OGLASNA PRILOGA

www.finance.siFINANCE, petek, 30. marca 2007

GO S

LOW

Vse več podjetij se zaveda, da je spodbujanje in nagrajevanje zaposlenih z različnimi team building programi odlično strateško sredstvo za doseganje večje produktivnosti. 43

Jamski team building ponuja posebno doživetje

Globtourjeve poslovalnice: Ljubljana: Turistični center Jalnova 70 (01) 2364447; Maximarket (01) 2441320; Slovenska 52 (01) 2309440 • Ajdovščina (05) 3681100 • Bled (04) 5741821 •Celje (03) 4901560 • Kranjska Gora (04) 5820200 •Maribor (02) 2348844 • Nova Gorica (05) 3304250 • Novo mesto (07) 3374020 • Kranj (04) 2382814 • Portorož (05) 6748250

Globtourjevi prvomajski izletiKuba • 20.4. • 10 dni, letalo •1.830 €/438.541,20 SITKitajska • 26.4. • 11 dni, letalo •1.855 €/444.532,20 SITTajska • 26.4. • 10 dni, letalo •1.511 €/362.096,04 SITCokle, tulipani in diamanti 1 • 29.4. • 4 dni, bus-letalo • 362 €/86.749,68 SITCokle, tulipani in diamanti 2 • 2.5. • 5 dni, bus-letalo • 425 €/101.847,00 SITMoskva - St. Petersburg • 30.4. • 5 dni, letalo •926 €/221.906,64 SITAzurna obala in eksotični vrt Monaka • 27.4. • 3 dni, bus •189 €/45.291,69 SITPariz • 1.5. • 3 dni, letalo •359 €/86.030,76 SIT

www.globtour.si

080 2808pon.-pet.: 9-19h; sob.: 9-12h

finance-30 140x61 27/3/07 8:42 Page 1

Žare

Mod

lic

Milan Kočar, tel.: 01 309 15 37e-pošta: milan.kocar@finance-on.net

Predstavite poslovni javnosti svojoponudbo prostorov za poslovna srečanja, konference, kongrese, seminarje, ...

POSLOVNI TURIZEMSreda, 9. maja 2007, izide druga letošnja priloga

42 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, PETEK, 30. marca 2007 GO SLOW 43www.finance.si

FINANCE, PETEK, 30. marca 2007

Na kratkoSalon Slovenija je nova turistična revija Pred kratkim smo dobili novo turistično revijo, ki bo gostom v hotelih s štirimi in petimi zvezdicami na voljo brezplačno. Dolgoročna želja ustvarjalcev revije Salon Slovenija je oblikovati homogeno turistično ponudbo, kjer vsi ponudniki težijo k izboljšanju kakovosti, njihov glavni cilj pa je zadovoljiti zahtevnega gosta ter mu odkriti nove vrednote okolja izbrane destinacije - Slovenije. Revija bo sprva izhajala dvakrat na leto, prihodnje leto pa imajo ustvarjalci v načrtu že štiri številke. Na voljo bo v dveh jezikovnih različicah: slovensko-angleški in nemško-italijanski.

Iz Ravenne v Portorož s katamaranomItalijansko podjetje Emilia Romagna Lines bo med 13. aprilom in 23. septembrom letos vzpostavilo ladijsko povezavo med Ravenno in Portorožem. Za plovbo med krajema bo katamaran Thomas Edison, ki premore 280 mest, porabil nekaj manj kot tri ure, v tem obdobju pa naj bi v Portorož pripeljal približno štiri tisoč gostov. Cena povratne vozovnice med vrhuncem poletne sezone bo 110 oziroma 130 evrov. Italijansko podjetje bo skupaj s STO v tem obdobju organiziralo štiri tridnevne izlete po Sloveniji.

Slovenska cesta 51,1000 Ljubljana

Brezplačni telefon 080 19 60www.lastminutecenter.si

EGIPT28.4. - 703 € / 168.466,92 sitKrižarjenje po Nilu, 8 dni, pol/polni penzion, iz LJ

HURGADA28.4.- 625,52 € / 149.900 sitSea Garden 3/4*7 dni, polpenzion, iz LJ

DJERBA23.4. - 420 €/ 100.648,80 sitMariqueen 4*7 dni, polpenzion, iz LJ

KRETA27.4. - 510 €/ 122.216,40 sitSirens Beach 4*5 dni, polpenzion, iz LJ

TUNIZIJA2.5. - 330 € / 79.081,20 sitLe Hammamet 4*7 dni, polpenzion, iz LJ

RODOS27.4. - 579 € / 138.751,56 sitBlue Sky 4*5 dni, polpenzion, iz LJ

ŠPANIJACosta Brava in Barcelona

26.4. - 279 € / 66.859,56 sitHotel 3/4*, 8 dni, pol/polni penzion,

VRSAR27.4.- 6.5. - 99 € / 23.724,36 sitTN Belvedere 4*3 dni, polpenzion

PORE21.4.- 6.5. - 72 € / 17.254,08 sitHotel Zagreb 3*3 dni, polpenzion

MALI LOŠINJ28.4.- 6.5. - 81 € / 19.410,84 sitHotel Vespera 3*3 dni, polpenzion

FRANCIJAAzurna obala in Provansa

26.4. - 234 € / 56.075,76 sitHotel 2/3*5 dni, zajtrk,

TELEFONSKE INFORMACIJE IN REZERVACIJE

tel: 01/ 234 8888; LJUBLJANA I., Slovenska cesta 51, Slovenska cesta 27, KRANJ, Koroška cesta 4, DOMŽALE, Ljubljanska c. 80, (Vel. Vele) Mesni Trg 1, JESENICE Titova 7, NOVO MESTO, Novi trg 10, MARIBOR, Vetrinjska ulica 30, CELJE, Cankarjeva 1 (nasproti Kina Metropol), PTUJ, Miklošičeva 2, MURSKASOBOTA, Slovenska 40, VELENJE, Šaleška 20, SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 9, NOVA GORICA, Kidričeva 20, SEŽANA, Partizanska 37 A, KOPER, Pristaniška 2

Verjetno ni človeka, ki ne bi pred odhodom na počitnice razmišljal o tem, kam bo spravil vso prtljago. Nadvse uporabna in tudi estetska rešitev je strešni kovček, v katerega je mogoče spraviti marsikaj, od smuči, smučarskih čevljev, nahrbtnikov, igrač, opreme za taborjenje, otroškega vozička in še česa.

Sodobni strešni kovčki so lahki, odporni proti manjšim udarcem in UV-žarkom, predvsem pa jih odlikujejo številne tehnične novosti za preprosto in varno uporabo. Njihova oblika je vse bolj aerodinamična, tako da sta upor zraka in s tem tudi šumenje zmanjšana na minimum.

Kako izbrati pravega? Odločamo se na podlagi tega,

kaj želimo v njem prevažati:

smuči in deske za sneg sodijo v dolge strešne kovčke, oprema za taborjenje in golf, torbe in nahrbtniki pa v kratke. Seveda moramo pri tem upoštevati tudi velikost našega avtomobila in pogostost uporabe. Še najbolje je, da izberemo takšnega, v kat-erega bomo pozimi lahko spravili smuči, poleti pa vso prtljago za morski oddih.

Ne glede na to, kateri ponudnik strešnih kovčkov vas bo prepričal, pa se je treba zavedati, da se že z najmanjšim tovorom našemu avtomobilu precej spremenijo vozne last-nosti. Vozilo, katerega višina se zaradi kovčka poveča najmanj za pol metra, je bolj občutljivo za bočni veter, podaljšala se bo tudi zavorna pot. Zato moramo ustrezno prilagoditi hitrost vožnje, na poti pa se tudi večkrat ustavimo in preveri-mo, ali je tovor še vedno varno pritrjen.

Kovček pravilno naložimoKo v kovček nalagamo prtl-

jago, bodimo pozorni, da na-jprej v osrednji del naložimo težje predmete, nato pa obe strani enakomerno obtežimo. Poskrbimo za to, da je vsa prtl-jaga v kovčku prevezana in pričvrščena, da se med vožnjo ne bo premikala po njem. Upora-bite posebne nosilce za smuči in trakove za pritrjevanje. Drobno in občutljivo prtljago dobro za-vijte ali spravite v torbe, preden jih naložite v strešni kovček. V kovček ne naložimo preveč prtl-jage, saj s tem oviramo zapiranje pokrova in tudi mehanizem za zaklepanje. Ne preobremenite strešnega kovčka. Upoštevajte tudi največjo dovoljeno obre-menitev strehe vozila, ki jo določa proizvajalec vozila. Pravilno natovorjen strešni kovček zagotavlja varen prevoz in vam omogoča več prostora v avtomobilu.

