G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A T O

L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbor S Z D L N o v o mesto - Izha ja vsak četr tek - P o s a m e z n a š tevi lka 15 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 600 d i n , p o l l e t n a 300 d i n , če t r t l e tna 150 d i n ; p l a č l j i v a je v n a p r e j . Z a i n o z e m s t v o 1200 d i n o z i r o m a 4 a m e r . d o l a r j e - T E K O Č I R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i - K o m u n a l n i b a n k i

v N o v e m mestu štev. 606-70/3-24

S t e v . 20 (478) L E T O X .

NOVO MESTO, 21. MAJA 1959

U R E J U J E uredniški o d b o r - O d g o v o r n i u r e d n i k T o n e Gošnik - N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o mesto, C e s t a k o m a n d a n t a S tane ta 30 -Poštni p r e d a l N o v o mesto 3.3 - T E L E F O N uredništva i n u p r a v e št. 127 -Nenaročenih r o k o p i s o v in f o t o g r a f i j ne v r a č a m o — T I S K A Časopisno oodie t ie

» D e l o * v L j u b l j a n i

Mar bi sploh moglo biti drugače kol je? Po vsem, kar smo doživeli, prestali, ustvarili in kar še delamo ra nas in za rodove, ki prihajajo, smo srečni, da lahko te dni dragemu tovarišu Titu znova zaže­limo iz vsega srca: na mnoga, mnoga zdra­va, zadovoljna in srečna leta, naš ljubljeni predsednik republike in generalni sekretar Cft Zveze komunistov Jugoslavije! Tebi, ki

sr vse svoje plodno in borbeno življenje posvetil idealom, iz katerih klije večna pomlad naših narodov, in našemu mlade­mu rodu je posvečen praznik radosti — naš skupni Dan m l a d o s t i !

Vso srečo, dragi naš tovariš Tito, vso srečo in prisrčno hvalo tudi danes — za ;vobodo, za bratsvo in enotnost naših na-odov, za neodvisnost in za ponosno, ve-sko delo graditve novega sveta! Vso srečo — od vseh nas!

Mladinski seminar v Vidmu-Krskem Občinski komilte L M S V l d e m -

K r š k o je o r g a n i z i r a l d v o d n e v n i s e m i n a r za vse č lane s e k r e t a r i ­atov. Rasen njiih se je udeležilo s e m i n a r j a tudi 48 d r u g i h m l a ­d i n c e v .

N a s e m i n a r j u BO se m l a d i n c i <bn m l a d i n k e seznani l i z na loga­m i p r i s o c i a l i z a c i j i v a s i , i uspe­h i K P J kn Štiridesetletnem d e l u , z družbenim i n d e l a v s k i m samo­u p r a v l j a n j e m , z vodenjem se-

P r l j e t n o presenečenje je bil;* m o d n a r e v i j a d i j akov i n d i j a k i n j (tioiteljlščnikov) Di jaškega doma M D B iz S m i h e l a . Več o tein na

s t ran i današnje številke

V R E M E fj\ C A S O D 22. — 31. M A J A Nekako do 25. maja lepo po

setno vreme. O k r o g 20. maj: ' in okrog 29. maja p o m e m b n e j e padavine, vmes pa po več i i i sončno, vendar s pogostnim, k r a j e v n i m i p a d a v i n a m i . V . M

in problemi zdravstva Danes nekaj več o problemih zdravs tva , o k a t e r i h je

11. ma ja na s k o p n i sej i obeh zborov O L O poročal p r e d ­sednik okra jnega sveta za zdravstvo d r . Ivo Smrečnik. I i njegovega dal jšega pregleda in tehtnih anal iz ob javl jamo neka j g l a v n i h ugotovitev.

V p o v o j n i h , posebno pa v z a d ­n j i h p e t i h l e t i h se , je naš okra j gospodarsko prece j r a z v i l . Z g r a -d i n smo nov« .tovarne, p r e n o v i l i stare, g r a d l i k o m u n a l n e n a ­prave, s tanovanja Itd. številk) zapos lenih s« Je povečevalo. V z p o r e d n o z razvo jem gospo­darstva so se r a z v i j a l e tudi negospodarske panoge. E n a i z ­med n j i h je zdravs tvena služba.

Z a razvoj zdravs tvene službe so b i l5 v našem o k r a j u odgo­v o r n i o k r a j n i svet za zdravstvo im občinski s v e t i za zdravstvo . O k r a j n i svet za zdravstvo je uresničeval vse spremembe v organizac i j i zdravstvene službe in je a s v o j i m v p l i v o m l n n a d -zornoupravno f u n k c i j o p r i p r a ­v i l pot za n j ih . p r a v i l n o i n po­polno izvedbo. Z n a v o d i l i pa je usmer ja l delo u p r a v n i h odborov z d r a v s t v e n i h zavodov ln svetov za z d r a v s t v o p r i občinskih l j u d s k i h o d b o r i h ter poudar ja l nujno potrebno sodelovanj« l e ­ten. Kjer je blati sodelovanje izrezljano, se j « p o k a z a l v i d e n uspeh. O k r a j n i svet za z d r a v ­stvo je za oprav l jan je v a ž n e j ­ših na log imenoval k o m i s i j e : z& razvoj zdravstvene sfdužbe, za boj p r o t i T B C , za osanaci ja šol

s pomočjo U N I C E F i n še druge občasne k o m i s i j e .

Svet pa n i dovol j k a n a l i z l r a l nekater ih v z r o k o v n e z d r a v i h pojavov v z d r a v s t v e n i službi n i dovol j pre t resa l statist ičnih podatkov zdravstvene službe l n premalo se je zavzemal za p r e ­prečevanje povečevanj« cen zdravstvenih s tor i tev .

Občinski s v e t i za zdravstvo s« lani p o k a z a l i v e č j o dejavnost za izboljšanje zdravstvene s l u ž b e

kot v p r e j š n j i h l e t i h . Reševali so tekoče zdravstvene p r o b l e ­me l n splošna vpraaanja za d v i g zdravstvene službe na svojem območ ju . Ugotovl jeno pa j « , da so s« premalo zavze­mal i za z d r a v s t v e n i kader na splošno, p r e d v s e m pa za pre -ventlvnd (babice, medic inske sestre, s a n i t a r n i t e h n i k i ) .

Organi družbenega u p r a v l j a ­nja v z d r a v s t v u se v začetim niso zavedal i svodih pr is to jnost i i n so se spuščaii j v o b r a v n a v a ­nje d r o b n i h a d m i n i s t r a t i v n i h zadev, k j so s tvar u p r a v n e g a organa. Z a s labo delo u p r a v n i h odborov so odgovorni občinski s v e t i , k i n i s o z n a l i n*3ti prave člane z a te odbor* .

rodna zaščita žene ln otroka), skrb za p r a v i l e n razvoj l n pre­hrano dojenčka pa tja do za ­ščite doraščajočega otroka.

O k r a j n i center za zaščito m a ­tere in otroka je organizaci jsko Šele v začetni d o b i , vendar so nekater i uspeh ; že v i d n i . Treba bo še precej trdega dela in P *

Izvenbolnlčna zdravstvena služba Osnovno zdravstveno z&SfcUo

dobe p r e b i v a l c i našega o k r a j a p r i iizvenibohiilčnJh z d r a v s t v e n i h ustanovah, k i so smise lno razdie-l jene Po o k r a j u . Imamo 6 z d r a v s t v e n i h domov, k i združu­je jo vso p r e v e n t i v n o ln k u r a ­t i v n o zdravstveno službo, 10 z d r a v s t v e n i h postaj,, k i skrbe

odstotkom zavaux)f&nAh. pr«W>-valoev Še 60 od**fj! .r,v, s č im« 1

se" bo povečalo ntfjmanj za e n ­kra t t u d i Število pregledov v z d r a v s t v e n i h zavodih. i z v e n b o L nične ustanove bodo morale z a ­jezit i tudi p r i t i s k b o l n i k o v v bolnišnice, saj J e splošno znano, da imajo naše ooi.niSnlce p r i ­

s tankov in o b l i k a m i dela L M ter adminis t rac i jo v a k t i v i h . Svoje znanje je posredoval teča jnikom tudi sekretar C K L M S tovariš Stane K r a n j c.

P o seminar ju je b i l p l e n u m občinskega komite ja , k i je ana­l i z i r a l svoje delo v času tekmo­van ja v počastitev I V . kongresa Z K S i n 40-letnlce K P J . U g o t o ­v i l i so, d a so skoraj v s i a k t i v i izredno poživili svoje delo i n da co b i l i uspeh ' k a r d o b r i . I.

Dan mladosti Loki pri Zidanem mostu

Pripravljalni odbor za proslavo dneva mladosti v Loki pri Zida­nem mostu, ki sedaj spada v ob­čino Sevnica, Ima prav lepe načr­te. Računajo, da bodo v paradi, ki bo 24. maja ob 14. uri, sodelo­valo Se več mladine ln drugih ljudi kot lansko leto. Po paradi bo cela vrsta prireditev in športnih tekmovanj. Pri tem računajo na udeležbo mladinskih in pionirskih ekip in ekip iz Radeč in Sevnice. V program so vključili tudi tabor­nike iz Sevnice ln Radeč, ki bodo prikazali svoje pestro taborno živ­ljenje prebivalcem Loke. Računa­jo, da bo Dan mladosti letos pro­slavljen še veliko lepše kot lani. Mladi Ločanl se resno trudijo po­kazati prebivalcem svojega kraja res največ, kar zmorejo, ker — kot pravijo sami — jim bo le tako zrasel ugled v očeh starejših tova­rišev. Prav je tako ln le tako na­prej!

Proslava 100-letnice Rdečega križa

Rdeči križ v D o l . T o p l i c a h je . ^ počastitev 100-letnice ustano­vitve te organizaci je p r i p r a v i l slavnostno akademi jo . Posebno pozornost posveča R K poveča­nju Števila članov ter s k r b i za

ed .ln čistočo, k a r je predpogoj a zdrav je .

Z zadnje seje O L O : predsednik republiškega sveta za zdravstvo N l k o Ši l ih, predsednik S lovenskega zdravniškega društva d r .

R u d i ObračunČ l n sekretar O K Z K S Frane P l rkovič

predvsem za k u r a t i v n o , 1 obrat­no a m b u l a n t o (v T o v a r n i ce lu­loze i n p a p i r j a v V i d e m - K r ­škem) i n 8 pomožnih zdravstve­n i h posta j , k j so izpostave z d r a v s t v e n i h domov in nudi jo zdravstveno zaščito samo o b ­časno. N a m e n ustanavl janja pomožnih z d r a v s t v e n i h postaj je v tem, d a se zdravstvena služba č imbol j približa l j u d s t v u .

Naštetih 25 z d r a v s t v e n i h za ­vodov b i številčno ustrezalo 150.000 p r e b i v a l c e m , k o l i k o r j i h ima približno naš o k r a j . T u d i z m e d i c i n s k i m i n s t r u m e t a r l j em jn ostalo o p r e m o so zavodi z a d o v o . l j i v o o p r e m l j e n i — ndso pa z a d o v o l j i v ; p r o s t o r i . Upoštevat j pa moramo, da bo n e m a r a že letos sprejet zakon o z a v a r o v a ­nju kmečkega p r e b i v a l s t v a i n se op tako pridlruAiilo sedanj im 40

m a l o postel j . Tako Se bo po ja ­v i l n o v p r o b l e m — zdravl j en je bo ln ikov doma. T e m u bodo kos le zdravstvene P°sta je , seveda, če bodo imele d o ^ l j z d r a v n i ­škega In medic inskega kadra , medtem ko ne bodo kos temu zdravs tveni d o m o v i , kt že zdaj o p r a v i j o do petkrait več p r e ­gledov kot postaje. Z d , r a v s t v e n e

postade naj b i imele na jman j po dva z d r a v n i k a , da s e b Q eden lahko posvet i l tud i p r e v e n t i v ­n i službi, se pravi preprečeva­nju bo lezni .

Iz tega izhaja, da bomo nujno m o r a l i začeti s s is tematično i z ­gradnjo i n povečanjem z d r a v ­s tven ih domov ter postaj , h k r a t i pa bo t reba rešMi še vedno pereče vprašanje zdravstvenega k a d r a .

Zaščita žene in otroka Z d r a v n i k i v z d r a v s t v e n i h po­

stajah se zaradi preob i l i ce d r u ­gega de la n iso m o g l i dovol j po-

Obračun gostincev V petek, 15. m a j a j e b i l v

N o v e m m e s t u 7. r e d n i l e t n i občni z b o r G o s t i n s k e z b o r n i c e za o k r a j N o v o mesto, n a kate­rem so r a z p r a v l j a l i p r e d v s e m o k a d r i h , i n v e s t i c i j a h v gos t in ­s t v u , turist ični p r o p a g a n d i , pre­s k r b i p o d j e t i j s p i j a č a m i , o p r o m e t u v g o s t i n s t v u i n o d r u g i h važnih v p r a š a n j i h . O b č n e g a z b o r a se je udeležil t u d i S tane RenkOj p o d p r e d s e d n i k G o s t i n ­ske z b o r n i c e L R S .

P o d r o b n e j e b o m o poročal i o obračunu gos t incev pr ihodnj ič .

srednjega medic inskega kadra , da bo center lahko začel de la t i kot b( m o r a l (v o k r a j u potre­bujemo še 18 do 22 m e d i c i n s k i h sester). Obč. l j u d s k i odbor l n sveti za zdravstvo bodo m o r a l i prav tej v e j i zdravstvene za­ščite posvet i t i več pozornost i .

Babiška služba spada p r a v z a p r a v v sk lop pre­vent ivne zaščite žene ;n otroka, V našem o k r a j u Imamo 39 babic , k i pa po štev idu in k v a ­

l i te t i ne zadoščajo potrebam. O prob lemu babiške službe so v zadn j ih p e t i h l e t i h po občinah in na o k r a j u dost ikrat r a z p r a v ­

l j a l i . Osnovna naloga babiško službe n i samo pomoč P r i p o ­rodu, ampak p r e v e n t i v n a de jav­nost v zvezi z zaščito žene m otroka. Naš babiški kader j « k l j u b p o m l a d i t v i v z a d n j i h pet ih le t ih še vedno star i n n i m a zadostne sodobne i z ­obrazbe.

Z decentra l izac i jo z d r a v s t v e ­ne službe je postalo vprašanje kontrole babic odprto. V o k v i r u Okra jnega centra z a zaščito m a ­tere i n otroka bo združena tudi babiška služba, k i bo tako z a ­čela načrtno d e l a t i .

sve t i t i zaščiti matere i n otroka. T u d i oragniz l ran je otroških po­svetovalnic je b i lo 1* i s t ih r a z ­logov onemogočeno. T a k o je zaščita matere l n o t roka na Po­deželju životarila. P r a v zato je b i lo treba p r e i t i na zaščito matere in otroka po občinah — na občinskih c e n t r i h za zašči­to matere in otroka. To organi ­zaci jsko ob l iko smo nujno mo-

a l i prenest i spet v pristojnost k r a i j a ; tako je prišlo do usta­

novitve okrajnega centra za za-' M t 0 matere ln otroka, k i m u je bila prikl jučena še služba d i ­spanzerja za žene. v tem centru so zajeti vs i o d d e l k i zdravstve­ne zaščite-, skrb za nosečnlcp (predporodna, porodna jn popo-

Največ uspehov v zatiranju jetike V našem o k r a j u imamo d v a

pl jučna o d d e l k a (pri v s a k i bolnišnici enega) l n pet p r o t i t u -b e r k u l o z n i h di&paneeTjev. T a služba je na d o b r i h organiza­

c i j sk ih t e m e l j i h . Težava, k i bo službo tare, je ta, d a jI p r i m a n j ­kuje srednjega medicinskego kadra , k i b j ob iskoval ln kon­t r o l i r a l hodnike na domu.

Zobozdravstvena služba V našem o k r a j u i m a m o 4

zobozdravnike i n 10 dentlstov, k a r p o m e n i , da pr ide na enega zoboadravmika UA36 p r e b i v a l ­cev i n na enega zobnega t e h n i ­ka' celo 14.174 p r e b i v a l c e v . D a bi zobozdravstveno službo k o ­l i k o r t o l i k o u r e d i l i , potrebuje­mo tako j 18 z o b o z d r a v n i k o v ln 13 z o b n i h t e h n i k o v . S t e m b i se približali republiškemu p o ­vpreč ju , k i je b i l o le ta 1957

4849 prebiva lcev na enega z d r a v n i k a in 6275 n a enega zob­nega tehnika .

K a k o r v i d i m o , n a m p r i m a n j ­ku je k a d r a , s k o r o nič na b o l j ­šem P a nismo s p r o s t o r i . N o v o ­meška j a v n a zobna p o l i k l i n i k a nujno potrebuje v e č j e prostore Zobozdravstveno službo bo t re ­ba o r g a n l i i a r t i t u d i p r i v e č j i h z d r a v s t v e n i h posta jah.

Lekarniška služba V našem o k r a j u i m a m o 9 l e ­

k a r n , 3 lekarniške postaje ln 1 depo z d r a v i l . K o m i s i j a za r e d n i l e tn i s t r o k o v n i pregled l e k a r n je ugotov i la , da j e nu jno treba organin i ra t i lekami&k« postaje v D o l e n j s k i h T o p l i c a h l n v Žužemberku.

S k o r o VB « lekarne poslujejo

z Izgubo, posebno na podeže­l j u , k j e r Imajo z a r a d i v i s o k i h cen malo prometa . V e n d a r j i h k l j u b Izgubi , s katero pos lu je ­jo, ne moremo zapre t i . L e k a r ­nam p r i m a n j k u j e tudi nekate­r i h v rs t i n o z e m s k i h m domačih z d r a v i l .

Bolniška služba H i g i e n s k a služba je važna

ve ja p r e v e n t i v n e g a zdravs tva ln bi m o r a l a b i t i v p e l j a n a p r i vseh zdravs tven ih d o m o v i h , a je samo p r i t reh . V s e m nam je jasno, da je bolezen ceneje, p a ­metneje i n bol j h u m a n o p r e p r e ­čevati k o t z d r a v i t i i n da se d v i g .standarda p r e b i v a l s t v a ne mo­remo m i s l i t i , ne d a b i d a l i večj i poudarek p r e v e n t i v n i m e d i c i n i , še posebej pa h i g i e n s k i službi. N a m e n h i g i e n s k e službe j « , da i m a pod stalno k o n t r o l o vse

delovno i n živl jenjsko okol je človeka i n d a odstranju je p o ­goje, zaradi k a t e r i h b i človek lahko zbole l .

B d m a več ja h i g i e n s k a usta­nova v o k r a j u je O k r a j n i h i g i ­enski zavod, k i ima 10 oddel ­kov i n laborator i j ev . T u d i temu zavodu pa za z a d o v o l j i v o delo priemajkuje k a d r a , prostorov in denar ja . K l j u b t e m u je zavod o p r a v i l v e l i k o p i o n i r s k o delo, saj je izvršiš! več t isoč preglo-

B o l n i c e V našem o k r a j u i m a m o dve

splošni bolnišnic i ; v N o v e m mestu in Brežicah, k i zajemata teren s približno 160.000 p r e b i ­va lc i l n razpolagata s 654 poste , l j a m l .

N o v o mesto: V t reh zgradbah ima bolnišnica 438 postel j na prostoru, k jer J 'h naj b i b i l o 350 s t a n d a r d n i h . V s i odde lk i , razen tuberkuloznega, so Pre ­obremenjeni že za sedanje po­trebe, p r a v nevzdržne pa so raz ­mere na ginekološko - p o r o d n i ­škem odde lku . Z a r a d i p o m a n j ­kanja postelj so b o l n i k i predčas­no odpuščeni. N a ginekološko -porodniškem o d d e l k u je b i l a p r i nas povprečna ležalna doba leta 1957 6,6 d n i (republiško p o ­vpreč je je 7,6 dni) , lan i pa celo 5,5 d n i ; na kirurškem oddelku leta 1957 8,8 d n i (republiško p o ­vprečje 11 d n i ) , l a n i Pa 8,5 d n i .

Z a r a d i nevzdržnih razmer na ginekološko - porodniškem o d ­d e l k u išče uprava rešitev ln p r i p r a v l j a načrt za gradnjo ustrezne bolnišnice na desni strani K r k e , h k r a t i pa proučuje možnost dozidave bolnišnice na levem bregu K r k e , s č imer b i p r i d o b i l a 80 postel j .

Pereče je t u d i vprašanje sta­novanj za uslužbence. E d i n a rešitev je z i d a v a 10 - s tanovanj ­skega b l o k a , k i b i stal 23 m i l i ­jonov d inar j ev . Ce b i se v r n i l a bolnišnici še hiša 0 b Šmlhelski cesti ln b i izpraaniBj zastilna stanovanja uslužbencev v b o l ­niških zgradbah, b i se vpraša­nje prostorov znatno o m i U l o .

B r e ž i c e ; Bolnišnica ima 218 postel j . P r o s t o r i so p r e n a t r p a n i , zdravstvenega k a d r a Ima p r e -mafio. N a razpisana delovna mesta n i o d z i v a zaradi s l a b i h d e l o v n i h pogojev i n poman jka ­nja s tanovanj . Bolniških postelj

D r . Ivo Smrečnik bere poročilo

dov, p r e i s k a v , i z d e l a l več n a č r -,tov za m a l e asanacl je i td .

V s a k o leto P* j a v l j « na p r e ­g led več b o l n i k o v m število bo­lezni raste. C e n a podlag i i z ­g u b l j e n i h d n i s o c i a l n i h z a v a r o ­vancev m e n i m o , d a je b i l a p o ­lov ica p r e b i v a l c e v , k i s 0 se Ja ­v i l i n a p r e g l e d , sposobna za delo, i n r a č u n a m o izgubl jen d e ­l o v n i d a n po 2000 d i n a r j e v , k a r je zelo m a l o , b i d o b i l i samo za bivši novomeški okra j število 1 m i l i j a r d o 330 m i l i j o n o v d i n izgubl jenga narodnega d o h o d k a

v l e t u 1958. Ce pa pogledamo Izdatke za p r e v e n t i v o (4°/o) l n k u r a t i v o (96«/o). v i d i m o , da j » b i l o za preprečevanje bolezni stor jenega zelo m a l o . P r e v e n ­t i v n i odstotek je n u j n o treba povišati , s č i m e r bo v nekaj l e t i h padel t u d i k u r a t i v n i o d ­stotek, k a r pomeni , da bo i z ­g u b l j e n i h manj d e l o v n i h d n i l n manj narodnega dohodka. N a p o d l a g i vsega tega je jasno, da b i se ž iv l jen jska raven hi t re je d v i g a l a .

p r o s t o r o v ! je po sobah preveč, a j i h j « k l j u b vsemu z o z i r o m n a število boln ikov p r e m a l o . P r i m a n j k u ­jejo J im še ča jna k u h i n j a , stranišča, k o p a l n i c e , d n e v n i prostor i , pros tor za l a b o r a t o r i j f

(Nadal jevanje n a 4. strani)

Z lepo pr i redi tv i jo so v sredo, 13. maja p r o s l a v i l i 15. obletnico ustanovitve službe državne varnost i uslužbenci T N Z i n postaj L M . Načelnik ta jništva za notranje zadeve B o r i s C l z m e k - B o r razdel ju je diplome in pr iznan ja na Otočcu — več o tem beril«

na 6. s trani današnje številke

Prav Ob mesecu poklicnega vključevanja

Okrajna posredovalnica za delo , poklicna posvetovalnica v Novem mestu, je organizi­rata 14. t. m . v Domu JLA v Novem mestu svojevrstno, izredno zanimivo in poučno prireditev s pestrim spore­dom o pomenu pravilne izbi­re poklica.

Najprej je pionirski pevskt zbor I. novomeške osemletke pod vodstvom Jelke Kastelic lepo zapel dve pesmi SI. Mi-helčiča: Pesem raznih stanov in Pesem mladinskih delovnih brigad. Nato je Sef Okrajne posredovalnice za delo Alojz Breznik pozdravil navzoče, med njimi tudi direktorja Republiške uprave za posre­dovanje dela Jožeta Debelja­ka, ter poudaril pomen prire­ditve. Za njim je učenka no­vomeške osemletke Irena Usenik recitirala pesem P. Levca Toplo utripa srce, učenka Vida Picelj pa pesem C. Golarja Delavec. Becita-torki sta nam na prijeten na­čin, doživljeno podali vsebino pesmi.

V govoru, ki je sledil reci­tacijama, je Martin Fv.ls, ki usmerja, mladino v poklice, povedal, da je naša država v močnem gospodarskem in teh­ničnem razvoju in potrebuje predvsem, veliko število nižje in srednjp kvalificiranih ka-

I1TCE DRUŽBE Gospodarska poslovna

Zveza N o v o mesto

E K O N O M I J A G R A B E N bo razprodala naslednja osnovna sredstva :

1. mladinko »Ježek« 2. slamoreznico 3. kultivator 4. vozove In več drugih

kmetijskih strojev Prednost p r i n a k u p u Ima­jo družbena posestva i n zadruge. P r e d dražbo je treba položiti k a v c i j o 2.000 d i n .

J a v n a dražba bo v ne­deljo, 24. maja 1959. po dražbi bodo prodani p r e d ­met i , k i prej ne b i b i l i p r o d a n i .

drov, ki bodo strokovno uspo­sobljeni za opravljanje raz­ličnih tehničnih, vzgojnih, trgovskih, upravnih in drugih nalog. Zelo važno je, da pride na vsako delovno mesto v na­šem gospodarskem in kultur­nem življenju človek, ki ima za to mesto duševne in telesne sposobnosti. To pa je odvisno od pravilne izbire poklica. V pravilno izbranem poklicu bos v življenju srečen in zadovo­ljen, uspešno boš delal ter s f e m n a j b o l j koristil družbi. Pri izbiri poklica nam poma­ga okrajna poklicna svetoval­nica, ki tolmači mladini in staršem značilnosti, posame­znih poklicev in pogoje oziro­ma sposobnosti, potrebne za izvršei>anje poklica. Na po­dlagi preizkušnje duševnih in telesnih sposobnosti poedincev in ostalih odloč i ln ih činiteljev svetuje p o k l i c n a svetovalnica izbiro poklica ter pove mož­nosti za poklicno izobraževa­nje oziroma za vstoo v poklic (obrt, vajenska šola, šola n praktičnim poukom, srednje strokovne šole, 'vojaške Sole, gimnazija, IndustrUn, promet, kmetijstvo itd.). Informacije o vključevanju v obrt in o nadaljnjem šolanju v okraju in v ostalih okraiih dobimo na poklicni sveto\>alnAci. ki tudi zasleduje učev.je mladine, ki se je po njenem nasvetu vključila v uk. Izbira poklica je izbira bodočnosti! Poslužuj-m o se zato nasvetov poklicne svetovalnice*.

V naslednji točki sporeda so dijaki novomeške cn.m.naviie •ood vodstvom, prof. DnbovŠka brezhibno izvedli telovadno vajo <; kladtvi. nato pn sta učenki novomeške osemletke Gričar in Čnček n r e b r a H vsa-kn svoj snfs o izbranem po­klicu in bili naaraicni z veli­kim anlavzom.. Sledila je raz­delitev naorad zn naibnlišn naloqe o izbiri, poklica, ki jih je izročila nagrajencem Vika Avsec, poklicna svetovalka. Z novomeške osemletke so bili nagrajeni sledeči učenci: Cu­cek, Franc Btnrf.olj, Doberše*c Tit, Faleskini Rado." G r e g o r č i č Stanko. Gričar Marija in Ire­na, V senik, z Malega Slatnika

R a z p i s š t i p e n d i j PAPIRNICA VEVČE — VEVČE

p. LJUBLJANA — POLJE r a z p i s u j e

6 štipendij Nt učence (moške) Industrijske papirniške šole v Vevčah.

V I P Š se učenci usposabl ja jo za k v a l i f i c i r a n e delavce v vseh p o k l i c i h pro izvodn je p a p i r j a , celuloze, lesovine i n lepenke. — Šolanje t ra ja 3 le ta .

Pogoji za v p i s : starost 14 do 18 let, uspešno d o k o n ­čana osemletka i n zadovol j ivo zdravstveno stanje. K a n d i ­dat i , k i imajo uspešno o p r a v l j e n i h samo 7 raaredov osem­letke, polagajo spre jemni izpi t iz slovenščine i n računstva.

Interesenti morajo poslati na naslov podjetja: 1. Prošnjo za štipendijo s k r a t k i m i živl jenjepisniml

p o d a t k i , 2. izpisek iz rojstne matične kn j ige , 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo o z d r a v s t v e n i sposobnosti za

papirniško stroko. Prošnje sprejemamo do 10. junija 1959. So la ima svoj internat , v katerem je b ivan je obvezno.

Učenec pre jema vajensko nagrado. Višina štipendije se r a v n a po r a z l i k i med višino va jenske nagrade i n o s k r b n i ­no v in ternatu . De lovno obleko za praktični pouk da podjet je .

Natančne jša po jasni la daje ta jništvo podjet ja , p ismeno a l i telefonlčno. Te le fon 383—241 do 245.

PAPIRNICA VEVČE

p a Franc Brulc, Martja La­man l n I v i c a Zupančič. Na­grajencem tudi naše čestitke! Ostali nagrajenci v okraju bodo prejeli nagrade po po­šti. Za zaključek so navzoči videli še poučen film o izbiri poklica.

Med mnogoštevilnimi obi' skovalcl te prireditve smo vi­deli tudi dijake in dijakinje zadnjega letnika učiteljišča v Novem, mestu, ki bodo že v novem šolskem letu dajali naši mladini osnovno znanje za bodoče poklice in sodelova­li s poklicno svetovalnico. Kako važna je izbira poklica, je bilo razvidno tudi iz pisma, ki ga je bodočim učiteljem in učiteljicam napisal učitelj upokojenec.

Prireditev je lepo dopolnje­vala novomeška godba JLA.

Podobne prireditve si mla­dina in starši v bodoče Se že­limo, prirediteljem nn sr h'•o7v,»-»"->Tnr> zan*c'

temtedmi nabiramo

Z U N A H J E P 0 L ! T ! č H J T E D E M S K 1 P R S G L f l !

C v e t gloga-beli trn-medvedo-ve hruškIce (300 din), šmar-nice (650 din), mafle marjetice (180 din), bezeg osut (200 din).

List bršlina-bršlan (70 din), breze (22 din), pekoče koprive (40 din), sllezenovca (180 din), gozdne jagode (100 din), šmar-nice (150 din).

Rastlina krvavega mlečka (90 din), plešca (45 din), kopit-nika s korenino (75 din).

Lubje češminovih korenin (320 din), češmlnovih palic (65 din), krhlike (60 din).

Korenine arnike (350 din), beladone-volčje Češnje (140 din), trobentlce (150 din), regrata (125 din), pekoče koprive (50 din), bodeče neže (115 din), sladkih koreninic (150 din), medvedove tace (150 din).

Glogovi vršički s cvetjem (50 din).

Vročekrvni pretepači 17. maja 19» ob IT. url je priSlo

v vasi Dol. IVobrava pri Trebnjem do pretepa med fanti, stane. ZU­PANČIČ lz Rlhpovca je z nožem poškodoval »-letnega Jožeta R E T -LJA iz Dol. Dobrave, ia-letnega Jožeta O P A R A iz Don. Dobrave in 17-letnega Alojza F T j O R J A N C I C A iz Dol. Dobrave. Ranil jih je po prsnem koSu. po rokah in glavi. Poškodbe so lažjega značaja, ven­dar so tfbSkodovancl kljub temu morali Iskalu zdravniško pomoč.

# V New Yorku je bilo.prvo zasedanje komisije OZN za vprašanja stalne suverenosti držav nad lastnimi naravnimi bogastvi, ki je bila ustanov­ljena s sklepom Generalne, skupščine. Na zasedanju so proučili kratek pregled raz­prav o pravicah držav do lastnih naravnih bogastev, ki ga Je pripravil generalni se­kretar OZN Dag Hammar-skjoeld.

Ženevska konferenca zunanjih mini­strov Z D A , ZSSK, Velike Britanije ln Francije je še zmeraj v središču svetovne pozornosti. Tega ne zmanjša niti dejstvo, da konferenca traja že' drugI teden in da je mogoče o njej že izreči delno sodbo.

Po zmešnjavi s stoli In mizami (štiri-oglata ali okrogla) je naposled zmagala okrogla miza, pač pa so dve štirioglati mizi namenili delegacijam vzhodne in za­hodne Nemčije, ki sta navzoči na sestan­kih kot »svetovalki«, kar koli naj bi že to pomenilo. Novinarji in javnost so ime­li nekaj zabave z diplomatskim prepirom zaradi miz, čeprav tičijo za tem navidez otročjim sporom resna nesoglasja.

