Hp ilfeMtaHMî · 2020. 11. 6. · bilo to cepivo samo variacija prejšnjih cepiv. Seveda je kij učno, koliko opreme, ljudi in sred- stev imaš na voljo, ampak dobra ideja in moti-

Ip " 29 �Ept'

JIf l ̘ণ৭̘ϕϕЀ�Hp ilfeMtaHM

Ŏ..

Hjj 1 JmLjIH

Hll ■H|| οЀ�h.ir

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Mladina 23.10.2020

PetekDržava: Slovenija

Stran: 42

Površina: 2.388 cm2 1 / 6

»Edina ’dobra’ stvar drugegavala epidemije je, da bomo

zaradi velikega številaobolelih hitreje dobili

rezultate preizkušanja cepiv*

ROMAN JERALA

sintezni biolog

više: Staš Zgonik

mo: Uroš AbramVse bliže smo prvimcepivom protivirusu SARS-C0V2.Prva naj bi bilaodobrena še pred

novim letom. Svetovna zdravstvena organizacijaje sicer ta teden napovedala, da se bo množično cepljenje realno lahko začelo sredi priho-dnjega leta.

Dr. Roman Jerala je vodja oddelka za sin-tezno biologijo in imunologijo na Kemijskeminštitutu. S sodelavci se je marca odločil, dabodo skušali po svojih močeh prispevati k reše-

vanju virusne krize. Vrgli so se v razvoj lastnegacepiva. Njihov izdelek je pri preizkušanju namiših pokazal spodbudne rezultate, zdaj gačakajo dodatni preizkusi. In iskanje dodatnega

finančnega vložka.

Lahko opišete potek dogodkov, ki so pripeljali dovaše odločitve, da boste razvijali cepivo proti vi-rusu?

� Dokler je virus razsajal po Kitajskem, senam je vsem skupaj zdelo vse še zelo daleč, koje izbruhnil v Italiji, pa smo vedeli, da ni večšale. Jasno je bilo, da bo virus dosegel tudi našodržavo in da gre za resno nevarnost, ki bo zah-tevala ukrepanje in aktivacijo znanosti, v smislu»veš, znanstvenik svoj dolg«. Malo pred temidogodki sem dobil obvestilo, da so nam odo-brili evropski projekt Virofight na temo pri-prave kletk, ki lahko nevtralizirajo virus. Pri

projektu gre za zelo ambicio-

zno inovativno strategijo, ki

sicer ni neposredno povezana

s cepivi, a ker smo bili prektega projekta že povezani z

virologi in drugimi strokovnjaki s področja, semkolegom predlagal, da bi se preusmerili na zeloočitno najbolj žgoč problem v tistem trenutku.Ko je padla odločitev, da se usmerimo v iskanjepotencialnih rešitev za epidemijo, smo pogle-dali, kje lahko prispevamo. S cepivi smo se sicerže ukvarjali, res pa je, da nikoli prej nismo delalis koronavirusi. Ne ukvarjamo se zgolj s cepi-vom, ampak tudi s testi in nekaterimi drugimispojinami, ki bi lahko bile v pomoč, a cepivo jetisto, pri katerem je največja verjetnost, da bores lahko ustavilo pandemijo. Ali bi se danesodločili enako, glede na to, koliko cepiv je tatrenutek že v zadnji fazi razvoja in z dobrimiobeti? Po pravici povedano, ne vem, najbrž paja. V tistem času je bilo veliko neznank. Ni bilojasno, kaj bo delovalo, kako hitro bo na voljo... In zdelo se nam je smiselno vpreči vse moči,četudi je bila velika verjetnost, da nas bo kdoprehitel, in majhna verjetnost, da bomo cepivopripeljali do ljudi.Verjetno vam je bilo že takrat jasno, da boste tež-ko tekmovali z milijardnimi proračuni svetovnihvelesil in farmacevtskih multinacionalk.� Pomembno je tudi, da se večina velikih igral-cev s koronavirusi ukvarja že desetletja in so žeprej razvijali cepivo za mers in sars, tako daje

