4
Miadi par se je poroiu lansko ljeto in u tem krat kern cajtu sta zmanjkala dva, ki sta na fotografij in oba na litro. Umana sta u enem mesecu Alma in Be p0. Oliranili jili bomo u vennem spominu, vsem te -no ivim pa e1imo veselo, sre no in dugo iv1jenje. gramma per menica 1981 27 agosto A MLADA BRIEZA» iella «Miada Brieza» balli con i bambini one falò dell’amicizia Ze deset let je Kamenica simbol prizadevanj benekih Slovencev za krepitev prijate ljskih vezi med narodi, ki se sreujejo na tem delu zem lje in obenem simbol prizade vani za uveljevljanje pravic Slovencev, ki tu ivijo in de lajo e dolga sto!etja. Taka je bila tudi letonja, deseta Kamenica. Neurje ni prepodilo obiskovalcev in ko se je v poznih popoldanskih urah zvedrilo in se je konno zael spored se je na prire ditvenem prostoru, ki ga je transparent z napisom «Slo venci pozdravljamo svoje so- sede» uokvirjal v iri pomen manifestacije, ki ni bila le ena izmed tolikih - bolj ali mani pomembnih - vakih ager ampak je izzvenela kot opo zorilo na odgovornosti za za vlaevanje z reevanjem ma njinske problematike, tedaj se je na prostranem travniku pred odrom zbralo veà kot dva tiso ljudi, med njimi mnogi predstavniki drubenopoliti ne priznavajo nobene pravice, Slovence v videmski pokraji ni, delijo e vtiri podskupine P0 politiki «divide et impera, kot pravi stari latinski prego. vor». Ta po!itika, je dejal Cen je krivina, sai je za dru gaino stanie Slovencev v po sameznih pokrajinah kriva zgodovina in je to le posle dica dejavnosti politinih lju di, ki se «noràujejo z narodi». To je politika tistih katerim smrdi enotnost Slovencev v ltaliji. Mi, Slovenci etudi i vimo na Trakem, Gorikem in v videmske pokrajini, smo sinovi istega slovenskega na roda, je poudaril govornik. Druga «kriviòna rea» pa je v dejstvu da so e Ijudje, ki pra vijo, da med Beneani ni razi rjena zavest, da so Slovenci, ki spadajo k slovenskemu na rodu in jim zato ltalija ne priz na narodnostnih pravic. Ta po litika je laniva in nesramna: kako, da Beneani nimajo za vesti in kako, da ne zahtevajo svojih pravic in globalne za gite? Ne samo, da se niso nikoli odpovedali svojemu materine mu jeziku, da niso zatajili da so Slovenci, ne samo, da od konca druge svetovne voine fInn nniIn ciinmanh—c (Nadaljevanje na 2 strani) ODBOR KAMENICE SE ZAHVALJUJE tev. 15-16 (183-184) OLINAH Leto VIII tev. 17 (185) UREDNITVO in UPRAVA edad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Potni predaI edad tev. 92 Casella postale Cividale n. 92 EDAD, 15. septembra 1981 Autorizz. Tribun. di Trieste n. 450 ZTT ‘zdaJa fiskarna R. Liberale - edad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna tevilka 300 lt NARONINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Potni tekoi raun za Italijo Zalo2nitvo trakega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan [tice Quindicinale Za SF6] 120 ND - 2iro raòun 50101-60345361 ADIT DZS, 61000 Ljubl]ana, Gradiòe fo/Il - Telefon 22-207 I Na deseti jubHejni Kamenici smo vsi skupaj na so i za Vit 3p0, lizu Sped. In abb. post. Il gr./70 Po5tnlna plaana v gotovlnl OGLASI; mm/st + VA 15% trgovskl 200, legamI 300 flnanòno - upravnl 250, osmrtnlce In zahvale 100, mali oglasl 100 beseda. zahtevali priznanje nasih pravic ca za svoje pravice. Zahteva mo, je dejal Ceniì, da kona v nai Beneiji politika odla ganja, zamujanja in zamude, da v nai Beneiji ne pride Izidor Predan govori na Kamenici nikoli do reitve problemov, razen morda z zadnjim vIa- Incontro di Kamenica La cultura dei popoli vicini per. allermare Iii irnlnnft rii unn niiiiln nnrnminn’iq 77 ;lnnfn I_._I.______._....__

gramma per 1981 menica niiiiln irnlnnft riimenica 1981 27 agosto A MLADA BRIEZA» iella «Miada Brieza» balli con i bambini one falò dell’amicizia Ze deset let je Kamenica simbol