FUX_1l4.indd 1 28.3.2007 12:12:47

Odvečno prtljago v strešni kovčekŽe z najmanjšim tovorom se našemu avtomobilu precej spremenijo vozne lastnosti

ŠTEVILKA

130 kilometrov na uro je največja

priporočena hitrost vozila s strešnim kovčkom.

Kot kaže, bo Slovenija prihodnje leto postala polnopravna članica prestižnega mednarodnega združenja vodij hotelov in recepcij hotelov s štirimi in petimi zvezdicami – AICR, o čemer smo se pogovarjali z Milanom Resnikom, svetovalcem v LifeClass Hotels & Resorts Portorož.

Lahko za začetek poveste malce več o organizaciji AICR in njenih ciljih?

Organizacija AICR, njeno ime bi lahko v slovenski jezik prev-edli kot mednarodno združenje vodij hotelov in recepcij hotelov štirih in petih zvezdic, je bila ustanovljena leta 1964, in sicer kot plod sodelovanja med ho-teli na Azurni obali in v Parizu. Nastala je na prijateljskih pod-lagah: hoteli v Parizu so gostom priporočali svoje prijateljske ho-tele na Azurni obali in obratno. Kmalu so Francozi svoje dobre izkušnje prenesli švicarskim ko-legom in tako se je organizacija začela širiti po Evropi. Kmalu so začeli organizirati srečanja, sodelovanje med hoteli se je nad-aljevalo tudi na drugih področjih v hotelirstvu, izobraževanju in drugje.

Danes so med drugim cilji AICR izboljšanje poslovanja v hotelih visoke kategorije, vz-postavljanje poslovne odličnosti, izmenjava izkušenj, zastavljanje smernic razvoja ter organizacija izobraževanj za vodje hotelov in recepcij.

Kaj bo članstvo pomenilo za našo državo?

To pomeni vključitev ho-telov in države v prepoznavno in vplivno mednarodno orga-nizacijo v hotelirstvu, kar je izjemna priložnost za promo-cijo Slovenije med hotelirji in turističnimi delavci. Članstvo v tej organizaciji pripomore k prepoznavnosti hotelov v stroki in tudi k prepoznavnosti države,

v kateri so ti hoteli. Vsako leto se v državah članicah organizirajo številne delavnice, seminarji, let-ni kongres … To je priložnost, da tisti, ki se neposredno ukvarjajo s turizmom, obiščejo in spoznajo deželo gostiteljico ter jo pozneje promovirajo med svojimi kolegi in gosti.

Tudi v Sloveniji nameravate vzpostaviti sekcijo AICR. Koliko slovenskih hotelov je že izkazalo zanimanje za članstvo?

Lani septembra smo v hotelih LifeClass gostili člane švicarske sekcije, ki so nas povabili, da se včlanimo v organizacijo. Letos januarja pa sva se s Ta-maro Maglič, vodjo recepcije v Grand hotelu Palace, udeležila mednarodnega kongresa v Ta-linu, kjer sva doživela izredno dobrodošlico in prejela veliko spodbud za vzpostavitev sloven-ske sekcije AICR. Od takrat smo opravili kar nekaj pogovorov s slovenskimi hoteli, ki so poka-zali zanimanje za članstvo v tej organizaciji. K članstvu bomo povabili le najboljše hotele v Slo-veniji. Slovensko sekcijo bomo vzpostavili do konca tega leta in takoj začeli intenzivno delati.

Katere pogoje mora hotel iz-polnjevati za članstvo?

Hotel mora biti kategorije štirih ali petih zvezdic. Biti mora prepoznaven in izstopati v svojem okolju, kakovost ho-tela mora biti na visoki ravni. In seveda, hotel mora imeti vodjo recepcije s svojim timom. Na državni ravni se oblikujejo sekcije, ki tvorijo mednarodno organizacijo AICR.

Kaj bodo od članstva imeli hoteli?

Članstvo v mednarodni orga-nizaciji AICR prinaša številne prednosti. Kot sem že povedal, članstvo pripomore k medn-arodni prepoznavnosti ho-tela v hotelirski stroki. Vsako leto se organizirajo številna izobraževanja, delavnice, semi-

narji, obiski hotelov članic, iz-menjava izkušenj, dobrih praks … Precejšnje so tudi prednosti za osebje hotelov, saj je tako omogočena izmenjava kadra med članicami, izvajajo se tudi nacionalna tekmovanja Najboljši receptor. Najboljši receptorji iz posameznih držav se udeležijo mednarodnega tekmovanja The best receptionist of the year, ki se izvede v času kongresa. Le-tos je ta laskavi naslov osvojila Karene Lim, receptorka hotela Four Seasons iz Singapurja. Mis-lim, da bi se marsikateri hotel veselil takega osebja. Članstvo v tej organizaciji pomeni tudi nekakšno zagotovilo za kako-vost, saj gost natanko ve, kaj lahko pričakuje od hotelov, ki so včlanjeni vanjo - od kakovosti storitev pa vse do prijaznosti os-ebja. Ne nazadnje pa članstvo v tej organizaciji odpira nekatera vrata.

Koliko hotelov po svetu je že vključenih v to organizacijo?

Vanjo je vključenih veliko ho-telov po svetu, žal natančnega števila ne vem. Združuje številne hotele iz državnih sekcij od Ev-rope (Francija, Švica, Italija, Nemčija, Avstrija …) do Dubaja, Singapurja, Nove Zelandije in Avstralije. Število članic se iz leta v leto povečuje. S širitvijo

Evropske unije se je pridružilo kar nekaj novih članic: Češka, Madžarska, Poljska. Trenutno smo kandidati za članstvo Slo-venija in Luksemburg.

Kje bo naslednji kongres?Prihodnje leto bo kongres v

Dubaju, in sicer med 17. in 20. aprilom. Na njem bo Slovenija sprejeta kot polnopravna članica. Dubaj je še posebno zanimiva destinacija, saj so tam najlepši in najboljši hoteli na svetu - visoko hotelirstvo v pravem pomenu besede. Kot zanimivost naj povem, da v dubajskih hotelih dela veliko kolegov članov AICR iz Evrope. Za člane AICR v času kongresa pripravijo posebno za-nimiv program s strokovnimi delavnicami, poskrbijo pa tudi za oglede hotelov in krajevnih znamenitosti ter za druženje. Vsekakor dober hotelir ne bi smel zamuditi tega dogodka.

Tudi sami ste član švicarske sekcije AICR, ste edini Slovenec v tej organizaciji?

Trenutno sva v tej organizaciji dva Slovenca. Kolega se je vrnil v Slovenijo že pred nekaj leti, sam sem se vrnil pred letom in pol. Član švicarske sekcije sem čez 40 let in z veseljem bom pomagal in sodeloval pri ustanovitvi in delovanju slovenske.

Palmina akcija...€€€

€€

€

Palmina potovanja - Evropa...

Palmina Svetovna potovanja...

Gremo na počitnice...

Slovenija kmalu članica AICRČlanstvo v tej organizaciji pripomore k prepoznavnosti hotelov v stroki in tudi k prepoznavnosti države

»Članstvo hotela v AICR pripomore k mednarodni prepoznavnosti hotela v hotelirski stroki,« pravi Milan Resnik, svetovalec v LifeClass Hotels & Resorts Portorož (na sliki levo).

Povečana poraba gorivaKo strešnega kovčka ne potrebujemo, ga snemimo z avta. Zaradi dodatnega zračnega upora se namreč občutno poveča poraba goriva; že pri hitrosti 100 kilometrov na uro avto nižjega srednjega razreda porabi liter goriva na 100 kilometrov več kot običajno.

