju industrijske odpadne vode, v Gradi-šču pri Kozini. Poleg teh dveh obstajajo tudi rastlinske čistilne naprave za čiščenje izcednih vod iz odlagališč odpadkov.Sledil je ogled dogajanja v sklopu Praznika kozjanskega jabol-ka. Sprehodili smo se po bogato obloženih stojnicah dobrot, si ogledali delo kozjanskih šol in tekmovanje v izdelavi jabolčne-ga zavitka, razstavo starih sort kozjanskih jabolk in pokramljali s kolegi iz Kozjanskega parka ter Krajinskega parka Goričko. Na Turistični kmetiji Bratuša smo se seznanili s kozjanskim vinom, pa tudi med seboj, si privezali želodček ter prisluhnili predstavitvam dela in načrtom deležnikov BOK v letu 2015 in 2016. Za konec smo si s prijazno vodičko ogledali grad Podsreda in jo ubrali domov.

Darja Kranjc

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

IN D

ARJ

A IV

AN

ČIČ

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

IN D

ARJ

A IV

AN

ČIČ

Park Škocjanske jame

17

Deseta večerja Plesnega društva SrebrnaV soboto, 14. novembra, se je Plesno društvo Srebrna pred-stavilo z deseto samostojno glasbeno-plesno prireditvijo v Kosovelovem domu v Sežani. Kot že vsa leta prej je bila dvo-rana polna navdušenih gledalcev, ki so plesalce in glasbenike nagradili z bučnim aplavzom.Prvo desetletje smo zaključili s plesnimi točkami, ki so najbolj navduševale gledalce na prireditvah. Potrudili smo se in pripravili po eno plesno ali glasbeno točko iz vsake prireditve.Vseh deset let se je z nami trudila in imela neizmerno potrp-ljenje naša plesna mentorica Nataša Đukić Vasić.Prireditev smo začeli z legendo o junakinji zvestobe –

Srebrni. Hudobni Turki so jo odpeljali v črno Turčijo, vendar se je po sedmih letih vrnila v rodno vas, ravno na poroko svojega moža. Nihče od domačih je ni hotel spoznati, zato je v domači cerkvi pustila z zlatom in srebrom izvezen plašč

in izginila v pesmi burje. Naša Srebrna je imela več sreče, priredili smo ji poroko.Mladinci so zaplesali poskočen irski ples in navdušili celo dvorano. Naši malčki so bili prisrčne miške, ki so delali družbo Senožuljčici. Otroška skupina se je predstavila z irskim plesom, mlade plesalke so zaplesale kot bele snežinke in nagajive muce. Kot vedno so blesteli seniorji plesnega društva. Beli labodi so ponosno pristopicali na oder, sledili so jim črni vranci, skupaj zaplesali balet čisto posebne vrste.Plesni finale je predstavljala poroka lepotice Srebrne. Začeli so ga seniorji z Zelenim Jurijem, nadaljevali pa malčki, otroci in mladinci z iskrivim irskim plesom. Prava poslastica pa je bil letos komorni orkester Srebrne. Prvim članom zasedbe se je pridružil gost saksofonist Miguel Ortega iz Španije, trenutno delujoč v Amsterdamu. Pod vodstvom Ljuba Vasića so se nam predstavili s tremi skladbami. Zala Hreščak nas je navdušila s svojim angel-skim glasom, Ana Vasić pa s svojim solističnim nastopom na violini.Predsednica Mirjana Čamer Kocen je prireditev zaključila z besedami, da smo zaključili prvo desetletje in pogumno stopamo v drugo. Zahvalila se je Jani Pečečnik za oblikoval-sko podobo naše predstave in tudi vsem članom društva in našim zunanjim sodelavce za sodelovanje in pomoč v vseh preteklih letih.Prireditev smo zaključili s prijetnim druženjem v skupnih prostorih Kosovelovega doma.Veselo vstopamo v novo desetletje z novimi, mladimi men-torji in z novo ustvarjalno energijo.

Dragica Gerželj

17

Foto

: STU

DIO

SEV

ERFo

to: S

TUD

IO S

EVER

Foto

: STU

DIO

SEV

ER

kultura

18

Televizija Slovenija gostila Pihalni orkester DivačaLeto 2015 si bodo godbeniki Pihalnega orkestra Divača vsekakor zapomnili kot nadvse uspešno in naporno leto. Poleg niza koncertov, primorske turneje v projektu »Super (z)godba«, festivala v Španiji ter drugih nastopov jih je pred nekaj dnevi prijetno presenetilo tudi povabilo k nastopu v oddaji Dobro jutro na prvem programu slovenske televizije. Povabilu so se z navduše-njem odzvali in v četrtek, 29. oktobra, v živo nastopili iz ljubljanskega studia. Predstavili so se z dvema skladbama in tako gledalcem popestrili dopoldan-ske urice. Uspešno izpeljan nastop na državni televiziji je bil za godbenike dobra spodbuda za nadaljnje projek-te in potrditev, da so z svojim delom postali prepoznavni tudi izven meja občine Divača.

Pihalni orkester Divača uspešno zastopal Slovenijo na festivalu v ŠpanijiCalella - obmorsko turistično mestece v Španiji, natančneje v Kataloniji, od Bar-celone oddaljeno 58 km. Pihalni orkester se že dolga leta tradicionalno na 4 leta udeležuje tamkajšnjega festivala pihalnih orkestrov iz cele Evrope. Tudi letos smo se člani odzvali njihovemu povabilu in se od 3. do 11. oktobra udeležili 28. Evropskega festivala pihalnih orkestrov. Celoten festi-val je trajal od 3. do 24. 10. V otvoritvenem tednu se je na glavnem prizorišču zvrstilo več kot 30 orkestrov iz celotne Evrope. Fe-stival se je začel v soboto v popoldanskih urah s povorko vseh orkestrov po ulicah Calelle. Zvečer pa je Pihalnemu orkestru Divača, kot edinemu predstavniku Slo-venije, pripadla čast, da je zaigral tudi na slovesni otvoritvi festivala. Med tednom so godbeniki imeli tudi druge godbeniške dejavnosti, da pa ni potekalo vse samo v duhu glasbe, so si ogledali Barcelono, najmlajši člani pa še Camp Nou, zname-niti Aquarium in se seveda sprehodili po čarobni ulici La Rambla. Manjkalo ni niti vodne zabave, saj smo z najmlajšimi in pa mladimi po srcu skoraj vsak dan obiskali peščeno plažo in si tako popestrili dneve. Najbolj so bili navdušeni najmlajši god-beniki, saj je bilo zanje prvo večje pravo

gostovanje v tujini. Prav vsi so povedali, da si takih gostovanj želijo tudi v priho-dnosti in da se jim je ta čudovita izkušnja vtisnila v spomin. Taka gostovanja so zelo velika motivacija za nadaljnje obiskovanje vaj, hkrati pa tudi velika nagrada za trdo delo glasbenikov, ki ga čez leto opravijo s številnimi vajami in nastopi. Da organizatorji resnično cenijo divaški orkester, pa pove podatek, da je orkester zaigral tudi na zaključnem večeru prvega tedna in seveda, kot se za Divačane spo-dobi, gledalce spravil na noge in dodobra segrel ozračje na prizorišču. Pohvaliti se moramo, da smo od organizatorjev prejeli posebno pisno zahvalo za našo udeležbo in seveda vnovično povabilo za udeležbo na 29. festivalu drugo leto. S hudomušnostjo in seveda z upanjem v srcu, da nam mogoče uspe, da se udeležimo festivala tudi drugo leto, pa lahko samo dodamo ADELANTE.

Katja Ferfila

Gostovanje pevskega zbora Senožeče v MuenchnuMePZ Senožeče, ki že skoraj dvajset let deluje v KS Senožeče, ni neznan slovenskemu občinstvu, saj je že večkrat gostoval po različnih krajih Slovenije, zadnjih deset let zapored pa se skupina pevcev pod vodstvom Ade Škamperle odpravi tudi na gostovanja v tujino, kjer naše rojake navdušuje predvsem s slovensko ljudsko pesmijo.Tudi letos je zbor z bogatim programom navdušil Slovence zunaj naših meja, saj se je v oktobru predstavil v slovenski cerkvi

sv. Duha v samem centru Muenchna, kjer je odpel slovensko mašo in seveda po njej venček najlepših slovenskih ljudskih pesmi. Kako zveni zbor na vrhu olimpijskega stolpa, vedo številni obi-skovalci veličastnega olimpijskega parka. Prav tako je za pevce petje na mestnih trgih prav posebno doživetje. Uspešen oktober pa pevcem ni po-menil priložnosti za počitek, saj so se z veliko pevsko vnemo pripravljali na tradicionalni božični koncert, ki vsako leto znova na ta dan zbere v vaški cerkvi številne ljubitelje zborovskega petja in

tudi letos bo zagotovo tako. Na kon-certu bodo petje MePZ popestrili tudi njihovi glasbeni gostje.Veseli december je za pevce zelo dela-ven. Začel se je z Miklavževim koncer-tom v Bukovici pri Renčah, kjer so zapeli skupaj s komenskim mešanim pevskim zborom Cominum ter Pihalnim orke-strom Komen. Z omenjenima sestavoma bodo v okviru prazničnega decembra prepevali še v Komnu (26. 12.) in Ljublja-ni (27. 12.). Predstavili se bodo z božični-mi napevi in zimzelenimi opernimi deli.

Nataša Adam 

Foto

: KAT

JA F

ERFI

LA

Foto

: KAT

JA F

ERFI

LA

kultura

19

Kraško-brkinski likovni ustvarjalci zelo ustvarjalni in uspešniLikovna ustvarjalnost je plod posame-znikovega talenta, znanja, inspiracije, ambicije in osebne angažiranosti, ki jo vsak likovnik namenja svojemu ustvarjalnemu delu. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti na področju likov-ne dejavnosti organizira območne, re-gijske in državne razstave. JSKD veliko skrb namenja tudi organizaciji številnih delavnic in izobraževanj, na katerih lahko slikarji, kiparji, fotografi in ostali likovni ustvarjalci svoja pridobljena znanja spretno nadgrajujejo. Območne

razstave so namenjene predstavitvi vseh likovnih ustvarjalcev določenega območja, na regijske in državne razsta-ve pa so likovna dela izbrana na osnovi izbora strokovnih spremljevalcev.Letošnje leto so bili kraško-brkinski likovni ustvarjalci zelo ustvarjalni in tudi uspešni. Območno likovno razstavo z naslovom Motiv, ki je bila plod likov-nega izobraževanja v okviru DEKD-ja in Fabianijevega leta, si je bilo mogoče v mesecu oktobru in novembru ogledati v KD Hrpelje. 16 avtorjev nam je pred-

stavilo svoja dela, med njimi tudi eno kiparsko delo Ane Hanzl in dve fotogra-fiji Danice Stupar.

15. regijska likovna razstava primorskih likovnih ustvarjalcev je nosila naslov Kvadrat in krog, kocka in krogla in si jo je bilo moč ogledati v Mali galeriji Mirka Kranjca v Kosovelovem domu od 22. oktobra do 5. novem-bra. Ustvarjalcem za izbor na regijsko razstavo še enkrat iskreno čestitamo z željo, da se kdo izmed njih uvrsti tudi na državno razstavo, ki bo postavljena prihodnje leto na osnovi izbora vseh prijavljenih del.

Tudi na 7. slikarskem extemporu Sladka Istra, ki je potekalo 20. septembra v Ko-pru, so bili naši kraško-brkinski likovniki uspešni, saj so bila dela Jane Štok, Marije Maruše Maraž iz Sežane in delo Vanje Čok iz Divače izbrana za potujočo raz-stavo Sladka Istra, ki bo prihodnje leto v mesecu maju v okviru Tedna ljubiteljske kulture postavljena tudi v Divači.

Vladislava NavotnikJSKD OI Sežana

15. Regijska razstava primor-skih likovnikov - kvadrat in krog, kocka in kroglaV mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelo-vem domu v Sežani so 22. oktobra odprli 15. regijsko razstavo primorskih likovnih ustvarjalcev, ki jo je pripravila sežanska izpostava javnega sklada za kulturne de-javnosti v sodelovanju z ostalimi javnimi skladi na območju Južne Primorske (Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran in Postojna). Razstavo so si ljubitelji likovne umetnosti že ogledali v Ilirski Bistrici in Postojni.Vodja sežanske izpostave javnega sklada Vladislava Novotnik je predstavila razmi-šljanja in kritiko umetnostne zgodovinar-ke Petre Paravan, ki je opravila selektorsko delo. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vsaki dve leti razpiše državno tematsko razstavo, ki bo prihodnje leto potekala že petič, hkrati pa se vsako leto organizira

tudi regijske tematske razstave. K sodelo-vanju so povabili odrasle likovne ustvar-jalce. Organizacija pa je poteka na dveh nivojih. Letos potekajo regijske likovne razstave, organizirane pa so tudi likovne delavnice, prihodnje leto pa bo sledila državna razstava. Tema letošnjega razpisa so bili Kvadrat in krog, kocka in krogla. Ko-misija je prejela dela več kot 40 ustvarjal-cev. Selektorka Petra Paravan pa je izbrala za regijsko razstavo 21 del. Domačemu občinstvu se predstavljajo tudi štirje kraški ustvarjalci: Radovan Gregorčič, Dajana Čok, Vesna Jogan in Ana Hanzel.Iz kovane kovine, keramike in stekla je skulpturo, ki jo je poimenoval Nevidni

ustvarja nov planet, ustvaril Radovan Gregorčič, sicer tudi predsednik Foto kluba Žarek Sežana. Domačinka Ana Hanzel je prav tako v keramiki iz papir-nate gline, črnega engoba in glazure, vse žgano pri 1050 stopinjah Celzija, ustvarila delo, poimenovano Solsticij. Dajana Čok iz Divače se predstavlja z akrilom Pomladni utrip, Sežančanki Vesni Jogan pa je bila izbrana slika V kva-dratu kvadrat v tehniki akrila z dodatki.Pri razpisu 5. državne tematske razstave so se likovniki osredotočili na format kroga in kvadrata v slikarstvu in krogle in kocke v kiparstvu. »Regijska razstava izbranih del prikazuje abstraktne in figuralne podobe, večinoma na kvadra-tnem nosilcu ali kocki, s preigravanjem oblik kroga in kvadrata. Format v veliki meri pogojuje vsebino in likovni izraz, saj ustvarjalce spodbuja k načinu razmišlja-nja, da razvidne okrogle in kvadratne oblike smiselno razporejajo in ustvarjajo dela v duhu abstrakcije, nadrealizma, konstruktivizma itd.,« je v katalogu, ki spremlja regijsko razstavo, zapisala ume-tnostna zgodovinarka Petra Paravan. Odprtje razstave v Sežani sta popestrili Marjetka Popovski z ljudskimi pesmimi in pesnica Irena Husu iz Tomaja, ki je prebrala nekaj svojih pesmi iz druge pesniške zbirke Nedotakljiva.