  • Upload
    others

  • View
    3

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: gramma per 1981 menica niiiiln irnlnnft riimenica 1981 27 agosto A MLADA BRIEZA» iella «Miada Brieza» balli con i bambini one falò dell’amicizia Ze deset let je Kamenica simbol

Miadi par se je poroiulansko ljeto in u tem kratkern cajtu sta zmanjkaladva, ki sta na fotografij inoba na litro. Umana sta uenem mesecu Alma in Bep0. Oliranili jili bomo uvennem spominu, vsem te

-no ivim pa e1imo veselo, sreno in dugo iv1jenje.

gramma permenica 198127 agosto

A MLADA BRIEZA»

iella «Miada Brieza»balli con i bambini

one falò dell’amicizia

Ze deset let je Kamenicasimbol prizadevanj benekihSlovencev za krepitev prijateljskih vezi med narodi, ki sesreujejo na tem delu zemlje in obenem simbol prizadevani za uveljevljanje pravicSlovencev, ki tu ivijo in delajo e dolga sto!etja.

Taka je bila tudi letonja,deseta Kamenica. Neurje niprepodilo obiskovalcev in kose je v poznih popoldanskihurah zvedrilo in se je konnozael spored se je na prireditvenem prostoru, ki ga jetransparent z napisom «Slovenci pozdravljamo svoje so-sede» uokvirjal v iri pomenmanifestacije, ki ni bila le enaizmed tolikih - bolj ali manipomembnih - vakih agerampak je izzvenela kot opozorilo na odgovornosti za zavlaevanje z reevanjem manjinske problematike, tedajse je na prostranem travnikupred odrom zbralo veà kot dvatiso ljudi, med njimi mnogipredstavniki drubenopoliti

ne priznavajo nobene pravice,Slovence v videmski pokrajini, delijo e vtiri podskupineP0 politiki «divide et impera,kot pravi stari latinski prego.vor». Ta po!itika, je dejal Cen

je krivina, sai je za drugaino stanie Slovencev v posameznih pokrajinah krivazgodovina in je to le posledica dejavnosti politinih ljudi, ki se «noràujejo z narodi».To je politika tistih katerimsmrdi enotnost Slovencev vltaliji. Mi, Slovenci etudi ivimo na Trakem, Gorikemin v videmske pokrajini, smosinovi istega slovenskega naroda, je poudaril govornik.Druga «kriviòna rea» pa je vdejstvu da so e Ijudje, ki pravijo, da med Beneani ni razirjena zavest, da so Slovenci,ki spadajo k slovenskemu narodu in jim zato ltalija ne prizna narodnostnih pravic. Ta politika je laniva in nesramna:kako, da Beneani nimajo zavesti in kako, da ne zahtevajosvojih pravic in globalne zagite?

Ne samo, da se niso nikoliodpovedali svojemu materinemu jeziku, da niso zatajili daso Slovenci, ne samo, da odkonca druge svetovne voinefInn nniIn ciinmanh—c

(Nadaljevanje na 2 strani)

ODBOR KAMENICESE ZAHVALJUJE

tev. 15-16 (183-184)

OLINAH

Leto VIII tev. 17 (185)UREDNITVO in UPRAVAedad - Via B. De Rubeis 20Tel. (0432) 731190Potni predaI edad tev. 92Casella postale Cividale n. 92

