37
Republika Slovenija Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo [email protected] Številka: 511-3/2016 – 58 Ljubljana, 23. 5. 2016 EVA / GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE [email protected] ZADEVA: Finančno poročilo o prostovoljnih prispevkih Republike Slovenije za razvojne projekte preko UNIDOa od leta 2005 do leta 2014, poročilo o zaključenih in tekočih projektih mednarodne razvojne pomoči Republike Slovenije preko UNIDOa in predlog izvedbe študije izvedljivosti za sisteme E-112 v Republiki Makedoniji - predlog za obravnavo 1. Predlog sklepov vlade: Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13 in 47/13 – ZDU-1G) in v zvezi s 7. členom Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 70/06) je Vlada Republike Slovenije na ... seji dne ... sprejela naslednje sklepe: 1. Vlada Republike Slovenije se je seznanila s poročilom o financiranju razvojnih projektov s prostovoljnimi sredstvi Republike Slovenije UNIDOu od ratifikacije mednarodne pogodbe od 2005 do konca leta 2014. 2. Vlada Republike Slovenije pooblašča Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da UNIDO pozove k porabi vseh za projekte namenjenih sredstev in v najkrajšem času zaključi vse projekte skladno z dogovorjenimi terminskimi načrti. 3. Vlada Republike Slovenije se seznani z izvajanjem projekta

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

  • Upload
    others

  • View
    5

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

Republika Slovenija Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

[email protected]

Številka: 511-3/2016 – 58

Ljubljana, 23. 5. 2016

EVA /

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE [email protected]

ZADEVA: Finančno poročilo o prostovoljnih prispevkih Republike Slovenije za razvojne projekte preko UNIDOa od leta 2005 do leta 2014, poročilo o zaključenih in tekočih projektih mednarodne razvojne pomoči Republike Slovenije preko UNIDOa in predlog izvedbe študije izvedljivosti za sisteme E-112 v Republiki Makedoniji - predlog za obravnavo

1. Predlog sklepov vlade:

Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13 in 47/13 – ZDU-1G) in v zvezi s 7. členom Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 70/06) je Vlada Republike Slovenije na ... seji dne ... sprejela naslednje sklepe:

1. Vlada Republike Slovenije se je seznanila s poročilom o financiranju razvojnih projektov s prostovoljnimi sredstvi Republike Slovenije UNIDOu od ratifikacije mednarodne pogodbe od 2005 do konca leta 2014.

2. Vlada Republike Slovenije pooblašča Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da UNIDO pozove k porabi vseh za projekte namenjenih sredstev in v najkrajšem času zaključi vse projekte skladno z dogovorjenimi terminskimi načrti.

3. Vlada Republike Slovenije se seznani z izvajanjem projekta "Krepitev sistema kakovosti tehnoloških in industrijskih proizvodov in storitev v BiH - Kompetenčni center za zagotavljanje kakovosti na področju CMM" in potrdi njegovo financiranje preko UNIDOa.

4. Vlada Republike Slovenije potrdi izvedbo projekta - študije "Študija izvedljivosti za sisteme E-112 v Republiki Makedoniji" preko Centra za mednarodno razvojno sodelovanje – CMSR.

5. Vlada Republike Slovenije pooblašča Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo za izvedbo prenosa finančnih sredstev za projekt iz tretje točke na UNIDO račun pri ustrezni banki in za projekt iz četrte točke na CMSR račun pri ustrezni banki.

Page 2: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

6. Vlada Republike Slovenije se seznani s končnima poročiloma o dveh zaključenih projektih mednarodne razvojne pomoči Republike Slovenije preko UNIDOa (Nacionalni projekt čiste proizvodnje NCPP Črna gora in Projektna študija: usmerjanje porabe električne energije v Bosni in Hercegovini).

GENERALNI SEKRETAR

mag. Darko Krašovec

Sklep prejmejo:

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Ministrstvo za finance Ministrstvo za zunanje zadeve Generalni sekretariat Vlade RS

2. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem ali skrajšanem postopku v državnem zboru z obrazložitvijo razlogov:/3.a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:

- Eva Štravs-Podlogar, generalna direktorica Direktorata za turizem in internacionalizacijo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,

- Tatjana Košir, vodja sektorja za trgovinsko politiko, Direktorat za turizem in internacionalizacijo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo;

- mag. Janez Rogelj, sekretar, sektor za trgovinsko politiko, Direktorat za turizem in internacionalizacijo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

3.b Zunanji strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi dela ali celotnega gradiva:/4. Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu državnega zbora:/5. Kratek povzetek gradiva:

1. Republika Slovenija ima skladno z mednarodno pogodbo z UNIDO-m in skladno z zakonodajo in sprejetimi kriteriji pri dajanju mednarodne finančne pomoči pravico do izbire ustreznih projektov preko UNIDO-a. Na podlagi dosedanjega plodnega sodelovanja in na podlagi medsebojnega sporazuma nam je UNIDO poslal finančno poročilo o stanju prostovoljnih prispevkov (brez članarin), porabljenih sredstev za projekte in sredstev iz naslova letnih obrestnih mer (ob koncu leta) po letih (do 31. 12. 2014).Med letoma 2005 in 2014 je Republika Slovenija prostovoljno financirala projekte v višini 4.835.630,71€. Od tega je v tem času UNIDO potrošil 4.246.848,22€ sredstev za izvedbo projektov, razlika med njima pa pomenijo še neporabljena sredstva za projekte, ki še tečejo in še niso končani.

2. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za turizem in internacionalizacijo s pomočjo sodelovanja z UNIDO in glede na podane usmeritve Republike Slovenije, interese slovenskih podjetij ter dan obseg sredstev v proračunu za leto 2016 potrdi v okviru mednarodne razvojne pomoči financiranje naslednjega novega večletnega projekta, ki ga je VRS potrdila s sklepom z dne 14. maja 2015: "Krepitev sistema kakovosti tehnoloških in industrijskih proizvodov in storitev v BiH - Kompetenčni center za

Page 3: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

zagotavljanje kakovosti na področju CMM" v Bosni in Hercegovini.Cilj predvidenega dvoletnega projekta je v prvi fazi prenos tehnologije in vzpostavitev kompetenčnega centra CMM, ki vključujejo tako specialna znanja sistemov vodenja kakovosti skladno z mednarodnimi standardi. Nadalje je cilj projekta razvoj in vzpostavitev unikatnega izobraževalnega centra CMM in akreditacija pri nacionalnem akreditacijskemu organu BiH BATA, za področje preskušanja proizvodov.V namen izvedbe projekta se bo uredilo tehnološko ustrezne laboratorijske prostore, kateri bodo v brezplačnem najemu pri Fakulteti za strojništvo in računalništvo Mostar. Adaptacijo obstoječe zgradbe bo skozi gradbeni projekt vodila Fakulteta za gradbeništvo Mostar, medtem ko vse tehnične zahteve prispeva slovensko podjetje LOTRIČ Meroslovje s svojimi lastnim znanjem, v okviru prenosa tehnologije. Adaptacijo zgradbe bo finančno podprla država BiH, za kar je Univerza v Mostarju zaprosila Svet ministrov BiH (in dobila soglasje) in bo predstavljal delež sofinanciranja BiH.

3. UNIDO je pripravil poročili o zaključenih dveh projektih mednarodne razvojne pomoči Republike Slovenije preko UNIDOa (Nacionalni projekt čiste proizvodnje NCPP Črna gora in Projektna študija: usmerjanje porabe električne energije v Bosni in Hercegovini).Projekt NCCP v Črni gori je bil namenjen izboljšanju učinkovitosti proizvodnih procesov v izbranih podjetjih in izobraževanje zaposlenih za izvajanje metod učinkovite proizvodnje. Skozi projekt so strokovnjaki UNIDOa (tudi iz slovenskega podjetja Liveo d.o.o.) s pomočjo lokalnih ekspertov preučili učinkovitost proizvodnje v izbranih podjetjih in ponudili ustrezne rešitve. V teh podjetjih so predvsem preučevali učinkovito uporabo virov z vidika energije, okolja, porabe surovin in energentov ipd.Glavni cilj projektne študije v Bosni in Hercegovini je bil izboljšanje učinkovitosti rabe električne energije v BiH ter prenos pri nas razvitih tehnologij merjenja s področja električne energije (s pomočjo slovenskega podjetja IMT d.o.o.). Projekt, prilagojen potrebam BiH, je ponudil razvoj novih produktov in sistemov ter pripadajočih merilnih naprav za merjenje porabe električne energije. Študija je omogočila večjo uporabo nizko-ogljikovih tehnologij (ki manj onesnažujejo – segrevajo okolje) in razvoj kvalitetne infrastrukture na energetskem področju.

4. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za turizem in internacionalizacijo s pomočjo sodelovanja s Centrom za mednarodno razvojno sodelovanje - CMSR in glede na podane usmeritve Republike Slovenije, interese slovenskih podjetij ter dan obseg sredstev v proračunu za leto 2016, predlaga izvedbo in financiranje naslednje projektne študije "Študija izvedljivosti za sisteme E-112 v Republiki Makedoniji".Uvedba sistema 112 je obveza Republike Makedonije, ki izvira iz direktive 2002/22/EC Evropskega parlamenta in Sveta o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah). Ustanovitev E-112 in uvedba enotne številke za klice v sili sta bili opredeljeni tudi v skladu z Zakonom o kriznem upravljanju in Zakonom o elektronskih komunikacijah v Republiki Makedoniji.Makedonija kljub temu še zmeraj ostaja ena od redkih držav v regiji, ki še ni izpolnila te obveze in še zmeraj ni uvedla sistema 112. Cilj projekta je izpolnitev te obveze.Za izvedbo celostnega projekta 112 je najprej potrebna revizija študije izvedljivosti sistema, ki bo upoštevala ugotovitve že narejene podobne prve študije. Prva študija izvedljivosti za Sistem 112 v Republiki Makedoniji je bila zaključena v letu 2009, žal pa projekt za implementacijo Sistema 112 ni bil nikoli izveden.

6. Presoja posledic za:a) javnofinančna sredstva nad 40.000 EUR v tekočem in

naslednjih treh letihDA

b) usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije

NE

c) administrativne posledice NEč) gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja ter konkurenčnost

podjetijObrazložitev:Preko projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja

DA

Page 4: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

spodbujamo slovenska podjetja, predvsem mala in srednje velika (SME), k širjenju ter prenosu njihovih tehnologij in znanja na nove prioritetne (izvozne) trge. Spodbujamo iskanje nišnih trgov, tudi v oddaljenih regijah in možnosti prenosa novih inovativnih tehnologij. S tem povečujemo tudi njihovo konkurenčnost na tujih trgih in znotraj specifičnih sektorjev (npr. zeleni industriji).

d) okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki NEe) socialno področje NEf) dokumente razvojnega načrtovanja:

nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja razvojne politike na ravni programov po strukturi

razvojne klasifikacije programskega proračuna razvojne dokumente Evropske unije in mednarodnih

organizacij

NE

I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunuTekoče leto (t)

t + 1 t + 2 t + 3

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) prihodkov državnega proračunaPredvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) prihodkov občinskih proračunovPredvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) odhodkov državnega proračunaPredvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) odhodkov občinskih proračunovPredvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) obveznosti za druga javnofinančna sredstva

II. Finančne posledice za državni proračun

II.a. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:Ime

proračunskega uporabnika

Šifra ukrepa, projekta/Naziv ukrepa, projekta Šifra PP /Naziv PP

Znesek za tekoče leto (t)

Znesek za t+1

MGRT 2111-11-0053NAČRT SODELOVANJA Z UNIDO

603410Mednarodno

razvojno sodelovanje

270.000 EUR

SKUPAJ: 270.000 EUR

II.b. Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovile s prerazporeditvijo iz:Ime

proračunskega uporabnika

Šifra ukrepa, projekta/Naziv

ukrepa, projektaŠifra PP /Naziv PP Znesek za

tekoče leto (t)

Znesek za t+1

Page 5: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

SKUPAJ:II.c. Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna:

Novi prihodki Znesek za tekoče leto (t)Znesek za

t+1

SKUPAJ:7.b Predstavitev ocene finančnih posledic pod 40.000 EUR: /

8. Predstavitev sodelovanja z združenji občin:

Vsebina predloženega gradiva (predpisa) vpliva na:- pristojnosti občin,- delovanje občin,- financiranje občin.

NE

Gradivo (predpis) je bilo poslano v mnenje: Skupnosti občin Slovenije SOS: DA/NE Združenju občin Slovenije ZOS: DA/NE Združenju mestnih občin Slovenije ZMOS: DA/NE

Predlogi in pripombe združenj so bili upoštevani: v celoti, večinoma, delno, niso bili upoštevaniBistveni predlogi in pripombe, ki niso bili upoštevani.

NE

9. Predstavitev sodelovanja javnosti:Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja: NEGradiva ni mogoče objaviti na spletnih straneh ministrstva, dokler Vlada RS ne potrdi razreza sredstev po projektih.

10. Pri pripravi gradiva so bile upoštevane zahteve iz Resolucije o normativni dejavnosti: NE

11. Gradivo je uvrščeno v delovni program vlade: DA

M I N I S T E R

Zdravko Počivalšek

Po pooblastilu ministra štev. 0204-7/2015/17 z dne 24. 7. 2015

Page 6: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

Aleš Cantarutti državni sekretar

PRILOGE:

Finančno poročilo o prostovoljnih sredstvih za razvojne projekte preko UNIDOa od 2005 do konca leta 2014, potrditev izvajanja projekta "Krepitev sistema kakovosti tehnoloških in industrijskih proizvodov in storitev v BiH - Kompetenčni center za zagotavljanje kakovosti na področju CMM", dve poročili o zaključenih projektih mednarodne razvojne pomoči Republike Slovenije preko UNIDOa in predlog izvedbe projekta "Študija izvedljivosti za sisteme E-112 v Republiki Makedoniji" preko Centra za mednarodno razvojno sodelovanje – CMSR

Priloga 1: Tabela UNIDO: finančno poročilo poslovanja UNIDOa z Republiko Slovenijo med letoma 2005 in 31. 12. 2014

Priloga 2: Tabela UNIDO: Prilivi in odhodki po projektih UNIDO na dan 31. 12. 2014 - finančno poročilo

Priloga 3: Datoteka v pdf, ki vsebuje končno poročilo UNIDO projekta: "Nacionalni program čiste proizvodnje – NPČP, Črna gora, No. UEMNE/09/001"

Priloga 4: Datoteka v pdf, ki vsebuje končno poročilo UNIDO projekta: "Projektna študija: Usmerjanje porabe električne energije v Bosni in Hercegovini"

Page 7: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

Finančno poročilo o prostovoljnih sredstvih za razvojne projekte preko UNIDOa od 2005 do konca leta 2014, potrditev izvajanja projekta "Krepitev sistema kakovosti tehnoloških in industrijskih proizvodov in storitev v BiH -

Kompetenčni center za zagotavljanje kakovosti na področju CMM", dve poročili o zaključenih projektih mednarodne razvojne pomoči Republike

Slovenije preko UNIDOa in predlog izvedbe projekta "Študija izvedljivosti za sisteme E-112 v Republiki Makedoniji" preko Centra za mednarodno razvojno

sodelovanje – CMSR

A. Splošno o mednarodnem razvojnem sodelovanju, ki ga izvaja Republika Slovenija preko UNIDOa

I. Splošno o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije preko UNIDOa

UNIDO je organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj s sedežem na Dunaju v Avstriji. Republika Slovenija (RS) sodeluje z UNIDO v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS).

Republika Slovenija je glede na stopnjo gospodarskega razvoja od leta 2004 država donatorica uradne razvojne pomoči. Junija 2006 je bil sprejet Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju RS (ZMRS, Ur. l. RS, št. 70/06), ki opredeljuje cilje in način dolgoročnega načrtovanja, financiranja ter izvajanja MRS RS.

Julija 2008 je bila v Državnem zboru RS sprejeta Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju RS za obdobje do leta 2015 (Ur. l. RS, št. 73/08; v nadaljevanju resolucija). Resolucija definira geografske in tematske prioritete MRS RS v obdobju do leta 2015 ter opredeljuje mehanizme za izvajanje razvojnega sodelovanja. Med drugim določa, da bo Vlada RS s povečevanjem obsega MRS zagotovila koncentracijo načrtovanja in porabe sredstev

Obveznosti RS na področju MRS so opredeljene tudi s članstvom v Evropski uniji. S ciljem uresničitve svojih mednarodnih zavez naj bi RS povečala obseg uradne razvojne pomoči na 0,17 % bruto nacionalnega dohodka (BND) do leta 2010 in 0,33 % BND do leta 2015.

II. Pravne podlage

Pravne podlage za določitev obsega, vsebine in načina izvedbe programa MRS RS v sodelovanju z UNIDO v letu 2016:- Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju med Organizacija Združenih narodov za industrijski

razvoj in Vlado Republike Slovenije in Upravnega dogovora o posebnih namenskih prispevkih v Sklad za industrijski razvoj (MSZNIR) (Ur. l. RS, št. 94/05);

- Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju RS (Ur. l. RS, št. 70/06) v 5. členu določa, da je MZZ nacionalni koordinator MRS, medtem ko je MDT za MRS pristojno za načrtovanje, usklajevanje, spremljanje izvajanja in vrednotenje MRS;

- Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za obdobje do leta 2015 (Ur. l. RS, št. 73/08), ki se uporablja do sprejema novega strateškega dokumenta, ki jo bo nadomestil, opredeljuje geografske, vsebinsko-tematsko prednostne naloge, projekcijo obsega uradne razvojne pomoči do leta 2015 in predvidene vire njenega financiranja;

Page 8: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

- Zakon o ratifikaciji Sporazuma o razvojnem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine (BBHRS), Ur. l. MP 22/06, 12. 12. 2006;

- Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) (Ur.l. RS, št. 40/2012 s spremembami in dopolnitvami);

- Zakon o javnih financah (Ur.l. RS, št. 1 in 11/2011);- Rebalans državnega proračuna za leto 2015 (Ur.l. RS, št. 14/2015);- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št.