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Stran: 42


bilo to cepivo samo variacija prejšnjih cepiv.Seveda je kij učno, koliko opreme, ljudi in sred-stev imaš na voljo, ampak dobra ideja in moti-virana ekipa sta lahko šc vedno konkurenčni,

za klinično testiranje pa tudi to ni dovolj.Menili pa smo, da je, če preizkusiš tisoč različ-nih pristopov, verjetneje, da jih bo nekaj uspe-šnih, kot če vse staviš na enega al i dva. Zato senam je zdelo prav, da se v iskanju rešitev anga-žira čim več znanstvenikov, ki imajo znanje in

možnosti dela na tem področju. Konec kon-

cev bi lahko rekel, da nam je bilo nekako lažje,ker smo lahko svoje znanje uporabili za iska-nje potencialnih rešitev. Morda bi bilo komu

drugemu lažje vse spustiti iz rok in si reči, da

bo ta čas izkoristil za urejanje dokumentacije,

sam pa se precej bolje počutim, če lahko nekajaktivno prispevam.Skratka, nekateri so šivali maske, drugi so

starejše sosede oskrbovali s špecerijo, vi paste se lotili razvoja cepiva.

� Kljub vsemu imamo kar nekaj izkušenj,znanja in dokazanih uspehov, zadeve senismo lotili naivno. Če bi bilo naše cepivopodprto z večjim finančnim vložkom, če bi

za nami stala večja mašinerija, bi lahko bilidanes v razvoju precej dlje, kot smo. Mislim,

daje naš izdelek posledica dobre znanosti,in tudi če to cepivo nikoli ne bo široko upo-rabljeno na ljudeh, bo lahko dobra podlaga

za naslednje pandemije, ki so verjetno neiz-

bežne. Jasno je, da si česa takega človeštvone sme več privoščiti, za ukrepanje moramoimeti na voljo čim več različnih orodij. Ta

pandemija je sicer grozna, a lahko bi bila šebistveno hujša. Poleg tega je bilo marca šezelo težko reči, ali bodo pristopi, s katerimi

so se razvoja cepiva lotevali drugi, dejan-sko delovali. Večina cepiv, ki jih najdlje raz-vijajo, je izdelana po zelo podobnem prin-cipu. Lahko bi se ta pristop izkazal za zgreše-

nega. Še vedno ne moremo biti povsem pre-pričani, da bodo vsa cepiva dejansko delovala

v skladu s pričakovanji. Pričakujem sicer, dabodo uspešna in kmalu odobrena, dosedanji

Mislim, daje naš izdelek posledica dobre znanosti,in tudi če to cepivo nikoli ne bo široko uporabljenona ljudeh, bo lahko dobra podlaga za naslednjepandemije, ki so verjetno neizbežne.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Stran: 42


izsledki so obetavni. Še vedno pa ni jasno,kako učinkovita bodo pri različnih skupi-nah ljudi in kako dolgotrajno zaščito bodo

zagotavljala.Ali pričakujete, da se bo z vašim cepivom ne-koč dejansko mogoče cepiti?

� Za to je majhna verjetnost, predvsemzato, ker je v klinično preizkušanje treba vlo-žiti veliko časa in denarja, česar brez veli-kega sponzorja ne moremo izpeljati. Nekaj

se sicer pogovarjamo, določen interes jebil izkazan iz tujine, nimamo pa konkre-

tne ponudbe za sponzorstvo klinične štu-

dije. Morda se bo to spremenilo, ko bomonaše izsledke objavili v recenziranem člankuin s tem dosegli tudi večji odmev. Pokazatiimamo marsikaj inovativnega.Kaj je tisto, kar vaše cepivo loči od drugih?