Bodite pozorni, da teža kovčka, prtljažnika in prtljage ne presega dovoljene obremenitve strehe. Primer preprostega izračuna: Teža strešnega prtljažnika: 8 kg Teža strešnega kovčka: 12 kg Teža prtljage: 40 kg Streho vozila smo obremenili za 60 kg.

ZANIMIVO

Koliko tovora prenese streha avtomobila?

Če boste na streho vašega avtomobila takole naložili vso mogočo prtljago, potem se gotovo ne zavedate, kaj se lahko zgodi med prometno nesrečo, saj lahko že brez trka prtljaga pade z vozila in poškoduje vozilo za vami in potnike v njem.

Vir: www.fux.si

Foto

: Life

Clas

s Ho

tels

& R

esor

ts P

orto

rož

Lidi

ja V

inko

vič

Gastronomija kot turistični potencialLani smo v Sloveniji dobili težko pričakovano strategijo razvoja gastronomije, in ker želi Višja šola za gostinstvo in turizem Bled aktivno sodelovati pri njenem uresničevanju, bo 23. in 24. oktobra letos organizirala konferenco z mednarodno udeležbo z naslovom Prepoznavna narodna gastronomija – potencial v turizmu.

So nedavne snežne padavine kaj vplivale na vaše poslovanje?

ANKETA

Zdravko Počivalšek, Terme Olimia:

»V letošnji zimski sezoni so bile naše zmo-gljivosti zelo do-

bro zasedene. Rezultat je pri-merljiv z lansko zimsko sezono, ki je bila prav tako odlična. Tako so bili prihodki v januarju višji od lanskega leta za 40 odstotk-ov; k temu je pripomogla dobra zasedenost in dodatno obra-tovanje novega Wellness hotela Sotelia****, ki je bil odprt lani v marcu. Ugodne snežne raz-mere na smučiščih tako očitno nimajo vpliva na zasedenost naših zmogljivosti.«

Marko Lenček, LifeClass Hotels & Resorts Portorož:

»Ocenjujemo, da je topla zima v pozitivni korel-

aciji s številom gostov in nočitev v naših hotelih. Predvsem slov-enski gosti, pa tudi italijanski in avstrijski, se v večjem številu odločajo za bivanje v naših portoroških hotelih in koristijo našo wellness ponudbo, kadar v zimskih turističnih destinaci-jah “primanjkuje” snega. Ta zimska sezona je v primerjavi z lansko vsekakor uspešnejša, predvsem zaradi večjega obiska s strani wellness gostov iz Italije in Avstrije, ki so koristili našo, v celoti obnovljeno in obogateno ponudbo petih centrov Term & Wellness Palace. V obdobju od 1. novembra 2006 do 1. marca

2007 smo zabeležili 76.049 nočitev, kar je 8 odstotkov več v primerjavi z enakim obdob-jem lani. Trenutne vremenske razmere vplivajo predvsem na kratkoročne odločitve in zaradi bojazni pred snežnimi razmer-ami na cestah je bil nekoliko slabši obisk za konec tedna. Marsikdo pa je zamenjal well-ness užitke ob morju za “zadnji” sneg oz. smuko.«

Alenka Iskra, Terme Maribor, d. d.:

»Letošnja zima nas je s skrom-nimi snežnimi padavinami ne-

prijetno presenetila, še posebej zaradi tega, ker smo obnovo ho-tela Bellevue na Mariborskem Pohorju načrtovali tako, da bi ujeli čim večji del zimske sezone. Hotel je bil po načrtu dokončan v drugi polovici decembra, ko je tudi sprejel prve goste, bil v prvih dveh tednih popolnoma razprodan, po očitnem poman-jkanju snega in neobetavnih vre-menskih napovedih pa so seveda začele prihajati tudi odpovedi rezervacij. Tako izkupiček zimske sezone za ta hotel ne bo prav dober, a upamo, da ga bomo kmalu nadoknadili, saj so prve informacije s trga zelo obetavne. V celoti ocenjujemo, da smo zaradi slabe zimske se-zone imeli 3.500 manj nočitev. Zaradi pomanjkanja snega so gosti iskali nadomestne oblike sprostitve in aktivnosti, povečan obisk smo zaznali v vseh naših wellness centrih.«

Naslednji go SLOw bo izšel 13. aprila 2007

go SLOw je oglasna priloga časnika Finance, izhaja vsakih 14 dni.

Urednica priloge:Lidija VinkovičTel.: (01) 513 08 28E-pošta: lidija.vinkovic@finance.si

Trženje: Tanja LederTel.: (01) 513 08 23E-pošta: tanja.leder@finance.si

Računalniški prelom:Romina Colnarič in Irena Podobnik

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 Podčetrtek, SlovenijaT +386 3 829 70 00, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com

44 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, PETEK, 30. marca 2007 GO SLOW 45www.finance.si

FINANCE, PETEK, 30. marca 2007

Baročni dvorec Betnava s svojo arhitekturo, infras-trukturo in veličastnostjo dobro ohranjenega kul-turnega spomenika ponuja obilo možnosti za kulturne, izobraževalne, poslovne in zabavno-rekreativne dog-odke. Lokacija, ki je ravno prav odmaknjena od mari-borskega mestnega vrveža, a hitro dostopna in dovolj blizu, pričara romantično, umirjeno destinacijo za prosti čas.

V dvorcu je razkošna večnamenska Viteška dvorana, imenovana tudi Poročna dvo-rana, s poslikavami v baročnem slogu. Sprejme lahko skupine do 100 ljudi, skupaj s še tremi pov-ezovalnimi dvoranami pa lahko gosti do 300 ljudi. V teh prostorih so poročne in druge slovesnosti prav pravljične, kulturni dogodki pa dobijo poseben prizvok.

Obsežna muzejska zbirkaMuzejska zbirka s stalno

razstavo Verska, socialna in kulturna dediščina maribor-ske nadškofije z izvirnimi ek-sponati iz škofijske zakladnice prikazuje kulturno bogastvo 800-letne zgodovine lavantinske škofije. Obiskovalca prestavi v čas delovanja dveh velikih ver-skih središč: Ogleja in Salzbur-ga, ki sta duhovno oskrbovala Slovence južno in severno od Drave. V šestih sobanah je na 300 kvadratnih metrih razstav-ljenih več kot 150 eksponatov. Izstopajo dragoceni srednjeveški rokopisni kodeksi iz nekdanje škofijske knjižnice in originali pergamentnih listin in papeških bul. Nedavno so odprli tudi razstavo o arhitekturi in roko-pisih Žičke kartuzije z imenit-nimi dosežki srednjeveškega knjižnega slikarstva, ki bo na ogled do 20. maja. V prihodnje si bodo prizadevali, da bo iz stalne razstave nastal muzej.

V prihodnost z novimi vsebinami

V dvorcu Betnava bo v prihod-nje še več programov, ki bodo tako kulturno podprti kot tudi vsebinsko privlačni. V ta namen v sodelovanju z občino priprav-ljajo med seboj dopolnjujoče se programe, namenjene občanom in širši javnosti nasploh. Dvorec bo tako postal ena izmed osredn-jih turističnih destinacij v Mari-boru in podravski regiji.

V sodelovanju z Univerzo v Mariboru in Čebelarsko zvezo Slovenije načrtujejo izobraževalne programe z na-menom promocije naravoslovja in znanosti v okviru Hiše zna-nosti. V dvorcu se že izvajajo izobraževanja, možna je tudi kongresna dejavnost, čedalje več je civilnih porok, vanj se bo vrnila tudi gostinska ponudba. Razmišljajo tudi o rekreativnem konjeniškem športu, narejen je načrt za ureditev otoka pred dvorcem, ki bo postal zgodovinski park s podaljškom v spominski park z informativnimi tablami. V jugozahodnem delu Betnavskega gozda bodo uredili »pustolovski park«, ki bo pritegnil predvsem družine z radovednimi otroki, in še veliko drugega.

Mariborski Versailles vabi z novimi vsebinami

INFORMACIJENadškofija Maribor Dvorec BetnavaStreliška cesta 150, 2000 MariborTel.: 0590 - 80 - 285Faks: 0590 - 80 - 289E-pošta: info@betnava.orgSplet: www.betnava.org

Katoliška cerkev v Sloveniji je v postopkih denacionalizacije dobila nazaj veliko nacionaliziranega premoženja, od katerega je precej takšnih objektov, ki so potrebni temeljite prenove.