101/13, 9/14 – ZRTVS-1A, 25/14 – ZSDH-1, 38/14, 84/14, 95/14 – ZUJF-C, 95/14 in 14/15);- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št.

96/15).

III. Obseg pomoči v preteklih letih in kriteriji za dodeljevanje razvojne pomoči na MGRT

Republika Slovenija ima skladno z mednarodno pogodbo z UNIDO-m in skladno z zakonodajo in sprejetimi kriteriji pri dajanju mednarodne finančne pomoči pravico do izbire ustreznih projektov preko UNIDO-a.

Od podpisa mednarodne pogodbe za razvojno pomoč med Republiko Slovenijo in UNIDO-m je Republika Slovenija med letoma 2005 in 2015 nakazala 5.395.405 EUR (brez nakazanih članarin), kar jo glede na velikost države uvršča na visoko mesto med vsemi državami donatoricami UNIDO. Zaradi gospodarske krize Republika Slovenija v letu 2011 ni nakazala nobenih sredstev na UNIDO, 268.684 EUR v letu 2012, 913.221 EUR v letu 2013, v letu 2014 zopet zaradi krize le 60.000 EUR in 559.774 EUR v letu 2015.

Tabela obsega sredstev razvojne pomoči UNIDO med letoma 2005 in 2015 in predlogom za 2016:

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 20160

200,000

400,000

600,000

800,000

1,000,000

1,200,000

936,319957,772

333,470323,961

573,200

469,004

0

268,684

913,221

60,000

559,774

240,000

obseg sredstev MGRT za razvojno pomoč preko UNIDO

sredstva v €

Za izvajanje projektov razvojne pomoči na UNIDO-u plačuje Republika Slovenija letno članarino, ki je za leto 2013 znašala 110.130 €, za leto 2014 znašala 106.012 € in za leto 2015 117.151 €. Skupaj je bilo UNIDO med letoma 2009 in 2015 izplačano za 707.493 € sredstev za članarino.

Page 9: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

MGRT usmerja MRP preko UNIDO po več kriterijih, ki so skladni s sprejetimi usmeritvami, Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za obdobje do leta 2015 (Ur. l. RS, št. 73/08) in zakonodajo, ki jo je sprejela RS. Med njimi sta pomembna naslednja dva kriterija:

- jasno izražen interes tiste države, ki želi pridobiti MRP (torej država prejemnica/koristnica pomoči),

- razvojno pomoč lahko prejemajo le tiste države, ki sodijo v geografska prednostna področja MRS RS: Zahodni Balkan (brez držav članic EU), Vzhodna Evropa, Kavkaz in Srednja Azija ter Afrika.

Pomemben kriterij so tudi sektorji ali panoge, v katere se dodeljujejo sredstva MRS in so na prioritetni listi MGRT:

- projekti morajo biti iz naslednjih sektorjev: iz avtomobilske industrije, lesno predelovalne industrije, področja turizma, izkoriščanja vodnih virov in projektov izgradnje vodne in druge infrastrukture, področja energetike (njihove učinkovite rabe) in področja zelenih (čistih) industrij / ekologije / okoljevarstva.

Poleg teh treh kriterijev želimo, da so v projektih, ki jih v obliki donacij preko UNIDOa posreduje Republika Slovenija, prisotna slovenska podjetja, ki za take projekte izrazijo svoj interes in v njih na kakršen koli način sodelujejo s svojo udeležbo, opremo, tehnologijo ali znanjem. Seveda pa mora biti ta kriterij usklajen z UNIDOm in njihovimi notranji predpisi.

IV. Projekti mednarodne razvojne pomoči, ki trenutno tečejo preko UNIDO (financirano v prejšnjih proračunskih obdobjih)

Skladno z mednarodno pogodbo med Republiko Slovenijo in UNIDOm trenutno tečejo naslednji mednarodni projekti, ki so bili financirani s sklepi Vlade Republike Slovenije v preteklih proračunskih obdobjih:

1. UNIDO 1/2012: Omogočanje vstopa v globalne dobaviteljske verige za proizvodna podjetja iz avtomobilske dobaviteljske industrije iz Ukrajine, 40.000 €, skupaj ocenjeno 190.000 € (40.000 € v 2012, 85.000 € v 2013, 0€ v 2014, 0€ v letu 2015, 65.000 € v 2016**). V projektu sodelujejo slovenska podjetja, združena v avtomobilskem grozdu "ACS". Projekt je zaradi vojnega stanja v Ukrajini trenutno v stanju mirovanja. Letos predvidenih sredstev za ta projekt na UNIDO ne bomo nakazali; Opomba: ** Če se bodo razmere izboljšale!

2. UNIDO 2/2012: Povezovanje in spodbujanje sonaravnega razvoja grozda podjetij v sektorju turizma v Makedoniji s ciljem zmanjševanja revščine in spodbujanja vzdržljive gospodarske rasti, 70.000 €, skupaj ocenjeno 220.000 € (70.000 € v 2012, 75.000 € v 2013, 0 € v letu 2014, 75.000 € v 2015 za leto 2014). V projektu sodelujejo slovenski strokovnjaki s področja turizma pod vodstvom prof. dr. Sonje Sibila Lebe, raziskovalke in profesorice, "Multidisciplinarni raziskovalni institut Maribor".

3. UNIDO 3/2012: Učinkovito ravnanje z viri, uvajanje čiste proizvodnje in spodbujanje "zelene industrije" v državah vzhodne in osrednje (centralne) Evrope, 90.000€, skupaj ocenjeno 210.000 € (90.000 € v 2012, 60.000 € v 2013, 0 € v letu 2014, 60.000 € v 2015 za leto 2014);

4. UNIDO 4/2012: Nacionalni program čiste proizvodnje – NPČP – Bosna in Hercegovina – BiH, 50.000 €, skupaj ocenjeno 250.000 € (50.000 € v 2012, 100.000 € v 2013, 0 € v letu 2014, 100.000 € v 2015 za leto 2014); V projektu kot podizvajalec sodeluje slovensko podjetje "Liveo d.o.o.";

5. UNIDO 5/2012: Štiri-letni regionalni program sonaravne čiste proizvodnje za države regije Vzhodnega partnerstva: Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldaviji in Ukrajine, 60.000 €, skupaj ocenjeno 240.000€ (60.000 € v 2012, 60.000 € v 2013, 0 € v letu 2014, 60.000 € v 2015 za leto 2014, 60.000 € še neplačano).

Page 10: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

6. UNIDO 1/2013: Ekološko čiščenje jezera Modrac v Bosni in Hercegovini, triletni projekt (2013 – 2015), skupaj ocenjeno 300.000 € (130.000 € v 2013, 0 € v letu 2014, 70.000 € v 2015 za leto 2014, 100.000 € še neplačano), v projektu sodeluje slovensko podjetje "Limnos d.o.o.";

7. UNIDO 2/2013: Ekološka sanacija področja "Port Milena" v okolici Ulcinja v Črni Gori, dvoletni projekt (2014 - 2015) skupaj ocenjeno 210.000 € (110.000 € v 2013, 0 € v letu 2014, 100.000 € v letu 2015 za leto 2014), v projektu sodelujeta slovenski podjetji "Vekton d.o.o." in "Limnos d.o.o.";

8. UNIDO 3/2013: Ekološko čiščenja jezera Mojkovac, Črna Gora; skupaj štiriletni projekt (2013 - 2016), skupaj ocenjeno 243.221€ (123.221 v 2013, 0 € v letu 2014, 60.000€ v letu 2015 za leto 2014, 60.000 € še neplačano), v projektu sodeluje slovensko podjetje "Limnos d.o.o.";

B. Finančno poročilo o prostovoljnih sredstvih RS za razvojne projekte na UNIDOu od 2005 do konca leta 2014

Republika Slovenija že od ratifikacije mednarodne pogodbe z UNIDOm nakazuje prostovoljno sredstva za mednarodno razvojno sodelovanje za razvojne projekte. Sredstva se nakazujejo na poseben račun UNIDOa pri ustrezni avstrijski banki. Vsa sredstva so obrestovana, skladno z mednarodnimi standardi. UNIDO porablja sredstva skladno z dogovorom z Republiko Slovenijo in skladno z dinamiko izvajanja projektov, za katere se dogovorimo.