EDAD, 15. septembra 1981Autorizz. Tribun. di Trieste n. 450

ZTT‘zdaJa

fiskarna R. Liberale - edad

Izhaja vsakih 15 dniPosamezna tevilka 300 ltNARONINA: Letna 5.000 lirZa inozemstvo: 6.000 lirPotni tekoi raun za ItalijoZalo2nitvo trakega tiskaTrst 11-5374

Odgovorni urednik: Izidor Predan

[tice

QuindicinaleZa SF6] 120 ND - 2iro raòun50101-60345361

ADIT DZS, 61000 Ljubl]ana,Gradiòe fo/Il - Telefon 22-207

I

Na deseti jubHejni Kamenici smo vsi skupaj

naso

i za

Vit3p0,

lizu

Sped. In abb. post. Il gr./70Po5tnlna plaana v gotovlnlOGLASI; mm/st + VA 15%trgovskl 200, legamI 300flnanòno - upravnl 250,osmrtnlce In zahvale 100,mali oglasl 100 beseda.

zahtevali priznanje nasih pravicca za svoje pravice. Zahtevamo, je dejal Ceniì, da konav nai Beneiji politika odlaganja, zamujanja in zamude,da v nai Beneiji ne pride

Izidor Predan govori na Kamenici

nikoli do reitve problemov,razen morda z zadnjim vIa-

Incontro di Kamenica

La cultura dei popoli vicini per. allermareIii irnlnnft rii unn niiiiln nnrnminn’iq77 ;lnnfn — I_._I.______._....__

Page 2: gramma per 1981 menica niiiiln irnlnnft riimenica 1981 27 agosto A MLADA BRIEZA» iella «Miada Brieza» balli con i bambini one falò dell’amicizia Ze deset let je Kamenica simbol

se je v poznm popolaansklflurah zvedrilo in se je konnozael spored se je na prireditvenem prostoru, ki ga jetransparent z napisom «Stovenci pczdravtjamo svcjc csede» uokvirjal v iri pomenmanifestacije, ki ni bila le enaizmed tolikih - bolj ali manipomembnih - vakih agerampak je izzvenela kot opozorilo na odgovornosti za zavlaevanje z reevanjem manjinske problematike, tedajse je na prostranem travnikupred odrom zbralo ve kot dvatiso ljudi, med njimi mnogipredstavniki drubenopoliti&

nih organizacij; predsednikdeelnega sveta Mario Colli,deelni svetovalec Drago stoka, Generaini konzul SFRJ vTrstu tefan Cigoj, predsednikSKGZ Boris Race in tevilnidrugi. Pozdravne brzojavkesta poslala ANPI iz Vidma indeelni odbornik RenzuliL

Govornika na letonji, jubilejni Kamenici sta bila upnikEmil Ceni in Izidor Predan.Govorila sta jasno, brez ovinkov tako, da je bilo vsem razumljivo. Ceni je dejal, dase dve «neveni in nepravini rei» nista spremenilì innista izginili, prva, da so eljudje v Beneiji, ki vodijo nespametno polìtiko, ki se trudijo, da bi loili Slovence vltaliji v tn posebne skupine,katerim pripadajo razlinepravice ter da tiste, katerim

smrdi enotnost Slovencev vltaliji. Mi, Slovenci etudi ivimo na Trakem, Gorikemin v videmske pokrajini, smosinovi istega slovenskega naroda, je poudari! govornik.Druga «krivina rea» pa je vdejstvu da so e ljudje, ki pravijo, da med Beneani ni razirjena zavest, da so Slovenci,ki spadajo k slovenskemu narodu in jim zato ltalija ne prizna narodnostnih pravic. Ta politika je laniva in nesramna:kako, da Beneani nimajo zavesti in kako, da ne zahtevajosvojih pravic in globaine zaite?