Olga Knez

Foto: DAMJAN JOGAN

Foto

: LA

RA J

ERA

NKO

MA

RCO

NI

Foto: LARA JERANKO MARCONI Foto: OLGA KNEZ

kultura

20

Likovna razstava »Izginuli svet« kraškega slikarja Norbeta Grčarja na Občini DivačaV galeriji Občine Divača so pred kratkim odprli razstavo likovnih del slikarja Norbeta Grčarja iz Kobdilja pri Štanjelu z naslovom Izginuli svet. Odprtje razstave, ki se ga je ude-ležilo veliko ljubiteljev likovne umetnosti, so organizirali Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi, Center za socialno delo Sežana in Občina Divača.Norbet Krištof Grčar, za prijatelje poznan kot Norbet, se je rodil 1956 leta v Krakovu na Poljskem. Svet umetnosti mu je naprej približal profesor Jan Rzehak, po končanem izobra-ževanju pa je izkušnje pridobival tudi na področju restavra-torstva. V deželo prednikov, v Slovenijo, je odšel na študij teologije, vendar mu usoda ni bila naklonjena, saj je bil že kmalu primoran Slovenijo zapustiti kot begunec. Zatočišče je dobil v sosednji Avstriji, kjer se je uveljavil kot samostojni slikar. Leta 1995 se je vrnil v Slovenijo, v kraški Kobdilj, kjer še vedno prebiva in ustvarja. Za sabo ima več kot 40 samostoj-nih razstav po različnih evropskih državah. Tokrat se je v Divači predstavil z deli iz ciklusa Izginuli svet, kjer v tehniki olja na platno in slikarske lepenke predstavlja svet Judov iz časa njihovega preganjanja. »Ko sem prvič videla Norbetova dela, so se mi zdela temačna in otožna. Ko pa sem slike podrobneje opazovala, sem ob trpljenju zaznala tudi življe-nje, saj Norbet ni upodobil trupel, žrtev koncentracijskih taborišč. Naslikal je ljudi s svojimi strahovi, bolečinami, pa tudi veseljem, z željo po življenju, upanju v prihodnost. Upodobil je žive ljudi. Ko premišljujemo o Judih, pogosto dobimo asociacijo na holokavst, množično ubijanje, vendar jih avtor predstavlja v drugačni luči. To niso bili zgolj trpeča skupina ljudi. Bili so posamezniki s svojimi življenjskimi zgodbami, upi in željami. Notranji svet upodobljenih Judov nam predstavi z minimalističnimi nakazi (z iskrico v očeh, nagubanim čelom, skritim nasmeškom idr. In ravno takšen je tudi Norbet, redkobeseden človek v ozadju, ki pa venomer pušča sledi,« je o slikarju in njegovem delu povedala predstavnica štanjelskega Društva Vezi Andreja Colja. Slike sicer sodijo v starejše obdobje, vendar je njihova sporočilna vrednost še vedno enaka. V kulturnem programu pa je z glasbo in pesmijo obiskovalce očaral Matjaž Grčar.

Olga KnezPrimorci beremo 2015

»Knjige so najtišje in stalne prijateljice, zmeraj dosegljive in najmodrejše svetovalke ter najpotrpežljivejše učiteljice.« (Charles William Eliot)Citat, s katerim se marsikateri ljubitelj ali ljubiteljica knjig poistoveti, kajti oseba, ki ljubi knjige, je zmeraj nekje z nosom zakopana v kakšno knjigo. Takšna oseba bo vedno našla čas, za dobro zgodbo, kljub še tako polnemu urniku. In kam zaha-jajo ljubitelji knjig? V knjigarne in knjižnice, seveda!Ravno v petek, 20. novembra, je ob 18. uri Kosovelovo knjižni-co Sežana obiskalo večje število knjigofilov, ki so se zbrali na zaključnem dogodku akcije in obeležitvi Dneva slovenskih splo-šnih knjižnic v sodelovanju z Narodno študijsko knjižnico Trst.Gostja večera je bila pisateljica Milena Miklavčič, ki je bralcem, ki so uspešno zaključili bralno značko za odrasle, predstavila svojo knjigo z naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače. To je knjiga, v kateri lahko beremo niz intimnih zgodb naših dedkov in babic ali pradedkov in prababic iz časov pred drugo svetov-no vojno. Pisateljica ni zamolčala niti lastnih izkušenj.Življenjske zgodbe za svojo knjigo je avtorica zbirala dvajset let, in sicer tako, da je hodila od hiše do hiše ter poslušala, kaj so ime-li otroci, sploh hčere, povedati o življenju svojih staršev, ki svojih otrok niso poučevale o intimnem življenju. Nekaj teh nam je go-stja večera zaupala. V tistih časih se namreč o spolnosti niso smeli pogovarjati, ker so verjeli, da je to greh. Posledica tega je bila, da so bili tako ženske kot moški neozaveščeni na tem področju. »Toda kljub vsemu trpljenju, ki so ga prenašale ženske v predvojnem času, so bile bolj srečne v primerjavi s sodobnimi ženskami, saj so imele le tri želje, da jih mož ne pretepa, da ne umrejo med porodom in da ne bodo lačne,« je poudarila Mile-na Miklavčič. Po njenem mnenju imajo sodobne ženske milijon želja, obiskujejo različne terapije, tečaje in jogo, namesto da bi bile doma, se pogovarjale s svojim partnerjem in objemale svoje otroke.To je knjiga, ki ponudi pogled na intimno življenje naših (starih) staršev iz drugačnega in predvsem pretresljivega zornega kota. Vsakdanje življenje, ki so ga morale živeti naše mame, babice ali prababice, življenje, ki si ga v današnjih časih ne znamo predstavljati. Kot je dejala gostja, na podlagi teh zgodb so otroci ugotovili, da svojih staršev ne poznajo, so pa po tem še bolj spoštovali svoje matere.Večer se je zaključil s podelitvijo priznanj vsem, ki so uspešno opravili bralno značko – Primorci beremo, ki v devetih sloven-skih knjižnicah poteka že deveto leto. V Kosovelovi knjižnici Sežana je bilo takih bralcev 70, od tega 10 iz Divače. Skupaj so prebrali 756 knjig. Med najbolj branimi so bile. Iskanje Eve (Šinigoj), Piarovka (Rijavec), Punčka v ogledalu (Fritz-Kunc).Najmanjkrat izposojene so bile: Balzacov Popek (Moderndor-fer), En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo (Gradišnik) ter Ultrablues (Rugelj, Videmšek, X. Gombač).

Samanta CoraciFoto

: JO

ŽE

TOM

INC

Foto

: SA

MA

NTA

CO

RAC

I

kultura

2121

Foto

: URŠ

KA K

LAJN

Foto

: DEN

IS M

ARJ

ON

kultura

Divača + Buje + Lokev = film Šiška DeluxeNa jesen smo pozabili, zime pa ne še čisto sprejeli. Še vedno se zbiramo pred Škrateljnovo domačijo, kjer nekateri kadijo, drugi popivajo, spet tretji pa vztrajno čistijo za njimi. Kakorkoli, veseli smo, da je borjač ene najstarejših kraških hiš prostor, kjer se lahko zbiramo čisto vsi. In tako poizkušamo za čisto vse ustvarjati tudi program, če pa se najde kdo, ki mu nič od ponujenega ne ustreza, smo prepričani, da se bo našel vsaj med mnogimi pričevanji, videi in eksponati v muzeju. Na Ta veseli dan kulture smo odprli vrata obeh razstav in veseli smo bili, da so nas ljudje slišali in prišli. Zadovoljiv je bil tudi jesenski obisk, saj so nam stalne skupine ostale zveste, nekaj šol, društev

in podjetij pa nas je obiskalo prvič. Najmlajši so zaključili s ciklom delavnic Podobe filma, kjer so izdelali čudovite filmske scene z lutkami in fotostripi. Do novega leta bo izdelke moč videti v divaški knjižnici, kjer so nam prijazno dovolili, da jih razstavimo. Nadaljujemo s ciklom Ura pravljic. Tudi v prihodnje bomo otroke spoznavali s pravljicami in drugimi otroškimi zgodbami Svetlane Makarovič, ki je po poklicu igralka, ukvarjala pa se je tudi s filmom. Z novim letom bomo vsaj en večer posvetili tudi risanki. Film seveda ostaja. Bili smo del turneje zadnjega filma Jana Cvitkovi-ča, komične drame Šiška Deluxe, ki je dvorano napolnila z iskrenim smehom. Na projekciji sta se nam pridružila tudi Jan in Irena Kovačević, Divačanka, ki z Janom živi in dela. Iz Lokve pa je prišla

najmlajša igralka filma Gala Kovač Ml-jač, ki je filmu dodala češnjico na vrhu torte. Jan nam je po koncu zaupal, kako je snemanje potekalo, govorili smo tudi o otroški igri, ki je po navadi sponta-na in lahko vodljiva, ker je iskrena in neobremenjena. Govorili smo o filmu, ki polni dvorane in nič drugače ni bilo niti pri nas. Zabaven je, mestoma smeši sis-tem, karikira, hkrati pa ponuja trenutke streznitve in grenkobe. Velikokrat slišimo, da za dogodke doma-čini niso vedeli. Če bi želeli biti del naše baze dobitnikov elektronske pošte, nam pišite, mi bomo nadvse veseli, da vas lahko vanjo vključimo. V prihodnje pa – naj bodo prazniki praznični in vstop v novo leto filmski!

Helena Č. Gerželjwww.muzejdivaca.si

V četrtek, 10. decembra, smo v pri-jetnem vzdušju v prostorih občine odprli razstavo grafik Vesne Marion iz Divače. To je že njena tretja razstava v naših prostorih. Avtorico in njena dela je predstavila Vlasta Markočič, Vesnin sin Matija pa je otvoritev popestril z glasbenimi točkami.Svojo ustvarjalno in poklicno pot je Ve-sna začela kot modna oblikovalka, sedaj

pa kot likovna pedagoginja na osnovni šoli v Hrpeljah in Divači vodi učence v svet likovne govorice in ustvarjalnosti. Vesna se posveča grafiki, ki ji kot izrazno sredstvo najbolj ustreza. Tokrat predsta-vlja kolekcijo grafičnih listov v tehniki kolagrafije.Vlasta Markočič je v predstavitvi avtori-ce med drugim povedala: »Grafike nas nagovarjajo s svojo strukturo, dinamiko,

predvsem pa z osebnim jezikom občutlji-ve ustvarjalke. Jasnost izraza zelo dobro izraža njeno značajsko odprtost.«In prav ta njena odprtost, podpora družine ter delo z mladimi ji daje vedno nove, sveže, ideje. Vesni želimo še veliko ustvarjalnih idej. Tokratna razstava bo na ogled do mese-ca februarja naslednje leto.

Suzana Škrlj

22

Proglasitev naslova državnega prvakaAndrej Prelc je tudi letos dokazal, da je najboljši v avtomobil-skih dirkah GHD-divizije I. Na vseh šestih tekmah, ki so potekale doma in v tujini, je zbral največ točk, tako da mu je že po štirih tekmah uspelo ohraniti naslov državnega prvaka. Uspešno sezono je proslavil v domačem kraju, kjer smo mu v imenu ob-čine čestitali in mu za darilo izročili knjigo Vremska dolina med Krasom in Brkini, avtorice Klelije Potokar. Čestitali so mu tudi predsednica krajevne skupnosti Vreme, Jana Trebec, predse-dnica športnega društva Ruj, Mirjam Trampuž ter prijatelji, ki smo mu izročili pokal zlato čelado, ki ga je včasih za osvojeni naslov trikratnega državnega prvaka podeljeval tudi organizator dirk. Prijetno presenečenje je bila velika torta v obliki dirkalnega avtomobila, ki jo je naredila njegova teta Zdenka, mama Ančka pa je poskrbela za ostalo pogostitev. Druženje z Andrejem je potekalo v prijetnem vzdušju. Ponosni smo na našega prvaka in mu želimo, da bi bil tako uspešen tudi v prihodnje. Radi bi

tudi, da bi pridobil še kakega sponzorja ali donatorje, ki bi mu pomagali pri nadaljnjih tekmovanjih.