Kusj so namreč zahtevali, naj bi obe delegaciji Vzhodno ln Zahodne Nemčije sodelovali pri delu ženevske konference v enakopravnem položaju. Zahod seveda ni hotel o tem nič slišati in tako sta vzhodnonemški zunanji minister Bolz ln zahodnonemškj zunanji minister von Brentano v Ženevi kot svetovalca.

Doslej sta že obe strani pokazali nekaj kart. Presenečenj ni bilo. Zahod je v bi­stvu zahteval postopno združevanje Nem­čije s svobodnimi volitvami, začasni sta­tut za mesto Berlina, nikakor pa ne mi­rovne pogodbe t obema Nemčijama. M i ­rovno pogodbo bi sklenili šele po zdru­žitvi obeh Nemčlj. Ameriški zunanji mi­nister Herter je posebej poudaril, da vla­da Z D A ne priznava ne pravno ne de­jansko vzhodnonemške vlade In da ima za edino zastopnico nemškega naroda, bonnsko vlado, »ki je bila izvoljena s svo­bodnimi volitvami«.

Sovjetski zunanji minister Gromiko je

odvrnil, da ne razume, zakaj Z D A ne ma­rajo vzhodnonemške vlade, oziroma vzhodnonemškega režima, ki je danes že postal stvarnost, In zavrnil zahodni pred­log, ki ga imenuje tudi »paketni predlog«. To ime je dobil, ker skuša reševati nem­ško vprašanje, berlinsko vprašanje, vpra­šanje evropske varnosti lil vprašanje pa­su zmanjšane oborožitve v Srednji Evro-ki hkrati oziroma povezano. Prav tega Pa sovjetska vlada ne mara. Rusi trdijo, da so vsa ta posamezna vprašanja že sama

pogajanja o p r e n e h a n j u atomskih posku­sov.

Se največ upanja je glede prenehanja atomskih poskusov. Sovjetski premier Uruščcv Je poslal na Zahod pismo, v ka­terem izraža privolitev v določeno število letnih inšpekcij na ozemlju ZSSR, če bi obstajal upravičen sum, da je bil po spo­razumu o prepovedi poskusov izveden po­skus z atomskim orožjem. Celo Američani so izrazili »uradno zadovoljstvo« nad to poslanico Hrušceva. Ce bi dosegli določen

MED UPANJEM IN STRAHOM ob sebi dovolj zapletena in da so potem­takem že tako in tako trd oreh. Skratka, ZSSR je proti povezovanju vseh teh vpra­šanj, proti temu, da bi v Berlinu ostale okupacijske enote zavezniških držav, in za to, da bi. združitev Nemčije prepustili obema nemškima državama.

Kmalu je postalo očitno, da pri nem­škem vprašanju zunanji ministri ne bodo dosegli nobenega napredka. Američani pa še vedno vztrajajo, da mora sedanja Že­nevska konferenca le pokazati nekaj otip­ljivih **'.!ultatov, sicer nima smisla skli­cevati konference poglavarjev štirih ve­lesil oziroma konference na najvišji rav­ni. Zato se bodo v Ženevi zdaj verjetno lotili berlinskega vprašanja. Zahodnjaki bi radi obšli to vprašanje s tem, da bi se sporazumeli z Rusi o začasni ureditvi ber­linskega problema, to je o začasnem sta­tutu za to mesto. Hkrati pa so sprožili

napredek glede atomskih poskusov kakor tudi glede začasnega statusa Berlina, bi bilo to za Američane zadosten razlog za sklicanje konference na najvišji ravni.

Pri ocenjevanju dosedanjega poteka ženevske konference zunanjih ministrov pa je treba le podčrtati tole : doslej ni prihajalo do propagandnih izgredov niti do medsebojnega zmerjanja, kakor Je bilo pogostokrat v preteklosti. Ena ln druga stran Je svoja stališča pojasnila vljudno in stvarno. Čeprav je skušala ena in dra­ga stran svoje stališče prikazati svetovni javnosti kot najboljše, nI bilo propagand­nih govorov v starem smislu te besede. Nekaj dobrih znamenj kaže, da Je obema stranema do sklicanja konference na naj­višji ravni, to pa pomeni, da ni nobenemu do tega, da bi se sedanja ženevska konfe­renca popolnoma izjalovila.

l o b r a z b i v a j e n c e v Predizobrazbo a razr. splogno-

izobraievalne Sole morajo imeti vajenci v naslednjih gospodarskih dejavnostih:

a) obrtno predelovanje kovin: precizna mehanika, precizna me­hanika za optične' instrumente (kiinemaltografske in fotografske aparate, geodetske Jn druge In­strumente), precizna mehanika za pisarniške stroje (pisalne, račun­ske in dr.), izdelovanje medicin­skih instrumemtov, avtomehanika, urarstvo, rafinerija dragih k o v i n ;

b) vse dejavnosti v elektroteh­niških obrt ih;

c) kemične obrti; . izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav, iz ­delovanje mila , izdelovanje kre­de, svinčnikov, pečatnega voska, črnila, tušev, karbonskega papir­ja in mase za modeliranje, izde­lovanje kemičnih sredsitev za vzdrževanje snage m uničevanje mrčesa in inaelktov. Izdelovanje tehničnih mazi l , olja, praškov in drugih kemičnih sredstev za go­spodarske namene;

č) v drugih ftbrtlh: fotografi­ranje, fotograf/anje na kerami­ko in pvrcejan; izdelovanje m a ­ke* in \ičli nazorni pouk. optika;

d) v tallln-tškl stroki: e lektroll-zer raizkrojln, dektroldzer razto­pin, raflner kovin;

e) v kovinski stroki; mehanik za medicinske instrumente, a v t o -mehantk, aeromehanik. aeromeha-ml k-motorist, aeromehantk za te­lekomunikacije, precizni mehanik, precizni avtomehanlk, urar, mon­ter parnih turbin, monter stabil­nih strojev, monter stabilnih par­nih strojev, monter panniih ko­tlov, monter hidravličnih strojev, monter tovarniških naprav, aero-monter. strojnik parnih strojev,

Spremembe v voznem redu avtobusov

Potovalni urad »Gorjanci« Novo mesto obvešča cenjene potnike, da je promet na avtobusnih progah N O V | ? M E " S T O - D O B R E P O L J E In L J U B L J A N A - N O V O M E S T O na odseku Novo mesto-Dolenjske toplice zaradi popravila ceste Vavta vas-Dolenjske toplice začasno preusmerjen tako, da vozi avtobus iz Dobrega polja-Dvora — 8 k ° z l Sotesko-Vavta vas v Novo mesto.

Avtobus na avtobusni progi L J U B L J A N A - D O L E N J S K E T O P L I C E - N O V O M E S T O pa bo vozil: Ljubljanft-Dolenj-ske toplice-G. SuSice-Vršna sela-Birčna vas-Novo mesto.

Promet na turistični avtobusni progi Novo mesto-Do­lenjske toplice je ukinjen s takojšnjo veljavo.

P O T O V A L N I U R A D »GORJANCI«, N O V O M E S T O

IWHi

strojnik hidravličnih naprav, strojnik parnih turbin, strojnik parnih in motornih strojev, stroj­nik tovarniških naprav, motorist, kontrolor mehanične obdelave;

f) vsi poklici v tehnični stroki elektrozvez;

g) v kinotehntčnl stroki: k lno-operater, kinotonski mehanik f i lmski laborant;

h) v lacljedelnlškl stroki: ladij aki monter, ladijski električar, ladijski • instalater. ladLjBki me­hanik;

1) v grafični stroki j ročni sta­vec, strojni stavec, t iskarski stroj­nik, hfcografski risar, kamnotd-skar, pretlakovalcc. ofsetni stroj­n i k stereotripisit, Jedfkar za balkro-tisik, retužer za bakrotisk, črko-livec, cinikograf, kartograf, panto-graf, graver v tiskarni, rezbar not, reprodukci jski fotograf, gal-vanoplastik, llvec reliefov, črko-livec monotlptst;

J) v steklarski s t r o k i : optik (ob­delava optičnega stekla);

k) v kemični stroki: destilator, ratfiner, izdelovalec anorganskih Vctslin. (zdeloT/nlec ano: gansiklh so­l i , izdelovalec oTganiksfh soli, i z ­delovalec katalizatorjev, izdelova­lec mila , Izdelovalec čistilnih sredstev, izdelovalec glicerina, Iz­delovalec eteričnih ol j . Izdelova­lec terpenttna in kolofonlje, iz­delovalec ol jnatih lakov. Izdelo­valec nltrolakov, špiritnlh lakov ln emajla, izdelovalec oljnatih barv tn emajla, izdelovaec anor­ganskih m prstenih barv, izdelo­valec grafičnih barv, izdelovalec kemičnih papirjev ln trakov, Iz­delovalec voščenih sveč. stearina in paraiSlna, izdelovalec masti za obuitev izdelovalec želatine, izde­lovalec ekatralktov. izdelovalec strešne lepenke ln asfaltnih iz­delkov, Izdelovalec plastičnih mas, stistealec umetnih mas, iz­delovalec gramofonskih plošč, iz-dcliovai.ee ikozmeftfronlh prepara­tov, izdelovalec umetnih gnojil, izdelovalec rudarskih raastrellv, Izdelovalec vojaiških razstreliv, Izdelovalec brezdlmnega smodni­ka, pirotehnik, eletkitrollzer kemi­kalij, izdelovalec električnih pe­či, kurjač plinskih generatorjev, izdelovalec plina (v plinarnah), iz­delovalec fotografskega papirja in papirja za kopiranje, llvec suro­vega f i lma m folij, Izdelovalec pomožnih sredstev za usnje ln tekstilno blago, upravljač apara­tov za suho destilacijo lesa, upravljač aparatov za tanlnskl ekstrakt, upravljač retortnlh peči in plinskih generatorjev, upravljač pri pečeh in aparartih brlketnega

9 Kitajsko obalno topništvo Je spet začelo obstreljevati otok Macu v Formoškl ozlnl. Burmanske čete v Burmi pa so sprožile ofenzivo proti 5000 pripadnikom kitajskih kuoram-taškdh čet, ki so Se na bur­manskem ozemlju.

premoga, upravljač aparatov za impregniranje lesa;

1) vsi poklici v kemično-farma-cevtsko-bLoloskl stroki;

m) vsi poklici v gostinski stro­ki; natakar, kuhar, gostinski sla­ščičar, hotelski vratar in nadzor­nik sob, itd.;

n) vajenci v trgovini. Predizobrazbo 7 razr. splosno-

izobraževaine sole morajo Imeti vajenci v tehle gospodarskih de­javnostih;

a) obrtno predelovanje kovin: ključavničarstvo, umetno klju­čavničarstvo, izdelovanje tehtnic, strojno ključavničarstvo, orodjar , stvo (Izdelovanje orodja), kovin­sko modelarstvo ln kaluparstvo. kovinsko strugarstvo, livarstvo, umetno livarstvo, kovinsko pasar-stvo. izdelovanje kovinske galan­terije, kovinoveznlštvo (vtisovanje v kovine), cizelaratvo, mehanika, puškarstvo, kleparstvo, lnžtalaiter-stvo (za parno, vodno in zračno ogrevanje), inštalaterstvo za vodo­vodno kanalizacijo in plinske na­peljave; umetno kovaštvo, £1X1-granstvo. izdelovanje kovinskega pohištva, varjenje (električno in svtoRBno), pilorea&aratvo, Tclepar, avtoklepar, izd«iovBaec akumula­torjev;

b) kemične obrti; barvanje in kemično čiščenje tekstilnega bla­ga, Izdelovanje predmetov iz anorganskih snovi, plastičnih mas in umetnih smol, barvanje usnja, krzna in "perja;

c) obrtno predelovanje usnja: usnjarstvo (strojenje ln predelo­vanje koz); •

č) osebne storitve: ko&metika (masaža za negovanje obraza in telesa), pedlkura;

d) druge obrti: ortopedija, ban-daža, izdelovanje pločevinastih karoserij, graverstvo, pečatarstvo;

e) v rudarski stroki: upravljač rudarskih strojev ln naprav, upravljač strojev briketarne, raziskovalec za raziskovalna vr­tanja, vrtalec za globinska vr­tanja;

f) v grafični stroki: knjigovez, kartonažer, črtalec. pečatar;

g) v ladjedelniskl stroki: ladje-delec v Železu, ladijski kovač, te-snilec v železu, ladijski cevar, la­dijski kotlar;

h) vsi pok l i c i v gumaTskl stroki; I) v tekstilni stroki: apreter

bombaža in svile, apreter volne, bar var, belilec, tekstilni risar;

j) v steklarski etrokls graver na steklo, slikar na steklo;

k) v prometni stroki: voznik motornih in električnih vozil;

I) v brivsko lasuljarski stroki: kozmetik.

Predizobrazbo fi razr. splo&no-izobraževalne šole morajo imeti vajenci v naslednjih poklicih: ko­vač, zidar, asfajlter, soboslikar, črkoslikar, pleskar-ličar, tesar, krovec, pečar, dimnikar, vodnja-kair, turacer, stiukater, čevljar, preSivalec (čevljarski), sedlar, ta-petnik, krznar, rok« vi čar. mlinar, pek, mesar, slaščičar, steklar.

lončar, mizar, zagar, koUr, .v„row aerist. vrtnar, frizer, brivec, kro­jač, šivilja, pletilja itd.

Spregled predizobrazbe Ce primanjkuje naraščaja v do­

ločenih gospodarskih dejavnostih oziroma poklicnih ali iz drugih tehtnih razlogov (bolezen, social­na ogroženost itd.), sme OLO, tajništvo za šolstvo, presveto in kulturo v Novem mestu, na pod­lagi učenčeve prošnje spregledati i razred predizobrazbe. Tozadevne prosn'je, naslovljene na OLO, naj pošiljajo učenci po upravtteljstvu šole. na kateri so dovršili zadnji razred. Učenec, ki mu Je dovo­ljen spregled minimalne šolske predizobrazbe, lahko sklene učno pogodbo le, če predhodno uspešno opravi na vajenski šoli preizkuš­njo znanja is slov. jezika in ra­čunstva. O uspešno opravljenem

izpitu dobi učenec potrdilo vajen-sk« šole, ki ga mora priložiti učni pogodibi. Datum sprejemnih izpi­tov na vajenski šoli bo objavljen v Dol. listu.

Iskanje učnih mest Vsak, kdor se želi vključiti •

uk kot vajenec, se mora prijaviti na pristojnem občinskem Ijud-delo. Ker Je prt nas Obrr*W-?W*-malo razvita, je možno, da se vsi kandidati ne bodo mogli vključiti v zaželeno obrt. V tem primeru se bodo morali odločiti za drug poklic oziroma poiskati učno me­sto izven okraja. Tistim, ki ima­jo zagotovljeno stanovanje v LJubljani ali v Mariboru, pomaga pri iskanju učnih mest poklicna svetovalnica v Novem mestu. Vsi. ki so v dvomih, kateri poklic naj si Izberejo, naj se tudi obrnejo po nasvet na poklicno svetoval­nico, ki na podiagl razgovora z učencem ln na podlagi preizkuš­nje učenčevih sposobnosti svetu­je izbiro poklica. Okrajna poklic­na svetovalnica Je v Novem me­stu, Ragovska cesta 21. F .

Montažno podjetje

TOPLOVOD LJUBLJANA ČRTOMIROVA 6 s p r e j m e

v a j e n c e za centralno kurjavo, vodovod In elektrolnsta-Iaclje za ključavničar­sko, livarsko in strngar-sko stroko.

Intereserenti morajo imeti vsaj 3 oziroma 4 razrede srednje šole ali 7—8 raz­redov osemletke. Pismene ali ustmene po­nudbe sprejema uprava podjetja T O P L O V O D — Ljubljana, Črtomirova 8.

OB STIR1DESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE J U G O S L A V I J E 19 V D o l e n j s k i h t o p l i c a h so k o m u n i s t i d o - z v i š a n j e r u d a r s k i h m e a d . S t e m se j e začel

REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM

P r e s t r a š e n i o b l a s t n i k i so v t r b o v e l j s k e

b i l i l e 5 g lasov , s o c i a l i s t i p a 30, v P r e č n i eden n a j v e č j i h b o j e v s l o v e n s k i h r u d a r j e v , r e v i r j e t ako j p o s l a l i d v e čet i v o j s k e , v k o m u n i s t i 2 i n s o c i a l i s t i 5, v M i r n i peči v k a t e r e m &o s o d e l o v a l i t u d i d o l e n j s k i r u - B r e s t a n i c o p a 20 R o ž n i k o v . ( ^ ^ pa k o m u n i s t i 34 i n s o c i a l i s t i 3_glasov.

T r f o o v e l j s k a p r e m o g o k o p n a d r u ž b a - r . G r n b r a i f l M noroča lo v ( T P D ) , k i j e b i l a l a s t n i c a več ine s l o v e n s k i h v K ^ e ^ n

U J e I t f - đ e c e r n t > r a 1 9 2 0 Poroča lo p r e m o g o v n i k o v , j e 1- 1S20 z a 65 ods to tkov L j u o i j a n o

R e v o l u c i o n a r n o g i b a n j e v Bel} k r a j i n i od 1918—1920 s e m o p i s a l v » D o l e n j s k e m l i -- tu« že l a n i v š t e v i l k a h 3 d o 5.

V LETIH 1918 DO 1941

F R A N C E K S A J E

P o s h o d u je b i l občni z b o r k r a j e v n e sov, to j e 10 o d s t o t k o v , k l e r i k a l c i 41 g l a -o r g a n i z a c i j e K o m u n i s t i č n e p a r t i j e . P o l i - sov, tore j l e 9 o d s o t k o v , t r i l i b e r a l n e Učni v o d i t e l j k o č e v s k i h r u d a r j e v j e p o - s t r a n k e p a so vse s k u p a j n a b r a l e 12o g l a - g lasov ln 6 p o s l a n c e v . Z a s o c i a l i z e m je t o -

58 komunističnih poslancev K l j u b n a s i l j u ž a n d a r m e r i j e i n p o l i c i j e

je K o m u n i s t i č n a p a r t i j a J u g o s l a v i j e n a v o ­l i t v a h 20. n o v e m b r a I 9 2 0 d o b i l a v vse j državi 58 p o s l a n c e v i n se t a k o m e d š t e ­v i l n i m i s t r a n k a m i u v r s t i l a n a tret je mesto .

V S l o v e n i j i &o k o m u n i s t i d o b i l i 18.396 g lasov i n 5 pos lancev , s o c i a l i s t i p a 30.675

s t a l J o ž e D v o j m o č , k i j e k o t a v s t r i j s k i sov. u j e t n i k v R u s i j i s o d e l o v a l v o k t o b r s k i r e - V p l i v o b n o v l j e n e g a k o m u n i s t i č n e g a g i -v o l u c i j i . T u d i t o k r a t j e s h o d u i n o b č n e - b a n j a m e d p r o l e t a r i a t o m v K o č e v j u se je m u z b o r u K o m u n i s t i č n e p a r t i j e a s i s t i r a l a ob v o l i t v a h p o k a z a l t u d i v k m e č k i h o b č i -orožmiška s t r a ž a . (»Rdeči• p r a p o r « 15. i n 18. n a , n n a K o č e v s k e m . T a k o so k o m u n i s t i d o -s e p t e m b r a 1920).

V z a č e t k u o k t o b r a je k r a j e v n a o r g a n i ­z a c i j a K o m u n i s t i č n e p a r t i j e v K o č e v j u z o ­pet p r i r e d i l a s h o d n a p r o s t o r u p r e d l j u d ­s k o šolo. D o b r o o b i s k a n e m u s h o d u je p r e d ­s e d o v a l D v o j m o č , g o v o r i l p a je Fato janič iz L j u b l j a n e . V proč i lu o t e m s h o d u je » R d e ­či p r a p o r 13. o k t o b r a 1920 p r a v i l n o u g o ­t o v i l , d a j e v K o č e v j u » m a l o pros tora z a d r u g e s t r a n k e * .

T o so d o k a z a l e v o l i t v e 28. n o v e m b r a 1920, č e p r a v so p o t e k a l e bod buržoaznim t e r o r j e m , sa j so ž a n d a r j i n a d a n v o l i t e v a r e t i r a l i o b a b r a t a B l a z u t t i j a , d a b i z a ­s traš i l i r e v o l u c i o n a r n e r u d a r j e . O d 456 o d ­d a n i h glasov v K o č e v j u j© komunis t i čna Usta d o b i l a 231 g lasov — n a d p o l o v i c o v s e h g l a s o v ! S o c i a l i s t i s o p r e j e l i l e 44 g l a -

b i l i v B a n j i L o k i 14 g lasov i n s o c i a l i s t i 29, v O s i l n i c i k o m u n i s t i i n s o c i a l i s t i po 3 g l a ­sove, v F a r i k o m u n i s t i 19 g lasov i n v S i n -r e m L o g u k o m u n i s t i 28 ter s o c i a l i s t i 13 g lasov.

V S u h : K r a j i n i V a l o v i k o m u n i s t i č n e g a g i b a n j a , k i so

se širild i z K o č e v j a i n N o v e g a mesta , so n a j m a n j z a j e l i S u h o k r a j i n o i n o b č i n e z a ­hodno ođ N ° v e K a m e s t a .

V D o b r e p o i j u je z a k o m u n i s t i č n o l i s t o g l a s o v a l o 21 i n z a soc ia l i s t i čno 6 v o l i v c e v . V Z a g r a d c u so k o m u n i s t i d o b i l i 1 i n so­c i a l i s t i 2 g l a s o v a , n a H i n j a h k o m u n i s t i 2 i n s o c i a l i s t i 12, v Ž u ž e m b e r k u l e s o c i a l i s t i 17 g lasov, v Dobrniču k o m u n i s t i 1 jn so­c i a l i s t i 9. n a D v o r u p a so k o m u n i s t i z b r a l i 9 i n s o c i a l i s t i 52 g lasov .

rej g l a s o v a l 47.071 v o l i v e c , k a r znaša s k o ­raj t r e t j i n o v s e h v o l i l n i h udeležencev .

T u d i d o l e n j s k i k m e t j e i n d e l a v c i ' s o v p r e c e j š n j e m š tevi lu teda j g l a s o v a l i z a so­c i a l i z e m .

V t a k r a t n e m o k r a j u Č r n o m e l j je za k o m u n i s t e g l a s o v a l o 413 i n za socia l is te 1025 v o l i v c e v . V o k r a j u K o č e v j e so k o m u ­n i s t i d o b i l i 487 i n s o c i a l i s t i 339 g lasov. V n o v o m e š k e m o k r a j u je za k o m u n i s t i č n o l i ­sto g l a s o v a l o 299 i n za soc ia l i s t i čno 27Q v o l i v c e v . V o k r a j u K r š k o pa so k o m u n i s t i z b r a l i 1054 in s o c i a l i s t i 1029 glasov. R a z e n tega so v d o l e n j s k e m d e l u l i t i j s k e g a o k r a j a k o m u n i s t i d o b i l j o k r o g 420 g lasov .

N a D o l e n j s k e m je teda j za k o m u n i s t * 4

g l a s o v a l o 2673 in za soc ia l i s te 2563 v o l i v ­cev. Z a s o c i a l i z e m se je tore j i z r e k l o 533fi Dolenjcev.

Splošna stavka slovenjih rudarjev đPirsmbra 1920

Z v e z a r u d a r s k i h d e l a v c e v , k i so jo v o -

zviša la cene p r e m o g a . H k r a t i p a n i h o t e l a s l išat i o n a j m a n j š e m z v i š a n j u m e z d , č e ­p r a v so cene potrošnega b l a g a s k o k o m a r a s l e .

O k t o b r a 1920 j e k v a l i f i c i r a n s a m s k i r u ­d a r i m e l o k r o g 900 k r o n p lače n a mesec , poročen r u d a r z e n i m o t r o k o m p a o k r o g 1170 k r o n , č e p r a v j e n a d a n n a k o p a l za 200 k r o n p r e m o g a . T o d a r j a v e g a p r e m o g a je s t a l a 500 - k r o n . C e n e živil o k t o b r a 1920 p a so b i l e : k i l o g r a m k r u h a 14 k r o n i n l i ­ter m l e k a 7 k r o n . S l a d k o r se j e o d j u n i j a do o k t o b r a 1920 podražil o d 26 n a 70 k r o n . riž o d 7 n a 36. m a s t o d 50 na 53, o l je od 50 n a 72 k r o n . K i l o g r a m m i l a je o k t o b r a 1920 stal 42 k r o n , m a s l a 60 k r o n , govejega m e s a 22 k r o n i n l i t e r v i n a 21 k r o n . L i t e r petrole ja je b i l 66 k r o n . M o š k a o b l e k a je o k t o b r a 1920 s ta la 2500 k r o n i n Čevlj j 600 k r o n .

O b n a v a j a n j u teh p o d a t k o v je »Rdeč i prapor« 23. o k t o b r a 1920 p r i b i l : » S e d a n j i položaj r u d a r j e v n i n i č d r u g e g a k a k o r n a j ­s t r a š n e j š i nač in m u č e n j a . *

» R a z p o l o ž e n j e m e d s t a v k a j o č i m i j e m i r ­no. Opaža se, d a d r ž i j o k o m u n i s t i n a j s t r o ž ­jo k o n t r o l o n a d d e l a v s t v o m . . .«

D n e 19. d e c e m b r a so se s t a v k a j o č i m pridružili r u d a r j i v K r m e l j u . V e n d a r p a tu n i b i l a p o p o l n a s t a v k a . Š t r a j k a l o j e 425 r u d a r j e v , 125 p a d e l a l o .

K o n č n o je 28. d e c e m b r a z a č e l o ' s t a v ­k a t i t u d i o k r o g 30 r u d a r j e v v o rernogov-n i k u n a M i r n i .

G e n e r a l n a s t a v k a v s l o v e n s k i h p r e m o ­g o v n i k i h j e za je la o k r o g 10.000 r u d a r j e v . Z a r a d i p r e k i n j e n i h d o b a v p r e m o g a j e m o ­r a l a že lezniška u p r a v a z m a n j š a t i p r o m e t .

S l o v e n s k e r u d a r j e so v n j i h o v e m b o j u p o d p r l i r u d a r j i v B o s n i s s o l i d a r n o s t n o s t a v k o .

Z a r a d i odločnost i r u d a r j e v j e beogra j ­s k a v l a d a u k a z a l a , d a m o r a j o b i t i r u d a r ­ske m e z d e v v s e h r u d n i k i h i z e n a č e n e z m n o g o viš j imi m e z d a m i v d r ž a v n i h r u d ­n i k i h . R u d a r j i s o to odloči tev k o t svo jo v e l i k o z m a g o t a k o j s p r e j e l i , T P D p a l e S pridržki , č e bo m g l a zvišat i c e n o p r e m o g u .

K e r T P D ni p r i v o l i l a n a z a h t e v o v l a d e , N a o b r a v n a v i r u d a r s k i h z a h t e v 20. o k t o - so r u d a r j i n a d a l j e v a l i s s t a v k o . H k r a t i je

b r a v L j u b l j a n i je T P D p o n u d i l a c in i čno zv išan je m e z d z a ' -— 28 v i n a r j e v n a d a n . Z a t e m so i z v o l i l i k o m i s i j o , kj je določila e k s i s t e n č n i ' m i n i m u m . D e l a v s k i p r e d s t a v ­ni!;] so 7a p r e h r a n o enega d e l a v c a n a d a n kot. m i n i m u m izračunal i 42 k r o n , zas top­n i k i deželne v l a d e 37 k r o n . z a s t o n n ' k i T P D pa — 19 k r o n . Z a r a d i t r d o v r a t n e nepo­p u s t l j i v o s t i T P D so s l o v e n s k i r u d a r j i 17.

d i l i k o m u n i s t i , j e 7. o k t o b r a 1920 z a h t e v a l a d e c e m b r a 1920 začel i s t a v k a t i .

s t a v k a d o b i l a t u d i polit ičen z n a č a j v p r o -rest pro t i O b z n a n i , k i jo je buržoazna v l a -čn v s t r a h u p r e d k o m u n i s t i č n i m g i b a n j e m spre je la v noči od 30. na 31. d e c e m b e r 1920

Deželna v l a d a v L j u b l j a n i je 9. j a n u a r j a 1921 p o s l a l a b r z o j a v k o orožniškl posta j i v Š e n t j a n ž u ; n o k r a l n e m u p l a v n r s t v u v K o ­č e v j u , na j » a g i t a t o r j e , k i o d v r a č a j o d e l a v ­s t v o p r e m o g o v n i k a o d d e l a , t a k o j a re ­t i r a j o . *

Stev. 20 (478) • D O L E N J S K I L I S T « S t r a n 3

O B L E T N I K O N F E R E N C I K O M U N I S T O V N O V O M E Š K E O B Č I N E

B o l j š e d e l V petek, 15. maja se je zbralo v dvorani Doma J L A v

Novem mestu 146 delegatov, ki so na občinski konferenci Z K S predstavljali 1330 komunistov iz 53 osnovnih organizacij novomeške občine. O uspehih ln problemih dela komunistov v občini je poročal sekretar obč. komiteja Miro Thorževski, v razpravi, ki se je odvijala v dveh komisijah in na skupni plenarni seji, pa je razen 26 delegatov govoril tudi sekretar okrajnega komiteja Z K S Franc Pirkovič.

Komuniste novomeške občine bo na IV. kongresu Z K S zastopalo 15 delegatov, ki so jih izvolili na petkovi konfe­renci: Bogdan Osolnik, Jože Borštnar, ing. Ciril Mravlja, Franček Mirtič, Franc Pirkovič, Niko Belopavlovič, Viktor Zupančič, Ludvik Kebc, Miro Thorževski, Francka Počrvina, Karlina Gašpir, Franc Markovič, Rudi Povše, Anton Spelko in Ivan Lavrlč .

Poroči lo sekretar ja občinske­ga komite ja je zajelo območje de la k o m u n i s t o v v prej>šnji l n sedanji povečani novomeški občin; za čas p 0 zadn j i občin­s k i konferenc i Z K S , k| j« b i l a j anuar ja 1959. Se bol j kot za ostala področja v o k r a j u ve l ja ugotovitev o izredno uspešnem r a z v o j u gospodarstva in d r u g i h panog za novomeško občino. P r i tem zasledimo lahko prav na v s a k e m področju v e l i k in razvese l j iv napredek, za. kate­rega so k o m u n i s t i v p r o i z v o d ­n j i , u p r a v i , ustanovah i n d r u g c d nesebično p r i s p e v a l i svoj delež Ln si p r i z a d e v a l i u r e s a iče vat i sklepe in n a v o d i l a organizaci je . Osnovne naloge v gospodarstvu »o b i l e in so še vedno; n a ­dal jnje utr jevanje podje t i j , k r e p i t e v in pogteblljanje d e -

VII. Novomeška MDB — prvič udarna!

V prvi dekadi je bila VII. novomeška mladinska delovna brigada »-MIlan Majcen* (Ne-gotino v Makedoniji) prvič proglašena za udarno brigado. Čest i tamo našim brigadirjem in j im želimo kar n a j v e č podob­nih novih uspehov!

Lepe pozdrave od vseh do­m a č i h , znancev, prijateljev in bivših brigadirjev! V mislih smo pri vas in se z vami vred veselimo vsake vaše nove de­lovne zmage!

lavskega ter družbenega samo­u p r a v l j a n j a i n krepi tev k o m u ­ne kot osnovne celice v naši social ist ični g r a d i t v i . Podrobno je g o v o r i l o poročilo o d v i g a n j u narodnega dohodka in ne izko­riščenih rezerv , k i j i h bo treba iskat) t u d i v p r e v i s o k i h mate­r i a l n i h stroških podjet i j . D v i g pro izvodnost i dela pa ostane s 'e jkoprej ena p r v i h dolžnosti k o m u n i s t o v v vseh pod je t j ih .