V spodnji tabeli je prikazano UNIDOvo poročilo o stanju prostovoljnih prispevkov (brez članarin), porabljenih sredstev za projekte in sredstev iz naslova letnih obrestnih mer (ob koncu leta) po letih (do 31. 12. 2014):

Year / Leto

Income / Prostovoljna donacija za

projekte

Expense / Poraba

sredstev za projekte

Cumulative Fund Balance at Year

End / Kumulativno -

stanje ob koncu leta

Cumulative Interest at Year

End (**) / Kumulativno

obresti ob koncu leta

Cumulative Fund Balance and

Interest at Year End (*) /

Kumulativno stanje na računu

ob koncu leta2005 936.319,06 - 936.319,06 1.775,72 938.094,782006 957.772,00 1.152,69 1.892.938,37 35.636,36 1.928.574,732007 333.469,87 859.263,02 1.367.145,22 73.066,96 1.440.212,182008 323.066,96 505.607,67 1.184.604,51 59.554,01 1.244.158,522009 572.863,48 729.160,22 1.028.307,77 20.322,12 1.048.629,892010 439.326,12 424.145,63 1.043.488,26 8.015,13 1.051.503,392011 6.120,35 569.220,88 480.387,73 9.384,87 489.772,602012 278.068,87 216.886,31 541.570,29 2.616,19 544.186,482013 913.221,00 102.206,74 1.352.584,55 3.808,17 1.356.392,722014 75.403,00 839.205,06 588.782,49 5.216,53 593.999,02

Grand Total / Skupaj

4.835.630,71

4.246.848,22

Opombe (v angl. jeziku):

Page 11: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

(*) interest allocation:Cash contributions received under different grants and programs are managed by the UNIDO Treasury in accordance with UNIDO’s financial regulations and rules. Anyinterest earned through treasury operations is apportioned at year-end to the individualgrants and programmes based on the monthly free cash balances of each.

(**) calculation:Prior years' interest total + interest earned during the year - interest authorized for projects during the year

Iz tabele je razvidno, da je bilo ob koncu leta kumulativno stanje na računu v višini 593.999,02 €, vendar pa nekaj projektov še ni bilo dokončanih (še tečejo). V letu 2015 smo nakazali še 559.774,00 € prostovoljnih sredstev za projekte, skladno s predvidenim terminskim načrtom financiranja. Projekte ne financiramo vnaprej v celoti, ampak vsako leto posebej po vnaprej določeni dinamiki.

Med letoma 2005 in 2014 je Republika Slovenija prostovoljno financirala projekte v višini 4.835.630,71€. Od tega je v tem času UNIDO potrošil 4.246.848,22€ sredstev za izvedbo projektov, razlika med njima pa pomenijo še neporabljena sredstva za projekte, ki še tečejo in še niso končani. V Prilogi 2 gradiva je UNIDO tabela o prilivih in odhodkih (angl. Income and Expense) po vseh projektih, izvedenih med letoma 2005 in 2014.

Trenutno je aktivnih še 13 projektov (podatki v naslednji tabeli), od tega je UNIDO poslal poročili o končanju dveh (poročili v nadaljevanju tega gradiva – pod štev. 6. in 12.), dva projekta sta zaključena (v kratkem času pričakujemo od UNIDOa končni poročili – pod štev. 2. in 3.), en projekt je ukinjen,že vplačana sredstva se bodo prenesla na nov projekt (pod štev. 8), en projekt je v fazi proučevanja smiselnosti njegovega dokončanja zaradi višje sile – vojne v Ukrajini (pod št. 1), ostali projekti tečejo skladno z dogovorjenimi terminskimi načrti izvajanja (pod štev. 4., 5., 7., 9., 10., 11. in 13.). Vsi ti projekti bodo predvidoma končani v letošnjem ali najkasneje v naslednjem letu. Skladno s tem se predvideni obseg proračunskih sredstev za projekte MRS v letu 2016 in 2017 zmanjšuje.

V spodnji tabeli so v zadnjem stolpu OPOMBE napisana v rdeči barvi sredstva, ki jih mora Republika Slovenija še vplačati, skladno s predhodno načrtovano dinamiko (v letu 2017).

tabela prostovoljna nakazila UNIDO med 2012 in 2015 05feb16

Ime projekta in država koristnica

skupaj ocenjena vrednost projektov

nakazilo UNIDOu v

2012

nakazilo UNIDOu v

2013

nakazilo UNIDOu v

2014

nakazilo UNIDOu v

2015

OPOMBE / še

neplačano po projektu po 31 dec

2015sredstva na UNIDO iz naslova obresti (v €) 0,00 121.316,00 0,00 0,00 0,00 0,00

1

Omogočanje vstopa v globalne dobaviteljske verige za proizvodna podjetja iz avtomobil. dobaviteljske industrije iz Ukrajine, UKRAJINA

190.000,00 40.000,00 85.000,00 0,00 0,00 65.000,00*

2

Omogočanje vstopa v globalne dobaviteljske verige za proizvodna podjetja iz avtomobil. dobaviteljske industrije iz Samarske regije v Rusiji: II. faza, RUSIJA

120.000,00 40.000,00 80.000,00 0,00 0,00( ostalo

neporabljeno 36.134,87 - vir iz UNIDO tabele )

3Povezovanje in spodbujanje sonaravnega razvoja grozda podjetij v sektorju turizma,

220.000,00 70.000,00 75.000,00 0,00 75.000,00 0,00

Page 12: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

MAKEDONIJA

4

Učinkovito ravnanje z viri, uvajanje čiste proizvodnje in spodbujanje "zelene industrije", države vzhodne in osrednje (centralne) Evrope

210.000,00 90.000,00 60.000,00 0,00 60.000,00 0,00

5 Nacionalni program čiste proizvodnje – NPČP, BiH 250.000,00 50.000,00 100.000,00 0,00 74.774,00 0,00

preneseno z drugega projekta - sklep VRS 51105-2/2015/5 z dne 14 05 2015 25.226,00

6 Nacionalni program čiste proizvodnje – NPČP, ČRNA GORA 40.000,00 40.000,00 0,00 0,00 0,00

( ostalo neporabljeno

25.226 - obvestilo UNIDOa, prenos sredstev na drug projekt – št. 5 )

7

Štiri-letni regionalni program sonaravne čiste proizvodnje, 240.000,00 60.000,00 60.000,00 0,00 60.000,00 60.000,00države VZHODNEGA PARTNERSTVA

8Izkoriščanje nizko-cenovne solarne industrijske toplote, KOSOVO

90.000,00 0,00 90.000,00 0,00 0,00projekt ukinjen **, predviden

prenos sredstev na drug projekt

9 Ekološko čiščenje jezera Modrac z metodologijo ekoremediacij, BiH 300.000,00 0,00 130.000,00 0,00 70.000,00 100.000,00

10Reševanje blata iz čistilne naprave v kraju Mojkovac v Črni gori, ČRNA GORA

243.221,00 0,00 123.221,00 0,00 60.000,00 60.000,00

11Priprava ekološke sanacije področja »Port Milena« v kraju Ulcinj, ČRNA GORA

210.000,00 0,00 110.000,00 0,00 100.000,00 0,00

SKUPAJ 1 – 8 / 2012 - 2013 (€) 2.113.221,00 390.000,00 913.221,00 0,00 499.774,00 220.000,00

12Projekt Meritve električne energije na daljavo - učink. raba energije BiH

60.000,00 0,00 0,00 60.000,00 0,00 0,00

13Projekt zagotavljanja čiste pitne vode v Watamu-Mida II del, KENIJA

60.000,00 0,00 0,00 0,00 60.000,00 0,00

SKUPAJ 12 – 13 / 2014 - 2015 (€) 120.000,00 0,00 0,00 60.000,00 60.000,00 0,00

SKUPAJ 1 – 13 / 2012 - 2015 (€) 2.233.221,00 390.000,00 913.221,00 60.000,00 559.774,00 220.000,00 +

65.000,00*

Nakazano iz PP (€) 1.801.679,00 268.684,00 913.221,00 60.000,00 559.774,002. stolpec:*** 268.684,00

Opombe: * = zamaknjeno plačilo v naslednje leto zaradi nenormalnih okoliščin za izvedbo projektov

** = projekt se ustavi, sredstva se bodo prenesla na drug, nov projekt

*** = razlika do 390.000 je bilo plačano iz obresti (glej drugo vrstico od vrha)!

Viri sredstev

Vsa predvidena sredstva za izvedbo projektov za vsa posamezna leta za UNIDO so na posebni proračunski postavki MGRT (PP 603410).