Mirjam Frankovič Franetič

2. Krog PNK-strelske lige v IzoliStrelski klub Izola, ki združuje 47 članov in ga vodi predsednik Vitomir Bohinec, je letos proslavil 60-letnico svojega uspešnega de-lovanja. Konec novembra je organiziral drugo kolo primorsko-no-tranjske kraške lige zahodne regije v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanje se je odvijalo na strelišču v Izoli. Po besedah predsednika PNK-lige Enia Božiča se zelo priljubljenega tek-movanja udeležuje vsako leto več strelcev, tako da v letošnji se-zoni nastopa preko 140 strelcev v najrazličnejših kategorijah, od cicibanov do veteranov v moški in ženski kategoriji, ki tekmuje-jo v streljanju s serijsko zračno puško in zračno pištolo. S puško je pri članih slavil Dejan Della Torre (Vremščica), pri članicah pa Danijela Budin Ravnič (Piran), ki tudi vodita po dveh kolih. S pištolo je bil pri članih daleč najboljši mladi in obetavni strelec Jože Čeper (Vremščica), pri članicah pa klubska tovarišica Olga Knez. Oba prav tako vodita v svojih kategorijah po dveh kolih. V kombinaciji po dveh kolih pa slavi Bojan Lampreht (Vrhnika) pred Dejanom Della Torrejem (Vremščica) in Petrom Šeškom (Piran). Naslednje kolo PNK-lige bo 12. in 13. decembra v Piranu.

Olga Knez

Jože Čeper odlično začel strelsko sezonoJože Čeper iz Gornjih Ležeč, član SD Vremščica, je odlično začel letošnjo ligaško sezono z zračnim orožjem, saj je osvojil dve prvi mesti v streljanju z zračno pištolo, in sicer v 1. B-državni ligi v članski konkurenci (čeprav bo še do 21. leta nastopal kot

mladinec, star je namreč 18 let) in prav tako 1. mestu v mla-dinski ligi. Obe tekmi sta se odvijali sredi oktobra v Ljubljani. V soboto, 17. oktobra, je SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem organiziralo 1. turnir 1. A- in 1. B-državne lige v streljanju z zrač-no puško in pištolo, medtem ko se je tekmovanje za prvi pokal prijateljstva in mladinske lige odvijalo v nedeljo, 18. oktobra.Na centralnem strelišču v Ljubljani se je pričela zimska sezona ligaških tekmovanj v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanje pr-vega kroga lige so organizirali strelci SD Dušan Poženel Rečica pri Laškem, ki so zaradi težav z najemom elektronskih tarč iz Hrvaške morali predvideno tekmo v Thermani Laško prestaviti v Ljubljano. Dokončno je potrjena tudi rekordna udeležba na mladinski ligi in Pokalu prijateljstva – 278 tekmovalcev, toliko jih niso imeli še nikoli. S člani v 1. ligi, kjer nastopa 144 tekmovalcev, znese skupaj kar 422 tekmovalcev v enem koncu tedna, kar je izjemno za začetek sezone. Od 1675 registriranih v tem trenutku jih je več kot četrtina tudi tekmovalno dejavna na začetku sezone.Mladinski reprezentant Jože Čeper je bil (s 368 krogi) najuspeš-nejši med posamezniki s pištolo, s kar precejšnjim zaostankom je drugo mesto osvojil državni članski prvak s pištolo Cvetko Ljubič iz SD Slovenske Konjice (368 krogov) Tretje mesto je pri-padlo Renatu Štermanu iz SD Mrož Velenje (367 krogov). Ekipa SD Vremščica, za katero sta nastopili še Branka Fragiacomo (Čeperjeva mama) in Olga Knez, pa je osvojila 5. mesto.Na državni mladinski ligi v streljanju z zračno pištolo pa je bil Jože Čeper z enakim rezultatom prav tako zlat, 2. mesto je zasedel Blaž Škrabec, SD Škofja Loka (370 krogov), 3. mesto Jan Fortuna, SD Trzin (365 krogov).

Olga Knez

Foto

: OLG

A K

NEZ

šport

NAJBOLJŠI V KOMBINACIJI NA PNK-LIGI V IZOLI – Z LEVE: DARIO BAN, DEJAN DELLA TORE (2.), BOJAN LAMPREHT (1.), IVAN BOŽIČ (3.) IN ENIO BOŽIČ (PREDSEDNIK PNK-LIGE ZAHODNE REGIJE)

23

Športno aktivnotudi v »tretjem življenjskem obdobju«V Divači za svojo fizično kondicijo ne skrbi zgolj mladina, temveč se na večerni telovadbi redno srečujejo tudi starejše občanke. Telo-vadbo organizira klub Kraški dren, ki zajema več telovadnih skupin. Ena od teh je telovadna skupina Divača, ki je bila ustanovljena pred 16-imi leti. Trenutno vključuje 23 članic, starih med 50 in 85 let, ki prihajajo iz Divače in širše okolice. Njihova osnovna dejavnost je or-ganizirana in strokovno vodena telovadba, ki poteka dvakrat teden-sko na Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne Divača. Dobivajo se ob ponedeljkih in četrtkih od 17.45 do 18.45. Srečanja potekajo od oktobra do maja, v poletnem času pa sledijo »počitnice«. Za strokov-no plat telovadbe skrbi fizioterapevtka ga. Tanja Pitacco. Na podlagi njenega strokovnega znanja ter vaj, prilagojenih za starejšo popula-cijo, gospe vzdržujejo in krepijo fizično kondicijo in dobro počutje. Veliko vaj je namreč namenjenih ravno preprečevanju obolenj srca in ožilja. Običajno začnejo z ogrevanjem v stoječem položaju, drugi del vadbe pa poteka na blazinah na tleh. Pri telovadbi uporabljajo tudi določene pripomočke, kot npr. mehke žoge. Srečevanje na telo-vadbi dvakrat tedensko pa poleg športne aktivnosti predstavlja tudi redno obliko medsebojnega druženja, in kot članice same povedo »rednega klepeta med odmori«. Poleg telovadbe pa klub Kraški dren prireja tudi nekatere aktivnosti z Društvom za srce Krasa, npr. pohode, predavanja o zdravi prehrani ter meritve maščob in sladkorja v krvi. Članice kluba Kraški dren, telovadne skupine Divača, se

zahvaljujejo Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne Divača, ki jih že leta gosti v svojem večnamenskem prostoru. Zavzemajo se, da bi se telovadba nadaljevala s čim večjim številom članov, zato vabijo vse, ki bi se jim želeli pridružiti in s tem prispevati kanček k ohranjanju in krepitvi svojega zdravja, tako fizičnega kot tudi psihičnega. Kljub temu, da se trenutno srečujejo le gos-pe, bi bile zelo vesele tudi kakega predstavnika moškega spola. Vsem pa sporočajo: »Storimo kaj zase, za zdravo življenje!«Morebitne informacije in prijave: 031 641 849

Maruška Cerkvenik

Bushi: Pokal Sevnica 2015V soboto, 24. oktobra, je Klub borilnih veščin Sevnica gostil 15. tradicio-nalni karate turnir. Namen organizatorja je bilo v Sevnico pripeljati tek-movalce različnih karate zvez in kot vedno so se udeležili tekmovanja tudi KK Bushi Divača in si tako spet priborili odlična mesta. Nika Frank je dosegla 1. mesto v katah, kategorija članic, Metka Žerjal je dosegla 1. mesto v katah, klategorija starejše deklice, Manja Miklavčič 2. mesto kate starejše deklice, prav tako se je odlično boril tudi Rene Fabjančič.Pokal Koper 2015V nedeljo, 25. oktobra, so se člani JKA Slovenije na povabilo Slo-venske zveze tradicionalnega karateja udeležili turnirja za pokal Koper 2015. Skupno je na tekmovanju sodelovalo 380 karateistov iz različnih karate zvez in 4 držav. Tekmovanje je potekalo v skladu z ITKF-tekmovalnimi pravili. Udeležili smo se ga tudi tekmovalci divaškega kluba Bushi in dosegli naslednje rezultate: Nika Frank (2. mesto kumite, 4 kate), Manja Miklavčič (3. mesto kumite), Metka Žerjal, Matej Enci, Staš Korva, Sara Petek, Sara Delise, Nika Tavčar, Robin Kramberger (3. mesto kate), Lara Ferjančič, Anže Tavčar, Nikolina Dević, Nik Vlašič, Jakob Cetin. Vsi tekmovalci so se na tekmovanju odlično borili.1. pokalni turnir JKA-karateja 2015 V nedeljo, 15. novembra, je v Poljanah potekal 1. pokalni turnir JKA-karateja. Udeležilo se ga je 212 tekmovalcev. Na tekmovanju

so sodelovali tudi člani drugih zvez, in sicer SZTK in SKIF. Kot tekmovalci divaškega kluba Bushi smo se zelo dobro uvrstili in smo v seštevku na 2. mestu. Sodelujoči tekmovalci: Nika Frank (članice 2. mesto kumite, 1. mesto kate), Manja Miklavčič (sta-rejše deklice 1. mesto kumite), Metka Žerjal (starejše deklice 2. mesto kumite), Matej Enci (kadeti 3. mesto kate), Rosana Uljan (3. mesto kate), Anže Tavčar (starejši dečki 4. mesto kate), Nika Tavčar (malčice 2. mesto kate), Lara Ferjančič (mlajše deklice 1. mesto kumite, 2. mesto kate), Nikolina Devič (mlajše deklice 3. mesto kate, 2. mesto kumite), Blaž Praprotnik (najmlajši 2. mesto kate), Staš Korva, Sara Delise, Sara Petek, Nik Vlašič, Aleksej Skok in Luca Borg. Čestitke vsem tekmovalcem! Tudi letos smo se udeležili pomembnega seminarja oz. treninga, ki je potekal 27. in 28. novembra. Karate zveza je organizirala mednaro-dni seminar na temo športnih borb, ki ga je vodil Rafael Aghayev. Aghayev je najboljši borec športnega karateja v zadnjih letih (11-krat evropski prvak, 4-krat svetovni prvak). Na seminarju je sodelovalo 210 karateistov iz 11 držav in tudi iz vodilnih slovenskih klubov. Moj-ster je na seminarju prikazal metodologijo treninga športnih borb, trende in usmeritve ter s svojimi demonstracijami navdušil prisotne. Navkljub poučevanju in izjemni tekmovalni karieri ima še vedno tekmovalne cilje. Osvojiti želi še 5. naslov svetovnega prvaka.

Nika Frank

šport

24

Kuhajmo zdravo za otroke z Emilijo PavličV četrtek, 19. novembra, smo na šolo povabili gospo Emilijo Pavlič, priznano in spoštovano strokovnjakinjo s podro-čja prehrane.Na roditeljskem sestanku, ki je bil dobro obiskan, je staršem predstavila pomen in način zdrave priprave jedi, primerne za učence. Pri tem je poudarila pomen lo-kalno pridelane hrane, kuhanja jedi na naj-bolj učinkovit način, da se ohrani kakovost uporabljenih živil. Starše je navdušila, saj je bila prepričljiva, predavanje je obogatila z demonstracijo priprave nekaterih jedi. Strokovnjakinja, iz katere veje ljudska in kuharska modrost, je tudi avtorica dveh iz-jemno zanimivih knjig: Za otroke kuhajmo zdravo in Mamica, nauči me kuhati. Knjigi vsebujeta zdrave in preproste recepte, ki jih »začinjene z dobro voljo, lahko hitro pripravimo in razveselimo naše otroke«.Da je kuhanje lahko veselje in užitek, je učitelje prepričala v delavnici, kjer smo pripravili jadranske lignje (ocvrte v hladnem olju), prilogo iz koromača in krompirja ter buhteljne. Mogoče bodo domači buhteljni, pripra-vljeni po receptu Emilije Pavlič, navdušili tudi vas. Recept je objavljen na šolski spletni strani www.os-divaca.si.

Damijana Gustinčič,ravnateljica OŠ Divača

Tradicionalni slovenski zajtrk tudi na šoliV petek, 20. novembra, so tudi na šoli tako kot po vsej Sloveniji pripravili učencem tradicionalni slovenski zajtrk, ki je bil sestavljen iz živil: črni kruh, med, maslo, mleko in jabolka.Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Osnovni cilj projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo se mladino in tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranje-valnih navad, pomenu lokalno pride-lanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za širše okolje in pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo. Pomemben poudarek je tudi na splošnem ozaveščanju mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvaja-nja športnih aktivnosti.Učencem prvega razreda se je pri tra-dicionalnem zajtrku pridružila županja občine Divača Alenka Štrucl Dovgan,

ki pa je bila tokrat v vlogi čebelarke. Učenci so se posladkali z domačim me-dom in maslom ter lokalno pridelanimi jabolki. Po zajtrku je čebelarka učencem predstavila čebelarsko opremo in spre-govorila o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja učencev o življenju čebel. Vsi otroci so prejeli tudi zgibanko, ki otroke v sliki, starše pa v besedi informi-ra o pomenu čebel za okolje in kori-stnosti čebeljih pridelkov.Zahvaljujemo se naši županji Alenki v vlogi čebelarke za obisk na šoli in predstavitev čebelarstva.