Ne samo, da se niso nikoliodpovedali svojemu materinemu jeziku, da niso zatajili daso Slovenci, ne samo, da odkonca druge svetovne vojnestaino poiIjajo spomenicezahteve, delegacije k pristojnim organom brez vsakrnegaodziva, ampak ali ne vidijo,da je v Beneòiji od kar je padel faizem nastalo veè kottrideset kuiturnih drutev, zelo delavnih, tevilne organizacije, kì izpriujejo zavzetostslehernega benekega Sloven

Dieci anni di incontri tra vicini per ribadire la ferma intenzione delle genti della SIa-via friulana di rimuovere tuttigli ostacoli ad una convivenza pacifica in una regione diconfine, quale è il Friuli -Venezia Giulia, abitata da popoli diversi. Una convivenza cheperò deve essere regolata dalrispetto reciproco dei dirittidi ciascuno, diritti che agli abitanti sloveni della provinciadi Udine vengono tuttora misconosciuti.

Questo il messaggio degliorganizzatori dell’ormai tradizionale «Incontro culturaletra i popoli confinanti», conosciuto come «Kamenica», dalluogo dove si svolge abitualmente, un pianoro vicino aTribil inferiore (Stregna), cheper tre giorni è vissuto in segno di festa. E «Kamenica» hainfatti anche nei tre giorni diquest’anno, da venerdì 21 adomenica 23 agosto, riconfermato di essere una grande festa popolare, con chioschiforniti, ballo serale e un interessante e nutrito programma culturale.

Venerdì sera la festa ha avuto per protagonisti i ragazzi ospiti del soggiorno culturale - ricreativo Mlada brieza,con i loro canti, recite e danze.

A conclusione della seratai ragazzi hanno acceso ilgrande falò dell’amicizia. Sabato si è avuta l’apertura deichioschi e della mostra del-

l’artigianato locale. Prima delballo sulla grande piattaforma, si sono esibiti i giovanifisarmonicisti, allievi del maestro Anton Birtiò - Meòana. Amezzanotte è stato acceso ungrande falò: Domenica, infine, la parte più importantedella manifestazione. Dopo lamessa in quattro lingue (sioveno, friutano, tedesco e italiano], cantata dal coro «Pianinka» di Ugovizza (Valcanale), il saluto ai convenuti deirappresentanti dei circoli culturali sloveni, don Emilio Cencig e lsidoro Predan.

Il tempo passato, è stato detto, ha lasciato il segno, ha portato cambiamenti importanti, non è stato però sufficiente per ottenere una legge di tutela. La manifestazione è proseguita con laesibizione del gruppo folkloristico del circolo Trta di 2i-tira vas (Carinzia), dal gruppo folkloristico «La clape di

i

Zirà» (Friuli) del gruppo folkloristico «Lepi vrh» di Ugovizza (Valcanale), del gruppofolkloristico di ntvièka gora(Slovenia), del gruppo folkloristico di Resia. Tonca Ponediàòak (Luciano Chiabudini),ha presentato un suo varietè.

In serata, il ballo con ilcomplesso «Pomlad» di Trieste ha concluso questa bellamanifestazione, che ha vistonumerosi partecipanti, nonostante l’inclemenza del tempo e un ennesimo episodio diteppismo: venerdì sera infatti ignoti hanno riversato sullestrade di accesso a Kamenica migliaia di chiodi, creandonon poche difficoltà a chi doveva rientrare a casa.

Del caso si stanno interessando i carabinieri e le autorità giudiziarie. Ci auguriamoche i teppisti di Kamenica,

nìkoti do reitve problemov,razen morda z zadnjim via-

I

fNadaljevanje na 2 strani)

.-

Incontro

JSLL

)miflU, vsem temo veselo, sreòivljeflie.

per1981

»

ia

d’artigianato

iò-Meòana

nton BirtiòE»

ia

i’artigianato

ro

icig e Don

ircolo Trta

‘th» di Ugo

pe di Zirà»

ntvika go

laak

rieste

)MLAD» di

locali

di Kamenica

ODBOR KAMENICESE ZAHVAUUJE

Odbor za kulturno sreanje med sosednjimi narodise zahvaljuje vsem drutvom, skupinam in posameznikom, ki so nastopili, sodelovali in delali na Kamenicì 1981.