S turističnega vidika so pod okriljem mariborske nadškofije takšni predvsem samostan Studenice, Dvorec Betnava z okolico in bivše bogoslovje na Vrbanski 30 z okolico, ki pred-stavljajo približno 44 odstot-kov vseh stavbnih površin Nadškofije Maribor. Ostali objekti so manjša gospodarska poslopja ali stanovanjske enote, nam je razložil Igor Vojinovič, iz službe za odnose z javnostmi pri Mariborski nadškofiji.

Posojila, dobrota vernikov in evropska sredstva

Srednjeveški samostan v Studenicah, ki je že v postop-ku obnove, je biser svetovne sakralne dediščine. Bil je upor-abljen, kot skladišče kmetijske mehanizacije, hlev, diskoteka, zbirališče narkomanov in za nas-tanitev brezdomcev, ki pa jim niso bili zagotovljeni človeka dostojni pogoji bivanja. Dvorec Betnava je bil sicer delno obnov-ljen, vendar so mu dozidali vrsto gospodarskih poslopij, ki so grdo popačili njegovo podobo in ne sodijo k njegovi baročni arhi-tekturi. Tretji objekt je nekdanje bogoslovje na Vrbanski 30, ki

nima takšne spomeniške vred-nosti kot prej omenjena objekta, a je zaščiten z arhitekturnega vi-dika. Bil je uporabljen kot šolski objekt, toda glede na intenzivno rabo je bil premalo vzdrževan in nikoli temeljito obnovljen, zato so zneski gradbeno-ob-novitvenih del, ki so se ravno-kar začela, zelo visoki, razlaga Vojinovič. Najbolj zanesljiv vir za vse te obnove in vzdrževanja je dobrota vernikov, ki po svojih močeh podpirajo svojo cerkev. »Ker pa so stroški veliko večji, se je nadškofija pred leti odločila za najem visokih bančnih posojil. V novejšem času skuša pridobiti sredstva tudi iz gospodarskih programov, finančnih naložb in trženja nepremičnin,« po-jasnjuje Vojinovič. V nekaterih primerih, kot je objekt na Vrban-

ski 30, so sredstva zbrana tudi v tujini ter iz naslova odškodnin po Zakonu o denacionalizaciji. Kar zadeva dvorec Betnava, ga je nadškofija predala v upravl-janje zavodu Evropski kulturni in tehnološki center Maribor (EKTCM), ki izvaja temeljite priprave projektov, ki so temelj za kandidiranje na strukturnih skladih v finančni perspektivi 2007-2013. Ravno ti skladi bodo temeljni vir sredstev za projekt Center Betnava, ki po prvih oce-nah znaša približno 15 milijonov evrov. Ker gre za širši projekt za občane ter za domače in tuje turiste, nadškofija že nekaj let aktivno sodeluje z vrhunskimi strokovnjaki, ustanovami in z občino ter si bo tudi vnaprej prizadevala za tovrstno sode-lovanje povezanih ustanov.

Denacionalizirani objekti so potrebni temeljite prenove

»V zadnjih sedmih letih sta na turističnem območju Maribor-Pohorje opazna izjemno hitra rast turističnega prometa in intenziven investicijski ciklus v turistično infrastrukturo,« pravi Milan Razdevšek, direktor Zavoda za turizem Maribor.

Slednje so se v skladu s strateškimi dokumenti, ki opredeljujejo celovit razvoj tur-izma na tem območju, nanašale predvsem na posodobitev in dograditev kakovostnih na-mestitvenih zmogljivosti tako na Pohorju kot tudi v mestu, na posodobitev smučarskih naprav in na uvajanje novih sodobnih vsebin, kakor tudi instrumentov komuniciranja ter informiranja morebitnih gostov. Tako so po sogovornikovih besedah lanske investicije znašale nekaj manj kot 13 milijonov evrov, obnovili in dogradili pa so Hotel Bellevue in Hotel Bolfenk, z gorskim Well-ness programom in apartmajs-kimi hišami ter štirisedežnico Poštela na Pohorju, Hotel Bau in Turistično informacijski center Maribor v mestu.

Pomoč sredstev iz EU skladov

Lani je občina za razvoj in delovanje turistične dejavnosti zavodu namenila nekaj več kot 600.000 evrov, velik del sredstev za promocijo, informiranje in investiranje v informacijsko in-frastrukturo pa je treba pridobiti s pomočjo evropskih sredstev, pojasnjuje Razdevšek. V zadnjih letih so na ta način dobili nekaj sredstev za sofinanciranje več projektov, ki so se nanašali na

razvoj elektronskega informi-ranja in povezovanja v regiji, razvoj čezmejnega sodelovanja in pozicioniranja turistične po-nudbe ob uporabi kulturne in naravne dediščine s področja vina, na oblikovanje posebnih urbanih vsebin turizma in na vsebinsko povezovanje s sos-ednjimi deželami: Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.« Izvajali so projekte Detur, E-turistična destinacija Pohorje in Vinsko kulturna pot nadvojvode Janeza od Gradca do Maribora. Letos pa so začeli s projektom Via Urbium. Vrednost pridobljen-ih EU sredstev za te projekte je nekaj več kot milijon evrov. »Velik del sredstev smo vložili v nakup investicijske, informaci-jske opreme ter tehnologije (TIC Maribor, informacijski in rezer-vacijski sistem), kakor tudi v ob-novo objektov in pripravo novih atraktivnih vsebin (Hiša Stare trte), v restavracijo ter zaščito slikovnih ampelografskih zbirk, ki predstavljajo neprecenljivo kulturno nacionalno dediščino,« še razlaga Milan Razdevšek.

Prebivalci razumejo pomen turizma

Razvoj turistične destinacije brez vpetosti lokalnega prebival-stva ni možen. Prebivalci tega področja se pomena turizma zelo dobro zavedajo, saj so na več ravneh vključeni v turistično dejavnost. Civilna družba je bila zelo dobro vključena v proces oblikovanja strateških razvojnih dokumentov preko javnih foru-mov in javnih razprav. »Prebiv-alci pa se dobro vključujejo tudi neposredno z investiranjem v turistično infrastrukturo, saj je v mestu in okolici že kar lepo število majhnih družinskih ho-

[ TURISTIČNA DESTINACIJA MARIBOR-POHORJE ]

Stavijo na kakovostni, do narave prijazen turizem

»Pri nas je treba ločiti dnevne obiskovalce in izletnike ter udeležence nakupovalnega turizma, ki s pridom uporabljajo dobrine, ki jih ponuja razgibano in kulture, športa ter festivalov polno mesto od tistih, ki prihajajo k nam na oddih, rekreacijo, dopust ali po poslovnih oziroma kongresnih dogodkih, pojasnjuje Razdevšek.

Pravi, da so oboji pomembni, vendar je med njimi zelo težko vleči vzporednice. Prvi prihaja-jo v glavnem iz sosednjih držav: Avstrije, Hrvaške in Madžarske; teh naj bi bilo po njihovi oceni nekaj več kot milijon. Drugi, ki pri njih tudi prenočijo, pa so

v glavnem iz Italije, Hrvaške, Madžarske, Rusije, Ukrajine, Srbije in Črne gore, vse več pa jih je tudi iz Francije, Beneluksa in Anglije. Slednji so opravili nekaj manj kot 300.000 nočitev v preteklem letu. Po nacional-nosti je med 60 in 70 odstotki tujcev, ostali so domači gostje. To je tudi glavna sprememba v zadnjih letih. »Struktura gostov je pestra, saj obsega vse od družin, ki prihajajo na počitnikovanje na Pohorje ali v mesto, preko organiziranih skupin, individualcev na po-hajkovanju, kolesarjev, po-hodnikov, vse do poslovnežev na kongresnih dogodkih. Pred-vsem si želimo takšne goste, ki bodo zapolnili našo razvejano turistično ponudbo skozi vse leto,« še dodaja Razdevšek.

Želijo si različnih gostov skozi vse letoZANIMIVO

Nove priložnostiSkriti potenciali turistične destinacije Maribor-Pohorje so v naravni in kulturni dediščini tako mesta kot tudi naravnega zaledja Pohorja, Drave ter vinorodnih gričev. Priprava in oblikovanje skupnih sodobnih in konkurenčnih produktov, povezave celotne regije v kakovostno turistično destinacijo pa so priložnosti, ki se jih zavedajo.