Prvošolci z učiteljicama Moniko in Nives

V šoli uspešno izpeljali akcijo Za mladost brez drogNovember je mednarodni mesec boja proti odvisnosti in je posvečen ozaveš-čanju javnosti o problematiki odvisnosti. Tudi na naši šoli so v sodelovanju z Obči-no Divača in Zavodom Pelikan-Karitas že osmič zapored uspešno izpeljali akcijo, ki letos poteka pod geslom Z glasbo in gi-banjem proti odvisnosti in je namen-jena ozaveščanju učencev o razvadah, ki nas kaj hitro pripeljejo v različne oblike odvisnosti. Akcijo že vsa leta uspešno načrtujejo in vodijo: predstavnica občine Divača Nataša Macarol, pomočnica ravnateljice Nives Skuk in športni novi-nar Ervin Čurlić. O osemletnem poteku akcije je pripravil obsežno gradivo in predstavitev Bogdan Macarol.Športno-glasbena prireditev, ki jo je vodil Ervin Čurlić, je bila namenjena učencem od 6. do 9. razreda in je potekala v šolski telovadnici. Gostje prireditve so bili deve-tošolci OŠ Podčetrtek, njihov ravnatelj Darko Pepevnik, župan Podčetrtka

šola

25

Peter Misja, naša županja Alenka Štrucl Dovgan, ki so zbrane tudi pozdravili in nagovorili, svetnik Dobrivoj Subić ter vr-hunska športnika – gorska kolesarka Tan-ja Žakelj in košarkar Goran Jagodnik. V športno-glasbenem kvizu in štafetnih tek-movanjih so se pomerili učenci obeh šol.

V ekipah so z učenci sodelovali tudi oba župana Peter Misja in Alenka Štrucl Dov-gan, oba ravnatelja Damijana Gustinčič in Darko Pepevnik ter športnika Goran In Tanja, ki sta učencem spregovorila o svoji športni poti, dosežkih, odrekanjih, vzponih in padcih. Gostom sta se predstavili tudi šolski plesni skupini pod mentorstvom Taje Tavčar In Bernarde Rebec.Po končani prireditvi so si gostje iz Podčetrtka ogledali še Divaško jamo in komuno v Vremah, kjer so fantje spre-govorili o svojih življenjskih zgodbah, ki so jih pahnile na rob propada.

Ogledali smo si glasbeno pravljicoUčenci od 1. do 5. razreda centralne šole ter obeh podružnic pa so se v mesecu novembru nekoliko bolj posvetili aktivni izrabi prostega časa, ukvarjanju s športom, obisku različnih kulturnih ustanov …, namesto posedanja pred računalnikom in televizorjem. Tako so si v petek, 13. novembra, v Kosovelovem domu v Sežani ogledali glasbeno pravljico Peter in volk.V okviru omenjene akcije sta razpisana še likovni in literarni natečaj, ki pa bosta potekala vse do meseca februarja. Pri-znanja in nagrade za najboljša likovna in literarna dela bodo podeljena v mesecu marcu na prireditvi ob dnevu šole.

Projektni tim Zdrave šole

MEDVRSTNIŠKA MEDIACIJA – tabor za nadarjene 2015V petek, 13. novembra, smo se v večer-nih urah učenci 6., 7., 8. in 9. razredov, ki nas zanima mediacija, zbrali v šoli. Za začetek nam je knjižničar predstavil knjigo Iskanje Eve, v kateri je izposta-vil dva konflikta. O le-teh smo potem razpravljali. Ker smo bili že vsi pošteno lačni, smo si za večerjo privoščili pico. Sledil je ogled treh krajših filmov na temo reševanja sporov in nato razgo-vor o njih. Tako smo zaključili družabni večer, pograbili vsak svojo spalno vre-čo in si v razredu poiskali prenočišče. Spočiti in polni energije smo stopili v nov dan. Sledil je obilen zajtrk. Nato smo se razdelili v skupine in se ude-ležili treh delavnic, na katerih smo izvedeli še več o mediaciji. Kosilo smo si pripravili kar sami – testenine s tuno in palačinke. Po krajšem odmoru smo v skupinah začeli s snemanjem kratkih filmov. Naša naloga je bila, da pred-stavimo konflikt in njegovo reševanje s pomočjo mediacije. Scenarije smo napisali sami, pri snemanju pa so nam pomagale učiteljice. Druženje smo zaključili okoli 17. ure, zadovoljni, da je za nami uspešen vikend. Čeprav upamo, da bo sporov med učenci na šoli čim manj, smo pripra-vljeni pridobljena znanja uporabiti tudi praksi.

Zala Reberc in Tjaša Kobal, 9. a

Divaški šestošolci obiskali CERO, ZGRS in Pršutarno LokevTudi v letošnjem letu so divaški šesto-šolci pod mentorstvom učiteljice Mir-jam Trampuž na sončen, novembrski dopoldan na svoji prvi postaji izkoristili za obisk Centra za ravnanje z odpadki

Sežana (CERO Sežana). Sprejela jih je gospa Mojca Uršič in jim povedala najprej nekaj o zgodovini centra. Obisk se je začel na vstopnem delu s kontrolo, kjer so stopili na mostno tehnico in se stehtali. Sprehodili so se po aktivnem in zaprtem odlagalnem polju, ki je zgrajeno tako, da ustreza standardom. Ogledali so si pretovorno postajo z veli-kimi betonskimi boksi, kjer so namešče-ni zabojniki za papir, steklo, pločevinke in plastenke in zbirni center za indivi-dualni dovoz odpadkov, za vse vrste odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih. Njihovo zanimanje je najbolj pritegnili linija za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in sortirna linija, kjer so videli različne stroje, ki jih uporabljajo pri

šola

26

sortiranju in baliranju ločeno zbranih odpadkov. Učenci so bili nad obiskom centra zelo navdušeni, predvsem nad stroji, ki so jih videli aktivno delovati in izvedeli so veliko novega o ravnanju z odpadki.Njihova druga postaja je bil obisk Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana (ZGRS), kjer jih je sprejel poklicni gasilec Primož Maurič. Najprej so si ogledali kratki film in spoznali delovanje zavoda. Navdušeni so bili nad ogledom dežurne sobe, v kateri so računalniški monitorji, kjer izvajajo video nadzor centra in video nadzor Krasa in Brkinov, zaslon za avtomatsko odpiranje vrat, vremensko postajo, radijsko postajo in telefonske zveze. Kasneje so si ogledali gasilska vozila z bogato opremo in opremo pravega gasilca za vse vrste reševanja in gašenja. Navdušenja niso skrivali nad sireno in vozilom za gašenje požarov s hlajenjem med požarom in vodenim vodnim topom. Kot se spodobi, je ob koncu obiska nastala še »gasilska fotografija«.Zadnja postaja je bil ogled najstarej-še pršutarne na slovenske, Pršutarna Lokev. Na zelo lepo urejenem kraškem dvorišču je učence sprejel prijazen in zelo zgovoren tehnolog, ki jih je ob strokovni razlagi popeljal skozi prostor-no sušilnico. Čakalo jih je presenečenje, bele halje in čepice, ki so si jih oblekli, preden so vstopili v sušilnico. Sami so ugotovili, da je to zaščita oz. higiena, ki

jo morajo upoštevati v mesno-prede-lovalnih obratih. Razložil jim je proces proizvodnje kraškega pršuta: kako iz svežih svinjskih nog nastane kraški pršut.Tudi nas je to prepričalo, saj smo v su-šilnici pršutov začutili mamljivi vonj po kraških dobrotah.

Mirjam Trampuž,OŠ DIVAČA

Obisk ekološke kmetije Mahne na TatrahČetrtošolci in petošolci Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne so v okviru celoletnega projekta o zdravem načinu prehranjevanja obiskali ekološko kmetijo Mahne v osrčju Brkinov, na Tatrah. Spoznali so, da je kmetija Mahne družinska kmetija, ki ohranja tradicijo kmetovanja že peto generacijo zapo-red in da nadmorska višina, na kateri kmetija stoji, in ugodno podnebje (mešanica sredozemskega in celinske-ga) pomembno vpliva na kvaliteto vseh proizvodov kmetije. Roman Mahne, kmetovalec in lastnik ekološke blagov-ne znamke Mahne, je učencem predsta-vil glavno dejavnost kmetije, živinorejo. Pri tem mu je pomagala gospa Majda Godina iz KGZ Nova Gorica, oddelka za kmetijsko svetovanje izpostave Postojna. V modernem hlevu s prosto rejo je 30 govedi sivo-rjave pasme, ki so namenjene proizvodnji mleka. Živalim je omogočeno prosto gibanje po hlevu

in zunaj hleva, na paši od maja do novembra, pozimi pa seno in senaža, ki sta pridelani na domači kmetiji, brez uporabe umetnih gnojil. Govedo je bolj zdravo in odporno ter prispeva k dobremu počutju in s tem h kakovo-stni prireji mleka. Ekološko pridelano mleko domačih krav v sirarni predelajo v različne sire (tradicionalni, mehki, siri z dodatki orehov, popra, tartufato). Učenci so si ogledali tudi žago za razrez hlodovine iz domačega gozda. Na kmetiji pa pripravljajo tudi sekance, s katerimi ogrevajo prostore kmetije.Aleks Dariž iz KGZ Nova Gorica, od-delka za kmetijsko svetovanje izpo-stave Postojna, je učencem predstavil ekološko pridelavo v intenzivnem sadovnjaku, kjer je približno 650 dreves. Poseben poudarek dajejo na kmetiji sta-rim domačim sortam jabolk, s katero se kmetija ukvarja poleg živinoreje. Učenci so se naučili pravilno obirati jabolka.Vsa pridelava in predelava je vključena v ekološko kontrolo, kar potrošniku zago-tavlja zdravo in kvalitetno hrano.Ob koncu ogleda kmetije so prijazni in gostoljubni domači učencem pripravili pokušino tradicionalnega sira in doma-čo sorto jabolk, goriško sevko.

Mirjam Trampuž, OŠ Divača

Mladi varuhi narave – jamarji s prošnjo proti neprimernemu odlaganju odpadkovNa divaški osnovni šoli že četrto šolsko leto poteka jamarski krožek. Prvi dve leti je potekal v organizaciji jamarskega društva GŽ iz Divače, pod mentorstvom Mitje Maružina. Zadnji dve leti pa v organizaciji Parka Škocjanske jame, pod mentorstvom naravovarstvenega nad-zornika Boruta Lozeja. Krožek trenutno obiskuje devet učencev.Vsebine, ki jih izvajamo v krožku, so zelo pestre in so tako teoretične kot praktične. Obravnavajo pa teme v zvezi z varovanjem okolja in jam ter teme var-

26

UČENJE JAMARSKE VRVNE TEHNIKE NA PLEZALNI STENI

šola

27

nega obiskovanja in raziskovanja jam. Krožek poteka na plezalni steni v šolski telovadnici, lepo vreme pa izkoristimo za teren. Ko smo v telovadnici, izvajamo telesne vaje za razgibavanje in moč, skačemo čez kozo in kolebnico … ter seveda plezamo. Od plezalnih tehnik se učimo jamarske vrvne tehnika pa tudi tehnike prostega plezanja, saj se pri raziskovanju jam ti dve tehniki preple-tata. Ko smo na terenu, pa obiskujemo okoliške kraške pojave in jame. Lansko leto smo tako večkrat obiskali udornico Risnik, Bukovnik, spodmola Triglavce, Divaško jamo in Škocjanske jame. Za obisk Škocjanskih jam smo izkoristili povezavo z železničarskim avtobusom, ki vozi iz Divače v Matavun.

V udornicah včasih plezamo, tako smo si v udornici Bukovnik uredili plezalni vrtec. V jamah pa izvajamo tudi raziskovalne naloge. Lansko leto smo v Divaški jami nastavili vabe, da bi ugotovili, kakšne oblike življenja so prisotne v njej. Zaključek raziskave je bil zelo zanimiv. Vabe nam je pojedla kuna, in to na celotni trasi turističnega dela jame, kjer so bile vabe postavlje-ne, mestoma tudi na skritih kotičkih, ker smo to tudi pričakovali, kar je bila zanimiva ugotovitev ... Na terenu pa nas zelo motijo smeti. Zato smo se že lansko leto dogovorili, da bomo izvedli čistilno akcijo. V leto-šnjem šolskem letu nam je to uspelo in očistili smo smeti v dolini Risnik. Smeti ni bilo veliko, ker smo jamarji Risnik temeljito očistili v vseslovenski čistilni akciji leta 2011. Žal pa smo ugotovili, da ljudje še vedno mečejo odpadke v dolino, kljub temu da se na dostopih nahajajo opozorilne table. Učenec Natanael Rajkovič je o akciji zapisal naslednji sestavek:

Pospravljanje odpadkov v dolini Risnik

V petek, 13. 11. 2015, smo se z jamar-skim krožkom odločili, da odidemo v dolino Risnik, da bi jo počistili. S

seboj smo vzeli vreče za odpadke. V Risniku smo pobrali vse odpadke, ki smo jih našli v dolini. Ljudje so v naravo odvrgli: staro železo, pripo-močke za barvanje, vedra, voziček za otroke pa tudi kolesa.Imeli smo se zelo lepo. Smejali in igrali smo se ter plezali po melišču. Ko smo končali naš pohod oziroma izlet, smo se odpočili na skali, nato pa nadaljevali pot skozi Gabrovo naselje.

Ker želimo tudi mi, mladi jamarji, ohraniti lepo in čisto naravo, prosimo, da je ne onesnažujete z odmetavanjem odpadkov.

Borut Lozej,mentor krožka

NASTAVLJANJE VAB V DIVAŠKI JAMI ČISTILNA AKCIJA V DOLINI RISNIK

Jesensko dogajanje v vrtcu DivačaV tem šolskem letu je v vrtcu Divača sedem skupin otrok, tri skupine najmlaj-ših in štiri skupine otrok 2. starostnega obdobja.Mesec september je bil mesec uvajanja, ko smo se ponovno navajali drug na drugega, novi otroci pa na vse nas in dogajanje v vrtcu nasploh.V začetku oktobra pa smo že začeli s skupnimi praznovanji in prireditvami, s katerimi skozi vse leto skrbimo, da se otroci med seboj družijo, spoznavajo in doživljajo še nekaj več, kot le dogajanje v svoji skupini.