V l o g a zadružnih svetov p r i

r a z v i j a n j u kmet i j s tva v občini je v e l i k o več ja od doslej dose­ženih uspehov na tem področju. Čeprav smo krenii l i tudj tu naprej , spoj i tev n e k a t e r i h K Z še n i rodii]a zaželenega n a ­predka . Še vedno je na vasi vse preveč združenih f u n k c i j v enem samem človeku kar vodi včasih do ne; : •? ozko­sti . K o je oceni l dc.< o m u n i -stov v družberf ih 'organizaci jah, je sekretar Thorževski med d r u g i m de ja l , da je treba v teh o rganizac i j ah resnično de­l a t i , ne pa predpisovat i al i ukazovat i . K r i t i z i r a l je prepo­časno š ir jenje osnovnih, orga­nizaci j Z K S v n e k a t e r i h večj ih podjet j ih , saj &o n . p r . v N o -voteksu od lanske konference spre je l i le 7 n o v i h članov, v Novolesu 6, v M o t o montaži 2 in pod. , vsega pa le 25 de lav­cev. Spre jem n o v i h članov je letos bol jš i , še vedno pa spre­jemajo organizaci je premalo mladine iz vrst kmetov, m l a d i h

S slavja v Penku pri Brestanici V spomin na majsko posveto­

vanje v letu 1941, ko »o se v P e n k u p r i B r e s t a n i c i z b r a l i p a r ­t i j sk i a k t i v i s t i Posav ja , je b i l a na istem prostoru v nedel jo 10. m a j a lepa slovesnost, p o v o r k a preb iva lcev Senovega i n B r e s t a ­nice je k r e n i l a j senovško g o d ­bo od mostu p r i železniški po­sta j i na k r a j proslave, k je r je g o v o r i l predsednik O b L O Seno­vo tov. K a r e l Šterban, udeleže­nec takratnega posvetovanja . O b u d i l je spomin na narodnega heroja S l a v k a Šlandra, k i je leta 1941 v o d i l posvetovanje , na brate M i l a v c e i n druge p r v o b o r ­ce, k i so v tem k o n c u domovine začeli vstajo p r o t i okupator jem. Navzoč je b i l tud i tov. Jože Je­rič Iz H r a s t n i k a , tud i udeleže­nec posvetovanja v P e n k u . N a k r a j u posvetovanja so o d k r i l i spominsko ploščo, p e l i so p i o n i r j i

brestaniške šole i n zbor domače Svobode. P o pros lav i je b i lo p r i ­jetno part izansko rajanje.

zadružnikov i n delavcev. Eden izmed v z r o k o v za tako stanje je tudi podcenjevanje študija, zlasti osebnega Izobraževanja.

Delegat i so r a z p r a v l j a l i po poročilu v 2 k o m i s i j a h . Reči J e

treba, da je b i l o to delo plodno, saj )e dalo za nadal jnje organi -zacl jsko-ideološko delo ,n n a ­loge v gospodarstvu t p r ubrav-

Senovški pionirji tovarišu Titu

Nepozabne vtise nam je da l p i o n i r s k i p e v s k i fes t iva l , na k a ­terem je 10. m a j a pelo 182 p i o ­nir jev i n p i o n i r k s Senovega i n Gor . L e s k o v c a . Začeli so z i n -ternaclonalo l n nada l j eva l i s part izansko pesmijo , k j je se­gala v srce. Senovški p i o n i r j i so pel i v t reh zasedbah pod v o d ­stvom M a r i j e M i k e l n o v e , p i o ­n i r j i z G o r . Leskovca pa pod takt irko A n k e Ceglar jeve . Spo­red sta lepo d o p o l n i l i še k l a v i r ­ska in h a r m o n i k a r s k a točka. Z a zaključek s 0 združeni z b o r i z a ­pel i še t r i pesmi i n s f e s t i v a l o m najlepše p o z d r a v i l i ro j s tn i dan dragega tovariša maršala T i t a .

N. A.

l jan ju dovol j d o b r i h predlogov in p a m e t n i h spodbud, kako naj b) k o m u n i s t ; še izboljšali svojo prizadevnost v organih druž­benega in delavskega u p r a v l j a ­nja. O p o z o r i l i so na večjo d i ­sc ip l in i ranos t članov, na b u d ­nost pred z a k r i n k a n i m i in o d ­k r i t i m i nasprotniki soc ia l i s t i č ­ne gradi tve in znova na glavno nalogo: na d v i g proizvodnost i v podje t j ih in v kmet i j s tvu . Tov. F r a n c Pirkovič je V raz­p r a v i rned d r u g i m opozoril delegat© p r e d v s e m na izreden pomen P r o g r a m a , sprejetega na V I I . kongresu ZK.T. k i nam pomaga v vsakem položaju določiti mesto In smer nadal j ­njega razvo ja . Zato je prouče­vanje in uresničevanje kon­gresnega g r a d i v a ena p r v i h nalog slehernega komunis ta .

Tg

PRA/NIK VOJNEGA LETALSTVA

Danes slavijo naši letalci 17. obletnico ustanovitve voj­nega letalstva. Z njimi vred se spominjamo težkih dni narodnoosvobodilne borbe, hkrati pa smo ponosni, da so naši piloti in mehaniki kos najmodernejši vojaški tehniki. To nam jamči, da bo naše nebo vedno svobodno. — Na

sliki: priprava podmorskega torpeda za letalo.

D E L O OBČINSKE K O N F E R E N C E K O M U N I S T O V N A S E N O V E M

O d k r i t o m e d m n o ž i c e na Senovem, ki je bila 17. ki so zastopali 251 komuni-

NOTRA NJE POLITIČNI T E D E N S K I P R E G L E D

Cas, ko bo treba dati tarifne pravilnike v soglasje okrajnim oziroma občinskim sin­dikalnim svetom In ob­činskim ljudskim od­borom, gre h kraju. Dobršen odstotek ta­rifnih pravilnikov, zla-

• sti v industrijskih pod-1 $ flS M I N rt 1 A l I fll M 1 sf% J e t J ' h J e ** "prejet pa

H J | H H |j Jk I I I I I lM\ H I t l l ( I i votrjen, ker so I f i l l l a l P l s l l l n l U " a n j e d a , i 8 v ° J e so-

31 l i S l i U I I I I I I s R l a s ' e t u d i Pristojni l l U l 161 M I I M • U I I I U 0 D e , n s k ' »rganl. Ze pr-

B I I J v| tarifni pravilniki kažejo, da se bo v Slo­

veniji z uspehom uveljavilo načelo nagrajevanja po učinku. Po prvih grobih ocenah lahko trdimo, da bo letos skoraj polovica več delavcev nagrajevanih po učinku. To je izredno pomemben porast in tudi uspeh, še zlasti potem, če vemo, da se delo po učinku v zadnjih letih ni povečevalo ln se je vseskozi sukalo tam okoli 45 odstotkov.

S takimi tarifnimi pravilniki bo lahko dosledno, uresni­čiti socialistično načelo, ki pravi, naj bo zaslužek delavcev odvisen od povsem določenih proizvodnih uspehov posamez­nika in od poslovnih uspehov podjetja, v katerem dela. Se­veda, ne moremo trditi, da smo v tem pogledu dosegli že vse, toda prvi in morda najtežavnejši korak je storjen. V kolektivih je prodrlo mnenje, da omejevanje zaslužkov de­lavcev v same tarifne postavke In pregovarjanje o nižji ali višji tarifni postavki še zdaleč ne more biti osnova za na­predek podjetja, pa tudi ne osnova za napredek življenjskega standarda. V kolektivih, kjer so že sprejeli dobre tarifne pravilnike, se potemtakem zavedajo, da so možni večji realni zaslužki le z boljšim nagrajevanjem po delu, ne pa s šte­vilčnim poviševanjem tarifnih postavk. SIcer pa prednosti že dokazujejo prvi uspehi v podjetjih, kjer so sprejeli take tarifne pravilnike. V nekem trgovskem podjetju v Ljubljani so kot ena prvih trgovin uvedli nagrajevanje po učinku. Prodajalec dobi toliko, kolikor proda. Menda ni treba še posebej dokazovati, da se je postrežba v teh trgovinah v zadnjih mesecih bistveno izboljšala. V tarifnem pravilniku je ostala tarifna postavka tega prodajalca neizpremenjena, toda po prvem tromesečju so naredili obračun in prodajalci i t dobili za ustvarjeni promet od 5 do 11 tisoč dinarjev. Ne­zaupanje je ob teh prvih izplačilih splahnelo, v podjetju pa ugotavljajo, da se promet povečuje. No in podobne primere bi lahko naštevali še iz mnogih industrijskih podjetjih, kjer so ubrali tako pravilno pot. V takih kolektivih ni več slišati tiste krilatice, ki pravi, da je boljši vrabec v roki kot golob na strehi. V teh kolektivih se je namreč že pokazalo, da je ob pravilnem nagrajevanju, ki sloni na dobrem tarifnem pra­vilniku, golob zlahka dosegljiv in je zato nedvomno boljši kot vrabec. Seveda pa taka mišljenja v nekaterih kolektivih še prevladujejo in tam so vsa svoja prizadevanja usmerili v to, da bi povečevali tarifne postavke za vsako ceno. Pone­kod na ta račun celo znižujejo sklade podjetij in pri tem prav nič ne razmišljajo, kakšne posledice Ima takšna stvar za gospodarski razvoj podjetja.

Seveda pa bo treba opozarjati Be na nekatere druge sla­bosti, ki jih opažamo v že predloženih tarifnih pravilnikih. Ponekod skušajo povsem neopravičeno povečevati tarifne postavke na ta način, da kar na papirju popravljajo strokov­ne kvalifikacije ali pa uvajajo tarifne postavke v razponih od d'». Taki razponi prav nič ne povedo, kolikšen bo zaslužek posameznika. Poviševanje kvalifikacij in uvajanje novih de­lovnih mest z višjimi nazivi pa je Šlo v nekem podjetju tako daleč, da imajo namesto enega, kot doslej, kar dvanajst direktorjev in pomočnikov direktorjev.

V nekaterih podjetjih se skušajo za vsako ceno držati tarifnih sporazumov. Tam, kjer skušajo povečevati tarifne postavke neodvisno od delovnih uspehov, je koristno, pa če­prav ni nujno, da se drže tarifnih sporazumov, ker ima pre­ko sporazumov družba še edino možen vpliv na smotrno na­grajevanje. Tam pa, kjer so šli na delo po učinku, posta­nejo tarifni sporazumi nepotrebni in prepreka. V Sloveniji, kjer si sindikati prizadevajo, da bi uveljavili nagrajevanje po učinku kar najbolj na široko, tarifni sporazumi ne mo­rejo koristiti, prej lahko škodijo.

Ljudski odbori, zbori proizvajalcev In občinski sindikalni sveti bi morali še v teh zadnjih dneh pregledovati tarifne pravilnike in skušati vplivati na to, da bi se še bolj dosledno uveljavile najrazličnejše oblike nagrajevanja po učinku. Od­govorni organi v občinah bi morali s teh stališč ocenjevati •tak konkreten primer in le v najslabših primerih posegati fctoi po administrativnih ukrepih.

OBRAČUN D E L A K O M U N I S T O V B K F . Z l S K E OBČINE

PROGRAM m j -MAŠE OROŽJE

14. maja so polagali obračun dela komunisti brežiške občine. O dosedanjem delu in bodočih nalogah je poročal sekretar občinskega komiteja Z K Mart in Bajc-Grega, v razpravi pa je sodelovalo 17 tovarišev in tovariš ic . N a kon­ferenci so izvolili 23-članski komite in 5 -č lansko revizijsko komisijo; za sekretarja je bil ponovno izvoljen tov. Baje, za organizacijskega sekretarja pa Franc Sablič . Na IV. kongresu Z K S bodo zastopali komuniste brežiške občine tovariši Franc Kimovec-2iga, Rozika Bohinc, Mirko Kam bič. Ferdo Sepetavec in Anton š k o f i j a m : .

Na občinski konferenci Z K maja, se je zbralo 83 delegatov, stov občine. Kot zastopniki Okrajnega komiteja Z K S so se konference udeležili organizacijski sekretar O K Z K S Jože Legan, Ema Muser in Miha Počrvina. Poročilo o delu orga­nizacije Z K je prebral sekretar obč. komiteja Lojze Rihter.

Poroč i lo j e m e d d r u g i m u g o ­t o v i l o , d a so k o m u n i s t i v bre­žiški občini v z a d n j e m l e t u povečal i a k t i v n o s t v o r g a n i h družbenega i n d e l a v s k e g a u -p r a v l j a n j a , k j e r d e l a 1486 č l a ­nov, m e d t e m i p a je 577 k o m u ­n i s t o v . V e č a k t i v n e g a d e l a b i m o r a l i vložiti v d e l o o r g a n i z a ­c i j S Z D L , L M S , d r u g i h m n o ­žičnih .organizac i j i n druš tev . P o s a m i č n e zadolži tve k o m u n i ­s tov se v e d n o n i s o s o r a z m e r n e , saj j e k a r 177 k o m u n i s t o v b r e z v s a k e f u n k c i j e a l i o d g o v o r n o ­s t i .

O s n o v n e o r g a n i z a c i j e so o d z a d n j e k o n f e r e n c e s p r e j e l e v Z K S 82 n o v i h č lanov p r e d ­v s e m i z v r s t m l a d i n e i n m l a ­d i h d e l a v c e v . Z a p o s t a v l j a l e p a so s k u p n i i n i n d i v i d u a l n i š tu ­d i j , k a r se v p r a k t i č n e m d e l u č lanov p o z n a . P r e d o b č i n o so obsežne i n o d g o v o r n e naloge , k i bodo t e r j a l e od k o m u n i s t o v še več d e l a i n p r e m a g o v a n j a ni/ličnih težav . P o r o č i l o j e k r i t i č n o o c e n i l o d e j a v n o s t v občini i n d a l o t u d i n a p o t i l a , k a k o na loge u r e s n i č e v a t i . D o ­b r o j e s o d e l o v a n j e s p r e d s t a v ­n i k i g a r n i z o n a , k a t e r e g a z a ­s t o p n i k i so n a k o n f e r e n c i o b ­l j u b i l i t u d i n a d a l j n j o pomoč in sode lovan je .

R a z p r a v a k o t poroči lo St3. p o k a z a l a d o b r e i n s l a b e s t r a n i d e l a o r g a n i z a c i j Z K , obč in ­s k e g a k o m i t e j a i n č l a n s t v a . M e d z b o r o m p r o i z v a j a l c e v in p o d j e t j i bo p o t r e b n o v e l i k o t e s n e j š a p o v e z a v a . N a terenu se k a ž e v občini p r e c e j š n j a a k t i v n o s t k l e r a , m e d t e m k o , b o m e d v z g o j n i m k a d r o m potreb­n a s e l e k c i j a , d a se bo m l a d i n a v z g a j a l a v r e s n i č n e m s o c i a l i ­s t i č n e m d u h u . P o s e b n o p o ­m e m b n e na loge so pred k o m u ­n i s t i , O b L O i n v s e m i d r u g i m i č in i te l j i v k m e t i j s t v u i n n je­g o v e m r a z v o j u .

Z a k l j u č n o besedo je i m e l l j u d s k i pos lanec o b č i n e i n č lan C K Z K S , tovar iš F r a n c K i m o v e c - Z i g a , k i j e m e d d r u ­g i m d e j a l , d a d e l a m o v o r g a n i ­z a c i j a h S Z D L , v z a d r u g a h i n d m g j e z l j u d m i b r e z r a z l i k e , p r i Z v e z i k o m u n i s t o v p a m o ­r a m o g l e d a t i , k o g a s p r e j m e m o . K o m u n i s t m o r a , z v e r o t u d i ču-si v e n o p r e k i n i t i in p r i t e m ne sme g ledat i na m a t e r i a l n e ko­

r i s t i (dota i n p o d . ) . K d o r se p u ­sti p r i k o v a t i z a noge i n r o k e z a r a d i m a t e r i a l n i h k o r i s t i , n e m o r e b i t i d o b e r k o m u n i s t . M i s m o šl i s k o z i r e v o l u c i j o i n s m o se t a k i h n a z i r a n j o t r e s l i , z m l a d i m i l j u d m i p a j e t r e b a d e ­l a t i i n j L m d a j a t i naloge, d a se bodo v v s a k o d n e v n i h p r e i z k u š ­n j a h k a l i l i . M l a d i n a v n a š a v n a š e v r s t e v e č . ž iv l j en ja , s ta ­r e j š i p a j o m o r a m o v o d i t i i n v z g a j a t i , d a bo v r e d n a n a s l e d ­n i c a s v e t l e r e v o l u c i o n a r n e p r e ­t e k l o s t i . M e d t e m k o so b i l i n a V I . k o n g r e s u ZJfLJ s p r e j e t i s k l e p i z a delo s p r e p r i č e v a ­n j e m m e d množicami , s m o k o ­m u n i s t i n a V I I . k o n g r e s u d o ­b i l i P r o g r a m , k i j e n a š e m o č ­n o o r o ž j e za b o r b o i n d e l o . Z n a n s t v e n a i d e o l o g i j a m o r a p r e i t i v zavest v s e h d e l o v n i h l j u d i , d e l a v c e v , k m e t o v i n i n ­te l igence . A . B.

T u d i k o m u n i s t i s e n o v š k e ob­čine so na konferenci u g o t o v i l i v e l i k e gospodarske uspehe ob­čine v p o v o j n e m razdobju . L e 35% p r e b i v a l s t v a se še preživ­l ja s k m e t i j s t v o m . N a r o d n i dohodek na enega prebivali ca v občini je že presegel o k r a j n i povpreček. Z v e z a komunis tov se je t r u d i l a vzporedno s takš­n i m razvo jem k r e p i t i tud j p o ­l i t ično rast d e l o v n i h l j u d i , v e n ­dar p i l tem ni povsem uspela. Organizac i j e Z K so b i l e preveč zaprte vase i n so premalo pomla jevale svoje vrste s spre ­j emanjem n o v i h članov.

Občina Senovo je področje s staro delavsko l n r e v o l u c i o ­narno t r a d i c i j o , v s ta r i J u g o ­s l a v i j i so k o m u n i s t i t u v težkih pogoj ih d e l o v a l i med r u d a r j i in okoliškimi k m e t i in j i h v z g a j a l i v r e v o l u c i o n a r n e m boju p r o t i t a k r a t n i m Izkoriščevalcem. T u ­d i danes je na jpomembnejša naloga komunis tov delo med množico. Pogoj za to j » ideolo­ška vzgoja komunis tov In učvrstitev osnovnih organizac i j . Zato mora postati ideološki študij v o k v i i r u o s n o v n i h orga­n i z a c i j i n študij vsakega k o ­m u n i s t a kot posameznika s t a l ­na o b l i k a dela . Sele ko bodo k o m u n i s t i ideološko dovol j i zo ­braženi, bodo sposobni močneje v p l i v a t i na oko l i co , k i v njej živijo. Z gospodarskim, razvo­j e m ne s p r e m i n j a m o le zunan j ih o b l i k ž ivl jen ja , a m p a k vnašamo vanj t u d i družbene spremembe

in nove socia l is t ične odnose. Zato moramo naše delovne l j u ­di sprot i seznanjati z r a z v o j e m l n n j e g o v i m i z a h t e v a m i . Dose­či moramo, da bodo spozna l i pravi lnost naše pot i , ker bo le državljan, k j je to d o u m e l , sodeloval s prepričanjem in skupnosti tudi nekaj n u d i l .

Zveza komunis tov mora s po­močjo vseh družbenih organi ­zacij in u p r a v n i h organov ob­čine doseči skupno akc i jo vseh d e l o v n i h l j u d i v občini za u r e ­sničitev družbenega plana v občini in nalog na področju kmet i j ske p o l i t i k e . Z K se mora p r i t em nas lon i t i bol j kot do­

slej na m l a d i n o i n i e n e . Iz n j i ­h o v i h vrs t mora »pre jemati nove člane za pomladi tev član­stva Z K i n tako obenem k r e ­p i t i svoje delo med množico.

L e tako bo Z v e z a komunis tov postala motor na vseh področ­j i h r a z v o j a v občini . V z p o r e d ­no s tem ne bosta rasla 1« njen ugled i n moč, amp^k bo raslo oboje tudi v vseh druž­b e n i h o r g a n i z a c i j a h ter orga­n i h delavskega ln družbenega u p r a v l j a n j a . B r e z več j ih težav bomo tako p r e m a g o v a l i razne naloge v gospodarstvu, k i se n a m s icer zde težke.

N a k o n f e r e n c i so i z v o l i l i nov 17-članski občinski k o m i t e , kot delegata na I V . K o n g r e s u Z K S Pa bosta senovSke k o m u n i s t e zastopala Karel Strban in Loj­ze R i h t e r , M J .

OB OBČINSKI K O N F E R E N C I Z K S V V I D M U - K R S K E M

Komuna — osnovna celica V soboto, 16. maja se je zbralo 74 delegatov osnovnih

organizacij Z K občine Vldem-Krško na redni letni občinski konferenci. Kot goste so v svoji sredi pozdravili zastopnike Okrajnega komiteja Z K S Novo mesto Nika Belopavlovlča, Jožeta Legana in Ema Muser ter sekretarja C K L M S Staneta Kranjca. Poročilo o delu organizacije je podal sekretar občin­skega komiteja Z K S Milan Kavber.

Občina Videm-Krško je d o ­segla v zadn j ih l e t i h močan go­spodarski razvo j . E n a t re t j ina preb iva lcev , k i so zaposleni v i n d u s t r i j i m o b r t i u s t v a r j a dve t re t j in i vsega narodnega d o h o d ­ka v občini . Gospodarstvo bo letos v p r i m e r i z l e tom 1957 porasti o za 20% l n v p r i m e r i z letom 1958 za 10°/o. T a k o nagel gospodarski razvo j zahteva v r -

Z A P I S K I Z OBČINSKE K O N F E R E N C E Z K S V ČRNOMLJU

Z d r u ž i m o vse sile sklep na konferenci v Črnomlju

V četrtek dopoldne se je v Prosvetnem domu v Č r ­nomlju zbralo 98 delegatov, ki so sodelovali na redni letni občinski konferenci Z K . Sekretar občinskega komiteja Franc K o č e v a r je v zelo tehtnem poročilu prikazal uspehe in slabosti organizacije v preteklem letu, razčlenil vzroke in nakazal naloge, ki č a k a j o komuniste. Med gosti so bili člani Centralnega komiteja Z K S Novo mesto: Niko Belo-pavlovič, Martin Zugelj in M i h a P o č r v i n a .

Družbeni plan občine za I, č e ­trt let je je b i l i zpo ln jen s 76%. Gospodarske organizaci je kaže­jo pni i z d e l a v i t a r i f n i h p r a v i l n i ­k o v težnjo po nesorazmernem povečanju postavk, saj j i h n e k a ­tere skušajo d v i g n i t i k a r z a 350/,,, K o m u n i s t i v podjet j ih so doslej premalo r a z p r a v l j a l i o i z p o l n j e ­v a n j u planov in t a r i f n i p o l i t i k i . Z n o v i m i t a r i f n i m i p r a v i l n i k i se bo odstotek del , plačanih po učinku, povečal za 4 0 % i n za je l 6 3 % vseh del . S tem ne smemo b i t i zadovol jn i , m o r a m o s i p r i ­zadevat i še napre j za čimbol j pravično nagrajevanje po učin­k u , k e r bo le tako rast la želja delavcev po s t rokovnem uspo-

jan ju . hkrat i se pa poveča­

vama t u d i p r o i z v o d n j a . Se po­sebno zato, k e r je 75% naših d e ­lavcev polprole tarcev , se m o r a ­mo pni plačevanju b o r i t i p r o t i p o l i t i k i »enakih želodcev«. V go­spodars tvu moramo uva ja t i čim tesnejše sodelovanje med gospo­d a r s k i m i organizac i j ami i n z d r u ­ževati p r e d v s e m manjša obr tna podjet ja .

V družbenem u p r a v l j a n j u so v občini doslej dosegl i v e l i k e uspehe. K o m u n i s t i pa morajo načelo : Tovarne de lavcem — tolmačiti tudi kot v e l i k o odgo­vornost in dolžnost, k i j u je de­l a v s k i r a z r e d p r e v z e l . Dogaja jo se p r i m e r i , da se m i m 0 d e l a v ­skega sveta, upravnega odbora ln osnovne organizaci je Z K r a z -

Komunlstl Tovarne celuloze i n papirja na Vidmu med nlzaolje Z K S

poročilom sekretar ja tovarniške o<i

v i j a v nekater ih podjet j ih ne­p r a v i l n o i n gospodarsko škodlj i­vo poslovanje.

M l a d i n e ne smemo le k r i t i z i ­ra t i , moramo se tudi poglabl ja t i v delo z njo. Ocen jevat i jo m o ­ramo kot veder i n svoboden m l a d r o d , kd je zrasel v drugač­n i h okoliščinah kot s tare j ša ge­neraci ja . B o l j smelo jo moramo spre jemati v vrs te Z K , vk l juče ­vat i v d e l a v s k o i n družbeno upravl jan je i n j i n u d i t i več o r ­ganiz i rane zabave.

V k m e t i j s t v u je opazi t i p r e ­majhno sodelovanje k o m u n i ­stov, k i na vas i stanujejo. Vse ukrepe, uredbe in zakone, k i imajo namen izpremeni t i dose­danjo naturalno kmeti jsko p r o ­izvodnjo v blagovno, morajo k o ­munis t i k m e t u prav i lno t o l m a ­čiti, v gospodarstvu uva jamo načelo : k o l i k o r s i gospodarsko sposoben, tol iko pomeniš. V kemtiustvu ne moremo de la t i iz jeme. K m e t a lahko a l i p r e p u ­st imo usodi, da ga bo z a t r l m o č ­nejši i n sposobnejši sosed, a l i p a mu nudimo pomoč družbe. P r a ­v i način, k i se je u v e l j a v l j a l p o ­vsod po svetu, je za našo u r e d i ­tev nespre jeml j iv , zato smo i z ­b r a l i drugega. T o d a kmet m o r a vedeti , da naša k m e t i j s k a p r o ­izvodnja zaostaja za d r u g i m r a z ­vo jem i n se m o r a zato vkl juči t i

v boj za več j e p r i d e l k e .

K o m u n i s t i občine Črnomel j so v r a z p r a v i p o k a z a l i v e l i k o zre ­lost, v miš l jen ju vseh, k i so r a z p r a v l j a l i , je b i lo čutiti za ­vest, da je edina rešitev našega gospodarstva v čim več jem z d r u ­ževanju s i l na vseh področjih dela. Na konferenci so i z v o l i l i 21 članski komite ; za delegate, !d j i h bodo zastopali na IV. k o n ­gresu Z K S . so i z v o l i l i Franca Kočevarja, Anico Lovko, Ivanko Rus,. Nika Slliha, Zana Srinjar-ja in Stanka Voglarja. M , J.

sto u k r e p o v na os ta l ih področ­j i h ž ivl jen ja v občini , p r e d ­vsem k r e p i t e v organov d e l a v ­skega in družbenega u p r a v l j a ­nja, tesno sodelovanje vseh družbenih o r g a n i z a c i j in moč­nejše sodelovanje gospodarsk ih organizac i j z občino.

Občina, zbor p r o i z v a j a l c e v , s i n d i k a t i n podjet ja so s sodelo­v a n j e m p r i izdelav j t a r i f n i h p r a v i l n i k o v uspe l i u s t v a r i t i ravnotež je v t a r i f n i p o l i t i k i . V e n d a r je s tem opravl j ena le f o r m a l n a p la t naloge, k i j o bo­do m o r a l i d e l o v n i l jud je k o l e k ­t i v o v v bodočnosti z v z t r a j n i m d e l o m uresničevat i . U t r d i t j m o ­rajo de lovno d i s c i p l i n o , k r e p i t i p r a v i l n e notran je odnose v k o ­l e k t i v i h i n s k r b e t i predvsem za nenehno s t rokovno rast. Z n a g l i m g o s p o d a r s k i m razvo jem smo namreč že dosegu tisto stopnjo, ko razvoj zahteva od nas več znanja kot naporov . Družbeni p l a n občine m o r a postati zakon, k i ga uresniču­jejo v s i k o l e k t i v i . P r a v zato se morajo podjetja bolj u s m e r i t i v sodelovanje z obč ino i n s k u ­šati z njeno pomočjo reševat i vrsto vprašanj , k i j i h razvo j načenja . S tanovanja , v o d o v o d , e lek t r ika , k o m u n a l n a uredi tev , obrt, preskrba i n v&e drugo s področja družbenega s tandarda postaja osnova, k i j Q jnoramio dat i d e l a v c u v žel j i , da b i m u izboljšali ž iv l j en j ske okoliščin« in tako p o m a g a l i p r o i z v a j a t i č im več ,

V občini je 6 5 % p r e b i v a l s t v a zaposlenega v k m e t i j s t v u l n vendar u s t v a r j a ta d e l le eno t re t j ino vsega bruto p r o i z v o d a v občani. Zaostajanje kmet i j ske pro izvodnje za Industr i j sko jo postalo očitno i n s i ga ne m o ­remo več privoščit i , vedet i pa moramo, da je pospeševanje proizvodnje v k m e t i j s t v u dolgo­tra jna in težka naloga.

Iz dosedanje naturalne p r o ­izvodnje moramo p r e i t i n * b l a ­govno. D a b i to dosegli smo i z ­b r a l i za kmeta na j laž j i način, tako da m u pomagamo ž v l a ­ganjem družbenih sredstev. O r g a n i z a c i j s k o moramo o k r e p i t i kmet i j ske zadruge, poživiti a k ­tivnost komunistov v zadružnih svet ih im z neprestanim t o l m a ­čenjem naše pol i t ike na v a s i , vzbudi t i v kmetu zaupanje v a ­njo i n zanimanje za v e č j o p r o ­izvodnost.

N a konferenc i so de legat i i z v o l i l i nov 23-članski občinski komite , na I V . kongresu Z K S Pa »bodo k o m u n i s t e občine V I -dem-Krško z a k o p a l i de legat i ; Stane K r a n j c , V i n k o PotUu Iv ica ZnUU'ršii n M i l a n Rav-ber. — A — i

» D O L E N J S K I L I S I « Stev. 20 (478)

Z OBČINSKE K O N F E R E N C E Z V E Z E K O M U N I S T O V V S E V N I C I

Za socialistično skupnost svobodnih u s t v a r j a l c e v

V nedeljo, 17. maja, je bila tudi v Sevnici občinska kon­ferenca Z K . Udeležili so se je razen 84 delegatov tudi Franc Pirkovič-Cort , Roman Ogrin, org. sekretar okr. odbora S Z D L Novo mesto, Ludvik Kebe, predsednik OSS in ljudska po­slanca tega območja, tov. Knez in Rebernik. Konferenca je poslušala poročila In raspravo, v nov komite Z K so izvolili 21 članov, za sekretarja pa je bil izvoljen Miro Gošnik iz Kopitarne.

K o n f e r e n c a j e p o i z v o l i t v i o r ­ganov poslušala Izčrpno p o r o ­či lo sekretar ja S l a v k a Š t ruk l ja . P o referatu , k j je za jel v g l a v n e m v s a področja de javno­s t i članov Z K i n a n a l i z i r a l gospodarstvo občine, je sodelo­v a l o v r a z p r a v i 10 tovarišev. J e d r o r a z p r a v e se j « vr te lo o k o l i v loge i n d e l a članov Z K m e d l j u d m i . P o g l e j m o n a j v a ž ­n e j š e m i s l i I« te razprave .

Občinski p l a n , k i kaže- g l e ­d e na p r e t e k l o leto nekatere novost i , m o r a postati temelj vsega družbenega i n gospodar­skega g iban ja v . občini . K o m u ­n i s t i bodo s spoznavan jem do­loči l tega p l a n a l a h k o p r a v i l n o to lmači l i p o l i t i k o občine, če j i m je j asna v l o g a p o V I I . k o n ­gresu. P o d a t k i o šolstvu, s o c i a l ­n e m v a r s t v u l n d r u g j kaže jo , da je občina vedno bol j samo­sto jna l n da se rnona n a s l o n i t i n a svoje lastne mater ia lne in l judske moči , da bo šla po poti napredka v o k v i r u celot­ne družbe. V kmet i j sbvu, k jer so težave na jveč je , je važno p o u d a r j a t i , da P r o g r a m Z K n i k ; e r ne g o v o r i o odvzemu zeml je , temveč da bodo eko­nomske razmere pre j a l i slej p r i p r a v i l e i n d i v i d u a l n e g a kme_ tovalca do sodelovanja z e d i n i m c i l j e m : več ja p r o i z v o d n j a za blagostanje kmeta ln družbe.

Organizac i j ske slabosti iz pre j šn j ih let je t r e b a o d p r a v i t i . N j i h o v odraz se je z r c a l i l v oženju k r o g a l j u d i , k i so i z r a ­žali odločilna mnen ja o k l j u č ­n i h gospodarskih i n polit ičnih zadevah v občini , r a v n o t a k o pa se je pokazalo , d a je med člani i n v osn. organizac i j ah premalo smelost i p r i š i r j e n j u vrs t č la­nov Z K . N a račun de la k o m i ­te ja je b i l o izrečenih v e č k o ­r i s t n i h k r i t i k , k i bodo brez d v o m a pr i speva le k i»bolij<šanju o r g a n i z a c i j s k i h u k r e p o v tega polit ičnega telesa.

