G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A T O
L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbor S Z D L N o v o mesto - Izha ja vsak četr tek - P o s a m e z n a š tevi lka 15 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 600 d i n , p o l l e t n a 300 d i n , če t r t l e tna 150 d i n ; p l a č l j i v a je v n a p r e j . Z a i n o z e m s t v o 1200 d i n o z i r o m a 4 a m e r . d o l a r j e - T E K O Č I R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i - K o m u n a l n i b a n k i
v N o v e m mestu štev. 606-70/3-24
S t e v . 20 (478) L E T O X .
NOVO MESTO, 21. MAJA 1959
U R E J U J E uredniški o d b o r - O d g o v o r n i u r e d n i k T o n e Gošnik - N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o mesto, C e s t a k o m a n d a n t a S tane ta 30 -Poštni p r e d a l N o v o mesto 3.3 - T E L E F O N uredništva i n u p r a v e št. 127 -Nenaročenih r o k o p i s o v in f o t o g r a f i j ne v r a č a m o — T I S K A Časopisno oodie t ie
» D e l o * v L j u b l j a n i
Mar bi sploh moglo biti drugače kol je? Po vsem, kar smo doživeli, prestali, ustvarili in kar še delamo ra nas in za rodove, ki prihajajo, smo srečni, da lahko te dni dragemu tovarišu Titu znova zaželimo iz vsega srca: na mnoga, mnoga zdrava, zadovoljna in srečna leta, naš ljubljeni predsednik republike in generalni sekretar Cft Zveze komunistov Jugoslavije! Tebi, ki
sr vse svoje plodno in borbeno življenje posvetil idealom, iz katerih klije večna pomlad naših narodov, in našemu mlademu rodu je posvečen praznik radosti — naš skupni Dan m l a d o s t i !
Vso srečo, dragi naš tovariš Tito, vso srečo in prisrčno hvalo tudi danes — za ;vobodo, za bratsvo in enotnost naših na-odov, za neodvisnost in za ponosno, ve-sko delo graditve novega sveta! Vso srečo — od vseh nas!
Mladinski seminar v Vidmu-Krskem Občinski komilte L M S V l d e m -
K r š k o je o r g a n i z i r a l d v o d n e v n i s e m i n a r za vse č lane s e k r e t a r i atov. Rasen njiih se je udeležilo s e m i n a r j a tudi 48 d r u g i h m l a d i n c e v .
N a s e m i n a r j u BO se m l a d i n c i <bn m l a d i n k e seznani l i z na logam i p r i s o c i a l i z a c i j i v a s i , i uspeh i K P J kn Štiridesetletnem d e l u , z družbenim i n d e l a v s k i m samou p r a v l j a n j e m , z vodenjem se-
P r l j e t n o presenečenje je bil;* m o d n a r e v i j a d i j akov i n d i j a k i n j (tioiteljlščnikov) Di jaškega doma M D B iz S m i h e l a . Več o tein na
s t ran i današnje številke
V R E M E fj\ C A S O D 22. — 31. M A J A Nekako do 25. maja lepo po
setno vreme. O k r o g 20. maj: ' in okrog 29. maja p o m e m b n e j e padavine, vmes pa po več i i i sončno, vendar s pogostnim, k r a j e v n i m i p a d a v i n a m i . V . M
in problemi zdravstva Danes nekaj več o problemih zdravs tva , o k a t e r i h je
11. ma ja na s k o p n i sej i obeh zborov O L O poročal p r e d sednik okra jnega sveta za zdravstvo d r . Ivo Smrečnik. I i njegovega dal jšega pregleda in tehtnih anal iz ob javl jamo neka j g l a v n i h ugotovitev.
V p o v o j n i h , posebno pa v z a d n j i h p e t i h l e t i h se , je naš okra j gospodarsko prece j r a z v i l . Z g r a -d i n smo nov« .tovarne, p r e n o v i l i stare, g r a d l i k o m u n a l n e n a prave, s tanovanja Itd. številk) zapos lenih s« Je povečevalo. V z p o r e d n o z razvo jem gospodarstva so se r a z v i j a l e tudi negospodarske panoge. E n a i z med n j i h je zdravs tvena služba.
Z a razvoj zdravs tvene službe so b i l5 v našem o k r a j u odgov o r n i o k r a j n i svet za zdravstvo im občinski s v e t i za zdravstvo . O k r a j n i svet za zdravstvo je uresničeval vse spremembe v organizac i j i zdravstvene službe in je a s v o j i m v p l i v o m l n n a d -zornoupravno f u n k c i j o p r i p r a v i l pot za n j ih . p r a v i l n o i n popolno izvedbo. Z n a v o d i l i pa je usmer ja l delo u p r a v n i h odborov z d r a v s t v e n i h zavodov ln svetov za z d r a v s t v o p r i občinskih l j u d s k i h o d b o r i h ter poudar ja l nujno potrebno sodelovanj« l e ten. Kjer je blati sodelovanje izrezljano, se j « p o k a z a l v i d e n uspeh. O k r a j n i svet za z d r a v stvo je za oprav l jan je v a ž n e j ših na log imenoval k o m i s i j e : z& razvoj zdravstvene sfdužbe, za boj p r o t i T B C , za osanaci ja šol
s pomočjo U N I C E F i n še druge občasne k o m i s i j e .