Ob TEDNU OTROKA smo se odločile za dejavnosti na temo Nekaj ti moram povedati, ki jo je predlagala Zveza prija-teljev mladine Slovenije. Čeprav je tema na videz zahtevna za predšolske otroke, smo uspele najti številne literarne juna-ke, ki so preko zgodb otrokom predsta-vili pomen medsebojnega zaupanja, sproščene in odkrite komunikacije in zaupanja skrivnosti tistemu, ki mu lahko zaupamo. Spoznali so vsebine slikanic: Velika skrivnost male miške, Skrivnost raka Roka, Frančkova kolesarska čelada in Imaš kakšno skrivnost?. O vsebinah in sporočilu vseh naštetih slikanic smo se tudi veliko pogovarjali.

vrtec

28

Nekega sončnega jesenskega dne pa smo imeli PRAZNOVANJE JESENI. Praznovanje je potekalo v obliki gibalnih iger, pri katerih so otroci uporabili številne jesenske plodove, ki so jih pred tem pri-našali v vrtec. Kotalili so buče, prestopali polena, v odprtine, na platno narisanega drevesa, kot veverice metali želod, s prenašanjem kostanjev iz košare v zaboje, kot polhi pripravljali ozimnico in kot veter premetavali jesenske liste po zraku. Vse to smo počeli na igrišču Sonček, ki je pogo-sto cilj naših dnevnih sprehodov.20. novembra pa smo obeležili TRADI-CIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK. Ob tej priložnosti so nam v kuhinji pripravili tri namaze z medom, in sicer: skutin, bučni in čokoladni namaz, katerega smo poskušali skupaj s predstavniki Občine Divača, gospo županjo Alenko Štrucl Dovgan in gospo Tatjano Cerkvenik, ki sta nas ta dan obiskali v vrtcu. Obiskal nas je tudi čebelar, gospod Marko Gombač, ki nam je predstavil čebele in čebelarstvo.

Vlasta Perhavec

Pomen bivanja na prostem za predšolske otrokeV vrtcih izvajamo premišljeno ciljno načrto-vane aktivnosti s področja gibanja, s čimer želimo otroku omogočiti optimalen psihomo-torični razvoj. Del teh dejavnosti je vsekakor namenjen gibanju na prostem, saj je gibanje, predvsem na prostem, osnovna potreba otrok. Otroke smo v moderni dobi prikrajšali za veliko lepih, edinstvenih doživetij v naravi. O vzrokih, zakaj je do tega prišlo, bi lahko veliko razpravljali, vendar v tem kontekstu to sploh ni pomembno. Pomembno je, da nekaj takih trenutkov povrnemo v otroški vsakdan. Na primer skakanje po lužah, valjanje v snegu, sprehod v burji, igra v

dežju … V času otrokovega bivanja v vrtcu lahko več naredimo za vsakodnevno kvalitetno bivanje otrok na prostem. Naš cilj je, da vsak dan, ne glede na vremenske razmere, preživimo nekaj časa na prostem.V senožeški enoti vrtca Sežana se štejemo za privilegirane, saj vrtec stoji v vaškem okolju in je obdan s čudovito naravo, ki nam nudi veliko možnosti za vsakodnevne opazovalne sprehode, planinske pohode in igro na travnikih. Kadar je dan posebno lep, vzamemo na travnik tudi malico in cel

dan preživimo na svežem zraku. Poleg tega imamo tudi pravo zimo z obilico snega, ki ga vsako leto izkoristimo za sankanje, zimske pohode in igro na snegu. V lanskem šolskem letu smo s pomočjo staršev in drugih krajanov nakupili pelerinice za eno skupino otrok za sprehode v dežju. Denar za nakup so nam pomagali zbrati vsi krajani Senožeč, ki nam redno prinašajo star papir v zvon pred vrtcem, za kar se jim zahvaljujemo. Uporaba pelerin nam omogoča bivanje na prostem v vsakem vremenu, kar tudi redno izvajamo. Pa še eno prednost imamo v našem vrtcu, ki jo s pridom uporabljamo – pred časom nam je občina Divača postavila veliko pokrito tera-

so, na kateri se lahko tudi najmlajši otroci iz skupine prvega starostnega obdobja igrajo v slabem vremenu, poleti pa nas varuje pred hudo vročino. Na tej terasi vsako leto skupaj s starši zaključimo šolsko leto s sla-dolednim piknikom. Najlepše pa je, kadar si na terasi privoščimo malico ali celo kosilo. Prihaja zima in z njo veliko možnosti za igro na prostem. Dedku Mrazu bomo pisali, naj nam prinese veliko snega za otroško veselje.

Nadja Božeglav,vrtec Sežana, enota Senožeče

vrtec

29

Marsikdo izmed nas domačinov na Senožeškem in v širšem občinskem pro-storu zagotovo še ne ve, da je še ne tako dolgo nazaj v vasi Laže delovala jamarska sekcija. Ustanovljena je bila 24. 5. 1973 kot sekcija DZRJ - Društva za raziskovanje jam, Luka Čeč iz Postojne. Danes, po 42-ih letih, se te sekcije rahlo spominja le še njihov član g. Leon Drame. Eden izmed nekaj takratnih aktivnih laženskih jamar-jev je bil tudi Branko Čandek, domačin iz Laž. O jamah in njegovih jamarskih podvigih sva se pogovarjala ob iskanju pogrešane osebe v lažanskem gozdu, ju-lija 2012. In takrat sem sklenil, da v občin-ski Glasnik napišem o tem nekaj besed. Povedal mi je, kako so iz Postojne dobili nekaj osnovne opreme, vrvi in podobno, ter se začeli spuščati in raziskovati jame v okolici Laž. Poleg jam je tam tudi še precej spodmolov in brezen. Najbolj znana od vseh jam pa je vsekakor 190 metrov dolga in 58 metrov globoka

jama Zavinka, v kateri danes še živi ogrože-ni majhen hrošček drobnovratnik (Lepto-dirus hochenwartii), ki je edina vrsta iz rodu Leptodirus. Je tudi prvi opisani jamski hrošč na svetu. Leta 1831 ga je v Postojnski jami našel pomožni svetilničar in vodnik Luka Čeč. Ime je dobil po paličasto oblikova-nem oprsju, ki spominja na vrat.Na fotografiji sta Branko in Mirko Frank v Zelški jami, eni izmed 18 udornic na ob-robju Rakovega Škocjana. Slikala sta se pri zvitih kapnikih v izhodu jame proti Rakovem Škocjanu. Branko je danes lju-bitelj narave in zelo aktiven pohodnik - planinec. Opravil je tudi tečaj za varuha gorske narave, o tem pa kdaj kasneje.Če ima kdo karkoli, povezano z laženskimi jamarskimi podvigi, bodisi sliko, dogodek, spomin …, bi lepo prosil, če mi lahko posreduje, da objavim. Škoda bi bilo namreč, da gredo take stvari v pozabo.

Andrej Škapin

29iz zgodovinenaših krajev

BRANKO ČANDEK (NA DESNI) IN MIRKO FRANK IZ NADANJEGA SELA V ZELŠKI JAMI.

V deževnih jesenskih dneh, ko se narava umirja in so misli manj obremenjene z dogajanjem okrog nas, pogosteje odpo-tujejo v spomine. Se pričnejo ukvarjati z minevanjem in minulim. Zanese nas v mlada in otroška leta. In v enem takih dni se mi pojavi spomin na pesem, ki me jo je v otroških letih naučil oče (Anton Prelec, Kušmarjev z Barke). Kdaj se jo je naučil on, ne vem zagotovo. Navadno je rad pripo-vedoval pesmi iz svojih šolskih let, zato mislim, da je tudi ta iz tistih časov, ki jih je zaznamovala 1. svetovna vojna s svojimi grozodejstvi. Oče je imenoval tudi avtorja pesmi, poudaril, da je to znani ruski pesnik, a mi žal to ni ostalo v spominu, tudi naslov je prekrilo minevanje časa (in je prirejen). Spominjam pa se, kako vztrajno je z mano ponavljal in ponavljal dolg niz verzov, ki zame takrat res niso imeli pravega pomena. Čutila pa sem, da sporočajo nekaj veliča-stnega in spodbudnega. Njemu morda bu-dijo spomin na otroštvo vojne sirote, pred-stavo o očetovem življenju kje v strelskih jarkih, žalost ob izgubi ali zanos in energijo ob ponovnem urejanju življenja po končani moriji … Vadila sva tako vztrajno, da sem jih po več kot petih desetletjih, ko sem se lotila prepisovanja zapuščine pokojnega očeta, nenadoma obudila v spominu dobesedno, tako kot so bili v otroštvu naučeni. In kot jih sedaj po spominu tudi zapisujem.Pa me je po vseh teh desetletjih tudi zanimalo, kdo je bil avtor te pesmi, ki se je očetu zdela tako pomembna, da je vztrajal

v poučevanju. Brskala sem precej po litera-turi, a nisem našla njenega zapisa. Morda jo bo prepoznal kdo od bralcev ali strokov-njakov. In upam, da mi avtor ne bi zameril, da jo v letih stoletnih spominov zapisujem brez njegovega imena in naslova.Posvečena je seveda veliki moriji prve svetovne vojne, pravzaprav času po njej, ko so se začele rane celiti in življenje namestiti v stare tirnice.

Pred vojno so peli zvonovi trije, med vojno so sneli jih tuji možje, odvedli, razbili, prelili tako, da smrt nad ljudi izgrmevali so.

In kakor da prišel poslednji je dan,bobneli, rohneli so v plodno ravan,zvoniku so lino posuli k nogam, do tal so cerkveni porušili hram.

Prizanašali niso bogu ne ljudem,ne poljem, ne hišam, ne tihim grobem. Pregnali boga so, pregnali ljudi, iz grobov na polje so metali kosti.

Ni kamna na kamnu, drevesa nikjer, po jarkih potika se človek kot zver. Ponosen tu prej se mu dvigal je krov, zdaj pušča in groblja je delež njegov.

Grmenje potihne, zamišljenih čel vrno se izgnanci iz daljnih deželin rijejo v grobljo iz golih desak, med jarki se dvigne vasica barak.

Pomlad je v deželi in velika noč, zvoniti je treba, zvoniti ni moč,tri žalostna zvona za veliko noč.

A tam za barakami, tam za vasjo, vse polje izstrelkov je praznih polno in pridejo fantje, odpeljejo tri, obesijo jih sredi bele vasi.

Pomlad je v deželi in velika noč, zvoniti je treba, zvoniti je moč, tri žalostna zvona za veliko noč.

In prvo se zvono v polje oglasi: »Kdo v polje sejal je prebele kosti,Kdo gozd je oklestil do črne prsti,pripravil velike govranje gosti?«

In drugo se zvono razlega v ravan: »Globoko je z jarki ves svet razoran,s človeškimi trupli gosto posejan, le kakšna bo žetev čez leto in dan?«

In tretje se zvono razlega bolno: »Zvonovi-topovi nebo in zemljo, z grozničavo se zono presunili so,težko se je bosta otresla, težko.«

Morda je prav stota obletnica začetka te velike vojne pravi čas, da začutimo energijo, globlje sporočilo pesmi, da jo še enkrat, znova zapišemo (čeprav morda v okrnjeni obliki).

Cvetka Skok

30

Zavod za gozdove Slovenije izvaja v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 Uspo-sabljanje na področju gozdarstva za varno delo v gozdu iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020. Usposabljanje je namenjeno lastnikom, zakupnikom in uporabnikom gozdov ter zaposlenim pri pravnih ali fizičnih osebah, ki so registrirana za gozdarsko dejavnost in potrebu-jejo znanja s področja varnega dela v gozdu. Usposabljanja so za udeležence brezplačna, izvzeta je prehrana. Njihov cilj je povečanje varnosti pri delu v gozdu z motorno žago in traktorjem, s poudarkom na zmanjšanju števila nezgod

med lastniki gozdov in neprofesionalnimi izvajalci del v gozdo-vih ter povečanju njihove učinkovitosti pri delu v gozdu. ZGS bo izvajal naslednje vrste usposabljanj:1. varno delo z motorno žago (16 ur) – dvodnevni tečaj;2. varno delo z motorno žago (24 ur) – tridnevni tečaj;3. varno delo s traktorjem (teoretični in praktični del) –

enodnevni tečaj.V letu 2015 smo v okviru PRP v kraškem GGO izvedli tečaje:1. varno delo z motorno žago (5-krat) – 87 udeležencev,2. varno delo s traktorjem (1-krat) – 23 udeležencev.Udeleženci se, po predhodnem dogovoru z odgovorno ose-bo na OE Zavoda za gozdove Slovenije, na usposabljanje pri-javijo s pisno vlogo in izjavo, ki jo posredujejo na Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Usposabljanja se lahko udeležijo le z ustrezno osebno varovalno opremo (najmanj gozdarska zaščitna čelada, zaščitne rokavice, protivrezne hlače in ustrezna obutev – vse dni trajanja usposabljanja) in lastno motorno žago. Starost udeležencev je najmanj 16 let. Nov ciklus izobraževanj se bo predvidoma začel po 1. januar-ju 2016.Podrobnejše informacije za udeležence usposabljanj si lahko ogledate na tej povezavi:http://www.zgs.si/slo/delovna_podrocja/delo_z_javnost-mi/razpisi_prp_2014_2020/index.html