S ta l i šče č lan« Z K m o r a b i t i

vedno l n povsod jasno ln ne­dvoumno. L e s t a k i m načinom dela je mogoče doseči enotnost akc i j e med našimi l j u d m i , k i p r i z n a v a j o v o d i l n o polit ično v logo Zveze k o m u n i s t o v . C e l a vrs ta o b l i k de la članov med l j u d m i je do sedaj še n e i z k o r i ­ščena. Več j i n a p o r i vseh , v e n ­dar r a z d e l j e n i na vse enako, bodo v s e k a k o r uspešno rešili mnoga vprašanja , k i zan ima jo naše l j u d i na te renu . S tudi j P r o g r a m a Z K m o r a dat j s l e ­h e r n e m u članu Z K Jasna ln točna napot i la za delo ha s v o ­j e m domačem terenu, k e r le tako bo mogoče zagotovi t i tako potrebno enotnost. K r e p i t e v vloge s a m o u p r a v n i h organov v vseh gospodarsk ih i n d r u g i h o r g a n i z a c i j a h . ln ustanovah, Izobrazba i n vzgoja naših d r ­žavljanov, sprejemanje m l a d i h , z d r a v i h l j u d i v članstvo Z K in cela vrsta d r u g i h nalog je t ista

ž ivl jen jska , človeška osnova, kj j amči , da bodo tudi mater ia lna sredstva, s k a t e r i m i razpolaga družba, n a j p r a v i l n e j e uporab­l jena.

Zakl jučne besede, k i j i h je na k o n f e r e n c i povedal sekretar okra jnega k o m i t e j a Z K tov. Piir_ k o v i c , bodo članom ostale še dolgo v spominu . M e d d r u g i m je tov. P i rkov ič d e j a l ;

»Bit i k o m u n i s t se p r a v i b i l i popoln , ce l človek na vsakem mestu, k a m o r ga' P a r t i j a posta­v i i n b i t i tak, k i m u nihče ne more očitat i i z n e v e r i t v e nače­l o m , za katera se naša Zveza komunis tov kot celota bor i -C i l j teh načel pa je - r izgrad­n ja bol jše, srečnejše družbe, socialistične skupnost i svobod­n i h ustvarjalcev.«

S k l e p i konference, k i j i h bo k o m i s i j a sestavi la v k r a t k e m , bodo d a l i o b i l i c o prakt ičnih n a p o t i l za uspešno l n plodno polit ično delo vseh osnovnih organizac i j l n občinskega k o ­mite ja .

K o m u n i s t e sevniške občine bodo na I V . k o n g r e s u Z K S z a ­stopal i S l a v k o Š t r u k e l j , F r a n c Drobnlč, Tončka Rešeta i n A l o j z A n z c l j c . —ok

smo!' Kaj ko bi na splošno ljudsko premoženje pazil še kdo drug razen miličnikov, morda celo naša

podjetja in njihovi čuvaji? Z g o d i se, d a včas ih z j u t r a j zapo je t e l e f o n dežurnega

us lužbenca n a te j a l i o n i P o s t a j i l j u d s k e m i l i c e a l i na o k r a j n e m T a j n i š t v u z a n o t r a n j e z a d e v e z n u j n i m k l i c e m : »»•Pridite t a k o j , o k r a d l i so n a s ; ponoči so b i l i p r i nas t a t o v i ! P r i d i t e ! ! * Š t e v i l o k a z n i v i h d e j a n j z o p e r družbeno In z a ­sebno p r e m o ž e n j e včas ih raste , včas ih spet p a d a . K j e so v z r o k i z a t a t v i n e , v l o m e i n p o d o b n a d e j a n j a ? M a r res samo v p o h l e p u ta tov, k i b i r a d i živel i b r e z d e l a ? A H p a so še k j e d r u g j e ?

V nezaklen jen : veži u p r a v n e ­ga poslopja K Z B r e s t a n i c a ao miličniki naši j dve dvokoles i In motorno kolo P u c h . Vse to b] spreten tat brez težav po­bral in odpel ja l . T u d i vra ta te t rgovine so slabo zavarovana . V rudniški sepanacij j na Seno-

v s a k o m u r dosegl j iv ( tatovi — h m . . .). »Zelcznina« v K a n d i l j l i m a s icer dobro zaprto t r g o v i ­no, Ima pa za pos lovalnloo n a P a r t i z a n s k i cest i zložene v o d o ­vodne cev i , do k a t e r i h l a h k o vsakdo p r i d e . Tat začetnik b i imel lahko pot tudi v podjet ja

V noči od 21. na 22. a p r i l uslužbenci T N Z in posameznih postaj niso s p a l i . O b i s k a l i so vse objekte družbenega p r e m o ­ženja i n p o t r k a l i na p r e n e k a -tero čuva jnico a l i v r a t a r n i c o naših t o v a r n , pot ipa l j v r a t a i n kl jučavnice obrtniških l n t r g o v ­s k i h podjet i j ter pogleda l i , k a ­ko se zapira jo naša gostišča. U g o t o v i l i so, da so n e k a t e r i objekt} družbenega premoženja dobro z a v a r o v a n i , d r u g i p a . • • N o , o teh d r u g i h daneg nekaj več.

čuvaj s čudnimi glasovi. . . O b d v e h z jutra j so v tej noči

uslužbenci L M zaman Iskal i v brežiški Tovarmi pohištva čuvaja I. L . , k i b i m o r a l b i t i na nogah. V zunanjem obratu ga nI b i l o n i k j e r ; kur jač K . v s tavbi p r a v t a k o n i vede l , kje

Razvoj bolnične službe v okraju je značilen zla ti po visoki kvaliteti dela zdravnikov In zdrav-nikov-speolalistov

N a p r e d e k in e m i z d r a v s t v a (Nadal jevanje s 1. strani)

dežurni p r o s t o r i ter pros tor i za l ekarno , rentgen, spre jem b o l ­n i k o v , ambulante , shrambe za per i lo , shrambe z a člstlfla i n j e ­d i l n i p r i b o r . O p e r a c i j s k i p r o ­stor i so n e p r i m e r n i , u p r a v n i pa pretesni . V k l e t n i h p r o s t o r i h , k i so vlažni , j© st isnjena k u h i n j a s p r l t l k l l n a m l , j e d i l n i c a za usluž-bence, skladišča živil i n p o -trošnega m a t e r i a l a ter l e k a r n i ­ških potrebščin, kflet za o z i m ­nico , centra lna k u r j a v o p r i m i ­t i v n e p r a l n i c a ; za sušilnico glužj k l e t n i h o d n i k jtd.

Ležalna doba je na kirurškem oddedkju 8,28 d n i , na g i n e k o l o ­

škem pa 6,76 d n i . Povprečno koriščenje bolniške kapacitete je 92,05% (praktično povpreč­je v splošnih bolnišnicah je 80 odstotkov).

K o m i s i j a , k i je o p r a v i l a zdrav s tvenostrokovno n a d z o r ­stvo n a d splošno bolnišnico v Brež icah v d e c e m b r u 1958, je daila tole m n e n j e : k o M k o r ne uspe uresničitev p r i p r a v l j e n e g a načrta , u r e d i t v e zdravstvenega centra, b i ' b i l o p o m a n j k l j i v o s t i mogoče reši t i z u k i n i t v i j o In­fekc i j skega oddelka , z dozidavo g l a v n e bolniške zgradbe i n s premest i tv i jo n e k a t e r i h o d d e l ­k o v .

A S A N A C I J A S O L

P r j o k r a j n e m s v e t u za z d r a v ­stvo je b i l a imenovana posebna k o m l s j a za asanacl je šol, k i je p r i p r a v i l a p r o g r a m za asana-c i jo 50 šol i n že p r e j e l a mate­r i a l a z a 26 m i l i j o n o v 896.500 d i n , l n s l c e T o d U N I C E F 20 m i l i j o ­nov d i n a r j e v , od okra jnega l judskega odbora 1 m i l i j o n d i ­nar jev , od občinskih l j u d s k i h

odborov n a d 5 m i l i j o n o v d i n a r ­jev, o Društva pr i j a te l j ev m l a ­dine L R S 600.000 d i n i n od ob­činskih organizac i j 13-500 d i n . Z a dokončno izvedbo asanaci j šol p a je p o t r e b n i h še 19 m i l i ­jonov 780 tisoč d i n a r j e v , k i naj b i j i h p r i s p e v a l i občinski l j u d ­s k i odbor i i n o k r a j .

Zdravstvo — sestavni del standarda

Termalna zdravilišča V h o s p l t a l n o zdiravatveno

službo spadajo tudi] t e r m a l n a zdravilišča Dolen j ske Topl i ce , Šmarješke m Cateške. Z a v o d i z« socia lno zavarovan je poši l ja jo sem svoje zavarovano«, razen teh pa se tu z d r a v i j o še v o j n i I n v a l i d i . L a n i Je b i l o e d i n o v Cateških t o p l i c a h več ne<zava­rovancev kot zavarovancev .

T a zdravil išča n ima jo p o ­trebnega zdravstvenega k a d r a , aaj n i m a nobeno zdravi l išče z d r a v n i k a - balneologa. P o v s o d dela jo z d r a v n i i k i splošne prakse , pa še t i samo honorarno . P o ­trebna b i b i l a nastanitev s t a l ­n i h z d r a v n i k o v l n f i z l o t e r a -pevtk .

Takšno j e stanje naše z d r a v ­stvene službe. P r i k a z a n i so le na jbol j pereči p r o b l e m i . V z p o ­redno z našim n a g l i m gospodar­s k i m r a z v o j e m b o t reba r e š e ­v a t i tudi probleme zdravstvene službe, k i so ne loč l j iv de l n a ­šega gospodarskega razvo ja . V e d n o več l j u d i j e zaposlenih

v gospodarstvu i n t i upravičeno zahtevajo zdravs tveno zaščito. P r i t i s k na zdravs tveno i z v e n -bolnlško službo se bo z zavaro­v a n j e m kmečkega p r e b i v a l s t v a še povečal . N a v s a ta dejstva m o r a m o b i t i p r i p r a v l j e n i i n že sedaj začeti n a č r t n o r a z v i j a t i zdravstveno službo.

Odborniki in strokovnjaki o zdravstvu

S a n i t a r n a inšpekci jska služba je o r g a n i z i r a n a tako, d a je p r i O L O o k r a j n i s a n i t a r n i Inšpek­torat k o t Instanca druge stop­nje i n kot metodološko iništrulk-tažna eJlužha za 9 obč. s a n i ­t a r n i h inšpektor jev. K a d r o v s k o

Sanitarna inšpekcija o k r a j n i inšpektorat n i zaseden zamadl p o m a n j k a n j a f inančnih sredstev, v e n d a r bo to treba vsaj de lno urediit i letos. T u d i v vseh os ta l ih d e v e t i h občinah Imamo le 3 sani tarne t e h n i k e , k a r je občutno p r e m a l o .

Do leta 1963 potrebujemo v našem o k r a j u še 19 z d r a v n i k o v , 18 do 22 m e d i c i n s k i h se3ter, 27 b a b i c „ 5 otroških negovalk, 7 sa ­n i t a r n i h t e h n i k o v , 18 zobozdrav­nikov, 13 z o b n i h tehnikov ' n 15 ostalega medic inskega osebja. Okrajni l j u d s k i odbor in občine so pravočasno u v i d e l i p o m a n j ­kanje zdravstvenega k a d r a i n ga začeli š t ipendirat i . T a k o š t i ­p e n d i r a m o 13 z d r a v n i k o v , 3 zobozdravnike , 15 fa rmacevtov , 9 f a r m a c e v t s k i h pomočnikov, 9

I n v e s V letih 1957 i n 1958 so b i le

tovestirane v zdravstvene ob­jekte prece jšn je vsote, vend ( ar nas Čakajo še- neodložlj ive i n ­vesticije, če hočemo k r i t i n a j -nftzjnejše l n neodložljive potre ­ba . T a so: povečanje kapacitete kirurškega i n ginekološko -|(D«odrri^kaga oddelka splošno

Zdravstveni kader viš j ih m e d i c i n s k i h sester, 8 m e d i c i n s k i h sester s s rednjo šolo, 2 inženirja k e m i j e , 1 rent ­genskega t e h n i k a , 5 z o b o t e h n i -kov, 2 b a b i c i , 4 bolničarke in 1 zobno asistentko. Ce p r i m e r j a m o potrebe in š t ipendiran je , lahko ugotovimo, da nekaterega z d r a v ­stvenega k a d r a še dolgo ne bo­mo i m e l i . Občinski l j u d s k i o d ­bor ; i n sveti za zdravs tvo naj s i ta kader zagotove s št ipendi­ran jem.

t i č i j e bolnišnice v N o v e m mestu, manjša adaptaci ja brežiške b o l ­nišnice, povečanje kapacitet z d r a v s t v e n i h domov N o v o me­sto, Brežice i n Krško, d o g r a d i ­tev zdravstvenega doma v M e ­t l i k i i n manjše adaptaci je in uredi tve z d r a v s t v e n i h postaj .

R a z p r a v a o poroči l ih je b i l a zelo živahna i n Je za jela p r e d ­v s e m vprašan ja zdravstvenega k a d r a , prostorov m s tanovanj , preprečevanja b o l e z n i (preven­tivo), načr tne »bolnike« m d r u ­ga pereča zdravs tvena vpraša­nja. Nekatera teh vprašanj so popolnoma obdelana že v p o ­roči lu i n j i h ne bomo ponovno naštevali .

P r a v tako k a k o r je H T Z predmet razprav d e l a v s k i h s v e ­tov ln u p r a v n i h odborov podje ­t i j , mora b i t i t u d i zdravstvena služba 1 predmet razprav zborov pro izva ja l cev . Izostankov od d e l a zaradi bofleznl je vedno več. P r a v tako vedno bol j raste­jo resne nesreče p r i d e l u m Iz­v e n dela . Žalostma je u g o t o v i ­tev, d a se v i s o k odstotek nesreč p r i d e l u p r i p e t i m l a d i m . D e ­l a v c i ne upoštevajo dovol j p r a ­v i l H T Z , ne up or ab l j a j o p r e d ­p i s a n i h zaščitnih sredstev, opa­z i t i p a je t u d i prece j šn jo živčno izčrpanost zapos lenih . D e l a v c i dela jo v službi l n d o m a . K d o r dela doma na pol ju , p r i d e v službo izčrpan, na svo jem d e l o v n e m mestu ne naredi v e ­l i k o , pa t u d i njegova pazl j ivost je zmanjšana. Zato p r i d e do ne­sreč k i ve l j a jo človeka včasih t u d i ž ivl jen je . t

Z n a n i so t u d i načr tn i »bol­niki«, k i več d n i vnapre j vedo, da bodo takrat i n takrat (obi­čajno med sezono kmečkih del , ko delajo doma na pol j ih) b o l n i . Predlagano je b i l o , da b i te »bolnike«, ko zahtevajo bolniški dopust, s p r a v i l i v bolnišnice , k je r b i z d r a v n i k i u g o t o v i l i , če

so res b o l n i a l i na . P r e d l o g Je dober, toda v bolnišnicah p r i ­m a n j k u j e pros tora .

P o n o v n o je b i l a poudar jena nujnost, da b i i m e l a vsaka to­v a r n a svo jo o b r a t n o menzo. T a b i preoej p r i p o m o g l a k telesni o k r e p i t v i de lavca i n k poveča­n j u p r o i z v o d n j e .

Predlagano je b i l o t u d i , d a b i u s t a n o v i l č imprej več posveto­v a l n i c za Izb i ro p o k l i c a . V s a k človek naj b i de la l tam, k jer ga v e s e l i i n za k a r j e telesno l n zdravstveno sposoben. N a ta način b i se tudi zmanjSalo š te­v i l o o b o l e l i h .

A v g u s t a bo v N o v e m mestu odprt center za r e h a b i l i t a c i j o i n v a l i d o v . D o b i l i bomo tudi zdravstveni k a d e r — p a še n i stanovanj zan j . N u j n o bo treba z i d a t i več s tanovanj .

V svete za z d r a v s t v o naj p r i ­dejo l judlle, kj hnatio veselje do zdravstvenega de la , k e r b o d 0

le t i tudi d e l a v n i . Dosle j Je b i lo vse prepogosta p r a k s a , da so b i l i v svete za zdravstvo izvo l j en i tak i l jud je , k i so I m e l i že p r e ­cej d r u g i h f u n k c i j i n m o r d a ni t j ne vesel ja do dela na področju zdravstva .

Preprečevan je b o l e z n i (pre­ventiva) n i samo zadeva z d r a v ­s tven ih delavcev, a m p a k vseh državljanov, vseh društev, vseh ustanov Itd. Z a p r e v e n t i v o bo treba poslej bolj s k r b e t i in y, dati n a vol jo več sredstev.

Sk len jeno Je b i l o t u d i , da se prouči možnost ustanovitve sklada z« zdiravstv&no i z ­gradnjo . J . P.

je čuva j , zato ga je pomaga: mil ičnikom Iskati . Končno so ga o d k r i l i : bi] je zaklen jen v m e n z i , k j e r je s ladko s p a l . . • — N a žagi T o v a r n e pohištva je nočni čuvaj 45-letni Z . K e r ga v zunan jem obratu n i b i lo , so ga Iskal i v n o t r a n j i h p r o ­s tor ih , a tud i zaman. P o d o l ­gotra jnem iskan ju ga je k o n ­t ro la našla v n e k i sobi , spečega n a k l o p i . K o ga je p r e b u d i l uslužbenec L M , se je Z . tako ustrašil , da je. padel pod mizo , d v i g n i l v z r a k r o k e l n noge ln začel kr ičat i z »živalskim g l a ­som« n e r a z u m l j i v e besede. . .

N i treba u g i b a t i , ka j b i lahko vse počeli v tej noči v l o m i l c i v T o v a r n i pohištva. Z a s p a n i h m a l o m a r n i h čuvajev v t o v a r n i a l i na žagi prav gotovo ne b i b u d i l i . . .

« . . . pa lahko noč!« T u d i v podjet ju »Gradbenik«

v B r e ž i c a h j e k o n t r o l a našla čuvaja D . F. spečega v p i s a r n i podjet je . Z b u d i j se je sele, ko so na v r a t a i n o k n a p isarne ponovno t r k a l i .

V sevniški Kopitarni je čuvaj to noč ob 2.35 d r e m a l v v r a ­t a r n i c i . Spa l Je t u d i čuvaj SGP »Pionir« na sevniške m gradbišču ; ta sj je privoščil počitek k a r v s v o j i sobi za m i ­zo. D r u g o d po S e v n i c i so b i l i čuvaj i n a s v o j i h mest ih . V Metlikj g r a d i »Pionir« z d r a v ­s tveni d o m l n 6-3tanovanjsiki b l o k ; čuvaj p r i zdrav , d o m u je bedel , p r i s tanovanjskem b l o k u pa s p a l . . . V n o v e m o d d e l k u tovarne N O V O T E K S je nočni čuvaj ob p r i h o d u k o n t r o l e spa l v v r a t a r n i c i za m i z o ; usluž­bencev L M sploh n i o p a z i l , ko so prl®H v tovarno . K a j naj s t o r i , če b i I z b r u h n i l požar, čuvaj v t e m o b j e k t u nI v e d e l . . .

če so uslužbenci zadrug pozabljlvl

V K Z Mokronog so b i l a v r a ­ta zadruge s i c e r d o b r o zaprta , o d p r t i h pa Je b i l o k a r 5 oken . Čeprav so zamrežena z reše tka­m i , b[ tat brez težav s k o z i o k n a dosegel v e č j e število p l a -ščev za dvokoflesa ter j i h odne­se l iz skladišča. V o b r a t u »Te­lekomunikacij« je b i l čuvaj v redu , o d p r t i pa sta b i l i o k n i , k j e r b i n e p r i d i p r a v neopaženo prišel v notranjost prostorov. Čuvaj v t e m pod je t ju zna r a v ­nati z a p a r a t i za gašenje p o ­žara,

V opekarni Preleeje je našla k o n t r o l a ponoči odprta g lavna

vem je k on k o l a po dolgem i s k a n j u našla čuvaja J . K . z a ­klenjenega v leseni sušilnici separaci je , na mostu separacl je pa je gorel ogenj brez n a d z o r ­stva. V r a t a separac l je r u d n i k a so b i l a o d p r t a l n vstop v s a ­k o m u r na v o l j o .

T r g o v i n a K Z Tržišče v Tel -čah je še vedno slabo z a v a r o ­v a n a . S tavba je i z v e n v a s i , o k n a pa Ima zaprta z n a v a d ­n i m i l e s e n i m i p o i k n l . N a d vrat ) je še vedno nezaz idana o d p r ­t ina , k i so jo i z k o p a l i v l o m i l c i leta 1954! S k o z i v r a t a te t r g o ­v i n e pr ide v l o m i l e c brez težav v notranje p r o s t o r e . . .

V Novem mestu ne kradejo? T u d i v N o v e m mestu se m n o ­

ga podjet ja k a r preveč z a n a ­ša jo na poštenost l j u d i \n na budnost naše L M ; Če se ne b i , b i za varnost svojega p r e m o ­ženja bol je p o s k r b e l a . N e k a j p r i m e r o v : 4

Industrija motornih voziti Ima čuva ja A . J . , k i je ob p r i ­hodu kontrole spal n a kavču v svoj i s o b i c i . Č u v a j z minlm&kgl ne zna r a v n a t i , čeprav Je v pod je t ju b e n c i n s k a črpalka. V »Kremenov!« p r a l n i c i peska je čuvaj H . S. s p a l i n s 6 z b u d i l šele, k o je uslužbenec L M p r e ­h o d i l že vse notranje prostore. Železniška postaja v Brš l j lnu Ima skladišče s i c e r dobro z a ­pr to , a slabe požarnovarnostne naprave . Tkalnica v S m l h e l u n i i m e l a z a p r t i h o k e n . čuvaj je spal , p r e d t k a l n i c o pa čaka 5 avtoguim na »prvo priložnost«. P r i »Kremenu« v L e s k o v c u je Čuvaj V . L . s p a l v plsiarni b a ­rake št. 5 bos. T u so p r e d l e t i že b i l e ta tv ine , v e d n o pa ugo­tavl ja jo t u d i , d a nočni čuvaj l ne

»Kovinar«, njena le z

k i ima vrata z a k l e -navadno kl jučavnico.

vhodna v r a t a ; od tu b i pr i ja te l j tuje lastnine ka j l ahko odnesel t r i uanjene jermene. Nočni ču­vaj , k i ga podjet je s icer ima, je namreč v sosednji s t a v b i .

K Z Sentrupert ima na p r o ­stem nezavarovano škropilnico z motor jem. Stor i lec b i brez težav odnesel b e n c i n s k i motor oz, dele škropilnice.

V šentjemejskem obratu IEV mora nočni čuvaj p a z i t i na električne peči za sušenje r a z ­nega mater ia la . T u , je kont ro la ugotovi la , da so b i l a v r a t a de­lavnice nezaklenjena, s k o z i o d ­prta o k n a na s t ranišč ih Pa b i s tori lec lahko odnesel dragoce­no orodje a l i k a k d r u g mate­r i a l Iz d e l a v n i c e .

oprav l ja jo službe kot b i b i l o treba. »Opremales« v Gotnt va­si Ima skladišče desk n e z a v a ­rovano, ker o p r a v l j a nočni ču­vaj tudi razna druga dela . V t o v a r n i Novoteks je k o n t r o l a ob 3.10 z jutra j u g o t o v i l a , da je v r a t a r J . B . spal v v r a t a r n i c i p r i peči, m e d t e m ko čuva ja n i b i lo n i k j e r n a j t i . Našel ga je B . , v e n d a r je b i l t u d i čuvaj F . S. prebu jen lz s p a n j a /

»Kurivo« oz. njegovo s k l a d i ­šče v B r š l j l n u je prav tako zelo slabo zavarovano. V s k l a ­dišču je sicer pes čuvaj , k i pa je b i l že enkrat »ukraden«. V notranjost podjet ja »Tobak« se lahko pr ide prek dvor iš ja , k i j u ' za p i sarno »Tobaka« pa je na­s tav l j en na o k n u h o d n i k a in

Lahka pot v trafike Trafika v Črnomlju je b i l a

okradena l a n i , a Ima š© vedno v h o d n a v r a t a v h o d n i k odpr ta , medtem k o So v r a t a v samo t r a ­f i k o s laba. S labo je zavarovana t u d i črnomal jska pošta, t r g . podjet je »Potrošnik« i n pos lo ­v a l n i c a št. 2 Splošnega t rg . pod, jet ja . * V avtogaražo K Z Vinica n i

•bilo težko p r i t i , saj je zaprta z navadno obešanko. T a k a j « t u d i usoda v r a t orodjarne v i ­n i šklh gas i l cev .

Skozi odprto okno v točilnico i n . . .

V D o l . T o p l i c a h so šli usluž­benci L M v gostišče skozi o d ­pr to k u h i n j s k o okno — p r a v po tej p o t i b i šli t u d i v l o m i l c i , k i pa b i se vrača l i seveda p o l n i h r o k a l i n a h r b t n i k o v . . .

O b j e k t i opekarne Zalog so slabo z a v a r o v a n i , na o b r a t u * a K o N o v o * © * * lcon-tToha č u v a j a s p l o h n i našla, v mesnico v D o l , T o p l i c a h l a h k o pr idete skoz i odtrgano mrežo. V O b d i -cah je b i l a o r o d j a r n a l n garaža kmet . posestva o d p r t a ; orodje , m o t o r j i , maiterlal i t d . je n a v o l j o k o m u r k o l i . . . V Sotesjki je k o n t r o l a več kot p o l ure z a ­m a n Iskala nočnega čuvaja G . A . , Novolesovega uslužben­ca, pa ga m mogla n a j t i . V g o ­s t i l n i S r e b o t n i k v Straži j e b i ­lo o k n o odprto , iz gostilniške sobe p a o d p r t a v r a t a v toč i ln i ­co i n k u h i n j o . V p r e d a l u toč i l ­ne m i z e p r i b i . 4009 d i n drobiža, v o m a r i prece j c igaret l n p l j a c , v k u h i n j i r a z e n drugega t u d i r a d i j s k i a p a r a t . . .

Dajemo s tem priložnost za razne tatvine in vlome? Vseka­kor! Do skupnega Ljudskega premoženja se odgovorna vod­stva tovarn, podjetij in kolek­tivov obnašajo vse preveč ma­lomarno in res) jih je treba javno vprašati : mar nj naša skupna dolžnost, varovati za­upano premoženj« in ga skrbno paziti?

Osnova: živinoreja

Kmetijsko gospodarstvo K o ­s tan jevica r r i p r a v l j a svoje u r e ­di tvene načr te , k i p r e d v i d e v a j o , da bo osnova gospodarstva ž iv i ­nore ja , pomožni p a n o g i p a h m e ­l jarstvo i n sadjars tvo . Posestvo ima že deset h a h m e l j e v i h nasa ­dov, k i gredo v drugo leto r o d ­nost i . V jeseni bodo z a s a d i l i s h m e l j e m še 4 h a nasada. P r e d k r a t k i m so začeli s p r i p r a v l j a l ­n i m i d e l i za Izgradnjo lastne s u ­šilnice h m e l j a , k i j i h bo s tala 9,8 m i l i j o n o v d i n a r j e v . P o r a b n a bo t u d i zaskladišče h m e l j a , i m e ­la pa bo še garažo za t raktor je .

Sadovn jakov i m a j o 4 h a l n 1,5 ha drevesnice . Z l a s t n i m i s r e d ­s t v i so o b n o v i l i 1 ha sadovnjaka jablan, vrs te »rdeči delešez«.

P o s e j a l i so t u d i 3,5 ha pšenice, p r i k a t e r i s i bodo z v s e m i agro­tehničnimi u k r e p i zagotovi l i č i m več j i uspeh. Računa jo , da je bodo p r i d e l a l i 5 d o 7 t isoč k g na hektar . T u d i p r i h i b r i d n i k o r u ­z i , k i jo bodo posadi l i 4 h a , upajo n a dober pr ide lek .

Posestvo i m a svoj l e tn i go­spodarski načrt , v ka terem so Izračunani vs i d o h o d k i , i z d a t k i , m a t e r i a l n i stroški ter d e l o v n i n o r m a t i v i za vsako delo. P r i ­p r a v l j e n i m a j o že t a r i f n i pravUl-n l k , v k a t e r e m so zagotovl jene plače po učinku.

Pojasnilo V tretjem nadaljevanju »Spo­

minov na borbo, k i jih Je objav­ljala v našem tedniku tovarišlca Majcen Tončka, je bi la 29. Janu­arja 1959 mišljena »Leničava, po­ročena Povšlč«. Uredništvo

K U L T U R A IN P R O S V E T A

Delo dveh generacij za uresničitev vel V soboto, 16. maja so učitelji in profesorji novomeške

občine prvikrat slavili dan prosvetnih delavcev. Ker so praznik hkrati posuetili proslaui 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije, so poskrbeli, da bi bila svečanost čim slovesnejša; pouabili so člana CK ZKS Franca Ki-movca-2igo, da bi jim govoril o naprednem gibanju pred vojno in nalogah učitelja v naši današnji družbi. Želji se je tovariš Žiga odzval toliko raje, ker je sam pred vojno več let učiteljeval na Dolenjskem in ga še danes vežejo na ta čas živi spomini.

Dopoldan ob desetih je bilo v Domu JLA slavnostno zborovanje. Otvoril ga je predsednik DUP Lojze Zupančič in pozdravil prisotne goste, med katerimi so bili pred­stavniki oblasti in družbenih organizacij. Nato je predal besedo tovarišu Kimovcu. Iz njegovega govora povzema­mo naslednje misli.

Prav je, da v letošnjem jubl- Solanemu človeku privilegiran lejn^m letu Komunistične parti- položaj v družbi, spričo česar Je poudarimo delež, ki so ga ima pravica gledati na ostale prispevali v bogato zakladnico državljane zviška. Sledi te na-Komunistične partije tudi do- pačne miselnosti je čutiti del-lenjski napredni prosvetni de­lavci. Naj bi bil ta pomembni dogodek hkrati priložnost, da sindikati, družbene organizacije ln razne institucije začno zbira­ti dokumentarno gradivo o bo­gatem delu, ki ga je opravilo nase napredno učiteljstvo v zad­njih desetletjih in na katerega smo lahko upravičeno ponosni.

Prosvetni delavci so že od ne­kdaj živeli z delovnim ljud­stvom in čutili z njim, kar je umi j Ivo že spričo njihovega po­klica. Posebno velja t» za uči­telje na podeželju. T u bi bilo o-meniti zlasti funkcijo novome­ške gimnazije, njenih naprednih profesorjev, ki so se lepo zapi­sali v zgodovino slovenskega naroda. Zlasti napreden značaj so imela pred vojno vsakoletna učiteljska zborovanja v Novem mestu. Napredno, zlasti mlado učiteljstvo je tu našlo prilož­nost, da načne probleme, ki so težil] njega samega in delovno ljudstvo. To učiteljstvo se nt moglo niti ne hotelo zadovoljiti B takratnim stanjem, ko so se neprestano menjavali režimi ln t njimi šolski nadzorniki, ki so maltretirali zdaj pripadnike te­ga, zdaj onega prepričanja. Na teh zborovanjih se je učiteljstvo dotikalo ne samo strokovnih, ampak tudi ostalih vprašanj ln jih skušalo, čeprav včasih s pri­mitivnimi metodami, analizirati. Skušali so vnaprej pripraviti , članstvo in preko njega ljudstvo na usodne dogodke, ki so se 1

nezadržano nag-Hco bližali In se potem ravno na Dolenjskem v času NOB tako dramatično raz­vijali.

TovarU Kimovec je ob tem o* PozorU tudi na važno politično »*c4J°» W Jo je pred vojno opravljala novomeška sokolska knjižnica, o čemer po pravici prjča spominska plošča, vzidana na nekdanjem Sokolskem domu.

Govornik je nato čestital pro­svetnim delavcem, ki po vojni nadaljujejo, kar so njihovi pred­niki začeli, in jih pozval, naj de­lajo tako tudi v prihodnje, za kar jim bo Zveza komunistov resnično hvaležna.