Za odborizidor Predan

La cultura dei popoli vicini per affermarela volonta di ua civile coAviveola

Emil Cencg govori

-I

na Kamenici

Domenica 6 settembre, in occasione della Bandimica, si è svolta a Canebola la cerimonia delloscoprimento di due lapidi che ricordano i Caduti delluogo nelle due guerre mondiali ed i partigiani, italiani immolatisi durante la lotta di liberazione.

Di più nel prossimo numero.

vengano quanto prima assicurati alla giustizia.

Page 3: gramma per 1981 menica niiiiln irnlnnft riimenica 1981 27 agosto A MLADA BRIEZA» iella «Miada Brieza» balli con i bambini one falò dell’amicizia Ze deset let je Kamenica simbol

Stran 2 NOVI MATAJUR.

KA MENICA

fNadaljevanje s 1. strani)

kon, kadar je e prepozno.

In Izidor Predan je ta odioen poziv e izpopolnil. Kamenica, je dejal, je nova idejaprijateljstva, bratstva, sodelovanja med narodi, je ideja razumevanja in medsebojnegaspotovanja. Sem vabimo ljudi, da pokaemo, kaj znamoin tudi da se kaj nauimo, spotujemo vsakogar, a od vsako•gar terjamo spotovanje. Semprinaamo kulturo in prijateIjstvo v zameno za enakovredno kulturo in za isto prijateIjstvo. Kamenica predstavljaodklanjanje sovratva in zatoho e ivela. Pa ne samo endan v letu, ampak ìvela hovedno, kot del nae volje innaih prizadevanj za boljerazumevanje med narodi, medsosedi tu na tem majhnemkoku zemije.

Prav to razumevanje, pruateljstvo in sodelovanje je prilo najbolj odkrito do izraza vnedeljskem sporedu, na katerem niso nastopili samo Slovenci videmske pokrajine, ampak je bilo to res kulturnosreanje sosednjih narodov,saj so svoje znanje na njempokazali tudi koroki Slovenci, Slovenci iz matine domovine, traki Slovenci in Ecrni. Nedeljsko slavje na Kamenici, k se je kot obiajno zatelo z mago v tirih jezikih,

se je tako konaIo z razigranostjo, s sklepanjem novihprijateljskih vezi med sosedì,z resnino druabnostjo, ki seni konaIa v poznih veernihurah, ko je Kamenica simboIino zaprla vrata do prihod

njega leta, ampak se e nadaljuje sai so spietene prijateljske vezi med sosedi trajne, vsaka je sestavni del tistega tkiva, ki ga z abstraktno besedo ìmenujemo prijateljstvo in dobro sosedstvo mednarodi, ne da bi se pravzapravzavedali, da predstavlja v resnici ta pojem skupek netetih osebnih vezi, takih, kakrne se spletajo tudi na Kamen’ci.

Un incontro artistico eccezionale quello tenutosi dal31 luglio aI 9 agosto a Lu-severa con la 11 biennale dipittura, per iniziativa dettaSezione ex-emigranti slovenisotto il patrocinio del comwne e della Comunità Montana delle Valli del Torre.

Presso la sala sociale hanno esposto colle ttivamentealcuni dei piz’i affermati artisti della regione friuli - Venezia Giulia, della Stoveniae di altri stati.

«Pittura senza frontiere»è il titolo cli questa iniziativa che ha raccolto i pittorie grafici: Boròiè, Makuc,Oinan, Spacal, Bioley, Celiberti, Liusso, Ceschia, Pittino e Zigaina.