250 in več znaša indeks rasti

turističnega prometa.

ŠTEVILKI

13 milijonov evrov oziroma malce

manj so bile vredne lanskoletne investicije v turistično infras-trukturo.

telov in penzionov, ki s svojo ka-kovostno ponudbo dobro soobli-kujejo podobo turističnega mes-ta,« razlaga Milan Razdevšek.

In kje so težave?

»Na našem območju imamo predvsem še vedno velike težave s tem, da premalo cenimo to, kar nam je dano, to, kar znamo in to, kar smo. Še vedno imamo težave s tem, da se kar naprej primerjamo z drugimi, ob tem pa pozabljamo na sebe in svo-jo identiteto. Še vedno se išče nekaj iz »novega sveta« (ali pa iz Ljubljane), premalo pa smo ponosni denimo na svojo Staro trto, urejeno mesto, kulturno tradicijo, pristnost običajev in ljudi, domačo kulinariko in vino, pa še kaj bi se našlo,« pri-poveduje sogovornik.

Dobro sodelovanje z Avstrijo

“Sodelovanje med posa-meznimi ponudniki in Zavo-dom za turizem je zadovoljivo. Je pa res, da bi ponudniki želeli več finančne podpore s strani občine, predvsem na področju celovitega tržnega komunici-ranja na domačem in tujih trgih”, ugotavlja Razdevšek. Zelo dobro sodelujejo s sosednjo Avstrijo, še posebej z njihovimi turističnimi organizacijami, kot so: Graz Tourismus in Steirische Tourismus, ARGE Erzherzog Johann, Wein Kultur Reise in Verein Weinland Steiermark. »Partnerji iz sosednje države so nam bili v veliko pomoč pri načrtovanju in izvedbi več EU projektov. Skupaj pa načrtujemo nove aktivnosti na razvoju in promociji turističnih proizvodov na oddaljenih tretjih trgih. To sodelovanje poteka zelo dobro

predvsem z mestom Gradec, ki je tudi naše partnersko mesto,« pravi Milan Razdevšek.

Kakovostni in zahtevni gostje

»Maribor si želi kakovostnega turizma, takega, ki bi privabil tudi goste, ki znajo poleg ostale ponudbe ceniti tudi eko turizem. Torej goste, ki s svojo prisot-nostjo in odnosom pripomorejo tudi k ohranjanju narave, ki jo je v naši okolici zaenkrat še v obilju,« o tipu gostov, ki si jih želijo, razlaga Razdevšek. Želijo pa si tudi zahtevnih gostov, ki bodo svoja doživetja iskali v kakovostni ponudbi vseh vrst programov za zdravo življenje, v naravnih resursih in v vrhunski ponudbi, ki jo že leta s pridom razvijajo. Elitni turizem, v svo-jem posebnem pomenu te be-sede, se težko razvija v urbanih središčih, ki so preživela podob-no razvojno usodo kot Maribor.Pa vendar, njihov razvoj ne bo temeljil na masovnem, temveč na kakovostnem in do narave prijaznem turizmu.

Ob končni postaji Pohorske vzpenjače na nadmorski višini 1.050 metrov se na izjemni legi s prelepim razgledom na mesto Maribor razkazuje hotel Bellevue v novi preobleki, ki je konec leta 2006 sprejel prve goste.

Hotel ponuja 42 udobnih dvoposteljnih sob, z možnostjo dodatnega ležišča in osem apartmajev.

Razvajanje in sprostitevV Wellnes centru Belle-

vue, ki se razprostira na 500 kvadratnih metrih, bodo gosti lahko uživali v bogati ponudbi savn s počivališči tudi na pros-tem, sprostitvenih in terape-vtskih masažah in v razkošni wellness kabini Ciproš za uživanje v dvoje ob masažah in whirlpoolu. V Wellness cen-

tru Bellevue razvajajo goste z vrhunskimi kozmetičnimi izdelki Babor.

Na novo odprti hotel Bellevue**** na Mariborskem Pohorju

INFORMACIJE

Na Slemenu 35, SI-2208 PohorjeTel.: 02 607 51 00/02 3008382E-pošta: bellevue@termemb.siSplet: www.termemb.si

Projekt je delno financirala EU

Sproščenemu druženju ob klepetu pa so namenjeni Kamin soba, hotelska restavracija Ros-ika in Hoja bar z veliko teraso, s katere se odpira čudovit pogled na Maribor. V hotelu bodo gosti lahko poskusili izvrstne jedi, ki izhajajo iz lokalne, pohorske kulinarične zakladnice.

Naravno okoljeHotel je po svoji ponudbi

namenjen tako družinam kot vsem tistim, ki si želijo aktivnih počitnic sredi pohorskih gozdov, v stiku z naravo, torej vsem, ki dajejo poudarek zdravemu življenju.

Za vas so pripravili različne vrste paketov, od Pohorske prav-ljice (viked paket že od 90 EUR na osebo), do številnih paketov

za preživljanje aktivnih počitnic (Nordijska hoja po Pohorju, S kolesom po Pohorju …) in tudi pakete za tiste, ki želijo uživati v Pohorski kulinariki (Piknik na Pohorski planoti, Pohorsko lagodno razvajanje …).

»V zadnjem desetletju je mesto Maribor s svojo turistično ponudbo precej bolj prepoznavno med turističnimi destinacijami Slovenije tudi po zaslugi naše kakovostne turistične ponudbe,« pravi Alenka Iskra, predsednica uprave družbe Terme Maribor d. d.

Pogosto je bilo poudarjeno, da je turizem v občini Maribor eno izmed nosilnih in perspektivnih področij, česar se zavedamo vsi udeleženci turistične ponudbe, ki po oceni sogovornice dobro medsebojno sodelujejo.

Kongresni turizem v vzponuMaribor ima svojo zgodovi-

no, je prijetno srednjeevropsko mesto, z vsemi atributi, ki mu dajejo čar privlačnosti. Velja pravilo: »Kjer se dobro počutijo domačini, to čutijo in tako občutijo tudi turisti,« poudarja Alenka Iskra. Z izgradnjo kon-gresnega centra v hotelu Haba-kuk se je mesto uvrstilo tudi med kongresne destinacije ter dalo pospešek razvoju kongresnega in poslovnega turizma. Pri is-kanju nosilnih motivov za razvoj in prepoznavnost destinacije so na dobri poti, ključna dejavnika

pa sta po mnenju sogovornice lega mesta ter privlačnost oko-lice in podeželja, šibki pa so še na splošno glede standardov kako-vosti, vendar to ni zgolj lokalni problem.

Za masovni turizem ni pogojev

»Kot destinacija smo kljub napredku na tem področju še vedno zelo slabo prepoznavni; malce nam manjka samozav-esti in tudi bolj drznih idej. Na deklarativni ravni vemo vsi o turizmu vse, vendar je na strani

turističnih ponudnikov dejanska izvedba in konkurenca na trgu,« ugotavlja Alenka Iskra. Turizem v svetu ima dve skrajnosti: eno je masovni turizem, za tega pri njih ni pogojev in je tudi sicer za marsikoga, zlasti zahtevnejšega gosta, neustrezen, drugi pa je inovativni turizem, z novimi vsebinami, ki poudarja skrb za dobro počutje, zdravje in odmik od množice informacij in ljudi. Za take zvrsti turizma pa pogoje imajo.

Letališče Maribor je okno v svet

Že vsa leta v turističnem gospodarstvu celotne severov-zhodne Slovenije poudarjajo, da je Letališče Maribor za turizem v njihovi regiji okno v svet. Pri-hod rednih linij bo nedvomno obrnil pomemben list tudi v zgodovini turističnega razvoja Maribora. »Težava je morda izkušnja individualnega gosta, ko težko najde objekt v mestu ali na podeželju; pot do storitve bi morala biti za gosta – turista – čimbolj preprosta in predvsem označena. Nujna bi bila tudi ka-kovostna standardizacija vseh storitev, ki jih turist potrebuje in išče, vendar pa je tudi to širši, ne le naš problem,« zaključuje Alenka Iskra.