Naloge, ki jih stavi prosvet­nim delavcem današnja družba, so lepe, velike in odgovorne. — Trenutno je med najvažnejšimi sodelovanje pri uresničenju šol­ske reforme. Nekdanja intelek­tualistična šola je mladini vsi­ljevala prepričanje, da pripada

Tovariš Franc Ktnovec-žiga med novomešk mi prosvetnimi delavci

no še danes; naloga reformira­ne šole pa je, da tako prepriča­nje dokončno izrine iz naše na­vesti. V zvezi s tem se morajo prosvetni delavci vse bolj zani­mati za družbeno upravljanje šol, ustanov in podjetij. Nikar ne mislimo, da je s samim uva­janjem novih organizacijskih oblik že vse storjeno ln da bo novi socialistični človek nastal sam po sebi!

Prosvetni delavec ni več zgolj strokovnjak-speciallst, marveč javni delavec, kl mu je družba zaupala v vzgojo najžlahtnejše, kar Imamo — mladino! Zato naj ob 40-letnlci Komunistične par­tije Jugoslavije znova poudari­

mo: nobena ideologija, ki Je kdajkoli hotela prepričati slo­vensko ljudstvo, da mu hoče do­bro, dejansko ni mogla ustvariti svobodne, enotne domovine; te-' ga je sposoben edino znanstveni socializem. Tega se zaveda tudi ljudstvo samo: kljub misticizmu, ki ga morda opazimo še tu pa tam, moremo namreč vendarle reči, da si naši ljudje prav nič ne žele povratka v stare stran­karske čase. Socialistična zveza je dovolj široka organizacija, da lahko sprejme vsakogar, saj ne vrednoti človeka po njegovih zunanjih manifestacijah, ampak po njegovem delu, po njegovem odnosu do skupnosti.

,Večer plesov in pesmi narodov Jugoslavije* v Črnomlju

P o večletnem premoru v in Makedonijo. Med posame- Ijani to že tretja skupina, ki k u l t u r n i d e j a v n o s t i na fo t - znimi plesi je za veselo jo je vzgojil in ima po nje-klornem področju smo imeli vzdušje posebej s k r b e l še govem mnenju Še l epo bo -Črnomaijci v soboto, 9. t. m . , mnogo obetajoči kvintet » V e - dočnost. prhlo&nost posebnega užitka seli Belokranjci« s pevci, Želimo, da bi skupine z

istim zanosom delo nadalje­vala in s tem. ohranjevala lepoto ljudskih plesov, z na­stopi pa dajala našemu de­lovnemu človeku prijetno razvedrilo.

Janez Kramarič

Govornik je nato opozoril še na posebno važno vzgojno nalo­go. Današnja mlada generacija raste v izjemni situaciji: ge­n e r a c i j a p r e d n j o j e o p r a v i l a o g r o m n a de­j a n j a , zato se je mlajšemu rodu, ki mu ni bilo dano sode­lovati v NOB, težko adekvatno uveljaviti. Toda tej mladini Je treba pokazati, da je bilo vse ono še]e priprava za socialistič­no družbo in da spričo tega tudi bodoče generacije čakajo velike odgovorne naloge, s katerimi se bodo tudi one lahko uveljavile. Prosvetni delavci naj nepresta­no vzbujajo v mladini veselje do dela kot vrhunec človeške radosti ln sreče.

Poslušalci so govornika za le­pe, spodbudne misli nagradili z Iskrenim odobravanjem, nato pa sta nastopila novomeški simfo­nični orkester pod vodstvom di­rigenta Ljube Laclča in okrajni učiteljski pevski zbor, ki ga vo­di Brnest Jasbec.

Po slovesnosti so si prosvetni delavci ogledali razstavo Turški vpadi na Slovensko, popoldan in večer pa sta bila Izpopolnjena z obiskom modne revije In Can­karjeve drame Hlapci.

Reči moramo, da je prvo praz­novanje dneva prosvetnih delav­cev lepo uspelo In da bi bilo prav, ko bi postalo zgled tudi za zborovanja v prihodnjih letih.

Okrajni odbor Zveze gluhih Jugoslavije je povabil v Novo mesto v goste Kulturno in prosvetno društvo gluhih »Vita Z u ­pančič« iz Ljubljane. Nastop bo v soboto, 23. maja ob 17. url za mladino, ob 20.30 za odrasle, v nedeljo, 24. maja pa nastopi skupina ob 15. uri v Trebnjem. Bogat program bo nudil Novo-meščanom, ki poznajo skupino iz prejšnjih nastopov, lep užitek, a tudi omika srca nas kliče k obisku.

Nekaj o prvem delavskem društvu v Metliki

ob »Večeru plesov in pesmi narodov Jugoslavije«. Pro­gram je izvajala folklorna skupina črnomaljskega kul­turno - prosvetnega društva »Miran Jarc« pod vodstvom plesnega učitelja Tineta Beli-6iča in instrumentalni .kvin­tet »Veseli Belokranjc i« s pevci Maro, Tonetom i n Marto.

Polna dvorana in spontano ploskanje, s katerim Je ob­činstvo izražalo zadovoljstvo in navdušenje, je dalo tzva~ jalcem vse priznanje in do­kazuje, da med njimi Se živi občutek za lepoto ljudskih plesov, da se ljudstvo še ni izneverilo tradiciji prednikov, ki so svoja kola prenašali iz roda v rod in jih z ljubeznijo negovali.

S skrbno naštudiranimi ljudskimi plesi, ki so izraz mišl jenja , čustvovanja in no­tranjega nagnjenja ljudstva in njegove navezanosti na naravo, so nas izvajalci vodi­li od Istre preko Gorenjske, Koroške in Prekmurja v Be­lo Krajino, Posavtmo, Srbijo

k i so dali programu plesal­cev še poseben poudarek.

Dvajset mladink in mladin­cev folklorne skupine se nt ustrašilo težav, ki so jih v za­četku dela srečale. Najtežje vprašanje, kako priti do de­narja so rešili s tem, da so priredili družabni večer. Iz­kupiček so porabili za naba­vo oblek. Dobra volja i n za* upanje v lastne sile sta jim pomagala prebroditi še ostale težave. Uspeh, ki so ga do­segli v Črnomlju in v Metli­ki, kjer so v nedeljo gosto­vali, je plačilo za StirimeseC-no trdo delo, vztrajnost in požrtvovalnost.

Posebej je treba omeniti veliko zaslugo plesnega učite­lja Tineta Beličiča, metalur­škega tehnika v tovarni »Beit« v Črnomlju, ki se je rad odzval vabilu domačega KUD » M i r a n J a r c « i n se 2 zavzetostjo strokovnjaka i n poznavalca ljudskih plesov lotil dela. Odkar je položil v Ljubljani izpit za plesnega učitelja, je razen folklornih skupin v Litostroju in na Srednji tehnični šoli v Ljno-

Novost na kostanieviškem odru V nedeljo dne 24. maja ob 20.

uri bo v Kostanjevici gostoval celoten ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Pri predstavi sodeluje okoli tri­deset članov celjske gledališke hiše. predstavili nam bodo zani­mivo kroniko o življenju In gi-nevanju sodobnih malomešča-nov, delo, ki ga je napisal slo­venski Igralec Mirko Zupančič. Kolikor nam je znano, je to Zu­pančičevo delo doživelo velik uspeh v Celju ln v Ljubljani ln je eno najboljših slovenskih gledaliških del zadnjega časa. Pisatelj sam se je ob tej prilož­

nosti takole predstavil: »Rodil sem se v Borovnici 4. marca 1925. Poklicni Igralec sem od le­ta 1949. v Mestnem gledališču Ljubljana. Diplomiral sem na filozofski fakulteti (oddelek za svetovno književnost 1» letarar-no teorijo) v marcu 1957. In zdaj študiram še filozofijo. Z litera­turo se javno ukvarjam od leta 1949. Umrl še nisem«.

O odlikah te najnovejše slo­venske igre se boste prepričali na predstavi. T u naj povemo samo še to, da so na seznamu nastopajočih tudi pri nas tako priljubljeni J A N E Z S K O F , ki

ima glavno vlogo, P A V L E JER-8IN in M A R I J A G O R S l C E V A . Režira B R A N K O G O M B A C , ki ga naše občinstvo že pozna po režija Othella, Zadeve Calne in Dunda Maroja. Opravičeno si obetamo, da bo tudi ta predsta­va nekaj posebnega, zato vabi­mo občinstvo k številni udelež­bi. Vstopnice so v predprodajl v pisarni kmetijske zadruge, re­zervirajo p« se lahko tudi po telefonu v isti pisarni. Ob tej priložnosti vabimo tudi druge kraje iz kostanjevlške okolice, saj bj bilo lahko marsikomu žal, če bi zamudil to priložnost.

Pred tremj leti Je naš list (DL 1956, št. 17—18) priobčil daljši članek o »Delavskem Izo­braževalnem društvu Danica«, ki so ga bilii v Metliki 1. 1906 ustanovili napredni obrtniški pomočniki. Povod za Članek je dala pravzaprav najdba kakih desetih društvenih značk, ki so |[jih v novembru 1965 pri Igranju slučajno izkopali v Metliki otroci na Srangi za Ktfnerjevo hišo. Dva takrat še živeča član« teg a društva, čev­ljarska mojstra Anton Jurman in Gustav Henigman, sta dala sestav'ljalcu članka precej ust­nih podatkov, lz katerih j« bilo viaj v glavnih obrisih spozna:! namen in delovamjjje tega prvega delavskega društva v Beli krajini.

Po podatkih obeh Imenova­nih je bilo društvo ustanovlje­no jeseni 1906 na pobudo mi­zarskega pomočnika Evgena Korenčiča, ki je bil doma bli­zu Siska na Hrvatskem in se je v Metliki zaposlil pr i mi­zarju Prusu. Korenčič Je bil tudi prvi tajnik novega dru­štva, medtem ko je predsedni-štvo prevzel sin njegovega de­lodajalca, mizarski pomočnik Franc Prus.

Društvo, ki naj bi po iz­javi J ur mana združevalo samo metliške in okoliške pomočni­ke, je že prvo leto šteflo 40 članov ln j« razvilo živahno dejavnost. Cianl »o se zbirali v Malešičevi hiši na metliških Drag ah, kjer *> prebirali so­cialistično časopisje. Imeti i so tudi svoj pevski in tamburaški zbor. Prirejali so veselice in zabavne večere. Zlasti svečano pa so proslavili t 1. maj. Na večer pred praznikom so po­stavili mlaj z rdečo zastavo, naslednje jutro pa je billa bud-nlca tamburašev, z a katerimi so stopali pomočniki v praznič­nih oblekah ln z rdečimi kra­vatami.

Po izjavti Antona Jurmaua J« društvo razpadlo že v jeseni 1907, ko je bilo vlomljeno v

go potem p a se je preselil v Zagreb še Franc Prus. Člani so prodali tamburaške Inštrumen­te, denar pa so si razdelili.

Oba v začetku Imenovana mojstra (Anton Jurman je letos spomladi umrl) pa se kake več­je podrobnosti nista spomnila, zato je pisec članka na koncu izrazji upanje »da se bo mogoče v tem ali onem arhivu le našel kak list, ki bo posveti] v to zanimivo oranje socialistične ledhie v Beli krajini.«

Letos pozimi je arhivar Belo­kranjskega muzeja Ivan Drob-nlč med arhivskim materialom metliške občine res zasledil

govih članov, kakor tudi zbu­jati samozavest skupnosti v delavcih,« T a namen pa je sku­šalo društvo doseči s tem, da Je podpiralo svoje potujoče člane, da je prirejalo pouk, predavanja, branje in pogovore v osem, kar Je vredno, da se o njem pouče, izvzemši politiko ln vero, da je sklicevala zbo­rovanja, si ustanovilo knjižni­co ln prirejalo družabne se­stanke In slavnosti.

Rednj c l a n je bil lahko vsak obrtni rokodelec metliške oko­lice; v primeru, da bi se dru­štvo razpustilo, pa h\ pripadlo društveno premoženje- mojstr-

Razpis Trdinovih nagrad za leto 1959

Okrajni svet Svobod in prosvetnih d n štev Novo mesto razpisuje Trdinove nagrade za I. 1959 v skupnem znesku 160.000 dinarjev za literarno, likovno, znanstveno in reproduktivno amatersko dejavnost. Nagrada za posamezno panogo znaša 40.000 dinarjev. Kandidati naj predložijo svoja dela najkasneje do 10. junija 1959 na naslov: Okrajni svet Svobod in prosvetnih druStev Novo mesto, Cesta herojev Stev. 1.

Nagrade se bodo podeljevale po pravilniku o Trdinovih nagradah, podeljene pa bodo na dan pisateljeve smrti 14. julija 1959.

društvena pravila in nekaj do­pisov, ki nam omogočajo na­tančnejši vpogled v deol društ­va ln Čas njegovega obstoja.

V prveni dopisu na mestno županstvo v Metliki z dne 29. mairca 1907 namreč javlja tajnik Fran Evgen Korenčič, da so v Metliki ustanovili »De­lavsko izobraževalno društvo Danica« ln d a je c. kr. deželno predsednlstvo potrdilo društve­na pravila z dopisom z dne 24. januarja 1907.

Društvo je bilo prav gotovo ustanovljeno prejšnje leto, svo-j a pravila pa je prejelo potrje­na šele januarja 1907, nakar jih

društveni lokal in je zmanjka- je dalo natisniti ln jih tiskane lesena blagajna z društvenim predložilo županstvu v Metliki.

Ohranjeni primer teh pravil obsega 15 členov oziroma pa­ragrafov. Namen društva Je bil »varovati i n pospeševati duševni in gmotni prospeh nje-

denarjem in nekaterimi knji­gami. Blagajno so naslednji dan našli razbito z a Malešlče-vo hišo, storilcev pa n i s 0 n i ­koli Izsledili.

Po tem vlomu Slani niso ho­tel} več plačevati po 1 krono mesečno v društveno blagajno. Društvo je namreč Po vzorcu avstrijskih »he-rbergov« skrbe­lo tudi za potujoče brezposelne pomočnike ln J e v s a-k tak po­močnik, ki je potoval skozi mesto ln Iskal službo, dobili brezplačno večerjo in prenoči­šče, drugi dan pa še dve kroni lz društvene blagajne.

Kmalu nato 3e lz Metlike odšel Evgen Korenčič; ne dol-

Občinski svet Svobod ln prosvetnih društev v Sevnici

skemu društvu v Metliki, če prej člani ne bi sklenili kaj drugega.

Te določbe iz §§ 2,3,5 ln 11 Je vredno poudariti, ker se neko­liko ločijo od Jurmanovih na­vedb. V društvu namreč niso bili samo .pomočniki, ampak tudi mojstri, podpirali so svoje (ne pa druge) potujoče člane, in tudi prlstavek »Izvzemši po­litiko in vero« se čisto ne uje­ma z Jurmanovlm pričeva­njem, d a so pomočniki ob ve­čerih prebirali Rdeči prapor, hrvatsko Zarjo ln dela Karla Ma-rxa. Vendar moramo hkrati tudi vedeti, d a so bila pravila sestavljena v duhu [n zahtevah tedanjega vladajočega razreda, da pa je praktično življenje v društvu pod vodstvom ljudi, kakršna sta bila socialista Ko­renčič in Prus, nujno moraio kreniti iz ozkih tirnic pravil.

prireja v počastitev 40. oblet­nice Z K in S K O J kulturni teden. V tem tednu se bodo vrstile po raznih krajih nasled­

nje prireditve: * 16. maja je bila v domu Par­

tizana v Sevnici otvoritvena akademija s pevskim zborom > D Loka. v nedeljo pa je PD Stu­denec gostovalo na Blanci z igro »V Ljubljano io dajmo«. 20. ma­pa je bila filmska predstava »VII. kongres ZKJ« v gasilskem domu v Sevnici. 21. maja pa bo

Prosvetno društvo »Fr. Prešeren« z Blance

je v soboto, 16. maja gostovalo poldne bo ta 21-Članska igral-z ljudsko Igro Lada Pipana ska skupina marljivega d r u š t v a »•Dekle iz T r e n t e « v rudarskem gostovala v okviru kulturnega revirju v Brestanici. Na prvi tedna v Krmelju z isto igro v izvedbi tega dela je v malem šestih slikah, kraju Blanca obiskalo predsta- Vodstvo tega d r u š t v a je iz-vo okoli 500 ljudi, kar je iz- redno zadovoljno z obiskom redno mnogo. Prihodnjo nede- svojih sredstev, kar je obenem Ijo, dne 24. maja ob 15. uri po- tudi dokaz, da si ljudje želijo

kulturnega razvedrila. Ker je članov le okoli 50, se na take predstave podajo kar vsi sku-paj,' s č i m e r j im tudi zabavna plat ne uide. Marl j iv im kul-

Isti film v Krmelju. 22. maja bo turnikom ne gre oporekati tudi v Sevnici pester večerni pro- zabavna plat ne uide. Marl j i -gram, na katerem bodo sedelo- vim kulturnikom ne gre opore-vala 4 prosvetna društva. Naj­več prireditev bo na dan 24. maja, ko gostuje PD Blanca v Krmelju, PD Šentjanž v Loki in PD Bučka v Boštanju.

Gledano v celoti je to prva lepa revija zimskega dela naših prosvetnih društev, ki uspešno opravljajo kulturno poslanstvo med ljudmi na vaseh.

ok-

kati tudi načrtov, saj priprav­ljajo za mesec julija • ko bo blanško gasilsko društvo slavi­lo 30. letnico obstoja, že novo igro, tokrat »Dve nevesti«. Ce upoštevamo, da je to izrazito kmečki predel, je tako prizade­vanje še toliko bolj vredno po­hvale. Obiskovalci njihovih predstav pa imajo tudi o izved­bi kaj laskavo mnenje.

Društvo s i je takoj oskrbelo svojp štampiljko ln je dalo za člane izdelati že prej omenje­ne emajlirane značke v sloven­skih barvah ln z zlatim napi­som. Mislilo pa je tudi na svoj prapor, kaj tj že 8. septembra 1907 so veliki tiskani lepaki po mestu naznanjali, da bo ta dan društvo n a vrtu gostilne »Pri solncu« (današnja Makarjeva gostilna) priredilo vejllko vin­sko trgatev s koncertom mest­ne godbe, srečolovom, šaljivo pošto in plesom ln d a je čisti dobiček namenjen za društve­no zastavo.

V društvenem cdboru Pa so takoj v začetku nastale spre­membe, kajti že 14. 8, 1907 spo­roča tajnik Korenčič z dopisom metliškemu županstvu, da se je na Izrednem občnem zboru po­prejšnji predsednik Leopold Weiss zahvalit za predsedniško mesto ln da je bu namesto njega izvoljen za predsednika kolarski mojster Frano Kifnar. (tu ostane odprto vprašanj«, kaj je s Francem Prusom, kl ga je pokojni Jurman navedel kot prvega predsednika dru­štva).

Naslednji trije dopisi so iz konca leta 1908 in začetka 1909. V dopisu z dne 30. 12. 1908 nam­reč okrajno glavarstvo v Čr­nomlju zahteva od metliškega županstva, naj dostavi glede na svoje poročilo z dne 6. 10. 1908 (to se je verjetno nanašalo na razpust društva) seznam zad­njega odbora »Danice«. Na hrbtni strani Istega dopisa }• potem 20, 2. 1909 javilo metli­ško županstvo zahtevana imena. Po tem seznamu je b'l zadnji predsednik kovač Franc Kre-mesec, podpredsednik čevljar Anton Stankov ič; blagajnika sta bifla čevljarja Anton Prus

,ln Franc Majzelj, odborniki p« čevljarji Ciri l Prus, Gustav Hentgman in Alojz Navratil, krojača Nande Gregelj ln A n ­ton Okorn ter dimnikar Anton Grubar. Kdo je opravljal tajni­ške posle, \z tega seznama ni razvidno.

(Konec prihodnjič)

Gostovanje Dramskega gledališča Dramsko gledališče iz Ljub-

lajne bo letos gostovalo v vseh okrajih po Sloveniji. V našem okraju naj bi bilo približno 30 predstav, razdeljenih po vseh občinah, o čemer bo gledališče sklepalo z občinami pogodbe. Posamezni kraji bodo lahko videl- dela po želji, prireditve pa bodo lahko tudi ob občin­skih praznikih in podobnih proslavah. Gostovanje Dram­skega gledališča naj bt zaradi kvalitetnih predstav vplivalo tudi na amaterske gledališke družine in društva.

Igralska družna na Suhorju je delavna

V zadnjih lotih Je Igralska družina na Suhorju naštudirala tudi po več iger na leto in do­segla pomembne uspehe, saj so si z lastnimi sredstvi postavili in opremili oder.

Za jubilejno leto Partije so naštudirali »Zeleno vrvico« in s« v času prvomajskih praznikov dvakiat predstavili gledalcem pri polni dvorani, ki so bili » igro zelo zadovoljni. Igro je ra« žirala učiteljica Vida Jankovi*,

Jad.

SPOBJ m T E L E S M VZGOJA • SPORI iN 1'ELES tih VZGOJA O SPORI (H TELESNA Tltitilb

Mnogo at.etov - rezu l tat i Pohva la zveznega

sekretariat DSIHC prometni enoti postaje Ljudske milice Novo mesto

Nedeljsko okrajno prvenstvo v »tletikl, ki ga Je priredila Okraj-na zveza Partizan Novo mesto, Je vsestransko uspelo. Nastopilo Je precejšnje število mladih atletov in atletinj iz partizanskih dru­štev lz Krškega, Brežic, Stopič, Mirne peči, Trebnjega, Črnomlja ln Novega mesta.

Navzlic slabemu vremenu, kt bi kmalu preprečilo izvedbo tega tek­movanja in navzlic mehki stezi ter razmehčanim zaletiščem so ne­kateri dosegli zelo dobre rezulta­te. Tudi veliko Število mladih atletov ln atletinj (v nekaterih di­sciplinah Je nastopilo tudi po 16 tekmovalcev!) dokazuje, da postaja atletika — »kraljica športov«, v našem okraju vse bolj priljublje­na. Kvaliteta večine tekmovalcev, ki so šele v začetnem obdobju svoje tekmovalne kariere, je prav dobra, kar kaže, da bo predstav­ništvo novomeške Okrajne zveze »Partizan« na nedeljskem republi­škem prvenstvu v Celju, prav go­tovo imelo važno besedo. Veliko naših atletov in atletinj ima pre­cej upanja, da se uvrsti v repre­zentanco Partizana Slovenije, ki bo zastopala našo republiko na zveznem zletu v Beogradu.

Sedaj pa še nekaj najpomemb­nejših rezultatov z nedeljskega tekmovanja. Pri članih so najbolj­še rezultate, kot se je pričakovalo, dosegli Zure, ki Je zmagal v teku na 100 m s časom 11,6 in skočil v daljino 6,52 metrov, dalje Derganc ln Brine v teku na 1500 metrov, Potrč v skoku v višino, metu kro­gle in diska ln Črnomeljčan Ka-stellc, ki je v metu kopja dosegel zelo dober rezultat 60,93 metrov. Tako dolgega meta v Novem me­stu Se nismo videli, prav dobro pa se je odrezal tudi Spilar, ki je z metom 51,40 m prebil kopjaški »zvočni zid« In dosegel nov novo­meški rekord.

Pri mladincih se Je najbolj odli­koval Stebernak iz Krškega, ki je posebno v teku na 1000 metrov dosegel prav dober rezultat.

Razveseljivo je, da je nastopilo veliko tekmovalk, kar kaže, da Ima novomeška ženska atletika do­bro zaledje in veliko upanja za nadaljni kvalitetni dvig. O mlrno-peških atletih smo že pisali, to­krat pa naj dodamo le to, da Je 13-letna pionirka Prparjeva iz Mir­ne peči skočila 120 cm v višino in pretekla 60 metrov v času 9,2 se­kunde, kar bi bil tudi za mladin­ko dober rezultat.

Hudetova tokrat ni tekla na 600 ali 800 metrov. Nastopila Je v teku na 100 m ln v skoku v daljino in obakrat zabeležila prav dobre re­zultate. Tudi prvi nastop Goršlno-ve, ki Je sklenila, da bo spet tek­movala, Je bil uspešen. Od ostalih naj omenimo ponoven uspeh Gan­tarje ve v skoku v višino. Zadnjič Je skočila 144 cm, tokrat 145 cm, pričakujemo pa, da tudi višina 350 cm zanjo kmalu ne bo več ne­dosegljiva. Lep uspeh so zabele­žile mlade sprinterke Mehova, Ga-SperSlčeva, Tvrdijeva In Kukma-nova (slednja Je sicer dolgoproga-Slca). ki stalno napredujejo. Ome­nimo naj še dobre rezultate Vid­in arjeve v metih, posebno v metu kopja, kjer Je z rezultatom 31,93 m dosegla nov dolenjski rekord.

TEHNIČNI REZULTATI: ČLANI: lOOm: Zurc 11,6, Maznik

2nidaršič (Brežice) 12,4. 12,0,

cedonl (N. m.) 2:59,0. Gasperln (B) 3:01,8

vlSlna: Gabrijelčič ln Bele (oba N. m.) 160 cm, Debeljak (M. peč) 145 cm

A T L E T S K O P R V E N S T V O O K R A J N E Z V E Z E P A R T I Z A N

zrni m: Maznik (N. m.) 26,7, Ste­bernak (Krško) 27,1

440 m: GermovSek (Trebnje) 56,6 1500 m; Derganc 4:17,1, Brine

4:29,1 (oba N. m.). Braler (Trebnje) 4:30,1

vifiina: Potrč (N. m.) 175 «m, Znl-daršič (Brežice) 170 cm (!).

daljina: Zurc (N. m.) 6,52 m, Znl-daršlč (Brež.) 5,53, ArnSek (K) 527,

krogla: Potrč 11,81 m, Možina (Krško) 9,97 m, Spilar (N. m.) 9,66,

disk: Potrč (N. m.) 34,41 m, Spi­lar 29,48 m,

kopje: Kastelic (Črnomelj) 60,93, Spilar 5t,40 (nov novom, rekord), Arnšek (Krško) 43,45 m.

MLADINCI: 100 m: Stebernak (Krško) 12,8,

Kač (K) 12,9, Debeljak (M. peč) 14,0 1000 m: Stebernak (K) 2:47,4, Ms-

daljina: Stebernak (K) 506 cm, Mahne (M. peč) 469. Slak (M. peč) 4B3 cm

krogla: Znldaršlč (B) 11,4«, Ro-tar (B) 9,66 m

met diska: Avčln (K) 24,77 m, Rotar (B) 23,80 m.

ČLANICE: 100 m: Hude 13,6, Meh 14,4, Ctar-

šin 14,9 (vse N. m.) višina: Gantar 145 cm. Bačnlk

130 cm (obe N. m.) daljina: Hude 4,67, Kukman

4,09, Gantar 4,06 m (vse N. m.) krogla: Vidmar (N. m.) 10,20 m,

Lorber (Brežice) 7,43 m met diska: Vidmar (N. m.) 33.65;

met kopja; Vidmar (N, m.) 31,98 m. MLADINKE: 60 m: Meh 8,5, GaSperšič 8,6, Tvr­

di ln Kukman 8.9

600 m: Kukman 1:53,2, Koradej 2:03,5 (obe N. m.)

višina: Zorko in Drčar (obe N. m.) 125 cm. VrSčaj, Prpar, Gašper­je 120 cm

daljina: Muhlč (Mirna peč) 411 cm, Jare (N. m.) 409 cm

met krogle: Gantar 9,42 m. Hude 9,40 m, Koradej (vse N. m.) 8,53 m.

Na podlagi rezultatov tega pr­venstva ln na podlagi norm, ki Jih je postavila republiška zveza Par­tizan, je bilo v okrajno reprezen­tanco, ki bo v nedeljo nastopila v Celju, določenih 20 atletov ln 18 atletinj lz petih partizanskih društev novomeSkega okraja. Do­bre priprave, uspešno izvedeno okrajno prvenstvo in vse ostalo kaže, da lahko iz Celja pričakuje­mo dobre vesti.

F. Mlker

li3. m a j a so u s l u ž b e n c i r e s o r a za n o t r a n j e z a d e v e s l a v i l i s v o j p r a ­zni le . O b p o l o s m i h z j u t r a j so no­v i u s l u ž b e n c i T N Z i n l j u d s k i m i ­l i č n i k i p r i s e g l i . D r u g i d e l p r o ­s l a v e j e b i l v g r a d u Oto-čec.

L e p s o n č e n d a n i N a o t o k u s r e ­d i K r k e Je r a z e n Š t e v i l n i h u n i f o r ­m i r a n i h m i l i č n i k o v ttudi p r e c e j c i v i l i s t o v . M e d z n a n i m i i n n e z n a ­n i m i o b r a z i s r e č u j e š š t e v i l n e p r e d ­s t a v n i k e O L O . o b č i n s k i h l j u d s k i h o d b o r o v i n d r u ž b e n i h o r g a n i z a c i j T u d i m n o g o n e k d a n j i h s o d e l a v c e v s l u ž b e n o t r a n j i h z a d e v m e d v o j n e ­ga i n p o v o j n e g a o b d o b j a je m e d n j i m i . P r i s r č n i v z k l i k i , k r e p k i s t i s k i r o k i n v e s e l i r a z g o v o r i z n a n ­c e v , k i se p o d o l g e m č a s u spet v i d i j o , slišiS n e r v o z n e g l a s o v e t e k ­m o v a l c e v o c e n j e v a l n e v o ž n j e T e k m o v a l c i s t o j e o b š t e v i l n i h p r e -p r e k a h , k i j i h b o d o m o r a l i p r e v o ­z i t i z m o t o r j i . N e k a j j i h Je o b s t o l č k u , k i j e n a n j e m s t e k l e n i c a . K a k o j o bo n a i l a z e m e d v o ž n j o

p r i j e t i i n p o s t a v i t i n a d r u g i s t o l , k i s t o j i n e k a j m e t r o v d l j e ? N a j ­v e č r a d o v e d n e ž e v j e z b r a n i h p r e d d r u g i m m o s t o m , t a m , k j e r z a b i ­j a j o v z e m l j o d v a k o l a i n n a p e ­n j a j o m e d n j i j u v r v , n a k a t e r i v i ­si d o b e r m e t e r I z n a d t a l p o s o d a , p o l n a v o d e . T e k m o v a l e c bo mo­r a l , k o bo v o z i l s k o z i ta »vrata«, s k o r a j leči n a m o t o r , če ne, bo d o ­b i l p o š t e n p l j u s k v o d e p r a v za v r a t .

K o n č n o je vse p r i p r a v l j e n o . G l e d a l c i so se v š p a l i r j u z b r a l i o b o b e h s t r a n e h p r o g e , s t a r t e r je d a l z n a k kn o d 12 t e k m o v a l n i h e k i p z d r v i p r v a č e z mo*X. S t a r ­tanje se n a d a l j u j e . V s i b o l j a l i s r e č n o p r e v o z i j o p r e k o desike n a v a l j u , m a r s i k o m u s p o d l e t i v z a ­v o j i h p r i »osmici«, t u d i p r e s t a v ­l j a n j e s t e k l e n i c e t e r j a m a r s i k a ­tero ž r t e v , p l j u s k h l a d n e v o d e v »vratih« pa Je o b l i l l e p r v e t e k ­m o v a l c e . G l e d a l c i z n a v d u š e n i m ploskanjem o o z d r a v l j a j o u s p e h

Novomeški kegljači tekmujejo Čeprav so republiška ln conska

kegljaška tekmovanja že konča­na, novomeški kegljači ne poči­vajo. Da bj pripravili svojim čla­nom čimveč tekmovanj, so skle­nili, da ustanovijo dve domači kegljaški ligi, v katerih tekmuje deset novomeških klubov.

V prvi kvalitetni ligi tekmuje pet najboljših novomeških klu­bov iz treh društev — lz »Gor­jancev«, »Pionirja« ln »Partizana«. Glavna favorita sta K K »Vseh de­vet« in »Pionir«, največ upanja za naslov prvaka pa ima koglJaSki klub »Vseh devet«, v katerem igra večina najboljših novomeftkih kegljačev, članov prve eki/pe K D »Gorjanci«, Doslej so vsi klubi igrali že najmanj dva dvoboja, nekateri pa tudi tri. Trenutno je s tremi zmagami v vodstvu K K »Pionir« k; Je premagal Novo teku s 32a:385, K K »Luknjo« s 375:203 in K K »Partizan« z rezultatom 336:333, Na drugem mestu je z dvema zmagama (iz dveh dvobojev) K K »Vseh devet«, ki je premagal No-voteks s 316:267 in K K »Luknjo« z rezultatom 326:204.