Andrej Zadnik, ZGS OE Sežana

Okrasna drevesca, pridelana v Sloveniji, so letošnje leto na tržišču označena z oranžno nalepko, z letnico 2015 in z napisom Zavod za gozdove Slovenije in Darilo gozda vašemu domu. Večinoma so to smrečice, zrasle v gozdovih, na zaraščajočih se kmetijskih površinah, pod daljnovodi, manjši delež tudi v namenskih nasadih zunaj gozda.Vsakdo ne more iti v gozd in si posekati svoje okrasno drevo. V gozdovih okrasna drevesca lahko pridobivajo le lastniki goz-dnih površin na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije. V odločbi so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc na gozdu neškodljiv način. Poleg odločbe zavod izda lastnikom tudi plombe v obliki nalepk za označitev okrasnih drevesc med prevozom in na tržišču. Do 25 plomb dobijo lastniki brezplačno. Če želijo posekati večje število dre-vesc, morajo za vsako plombo odšteti po 27 centov.Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavitev jaslic. Tega sicer lahko pridobivajo v goz-

du tudi nelastniki gozdov, vendar v omejenih količinah. S površine, ki jo prerašča mah, lahko odvzamejo največ petino vsega mahu.Slovenska okrasna drevesca se najpogosteje prodajajo na tržnicah. Prodajajo jih lahko lastniki gozdov, lastniki nasadov drevesc na kmetijskih površinah, ki imajo potrdilo o opravlja-nju kmetijske dejavnosti, ter ustrezno registrirani trgovci, ki so drevesca kupili od lastnikov gozdov ali lastnikov nasadov okrasnih drevesc.Brez nalepke so na tržišču lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno. Prodajo okrasnih drevesc nadzorujeta gozdarska in tržna inšpekcija. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda zavod. V Zavodu za gozdove Slovenije, ki usmerja pridobivanje okra-snih drevesc iz gozdov v skladu z določili zakona o gozdovih, spodbujamo kupovanje naravnih v Sloveniji pridelanih okra-snih drevesc. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče. Vsako leto poudarjamo, da so drevesca pridelana brez škode za gozd. Poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno iz leta v leto pada. Da bomo čim dalj uživali v zelenem okrasju domačih drevesc, jih postavimo v stojala, ki jih lahko napolnimo z vodo. Ko bodo odslužila svojemu namenu, jih razrežimo in odložimo v zaboj-nike za organske odpadke ali pa jih uporabimo za kurjavo.Vesele praznike, po možnosti v družbi slovenskega okrasnega drevesca, želi Zavod za gozdove Slovenije.

Marija KolšekZavod za gozdove Slovenije

obvestila

31

Ustanovitev lokalnega partnerstva LAS Krasa in BrkinovLokalna akcijska skupina Krasa in Brkinov (v nadaljevanju LAS Krasa in Brkinov) deluje že od leta 2009. V prejšnjem programskem obdobju 2007-2013 je LAS Krasa in Brkinov pokrival območje treh občin Divača, Hrpelje - Kozina, Sežana, v novem programskem obdobju 2014-2020 pa se je priklju-čila še občina Komen. LAS Krasa in Brkinov tako sedaj pokriva ozemlje 660 km2 s 24.845 prebivalci. Skladno z uredbo o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v program-skem obdobju 2014-2020, se je LAS Krasa in Brkinov ponov-no formiral. Zato je 22. oktobra 2015 potekala ustanovna seja skupščine LAS-a, ki so se je udeležili predstavniki javnega, zasebnega in gospodarskega sektorja, ki so se do takrat vključili v LAS. Na seji se je določilo vodilnega partnerja LAS-a, člane upravnega in nadzornega odbora, izvolilo predsedni-ka in podpredsednika ter se odločalo o članarini. Funkciji predsednika in vodilnega partnerja ostajata nespremenjeni, saj sta izvoljena predstavnika ista kot v prejšnjem obdobju. Predsednica LAS-a tako ostaja Milena Štolfa, vodilni partner pa Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, ki je uspešno opravljala funkcijo upravljavca LAS-a tudi v prejšnjem obdo-bju. Upravni odbor, ki je organ odločanja in upravljanja ter najvišji izvršilni organ LAS-a, je sestavljen iz štirih predstavni-kov javnega sektorja, štirih predstavnikov gospodarskega sek-torja in štirih predstavnikov zasebnega sektorja. Ker ima vsaka občina po enega predstavnika iz vsakega sektorja, so občine enakopravno zastopane v tem organu. Nadzorni odbor, ki je nadzorni organ, pa ima tri člane, in sicer: enega predstavnika javnega sektorja, enega predstavnika gospodarskega sektorja in enega predstavnika zasebnega sektorja. Vsi člani LAS-a sestavljajo skupščino, ki je najvišji organ LAS-a. Prejšnje obdobje je bilo zelo uspešno, zato se nadejamo, da bo takšno tudi prihajajoče. Za več informacij o LAS-u Krasa in Brkinov vas vabimo, da obiščete našo spletno stran: http://www.ora.si/las

Maja Colja, LAS Krasa in Brkinov

EKO KOTIČEK – INFORMACIJE KSP D. D. SEŽANAKot vsako leto je december čas, ko napovemo nekatere novosti za prihajajoče leto in čas, ko pogledamo nazaj, kako smo se odrezali v iztekajočem se letu. Zato bi se občankam in občanom radi zahvalili za ves trud pri ravnanju z odpadki in za uspešno ločevanje odpadkov.4-TEDENSKI ODVOZ OSTANKA KOMUNALNIH ODPADKOV IN NOVI URNIKI ZA LETO 2016Z letošnjim letom smo spremenili odvoz ostanka odpadkov na 4-tedenskega. Tistim občanom, ki ste odpadke že prej uspešno ločevali, ta prehod ni predstavljal večjih težav, saj se vaš zabojnik v 14 dneh ni napolnil. Le nove dneve odvoza si je bilo treba zabeležiti. Tistim pa, ki do sedaj odpadkov niste ločevali, je 4-tedenski odvoz predstavljal kar velik problem, saj so se zabojniki kmalu zasuli z mešanimi odpadki. To se je zgodilo predvsem pri nekaterih večstanovanjskih stavbah. Vendar pa se je tudi tu stanje počasi izboljšalo. Tako tudi v letu 2016 nadaljujemo s 4-tedenskim odvozom ostanka ko-munalnih odpadkov. Obveščamo vas, da boste urnike z dnevi odvoza ostanka komunalnih odpadkov za leto 2016 prejeli ob decembrskih računih za smetarino, po pošti na dom v drugi polovici decembra. Priporočamo vam, da si dneve od-voza za vaš kraj takoj zabeležite na vaš domači koledar.KOSOVNI IN NEVARNI ODPADKI V zgibanki, ki jo boste prejeli z decembrskimi računi, pa boste našli tudi kupon za oddajo kosovnih in nevarnih odpadkov na spomladanski akciji, ki jo izvedemo v vašem kraju in 4 kupone za oddajo kosovnih odpadkov na zbirnem centru (zbirni center Divača – pri čistilni napravi ali CERO Sežana – ob cesti Sežana--Vrhovlje), kamor lahko sami pripeljete in oddate kosovne od-padke vse leto. Prosimo vas, da kupone shranite, izpolnjene jih boste potrebovali ob oddaji kosovnih in nevarnih odpadkov. Podrobneje vas bomo o uporabi kuponov še obvestili.

obvestila

Foto

: MA

JA C

OLJ

A

32

KONEC ODLAGANJA ODPADKOV NA ODLAGALIŠČU V SEŽANIZ 31. 12. 2015 bomo prenehali z odlaganjem ostanka ko-munalnih odpadkov na odlagališču v Sežani, saj je država sprejela odločitev, da z letom 2016 ne dovoljuje obratovanja odlagališč na kraškem terenu. Vse ostale dejavnosti na Centru za ravnanje z odpadki Sežana pa bodo nemoteno obratovale (zbirni center, sortirnica …). Tako bomo s 1. 1. 2016 ostanek komunalnih odpadkov vozili na enega izmed centrov za rav-nanje z odpadki po Sloveniji. Trenutno se zaključuje izbor pre-vzemnika, ki bi bil pripravljen odpadke z naše občine sprejeti po najugodnejših pogojih. Na tej osnovi bomo v mesecu de-cembru Občini Divača predstavili nov izračun cene ravnanja z odpadki. O sprejetih odločitvah vas bomo seznanili.

EKOLOŠKI OTOK SENOŽEČEVse uporabnike novega ekološkega otoka pri večnamenski dvorani in šoli naprošamo, da se držijo pravil ločenega zbira-nja odpadkov. Umazan ekološki otok prav gotovo jezi vse ti-ste uporabnike, ki za odpadke pravilno poskrbijo in odpadke primerno ločujejo. Vse kosovne, nevarne in ostale odpadke, ki ne sodijo v zabojnike na ekološkem otoku, prosimo, da odda-te na zbirnem centru v Divači ali v Sežani in jih ne puščate na tleh ob zabojnikih. Poskrbimo, da ekološki otok ne bo postal odlagališče odpadkov.

Komunalno-stanovanjsko podjetje d. d. Sežana

V zlati jeseni, ki nam letos ponuja pravo razkošje barv, je šolski dispanzer v Zdravstvenem domu Sežana zapustila izjemna zdravnica, specialistka šolske medicine, gospa Jožica Mugoša. Bila je otroška zdravnica od najmlajših do tistih, ki so prestopili prag šole, dijakov, študentov in veliko njim je ostala še naprej osebna zdravnica.Mnogi od nas smo rasli ob njej od otroštva do premetene mladosti in današnjih zrelih let. Za nas, ki smo bili njeni odrasli pacienti in smo smeli njeno darežljivost, čutnost in strokovnost sprejemati vse do njene upokojitve, je bila ŽAREK SONCA. In četudi smo sodili med tiste paciente, ki v otroško ambulanto naj ne bi pogosto vstopali, se od naše Jožice nismo in nismo mogli posloviti. Bila nam je vzor kot učenka v osnovni šoli v Komnu, nekaterim seveda. Pa nam je pobegnila v svet, ne zato, ker bi jo Kras in njena Brestovica odvračala, pač pa iz nuje! Njena mama je morala v tistih letih s trebuhom za kruhom in je delala v Puli, mlajšo hčerko Jožico pa je v času odraščanja zaupala svoji mami, noni, ki ji je bila mama vse do zaključka osnovne šole. Da, tudi ta življenjski korak Jožičine mame še danes sprejemamo kot pokončno držo zavedne Slovenke. In v tako Slovenko se je razvila Jožica, ki je, kot kaže, že v svojem otroštvu znala ceniti in razviti sposobnost pomagati sočloveku, razviti iskreno prijateljstvo, toplo stiskati roko in se nasmehniti tudi takrat, ko je duša trpela. Gimnazijo je končala na Reki, se vpisala na medicino, jo uspešno zaključila in se vrnila tja, kjer je odraščala – na KRAS. Pa je v Sežano pripeljala še enega zdrav-nika, kar je bil za tisti čas dragocen prispevek za zdravstvo na še vedno izčrpanem Krasu. Prišla sta v Zdravstveni dom v Sežano, njen mož Drago kot ginekolog, ona pa otroška zdravnica, ki se je lotila vseh obveznosti, da je specializacijo do popolnosti izčrpala. Na strokovnem področju so ji podelili naziv primarij, kar je prava redkost za podeželskega zdravnika, kar kaže na velik prispevek k razvoju šolske medicine na Slovenskem. Je prejemnica številnih stanovskih priznanj, med drugim tudi Lunačkove nagrade. Vse do upokojitve je sodelovala s strokov-nimi prispevki na kongresih šolske medicine, njeni članki so objavljeni v različnih publikacijah, zbornikih in revijah. Zavedala se je, da zdravniku ni nikoli dovolj ne znanja ne izkušenj in kar je njena odlika, vse to je tako nevsiljivo sejala med nas. Tudi če nas je kdaj bolečina pripeljala v njeno ambulanto, je manj ske-lelo, ko nas je nagovorila in nam podarila nepozaben nasmeh. Jok otrok je sprejela kot izziv za korak še bliže njim, ki niso znali še povedati, ne kje ne kaj jih boli. Znala je na svojstven način pokukati v svet otroka, ki je hlastal po zdravem življenju ... Narava ji je bila naklonjena, saj ji je podarila košato nakodrane lase, tako da so premnogi otroci videli v njej punčko, ki so jo doma ujčkali.Zakaj ji v trenutku, ko se je doktorica Mugoševa zasluženo upokojila, vse to naštevamo? Iz enega preprostega razloga. Radi bi ji javno rekli hvala. Hvala, Jožica, za vse drobne trenut-ke, ki si nam jih podarila, da smo danes to, kar smo. Nekateri smo že pranone in none, drugi mlade mame, tretji pa še otroci, ki pravijo: »Kje je tista skuštrana teta, ki me je pogosto pobožala po glavici?«In ne smemo pozabiti, da je bila naša zdravnica dolgoletna predsednica občinskega odbora Rdečega križa Sežana, predse-dnica komisije za krvodajalstvo, predsednica stanovske sekcije za šolsko in visokošolsko medicino, Društva šolskih zdravnikov Slovenije. Kot zdravnica je bila izvedenka v senatu komisije za usmerjanje, kjer je izkazala veliko tankočutnost do otrok s težavami v razvoju, mentorica študentom medicine in

obvestila

33

specializantom pediatrije, izpraševalka na specialističnih izpitih iz šolske medicine in pediatrije, predavateljica in izpraševal-ka na tečajih prve pomoči pri Rdečem križu in Civilni zaščiti, predavateljica zdravstvene vzgoje na Ljudski univerzi v Sežani, v vseh šolah in vrtcih v vseh štirih sedanjih kraško-brkinskih občinah. Je po-žrtvovalna in strokovna ženska, je žena, je mama, nona in tašča ter naša prijatelji-ca, na katero smo vsi ponosni. Vemo, da tudi v pokoju ne bo mirova-la, saj je njeno življenjsko vodilo: Hodi korak s časom in bori se, dokler zmoreš. Nikoli ne omagaj. Srečno, Jožica! Ostani Človek z veliko začetnico in stikaj po tistem, kar zmanjkuje v naši deželi – stikaj po čutnosti. Daj nam še vnaprej priložnosti, da bomo skupaj potočili solzo sreče, ko se bomo srečali in obudili spomine na čas, ki ga puščamo preteklosti. Pa je bil ta čas tako zelo naš – pisan na kožo človeka, ki je cenil sebe in je prav zato cenil tudi druge. Ceniš pa se lahko, če znaš in imaš srce in veliko, veliko znanja. Kovačnica tega znanja je bila za nas, ob šoli, tudi življenje.