Page 13: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

C. Predlog izbire projektov mednarodne razvojne pomoči preko UNIDOa za leto 2016 glede na interes slovenskih podjetij

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za turizem in internacionalizacijo s pomočjo sodelovanja z UNIDO in glede na podane usmeritve Republike Slovenije, interese slovenskih podjetij ter dan obseg sredstev v proračunu za leto 2016 potrdi v okviru mednarodne razvojne pomoči financiranje naslednjega novega večletnega projekta, ki ga je VRS potrdila s sklepom z dne 14. maja 2015:

UNIDO 1/2016: "Krepitev sistema kakovosti tehnoloških in industrijskih proizvodov in storitev v BiH -Kompetenčni center za zagotavljanje kakovosti na CMM", dvoletni projekt (2016 – 2017), ocenjena vrednost projekta 330.000 EUR; v projektu bo sodelovalo slovensko podjetje "Lotrič d.o.o.".

naslov projekta Krepitev sistema kakovosti tehnoloških in industrijskih proizvodov in storitev v BiH - Kompetenčni center za zagotavljanje kakovosti na področju CMM

začetek projekta pomlad 2016država prejemnica pomoči Mostar, Bosna in Hercegovinatrajanje projekta 2 letiocenjena vrednost projekta v € 330.000predlog financiranje RS v 2016 v € 240.000 (90.000 že na UNIDO, prerazporejeno iz

drugega, neuresničenega projekta)sodelovanje slovenskih podjetij specializirano podjetje s področja meroslovjavodenje projekta in nadzor UNIDO Dunaj

a. IzhodiščeZagotavljanje kakovosti izdelkov in storitev na področju koordinatne tehnike (CMM) je bistvenega pomena v najrazličnejših industrijah, kot so: avtomobilska, letalska, farmacevtska, kovinsko predelovalna industrija. S približevanje BiH Evropski uniji in z namenom prostega pretoka blaga in storitev, so potrebe po primerljivosti tovrstnih izdelkov in storitev v porastu. Izdelki in storitve na prostem trgu EU lahko potujejo zgolj z ustreznim certifikatom oziroma izjavo o skladnosti. Tovrstne primerljivosti na mednarodne standarde in metode na področju BiH ne obstaja in bi bil kompetenčni center CMM na ravni celotne države prava priložnost za gospodarstvo za olajšan dostop do trgov Evropske unije, kot tudi do mednarodnih trgov z uveljavljenim priznanjem akreditiranih organov.

b. Namen projekta in ciljiCilj predvidenega dvoletnega projekta je v prvi fazi prenos tehnologije in vzpostavitev kompetenčnega centra CMM, ki vključujejo tako specialna znanja sistemov vodenja kakovosti skladno s standardi ISO 17025, ISO TS 16949, ISO 9001, US in EU pharmacopoeia, kot tudi tehnično znanje na področju CMM skladno s standardi AUKOM, ISO 10360, MSA. Nadalje je cilj projekta razvoj in vzpostavitev unikatnega izobraževalnega centra CMM in akreditacija pri nacionalnem akreditacijskem organu BiH BATA, za področje preskušanja proizvodov. V namen izvedbe projekta se bo uredilo tehnološko ustrezne laboratorijske prostore, kateri bodo v brezplačnem najemu pri Fakulteti za strojništvo in računalništvo Mostar. Adaptacijo obstoječe zgradbe bo skozi gradbeni projekt vodila Fakulteta za gradbeništvo Mostar, medtem ko vse tehnične zahteve prispeva LOTRIČ Meroslovje s svojimi lastnim znanjem, v okviru prenosa

Page 14: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

tehnologije. Adaptacijo zgradbe bo finančno podprla država BiH, za kar je Univerza v Mostarju zaprosila Svet ministrov BiH (in dobila soglasje) in bo predstavljal delež sofinanciranja BiH.

c. Pričakovani rezultati (dolgoročne koristi):Razvoj kompetenc in tehnologij na slovenskem trgu je skupina LOTRIČ Metrology skupaj s partnerji začela v letu 1991 in jih bo s povezovanji razvijala v prihodnje. Pri načrtovanju in arhitekturi programske opreme QTree® je tako sodeloval odsek E9 – Inteligentni sistemi na IJS (Institut „Jozef Stefan“ Ljubljana) in iPlus. V fazi postavitve kompetenčnega centra z nadzorovanimi okoljskimi pogoji bi sodelovala široka paleta partnerskih podjetij, ki so opremljale laboratorijske prostore LOTRIČ Meroslovja, kot na primer Hidria, Dewesoft, Gorenje group, Inštitut Zoran Rant, Lokainženiring, Omega Air. Vsa partnerska podjetja bi s krepitvijo poslovnih vezi v BiH lahko vzpostavljala ali nadgradila mrežo za nadaljnji prodor na trg BiH in sosednje trge. Podpora UNIDO bi slovenskim podjetjem omogočila demonstracijo svojih tehnoloških dosežkov in inovacij ter s tem podporo pri izboru izvajalcev za druge projekte v BiH. Projekt bi gospodarstvu BiH pomagal postati konkurenčnejši na mednarodnih trgih in zanimivejši za neposredne tuje investicije, kar bi zmanjšalo zaostanek BiH v primerjavi z EU.

d. Pozitivni učinkiLaboratorij bo reševal dejanske probleme gospodarstva pri iskanju ustreznih kalibracij in preskušanj, izobraževanj na področju merjenja, ter pri vzpostavitvi infrastrukture zagotavljanja kakovosti izdelkov in storitev. Po zaključku projekta bo LOTRIČ Control nadaljeval razvoj laboratorija, katerega bo financiral iz lastne dejavnosti. Izvedena bo akreditacija kalibracijskega in preskusnega laboratorija, razvila se bo M&Q akademija v Mostarju, ter nadalje se bo širila dejavnost na preskušanje ostalih mehanskih lastnosti, kot so masa, sila, hrapavosti, trdota.

e. Prenos tehnologij in znanjaPrenos tehnologije zajema strojno opremo in programske rešitve, katere bo pripravil LOTRIČ Meroslovje, ter v nadaljevanju izvedel postavitev in zagon. Za izvajanje metod kalibracij in preskušanj se bo novo zaposlilo domačega inženirja s fakultete v Mostarju, ter dodatno laboratorijskega tehnika in oba usposobilo za delo v laboratoriju. Vodenje bo prevzel LOTRIČ Control, mentorstvo bosta opravljala dva iz LOTRIČ Meroslovja. Za namen izobraževalnega procesa bodo mentorji dodatno usposobili profesorje in asistente fakultete, ki se bodo izobraževali v laboratoriju LOTRIČ Meroslovje v Sloveniji in v laboratoriju v Mostarju. Po vzpostavitvi in rednem delovanju laboratorija bo slovensko podjetje skrbelo za izobraževanje kadrov tudi v njihovem matičnem podjetju v Sloveniji in tako dodatno skrbelo za stalen prenos znanja in novih tehnologij.

f. Poročilo, nadzor in evalvacijaUNIDO bo pripravil časovni, organizacijski in kadrovski opis aktivnosti in izvedbe projekta. Pripravil bo vsakoletno poročilo o napredovanju projekta in končno poročilo. Obenem bo izvajal redni nadzor nad potekom izvajanja projekta in to tako s finančnega kot organizacijskega vidika. V projektu bodo redno sodelovala slovenska podjetja s področja učinkovite rabe energije, mikroelektronike in iz drugih specializiranih področij.

Page 15: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

g. Predlog financiranja projekta po letih v EVRO

VREDNOST PROJEKTA že na UNIDOu leto 1 (2016) leto 2 (2017) SKUPAJ

oprema laboratorija 80.000 180.000 260.000prenos tehnologije 10.000 70.000 80.000

stroški izvedbe 15.000 25.000 40.000adaptacija prostora 150.000 - 150.000

SKUPAJ 255.000 275.000 530.000VLOŽENA SREDSTVA

lastna sredstva 15.000 35.000 50.000delež sofinanciranja s strani BiH 150.000 - 150.000delež sofinanciranja s strani RS 90.000 240.000 0 330.000

SKUPAJ 255.000 275.000 530.000

Legenda: - oprema laboratorija predstavlja vsa opredmetena in neopredmetena sredstva za polno

funkcionalnost kalibracijskega in preskusnega laboratorija – klimatski sistemi laboratorija, triosni merilni stroj, enoosni merilni stroj, sistem za monitoring okolja, navodila za uporabo, tehnološki opisi izvajanja metod, navodila za izračun merilne negotovosti, programsko opremo za podporo delovanja laboratorija in samo izvedbo meritev, pripomočke

- prenos tehnologije zagotavlja 50 dni lastnega in 20 dni zunanjega strokovnjaka, ter usposabljanja za laboratorijsko osebje na lokaciji

- stroški izvedbe predstavljajo 10% vrednosti celotnega projekta, ter vključujejo stroške potovanja, nastanitve, operativno izvajanje projekta in podobno

- prenova prostora obnova prostorov glede na idejni projekt Fakultete za gradbeništvo Mostar