Lestvica prve Mge Je trenutno naslednja: K K »Pionir« 3 K K »Vseh 9« 2 K K »NovoteJcs« 3 K K »Partizani« 3 K K »Luknja« 2

V II. kegljašk tekmuje 5 klubov

n o o o 0

l i g i p r a v t a k o kj p a v k v a l i -

0 1039:871 0 642:551 2 825:883 2 803:903 2 578:637

t e t i n e k o l i k o z a o s t a j a j o z a »prvo­

ligaši«. Zmagovalec v drugi ligi se bo uvrstil v prvo ligo, zadnji v prvi ligi pa se bo preselil v drugo ligo. V drugem razredu so doslej dokončali le prva dva ko­la. Z dvema prepričljivima zma­gama Je v vodstvu K K »Merkur«, ki Je premagal »Kovinarja« z re­zultatom 320:244 in K K »Damo« z 286:268. Po eno zmago Imata še K K »Železničar« in »Dama«, kot posebno zanimivost tekmovanja pa lahko omenimo neodločen re­zultat — 2&ft:2ft8 — v dvoboju med K K »Damo« ln »Železničarjem«. V kegljanju se 1« redko zgodi, da se nasprotnika razideta brez od­ločitve o zmagovalcu.

Za zaključek naj Se omenimo, da zanimanje za kegljaffiki šport med ž e n s k a m i uipada. Se lani je tekmovalo 5 ženskih ekip, letos pa sta ostala aktivna le dva kluba — K K >Dolenjka« ln »Majolka«.

P. M.

Kegljanje za mladinsko prvenstvo

V nedeljo. 17. S. 18$£, je bilo na kegljišču SGP Pionir, Novo me­sto, okrajno mladinsko prvenstvo v disciplini 1X200 lučajev meša­no. Prvenstva so se udeležili samo mladinci kegljaSkega društva Enotnosti lz BrSljina. Prvo mesto Je zasedel Slavko Dravlnc s 744 podrtimi kegljl. drugi je Dominik Dratuš — 708. tretji Drago Mulan s 634 podrtimi kegljl. R. V.

Prenesti steklenico s stola na stol med vožnjo z motorjem je bila ena Izmed spretnosti ob zaključku tekmovanj sindikalne podružnice T N Z 13. maja na Otočcu. Uslužbenci L M so pri

tekmovanju znova pokazali veliko urnost in iznajdljivost

vsakega tekmovalca in ga spodbu­jajo. Ropot motorjev se iagublja onstran mostu po cesti proti No­vemu mestu. Tekmovalce čakajo tam še številne naloge: streljanje z vojaško pištolo, met bombe ln vožnja po cesti skozi Šentjernej ter vrnitev na sekundo točno do­ločenem času nazaj na Otočec. Končno prično prihajati nt cilj prvi tekmovalci. Se nekaj časa potrebuje komisija in Že so re­zultati izračunani.

Najbolj razveseljiva vest pri de­litvi nagrad, pokalov in pri ob­javi rezultatov je bila gotovo ta, da Je zvezni sekretar za notranje z a d e v e podelil posebno priznanja prometni enoti postaje LM Novo Mesto kot edini v našem okraju. Od republiškega sekretariata so bile pohvaljene postaja LM Bre­žice, Trebnje m Novo mesto. 46 uslužbencev TNZ ln L M . ki dela­jo v resoru že 14 aH 15 let, je do« bilo posebne diplome. Načelnik Tajništva za notranje zadeve No­vo mesto je pohvalil za uspeSno uresničevanje nalog postaje L M v Trebnjem, Vldmu-Krškem, Brezi, c ah ln Novem mestu ter kolektiv kriminalistične službe Ih kolektiv državne varnosti pri TNZ Novo mesto. Posebej Je bilo pohvallenlh še 38 posameznikov.

V pripravah na Jubilej so po­staje L M in kolektiv TNZ izvedli številna strokovna in Športna tek­movanja. Strokovna tekmovanja so obsegala streljanje z zra^r.o pu­ško, tekmovanje v administraciji ln v kriminalistični tehniki, ŠDort -na tekmovanja pa odbojko. Sah, balinanje, namizni tenis !n oce­njevalno vožnjo. Sodelov-)1'.) le 292 uslužbencev resora, mnogi od njih v več vrstah tekmovanj V - s i n o d u okoli žice okupirane Llub '-ne Je sodelovala budi 5-̂ lansk.-. ekipa

TNZ Novo mesto, ki *e •-vcjlla med ekipami L M 5. mesto med 118 ekipami, ki so sodeloval pa 18. mesto.

Po objavi rezultatov tekmovanja In razdelitvi nagrad se je pričel družabni del programa, ko so v prijetnih razgovorih številni uslužbenci in gostje obujali spo­mine na pretekle, s .slavo ovenča­ne dneve naše varnostne službe, ki je 13. maja letos praznovala svojo IS-letnico.

2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO

Crnomaljčonke še nadalje vodijo v L ligi LRS Vel ik uspeh modne revije

Nedeljsko tekmo med ekipama domačega Partizana in RK Slova­na i z LJubljane so domaČi pri-staSl rokometa težko pričakovali. Domače jgralke so že v prvih mi­nutah tekme prevzele vodstvo s 3:0, kar pa nI Ho v račun nasprot­nicam in sodniku Iz Ljubljane, ki Je nato obsodil ekipo Partizana na Stirl najstrožje kazni — sedem-

Š A H O V S K E V E S T I OBČNI ZBOR OKRAJNE

ŠAHOVSKE ZVEZE Na zadnji seji IzvrSnega odbora

Okrajne Šahovske zveze NOVO me­sto je bilo sklenjeno, da bo redni letni občni zbor Okrajne zveze v petek, 29. maja, ob 17, uri, v sejni dvorani OLO Novo mesto. Na obč­ni zbor so vabljeni delegati petih aktivnih Šahovskih enot ln- pred­stavniki Sahlstov lz krajev, kjer Šahovske organizacije Se nI, — kot na primer lz KrSkega, Sevnice, Se­novega, Metlike, Mirne, Sentlov-renca ln Sentruperta.

OBČNI ZBOR ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA

NOVO MESTO Pred dnevi Je Imelo svoj občni

zbor Šahovsko društvo Novo me­sto. Po dobro pripravljenih ln Iz­črpnih poročilih o delu društva se Je razvila plodna razprava. Spre­jetih 1e bilo več pomembnih skle­pov, ki bodo delo v tej najmoč­nejši šahovski enoti na Dolenj­skem poživili. V nov upravni od­bor so bili izvoljeni: Bojanič, Si­tar. SkerlJ. KoSaik. Avsec. . PeSa. Verbtč, Mlkec ln Dular. O občnem zboru bomo obširneje poročali prihodnjič.

SD NOVO MESTO : SK BRANIK 2:2

V finalnem tekmovanju za re­publiškega prvaka za »Kup mar-lala Tita«, ki je bilo pred krat­kim v LJubljani, se novomeška ekipa, ki Je nastopila kot okrajni prvak, nt preveč dobro odrezala.

Zreb ji je sicer določil močnega nasprotnika — mariborski Branik, ki pa Je nastopil oslabljen. Ko je že kazalo, da bo zmagala novo­meška ekipa s 3:1, Je bil Zabuko-vec zaradi nepazljivosti kontuma-clran (prekoračil je čas za raz­mišljanje) In rezultat Je bil 2:2. Ker so imeli Mariborčani boljši rezultat na prvih treh deskah. Je bila novomeška ekipa, ki je Igrala v postavi Sitar, Sila, Zabukovec ln SkerlJ, Izločena lz nadaljnega tekmovanja. Zmagi za SD Novo mesto sta dosegla Sila. ki je pre­magal prvokategornlka Cerpnjaka in Skerlj na 4. deski — brez bor­be.

MLADI ŠAHISTI V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI

Okrajni komite LMS Novo mesto Je v počastitev Dneva mladosti sklenil pripraviti veliko mladinsko ekipno šahovsko tekmovanje. Na tekmovanju, ki bo v ponedeljek — 25. maja — na Dan mladosti v No­vem mestu v Domu JLA, bodo na­stopile Štiričlanske moške ln žen­ske ekipe posameznih aktivov [.MS. Ker Je Šahovska igra med mladino novomeškega okraja raz­širjena tn tudi priljubljena, se pričakuje, da bo udeležba velika. Okrajni komite je za najboljše ekipe v moški ln ženski konku­renci pripravil prehodne pokale in več drugih lepih nagrad. Pri­čete* tekmovanja bo v ponede­ljek, 25. maja, ob 8. url zjutraj.

F. M.

metrovke. Domača vratarlca je tri strele ubranila. Po bolj alt lanj napeti borbi so domače igral­ke premagale gostje z rezultatom 4:3. Tekrna se je končala 30 minut pred koncem igre, ker so igralke Slovana zapustile lgrliče. To bo imelo za posledico le, da bo ko­misija pri Rokometni zvezi Slo­venije morala registrirati tekmo s 5:0 v korist Partizana.

Crnomaljčanke so Se nadalje ostale ekipa št. 1 za osvojitev re­publiškega prvenstva, saj vodijo štiri kola pred koncem z zelo do­bro razliko v danih ln prejetih golih.

V nedeljo, »4. maja, bodo do­mače Igralke nastopile v Piranu.

M-k

N O G O M E T NK BREZICE : NK RUDAR

HRASTNIK 4:0 (2:0) V nedeljo dopoldan sta odigiraja

NK Brežice in NK Rudar Hrast­nik prvenstveno nogometno tek­mo z rezultatom 4:0 (2:0) v korist Brežic. Borbeno igro, ki jo je gle­dalo več sto gledalcev, je ves čas vodilo domače moštvo in si pri­borilo zasluženo zmago. Na lest­vici Zapadne lige republlžke pod, zveze je zdal na četrtem mestu.

Gole so dali NuSič v 7. minuti ln Faju v 17. minuti, Golte v 46. min. in Zupančič v 60. min. Vra­tarja sta bila Zvone Kotlar (za NK Brežice) ln Sortak (za Rudarja Hrastnik). Sodil je Presinger iz Celja. , M. D.

Rdeči križ v Podbočju V nedel jo, 10. maja , so člani

R K u p r i z o r i l i i g r o »Uboga Anč­k a * . Čeprav so b i l i i g r a l c i začet­n i k i . s.o pod sonetno reži jo tova­riš" ice M i l k e Kodiričeve svoje vloge dobro o d i g r a l i . N a b i t o p o l ­na d v o r a n a naj j i m bo na jbol j š i dokaz, da so u s p e l i . F.P.

19 V večjih m e s t i h so m o d n e

r ev i j e že V n a v a d i , p r esene ­čeni p a s m o b i l i , k o s m o i z v e ­de l i , d a jo bodo o r g a n i z i r a l i t u d i v N o v e m m e s t u . Atkitiv m l a d i n e D o m a m l a d i n s k i h d e ­l o v n i h b r i g a d s© je odločil za tako p r i r e d i t e v , <ia b i z d o b ­l j e n i m i s r e d s t v i l a h k o d o k o n č ­no u r e d i l svoj i n t e r n a t v S m i -h e l u . Z a m i s e l j e b i l a l epa , v e n d a r m o r a m o p r i z n a t i , d a je v e l i k a večina g l eda l cev p r i ­čakovala povprečen uspeh , pa 1e b i l o čisto drugače.

Z e p r v i v t i s , k o smo s t op i l i v d v o rano , je b i l dobe r . O d e r j e b i l l epo d e k o r i r a n , r a z s v e t ­l j a v a n e n a v a d n o d o b r a i n v o z a d j u j a z z D o m a J L A . P r v i t a k t i godbe so u s t v a r i l i r a z ­položenje, k i se je še s t o p ­n j e va l o s p r i j e tno vodeno kimferivaco pro f . S i l o v e . N a t o so se začeli v r s t i t i m a n e k e n i -d i j a k i n j e i n d i j a k i n o v o m e ­škega učiteljišča t e r štirje osnovnošolski o t r o c i . K d o b i si m i s l i l ! Res n i nihče priča­k o v a l , da si bodo p r ep ros t i

Ena izmed manekenk s preprosto, a učinkujočo večerno obleko (napovedovalka prof. Sila)

f ant j e i n d e k l e t a t a k o izvež-b a l i k r e t n j e i n hojo , da bodo l a h k o p o p o l n o m a u s t r e z a l i ko t m a n e k e n i . Čedna d e k l e t a i n l e p i m o d e l i ob l ek so v s e m uga j a l i . P o h v a l i t i m o r a m o vse nastopajoče, k i so dobro o p r a ­v i l i svo jo na logo , posebno pa se je odlikovala manekenka Kranjčeva s p r i k u p n i m s me ­h o m i n p o v s e m n a r a v n i m i k r e t n j a m i . T u d i m a l i S i l v i c i , k i se j e v e d l a k o t o d r a s l a d u ­m a i n je r a z e n tega še z a p e ^ znano p o p e v k o »Kučića N u cveću«, so g l e d a l c i močno p l o ­s k a l i .

P od j e t j a , t o v a r n e i n o b r t n i ­k i novomeškega o k r a j a , k i so p r i s p e v a l i oblačila, so d o k a ­z a l i , d a se t u d i n a domačem t r g u dobe ze lo k v a l i t e t n e s t v a r i . L e p o b l ago t o v a r n e N o v o t e k s i n pod j e t j a Za r j a , k a k o r t u d i v o l n e n i i z d e l k i metliške »Beti* i n »Angore « v L j u b l j a n e , s o p r e s e g l i v s a p r i ­čakovanja. B r e z h i b n o k r o j e n i m o d e l i p a so b i l i najboljša reklama za pod j e t j i »K ro jač « i n »Obrtn ik« v N o v e m mes tu , k i so j i h i z d e l a l i .

N a r e v i j i j e b i l o p r i k a z a n f b 36 m o d e l o v praktičnih ženskih moških i n otroških oblačil, k i so po s vo j i r a z n o l i k o s t i Lahko z a d o v o l j i l i r a z n e v r s t e o k u s o v .

O r g a n i z a t o r j e m i n i z v a j a l ­cem r e v l i e l a h k o čestitamo in upamo , d a to n i b i l a zadn j? t o v r s t n a p r i r e d i t e v v N o v e r r m e s t u .

R a

Silvlca je bila prijeten maneken z žogo in s praktično pidžamo. . .

ZDRAVNIŠKI KOTIČEK

Dr. Franc Novak: 6

Spočetje po naši volji a l i o k o n t r a c e p c i j i

bijo vso energijo in odmro. Medtem ko žive spermiji na hladnem do 5 dni, odmro pri sobni temperaturi Že po 36 urah in v termostatu celo že po 18 urah. Prav zaradi te občut l j i ­vosti za toploto so spermiji pri moškem shranjeni zunaj tre­bušne votline. Medtem ko leže ja jčniki v ženini trebušni votlini in sc jajca tako rekoč ogrevajo, so pri m o š k e m moda v modniku, torej izven t rebušne votline in se spermiji ne­kako hlade.

P r i razmnoževanju je tel« zelo razsipno, vendar veli­kansko število spermijev v spolnem izlivku ni potrata, kakor nam kažejo nevarnosti in ovire, ki j ih morajo spermiji pre­magati. Ob vsakem občevanju gre že v nožnici na stotine milijonov spermijev ko zlu. Stotine milijonov jih nato pro­pade še na poti skozi maternico in jajcevod. Od velikan­skega števila spermijev, ki so ob izlivu semena dospeli v nožnico, priplava en del do jajca, ki je tedaj po navadi visoko v jajcevodu. Gmota jajca je 250.000 krat v e č j a od gmote spermija (slika 7). K a ž e , da jajce privlači spermije s posebnimi snovmi. K o najhitrejši , najmočnejši , najbolj vztrajni in najodpornejšl spermij najde zrelo jajce, ga takoj oplodi. Brž ko vdre v jajce, postane njegova površina za druge spermije neprodirna (slika 8).

Medtem ko spermij plava, se jajce ne more samo gibati. Jajce je n a j v e č j a celica ženskega telesa. Njegov premer znaša 0,2 mm. S prostim očesom se da ravno Se opaziti. Veliko je kakor prašek moke. V vsej dobi ženske spolne zrelosti do­zori za oploditev le kakih 400 jajc, ln sicer vsake 4 tedne po eno.

V spolno zrelem ženskem organizmu se redno ponavlja dvoje ciklusov: ovulacijski ciklus v jajčnikih in menstrua-fijfcki ciklus v sluznici maternice. Oba sta usmerjena k istemu

cilju, k oploditvi in vgnezditvi oplojenega jajca. Oba ciklusa potekata v določenem medsebojnem odnosu.

K o se jajce odpravi na pot proti maternici, ne potuje z lastno močj o . Ob razpoku jajčnikov e površine, to se pravi takrat, ko jajce zapusti ja j čnik (ta dogodek imenujemo ovu-

S l i k a 7 Primerjava v e l i k o s t i med ja jcem l n spermijem. M a l a v e j i c a na desni je spermi j , v e l i k i k r o g pa jajce, oba sorazmerno s i l n o po­

večana

lacijo), ujame jajcevod B svojimi lovkami in s svojim lijakom jajce. Jajcevod vsrka jajce s tokom, ki ga povzročajo mige-talke jajcevoda in m a t e r n i č n e votline tako, da udarjajo na­vzven. K o je jajce v jajcevodu, ga prenašajo proti maternici deloma migetalke, predvsem pa k r č e n j a jajcevoda.

Jajce zapusti ja jčnik nekako v sredini med dvema men­struacijama. B r ž ko se jajce odpravi na pot, se prične ma­ternična sluznica z vso naglico pripravljat na možnost vgnezditve oplojenega jajca. Sluznica maternice se razrahlja in se pripravi nekako tako, kot z oranjem pripravimo njivo za setev. Ce potem ne pride do oploditve, je vsa ta priprava odveč. Razrahljana m a t e r n i č n a sluznica razpade in se izloči; žena ima menstruacijo. K o potem v ja jčniku d o r a s č a novo jajce, se sluznica v maternici obnavlja, vendar se obnovi le v skromno sluznico. B r ž ko se novo jajce odpravi na pot, se m a t e r n i č n a sluznica zopet z vso vnemo prične pripravljati na v gnezd i lov. Zopet nabrekne in se temeljito razrahlja, da bi nudila mehko gnezdo jajcu, če bi morda prišlo do oplo­ditve. T o se ponavlja mesec za mesecem, leto za letom, vso dobo spolne zrelosti žen«.

Živl jenjska doba j a j č e c a je zelo kratka, mnogo k r a j š a od tiste, ki jo ima spermij. K a ž e , da je j a j č e c e primemo za oploditev le nekaj ur potem, ko zapusti ja jčnik .

Spolno občevanje je pri človeku, nasproti kot pri živalih, mogoče vsak hip. Oploditev pa je m o g o č a samo tedaj, kadar se s r e č a t a zrelo jajce in oploditve zmožen spermij.

V ženski se ustvarjajo zrela jajca le v dobi njene spolne zrelosti, to je nekako med 17. in 47. letom starosti. Dekleta imajo redne m e s e č n e krvavitve že pred tem č a s o m . Pogo-stoma to niso prave menstruacije, ker ženska še nima ovula-cije. Zato n. pr. v Indiji, kjer se zelo zgodaj poroče prav mlada dekleta, do nosečnosti vendarle ne pride, ker še ni za oploditev zrelega jajca.

V posameznih primerih traja doba spolne zrelosti izje­moma daleč preko omenjenih let. Tako je 1, 1888 Kennedy pisal, da je rodila 62 let stara žena. T o je bil njen 22. porod. Petkrat je rodila šele po 50. letu starosti. T u d i glede deklic poročajo o podobnih redkostih. Escomel je 1. 1939 pisal o deklici, k i je zanosila s 5 leti in pol in pri kateri so ob po­rodu napravili cesarski rez. Vse to pa so velikanske redkosti.

S l i k a 8 N a levi: spermij vdre v jajce. N a desni: po vdoru spermija v

jajce postane površina jajca neprodirna za druge spermije

. . . medtem ko se je Boris posta­vil s fantovsko obleko. Izžrebal je tudi 30 daril novomeških pod­jetij in se tako še bolj prikupil

srečnim obiskovalcem revije

P O S K U S I M O ! O M L E T E Z G R A H O M

5 Jajc, io žlic moke, pol litra mleka, sol, 8 dkg masti. 5 pesti zluščenega graha. 3 dkg surovega masla, sol.

Iz Jajc, moke, mleka, soli na­pravimo testo. Posebej na suro­vem maslu zduSimo grah. Na vro­či masti spečemo omlete. Preden testo povsem zakrkne, potresemo vsako omleto z dušenim grahom, spečemo do konca, zložimo omle­to čez pol. Na mizo jih damo na pogretem krožniku.

S P I N A C N A S O L A T A 1 kg Splnače. Solatna omaka: 1 del olja ali

kisle smetane, pol decilitra kisa, sol, žlica gorčice, drobna čebula, 2 stroka česna, 1 v trdo kuhano Jajce.

Spinačo dobro operemo ln osu­šimo. Lahko Ji odstranimo glavno listno žilo, Nato špinačo zrežemo na tanke rezance, ki jih zabeli­mo s sledečo omako: začimbe se­sekljamo, dodamo olje aH sme­tano, k:s, sol ter sesekljano jaj­ce. Pri omaki s smetano kis tudi lahko opustimo.

PRAKTIČNI NASVETI * Kakao se ne bo sprljel v gru­

dice," ki se le težko razmešajo. če še suhega zmešamo s sladkorjem ln oboje dobro zmešamo. Isto ve-ija tudi za čokolado v prahu.

* Bela volna ne porumeni, če dodamo milnici, v kateri Jo pe­remo, nekoliko boraksa- Ostane pa tudi rahla in mehka. Boraks do­damo tudi vodi, v kateri jo 1** plnkujemo.

* Volneno blago ali flanela ostane lepo mehka, če dodam* vodi. v kateri jo lzplakujemo, ne­koliko glicerina.

Stev. 20 (478) • D O L E N J S K I L I S T « S t r a n 7

M a j dobrn K a k o r po vsej d o m o v i n i , gmo

t u d i p r i nas dostojno i n svečano p r o s l a v i l i 40-letnico K P J . P r e d ­zadnjo nedel jo smo Lmeli pro­slavo. Pr isrčen program so iz-

P a r t i j e je govori/l Šolski u p r a v i ­telj Stankd- Pleskovič . P r o s l a v a je b i l a lxredno o b i s k a n a l n taks-nega obiska np pros lavah ne pomnimo

n o v i c P r i o n l r j i osnovne šole Dobr-

nič so pod vodstvom učitel jev p r a v lepo u r e d i l i šolski vrt , dvorišče ln sp loh celotno šolsko okl i co . V o k v i r a proslave 40-letnice K P J so na šolskem d v o ­rišču zasadi l i več s p o m i n s k i h brez. Prece j deda j i h čaka še p r i u r e d i t v i telvadišča. k je r j i m je priskočilo na pomoč domače prosvetno društvo i n kmet i j ska zadruga.

P r i p r a v l j a j o se tudi na usta­novi tev šolske zadruge l n p r i tem pr ičakuje jo vso pomoč k i razumevanje tuka jšn je K Z

Poučni seminarji O k r a j n i zavod za pospeševanje

gospodinjstva v N o v e m mestu organiz i ra s k u p n o s Tajništvom za šolstvo O L O po vseh šolah in sedežih občin enodnevne semi­narje za učite l je 4. i n 5. razre­dov osnovnih šol.

N a s e m i n a r j u se bodo pos lu­šalci seznani l i s praktičnimi te­mami , k i j i m bodo olajšale pouk gospodinjstva. R a z n i s t rokovn ja ­k i bodo p r e d a v a l i o ravnan ju z mokro obleko, 0 k u h a n j u m l e ­ka , o shran jevanju v o l n e n i h oblačil, o r a v n a n j u z obutvi jo ter ponekod tudi praktično p r i ­kaza l i p r i p r a v o obloženih k r u h ­kov. N . A .

Kostanjevičani pišejo

Sola v Dobrnlču, v ozadju za družni dom

v a j a l i p i o n i r j i osnovne šole Knež ja vas i n Dobrnič . N a s t o p i ­l a je tudi tamburaška s k u p i n a lz Dobrniča , k ! je za igra la v e n -ček nairodnl i n p a r t i z a n s k i h p e ­s m i . O pomenu ln z g o d o v i n i

P r e d k r a t k i m so nas o b i s k a l i »Veseli planšairji« l n »Beneški fant je«, k i so nas s k u l t u r n i m in z a b a v n i m p r o g r a m o m p r i j e t ­no r a z v e d r i l i . P o d o b n i h gosto­vanj s i še želimo!

Javna razsvetljava se Je povsem priduiila. Ulice so temne in le se na nekaterih meatlh imamo ob ve­černih urah luč. Kako Je mogoče, da -žarndce kar naprej pregore-vajo in kako Je mogoče, da se pregorele žarnice tako dolgo ne nadomestijo? Marsikdo se o tem sprašuje, marsikdo si tega ne zna pojasniti. Nekateri pravijo, da se bodo žarnice Izmenjale šele po­tem, ko bodo vse pregorele. Pa­metna rešitev, kaj bt se pa za eno samo žarnico spenjall po le­stvah! Eno pa Je res. da Javna

Večji krajevni odbor \ Podbočju Z a d n j i zbor v o l i v c e v v P o d -

boć ju p r i K o s t a n j e v i c i je nad­vse dobro uspel . N a d 150 v o l i v ­cev je z z a n i m a n j e m spreml ja lo razpravo , m a r s i k a t e r i pa je z u m e s t n i m predlogom p r i p o m o g e l , d a bodo v k r a j u i n n jegovi o k o ­l i c i rešili razna vprašanja , k i tarejo domaćine.

V o l i v c i so se zedllni l i , da je težišče dela i n p r o b l e m a t i k a v o k o l i c i Podboč ja podobna kot v središču, zato so spre je l i s k l e p o združitvi bivših štirih k r a j e v ­n i h odborov v več j i k r a j e v n i o d ­bor s sedežem v Pcdboč ju . Z d r u ­žitev je zelo umestna, ker so tu k r a j e v n i u r a d , pošta, šola i n k m e t i j s k a zadruga.

N a zboru v o l i v c e v so r a z p r a v ­l j a l i tud i o k o m u n a l n i h proble ­m i h in o k m e t i j s t v u .

V z n a n i h p a r t i z a n s k i h vaseh na G o r j a n c i h še danes n imajo e l e k t r i k e . V o l i v c i teh kra jev so p r i p r a v l j e n i p r i s p e v a t i svoj de­lež, tako da b i tudi v teh za­služnih k r a j i h končno zasveti la e lektr ična luč. Sola na G r a d c u — Brez je je v zelo s labem s ta -

£ K o n f e k c i j a »Lisca« v Sev­n i c i je že v n o v i h pros tor ih . M e d t e m k o ure ju je jo še okol ico podjet ja , v s tavbi brn i jo m o d e r ­n i šivalni s t ro j i i n izpod m a r l j i ­v i h prstov šivil j teko kot na te­kočem t r a k u p r i z n a n i i z d e l k i mladega podjet ja .

£ Lice Črnoml ja se v o k o l i c i železniške postaje močno spre ­m i n j a . P r a v k a r je nova 6-sta-novanjska stavba d o b i l a p r v o stanovalce, h i t ro pa rastejo iz ta l t emel j i za dve n o v i 19-sta-novan jsk i s to lpnic i , k i bosta še letos pod streho,

d O jačevalec , 2 m i k r o f o n a , 4 zvočne stebre i n magnetofon je pred k r a t k i m k u p i l o k r a j n i l j u d ­s k i odbor N o v o mesto. T a k o je mesto končno vendar le dobi lo pošteno ozvočenje. A p a r a t i so izdelek tovarne »Iskra« v K r a ­j u .

d P r v i h 500 metrov nove ce­ste na L i s c o je že g o t o v i h ! T o so p r v i podatk i o uspehih »akci jske investici je«, fcl b 0 o d p r l a goz­dove na severnem pobočju L i s ­ce l n omogočila več j i razmah nizikogorskega t u r i z m a v S p o d ­njem Z a s a v j u .

0 Novo bencinsko črpalko bo­do pos tav i l i v Črnoml ju na kr i ­žišču p r i odcepu ceste prdt i že­lezniški postaj i od glavne ceste Črnomel j — M e t l i k a . T u so pred d n e v i porušili r a z m e r o m a d o t r a ­j a n i gospodarski pos lopj i . Z r a ­ven bo tudi Javna mostna teht­nica . Načrti so Izdelani ln odo­b r e n i , f inančna sredstva za iz­gradnjo pa zagotovl jena.

^ Povprečna mesečna plača enega zaposlenega v gospodar­s tvu je predvidena v okrajnera> družbenem planu s 13.703 d i n a r ­j i . Po evidenci Nerodne banko pa sp bi le v p r v i h treh mesecih leto-šnjega leta povprečne me­sečne plače v našem okra ju 12.796 dinar jev ,

£ V novi stavbi STP Sevnica hite z i n s t a l a c i j s k i m i in d r u g i ­m i n o t r a n j i m i obrtniškimi d e l : Računajo , da bo podjetje trgov­ske lokale k m a l u prevzelo v u -porabcf, stanovanj potrebni Sev-ndčanl pa z v e l i k i m zanimanjem pr ičakuje jo IsROtovttve r i d ^ t r o -p4j, k e r je lepo število samskih i * družinskih stanovanj .

n ju , zato Jo bo treba č impreje u r e d i t i . N a sistematično ure je ­vanje občinskih cest so na tem področju skora j čisto pozab i l i . Zato so ceste iz leta v leto p r o ­padale i n mars ik je že niso več uporabne. K r a j e v n i odbor bo n a p r a v i l načrt za ureditev ce­stišč, n a k a r bo ta predlog p o ­t r d i l zbor v o l i v c e v , tako da bo obvezen Izpolnjevati sprejete sklepe vsak v o l i v e c kra jevnega odbora Podbočje .

D I P T u r o p o l j e je » G o r j a n c i h o d k u p i l o 17.000 m * h l o d o v i n e . Ves ta les odvaža po cesti Sutna — Podbočje . Dosle j so odpel ja l i Že 7000 m : i lesa i n cestišča moč­no poškodovali. U p r a v a občine Videm-Krško bo m o r a l a povzeti vse korake , da bo omenjeno les­no podjet je k r i l o prizadeto ško­do za p o p r a v i l o ceste.

V o l i v c i so obsodil i prepočasno delo pr>i p o p r a v i l u mostu v P o d -bočju, ker pr izadet i ne daje jo prav nobenega vzgleda .kako je treba dela t i . M n e n j a so, da b i se m o r a l a okra jna cestna u p r a v a za to delo n e k o l i k o bol j zavzet i i n u r e d i t i vse potrebno, da b i Šlo h i t re je o d rok.

Samo Podbočje je l ep t u r i s t i ­čen k r a j , zato je treba nadal je ­va t i z de l i pni v o d o v o d u i n u r e ­d i t i obrežje K r k e , da bo k r a j p r i t e g n i l čim več tur i s tov .

K o so r a z p r a v l j a l i o n a j v a ž ­nejših k m e t i j s k i h vprašanj ih , so ugotovi l i , da Je t reba z a d r u ­go ure jevat i i n jo k a d r o v s k o d o ­p o l n i t i s kn j igovodsko službo. N a P l a n i n i je precej pašnikov, k i J ih Je treba bolje i z k o r i s t i t i i n izboljšati s pomočjo k m e t i j s k e zadruge. O k r o g Podbočja i n D o ­brave je 90 ha zamočvir jenih t r a v n i k o v , na k a t e r i h b i lahko dosegli d v a k r a t več j i p r i d e l e k , će b i u r e d i l i o d v o d n i k . T o delo naj b i se o d v i j a l o v o k v i r u D o ­lenjske vodne s k u p i n e . N a p o d ­ročju kra jevnega odbora Je š e

precej zakotnih mer jascev ; m o ­r a l i j i h bodo odstrani t i i n p r i ­skrbet i plemenjake, k a j t i to področje ima dobre pogoje za svinj ere jo.

K m e t j e se vedno bolj z a n i m a ­jo za s t r o k o v n a k m e t i j s k a p r e ­davan ja , zato b i r a d i slišali k m e t i j s k a predavanja o p r a v i l n i uporabi u m e t n i h g n o j i l , o obno­v i vinogradništva in k a k o bj s k u p n o s kmet i j sko zadrugo d o ­segl i 6 im bol jše uspehe v k m e ­t i j s tvu . M .