Ana GodnikPoleg naštetih šol in vrtcev se pri-družuje zahvali za dolgo, nesebično zdravniško delo še veliko družin iz vseh kraško-brkinskih občin.Vrtec Sežana – ravnateljica, Radica SlavkovićOŠ Srečka Kosovela Sežana – ravnateljica, Jadranka MihalićOŠ Dutovlje – ravnateljica, Doris OrelOŠ Antona Šibelja Stjenka – ravnateljica, Nives CekOŠ Dragomirja Benčiča Brkina – ravnatelji, Sebastijan MavričOŠ dr. Bogomirja Magajna Divača – ravnateljica Damjana Gustinčič

PRAZNIČNI DECEMBER IN PRIREDITVE ZA OTROKE ČETRTEK, 17. 12. DIVAČA – CU E. V. PE Divača,

VDC PE Sežana in PE Divača 9.30 gledališka predstava Snežinkina skrita želja

gledališče Pravljičarna sprejem dedka Mraza (interno)

ČETRTEK, 17. 12. DIVAČA – Kosovelova knjižnica 16.00 gledališka predstava Snežinkina skrita želja

gledališče Pravljičarna sprejem dedka Mraza

PETEK, 18. 12. DANE PRI DIVAČI 17.00 gledališka predstava Martin Krpan

družinsko gledališče Kolenc sprejem dedka Mraza

ČETRTEK, 24. 12. SENOŽEČE – osnovna šola 8.15 gledališka predstava Čarobni prazniki in Snežna kraljica

gledališče Zavod Enostavno prijatelji sprejem dedka Mraza (za osnovno šolo in vrtec ter izven)

Organizator prireditev, Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana, si pridržuje pravico do spremembe programa.

IZVAJALCI PROGRAMADružinsko gledališče Kolenc – Martin KrpanOtroška gledališka skupina TKŠD Urbanščica – Grozni Timotej Gledališče Pravljičarna – Snežinkina skrita želja Zavod Enostavno prijatelji – Čarobni praznikiPraznične prireditve Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana omogočajo Občina Sežana, Občina Divača, Občina Komen, Občina Hrpelje - Kozina in lokalni donatorji ter posamezniki Krasa in Brkinov.

Vse prireditve so brezplačne. Prisrčno vabljeni!

obvestila

Ker je leto 2015 skoraj za nami, smo se v Komunalno-stanovanjskem podjetju d. d. Sežana odločili, da tokratni članek izkoristimo za preprosto zahvalo. Za izraz hvaležnosti vsem, ki ste nam v letošnjem letu, na področju pogrebno-pokopališke dejavnosti, izkazali svoje zaupanje. Poslanstvo opravljanja pogrebne službe je zelo specifično, kompleksno, saj gre za naravo dela, ki je izredno zahtevna, zelo težavna. Ob prepletanju neizogibnega dejstva zadnjega slovesa in temačnih ču-stev, ki se predvsem v svojcih pokojnika,

kot del neizprosne plati človeške narave ob tem porodijo, je pogrebništvo poklic, ki ga ne zmore opravljati vsak. Zahteva 24-urno vsakodnevno predanost, psiho-fizično stabilnost, predvsem pa visoko mero spoštovanja do preminulega in njegovih bližnjih. Zahteva brezpogojno duhovno podporo svojcem za lajšanje težkega položaja, v katerega so ob izgubi bližnjega ujeti. Prav zaradi naštetih odgovornosti, ki pogojujejo uspešno izvajanje pogrebne dejavnosti, je zaupanje strank v našo

strokovnost, profesionalnost in zmožnost globokega razumevanja najvišje prizna-nje, ki ga je možno prejeti. Da smo vas s celovito zasnovo, organizacijo in izvedbo pogrebne slovesnosti lahko razbremenili in vam stali ob strani, ko je bilo najhuje, je od-raz nedvomnega truda in prizadevanja, da bi izpolnili svojo poklicanost. Poklicanost biti tu, da pomagamo v najtežjih trenutkih. Vsem, ki ste nam v letošnjem letu izkazali vero v uspešno opravljanje našega poslan-stva, se zatorej iskreno zahvaljujemo, v prihajajočem letu pa želimo vse dobro.

HVALA ZA ZAUPANJE

Ekipa pogrebno-pokopališke dejavnosti KSP d. d. Sežana

Foto: ARHIV KSP D. D. SEŽANA

351

Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 17/14 - ZUOPŽ, 22/14 - odl. US, 19/15) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15) je Občinski svet Občine Divača na 7. redni seji dne 1. 10. 2015, sprejel

SKLEP O UKINITVI GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA

1.S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra na parceli št. 1042/36, k.o. 2452-Divača, v izmeri 40 m², vpisani v zemljiško knjigo kot grajeno javno dobro lokalnega pomena v lasti Občine Divača.

2.Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0011/2015-07Divača, 1. 10. 2015

Županja Občine DivačaAlenka Štrucl Dovgan, l.r.

Na podlagi določil Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14 in 90/14 – ZDU-1I), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14), Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, Uradni list RS, št. 32/00, 102/02 – odl. US in 87/11 – ZMVN-A) ter 16. člena Statuta Občine Di-vača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15), je Občinski svet Občine Divača na 8. redni seji, dne 18. 11. 2015, sprejel

SPREmEmBO PRAVILNIKA O ODDAJANJU POSLOVNIh PROSTOROV

IN DRUGIh NEPREmIčNIN OBčINE DIVAčA V NAJEm

1. členV Pravilniku o oddajanju poslovnih prostorov in drugih nepremičnin Občine Divača v najem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/2014) - v nadaljevanju pravilnik, se besedilo drugega odstavka 30. člena na-domesti z naslednjim besedilom: »Višina najemnine se letno, s sklepom župana, usklajuje z indeksom povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladi se v mesecu januarju.«

2. člen V 36. členu pravilnika se besedilo drugega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom: »Cenik potrdi občinski svet. V primeru, da dejanski stroški bistveno odstopajo od dejanskih stroškov, ki so podlaga predho-dnemu ceniku, se cenik uskladi s pregledom sredstev za obdobje oktober preteklega leta–september tekočega leta. V primeru, da dejanski stroški ne odstopajo bistveno od stroškov, ki so bili podlaga za pripravo osnovnega cenika, se vrednosti v ceniku, s sklepom župana, letno usklajujejo z indeksom povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Usklajujejo se v mesecu januarju.«

3. členSprememba Pravilnika o oddajanju poslovnih pro-storov in drugih nepremičnin Občine Divača v najem začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0015/2015-16Divača, 18. 11. 2015

Županja Občina Divača:Alenka Štrucl Dovgan , l.r.

Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Ura-dni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – Zrud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – Z Dav Nepr, 110/13 in 19/15) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slo-venskih občin, št. 4/14, 24/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Divača na 8. redni seji dne 18. 11. 2015 sprejel

SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA

1.S tem sklepom se ukine status javnega dobra:

- parceli št. 1008/22, k. o. Divača, stavbno zemljišče v izmeri 847 m², vpisani kot last Občine Divača.

2.Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0015/2015-05Divača, 18. 11. 2015

Županja Občine Divača Alenka Štrucl Dovgan , l.r.

Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Ura-dni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – Zrud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – Z Dav Nepr, 110/13 in 19/15) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slo-venskih občin, št. 4/14, 24/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Divača na 8. redni seji dne 18. 11. 2015 sprejel

SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA

1.S tem sklepom se ukine status javnega dobra:- parceli št. 1008/23, k. o. Divača, stavbno zemljišče v

izmeri 700 m², vpisani kot last Občine Divača.

2.Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0015/2015-06Divača, 18. 11. 2015

Županja Občine Divača Alenka Štrucl Dovgan, l.r.

Na podlagi 83. člena Zakona o prostorskem načrto-vanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US), in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15) je Občinski svet Občine Divača na svoji 8. redni seji, dne 18. 11. 2015 sprejel naslednji

ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O PROGRAmU OPREmLJANJA IN mERILIh zA ODmERO KOmUNALNEGA PRISPEVKA

zA OBmOčJE OBčINE DIVAčA

1. členZa prvim odstavkom 15. člena Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Divača (Uradni list Republike Slovenije, št. 53/09, 97/09, 52/11, 21/15 ) se doda drugi odstavek z naslednjim besedilom: »Občinski svet na predlog župana lahko odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila komunalnega prispevka za gradnjo posameznih vrst nestanovanjskih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. V tem primeru mora občina oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna.«

2. členOdlok o dopolnitvi Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Divača se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 032-0015/2015-07Divača, 18. 11. 2015

Županja Občine DivačaAlenka Štrucl Dovgan, l.r.

Na podlagi 83. člena Zakona o prostorskem načrto-vanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US), in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15) je Občinski svet Občine Divača na svoji 8. redni seji, dne 18. 11. 2015, sprejel naslednji

ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O PROGRAmU OPREmLJANJA

STAVBNIh zEmLJIšč zA OBmOčJE PC RISNIK

V OBčINI DIVAčA

1. členZa drugim odstavkom 24. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje PC Risnik v Občini Divača (Uradni list Republike Slovenije, št. 90/12, Uradno glasilo slovenskih občin 21/15 ) se doda tretji odstavek z naslednjim besedilom:

362

»(3) Občinski svet na predlog župana lahko odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila komunalnega prispevka za gradnjo posameznih vrst nestanovanj-skih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. V tem primeru mora občina oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nena-menskih prihodkov občinskega proračuna.«

2. členOdlok o dopolnitvi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje PC Risnik v Občini Divača se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 032-0015/2015-08Divača, 18. 11. 2015

Županja Občine DivačaAlenka Štrucl Dovgan, l.r.

Na podlagi določil 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14, 24/14 in 9/15) in na podlagi 15. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradne objave Primorske novice št. 46/97, 1/98 in Uradni list RS št. 66/03, 106/11) je Občinski svet občine Divača na 8. redni seji, dne 18. 11. 2015, sprejel naslednji

S K L E P

1.Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Divača znaša za leto 2016 enako kot za leto 2015, to je 0,004310 EUR.

2.Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2016 dalje.

Številka: 032-0015/2015-11Divača, dne 18.11.2015

Županja Občine Divača Alenka Štrucl Dovgan, l.r.

Na podlagi določil 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15 ) je Občinski svet Občine Divača na 8. redni seji, dne 18. 11. 2015, sprejel

SKLEPo obLiKovanju najEmnin

za Stavbna in KmEtijSKa zEmLjišča v LaSti občinE Divača

1. členS tem sklepom se določi višina najemnin za uporabo stavbnih zemljišč za določeno dejavnost ter kmetijskih zemljišč v lasti Občine Divača.

2. členOsnova za oblikovanje cene najemnine za uporabo stavbnih zemljišč je cena kvadratnega metra stavbnih zemljišč, kot je določena na podlagi Sklepa o določitvi cene stavbnih zemljišč v Občini Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2015) ter na podlagi določil 4. člena tega sklepa.Osnova za oblikovanje cene najemnine za uporabo kmetijskih zemljišč je Cenik zakupnin za kmetijsko rabo zemljišč, ki ga letno sprejme Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

3. členVišina najemnine se določi s pogodbo v skladu s 4. členom tega sklepa. V primeru, da se najemnina ob-računa enkrat letno, se najemnina zaračuna ločeno za vsako koledarsko leto v naprej. V primeru mesečnega obračuna se najemnina zaračuna enkrat mesečno do desetega dne v mesecu za pretekli mesec. Najemnina se mora plačati v osmih dneh od izstavitve računa.

4. členNačin za določitev najemnine za m2 stavbnega zemljišča:I. za najem stavbnih zemljišč za trgovsko in gostinsko

dejavnost se najemnina obračunava mesečno in znaša 1 % cene stavbnega zemljišča/m2 za posame-zno cono;

II. za najem stavbnih zemljišč za obrtno, proizvodno in storitveno dejavnost se najemnina zaračunava mesečno in znaša 1 % cene stavbnega zemljišča/m2 za posamezno cono;

III. za najem funkcionalnega zemljišča (parkirni prosto-ri, dvorišča, zelenice …) se najemnina obračunava letno in znaša 1 % cene stavbnega zemljišča/m2 za posamezno cono;

IV. za najem stavbnih zemljišč za izvajanje javnih nalog oseb javnega prava in nevladnih organizacij

ter izvajanje dejavnosti društev in političnih strank se najemnina obračunava letno in znaša 1 % cene stavbnega zemljišča/m2 za posamezno cono;

V. za obdelavo zemljišča (vrtički, zelenjavni vrtovi, sa-dovnjaki, njive, travniki) v območju stavbnih zemljišč se najemnina obračunava letno in znaša 1 % cene stavbnega zemljišča za posamezno cono.