� Pri sodobnih cepivih je ena zelo pomemb-nih strategij, kako delce virusnega prote-ina, proti kateremu želimo razviti protite-lesa, predstavite imunskemu sistemu. Zaže-leno je, da so delci podobni virusom pri nji-hovi razporeditvi na nanodelcih, daje tudiodziv imunskega sistema temu primeren.Zato je treba te delce 'pritrditi’ na nekakšnoogrodje. A lahko se pojavi problem, da telorazvije protitelesa tudi proti temu ogrodju,zaradi česar je ponovljeno cepljenje, če jepotrebno, manj učinkovito. Mi smo skušaliimunski odziv izbolj sati s tem, da smo izbralizelo majhno ogrodje, ki samo po sebi ni imu-nogeno, ne spodbudi tvorbe protiteles. Tose mi zdi pomembna inovacija in dodanavednost, ki bi lahko bila uporabna tudi zaprihodnja cepiva. Za to rešitev smo vložilitudi patentno prijavo.Nedavno ste na razpisu za državna raziskoval-na sredstva dobili pol milijona evrov za nadalj-nji razvoj cepiva. Kako nameravate porabiti ta

denar?

� To je denar, ki je namenjen konzorcijuinstitucij, ki sodelujejo pri tem projektu.Poleg Kemijskega inštituta sodelujejo šeVeterinarska fakulteta, Fakulteta za farma-cijo UL, Infekcijska klinika, Klinika Golnikin podjetje Jafral. Glavni namen teh sredstevje organizacija konzorcija. Lepo je sodelo-vati, a lažje je, če so na voljo sredstva, da seizvede takšen skupni projekt.

Na Veterinarski fakulteti imajo denimolaboratorij tretje varnostne stopnje, v kate-rem je možno delo z živim virusom in kjerlahko preverimo učinkovitost cepiva v

realnih pogojih. Doslej smo učinkovito-sti cepiva presojali po tem, kako učinkovitomiši po cepljenju tvorijo protitelesa in ali sota protitelesa sposobna blokirati psevdovi-rus, nekakšen približek živemu virusu. Zatobi želeli učinkovitost preizkusiti na hrčkih,ki imajo v nasprotju z mišmi tak receptor,

na katerega se virus veže podobno močnokot na človeškega. Hrčki v nasprotju z mišmizbolijo, če se okužijo z virusom. Z njihovopomočjo bomo prvič lahko preverili, kakoučinkovito je cepivo pri zaščiti pred dejanskookužbo.

Zakaj pa je potrebna vključitev zasebnega

podjetja?

� Preden sploh lahko razmišljamo o pripravi vloge za začetek kliničnega testiranjacepiva na ljudeh, je treba cepivo pripraviti vskladu z dobro proizvodno prakso, z vsemicertifikati, ki zagotavljajo zadostno čistostin stabilnost. Doslej smo cepivo pripra-vljali pri nas v laboratoriju. Mislim sicer, da

je ustrezne kakovosti, a če ga želimo vnestiv človeka, to pač nc zadošča. Cepivo je treba

proizvesti po standardiziranem in certifi-ciranem industrijskem postopku, podjetjeJafral pa ima pri tem veliko izkušenj. Posto-pek nikakor ni poceni. Podjetij s področjabiomedicine je v Sloveniji sicer premalo. Toje dejavnost z visoko dodano vrednostjo inmožnostjo mednarodne komercializacijeslovenskega znanja.

Morda se komu zdi pol milij ona veliko,nekatere »promotorje znanosti« ta zne-sek očitno hudo žuli, a pri takem projektuje to zelo majhen denar. Naš dosedanji vlo-žek je bil vsaj tako visok kot ta sredstva in nasrečo imam ERC-projekt, kjer so raziskoval-cem omogočili, da po svoji presoji sredstvaza raziskave usmerijo v covid-19. Pri razvojucepiv običajno govorimo o milijardah ali vsajdesetinah milijonov za predklinični razvoj .Se vedno delujete precej optimistično, da bi ce-pivo lahko pripeljali do preizkušanja na ljudeh.� Namen projekta, za katerega smo dobilidenarje pripraviti vse potrebno za začetekklinične raziskave. To je stvar znanja, moti-vacije, časa in denarja. Znanje imamo. Zdelobi se mi smiselno pokazati, da lahko v Slove-niji stopimo skupaj in izvedemo takšen pro-jekt. Tudi zato, ker bi naslednjič lahko podo-ben postopek, ko bosta pot in sodelovanjeenkrat utečena, uporabili za kakšno drugozdravilo. Z današnjim delom tudi utiramo