Prihodnost je v inovativnem turizmu z novimi vsebinamiZa masovni turizem, ki je za zahtevnega gosta nesprejemljiv, v Mariboru tudi ni pogojev

»Pri iskanju nosilnih motivov za razvoj in prepoznavnost destinacije smo na dobri poti, šibki pa smo pri standardih kakovosti,« pravi Alenka Iskra, predsednica uprave družbe Terme Maribor d. d.

Foto

Ank

a

Tam

ino

Pete

linše

k

Razvoj turistične destinacije brez vpetosti lokalnega prebivalstva ni možen.

V zadnjih sedmih letih sta na turističnem območju Maribor-Pohorje opazna izjemno hitra rast turističnega prometa in intenziven investicijski ciklus v turistično infrastrukturo

Splavarjenje po Dravi vsako leto privabi več obiskovalcev.

Foto

: Arh

iv z

avod

za

turiz

em M

arib

orFo

to: A

rhiv

zav

od z

a tu

rizem

Mar

ibor

GO SLOW 47www.finance.siFINANCE, PETEK, 30. marca 200746 OGLASNA PRILOGA www.finance.si

FINANCE, PETEK, 30. marca 2007

Če so vas že od nekdaj zanimale podmornice, pa niste imeli te sreče, da bi bili kdaj na njenem krovu, si zdaj lahko omislite njeno miniaturno izvedbo. Nizozemsko podjetje U-Boat Worx namreč ponuja malo podmornico, s katero se je za dobri dve uri mogoče spustiti kar 50 metrov pod morsko gladino.

Po treh letih razvoja, dizajni-ranja in preizkušanja je nizozem-sko podjetje kupcem ponudilo prvo mini podmornico na bat-erijsko napajanje. Cena plovila C Quester se giblje od 60 tisoč evrov za enosedežno različico do 90 tisoč za dvosedežno, kar dosega vrednost solidnega športnega avtomobila.

Klimatizirana kabinaSlabe tri metre dolgo in dva

široko ter dobro tono težko plo-vilo, narejeno iz odpornega po-liestra, pobarvano in obdelano po naročnikovih željah, se lahko

giblje s hitrostjo največ treh vo-zlov na uro pod ali nad morsko gladino. V klimatizirani, sicer malce majhni kabini, je dobro poskrbljeno za varnost. Tlak v kabini se ne spreminja, zato so možni tudi hitri dvigi, brez strahu pred dekompresijsko boleznijo. Še v ušesih ne boste čutili ščemenja, zatrjuje proizva-jalec. Kakovost zraka je zagotov-ljena z odličnim filtrirnim siste-mom, ki odvaja porabljen zrak in dovaja svežega. Tudi strah pred tem, da bi se potopili dlje, kot je dovoljeno, je odveč, saj za to skrbijo električni, mehanični in ročni varnostni sistem.

Nezapleteno upravljanjePoganjata jo dva oziroma v

dvosedežni različici trije mo-torji z baterijskim napajanjem, ki imajo dovolj moči za dobri dve uri delovanja. Potnik se spusti vanjo skozi malo odprtino na vrhu, čez katero nato povezne ojačeno plastično kupolo, ki dopušča pogled na vse strani.

Potnik plovilo upravlja z ročico. In kako deluje? Ko se

želi potopiti, premakne ročico in spusti vodo v spodnji del pod-mornice, ko pa se želi dvigniti, poseben sistem vodo izčrpa, mo-torji pa ji pomagajo na površje. Kaj pa se zgodi, če se podmor-nica ne dvigne? Po zagotovilih proizvajalca je to sicer bolj malo verjetno, vseeno pa ima še toliko moči, da vam zagotovi za 36 ur zraka.

Osnovna šola podmorništva obvezna

Seveda pa je ob nakupu ob-vezen štiridnevni tečaj uporabe, po katerem kupec pridobi tako imenovano licenco podvodne-ga pilota. V tem času upora-bnik obiskuje »osnovno šolo podmorništva« in se spoznava s splošno teorijo delovanja pod-mornic, navigacijo, vremens-kimi razmerami, stabilnostjo ter različnimi sistemi in nad-zorom nad plovilom. Vključeni so tudi najmanj trije praktični spusti in nato zaključni preiz-kus znanja. Šele potem se novi lastnik lahko sam poda v mor-ske globine.

Z miniaturno podmornico v morske globineZa ceno športnega avtomobila si lahko privoščite zanimivo morsko plovilo

ŠTEVILKA

40 tisoč britanskih funtov in

več boste odšteli za malo podmornico.

Miniaturna podmornica je bila zasnovana na konceptu podvodnega plovila, ki vključuje tako značilnosti podmornice kot tudi plovila po gladini.

Foto

: arh

iv p

odje

tja U

-Boa

t Wor

x

Prva podmornica, narejena za komercialno rabo, prihaja iz nizozemskega podjetja U-Boat Worx.

Največja prednost miniaturne podmornice v primerjavi z običajnim potapljanjem je v tem, da se lahko zelo hitro dvigne, saj je v njej tlak izenačen in niso potrebna dolga dekompresijska obdobja.

Udeleženci intenzivneje doživljajo in izražajo svoja doživetja kot v drugih okoljih

»Dober organizator prireditev in dogodkov začuti želje naročnika, scensko, vsebinsko in tehnično je scenarij dodelan do potankosti, neprijetnosti pa zmanjšane na minimum,« pojasnjuje Matej Balažic iz podjetja Birt.

Pri organizaciji prireditve je treba vedeti, kdo je ciljna publika in iz tega izhajati pri snovanju ideje zanjo.Ker pri tem lahko pride do vrste nepre-dvidenih situacij, je nemalokrat najbolje, da se prireditelj po pomoč zateče k profesionalne-

mu organizatorju prireditev in dogodkov.

Organizator zna reagirati Naročniki storitev se vse bolj

zavedajo, da to, kar bi morebiti lahko naredili sami, ni nujno tudi najbolje in najceneje. Zato se ve-dno pogosteje odločajo za izved-be, kjer organizator prireditve poskrbi za vse. Načeloma pa je tudi organizatorjem izvedba na ključ najljubša, saj je nadzor nad morebitnimi pomanjklji-vostmi največji, prav tako pa je tudi možnost improvizacije tako rekoč izključena, pravi sogov-ornik. Med drugim je prednost

organizatorja prireditve tudi v tem, da imajo ti ponavadi veliko izkušenj in znajo reagirati tudi takrat, ko gre kaj narobe. In to tako, da občinstvo nima občutka, da je kaj narobe. Če pa se pri-reditelj vseeno loti zadeve sam, naj raje začne z majhnimi do-godki in si z njimi nabere nekaj izkušenj pred večjimi izzivi.

Izvedba na ključ se izplačaKaj pravzaprav pomeni or-

ganizacija dogodka oziroma pri-reditve na ključ? To, da organiza-tor v sodelovanju z naročnikovimi željami in zahtevami poskrbi za vse. Izdela celotno zasnovo do-godka - od najboljše kreativne rešitve oziroma vodilne “rdeče niti” dogodka do zasnove vizualne podobe prostora promocijskega dogajanja, predlaga in najame tudi raznovrstne izvajalce (glasbene goste, plesne skupine, animatorje, voditelje, hostese ...), poskrbi za tehnično podporo samega dogod-ka (avdio-video tehnika, odri, pro-mocijski pulti in ostalo); skratka, organizacijsko v celoti prevzame dogodek, s profesionalno izvedbo vred, razlaga Matej Balažic. Na kratko torej organizacija na ključ pomeni, da je prireditev oziroma dogodek organiziran ceneje, hitreje, bolj kakovostno, pred-vsem pa je vsebinsko bolj bogat.

Višja cena ne pomeni nujno višje kakovosti

Še nekaj je zanimivo. Baje znane, boljše, bolj modne agen-cije zaračunavajo precej višje cene, kot manjše in še neuvel-javljene, ki pa niso nujno slabe. »Mogoče v razmislek, da boste pri manjših za manj denarja dobili solidno storitev, mogoče celo boljšo, saj jim je zadeva še zanimiva, medtem ko velikim agencijam določen posel počasi predstavlja rutino,« je prepričan Balažic.