D. Poročilo o zaključenih projektih mednarodne razvojne pomoči Republike Slovenije preko UNIDOa v letu 2013 in 2014

I. Končno poročilo UNIDO projekta: "Nacionalni program čiste proizvodnje – NPČP, Črna gora, No. UEMNE/09/001"

a. IzhodiščeV okviru Regionalnega programa NPČP (angl. Resource Efficient and Cleaner Production – RECP) za JV Evropo je s področja "čiste industrije" v Črni gori potekal projekt Nacionalnega centra za čisto proizvodnjo v Črni gori – enoletni projekt UE/MNE/09/001 (projekt odobren iz proračuna 2012), začetek izvajanja v letu 2013, na prošnjo UNIDOa podaljšan za eno leto, končno poročilo prejeto spomladi 2015.

b. Čista proizvodnja (ČP)Princip čiste proizvodnje lahko predelimo kot: spremembe v proizvodnih postopkih, ki vodijo v manjšo porabo surovin in materiala, spremembe v proizvodnih postopkih z zamenjavo okolju škodljivih materialov z okolju

prijaznimi,

Page 16: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

spremembe v proizvodnih in tehnoloških postopkih, ki vodijo v zmanjševanje obremenjevanja okolja ali količine odpadkov in

energetska procesna integracija, ki vodi v učinkovitejšo rabo energije.Uvajanje čiste proizvodnje vključuje dva osnovna elementa: povečanje učinkovite izrabe virov in zmanjšanje pretoka materiala ter zamenjavo nevarnih materialov z manj nevarnimi, kjer je to mogoče.Koncept čiste proizvodnje je prispevek znanosti, ki ga je na družbenem nivoju težko uvesti in uveljaviti brez vključevanja politične, organizacijske, tehnološke in kulturne sfere.

c. Opis projektaProjekt je namenjen izboljšanju učinkovitosti proizvodnih procesov v izbranih podjetjih in izobraževanje zaposlenih za izvajanje metod učinkovite proizvodnje. Skozi projekt so strokovnjaki UNIDOa (tudi iz slovenskega podjetja Liveo d.o.o.) s pomočjo lokalnih ekspertov preučili učinkovitost proizvodnje v izbranih podjetjih in ponudili ustrezne rešitve. V teh podjetjih so predvsem preučevali učinkovito uporabo virov z vidika energije, okolja, porabe surovin in energentov ipd.Onesnaževanje okolja izvira iz človekove aktivnosti kot posledica neučinkovitosti proizvodnih procesov z organizacijskega in tehnološkega vidika. Za podjetja je odpadek neproduktivni tok materiala ali energije, katerega strošek ponovne uporabe je večji od vrednosti "input-a". Za družbo postane material in energija odpadek takrat, ko so stroški, povezani z njihovo koristno rabo, večji od stroškov odlaganja v okolje. S pomočjo pregleda proizvodnih aktivnosti so preučili možnosti zmanjševanja količine proizvodnih odpadkov, ker ti predstavljajo neučinkovito rabo omejeno razpoložljivih virov. Pri iskanju vzrokov, ki vplivajo na nastajanje odpadkov so preučili tehnološke procese z različnih vidikov. Nastajanje odpadkov povzročajo tehnologija, organizacija dela, surovine in materiali, proizvodi in ljudje.Preučevali so koncept preprečevanja nastajanja odpadkov, kar predstavlja potencial za ustvarjanje finančnih prihrankov, prvič na račun manjših stroškov za obdelavo odpadkov in drugič na račun prihrankov na surovinah, materialih, energiji in delu, kar vodi v večjo produktivnost in učinkovitost proizvodnih procesov. Učinkovito upravljanje z viri je pomemben vidik konkurenčnosti v mnogih panogah. Z uvajanjem sistema čiste proizvodnje v prakso niso iskali samo možnosti za izboljšanje učinkovitosti poslovanja podjetij, pač pa tudi možnosti reševanja okoljskih problemov v duhu trajnostnega razvoja.

d. Učinki in rezultati projektaV projekt NPČP je bilo vključenih 13 črnogorskih podjetij. Skozi projekt se je usposobilo 15 nacionalnih strokovnjakov s področja čiste proizvodnje. Pri izvajanju projekta, ki ga je pod vodstvom projektnega vodje z UNIDOa vodilo slovensko podjetje, sta sodelovali Gospodarska zbornica Črne gore in Univerza v Črni gori. Za Slovenijo pa to pomeni prenos tehnologije in znanja in odpiranje novih poslovnih povezav.Preučevanje izbranih podjetij in usposabljanje nacionalnih ekspertov za čisto proizvodnjo je potekalo v dveh delih po UNIDO RECP metodologiji. Vsak od obeh delov je vseboval preučevanje poslovnih elementov v 6 – 7 izbranih podjetjih s 5 – 6 nacionalnimi eksperti v intervalu od 3 do 4 mesecev. Oba dela usposabljanj se zaključita s strokovnim testom, ki ga morajo nacionalni eksperti opraviti, da dobijo ustrezno mednarodno strokovno licenco.V ta projekt so bila vključena predvsem mala in srednje velika podjetja (SME) z dveh sektorjev: turističnega sektorja (storitvene turistične dejavnosti - predvsem hoteli) in sektorja predelovalne kmetijske industrije (predelava sadja, zelenjave, mesa, mleka, sira, pekarne, mlini ipd.). Po končanem izobraževanju bodo nacionalni eksperti nadaljevali delo v izbranih podjetjih na način, da v ta podjetja uvedejo (implementirajo) predlagane spremembe, ki bodo vodile v

Page 17: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

njihovo učinkovitejše poslovanje, posredno zmanjševanje onesnaženja, manjše in bolj učinkovito koriščenje virov (surovin, energentov ipd) in druge rešitve RECP. Vse te aktivnosti nacionalnih ekspertov bodo pod nadzorom UNIDO strokovnjakov.

e. Finančno poročilo

A B C

leto sredstva RS - UNIDO v €poraba sredstev v

projektu v €OSTANEK (razlika A - B)

konec leta v €

2010 odobritev projekta

2012 40.000 0 40.000

2014 14.774 25.226

2014 prenesena sredstva na drug projekt 0 25.226*

2015 zaključno poročilo UNIDOa 0 0

SKUPAJ 40.000 14.774 + 25.226 0

nakazanoporabljeno in preneseno

ostane

* opomba: iz UNIDOa so nas dne 13. marca 2015 obvestili, da je pri izvajanju projekta mednarodnega razvojnega sodelovanja "Nacionalnega programa čiste proizvodnje v Črni gori - NCPP" (enoletni projekt (2014)) ostalo neporabljenih sredstev v višini 25.226 EUR.Slovenija ima skladno z ratificirano mednarodno pogodbo z UNIDOm pravico, da sama odloča o uporabi sredstev za določene projekte razvojnega sodelovanja. Ker so sredstva s projekta NCPP Črna gora ostala neporabljena (učinkovita uporaba sredstev na projektu), smo ta sredstva prerazporedili na drug projekt, v tem primeru na projekt Nacionalnega programa čiste proizvodnje – NCPP v Bosni in Hercegovini (pojasnjeno v gradivu 36. redne seje Vlade RS štev. 511-3/2015 - 16 z dne 14. 5. 2015 pod točko 6).

f. Nadaljevanje (follow up)Republika Črna gora kot koristnik sredstev je preko UNIDO-a izrazila željo za nadaljevanje projekta v letu 2016, vendar pri drugih subjektih (podjetjih), saj so z dosedanjimi rezultati na tem projektu zelo zadovoljni.

Razmišljamo, da bi nadaljevali podoben projekt, vendar v smislu prenosov tehnologije in znanja slovenskih podjetij podjetjem v Črni gori. Zadeva je odprta.

II. Končno poročilo UNIDO projekta: "Projektna študija: Usmerjanje porabe električne energije v Bosni in Hercegovini"

a. IzhodiščeV veliko državah, še prav posebej to velja za gospodarsko manj razvite, smo priča vrsti problemov, ki povzročajo nepotrebno izgubo električne energije. V veliki meri so nastale razmere posledica uporabe neprimerne merilne opreme, za katero velja, da: je zastarela in ima veliko lastno porabo električne energije (znatno višja od lastne porabe

modernih merilnih sistemov); omogoča manjšo natančnost merjenja, kar je posledica staranja in obrabe merilnih

inštrumentov; ponuja omejen nabor podatkov o energiji in moči, ki jih ne moremo uporabiti za namene

upravljanja energetskih sistemov; omogoča nepooblaščeno porabo energije (kraja).