Approfittando dell’ ultimaapparizione dei fascisti difensori del suolo nazionale e del

loro squallido quanto inutile

gesto, ovvero - sabotare la festa internazionalista di Kame

nica, in Beneija, desidero

trasformare lo sdegno e lacondanna in una gioiosa risa

ta a scapito di quei teppisti

Elegante la sede dell’esposizione, ottima t’accoglienzariserva ta all’inaugurazionecui hanno presenzato personalità di primo piano della vita amministrativa, politica e culturale del friulie della Slovenia. Per presentare gli artisti hanno parlato oltre ai critici d’arteCajussi e Rener (che haillustrato l’iniziativa sottol’aspetto artistico) il sindaco di Lusevera, Pinosa, ilpresidente della ComunitàMontana, Sinicco, il senatore Beorchia e il presidentedel Consiglio regionale, Colli. In apertura ave t’a presola parola, parlando anche indialetto sloveno, Dante DelMedico, il quale ha sottoliizeato la volontà della gente

«Kaj zluodfa djela.?» gaitpraa hudié.

«Zluodja iii trieba cljelat,si e tle.» n’in odvarne kumetin se ustavi, ker jebiu èe p0-griintu, kaktio ga ho nabrisu.

«Nu, ja, sem mis/ti rea, dail O;i.! »

«Ni ne norim. Zagriet se;nuoram in kadar te popadem, te varèem takuo deleé,da spluje naglih tt tisto deèeto, kjer koèe strojelo».

Zluodi se fe pres:rati. Pomisht je: èe ta moèakar fai/atakuo mojan tabak, da mefe vargzt 1w nt, ko seni samuo ankrat poulfek’t, ho daralo, kar pravi, ho rjes, dame lahko vare u isto prekleto deelo. Kmet fe zluodjustrah zanzerku.

«Bo lo, ho .loh> je pomislu in bin e vas veseu.

«Vje. kaj, zluodij? Usi tekunejo, mene pa se u resnicismili. in huduo bi mi sezdjeto, èe te varèem takttodeleé, da ne pride vié nazaj, zatuo bi btuo buojL ebi se niagu z moji’n stanimoèetam, Z mojim nonam. Onle star, ti ne bo polomu kosti, ku jest, seni pa useclnopreprièan, da te vare ima kolfena, éeglih je sta)’)).

Hudi se je razvi’selitt telepomtdbe, po drugi strani pase je pokazzt jeznega.

Kumet, kadar je par.tt ti

ztuodlevo globoèino, se mii jeglih pred nuosam skru sta,

LUSEVERA

ARTISTI DI PIU’ PAESI2a BIENNALE DI PITJ

Rezijanski citiravci

d

fcp11

5

e

I’eti

eze

5,

ciebp5

p

Furla_,J ansambel je igral za plesalce «Le v

PISE

eno je bilo tudi za pHgrizekinpijao

PETARMA TAJURACIl. Kmet buI moajan kot hudi

ti

OBVESTILO

Na Kamenici smo najliensko denarnico z dinarji.Verjetno io je zgubila jugoslovanska dravIjanka.

L.astnik, odnosno lastnica Iahko dvigne denarnicona urednitvu Novega Matajurja. V denarnici ni biloosebnih dokumentov.

Folklorni ansambel KD ‘1epi Vrh» iz Ukev na Kamcnici

11

11

rb1’

k

11

e]egS

ea5

4-

eEil

5

4-

t

4À/co.’4 / fA5C1577A KA /-EAJ/C4 -

Page 4: gramma per 1981 menica niiiiln irnlnnft riimenica 1981 27 agosto A MLADA BRIEZA» iella «Miada Brieza» balli con i bambini one falò dell’amicizia Ze deset let je Kamenica simbol

dat ubit, brez priti u kontatz njim. (De tega ne moremostoriti, poklierno jagra. Kadar je vfna martva, se ione dotaknemo z golimi rokami. Jo ne podkopamo. Fokiiemo komunskega veterinaria, ki poskarbi, da jo p0-

1ja anaiizirat na intitut zamedicino. (De stekia vinapride u kontakt z domaòovino, e okolje psa, mako,ie trjeha tudi to vino pobitin io poat anaiizirat 0veterinarju, kakor so napravii pred kratkem v (Dep1ei-òu. Okuena lisica je predkratkem napadia psa tudi vBardcali. Tudi par Piòiju soustreiiii buno lisico. Boliezan ie paria u nae vasi.Varmo se! Djeiimo usi kupe,da jo bomo pregnali!