pot za naprej. Ena takih zadev, ki nas zelo

zanima, so tako imenovane CAR-T celice, ki

jih v zadnjem času s pridom uporabljajo zazdravljenje raka v brezupnih primerih. To jeizjemno draga terapija, celice je treba izde-lati za vsakega bolnika posebej . Zakaj jih nebi za slovenske bolnike izdelovali sami?

Za dejansko izvedbo klinične študijepa bo moral kdo potrkati na naša vrata inpovedati, da je v to pripravljen vložiti kakšenmilijon in pol. Razumem pomisleke o smi-selnosti porabe denarja, če bodo prva delu-

joča cepiva morda odobrena že do koncaleta, a še vedno se mi zdi to razumna in

pametna naložba. Cepiva še vedno razvijajotudi v številnih drugih državah, denimo naFinskem, v Italiji, Avstriji, Turčiji. Mislim, dasi v tem trenutku ne moremo privoščiti usta-vitve vseh manjših projektov, ker še vednonimamo zagotovila, da bodo prva cepivadejansko zadovoljivo učinkovala, in kotrečeno ima tehnologija, ki jo ob tem razvi-jamo, dobre obete za druge virusne bolezni.Za časnik Večer ste pred tedni dejali, da bi seželeli tudi sami poskusno cepiti s cepivom, ki

ste ga razvili. Z vidika zaupanja ljudi v izdelek

je vsekakor zaželeno, da ga med prvimi preiz-kusi njegov ’oče’. Kaj pa z vidika etike razisko-

vanja? Je tu kakšen zadržek?� Preizkušanje cepiva vodijo zdravniki,ki predpišejo merila za sodelovanje v raz-iskavi. Če bi merila izpolnjeval, bi mordamorali presoditi, ali obstaja tveganje, da bijim zamolčal morebitne stranske učinke (senasmeje, op. a.). V več primerih so se medprvimi poskusno cepili tudi tisti, ki so cepivorazvili, od ZDA do Kitajske. In zagotovo je zvidika učinka na javno mnenje glede zaupa-nja v cepivo to pomemben dejavnik. Putinjc ne nazadnje oznanil, da se je z ruskimcepivom poskusno cepila tudi njegova hči.

Cepiva le zahtevajo zelo visoko varnost, sajjih dajemo zdravim ljudem.Večina cepiv proti SARS-CoV2, ki so v razvoju,

se zanaša na rešitev, po kateri v telo vnesemokošček virusne DNK in naše celice prisilimo,

da začasno začnejo proizvajati virusni prote-in, proti kateremu nato telo razvije protitele-

sa. Je kakšno cepivo, ki deluje po tem principu,sploh že v uporabi?

� Samo za živali, za ljudi ni v uporabi,čeprav so že odobrili cepivo proti eboli, kideluje na tem principu, pa so izbruh te bole-zni na srečo obvladali.

Ge bi bilo naše cepivo podprto z večjimfinančnim vložkom, če bi za nami stala večjamašinerija, bi lahko bili danes v razvojuprecej dlje, kot smo v tem trenutku.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Stran: 42


Je epidemija zelo pospešila razvoj tovrstnih

cepiv?