5. členCenik najemnin za stavbna zemljišča v 4. členu nave-dene dejavnosti v posameznih conah:

Dejavnost Cona a Cona b Cona C Cona Di. (€/m2/mesec) 0,35 0,20 0,08 0,08

ii. (€/m2/mesec) 0,35 0,20 0,08 0,08

iii. (€/m2/leto) 0,35 0,20 0,08 0,08

iv. (€/m2/leto) 0,35 0,20 0,08 0,08

v. (€/m2/leto) 0,35 0,20 0,08 0,08

* Cona a: Divača Cona b: Betanija, Brežec pri Divači, Dane, Dolenja

vas, Dolnje Ležeče, Dolnje Vreme, Famlje, Gabrče, Goriče pri Famljah, Gornje Vreme, Gradišče pri Divači, Kačiče-Pared, Matavun, Naklo, Pared, Potoče, Senadole, Senožeče, Škocjan, Škoflje, Vremski Britof, Zavrhek

Cona C: Gornje Ležeče, Laže, Otošče Cona D: Barka, Kozjane, Misliče, Podgrad pri Vremah,

Potok, Vareje, Vatovlje

Morebitne davščine niso vključene v ceno.Za kmetijsko rabo zemljišč v območju kmetijskih zemljišč se najemnina določi na podlagi Cenika zakupnin, ki ga letno objavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

6. členTa sklep nadomesti Sklep o oblikovanju najemnin za stavbna in kmetijska zemljišča v lasti Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 37/2015) in začne veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Sklep se začne uporabljati 1. 1. 2016.

Številka: 032-0015/2015-15

Divača, 18. 11. 2015Županja Občine Divača

Alenka Štrucl Dovgan, l.r.

Z baklami na Kokoš

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne Divača in Športno društvo RUJ Divača organizirata

tradicionalni pohod Z baklami na Kokoš, v soboto, 26. 12. 2015, ob 17. uri pred bivšim mejnim prehodom Lipica.

Vljudno vabljeni!

V primeru močnega dežja ali sneženja pohod odpade.

37

Iz Zavoda Dobra potIz Zavoda Dobra pot se ob prehodu iz starega v novo leto zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem in obiskovalcem naših dogodkov, s katerimi smo se imeli priložnost srečati v svojem prvem letu delovanja.V veselje nam je bilo skupaj z vami stopati po Pokra-jini prednikov in odkrivati sledi davnin, si izmenjati pridelke in izkušnje na semnjih rast+, se veseliti v Pisanem svetu, polnem pravljičnih zmajev in čarob-nih vrvic, vam z nasvetom pomagati na Brezplačnem pravnem svetovanju, odkrivati zdravilne lastnosti zelišč na delavnicah Cvetoče police ter spletati košari-ce iz vrbovih vej, spoznavati Otip narave.Dobro je delovati za skupno dobro. Še boljše pa je imeti dobre sodelavce, s katerimi je vse mogoče. Tudi v prihodnjem letu si želimo skupaj z vami ustvariti veliko dobrega.

V prazničnih dneh vsem občanom želimo topline, miru in prijetnih trenutkov v krogu najbližjih. V letu 2016 pa se namenimo naprej po Dobri poti. Skupaj.

Nava Vardjan, direktorica, v imenu celotne ekipe Zavoda Dobra pot

obvestila2

»(3) Občinski svet na predlog župana lahko odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila komunalnega prispevka za gradnjo posameznih vrst nestanovanj-skih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. V tem primeru mora občina oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nena-menskih prihodkov občinskega proračuna.«

2. členOdlok o dopolnitvi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje PC Risnik v Občini Divača se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 032-0015/2015-08Divača, 18. 11. 2015

Županja Občine DivačaAlenka Štrucl Dovgan, l.r.

Na podlagi določil 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14, 24/14 in 9/15) in na podlagi 15. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradne objave Primorske novice št. 46/97, 1/98 in Uradni list RS št. 66/03, 106/11) je Občinski svet občine Divača na 8. redni seji, dne 18. 11. 2015, sprejel naslednji

S K L E P

1.Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Divača znaša za leto 2016 enako kot za leto 2015, to je 0,004310 EUR.

2.Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2016 dalje.

Številka: 032-0015/2015-11Divača, dne 18.11.2015

Županja Občine Divača Alenka Štrucl Dovgan, l.r.

Na podlagi določil 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15 ) je Občinski svet Občine Divača na 8. redni seji, dne 18. 11. 2015, sprejel

SKLEPo obLiKovanju najEmnin

za Stavbna in KmEtijSKa zEmLjišča v LaSti občinE Divača

1. členS tem sklepom se določi višina najemnin za uporabo stavbnih zemljišč za določeno dejavnost ter kmetijskih zemljišč v lasti Občine Divača.

2. členOsnova za oblikovanje cene najemnine za uporabo stavbnih zemljišč je cena kvadratnega metra stavbnih zemljišč, kot je določena na podlagi Sklepa o določitvi cene stavbnih zemljišč v Občini Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2015) ter na podlagi določil 4. člena tega sklepa.Osnova za oblikovanje cene najemnine za uporabo kmetijskih zemljišč je Cenik zakupnin za kmetijsko rabo zemljišč, ki ga letno sprejme Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

3. členVišina najemnine se določi s pogodbo v skladu s 4. členom tega sklepa. V primeru, da se najemnina ob-računa enkrat letno, se najemnina zaračuna ločeno za vsako koledarsko leto v naprej. V primeru mesečnega obračuna se najemnina zaračuna enkrat mesečno do desetega dne v mesecu za pretekli mesec. Najemnina se mora plačati v osmih dneh od izstavitve računa.

4. členNačin za določitev najemnine za m2 stavbnega zemljišča:I. za najem stavbnih zemljišč za trgovsko in gostinsko

dejavnost se najemnina obračunava mesečno in znaša 1 % cene stavbnega zemljišča/m2 za posame-zno cono;

II. za najem stavbnih zemljišč za obrtno, proizvodno in storitveno dejavnost se najemnina zaračunava mesečno in znaša 1 % cene stavbnega zemljišča/m2 za posamezno cono;

III. za najem funkcionalnega zemljišča (parkirni prosto-ri, dvorišča, zelenice …) se najemnina obračunava letno in znaša 1 % cene stavbnega zemljišča/m2 za posamezno cono;

IV. za najem stavbnih zemljišč za izvajanje javnih nalog oseb javnega prava in nevladnih organizacij

ter izvajanje dejavnosti društev in političnih strank se najemnina obračunava letno in znaša 1 % cene stavbnega zemljišča/m2 za posamezno cono;

V. za obdelavo zemljišča (vrtički, zelenjavni vrtovi, sa-dovnjaki, njive, travniki) v območju stavbnih zemljišč se najemnina obračunava letno in znaša 1 % cene stavbnega zemljišča za posamezno cono.

5. členCenik najemnin za stavbna zemljišča v 4. členu nave-dene dejavnosti v posameznih conah:

Dejavnost Cona a Cona b Cona C Cona Di. (€/m2/mesec) 0,35 0,20 0,08 0,08

ii. (€/m2/mesec) 0,35 0,20 0,08 0,08

iii. (€/m2/leto) 0,35 0,20 0,08 0,08

iv. (€/m2/leto) 0,35 0,20 0,08 0,08

v. (€/m2/leto) 0,35 0,20 0,08 0,08

* Cona a: Divača Cona b: Betanija, Brežec pri Divači, Dane, Dolenja

vas, Dolnje Ležeče, Dolnje Vreme, Famlje, Gabrče, Goriče pri Famljah, Gornje Vreme, Gradišče pri Divači, Kačiče-Pared, Matavun, Naklo, Pared, Potoče, Senadole, Senožeče, Škocjan, Škoflje, Vremski Britof, Zavrhek

Cona C: Gornje Ležeče, Laže, Otošče Cona D: Barka, Kozjane, Misliče, Podgrad pri Vremah,

Potok, Vareje, Vatovlje

Morebitne davščine niso vključene v ceno.Za kmetijsko rabo zemljišč v območju kmetijskih zemljišč se najemnina določi na podlagi Cenika zakupnin, ki ga letno objavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

6. členTa sklep nadomesti Sklep o oblikovanju najemnin za stavbna in kmetijska zemljišča v lasti Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 37/2015) in začne veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Sklep se začne uporabljati 1. 1. 2016.

Številka: 032-0015/2015-15

Divača, 18. 11. 2015Županja Občine Divača

Alenka Štrucl Dovgan, l.r.

www.facebook.com/KIASlovenija

10.990EUR

ŽE ZA

14.990EUR

ŽE ZA

Cena 16.990 EUR velja za Sportage 1.6 gas Fun. Cena velja za vozila iz zaloge v okviru akcijske ponudbe. Akcije EOM = 0% velja za vozila na rednem ceniku. Obeh akcij ni mogoče uveljavljati hkrati. Cene vključ. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. kovinske/bele barve in stroška priprave vozila. Popusti in ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Veljavnost ponudbe: do 31. 10. 2015 oz. do odprodaje zalog. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOx. Pogoji garancije na voljo v garancijski knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia. Za tipkarske napake ne odgovajamo. Slike so simbolične. Avtotrade, d.o.o., Sinja Gorica 11, Vrhnika.

Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 8,5 l/100km, emisije CO2: 99 – 204 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 – 0,16 g/km.

Jesenska akcija

1EUR ZA 1 EUR ZIMSKE PNEVMATIKE

+

ZA 1 EUR

4xPO

SEBNA UGODNOST

OB

NAKUPU NOVEGA VOZILA

KIA

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis)

AVTOTRADE VRHNIKASEDAJ TUDI POOBLAŠČENISERVISER ZNAMKE KIA

V letu 2016zelimo vsem ljudem:

da bi bili zdravi,da bi bili veseli,da bi bili srecni,da bi bil mir,da bi bili prijateljiin se imeli radi …

Otroci in zaposleni iz Vrtca Sezana

38

Naj bodo zadovoljstvo, varnost in zaščita vaši dnevni spremljevalci.

Zavarovalnica Triglav bo sredstva za poslovna darila namenila

preventivnim projektom po vsej Sloveniji.

Prijetne praznike in srečno novo leto vam želi Zavarovalnica Triglav, d.d. OE Postojna

ObmOčna izpOstava sežana

Novo leto se nam približuje hitreje, kot bi si želeli. Ker življenje ni vedno okrašeno s pentljo, pa vendar vsem nam edinstveno darilo, vam v letu 2016 želim, da bi znali skleniti mir s svojo preteklostjo, da nam ne pokvari sedanjosti. Vse, kar na koncu resnično šteje, je, da smo ljudje, da smo ljubili, da smo odpu-stili in ostali pozitivni. Najlažje se je zmotiti in najhuj-ši poraz je obupati. Ker sta najboljše zdravilo delo in optimizem, ki vedno najdeta pravo pot do rešitve problemov, do prijateljstva, do zaupanja v samega sebe in do smeha na obrazu, vam želim, da vas op-timizem objame vedno, ko boste iskali najkrajšo pot do rešitve problema in najlepšega občutka, občutka dobro opravljenega dela in notranjega miru. Vso sre-čo v prihodnjem letu vsem ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem, vsem našim obiskovalcem in vsem, ki nas spremljate, bodrite, se nas veselite in nam ustvarjate pogoje za naše delo, ker je za nas najlepše darilo biti drugim koristen in da smo obkroženi z ljudmi, ki nas imajo radi.

S R E Č N O 2016!Vladislava Navotnik

JSKD OI Sežana

obvestila

39veseli dogodki

Na martinovo, 11. 11. 2015, je mamico Sanjo Frank iz Divače in očeta Antona Škapina iz Laž s svojim prihodom razveselil mali Toni. Da bo fantek, so vedeli že skoraj od za-četka in tudi pri izbiranju imena starša nista imela nobenih težav. Toniju je ime izbral očka in s tem nadaljeval tradicijo imen v družini Škapin. Mali korenjak je ob rojstvu tehtal 3235 g, dolg pa je bil 53 cm. Iz dneva v dan pridno raste in se z mamico že sprehaja po Lažah in Divači. Mladi družinici želimo obilico skupnih čarobnih trenutkov!

Petek, 13. 11. 2015, je bil srečen dan za mamico Tino Kustić in tatkota Kristijana Kustića iz Dolnjih Vrem, saj sta ob 20.31 povila deklico Laro. Lara je bila ob rojstvu težka 3860 g, velika pa 55 cm. Starša, predvsem pa tata, sta bila kar mal-ce neučakana in štela sta minute do prihoda male štručke. Larinega prihoda pa so se poleg njiju najbolj razveselili bratranci in sestrične. Mlada družinica sedaj že vozička po svežem »vremskem« zraku. Novopečenima staršema in mali Lari želimo obilico srečnih trenutkov!

urednica in clani uredniškega odbora želimo vsem bralcem glasnika prijetno praznovanje božicnih in novoletnih praznikov,

v letu 2016 pa mnogo srece, zdravja in zaupanja!

Pihalni orkester Divaca, vas ob svoji 60. obletnici, vabi na

TRADICIONALNIBOŽICNO-NOVOLETNI kONCErT20. 12. 2015, ob 19.00, v telovadnici OŠ Divaca.

Sodelujejo:Pihalni orkester Divaca, šolski pihalni orkester Mavrica Divaca

šolski zbor osnovne šole Divaca, harmonikarski orkester Nika Polesaplesna skupina osnovne šole Divaca, ansambel Brkinski trio

Povezuje: Peter PoleS

Vabljeni na ogled jaslic v cerkev Marije Vnebovzete v Vremah.Možnost ogleda od 25. decembra dalje.