Suolabus tudi za Sv. Lenart

Sv. Lenart je blu edini komun u naih dolinali, ki jeblu brez uoiabusa. Sada paso odpravli toie pomanjkljivost in bojo lahko vozili otroke od dejnih kraju u uolo.

uo1abus rnarke Fiat ima21 sedeu za sedjet, 20 zaotroke + enega za oferja.Kota 20 rniliionov lir in dee1a (region) ie daia 100°/akontributu, a od kar je biunakazan kontribut do sada,je uo1abus podraeu, takuoda je muoru tudi komunnjeki piaèjat.

KOSCA

U pandejak 13. iulija se ierodila v edajskem pitaiuNadja Cernotta, srena ma-ma ie Viviana Bordon izObrankov, tata pa CernottaRemigio - imuinu iz Kosce.Mali Nadiji eiimo, da bi jibila ivljenjska pot posuta zroicami.

GRMEK

Daevni Sv. Jakob

Kamun, miadinci od Reana in Polisportiva so par

Te miadi so bii parpravliza to praznovanje velik kuiturni program in z drutvombenekih likovnih umetnikov zio lepo razstavo (mostra) umetnikov in obrtnikov (artigiani), ki si io i eogledu tudi videmski kof,kateri ie birmau u sobotona Lesali.

Zio interesantna ie bia tu-di fotografska razstava, kista io pripravia drutvo «Reòan» in tudijski Center Nedia pod imenom: «Nedikaan Reanska doiina».

Teli so bili umetniki, ki sopok azali svoja dela:

Giovanni Cariig iz HiasteDante Dei Medico iz BardaLoretta Dorboiò iz petraCarlo Fabbro iz OleisNadia Fumi iz VidmaDante Italia iz BardaGianni Osgnach iz OniegaDanieia Ronchi iz RakiuaGiovanni Vogrig iz (DedadaSiivano Zompicchiatti iz (De-

dada

Teli so bii pa obrtniki (artiiani):

Pietro Cernoia iz GorenjegaBarnasaGiuseppe Goiies iz (DedadaOddo Lesizza iz OborGiovannino Zurco iz Sant’AndratLoretta Bernich iz PodiakCarla Trusgnach iz KiodiaDario Colombin iz (DedadaOdiiia Spagnut iz TaretaAndreina Taverna iz VidmaGiovanni Vogrig iz (Dedada

Zavoio slave ure so ponoviii praznovanie za tiedandni potié, in io iim ie buoj.

PETERSV. QVIRIN - FAR MUOSTE

Druina «Al Sombrero»ima adriega viì

13 òetartak 23. iuiiia se ierodiu u éedaiskem pitaiuPatrick Soiazzo, tata ie Mario, mama pa Dri Patrizia.

Tisti dan in ne samuo tistidan ie Mario daiu Pizze zastoni in ludie so jih zaiivaii z dobro kapiiico vina inpive.

Patrick je parvi sin miadega para. elimo mu punosree v ivijeniu, ki ga imapred sabo.

PETER / (DEDAD

V saboto 18.7.19g1 sta seporoila v pietru ob NediiGianni Gailo in MariapaoiaScarpa. Novii so zelo poznani od miadih na (Dedaiskem in pietruskem, kjere puno iiet obadva dieiataza vsako dobro iniciiativo.

(Destitke od vsieli tistih,ki jih radi imaio, posebno

sune uiann; uauo, rn . t’letro, e Mariapaola Scarpa diCividaie. Gianni e Mariapaola sono conosciuti sia nel cividaiese che nei sanpietrino:tutti e due da diversi annicoliaborano a varie iniziative.

Auguroni da tutti queliiche gli vogliono bene. Auguri anche dai coro Pod Lipo.

PETJAG / cERNECJE

13 soboto 18. iuiija sta seporoila u petru MarinaCernetig iz (Dernetiòev in Danieie Goiies iz Feti aga. Z Marino in Danieiam se je tistidan vse veseiilo v hoteiuBeivedere.