� Vsekakor. Precej cepiv, ki so delovala posodobnih principih, je bilo sicer razvitih žeproti virusu zika, ki paje nato izginil in učin-kovitosti cepiv sploh ni bilo mogoče pre-izkusiti v širšem testiranju. So pa bila tistacepiva dobrodošel nastavek. Razvoj cepivjesicer zelo konservativna dejavnost, treba jihje testirati na ogromno ljudeh, kar zahtevaveliko časa, da se lahko zadovoljivo prepri-čate o učinkovitosti in odsotnosti morebi-tnih nesprejemljivih stranskih učinkov.Časa, ki ga zdaj nimamo ... So se prakse preiz-kušanja v teh časih spremenile?� Edina 'dobra’ stvar trenutnega dru-

gega vala, ki razsaja po svetuje, da bomozaradi velikega števila obolelih hitreje dobilirezultate učinkovitosti cepiv, ki so v tretjifazi kliničnega testiranja. Pot do cepiva jehitrejša tudi zaradi ogromnih količin vlo-ženega denarja in številnih raziskovalcev, kiso usmerjeni v iskanje cepiva. Sicer pa sampostopek preizkušanja sedaj ni bistvenodrugačen kot sicer. Če v raziskavo vklju-čite deset tisoč ljudi, je enako učinkovito,če to storite v enem mesecu ali v enem letu.Hitreje je treba izvesti tiste stvari, ki jih jedopustno izvesti hitreje, vendar ne na računkakovosti in varnosti.

Spomladi je potekala resna razprava o tem, alibi bilo dopustno prostovoljce načrtno izposta-

viti okužbi z virusom, da bi tako pospešili pre-izkušanje učinkovitosti cepiv, a se to ni zgodi-lo. Kakšen je vaš pogled na to možnost?� Sam mislim, daje škoda, da sc preizkuša-nja niso lotili na takšen način. Menim, da bibilo postopek mogoče izpeljati dovolj varnoin nadzorovano, hkrati pa bi nam to omo-gočilo, da bi pridobili mnogo bolj natančnein zanesljive podatke o učinkovitosti raz-ličnih cepiv, kar bi omogočilo lažjo primer-javo med njimi. Prav te dni so sicer obja-vili novico, da bodo s takšnim testiranjemzačeli v Združenem kraljestvu. Pri običaj-

nem testiranju računamo na statistiko in

ne vemo, ali so cepljeni ostali zdravi zaradizaščite cepiva ali pa se enostavno niso sre-

čali z virusom. V ZDA je direktor NIAIDAnthonv Fauci želel, da bi različna cepivamed sabo primerjali v istem poskusu, papodjetja niso bila za to in so izbrali vari-anto, ki je bila izvedljiva. V časniku NcwYork Times sem bral zanimiv članek o tem,

da obstaja velika verjetnost, da cepiva, kijihbomo množično uporabljali, ne bodo nujnonajboljša. Zelo verjetno je namreč, da bodoprevladala tista cepiva, ki bodo prva odo-

brena, preostala, morda bolj inovativna, anekoliko zaostajajo v razvoju, pa na koncusploh ne bodo imela priložnost biti preizku-šena. Ko je prvo cepivo odobreno, namrečpo etičnih načelih drugih cepiv ni več dopu-stno preizkušati s kontrolno skupino ljudi,ki s cepivom ni zaščitena. Dopustno je zgoljpreizkušanje učinkovitosti novega cepivav primerjavi z učinkovitostjo že odobre-

nega cepiva. Pri taki primerjavi pa so razlikeseveda manjše, za zanesljive ugotovitve paje treba cepivo preizkusiti na mnogo večjemštevilu ljudi, kar celoten postopek bistveno

podaljša in podraži. Vprašanje, ali bo kdopripravljen vložiti toliko denarja. Lahko

se torej zgodi, da bomo dobili cepivo, ki bodovolj dobro, ne pa nujno najboljše, res pasi ne moremo privoščiti čakanja, vsak danumre 6000 ljudi.Prav zato verjetno v tem trenutku poteka taka

srdita tekma za čimprejšnji razvoj cepiva. Kdorbo prvi, bo imel v rokah najboljše karte?