Page 18: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

Za te namene je bila pripravljena študija o učinkoviti porabe energije v sektorju industrije v regiji Republike Srbske v Bosni in Hercegovini. V študiji je bil poseben poudarek namenjen pilotnemu projektu učinkovitega upravljanja z porabo energije (angl. Energy consumption management).Načela učinkovite porabe energije so vključena v nekatere evropske uredbe kot npr.: Uredba ESD ali ESCO 2006/32/EC, v 13. členu: Uporabnikom mora biti omogočeno

spremljanje podatkov o porabljeni energiji po principu TOU (Time of Use - v času porabe), obračuni morajo biti točni in dovolj pogosti, da uporabnikom omogočajo sprotno prilagajanje njihovega ravnanja. Spodbuja se uporaba inteligentnih merilnikov, kjer je le ta ekonomsko upravičena.

in EU uredbe o trgu energentov (plin, elektrika) 2003/54/EC in 55/EC – 3. paket: Podjetja, ki se

ukvarjajo z distribucijo plina in električne energije morajo odjemalcem omogočiti:o prost dostop do zbranih podatkov o njihovi porabi;o natančne podatke o porabi in cenah energentov v mesečnih intervalih;o možnost menjave dobavitelja energenta in sicer kadarkoli z zagotavljanjem prehoda na

novega dobavitelja v roku enega meseca.Uporaba stare merilne opreme pomeni dodaten strošek za plačilo velikega števila ljudi, ki na terenu odčitavajo merile podatke. Tako zbrani podatki omogočajo nekatere statistične analize, nikakor pa ne omogočajo upravljanje porabe energije v realnem času, ki je namenjena zaščiti energetskega sistema pred preobremenitvami in izpadi ter za boljše izkoriščanje porabe razpoložljive energije.

Za izvedbo projekta je UNIDO izbral slovensko podjetje IMT d.o.o. - Inštitut za kovinske materiale in tehnologije iz Ljubljane. Le to je že med letoma 2007 in 2009 v prvem delu projekta (ki ga je financiralo Ministrstvo RS za gospodarstvo), z vrhunsko merilno in kalibracijsko opremo opremili Nacionalni laboratorij za vakuum in tlak Bosne in Hercegovine. Za strokovno izvedbo so poskrbeli sodelavci IMT Laboratorija za metrologijo tlaka, ki je nosilec slovenskega nacionalnega etalona za tlak. Poleg opreme so v projektu zagotovili tudi prenos potrebnega znanja osebju v BIH. Otvoritev tega laboratorija je bila 17. junija 2009. V Institutu za mjeriteljstvo BiH so kot eno od prioritet razvoja nacionalnega meroslovnega sistema izpostavili tudi električne veličine, ki spadajo med najpogosteje merjene fizikalne veličine in so zato pomembne za hitrejši razvoj gospodarstva v BiH. Po uspešno izvedenem prvem delu projektu so tako na IMT pripravili predlog študije za meroslovno pomoč s področja električnih veličin ter časa in frekvence. Projekt je podprlo Ministrstvo za zunanje zadeve RS, ki je preko Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) odobrilo sofinanciranje projekta, del sredstev pa je prispevala tudi Bosna in Hercegovina.

b. Namen in ciljiGlavni cilj predvidenega projekta je izboljšanje učinkovitosti rabe električne energije v BiH ter prenos pri nas razvitih tehnologij merjenja s področja električne energije. Projekt, prilagojen potrebam BiH, je ponudil razvoj novih produktov in sistemov ter pripadajočih merilnih naprav za merjenje porabe električne energije. Študija je omogočila večjo uporabo nizko-ogljikovih tehnologij (ki manj onesnažujejo – segrevajo okolje) in razvoj kvalitetne infrastrukture na energetskem področju. Študija je bila narejena po novi metodologiji UNIDOa in s pomočjo slovenskega podjetja – izvajalca študije prvič preizkušena v praksi. Projekt je ponudil razvoj novih produktov in sistemov ter pripadajočih merilnih naprav za merjenje porabe električne energije v industrijskih objektih. Sistem vsebuje kompleksne več-funkcijske naprave (uporaba solarne energije in pametnih merilnih naprav), ki uporabnikom – managerjem podjetij omogočajo dostopanje do cele vrste podatkov o njihovi porabi energije in sicer ne glede na to, za kakšno vrsto uporabnika gre.

Page 19: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

Nove merilne naprave so prinesle izboljšave, ki so hkrati vplivale na delovanje okoliških distributerjev in drugih porabnikov električne energije. Zaradi večje natančnosti novih merilnih naprav so bile zmanjšane izgube električne energije. Visoka odpornost novih merilnih naprav na zunanje vplive pa je zagotovila neprekinjenost in natančnost meritev ter hkrati onemogočila neavtorizirano porabo električne energije.Znano je, da se v slabše razvitih deželah izgube pri porabi električne energije gibljejo med 15% in 30% in da so običajne transportne izgube na nivoju nekaj odstotkov (odvisne so od kvalitete omrežja). Študija je imela po vpeljavi novih merilnih sistemov velik ekonomski učinek iz naslova manjše in učinkovitejše porabe energije.Več-namenskost novih merilnih naprav je omogočila individualno obravnavanje uporabnikov ter sočasen prenos podatkov tudi z drugih merilnih naprav (npr. poraba plina in vode).

Pomemben vzporedni cilj projekta je skupen prenos znanja in tehnologij v tretje države, kjer bo naloga Slovenije ponuditi različne usluge in produkte. V začetku bo vloga Republike Slovenije usmerjena v postopke certificiranja proizvajalcev in njihovih produktov. V naslednjih fazah pričakujemo, da bodo novo ustanovljena podjetja uporabljala slovenske svetovalne agencije in finančne inštitucije. Prav tako pričakujemo, da bodo novo ustanovljena podjetja kupovala naprave, merilno opremo in komponente v Republiki Sloveniji.

c. Opis projekta in pristopZaradi razširjenosti električnih strojev in naprav ter potencialne nevarnosti v primeru nepravilne izdelave ali uporabe je preskušanje varnosti in elektromagnetne kompatibilnosti ključnega pomena za vse veje gospodarstva in za vse prebivalce BIH. S postavitvijo laboratorija za preskušanje varnosti električnih naprav in elektromagnetne kompatibilnosti so v IMT pripomogli k večji varnosti elektro-strojne opreme, ki se pojavlja na tržišču, tako iz domače proizvodnje kot tudi iz uvoza, ter prispevali k varovanju zdravja in življenja vseh prebivalcev BIH. Poleg tega bodo izvozno usmerjeni izdelovalci električne opreme lahko svoje izdelke ustrezno preizkusili pred plasiranjem na tuje trge.V letu 2012 je bilo izvedeno obsežno šolanje osebja v vseh štirih laboratorijih (zaključeno v decembru 2102), ki ga je s koordinacijo IMT izvedel SIQ iz Ljubljane. S tem so osebje teh laboratorijev usposobili za strokovno delo z opremo (ki jo je donirala Republika Slovenija) ter tudi pripravili merilne in kalibracijske procedure, ki jih potrebujejo za akreditacijo laboratorijev.Projekt temelji na sodelovanju dveh nosilnih institucij in sicer podjetja Mikroelektronika (oddelek za raziskave in razvoj) iz Bosne in Hercegovine ter podpore s strani Republike Slovenije, še posebej IMT - Inštituta za kovinske materiale in tehnologije iz Ljubljane.Postopki testiranj in certificiranja proizvodov, ki jih bodo proizvajali v podjetju Mikroelektronika, bodo potekali v pooblaščenih inštitucijah v Republiki Sloveniji. Tehnično podporo bo zagotavljalo podjetje Mikroelektronika, ki ima ustrezne proizvodne kapacitete in potrebno opremo, za nadzor in prenos znanja pa je odgovorno podjetje IMT.

d. Koristi za SlovenijoProjekt temelji na sodelovanju dveh nosilnih institucij in sicer Inštituta za kovinske materiale in tehnologije iz Ljubljane ter podjetja Mikroelektronika (oddelek za raziskave in razvoj) iz Bosne in Hercegovine, obe pa v tesnem sodelovanju z lokalnimi podjetji v Banja luki. Eden od ciljev projekta je prenos slovenskega znanja in tehnologij v tretje države, kjer je bila naloga Slovenije ponuditi različne usluge in produkte. V začetku je bila vloga slovenskega podjetja usmerjena v postopke certificiranja proizvajalcev in njihovih produktov. V naslednjih fazah pričakujemo, da bodo novo ustanovljena podjetja uporabljala slovenske svetovalne agencije in finančne inštitucije. Prav tako pričakujemo, da bodo novo ustanovljena podjetja kupovala naprave, merilno opremo in komponente v Sloveniji.