Povpraševanje po velikih in VIP šotorih

»Opažamo, da je v zadnjem času vse več povpraševanja po velikih prireditvenih šotorih, ki se raztezajo v širino vse do 25 metrov in dolžino 50 ali več metrov. Veliko zanimanja pa je tudi po majhnih VIP šotorih, z bogato notranjo opremo, ki obsega vse od lesenega poda, tepiha do različnih dekoracij, kar prvotnemu namenu doda še večjo eleganco in razsežnost,« pravi Bojan Fekonja ml. iz podjetja Power Slovenija. Kupci prireditvenih šotorov se ponavadi odločajo za celo-vito ponudbo, ki poleg šotora zajema tudi vso prireditveno opremo.

Prireditev naj bo skrbno načrtovanaVsak dogodek je zgodba zase, tako v vsebinskem, organizacijskem in tudi finančnem smislu

ZANIMIVO

Cene nekaterih storitevZaradi različnih narav posameznih dogod-kov in prireditev so cene posameznih storitev precej različne, podajamo jih samo nekaj, za grobo predstavo. Vsak dogodek je namreč zgodba zase v vsebinskem, organizaci-jskem in tudi finančnem smislu. 1. manjše ozvočenje

od 150 do 400 EUR 2. koncertno ozvočenje

od 1000 do 3000 EUR 3. voditelji

od 150 do 1200 EUR 4. hostese

od 5 do10 EUR/h 5. glasbeni gostje

od 200 do 15.000 EUR

Za to, da je dogodek odlično izpeljan so pogosto »krivi« profesionalni organizatorji dogodkov in prireditev.

Dobrega organizatorja odlikuje popolna prilagodljivost željam, zmožnostim, idejam in ciljem prireditelja.

Vse več podjetij se zaveda, da je spodbujanje in nagrajevanje zaposlenih z različnimi team building programi odlično strateško sredstvo za doseganje večje produktivnosti.

Med neobičajne, a zelo

učinkovite programe sodi jam-ski teambuilding, ki so ga pred dobrim letom dni oblikovali v Postojnski jami skupaj s pod-jetjem Paideia in velja za edini tak team buliding na svetovni ravni.

Specifično okolje podzemlja

Jama z več kot 21 kilometrov rovov, hodnikov in dvoran, od tega je turistom dostopna le slaba petina, nenavadnih kapniških tvorb, človeško ribico in preostalimi 83 vrstami podzemskih živali v udeležencu res vzbuja posebna občutja. In v čem je poleg tega posebni čar tembuildinga v osrčju postojn-skega jamskega sistema?

Podzemni svet v Postojn-ski jami omogoča opravljanje vrste različnih nalog, ki niso iz-vedljive v nobenem adrenalin-skem parku, pojasnjuje direk-tor Postojnske jame Turizem, Matjaž Berčon. Specifično okolje v podzemlju ima več kot simbolni pomen nezavednega, zato udeleženci intenzivneje doživljajo in izražajo svoja doživetja kot v drugih okoljih. Bolj intenzivna doživetja pa omogočajo tudi boljšo introspekcijo udeležencev ter kakovostnejšo analizo (debrifing).

Teambuilding je procesSkupino, oblečeno v

živobarvne zaščitne kombin-ezone, s čeladami na glavi in škornji na nogah, spremljata jamski vodnik in analitik opa-zovalec. Odprava se začne v podzemnem sistemu Pivke jame, Črne jame in Umetnega rova, ki sicer za množične oglede ni odprt. V osnovnem programu je sedem nalog različnih težavnostnih sto-penj, vsaka pa predstavlja en-ega izmed značilnih delovnih procesov organizacije. Med najbolj zanimive gotovo sod-

ita adrenalinski spust po vrvi v globino in prečenje zaliva s čolnom, kjer prideta do izra-za zaupanje med sodelavci in empatija, ter deaktivacija »ek-splozivnega« telesa, ki pred-stavlja okolje kriznega voden-ja, kjer je izjemnega pomena dober prenos informacij. Po zaključku sledi temeljita anal-iza, odvisno od želja naročnika lahko analizirajo komunikaci-jsko strukturo, strukturo vlog, vlogo posameznika v skupini, celotno skupino …

Izkustveno učenjeProgram jamskega team-

buildinga je zanimiv, stroko-ven in postavljen v okolje, ki navdušuje udeležence. Pravilo-ma udeleženci program sprva dojemajo kot del družabnega dogodka. V nadaljevanju ak-tivnosti in predvsem ob analizi dinamike pa se začnejo učiti na izkušnjah in konstruktivno pristopijo k analizi. Proces pa se ne konča s koncem programa, saj gre za gradnjo in krepitev tima, kar ni enkraten dogodek. Zato običajno sledijo še pov-ratne informacije naročnika, kjer se ugotavlja učinkovitost usposabljanja.

Skrivnostne jamske glob-ine, ki so v davnih časih zbu-jale strah in praznoverje med okoličani, danes navdušujejo z novimi pristopi. Udeleženci, ki se jih po koncu programa poloti jamska utrujenost, so bogatejši za novo doživetje, ne nazadnje pa so tudi bolj povezani med se-boj, kar nedvomno pripomore tudi k izboljšanju poslovanja podjetja.

Inovativni teambuilding v podzemlju

Jamski team building tudi v svetovnem merilu velja za edinstvenega.

Potrebujete pomoč pri organizaciji dogodka? Podjetje BIRT ustvarja privlačne in učinkovite promocijske dogodke, ki zlepa ne bodo tonili v pozabo. Še posebej pa so specializirani za izvedbo dogodkov na ključ.

Podjetje z dolgoletnimi izkušnjami pri organizaciji in izvedbi različnih dogod-kov in prireditev se ponaša z zelo ustvarjalno ekipo, ki je za tematsko zelo različne do-godke sposobna najti več ide-jnih različic, najprimernejšo tehnično rešitev in zagotoviti brezhiben potek dogodka.

Najraje izpeljejo dogodek na ključ

Z optimalno izbiro vseh sodelujočih se tudi cena storitve oblikuje naročniku prijaznejše, z nezmanjšanim učinkom. Do-

godek izpeljejo od idejne zasnove in celostne podobe vse do izbora izvajalcev, tehnike, scenarija in izvedbe. Imajo tudi lasten kader za izvedbo dogodka, od hostes, voditeljev, tehnikov, odlikuje pa jih tudi poznavanje vseh razpoložljivih virov tehnične podpore, primernih lokacij in bogat nabor izvajalcev vseh strok. Najraje imajo dogodek na ključ, saj le tako naročniku lahko zagotovijo resnično popolno in strokovno izpeljavo.

Vsak dogodek jim je izzivNaročnik tako dobi odlično

idejo, za katero je lahko prepričan, da bo pri ciljni pub-liki naletela na plodna tla, in dobi izvajalca, pri katerem mu ni treba skrbeti, da bi šlo mogoče kaj narobe. Podjetje BIRT na podlagi bogatih izkušenj, ino-vativnega pristopa, kreativnih rešitev in strokovne izvedbe dosega maksimalen učinek pri potrošniku.

Odlični organizatorji, vrhunsko izpeljan dogodek

INFORMACIJEBirt, d. o. o.Cesta Františka Foita 8SI-3320 VelenjeTel.: 03 897 67 40Faks: 03 897 67 43E-pošta: info@birt.siSplet: www.birt.si

Foto

: Arh

iv z

avod

za

turiz

em M

arib

or

oglasna prilogaFINANCE, petek, 30. marca 2007

!

Od aprila pa vse do novem-bra lahko tudi v slovenskem delu Jadranskega morja opazimo morsko želvo vrste Caretta caretta, ki ima sicer največje gnezdišče na grškem otoku Zakintos, gnezdi pa tudi na obalah Turčije in Cipra ter nekat-erih drugih sredozemskih držav.

Največkrat k nam zanese mlade želve z do pol metra velikim oklepom, saj je plitvo slovensko morje zelo primer-no prehranjevalno območje za mlade karete, pravi mag. Robert Turk, vodja piranske območne enote Zavoda RS za varstvo narave. Z ohlajanjem morja se želve selijo južneje, del popu-lacije pa najbrž zapusti Jadran-sko morje. Kako dolgo živijo, je uganka, a kot pravi sogovornik, naj bi bila najstarejša morska želva v ujetništvu že kar šest desetletij.