� Vsekakor. Vprašanje paje, ali bo kateri-koli proizvajalec sposoben zagotoviti zado-stno število odmerkov za vse. S tega vidika

je vsekakor boljše in zaželeno, daje odobre-nih cepiv več in na voljo več različnih plat-form za nadaljnji razvoj. Izziv, ki nas v pri-hodnje čaka, je vsekakor razvoj univerzah

nega cepiva za koronaviruse, podobne sarsu,tako tiste, kijih že poznamo, kot za potenci-alne naslednje grožnje. Tudi virus sars pred

17 leti je izginil, preden jim je uspelo razviti

cepivo, a zdaj seje pokazalo, da bi nam lahkotisto cepivo, če bi ga razvili do konca, prišlozelo prav tudi pri virusu, s katerim imamoopravka danes.Kdo je sicer vaš favorit v svetovni tekmi za ra-

zvoj cepiva? Kdo bo prvi? Katero cepivo po va-šem mnenju največ obeta?

� Prvo bo zelo verjetno z vsemi potrebnimitesti odobreno kitajsko cepivo. Ker je epide-

mija najprej izbruhnila pri njih in so se prvizavedeli, kako krvavo potrebno je cepivo,so imeli časovno prednost, za sabo pa so žeimeli izkušnjo sarsa. Ker sami na svojo srečo

nimajo veliko primerov okužb, sicer testira-nje izvajajo v drugih državah, a slišati je, dabi lahko bilo prvo kitajsko cepivo odobrenoše ta mesec. Z njim seje cepilo že nekaj sto

tisoč ljudi. Ni pa to cepivo moj favorit. Vsajglede na raziskave na živalih so nekateradruga cepiva pokazala boljše učinke. Kar setiče dostopnosti v Evropi, za zdaj najboljekaže cepivu družb Pfizer/BioNTech, blizu

cilja je tudi cepivo podjetja Moderna, gledeadenovirusnih cepiv pa se pojavljajo zapleti,vendar jih rešujejo točno tako, kot je treba, zinformiranjem javnosti ter dobro znanostjoin medicino.

Kar se tiče Kitajske, pa tudi Rusije, se zdi, da

jih na Zahodu gledamo precej postrani, da si

ne predstavljamo, da bi pri nas lahko uporabilinjihova cepiva. Je ta dvom upravičen?� Prvo vprašanje je, ali bo kitajsko cepivo

nam sploh na voljo, glede na to, da njihovetrenutne zmogljivosti zadostujejo za naj-več okoli milijardo in pol odmerkov, kar jeravno dovolj za njihove državljane. Na voljo

so ga sicer dali že Združenim arabskim emi-

ratom, na obisku so bili kupci iz Indonezije,pa tudi nekaterih evropskih držav, tako daje diplomacija cepiv že v polnem teku. Priruskih cepivih je problem predvsem v tem,da v razvoju nekoliko zaostajajo za najboljnaprednimi zahodnimi cepivi. Tista odobri-tev pred časom, šc pred začetkom tretje fazekliničnega preizkušanja, je bila predvsem

poteza za nacionalni ponos in širše testiranje

dveh ruskih cepiv se šele začenja. Načelnodo nobenega cepiva, če je ustrezno preizku-šeno in varno, nimam zadržka, ne glede nato, ali izvira iz Kitajske ali od kod drugod. Jepa verjetno res, da bi se v takem primeru medljudmi vzbudil dodaten dvom, ki je v času, kože tako veliko ljudi omahuje glede odločitve

o cepljenju, vse prej kot dobrodošel. Že BillaGatesa obtožujejo, da v svoja cepiva skriva

mikročipe, kaj bi si družbena omrežja šeleizmislila za Kitajce ali Ruse? Si je pa večina

cepiv, ki so najdlje v razvoju, med seboj dokajpodobna, razlike so v niansah, lahko pa bodotudi v kakovosti izdelave.

Problem, ki bi se lahko pojavil, ko bo cepivo

odobreno, je, da bo manj učinkovito pri starej-

ših, ravno pri tisti skupini, ki jo virus najbolj

ogroža.