Page 20: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

Podjetje IMT si je skozi vse razvojne projekte na trgih zahodnega Balkana in jugovzhodne Azije pridobilo veliko zaupanje in položaj, da lahko sodelujejo tudi v projektih z visokotehnološko dodano vrednostjo. Na tem trgu se nanje že obračajo tudi podjetja, ki od njih ali od drugih slovenskih podjetij, s katerimi sodelujejo, želijo pomoč pri razvoju novih materialov, tehnične rešitve ali optimiziranje procesov. Ravno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski pred podpisom pogodbe, kjer bodo IMT in njihovi slovenski poslovni partnerji sodelovali pri nadzoru vgrajenih materialov v novih hidro in termo elektrarnah in na ta način pričeli sodelovati pri njihovih obnovah in popravilih. Te aktivnosti so zanje še posebej zanimive, saj bodo ob nadgradnji sedanje študije razširili svoje poslovanje še na področje hidro central.Za podjetje IMT pa leta vztrajanja, negovanja odnosov in izvajanja konkretnih projektov omogočajo, da lahko konkurira podobnim podjetjem in institucijam iz EU. Slovensko podjetje IMT ima pred konkurenco iz EU veliko prednost, ker so preko razvojnih projektov že navezali poslovne stike in pridobili zaupanje gospodarstva iz regije, veliko prednost pa predstavlja tudi razumevanje njihove kulture in jezika. Za podjetje se je dosedanji pristop izkazal za uspešnega pri pridobivanju zaupanja na trgih JV Evrope. Veliko dodano vrednost zaradi zaupanja investitorjev, ki se lažje odločajo za sodelovanje in s tem omogočajo razširitev trga za aktivnosti IMT in ostalih partnerjev, pa predstavlja tudi podpora in prisotnost UNIDOa.

e. Finančno poročilo

A B C D

leto faze projektasredstva

UNIDO v €poraba sredstev

v projektu v €OSTANEK (razlika B -

C) konec leta v €

jesen 2013odobritev projekta

januar 2014 nakazilo (60.000)2014 60.000 54.240 5.760

zima 2015 zaključek 5.760 0SKUPAJ 60.000 60.000 0

nakazano UNIDO

porabljeno ostane

Page 21: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

E. Predlog izvedbe projektne študije "Študije izvedljivosti za sisteme E-112 v Republiki Makedoniji" preko Centra za mednarodno razvojno sodelovanje – CMSR

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za turizem in internacionalizacijo s pomočjo sodelovanja s Centrom za mednarodno razvojno sodelovanje in glede na podane usmeritve Republike Slovenije, interese slovenskih podjetij ter dan obseg sredstev v proračunu za leto 2016 predlaga financiranja naslednje projektne študije "Študija izvedljivosti za sisteme E-112 v Republiki Makedoniji".

naslov projekta Študija izvedljivosti za sisteme E-112 v Republiki Makedoniji

začetek projekta pomlad 2016država prejemnica pomoči Skopje, Republika Makedonijatrajanje projekta 1 letoocenjena vrednost projekta v € 30.000predlog financiranje RS v 2016 v € 30.000sodelovanje slovenskih podjetij IskraTel v naslednji fazi (vrednost posla cca. 5 mio €)vodenje projekta in nadzor CMSR Ljubljana

a. Namen projekta in ciljiUvedba sistema 112 je obveza Republike Makedonije, ki izvira iz direktive 2002/22/EC Evropskega parlamenta in Sveta o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah). Ustanovitev E-112 in uvedba enotne številke za klice v sili sta bili opredeljeni tudi v skladu z Zakonom o kriznem upravljanju in Zakonom o elektronskih komunikacijah v Republiki Makedoniji. Makedonija kljub temu še zmeraj ostaja ena od redkih držav v regiji, ki še ni izpolnila te obveze in še zmeraj ni uvedla sistema 112. Cilj projekta je izpolnitev te obveze.Za izvedbo celostnega projekta 112 je najprej potrebna revizija študije izvedljivosti sistema, ki bo upoštevala ugotovitve že narejene podobne prve študije. Prva študija izvedljivosti za Sistem 112 v Republiki Makedoniji je bila zaključena v letu 2009, žal pa projekt za implementacijo Sistema 112 ni bil nikoli izveden.

b. IzhodiščePolicija, gasilci in reševalci so v Republiki Makedoniji trenutno organizirani v skladu s starimi administrativnimi enotami. Vsaka organizacija ima kratko številko za klice v sili, ki so usmerjeni na lokalni center. To pomeni, da vsaka organizacija deluje v okviru več kot 30 ločenih klicnih centrov za klice v sili v različnih okrožjih. Operaterji sprejemajo klice v sili in na podlagi informacij, prejetih od klicatelja, sprejmejo odločitev o tem, katere enote za odzivanje pridejo v poštev in koliko jih je potrebno. Za komunikacijo z enotami za odzivanje operaterji uporabljajo tradicionalne analogne radijske sisteme ter fiksne ali mobilne telefone.Za izvedbo celostnega projekta 112 je najprej potrebna revizija študije izvedljivosti sistema. Prva študija izvedljivosti za Sistem 112 v Republiki Makedoniji je bila zaključena v letu 2009, žal pa projekt za implementacijo Sistema 112 ni bil nikoli izveden. Več kot 6 let je predolgo obdobje, sploh zato, ker se soočamo s hitro spreminjajočimi se telekomunikacijskimi tehnologijami in tehnologijami IKT. Še več, v tem času je bilo kar nekaj novih zakonodajnih določil in direktiv EU, ki zahtevajo upoštevanje novih tehnologij. Te direktive zahtevajo razširitev zahtev za dostop do 112 s klasične telefonije do novih tehnologij (na primer VoIP), izboljšanje dostopa do 112 za ljudi s posebnimi potrebami. Obstajajo tudi nove direktive in uredbe EU v zvezi z usklajeno uvedbo za interoperabilne storitve eCall na območju celotne EU. V skladu z direktivami in

Page 22: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

priporočili Evropskega parlamenta in Sveta mora Makedonija vsekakor upoštevati zahteve za uvedbo sistema eCall v vozilih, ki temelji na storitvah 112 in Direktivi 2007/46/ES, ki vnaša popravke.Za zagotavljanje uspeha v naslednji fazi uvajanja sistema 112, skupaj z eCall, v skladu z zahtevami EU je torej nujno vnesti nekaj popravkov v zastarelo študijo izvedljivosti.

c. Koristi za SlovenijoSlovenija ima veliko izkušenj pri vzpostavitvi sistema 112. Uvedba in postavitev sistema v Makedoniji je potencialna priložnost za vključevanje slovenskega znanja in opreme ter rešitev. Predpogoj za investicijo je neodvisna analiza s predlogom najustreznejše rešitve.

d. Prenos tehnologijeSam projekt izdelave analize sicer v državo prejemnico donacije ne prenaša nove tehnologije, ampak znanje na področju izbire najprimernejše tehnologije, ki je trenutno dostopna. S samo realizacijo investicijskega projekta vzpostavitve sistema, ki jo bo projekt študije omogočil, se bo prenesla tehnologija klicnega centra 112.

e. Dispozicija naročilaV okviru revizije študije se bo opravila analiza obstoječe dokumentacije in dejanskega stanja v Republiki Makedoniji z namenom oblikovanja nove idejne zasnove in nove kvantitativne ocene ter pripravile tehnične specifikacije skupaj z oceno stroškov.Poleg obstoječe dokumentacije se bodo analizirale telekomunikacije in radijske zveze, ki jih trenutno uporabljajo posamezne agencije in podjetja. Na podlagi tega se bo oblikoval celoten sistem, ki bo vseboval izvedbene scenarije, funkcionalnost sistema, tehnologije in standarde, ki jih je potrebno uvesti ter splošen predlog za integracijo obstoječih sistemskih komponent. Izvajalci revizije bodo sodelovali s Centrom za obvladovanje krize in ostalimi agencijami na področju javne varnosti.

f. Roki izvedbeV skladu z obvezo s strani vlade Republike Makedonije, ki jo je naložila Centru za obvladovanje krize, mora biti revizija študije izvedljivosti zaključena do konca maja 2016. Revizija študije je lahko zaključena v roku meseca dni po formalni zagotovitvi sredstev in podpisu pogodb.

h. Poročilo, nadzor in evalvacijaCenter za mednarodno razvojno sodelovanje - CMSR bo pripravil časovni, organizacijski in kadrovski opis aktivnosti in izvedbe projekta. Pripravil bo končno poročilo. Obenem bo izvajal redni nadzor nad potekom izvajanja projekta in to tako s finančnega kot organizacijskega vidika. V projektu bodo redno sodelovala slovenska podjetja s področja telekomunikacij in iz drugih specializiranih področij.

g. Finančna obrazložitevOb upoštevanju časovnega okvirja in poznavanju specifike področja trga Center za obvladovanje krize ocenjuje, da bo strošek študije znašal do 30.000 evrov. V primeru, da se sredstva ne bodo uporabila v celoti, jih bo CMSR vrnil MGRT.

Page 23: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

PRILOGA 1

Page 24: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

PRILOGA 2

Page 25: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski
Page 26: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski
Page 27: Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana84.39.218.201/.../$FILE/UNIDOproj_16_0316.docx · Web viewRavno v tem času so z Inštitutom za metalne konstrukcije Banja Luka v Republiki Srbski

PRILOGA 3

Datoteka v pdf, ki vsebuje končno poročilo UNIDO projekta: "Nacionalni program čiste proizvodnje – NPČP, Črna gora, No. UEMNE/09/001"

PRILOGA 4

Datoteka v pdf, ki vsebuje končno poročilo UNIDO projekta: "Projektna študija: Usmerjanje porabe električne energije v Bosni in Hercegovini"