Praznik Dolenjskih Toplic

24. maja bodo Topl i ce spet praznovale svoj k r a j e v n i praz ­n i k . P r o s l a v a letošnjega k r a j e v ­nega p r a z n i k a bo združena s P r a z n i k o m p o m l a d i , k i ga p r a z ­nuje šolska m l a d i n a . P r i r e d i l i bodo pevsk i fes t iva l , na katerem bodo nastopi l i p e v s k i z b o r i m l a ­dine i n moški zbor i , i n akade­mi jo v čast p r a z n i k u ter 40-let-n i c i K P J . Množične organizaci je bodo ob tej priložnosti obiskale grobove p a d l i h borcev i n j i h p r e k r i l e s cvet jem i n v e n c i ter se tako oddolžile spominu t i s t ih , k i so p a d l i za svobodo.

razsvetljava Se nikoli ni bila tako zanemarjena, kot Je zdajl

PARK ALI ZELNIK? Kostanjeviški park pred Domom

kulture se Je spremenil v zelnik. Kako to? Nekoč je bil zelo lep ln negovani SIcer se Je dogajalo, dn so kosili le po krpah, toda poti so bile zmeraj lepše urejene, kot so zdaj. Pred nekaj dnevi io se sicer izboljšale, toda upravnik do­ma, ki Je že Itak prezaposeln, se Je morafl krepko ln sam zavzeti za to. Ljudje menijo, da bi se dalo te stvari mnogo toolje oskrbovati, pa ni pravega razumevam}a pri tistiih. ki Jim Je ta stvar pover­jena. Bo še dolgo tako?"Nl nobe­nega upanja za Izboljšanje? Tudi o tem bo treba govoriti na naših množičnih sestankih, ker Je tudi to eden Izmed važnih faktorjev prt razvoju turizma v kraju. Do­slej namreč rol bilo v Kostanje­vici ie prav ničesar storjenega za novo turistično sezono 1n ven da i ljudje že prlhadajol

Z nrežiškeoa sejmišča in trga

V soboto Je bilo zelo Živahno v Brežicah na sejmišču Prodanih je bilo preko 800 prašičev odojkov. Cena se Je gibala od 2000 do 30OO dlrt. Kljub velikemu Številu pro­danih odojkov Je bil trg tako na­sičen, da je še precejšnjo Število ostalo neprodanih, zaradi tega je tudi cena proti koncu sejma zelo zdrknila navzdol, v več primerih posebno za slabo kvaliteto. Izpod dva tisoč din. Plemenskih svlnl Je bilo zelo mrdo. Tud,) pitancev, ka­terih cena se giblje okrog 200 din za kilogram žive teže. Je bilo ma­lo jn so bil! vsi prodani.

Živilski trg je bil dobro založen Cena Jajc se je gibala med U ln 13 dinarje za jajce. Tudi domače češnje Iz okolloe Pišeo so že bile na trgu. Sploh J e b l l trg s češ­njami zelo založen, cena pa se 1e gibala med 5 0 ln RO din za kg. Zelenjavi na splofln0 cena pada. Krompir (novi) j e trenutno po 100 din kg. Sveže gobe »štorovke«, ki so redkost tako zgodaj kakor le­tos in so se pojavile na živilskem trgu že v sredi aprila, so bile v soboto po od 300 do <*0 din kg.

Tekmovanje Ljudske tehnike na čast IV. kongresa ZKS

Okrajni odbor Ljudske tehnike Je sklenil podaljšati tekmova­nje občinskih odborov L T do 22. Junija, se pravi do kongresa ZKS. Tekmovanje bo po naslednjih točkah:

I. za vsako novo opremljeno delavnico Z. za vsak novoustanovljeni tehnični krožek 3, vsaka novoustanovljena organizacija L T «. vsak novoustanovljeni klub mladih tehnikov

(Imeti mora vsaj po dva tehnična krožka) 5. novo opremljena delavnica 6. vsak novoustanovljeni tehnični krožek na

šolah, kjer še ni pogojev za Klub mladih tehnikov

7. novo opremljeni tehnični kroožek 8. za vsako sodelovanje pri Javnih prireditvah v

čast proslav 40. obletnice KPJ in SKOJ ». vsaka prireditev Pokaži kaj znaš s področja

tehnike 10. vsako splošno tehnično predavanje za Javnost II. vsaka oprema Izložb (dokumentiranje d«l»

organizacije LT) 12. vsak objavljen članek ali vest v lokalnem ln

republiškem časopisu ln radiu

Poročilo o izvršenem delu na podlagi tekmovalnih točk poš­ljite zanesljivo do 20. Junija okrajnemu xlboru LT Novo mesto. Zaključnemu poročilu Je treba priložiti vso potrebno dokumen­tacijo, se pravi pismeno poročilo o doseženem delu po posa­meznih točkah, za objavljene Članke pa odrezke iz časopisov.

Za to podaljšano tekmovanje je sekretariat razpisal za naj­boljše tri nagrade: prva 20.000 din, druga 15.000 ln tretja SOOO din.

Tekmovanja naj se udeležijo vsi odbori LT in s tem poživijo delovanje te organizacije.

is točk 10 točk M točk

20 točk 1% točk

5 točk 10 točk

s točk

U točk 5 točk

5 točk

3 točk

Potrošniki: mesarji To ni bila nogometna tekma,

kakor bi-kdo sklepal, ampak -no. kar prisluhnite.

PotroSniki o mesarjfo Dopis iz Brežic: »Mesnica K p P z

Brežic«. Caa: zjutraj takoj, ko oa-pro.

— Dobro Jutro. — Dobro Jutro. . , — Bi lahko dobila 20 dkg Jotrc? — Ne, pač pa lahko doolte te­

lečjo glavo. — Oprostite, ampak videla sein.

da ste malo prej lztovarjali tudi jetrca. « ,

— Tudi vi ml oprostite, toda sei mi je naročil, da Jetrc ne smem prodati.

— Nas videnje i To ni bU prvi i« verjetno ne

tud4 zadnji tak primer, O podoo-nih stvareh se veCkrat ujčkajo mesarji ln potrošniki. Mesarji *e ne upajo zameriti svojim prija­teljem in prijateljicam in ti dobe Jetrca tudi ob U.30.

Neko soboto nas je bilo v mes­nici osem žensk, ki smo čakale, da pridemo na vrsto. Deveta, ki Je prsla, je počakala sefa pri vra­tih-in mu šepnila: »Pol kilograma za cvreti«. Sef ji Je takoj odsekal ln dal, čeprav Se na bila na vrsti. Ker so začele o»tale ženske pro­testirati, Je dejal »Tudi Jaz bi moral čakati tri ure v hranilnici, ce ne bi ta takoj sprejela denar­ja.«

Razen tega razvaža.io meso v mesnice v leseni dvokolnlci. ki Je prekrita z.ne dovolj čistim prtom. Xa zborih volivcev so bile že več­krat dane obljube, da se bo ta »tvar uredila a n, nič bolje

Ljudle pa pravijo Se;

— Meto visi v mesnici, a me­sarji ga ne .prodajajo, češ: Velik kos mesa se ne Izplača se­nati na drobno

— Jetrca nosi i o nekaterim do­mov.

— Avto za prevoz mesa kupujejo ie dve leti.

— Soseda se hvali, da dobi lahko tudi kilogram letre. Zakaj 1lh ne hj dali vsakemu nekaj?

Pr. mesu dajejo preveč kosti — Ena mesnica nima nikoli dro­

biža.

— Mesarji delajo hiše. kupujejo motorna vozila . . .

— Meso Imajo spravljeno pod prodajno mizo.

— Zadnjič sem kupil meso v Kr­škem, ker ga Je v Brežicah težko dobiti, nekdo pa mj Je priznal, da ga Je prinesel celo iz Novega mesta.

Mesarji odgovarjajo Mesnica — poslovalnica 1. last

KPPZ Brežice: — Jetrc imamo malo, dajemo Jih

pa skoro vse pljučnemu oddelku brežiške bolnišnice.

— Kilogram Jetrc nisem dal ni­koli nobeni stranki. Največ sem jih dal 20 do 30 dkg za neko sta­rejšo bofl no ženo.

— Meso vozimo v čistem vozičku in imamo pokritega s čisto rjuho, ki pa Je res ne menjamo vsak dan. Voziček nič ne stane, medtem ko bi bil prevoz z avtomobilom drag.

— Res Je, da imam v mesnici meso, ki ga ne prodajam, ker Je že prodano raznim strankam. Tu ga imam zato, ker ga v klavnici ne morem razsekatl.

— Jetrc ne nosimo na dom. — Kosti dajemo pri mesu toli­

ko, kot Je predpisano: pr.j gove­dini 25 dkg. pri teleUni pa 35 dkg. .

— Drobiž imamo vedno. — Hišo Imam že več let, mo­

torno kolo pa ml Je poslal brat iz Inozemstva.

— Res sem dal neki ženski meso, čeprav še nI bila na vrati, ker m, tudi ona sprejme v banki denar, čeprav ga prinesem v zadnjem tienutku in bi me lahko zato za­vrnila.

— Tudi stranke so sitne. Zad­rt I ič sem neki ženski odrezal se­demkrat kos mesa. Z nobenim ni bila zadovoljna. Ko je btUo tudi pri zadnjem kosu 2 dkg mesa pre­več, so mi popustili živel jm sem stranki rekel: »Oprostite, živci so ml popustili.« In sem Sei lz mes­nice.

Mesnica — poslovalnica 1. last KZ:

— Gostilničar ne vzame druge drobovine če mu ne dam tudi Jeter.

— Pod pultom nisem imel nikoli nič.

— Včasih kakšno stvar rezervi­ram za šoferje, ki mi jo naroče, a so na poti, tako da dopoldne ne morejo priti, ponjo.

Upravnik kmetijske zadruge: — Kmalu bomo kupili avto za

razvoz mesa. , • Prikazali smo vam obe plati.

Volivci, razpravljajte o tem na zborih volivcev in zahtevajte »vo­le pravice. Upamo, da bo tudi ob-čnskl ljudski odbor o tej stvari razpravljal in Jo uredil taiko, da bodo občani zadovoljni!

Se ena z novomeške mesnice

Jutro v kandljski mesnici. Gne­ča in drenj, da le dolgo ne tako, saj Je bilo nekaj dni pred praz­niki. Dolga vrsta nestrpnih žena in gospodinj. Doma čakajo otroci, delo kliče. Vrsta se počasi pomika naprej.

Za nekatere pa precej hitro! -Pride takale starejša gospa (z Gr­ma) in Je takoj postrežena! Ne čaka. ne naroča. Enostavno dobi!

Ko se ženske upravičeno raz­burjajo, pojasni mesar:

— xa Je že včeraj naroči la . . . Res? No, začnimo vsi tako: otro­

ci bodo zvečer znosili listke z na­ročili v mesnico, zjutraj pa se bo­mo »udarili« kdo bo prej na vrsti Saj smo vendar že vsi »včeral« naročili . . .

Jeza. zamera. spogledovanja grde opazke na račun takih »go­sposkih strank« (navadno domiš Havih, starejših gospodinj, ki ima­jo z mesarji stare zveze) ln hudo-vanje čez mesarja.

Je vse to potrebno? Nobenih Iz Jem v mesnicah! To naj bo pra­vilo. Ce ne zaleže lep opomin, nal poseže vmes tržna inšpekcija. Take mesarje so v LJubljani že kaznovali in podobnih ukrepov pričakujemo tudi v Novem me­stu. Hvaležn, smo Inšpekciji, če potrošnike pr) tem učinkovito >• takoj podpre! Zato io tudi lm^ mo, našo inšpekcijo.

V TEM T Mm&iMcuar

Četrtek ii> maj«i - uun J V L Petek. 22. maja — MIlan Sobota, 23. maja — Zeljko. Nedelja, 24. maja — Cvetko

Ponedeljek. 25. maj« — Rojstn; dan maršala Tita.

Torek, 26. maja — Dragica. Sreda. 27 maja -- Volkašln.

i.OSsPODlNJStU) F O M O l M l O -vajeno kuhe aH začetnico, sprej­me takoi dvočlanska družina z odraslim otrokom. Tramsak. J e ­senice Gosposvetska 42

l ' . l i i . / . ' . i ' i 2 4 , o. Ob 13 u r , UO 26, 5. ameriški barvni film »Pu­ščava živi«. 24. 5. ob 17. in 20. uri: mehiški film »Divja strast«. 27. 6.

I ameriški barvni film »Neobičajna pripovedka«.

ČRNOMELJ: Od 28. dO 24. 5. ameriški barvni film »Gospod Ro-berts«. Od 26. do 27. 5 ameriški barvni film »Ranč prekletih«

KOSTANJEVICA: 24. 6. Japon­ski film »Vrata pekla«. 27. fl. ame­riški film »Nismo mi angeli«.

METLIKA; Od 23. do 24. 5. »Ju nakl Shervvoodskega gozda«. 27 5. »Dvanajst zadetkov«.

NOVO MESTO — »KRKA«; Od 22. do 23. 5. italijanski barvni film »Senso«. Od 26. do 28. 3. kopro-dukcljskl dokumentarni barvni film »Od Schwarzwalda do Čr­nega morja«.

DOM JNA, NOVO MESTO: Od 21. do 24. 5. italijanski film »Kruh. ljubezen i n . . .«. 29. 5. Jugoslo­vanski film »Dokumenti življe­nja«. Od 2fl. do 27. 5. ameriški film »Viv a Vlila«.

SEMtC: 24. 5. angleški barvni film »Plavolasa zapeljivka«

SEVNICA: Od 23. do 24. 5. ame­riški film »Cas obračuna«.

TREBNJE: Od 23. do 24. 6. ame­riški film »Na ovinku reke«. Pred­stavi v nedeljo ob 18. ln 18. uri,

VIDEM-KRSKO: Od 23. do 24. 5. ameriški film »Napadalci«. Od 27. do 28. 6. francoski film »Ulica sanj«.

ŽUŽEMBERK: « . 5. ameriški film »Tarzanov bes«.

Ob preran, smrti mojega ljubega .noža

PRANCA KRKUTE Iz Vel. Brusnic,

i<3 iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu v njegov; dolgotrajni bolez­ni lajšali trpljenje, zlasti požrt­vovalnim zdravnikom dr. Vodni­ku, dr. Spllerju in dr. SaJ«tu. Da­lje mnogoštevilnim, ki so se od njega poslovili ln ga sipremiU na njegovo zadnjo pot.

Zaflujoča žena Terezija Krkuta in ostalo sorodstvo.

Tovarišu šefu dr. Ferdinandu Kosou In tovariSici bolničarki Ivanki Saje. kakor tud; ostalemu

zdravniškemu in strežnemu oseb­ju se iskreno zahvaljuje za vso skrb in nego, ki so Jo izkazali našemu očetu Francetu Znidarsiču

družina Ziiidar-SlC iz Leskovca

Pekarna Novo mesto obvešča gostilne, restavracije, hotele, tr­govine in ostale, da ima vednO na zalogi; drobtlne b e l e in črne, odprte, domače kekse, sladke pro­ste, palčiće itd. Za cenjena naro­čila se priporoča »Pekairija« NO-vo mesto.

Prepovedujemo vsako peš hojo ln prevoz po zadružnem sadov­njaku (bivša last Roje). Kogar bo­rno. zasledili, da se poslužuje ne­dovoljene poti ali prevoza, ga bo­mo kazensko preganjali. Posebno opozarjamo prebivalce BudganjS vasi-

Kmetijska zadruga Žužemberk

PRODAM MOŠKO KOLO. Cesta herojev 8-1 nad.

POCENI PRODAM VOZ zaprav­il lvček. Avsec, Gotna vas

TOVARNA CELULOZE IN PA­PIRJA »DJURO KALAJ«, videm-Krško. proda tovorni avtomobil znamke Tam-Deutz s prikolico Djuro DJakovič. s prevoženimi 80.000 kilometri za ceno 7,870.000 dinarjev. Ponudbe Je poslati na upravo podjetja.

PRODAM SENO ln nemško de­teljo na Rastilu 24. maja ob to. uri. 'Krevs, Brusnice.

STROJ ZA li'.I)i:M)VANJE C E ­M E N T N E STRESNE OPEKE in 300

modelov naprodaj. Jože Mlketlč. Loka 14. Črnomelj.

DIMNIKARSKEGA VAJENCA — sprejme Hodnik, Novo mesto.

KOŠNJO DETELJE IN SENA od­dam za deda. Drago Hadl. Za-gre-hška 10, Novo mesto.

STANOVANJE v bližini Kostanje­vice, v majhni Wšlct»-»» primer­ni za upokojenca, oddam. Naslov v upravi lista. (477-39)

MLIN NA TOPLI VODI na dva kamna oddamo v najel. Inte­resenti naj se zglasdjo pri Kme­tijskem gospodarstvu v Kle-vevžu.

PRODAM ITALIJANSKI OTRO­ŠKI VOZIČEK. Možne razne kombinacije in oblike uporabe. Glavni trg 14. Novo mesto

STANOVANJE IN HRANO dam fantu, vajenemu kmečkih del za pomoč v prostem času. Po po­trebi preskrblm službo. Karol Grad. Zg. Kašelj 19, Polje-LJub-Hana.

NOVO MESTO V času od li i do 18. maja Je bilo

rojenih 20 dečkov ln 17 deklic. Poročili so se: Ercegovčevič Mio-

drag, podoficir, in Neika Koncl-lja, fotograska pomočnica, oba lz Novega mesta. Anton Rukše, uslužbenec iz Celja, ln Marija Rozman, Šivilja lz Gotne vasi. Mazjan Hrastar, avtomehanlk lz Smihela, in Zdenka Kren, kroja­ška pomočnica Iz Novega mesta. Ludvik Grivec, krojač iz Novega mesta, in Jožefa Kavšek, proda­jalka lz Gotne vasi,

Umrli so: Janez Cernač. osebni upokojenec iz Kraslnca, star «1 let, Marija Kočevar, kmetovalka lz Radovlce, stara 63 let. Franc Marvln, vojni invalid lz Dolge vasi, star 78 let. Janez Seiko. In­validski upokojenec iz Brezovice, star 54 let. Franc Zlbert, invalid­ski upokojenec iz Žabje vasi, star «1 let.

GOTNA VAS Umrli 'so: Jože Erlah. užitkar z

Vel. Slatnika, star 86 let. PREČNA

Umrli so: Alojz Potočar, mesar Iz Potočne vasi, star 6« let.

lvanetift lz Novega mesta — dt>» klico, Danica Kovačlč iz Železne« ga — deklico, Jožefa Muren iS Dvora — deklico.

Iz brežiške porodnišnico Pretekli teden so v brežiški po­

rodnišnici rodile; Barica Ban U Radakovega — dečka, Jožefa Slm-Sek lz Zurkovega dola — deklico, Ivanka Požgaj iz Male doline — deklico, Anica Zorič iz Brežic — dečka. Ljuba N e ž i č l z Rozge — deklico, Ljudmila KrošelJ z Ma­lega vrha — deklico. Elizabeta Stefanlč iz Leskovca — dečka, Ro_ zika Zagrajšek Iz Krške vasi — deklico, Fani Salmlč iz Gorenj« vasi — dečka, Katica Rajkovič iz Smedereva — dečka. Marija Ažman iz Sp. Llpnlce — dečka.

KRONI

Pretekli teden &o v novomeški bolnišnici rodile: Tončka Gorjanc iz Gor. Suhadola — deklico, Ma­rija Mlklič lz Armeške vasi — deklico, Genovefa U raj nar iz Hu-dej — dečka, VeronLka Povše iz Javorja — flečka. Ana Kirm iz Brezovice — dečka, Martina Pe­terka lz LJubljane — deklico, Marija Lisac iz Slovenske vasi — dečka. Ljudmila Veselic z Broda — dečka, Marij a' Turk lz Dol. Straže — deklico, Marija Obreč iz Kržišč — dečka, Marija Bahor lz Hrasta — dečka. Marija Stan-gelj iz Zafare — deklico. Marija Judež lz Pristave — dečka, Jana CibeJ iz Kočevja — dečka. An­gela Udovič lz Repč — deklico, Rozalija Smollč iz Stranja — de­klico. Francka Planinšek iz Vel. Loke — dečka, Anica Jurgllč iz Prelesja — dečka, Ljudmila Kranjc :z Rake — dečka, Cvetka Mali Iz Novega mesta — deklico, Marija Zupančič Iz Cetlnja — deklico, Ljudmila Grm lz Skovca — dečka, Francka Zorko iz Družinske vasi — dečka, Štefka Bratkovič z Gor. Vrhpolja — deklico, Frančiška

Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bol­nišnici: Franc Zeljko, sin posest­nika lz Novega mesta, se je zbo­del v prst leve noge. Stanislav Sumenjak, sin delavca lz Črnom­lja, si je pri telovadbi poškodoval desno koleno. Poldeta Kranjčiča, sina posestnika iz Karteljevega, Je povozil voz ln mu poškodoval levo nogo. Borut Kožuh, si Je pri nogometu poškodoval levo nogo. Alojzijo Cvelbar, ženo posestnika iz Dobravice, Je podrlo tele in JI poškodovalo levo nogo. Na Tere­zijo Gačnik, hišnico iz Brusnic, se Je prevrnil voz ln Ji poškodo­val levo nogo. Jožefa Hacln, dru­žinska upokojenka ;z Novega me­sta. Je padla In si poškodovala desno nogo. Jožeta Florjančiča, si­na delavca Iz Cegelnice, Je podrt tovornjak in mu poškodoval levo nogo.

BiežŠka kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili

ln iskali pomoči v brežiški bol­nišnici: Alojz Metelko, posestnik lz Gmajne, se Je pri padcu s ko­lesa laže poškodoval. J »že Dvor-Bak, delavec lz Bukoška, si Je pri padcu s kolesa poškodoval levo roko. Stanislava Jenka, logarja lz Smarčne, Je nekdo napadel in mu prizadejal poškodbe po glavi. Sta­nislav Kova*Mč. rudar lz Senove­ga, se je poškodoval pri delu v rudniku po glavi in križu. Anton Debevc, pečar iz Brežic, se Je pri padcu po stopnicah poškodoval po levi nogi m glavi.

T o i n o n o i z B e l e k r a j i n e A v t o - m o t o krožek S o ustano­

v i l i t u d i v Kanižaric i . T a k r o ­žek bo d e l o v a l kot sekc i j a r>PD Svobode ter bo v tesni p o v e z a v i z A v t o m o t o društvom Črnomel j . K o je, u p r a v n i odbor novous ta ­novl jenega krožka razpisa l teča j z-a Šoferje, se je p r i j a v i l o samo

iz r u d n i k a 72 Interesentov. P r v a s k u p i n a , k i j e že začela s t e č a ­jem, ftteje 25 čVanov i n vk l juču­je pretežno tiste de lavnice , k i že ima jo motorna v o z i l a > K e r so te­ča jniki zaposleni na vseh t reh izmenah, obravnavai jo p r e d a v a ­t e l j i ob določenih d n e h isto snov dopoldne i n popoldne, s č imer je s l ehernemu omogočeno, d a ne z a m u d i nobene učne ure . Za učenje praktične vožnje i m a krožek Že svoj avto, k i m u ga Je p o d a r i l k o l e k t i v r u d n i k a ,

V S tarem t rgu ob K o l p i se prav vestno p r i p r a v l j a j o n a p r a ­znovanje kra j evnega p r a z n i k a —

1. j u n i j , k i spomin ja p r e b i v a l ­stvo tega področja Be le k r a j i n e na obletnico, ko so part izanske enote leta 1942 popolnoma u n i ­čile i ta l i jansko posto janko v Starem t rgu . /

Osrednja pros lava bo v nede­l jo , 31. maja dopoldne , k o bo slavnostno zborovanje s k u l t u r ­n i m sporedom, p r i k a t e r e m bo­do sodeloval i m l a d i n a iz Starega trga in okol ice ter moški i n žen­s k i , p e v s k i zbor z godbo iz Čr­noml ja . P r i p r a v l j a j o t u d i šahov­s k i dvoboj na 15 deskah med p i o n i r j i lz P o l j a n s k e dol ine i n Črnomlja .

P I R A N

Z A B E L E Ž E N O

Češnje in paradižnikove sadike V ponedel jek, 18. m a j a Je

bi lo na novomeškem živil­s k e m t r g u spet živahno.

.— Po k o l i k o Je solata? — P o 20 d i n krožnik za vas,

pa bom dobro n a m e r i l a . Češenj je povsod takoj

/.manjkalo, čeprav so bile po 100 d i n k g . Na jveč ja gneča je bi la p r i t i s t ih s to jnicah, k jer so p r o d a j a l i sadike paradiž­n ikov .

M e d pobi ra lcem tržne ta­kse i n kmet i co se Je r a z v i l pogovor :

— 10 d i n pros im. — J i h n i m a m . (Nabrala Jih

ie namreč samo 9.) — Eden man jka , Je ugoto­

v i l nabira lec , kmet ica pa Je še napre j zatr jevala , da ga l ima . Vmešale so se še druge cmetlce:

— K a r pustite j i t is t i d inar , <aj ga moramo me tudi več ­k r a t , v t rgovinah .

O n se n i v d a l . U g o t o v i l Je čisto p r a v i l n o :

L e pomisl i te , ka j b i b i l o , če b i vsak i , k a r vas je t u k a j , pustu po en d i n a r . Saj n i t i zaslužil ne b i t o l i k o !

Dve p r o d a j a l k i »ta u g i b a ­l i , Če drži bisova s tek len ica pol l i t r a takrat , ko j « n a ­polnjena do v r h a , aH takrat , ko m a n j k a do v r n a še d v a prsta. K e r se n is ta m o g l i me­d i n i t i , s ta vprašal i m i m o i d o ­čega moškega. T a je d e j a l :

— Ver j e tno b i ve dve zato radi v e d e l i koLiko drži, ker prodajata žganje. L e pazi ta , da v a j u ne bo k d o zaradi te­ga p r i j e l i

P a ga Je lastnica s tek len i ­ce z a v r n i l a :

— O , k o l i k o k r a t me je k a ­teri v m o j i h m l a d i h let ih , zdaj pa se m l nI tega vpč b a t i !

Res je bi lo na trgu ž l v R h -nol

Rekonstrukcija ceste Črnomelj — Kanižarica ugodno napreduje . Z u t r j e v a n j e m cestišča so pri­s p e l i že skora j do tovarne »Bel-

sad«. Cestišče, k i bo široko 5 m , bodo a s f a l t i r a l i na vsej dolžini naenkrat .

Z r e k o n s t r u k c i j o ceste bo d o ­končno t u d i rešen pereč pro­blem mosti6ka preko Dobličice

V A M N U D I O D L I Č N O I N C E N E N O

v Kanižarici . T a most je n a m ­reč s s v o j i m o s t r i m z a v o j e m c e . ste povzročil že več h u d i h n e ­sreč, k i pa do sedaj na srečo niso zahtevale nobene smrtne žrtve. V p r o j e k t u za preuredi tev te točke J e p r e d v i d e n a p r e m a k -

D O M A Č E M I L O

ivitev škarpe v strugo Dobličice za 1,5 m ter o d p r a v a mostu i n uredi-tev nadomestnega p r o p u ­sta. T a k o bo tod cestišče široko 6,5 m ter k r i v i n a o v i n k a močno ublažena.

P r e d v i d e v a se, dla bo r e k o n ­s t r u k c i j a ceste končana do 22. j u l i j a .

T O P L I C E B O » 0 P O L E P Š A L I Turist ično društvo v D o l . T o ­

p l i c a h Je zadnje čase poživelo svojo dejavnost. D o b i l o je s t a l ­nega čuvaja, k i bo s k r b e l za snago na p a r k i r n e m pros toru , k jer bodo zasadi l i drev je i n n a ­pel ja l i vodovod. Društvo bo t u ­d i oskrbelo m a r k a c i j o pot i do Baze 20, k e r se t u r i s t i In t u d i stalni gostje vedno zanimajo za 'MbOtits-nske kra je .

• NAKOCAJTF • IN SlhlTF

9 nOI .KNJSKI UST I

STAREGA; AMERIKANCA

F . ^ o i e r : V e s e l m l a d f a n t »Ta s tvar med nama se mora

končati,« j « r e k l o dekle i n m u položilo p r s t n a usta .« Saj te Imam rada, v e n d a r p r e j a l i slej se n a m e r a v a m p o r o č i t i i n . . . D a , v e m kaj m i s l i š r e č i — p r i p r a v ­l j e n si me v z e t i z a ž e n o . D r a g i , a t i ne m i s l i š r e s n o . T i n i s i trezen, z r e l m o ž , k i b i se m u Lahko z a u p a l a za v s e ž ivl jenje . Samo m a l o se p o g l e j . . . «

F a n t se je nehote o k r e n i l k v e l i k e m u stenskemu z r c a l u i n se og ledal . V i d e l je potegnjene­ga suhca, k i se j e negotovo z i ­bal naprej l n n a z a j . T e m n a l e ­po k r o j e n a obleka je b i l a v s a pomazana a c i g a r e t n i m pepelom, živopisan a kravama jo b i la p o ­t isnjena na s t ran in vozel z r a h ­l j a n , d a - je b i l o v r a t n i k p r i s ra j c i .Lahko odpet. O p a z i l je potne kapl j i ce na čelu, veselo razmršene lase, zadnjo sled smehl ja ja na us tn icah in k i so v nasprot ju t v s e m o s t a -

i i m strmele lz ogiedala z neko uporno zamLšTjeno&tjo. K o t že večkrat pre j , se je mora l spet začuditi temu i z r a z u , k i nI i z ­g i n i l iz n jegovih zenic n i t i v t renutku na jhujše pi janost i . S p o m n i l se je vseh zrca l In se­be pred n j i m i . V d u h u je vstalo nešteto podob, vse so bille bol j al i manj pi jane, vendar oči so zmeraj ostale resne i n * r d e , kot da ne '-edo za Vrvenje v e ­sel jaških d o m i s l i c v čedni, po­dolgovat i g l a v i .

O d m a k n i l se ie od zrca la in pogledal dekle . Zazdelo se m u ie, d a se p a z l j i v o sk lan ja v p l a -polan.jp godbe, k i je s t o p l i m z r a k o m va lova la i . dvorane.

» A m p a k . . . « je pričel . »Ps>t! Ne t r u d i se,« je reki« .

Položila m u je razgal jene roke na ramena in se m u za h i p p r i ­bližala s s v o j i m v o n j a v i m te ­lesom v tesni plesni o b l e k i -»Pri.iaitel' me bo s-premil domov.

Na boks matchu za prvaka »veta v težki kategoriji je do­sedanji šampion Fioyd Patter-son pred deset tisoči gledalcev knockoutiral svojega nasprot­nika Briana Londona in pri tem zaslužil čistih SO milijo­nov dinarjev. Srečanje je bilo te dni v Indianopollsu, ZDA.

V celico na sliki so nasilno vdrli ncstnpneži v Poplarvlleu* (v ZDA) ter iz nje tako rekoč ukradli tam zaprtega črnca M. C. Parkerja In ga odpeljali neznanokam. To se je zgodilo 28. aprila letos, vendar policiji še nI uspelo najti nobenega sledu za ugrabljenim črncem, ki so ga osumili, da je napa­del neko belo žensko, čeprav ga ta ni spoznala, ko so Jo soočili z njim. Sj>et nov krut primer rasne nestrpnosti v

ZDA.

Srečanje indijskega premiera Nehruja s pregnanim dalai la­mo lz Tibeta je bilo zelo pri­srčno: na sliki mu daje bel svilen šal, znak prijateljstva in miru, nakar Je sam prejel ena­kega od tibetanskega pogla­

varja.

Prvič v zgodovini ZDA je bila pred dnevi v konkurenci z be­limi dekleti izvoljena za le­potno kraljico neka črnka. To Je študentka Pat Willlams lz Sacramenta v Kaliforniji. Sli­ka Jo kaže, ko prejema od svoje predhodnice iz lanskega leta prehodno kronico, ki vsa­ko leto pripade Miss Sacra-

mento.

Teden francoskega filma so priredili pred nedavnim v Moskvi l n Tbllflaru. Pri tem Je prišlo do prisrčnih stikov med franco­skimi ln sovjetskimi filmskimi igralkami, ki jih vidimo na gornji »llikt v prijetnem razgovoru. Od leve na desno svoje Audre Pasqualova. Nina Makarova, Petite Pasqualova ln Ztnadda K i -

rienko.

Saj n i s i žalosten? Poskušaj r a ­zumet i . Zbogom dečko moj!« In odhi te la je.

K o je zgodaj z jutraj lege* spat, j© čuti l , da je zelo p i j a n . Dobro znan občutek v g lav i m u je to povedal . Z a čelom nekje m u je ležal kos belo razžarje-nega železa. A ga n i bolelo, sa ­mo svet l joba z notranje s trani i e l j i l a tako j a r k a , da je nehote z a t i s k a l oči i n tudi sence spo­m i n o v so pomalem izginjale v nje j .