� Za cepiva na splošno velja, da so pri sta-rejših, ki imajo praviloma žc nekoliko osla-bljen imunski sistem, manj učinkovita. To

je pokazala nedavna primerjava delovanjacepiv za covid-19 v različnih starostnih kate-gorijah. Pomembno seje zavedati, da nobe-

nega od cepiv ne testirajo na otrocih in vsaj

Prvo bo zelo verjetno z vsemi potrebnimi testiodobreno kitajsko cepivo. Ni pa to cepivo mojfavorit. Vsaj glede na raziskave na živalih sonekatera druga pokazala boljše učinke.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Stran: 42


v prvi fazi za uporabo pri otrocih najbrž nebodo odobrena. Cepivo bo sprva odobrenoza odrasle do določenega leta starosti inupajmo, da se bo z njim cepilo dovolj ljudi,da bo nato na voljo dovolj časa za preizkuša-nje učinkovitosti pri mlajših in starejših.Kot se nakazuje iz poročil o ponovnih okužbah

z virusom SARS-CoV2, imunost po okužbi ni

ravno zelo dolgotrajna. Ali gre pričakovati, da

bo tudi cepivo zagotavljalo le kratkotrajno za-ščito? Se bo treba cepiti vsako leto znova kot

pri gripi?

� Pri gripi je vendarle nekoliko drugače,saj vsako sezono krožijo drugi sevi. Prinovem koronavirusu za zdaj ni videti, da bise bistveno spreminjal. Ne morem napo-vedati, koliko časa bo zaščita trajala, sempa optimističen, da bo vendarle dolgotraj-nejša. Precej cepiv proti virusom zagotavlja

praktično vseživljenjsko zaščito, večinavsaj deset ali dvajset let. Morda bo potrebnega nekaj časa in preizkušanja, da naj-demo optimalen način vnosa cepiva. Trenu-tno ga vnašamo sistemsko, kjer sicer virusaSARS-C0V2 ni mogoče zaznati, saj se raz-množuje predvsem v dihalih, pa tudi v čre-vesju. Večina cepiv bo verjetno potrebovala

vsaj dva odmerka za učinkovito dolgotrajnozaščito. Morda bi bilo smiselno cepivo prvičvnesti sistemsko, drugič pa s pomočjo raz-pršila neposredno v dihala, da bi se ustvarilamočnejša lokalna zaščita.Ste že naročeni na cepljenje proti gripi?� Sem. Na začetku novembra Kemijskiinštitut organizira cepljenje za vse zapo-slene, ki se želijo cepiti. Vsako leto se cepim,cepil bi se ne glede na epidemijo. Na južnipolobli sicer epidemije gripe letos ni bilo,

zelo verjetno zaradi zaščitnih ukrepov zapreprečevanje širjenja koronavirusa. Pov-

sem možno je, da se bo to zgodilo tudi

pri nas. Sem pa nedavno bral raziskavo,kjer je predhodna okužba z virusom gripebistveno poslabšala potek okužbe s koro-navirusom. Kar se mene tiče, je to polegrazbremenjevanja zdravstvenega sistemaše dodaten argument, zakaj seje letos smi-selno cepiti proti gripi. Glede tega je sicernekaj nasprotujočih si mnenj, ker obstajajoporočila, daje v Italiji več starejših, ceplje-nih proti gripi, dobilo covid-19, seveda pase več ljudi v rizičnih kategorijah tudi cepi.Več pa je poročil, da je cepljenje proti gripiljudi zaščitilo pred covid-19, kar razlagajo

z aktivacijo imunskega sistema in ta meha-nizem potrjujejo z eksperimenti na celicah.x

Lahko se zgodi, da bomo dobilicepivo, ki bo dovolj dobro, ne pa nujnonajboljše. Res pa si ne moremo privoščitičakanja, vsak dan umre 6000 ljudi.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Stran: 42


Documents

Hp ilfeMtaHMî · 2020. 11. 6. · bilo to cepivo samo variacija prejšnjih cepiv. Seveda je kij učno, koliko opreme, ljudi in sred- stev imaš na voljo, ampak dobra ideja in moti-