Slovenske organizacije Beneiie eiijo mladim noviam sreòno in veseio skupno ivljenie in prav takuopuno sreònili, veselili, zdravili in zavednih otrok.

Petek, 21. avgustaVECER MLADE BRIEZEoh 79,30Pozdrav «Mlade Brieze»Pesmi in plesi otrokoh 22,30Priiganje kresov prijatIjstva

Sobota, 22. avgustaBENESKA VECERob 18,00Otvoritev kioskov in

obrtnitva

oh 18,30Harmonikai Antonaoh 21,00

oh 20,00

brezpIani plesdobro zaIoeni kioski - domaespecialiteteveliko parkirie

05 parionosti poroke neakinje Rosette v Gorici sose zbrani efacovi slikaii zaspomin.

Od leve proti desni so: Vittoria, Basiiia, Maria, Bepo,Luigia in Aima. Sede, blizuRosette, sevieda, nie moSergio.

ore 18,00

Miadi par se je poroliulansko lieto in u tem kratkem cajtu sta zmanjkaladva, ki sta na fotografij inoba na. hitro. Umana sta uenem mesecu Alma in Bap0. Ohraniii jih bomo uvenònem spominu, vsem teivim pa eiimo veselo, sreéno in dugo ivienje.

—.4

2efacova druina iz Gniduce

Program zaKamenico 1981

du da. Trotamo se, da bolo buoj pa drugo lieto inda se gor zbere za Opasilo evi iiudi.

Programma perKamenica 1981

Venerdì 21 agosto

«SERATA MLADA BRIEZA»

ore 19,30Saluto della «Mlada Brieza»Canti e balli con i bambiniore 22,30Accensione falò dell’amicizia

Sabato 22 agostoSERATA BENECIANA

razstave domaega

Birtia.Meana

Za ples igrajo «BENESKI FANTJE» A.Birtia-Meana

oh 24,00Priiganje kresov prijateljstva

Nedelja, 23. avgustaSRECANJE MED SOSEDNJIMI NARODIoh 10,00Otvoritev kioskov in razstave domaiega

obrtnitva

oh 75,00Sv. maa-poje pevski zbor «PLANINKA»

z Ukevoh 76,00Pozdravi: prof. Paolo Petricig, don Emilio

Cencig- folklorna skupina kd. Trta iz 2itira vas

(Koroka)- folklorna skupina «Lepi Vrh» z Ukev

(Kanalska dolina)- folklorna skupina «Le Clape di Zirà»

(Furlanija)- folklorna skupina iz entvike gore

(Slovenija)- folklorna skupina iz Rezije- Beneski pevski zbori- Varieté s Toncam Ponediscakom- Ansambel POMLAD» iz Trsta

- ples z ansamblom «POMLAD» iz Trsta

Apertura chioschi e mostra d’artigianatoloca!e

ore 18,30Fisarmonicisti di Anton Birti&Meanaere 21,00Ballo con il complesso di Anton Birti

Meana «BENEKl FANTJE»ore 24,00Accensione falò dell’amicizia

Domenica 23 agostoore 10,00Apertura chioschi e mostra d’artigianatoore 75,00INCONTRO DEI POPOLI VICINIore 16,00Santa Messa cantata dal coro

«PLANINKA» di UgovizzaSaluto di: prof. Paolo Petricig e Don

Emilio Cencig- gruppo folkloristico del Circolo Trta

di 2itira vas (Carinzia)- gruppo folkloristico «Lepi Vrh» di Ugo.

vizza (VaI Canale)- gruppo folkloristico «Le Clape di Zirà»

(Friuli)- gruppo folkloristico di Sentvika go

ra (Slovenia)- gruppo folkloristico di Resia

varietà con Tonca Ponediak- cori della Beneija- complesso «POMLAD» di Triesteore 20,00- ballo con il complesso «POMLAD» di

Trieste

ballo gratuitochioschi forniti con specialità localivasto parcheggio

KLODIC