V e n d a r d r u g i d a n se je vseeno s p o m n i l nanjo. R a v n o cigareto je prižgal, k o je začutil, da je dekle spet ob n jem. Čeprav je blJ to 1* nekakšen topel , ne ja ­sen p r i v i d , se Je k l j u b temu v h i p u zavedal , da jo bo težko p o z a b i l . K a j . takega bi b i lo p o ­dobno už lv . šk i n a r a v i , n jemu pa ne. K a j t i res se je s icer rad v n e m a l za vesel ja vsake vrste ln res je v r v e l o v n jem polno vraž j ih domis lekov, a ne to l iko 7iaradi zeolj te lesnih užitkov, kot zaradi nagnenja do nekak, šne prostramosti Ln i z z i v a l n e svobode, k l je b i l a v tem. V redu. dekle ga je imelo za ne­resnega mladiča. Sam pa I« dobro vedel , da to ne drži p o ­polnoma. P r a v tako d iv je , kot se je znal pognati v p i t j e i n o b ­jem, je znal vrtait; z j e k l e n i m i svedr i s v o j i h mlsM v granltn« l u p i n e dogodkov in t v a r l . NI ve l iko- premiš l jeval . Sk lep je

b i l naenkrat pred n j i m . t rden ln 1a*en.

»Dokazal j i bom, da s.morem v d e j a n j i h to l iko (kot d r u g i ! Mogoče se bo celo vrnila?«

In b i l o je čudno, n kakšno l a h ­koto *«* ie l e v i l . T a k o or l s tno in prepričevalno le to t>oče1, da se Je še več 1K pozneie soo-tnlrojal svoj ih vesel 1«*cenj kot nekaj zelo nekoristnega ln n e ­pomembnega. M r k a resnost, k i «e le je postonoma n a v z e m a l . se je jasno ooVažala tudTt v njegovi zavesti . Stal« je kot v i ­soka, ravna stavba na robu migetanja puhastega neba. Z a ­vedal se je je v vsakem trenut­k u , k a r je spremembo na njem samo v**čalo ln večalo. Z a s o v r a ­ži' je vesele mlade fante Ln pozabil na deklo, k i je s p r e ­membo povzročilo.

V e n d a r n e r a n l j i v nI b i l v tem svo jem m r k p m oklepu umir jene resnosti , v v i z l i r j u m u ie zmerom bol j zevala bleščeča in dolga r a z p o k a : poznavanje

druge p la t i — tistega, k a r Je b i : nekdaj . Čeprav je vesele, m l a ­de fante p r e z i r a l , se je zave­dal rane v v i z i r j u od leta do leta z več j im ponosom. K a j t i mladost za hrb tom dl je ko je. lepša je.

P o d o l g i h let ih m u je nekega ju t ra spet b i lo , kot da s to j i ob njem nek neviden, topel i n v o ­njav p r v i d . Nežnopolta d e k l i c a z b a k r e n i m i l a s m i . 1 jo je že dal j časa v i d e v a l v s ivoze lenih k r i l i h ln v o l n e n i h jopicah, »e m u je zmeraj bolj zdela podob­na m e h k e m u , s i v e m u Listu rož­m a r i n a . B i l a je tako lepa in mnogo mlajša od njega. V dneh ko jo je s n u b i l , a t u d i Še vsa letj* po porok i je čutil , d a - J e ' skozi tisto razpoko v oklepu p r o d r l a kot meč globoko v n je ­govo notranjost . . .

Obsta l je pred g l a d k i m i , brez­i z r a z n i m i v r a t i svojega s t a n o v a ­nja. (Odkar sta se v s e l i l a , se še nista presel i la \7. te v e l i k e pafla-fte b l i z u mestnega središča.) P o ­iskal je k juč. Tedaj ie izza vrat zaslišal glasove. Na jpre j neraz­ločne besede nekega moškega, nato j a s n ' g l a s svoje žene:

»Ne odhajaj Se, ne, ne ! Imava še več kot eno uro časa. P r e j ga ne bo nazaj.«

Zdaj je t u d i moški glas postal razločnej ši :

»Mucek, mar res ne razumeš, da m o r a m it i? T i s t i konjak, k i si m i z n j i m p o s t r e g l a . . . «

Mož pred vrat i se je o b r n i l ln zdrveli po stopnicah. U s t a v i l s« je šele v majhnem p a r k u na drugI s t r a n i ceste. S t i s n i l se je ob drevo in se o z r l . V istem t r e n u t k u so se hišna v r a t a o d ­prl« in n e k i moški je s topi l v e n ter počasi zavi l naravnost prot i n jemu v stožec ulične svet i lke . Mož ob drevesu si j e neznanca dobro og leda l : n jegova obleka je b i la vsa zamazana s c i g a r e t n i m oepelom, živobarvno k r a v a t o je imel zrahl jano i n o v r a t n i k p r i sra jc i je b i l odpet. P r i h o j i s e je negotovo z iba l , z ibal se je kot vsi vesel i mladi fantje, k i j i h ženske morajo Lmeti rade .

Mož p r i drevesu se je za h i p s p o m n i l svoje lepo zapete i n t r ­do z l i k a n e žedeznosive obleke, svoje zategnjene kravate , g ladko počesanih las. svoje k a r i e r e , ln počasi je »avli v nasprotno smer p r o t i r a z v p i t i k a v a r n i o l , da se čez kakšno uro v r n e domov z običa jnim izrazom na ob-azu .

Dolžina jugoslovanske meje Dolžina jugoslovanske meje,

k a k o r je b i l a označena dosle j , se je nedavno podal jšala. In sicer jo je »podaljšal« H i d r o g r a f s k i inštitut Jugoslovanske vo jne mornar ice . Inštitut je namreč s p r e c i z n i m i m e r i t v a m i In n a j n o ­vejšimi metodami u g o t o v i l , da

Najgloblji boksitni rov Nahajal išča boksi ta , k i p r e d ­

s tavl ja n a j v e č j e rudno bogastvo naše dežele, so v J u g o s l a v i j i po večini lahko dostopna i n u g o d ­na za izkoriščanje. Iz jema pa je j ama K a l u n na bogatem b o k s i t -nem področju okrog Drniša. K o ­pajoč vse globl je za rudo, k i je tu odlične k a k o v o s t i , so p r i k o ­pal i r u d a r j i do 325 metrov izpod zemeljske površine ter sodijo, da je ta j a m a sedaj na jg lob l j i boksi tni r o v na svetu.

Kopan je rude je otežkočeno ne samo zaradi globine, ampak tudi podta ln ih voda . V e n d a r bodo de­lo n a d a l j e v a l i , k e r k v a l i t e t a bo­ks i ta opravičuje Investici je . V r u d n i k bodo postav i l i črpalke i n tako omogočili nadal jn jo eksplo ­ataci jo r u d n i k a .

dolžina jugoslovanske kopnene obale nI 1993 k m , k a k o r smo m i ­s l i l i doslej , ampak 2099 k m , to­rej za 106 k m daljša.

Krava % rekordi Jos ip Košnar iz Petr in je ( H r ­

vatska) sa res lahko p o h v a l i s svojo k r a v o : v zadn j ih štirih l e ­t i h m u je »rodila« osem telet. Samo l a n i je o te l i la 4 teleta — 19. j a n u a r j a d v a , 22. decembra pa spet d v a .

.Umi — Prav žal mi h Uaibček,

toda torta, ki sem ti Jo spekla za rojstni dan, J* b ' "a dobra, da sem vso sama pojedla . . .

Nezaželena stranka bi lahko reki; velikemu avtobusu na gornji sliki, ki se je hotel izogniti neprevidnemu kolesar­ju-ln se zato znašel nenadoma skozi izložbo v trgovini sredi Londona. Nesreče, pri kateri Je bilo 17 ljudi ranjenih, je bila kriva mokra in spolzka

asfaltna cesta.

V najlepši gledališki hiši v Bombayu, Indija, v The Ero's Theatre. je Unitaliafilm orga­niziral teden italijanskega fil­ma. Na otvoritvenem večeru Je bila tudi italijanska Igralka Rossama Podesta, ki Jo vidimo na sliki v družbi z Indijsko filmsko zvezdo Beauty Nutan.

Pred kratkim se je v Cannesu zbrala filmska elita z vsega sveta. Dobesedno lahko reče­mo, da film združuje narode, saj so bili prisotni igralci in režiserji vseh narodnosti, barv in ver, vseh političnih prepri­čanj. Na sliki sovjetska film­ska zvezdnica Leila Atoašize.

Mali Doug Klbert, star osem let, je pred kratkim doživel pretresljivo tragedijo. Ko se je a svojimi starši peljal v pol-tovornem avtomobilu proti metrtu Jonesvllle v ZDA, so na samotni cesti padli v zasedo dveh roparjev, ki sta z nekaj streli ubila očeta, mater pa hudo ranila. Mali Doug je ostal na srečo živ m je po od­hodu roparjev sam odpeljal starše do najbližje bencinske postaje kjer Je alarmiral po­

licijo.

Rešen z lastno krvjo P r o s t o v o l j n i k r v o d a j a l c i več ­

krat reši jo ž ivl jenje d r u g i m , šo­fer R. N . v P u l i pa je rešil tudi samega sebe. R. N . je že dolgo­le tn i k rvoda ja lec . K o je zadnjič d a l k r i , se je v r n i l k svo jemu taks i ju . Cez s labi dve u r i pa je doživel k a r a m b o l i n b i l hudo r a ­njen. P r e p e l j a l i so ga v bolniš­nico, k je r so ga takoj o p e r i r a l i i n m u d a l i t ransfuzi jo — njego­vo lastno k r i , k i j o je b i l p r e d dvema u r a m a d a l za druge .

Piše J o h n L o k a r s t.

Z e l o sem b i l presenečen, k o m i je p o n u d i l s to l . S e s t r i j e župnik naroči l , naj m i pr inese m a l o v i n a , češ d a se m i bo p r i l e g l o , k e r g r e m z d e l a . S e v e d a , se m i je p r i l e g l o l n p o -krepčal sem se. D a l m i je t u d i d v e f i n i c i g a r e t i . P o g o v a r j a l a s v a se ze lo p r i j a t e l j s k o , pridruži la se je pa t u d i n j e g o v a sestra. O n a m e je v p r a š a l a : ••Koliko i m a t e t a m a l i h ? : N i r e k l a o t rok . P o v e d a l sem j i , da i m a m t r i , z a d n j i n i b i l t a k r a t še ro jen . P r i n e s l a m i je t r i debe la rdeča j a b o l k a , p a m i r e k l a , na j d a m v s a k e m u eno j a b o l k o . L e p o s e m se j i z a h v a l i l i n šel .

T o m i je os ta lo v ž ivem s p o m i n u ; r e d k i so t a k i d u h o v ­n i k i . Župnik S m r c k n r je b i l t u d i p e s n i k . S p e s n i l je l epe d e l a v s k e p e s m i v n a p r e d n e m d u h u . B i l e so m u u k r a d e n e . N e k a j j i h je b i l o t a k r a t pr iobčenih . G o v o r i l o se je, d a b i sestra l a h k o d o b i l a p o župnikovi s m r t i 800 d o l a r j e v za te n jegove p e s m i . M o g o č e so b i l e preveč r a d i k a l n e i n so j i h g o t o v i za v e d n o o d s t r a n i l i .

Se to m o r a m o m e n i t i o župniku S m r e k a r j u . I m o l i s m o p i k n i k druš tva . V bo j št . 53 S. N . P . J . i n r a z v i t j e društvene zastave . P i k n i k je b i l zvečer . T a k r a t n i s m o i m e l i e l e k t r i k e , župnik pa j e i m e l s v e t i l k e , m i s l i m , d a na o l je . P o s o d i l n a m j i h j e z a p i k n i k , da smo l a h k o i m e l i z a b a v o še pozno v noč . R a v n o v t i s t e m času so r a z n i d u h o v n i k i zelo n a p a d a l i S. N . P . J . , a m p a k župnik S m r e k a r je b i l drugačen. NI se o z i r a l na d r u g e , b i l je pravičen do v s e h .

K e r s e m b i l tedaj brez d e l a , so p r i društvu odloči l i , d a j a z i n p o k o j n i F r a n k S l i b a r neseva te s v e t i l k e župniku n a ­z a j . V p r a š a l a s v a , k o l i k o računa z a n j i h rabo . R e k e l je, d a n ič i n da , k a d a r bo društvo zopet r a b i l o s v e t i l k e , na j j i h k a r p r i d e i ska t . L e p o s v a se m u z a h v a l i l a i n odšla. B e l je kot b e l a v r a n a rned d r u g i m i d u h o v n i k i , zato s e m o p i s a l ta d o ­godek . N a j b l a g i mož počiva v m i r u v a m e r j š k i z e m l j i .

P r v a leta so nas S l o v e n c e v j a v n o s t i n a z i v a l i A u s t r l a n K r a i n e r s a l i P o l l a c k s , s a m o ne s p r a v i m i m e n o m — S l o v e n c i . T o so z a k r i v i l i t u d i p r v i n a s e l j e n c i , k o so u s t a n o v i l i p r v o p o d p o r n o enoto i n j i d a l i i m e K r a n j s k o - s l o v e n s k a , n a m e ­sto S l o v e n s k a . P r i m e r i l o se je t u d i že m e n i , k o s e m b i l n a d e l u v t o v a r n i , d a j e prišel k m e n i v o d j a d e l a v c e v , k o je n a ­j e l n o v e g a d e l a v c a , i n vpraša l , če b i se l a h k o z n j i m z m e n i l . K o sem tega d e l a v c a o g o v o r i l i n vpraša l , č e je S l o v e n e c , je brž o d g o v o r i l , d a ne — d a je K r a n j e c . M i n i l o je prece j časa , p r e d e n so se začel i S l o v e n c i z a v e d a t i , d a so S l o v e n c i .

P r i t e m so i m e l i n a j v e č zas luge naši S l o v e n s k i n a r o d n i d o m o v i , k u l t u r n a društva , to je p e v s k i z b o r i i n d r a m a t i č n i z b o r i , n a p r e d n o časopis j e i n o r g a n i z a c i j e , kot je S l o v e n s k a n a r o d n a p o d p o r n a enota , p r i k a t e r i so b i l i n j e n i u s t a n o v i ­t e l j i z a v e d n i i n r e s n i č n o n a p r e d n i , d a so d a l i tej o r g a n i z a ­c i j i p r a v o s l o v e n s k o i m e . V s e to je v e l i k o p o m a g a l o , d a s m o pos ta l i S l o v e n c i to, za k a r nas p r i p o z n a j o .

Počas i se j e zače la r a z v i j a t i s l o v e n s k a zavednost . S . N . P . J . je i g r a l a v e l i k o v l o g o p r i p r e b u j a n j u n a r o d a , k i se do teda j še n i z a n i m a l z a k a k o n a r o d n o a l i n a p r e d n o s t v a r . K o ne b i b i l o te, b i nas še d o l g o n a z i v a l i za K r a n j c e a l i P o l l a c k s . B i l a p a je r a d i tega S . N . P . J . v e d n o k r i t i z i r a n a po k l e r i k a l c i h , k a t e r i b i r a d i držal i n a r o d v e č n o v t e m i . A t r e b a j e i t i z d u h o m časa n a p r e j . Sa j se t u d i danes n a r o d i v A z i j i i n E v r o p i p r e b u j a j o i n o tepa jo t u j i h izkor iščevalcev . R a z u m e se, d a to b o l i t iste , k i b i r a d i še n a p r e j izkoriščal i ubogo l j u d s t v o . N j i m n i za n a p r e d e k — o n i b i m e n d a ra je v i d e l i , d a b i p a d l e a t o m s k e b o m b e , d a b i se ruši la m e s t a i n v a s i , d a b i se t r p i n ­č i lo i n m u č i l o nedolžne l j u d i . T o so h i n a v c i , k i b i r a d i živeli razkošno ž i v l j e n j e n a račun d e l a v s k i h množic .

M i s ta rc i s m o se r o d i l i "vsaj 50 let p r e z g o d a j . D o s t i s m o m o r a l i v m l a j š i h l e t i h pres ta t i , a danes b i l a h k o uživali bo l j še č a s e , p a n a m ž i v l j e n j e z a h a j a h k o n c u . V teh l e t i h našega Živ­l j e n j a se je iznašlo o g r o m n o novega , d a je* z iv l j en je rndo*>-n e j š e . D a n e s l e ta jo železni ptiči po z r a k u kot r e d n o p r e v o z n o sredstvo , m e d t e m k o je b i l o to n e k a j čudovi tega p r e d 50 i n več l e t i . P r i t a k e m n a p r e d k u p a b i , k o b i b i l o vse prav ično de l jeno , l a h k o vse l j u d s t v o u d o b n o i n v o b i l j u živelo.

T o r e j n a j o m e n i m m a l o t u d i , k a k o s m o leta 1918 v o l i l i . B i l t s m o m l a d i i n z a v e d n i d e l a v c i p a s m o se t r u d i l i , v s a k po s v o j i moči , d a b i i z v o l i l v m e s t n o z b o r n i c o d e l a v s k e c o u n -c i l m a n e . M e d n a m i je b i l m l a d M a t t P e t r o v i c h , ze lo a k t i v e n v soc ia l i s t i čnem g i b a n j u . V e č k r a t je i m e l j a v n e govore i n d o b r o se s p o m i n j a m , k o je p r i h a j a l n a se jo k l u b a št. 49 i n je s seboj p r i p e l j a l s v o j o ženo i n d v e hčerk ic i . B i l je i z v r s t e n g o v o r n i k i n s t o r i l je v e l i k o v k o r i s t d e l a v s k e g a r a z r e d a .

B i l o j e v e l i k o š t e v i l o nas m l a d i h , k i s m o teda j p r i d n o a g i t i r a l i za n a š e s o c i a l n o d e m o k r a t s k e k a n d i d a t e , k i so s s v o ­j i m d e l o m p o k a z a l i , d a so resn ično za m a l e g a č loveka . I m e l i s m o t u d i i z b o r n e g a s o c i a l i s t a E u g e n e D e b s a ; b i l je n e u s t r a ­šen borec i n v o d i t e l j d e l a v s k e g a p o k r e t a . S e l je ra je v j e č o k o t d a b i i z d a l d e l a v s k i r a z r e d . B i l j e p r o t i v o j n i . O b s o j e n je b i l n a 10 le t j e č e , v k a t e r i je p r e b i l po nedolžnem štir i le ta , na to p a j e b i l pomiloščen.

K e r s m o se t is tega l e ta d o s t i t r u d i l i , s m o i z v o l i l i t r i so­c i a l i s t e v j a v n e u r a d e : d v a c o u n c i l m a n a — M a n d e l k o r e n i n V V i l l a r d , t e r e n e g a v šolski o d b o r . N j e g o v o me p a s e m že p o z a b i l . Z m a l i m i g l a s o v i je p r o p a d e l socia l is t ični k a n d i d a t z a m e s t n o z b o r n i c o v 32. v a r d i . I n k a j se je tedaj z g o d i l o ? K o so i m e l i t i p r a v i l n o I z v o l j e n i k a n d i d a t i n a s t o p i t i svo je s lužbe, j i h v m e s t n i z b o r n i c i n i s o h o t e l i s p r e j e t i . E n o s t a v n o so j i h z a v r g l i i n o d s l o v i l i i n n a n j i h o v a m e s t a p o s t a v i l i one k a n d i d a t e , k i so i m e l i z a n j i m i n a j v e č g lasov . A l i j e b i l o to p r a v i č n o i n d e m o k r a t i č n o ?

Pugljevo brezno (Tretje nadal jevanje i n konec)

V soboto, 13. d e c e m b r a j e n a š a e k i p a , t re t j a p o v r s t i , spet n a š l a l j u b e z n i v o z a t o ­č i šče p r i R a u h o v i h v S r e d n j i v a s i . P o v e ­d a l i so m i , d a j e g o s p o d a r s tarose lec . T e g a s e m b i l v e s e l , k e r s e m n a m e r a v a l p o i z v e -d e t i z a d o m a č a i m e n a , t e h p a n o v o s e l c i k a j m a l o v e d o . R a u h p a j e m e n d a e d i n i s t a r o ­selec v v a s i . K o m i j e p r a v i l d o m a č a i m e ­n a , s e m u v i d e l , k a k o p r a v b i b i l o , č e b i v k o č e v s k i h k r a j i h z a p i s a l i l e d i n s k a i m e n a . Sa j j e m e d k o č e v s k i m i i m e n i t u d i prece j s l o v e n s k i h , t u d i t a k i h i z dobe p r e d k o č e v ­s k o k o l o n i z a c i j o . S s t a r o s e l c i v r e d bodo i z g i n i l a t u d i t a .

D o l i n a , k j e r se o d p i r a j a m a , so G l o b o k e C a č e . S p o z n a l i s m o j o že v soboto zvečer , ko s m o p r e n e s l i d e l o r o d j a d o j a m e . 150 m l#*i*jv, š e v e č v r v i i n težki n a h r b t n i k i , vse d M n e d a p r e n e s t i n a e n k r a t , č e p r a v nas It Š i s t : P- H a b i č , T . P l a n i n a , d r . T r š a n , M . M i n e v c , A . H u m a r i n p o d p i s a n i . K sreči je b i l m e d n a m i d r . T r š a n , e d i n i , k i j e b i l udeležen p r i d r u g e m r a z i s k o v a n j u b r e z n a i n k i n a m j e p o k a z a l pot .

N e d e l j a , 14. d e c e m b r a . S e v j u t r a n j i t e m i o b p e t i h p r i l e z e j o i z R a u h o v e g a s e n i ­k a t e m n e postave , se s u č e j o p o dvorišču o k r o g k u h a l n i k o v i n s v o j i h z a l o g h r a n e d o s v i t a , n a t o pobere jo r o p o t i j o i n se Z&jJN&r ssejo po k o l o v o z i h n a v k r e b e r , p a d a j o pod t o v o r o m n a s p l o z k i h g o z d n i h t l e h , se Ša­l i j o , JeEljo, sope jo, h r o p e j o , p r e d j a m o po­s tane jo i n n a t o d r u g z a d r u g i m z leze jo v a ­njo . S a m o š e e d e n se n e k a j č a s a m u d i ob

n je j . nato p a se t u d i o n odloči z a p o d ­z e m l j e . Dež zabr i še s t o p i n j e v t l e h j n Šo ja z a m a n p o i z v e d u j e , k a m so i z g i n i l i t i s t i , k i so j o z a r a n a z m o t i l i v s a m o t n i h o s t i .

J a m a r j i so p o n e s l i d a n s seboj v p o d ­z e m l j e . V so ju k a r b i d o v k o g l e d u j e j o z g o r ­n je n a g n j e n o brezno , k i se n a v z d o l oži i n p o s t a j a v e d n o bol j n a v p i č n o . P r i 32 m e ­t r i h j e p o l i c a d o v o l j š i r o k a , d a se z b e r e ­m o n a n j e j v s i r a z e n enega, k i j e obt ičal više v n a g n j e n e m d e l u , d a b i v a r o v a l p o -v r a t e k . S p o l i c e s p u s t i m o n a j p r e j 70 m lestev i n n a j b o l j u t r j e n i j a m a r P e t e r gre i skat d n o . D o l g o z a m a n č a k a m o n a s p o r o ­čilo. V e m o , P e t e r b i m o r d a želel s t o p i t i č i m p r e j n a d n o , m i p a b i r a d i s p u s t i l i v g l o b i n o š e v s e h p r e o s t a l i h 40 m l e s t v i c . A l i se bo v e n d a r že d o l e n j s k i k r a s g l o b l j e o d p r l p r e d n a m i ? ! P o z a d n j i v o j n i s m o n a D o l e n j s k e m p r e b r s k a l i že m a r s i k a t e r o brezno, t o d a p o v s o d s m o obt iča l i p r i 40, 50 a l i 60 m e t r i h , s a m o v V e l i k i V r a t n i c i p r i R d e č e m k a l u p r i 70 m , to je t a m , k j e r noben d o m a č i n ne v e r j a m e , d a b i prišli d o d n a , k e r »ga b r e z n o s p l o h n i m a « . V e s č a s n a s j e p o t i h e m j e z i l o , d a n i s m o na D o ­l e n j s k e m dosegl i n i t i t a k e g lob ine , kot so jo » D r e n o v e i«, d o l e n j s k a s e k c i j a l j u b l j a n ­skega j a m s k e g a d r uš tv a , že p r e d p r v o s v e ­t o v n o v o j n o v 94 m g l o b o k i Z i g l o v i c i p r i R i b n i c i , v 93 m g l o b o k i Krv iškJ o k r o g l i e i nad D o b r e p o l j e m in v 84 m g l o b o k i M a r -.janščici p r i P r e d o l a h . M a j h n a in b l a l n a b r e z n a so n a m posta la s i n o n i m za »do­len j sko b r e z n o * .

K o n č n o s m o u j e l i i z g l o b i n e zategel g l a s : » N a d n u - u u . P o t e g n i t e v r v gor !«

K o s e m se n a v e z a l n a v r v i n se s p u s t i l n a v z d o l , s e m r a č u n a l 32 + 7 0 je 102 m . T o b r e z n o j e n a j g l o b l j e n a D o l e n j s k e m , r a z e n č e . . . d a , č e n a d n u n i ostalo n e i z r a b l j e ­n i h i n n e r a z v i t i h k a k i h deset m e t r o v l e ­s tev .

T r i d o pet m e t r o v š i roki r o v se z a č n e p o d p o l i c o počas i r a z š i r j a t i . L e s t v e s k r a j a lež i jo n a s t e n i , p l e z a n j e j e za to ugodne jše i n v m e s l a h k o o p a z u j e m stene. T u n i n i ­k j e r več b l a t a . S a m a s i g a , k i j e p r e v l e k i a stene i n se p o n e k o d s t r n i l a v s i g a v o z a ­veso. S a m o t u i n t a m , d a je bol j opazno . P o k a k i h 30 m e t r i h se les tev o d l e p i od stene, n a k a t e r i j e s i g a n a b r a n a v v a l o v i h , toda v o d a š e v e d n o prš i p o l e s t v a h j n po m e n i . L e v a i n d e s n a s t e n a se pr ičneta o d -m i k a t i v s a k a v s v o j o s m e r .

K o s e m s t o p i l n a t l a , j e b i l o p r v o v p r a ­š a n j e , a l i so v s e l e s t v e o d v i te . So . R a v n o d o t a l seže jo . T o r e j drž i , 102 m , g l o b l j e kot k j e r k o l i n a D o l e n j s k e m .

K o j e prišel n a d n o š e t re t j i j a m a r , s m o pričel i s t i k a t i v v s e h š p r a n j a h i n l u k n j a h i n p l e z a t i v k a m i n e . N e , n i k a m o r n a p r e j n i mogoče . T r e b a se je s p r i j a z n i t i , na d n u

smo. L o t i l i s m o se r a z i s k a v a n j a l n m e r j e n j a

d n a . B r s k a l i s m o z a j a m s k i m i živalmi in z a k o s t m i . N a o d r u j e več s k a l n i h b l o k o v , s i c e r pa je živa s k a l a a H s i g a . D r o b i r j a , k i s m o ga n a v a d n o s r e č a v a l i v d o l e n j s k i h b r e z n i h , j e tu m a n j . S t a r a n a v a d a je, d a l j u d j e gredoč m i m o j a m e . v r ž e j o v a n j k a ­m e n , d a b i i z m e r i l i g l o b i n o ; k a m e n o b t i ­či v b l a t u a l i z a i d e v s t r a n s k o r a z p o k o i n /e p r a v i j o : B r e z n o n i m a d n a . N a d n u p a se n a b i r a k u p č e k k a m e n j a , mogoče t u d i v tekoči v o d i , k i jb tem bol j iščemo, č im bol j n a p r e d u j e t a e l e k t r i f i k a c i j a ln h i g i e n a . Postaviti črpalk » na e lekt r i čn i pogon v vodato j a m o a l i i z v i r , to se bo m o r d a i z k a ­za lo m a r s i k j e za bol je , k o t p a o b n a v l j a t i c i s terne . V r a z m e r o m a n i z k e m d o l e n j s k e m k r a s u pa s « v o d a n e pretaka g l o b o k o p o d

p o v r š j e m . V r a z p o k a h n e m o r e s ta t i niže, k o t j e v p o t o k i h i n r e k a h v d o l i n a h .

M i m o P u g l j e v e g a b r e z n a p a n e v o d i s teza . Z a t o v a n j n e m e č e j o m r h o v i n e , k o t j e n a v a d a p o n e k o d . T a m , k j e r n e vedo , d a se n a d n u b r e z n a š e b o l j zgos t i v o d n i p r e ­t o k i n i m a k r a j š o p o t d o i z v i r k a , k j e r jo z a j e m a j o z a p i t j e . C e b i m r h o v i n o z a k o ­p a l i v z e m l j o , b i r a z p a d l a p r e j k o t v ste­r i l n i h j a m a h i n v o d a b i j o p o č a s n e j e i z p i ­r a l a . Nekoč so m i p r i p o v e d o v a l i , m i s l i m , d a j e b i l o t o v R a k o v n i k u , d a j e ležal v b r e z n u v e č m e s e c e v m r t v a k , l j u d j e pa so ves č a s z a j e m a l i v o d o v s t u d e n c u , k i p r i t e k a m a n j k o t s to m e t r o v p o d b r e z n o m . Res čudno, d a n i več n a l e z l j i v i h b o l e z n i .

V P u g l j e v e m b r e z n u s m o naš l i s a m o kos t i k o n j a . K a s n e j e s m o z v e d e l i , d a so ga v p r e p a d p a h n i l i p a r t i z a n i , k e r n e p o ­slušni d r v a r n i h o t e l n e h a t i d r v a r i t i za o k u p a t o r j a .

K o s m o p r e m e r i l i k a k i h 28 m d o l g o i n B m š i roko d v o r a n i c o n a d n u , s m o se p r i ­čeli v r a č a t i . N e p r i j e t e n je p o s t a l p r e d v s e m z g o r n j i d e l b r e z n a , v k a t e r e m j e n a vseh k o n c i h i n k r a j i h k a p a l o s k o z i s t r o p i n k a ­m i n e . V o d a je n e k o č izlužila apnenec , d a je n a s t a l a l u k n j a , z d a j p a j o s s i g o z a p o l ­n ju je . T a d a n j e b i l a n a površ ju p r a v a p l o h a . R a z m o č i l a j e p r s t i n i l o v i c o , d a je p o p u s t i l a grušč , k j j e s l e d i l z a k o n o m tež­nosti , b r e z o b z i r a n a j a m a r j e , k i j i m je i l o v i c a l e z l a z a v r a t , m e d lase, v u h o i n d r . T r š a n u t u d i v oč i . P r a v t o l i k o j e p o ­g leda l n a v z g o r , d a j e l a h k o d o b i l n a oči kepo i l o v i c e . E n s a m k a m e n č e k j e b i l v njej i n ta m u je p r e s e k a l kožo pod v e k a ­m i . Tolaži l i s m o ga , d a je z d r a v n i k i n da se bo že p o z d r a v i l .

V r a č a l i s m o se Izmučen; In z a d o v o l j n i , V e d e l i s m o : P u g l j e v o b r e z n o ne p r i v e d e d o p o d z e m e l j s k e g a p o t o k a in n i p r i p r a v n o za t u r i z e m . V e m o š e n e k a j : č e n a m n e o d ­p i r a dos topa d o p o d z e m e l j s k i h v o d a i n

z a k a p a n i b l e p i h p r o s t o r o v P u g l j e v o brezno, ga b o m o naš l i n e k j e d r u g j e . C e n e letos, p a d r u g o l e t o a l i deset le t je . I n l j u d j e n a m bodo p o m a g a l i p r i t e m i s k a n j u s t e m , d a n a m bodo j a v i l i i n p o k a z a l i n o v e n e r a z ­i s k a n e j a m e . K o n č n o p a n e r a z i s k u j e m o s a m o zato, d a b i naš l i v o d o i n lepote . J a ­m e i m a j o š e d r u g e v r e d n o s t i , e n k r a t take. drugič d r u g a č n e . G l a v n o je, d a j i h p o m a m o . I n t u d i to j e važno v e d e t i , d a i m a D o l e n j s k a t u d i č e z sto m e t r o v g l o b o k pre­pad - r P u g l j e v o b r e z n o n a d S r e d n j o vas jo .

M i r a n M a r u s s i g , I v a n G a m s

Spust v vrvnem sedežu