Ohranimo želvo v slovenskem morju

Ker pa morske želve sodijo med ogrožene živalske vrste, so zaščitene z državnimi in mednarodnimi zakoni. V sre-dozemskem prostoru poteka kar nekaj projektov, katerih namen je ozaveščati ljudi o navadah in življenju morskih želv. Tudi pri nas je kareta zakonsko zaščitena z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, že vse od leta 1993 pa v Piranu v sklopu Sredozem-skega akcijskega načrta za var-stvo morskih želv, ki se izvaja v okviru Mednarodnega centra

za zaščitena območja iz Tunisa, bolj sistematično označujejo in evidentirajo ulovljene in nato izpuščene želve. Leta 2003 je s finančno pomočjo družbe Petrol zaživel tudi projekt Ohranimo želvo v slovenskem morju, ki ga operativno vodijo na piranski območni enoti Zavoda RS za varstvo narave v sodelovanju s piranskim akvarijem Srednje pomorske šole v Portorožu in Morske biološke postaje Piran ter ministrstvom za okolje in prostor.

Projekt naj bi predvsem ozaveščal vse slovenske ribiče in druge uporabnike slovenskega morja ter širšo javnost o pomenu te živalske vrste, o ustreznem ravnanju z želvami in zmanjšal naključni ulov v stoječe ribiške mreže, razlaga Robert Turk. Dolgoročno gledano si bodo lahko na podlagi pridobljenih informacij ustvarili jasno sliko o položaju karete v slovenskem morju in sprejeli ukrepe, ki bodo zmanjšali njeno umrljivost zara-di ribolovnih sredstev.

Želve najbolj ogroža naključni ulov, nevarni so tudi trki s plovi-li, čeprav so v našem morju dokaj redki oziroma vsaj podatkov o tem nimajo. Doslej so namreč zabeležili le en takšen primer.

Bližnja srečanja z želvoČeprav želvo najpogosteje

opazijo ribiči, ko se zaplete v nji-hove mreže, pa ti še pred leti za prijavo »najdbe« niso bili preveč motivirani, še manj pa za to, da bi jo - bodisi živo, bodisi mrtvo, bodisi poškodovano - pripeljali na obalo, saj je to zanje pomenilo

dodatne stroške in upad ulova, ker so morali ribolov preki-niti. Zato je bil projekt odlična spodbuda zanje, saj jim je Pet-rol ponudil tudi nagrado v obliki bona za 50 litrov goriva. Žal pa je zadeva lani malce zastala, ker se ministrstvo in Petrol zaradi časovne neusklajenosti nista utegnila dogovoriti o nadaljn-jih korakih.

»Vseeno smo aktivnosti nad-aljevali, izdali smo tudi slov-ensko-italijanski priročnik za ribiče z navodili in priporočili, kako ravnati z najdeno želvo, up-amo pa, da se bosta nosilca pro-jekta premaknila z mrtve točke in bomo stvar peljali naprej,« si želi Robert Turk.

Doslej je bil projekt zelo uspešen, zbrali so že ogromno podatkov, pa tudi ribiči so vse bolj ozaveščeni in pripravljeni pomagati.

Želve ne morete posvojitiGotovo ste že slišali za

možnost simbolične posvo-jitve delfina, žal pa posvojitev želve v tej obliki ni mogoča, saj je slednje v nasprotju s prvimi bistveno težje in redkeje videti, poudarja Robert Turk. Edini, ki dejansko pridejo v stik z želvami, so ribiči.

Želva tudi v slovenskem morju

Ob zakonskem varovanju je prvi pogoj za ohranitev karete nedvomno dobro poznavanje njenih življenjskih navad in z njimi povezanih območij gnezdenja, razmnoževanja in prehranjevanja, poznavanje selitvenih poti in ne nazadnje območij prezimovanja, pravi mag. Robert Turk, vodja piranske območne enote Zavoda RS za varstvo narave.

Foto

: arh

iv p

irans

ke o

bmoč

ne e

note

Zav

oda

RS z

a va

rstv

o na

rave

Caretta caretta je ena najbolj znanih ogroženih vrst v Sredozemlju in je - v nasprotju s splošnim prepričanjem - razmeroma pogost gost v našem morju.

ŠTEVILKA

83 želv je bilo evidentiranih med

letoma 2003 in 2006.

ZANIMIVO

Lani se je v mreže ujela tudi usnjačaDo leta 2002 je bilo evidentiranih 78 želv, v času projekta od 2003 do 2006 pa 83 želv. Žal jih slaba polovica ne preživi srečanja z ribolovnimi sredstvi, preostale pa izmerijo, označijo in spet izpustijo. Med ujetimi in vnovič izpuščenimi sta bili posebno zanimivi dve veliki želvi, ena je bila označena na Zakintosu, druga pa celo na Kreti. Kot pravi Robert Turk, se je lani v mreže ribičev prvič ujela tudi največja morska želva, ki prihaja v Sredozemsko morje, pa tu ne gnezdi – usnjača, dolga približno 1,5 metra, ki so jo z velikimi težavami rešili iz ribiške mreže in ji vrnili prostost. Drugi želvi pa so v sodelovanju z nevladno organizacijo Vivamar v okviru slovensko-italijansko-hrvaškega projekta Adriawatch namestili tudi satelitski oddajnik, s katerim je bilo mogoče več mesecev spremljati njeno gibanje.

Kot kažejo evropske statistike, postajajo počitnice z avtodomom čedalje bolj zanimiva oblika preživljanja prostega časa oziroma dopusta. Takšne počitnice so odlična izbira za dinamične turiste, ki želijo na potovanju svobodo in udobje. Brez omejitev, nadležnih urnikov, dolgčasa in prenašanja kovčkov se lahko odpravite ob obali, v evropske prestolnice ali pa kar na pot v neznano, na kateri si cilj določate sproti.

O tem, za-kaj se odloča za počitnice z avtodomom in katere desti-nacije si je ta-ko že ogledala,

smo povprašali Barbaro Vajda, direktorico Zavoda za turizem Ljubljana.

»Razlogov je več. Prvi je morda ta, da avtodom omogoča drugačne, bolj dinamične in svobodne počitnice, ki so la-hko tudi doživljajsko bogate,

če pot dobro načrtuješ. Drugi razlog je ta, da počitniške dni tako brez težav preživimo sku-paj z našo psičko - tibetanko Hani. Psi so še vedno problem, ko načrtujemo dopust, saj je zapletov pri prevozih z leta-lom preveč, da bi o tem sploh razmišljala, psov ne sprejema veliko hotelov … Z avtodomom je ta težava rešena. Všeč mi je tudi, da na dopustu z avtodo-mom ni vse vnaprej natančno določeno. Če ti je nekje poseb-no všeč, lahko tam ostaneš dan ali dva več, kot si načrtoval.

Z avtodomom smo bili po Italiji, vse do Sicilije, ki se jo res splača ogledati na ta način, na Korziki in Sardiniji, na Azurni obali, v Provansi, vse do Španije z Barcelono, pa v Andori … Posebno mi je osta-la v spominu Korzika, zaradi številnih nasprotij, ki jih lahko srečaš na razmeroma majhni površini. Čudovito morje, lepe plaže, vroče sonce in v istem dnevu visoke planine, hlad in divji pisani prašički, ki sredi globokega gozda pridejo čisto blizu tebe, pogledat, če imaš v žepu morda kako jabolko zanj … Letos avtodoma ne bomo najeli. Morda prihodnje leto, za pot nekam na sever, ki ga še ne poznamo dovolj …«

Avtodom za sodobne nomade

MAU 2 finance feb.07.indd 1 20/2/07 0:15:53

Muzej vodke v RusijiKonec lanskega leta so v Moskvi odprli muzej vodke, v katerem je razstavljenih več kot 50.000 steklenic ruske najljubše pijače. V zbirki je tudi posebna vrsta

vodke, namenjena zbirateljem, narejena v spomin žrtvam umrlim v nesreči podmornice K-19; celotna dvorana najrazličnejših vrst pijače pa je posvečena spominu na težka leta življenja v času Sovjetske zveze. V muzeju je tudi restavracija Tractir, kjer lahko poskusite najboljše vrste ruske vodke, zraven pa tudi kaj dobrega pojeste.

Več na www.vodkamuseum.ru