Svet pa n i dovol j k a n a l i z l r a l nekater ih v z r o k o v n e z d r a v i h pojavov v z d r a v s t v e n i službi n i dovol j pre t resa l statist ičnih podatkov zdravstvene službe l n premalo se je zavzemal za p r e prečevanje povečevanj« cen zdravstvenih s tor i tev .
Občinski s v e t i za zdravstvo s« lani p o k a z a l i v e č j o dejavnost za izboljšanje zdravstvene s l u ž b e
kot v p r e j š n j i h l e t i h . Reševali so tekoče zdravstvene p r o b l e me l n splošna vpraaanja za d v i g zdravstvene službe na svojem območ ju . Ugotovl jeno pa j « , da so s« premalo zavzemal i za z d r a v s t v e n i kader na splošno, p r e d v s e m pa za pre -ventlvnd (babice, medic inske sestre, s a n i t a r n i t e h n i k i ) .
Organi družbenega u p r a v l j a nja v z d r a v s t v u se v začetim niso zavedal i svodih pr is to jnost i i n so se spuščaii j v o b r a v n a v a nje d r o b n i h a d m i n i s t r a t i v n i h zadev, k j so s tvar u p r a v n e g a organa. Z a s labo delo u p r a v n i h odborov so odgovorni občinski s v e t i , k i n i s o z n a l i n*3ti prave člane z a te odbor* .
rodna zaščita žene ln otroka), skrb za p r a v i l e n razvoj l n prehrano dojenčka pa tja do za ščite doraščajočega otroka.
O k r a j n i center za zaščito m a tere in otroka je organizaci jsko Šele v začetni d o b i , vendar so nekater i uspeh ; že v i d n i . Treba bo še precej trdega dela in P *
Izvenbolnlčna zdravstvena služba Osnovno zdravstveno z&SfcUo
dobe p r e b i v a l c i našega o k r a j a p r i iizvenibohiilčnJh z d r a v s t v e n i h ustanovah, k i so smise lno razdie-l jene Po o k r a j u . Imamo 6 z d r a v s t v e n i h domov, k i združuje jo vso p r e v e n t i v n o ln k u r a t i v n o zdravstveno službo, 10 z d r a v s t v e n i h postaj,, k i skrbe
odstotkom zavaux)f&nAh. pr«W>-valoev Še 60 od**fj! .r,v, s č im« 1
se" bo povečalo ntfjmanj za e n kra t t u d i Število pregledov v z d r a v s t v e n i h zavodih. i z v e n b o L nične ustanove bodo morale z a jezit i tudi p r i t i s k b o l n i k o v v bolnišnice, saj J e splošno znano, da imajo naše ooi.niSnlce p r i
s tankov in o b l i k a m i dela L M ter adminis t rac i jo v a k t i v i h . Svoje znanje je posredoval teča jnikom tudi sekretar C K L M S tovariš Stane K r a n j c.
P o seminar ju je b i l p l e n u m občinskega komite ja , k i je anal i z i r a l svoje delo v času tekmovan ja v počastitev I V . kongresa Z K S i n 40-letnlce K P J . U g o t o v i l i so, d a so skoraj v s i a k t i v i izredno poživili svoje delo i n da co b i l i uspeh ' k a r d o b r i . I.
Dan mladosti Loki pri Zidanem mostu
Pripravljalni odbor za proslavo dneva mladosti v Loki pri Zidanem mostu, ki sedaj spada v občino Sevnica, Ima prav lepe načrte. Računajo, da bodo v paradi, ki bo 24. maja ob 14. uri, sodelovalo Se več mladine ln drugih ljudi kot lansko leto. Po paradi bo cela vrsta prireditev in športnih tekmovanj. Pri tem računajo na udeležbo mladinskih in pionirskih ekip in ekip iz Radeč in Sevnice. V program so vključili tudi tabornike iz Sevnice ln Radeč, ki bodo prikazali svoje pestro taborno življenje prebivalcem Loke. Računajo, da bo Dan mladosti letos proslavljen še veliko lepše kot lani. Mladi Ločanl se resno trudijo pokazati prebivalcem svojega kraja res največ, kar zmorejo, ker — kot pravijo sami — jim bo le tako zrasel ugled v očeh starejših tovarišev. Prav je tako ln le tako naprej!
Proslava 100-letnice Rdečega križa
Rdeči križ v D o l . T o p l i c a h je . ^ počastitev 100-letnice ustanovitve te organizaci je p r i p r a v i l slavnostno akademi jo . Posebno pozornost posveča R K povečanju Števila članov ter s k r b i za
ed .ln čistočo, k a r je predpogoj a zdrav je .
Z zadnje seje O L O : predsednik republiškega sveta za zdravstvo N l k o Ši l ih, predsednik S lovenskega zdravniškega društva d r .
R u d i ObračunČ l n sekretar O K Z K S Frane P l rkovič
predvsem za k u r a t i v n o , 1 obratno a m b u l a n t o (v T o v a r n i ce luloze i n p a p i r j a v V i d e m - K r škem) i n 8 pomožnih zdravstven i h posta j , k j so izpostave z d r a v s t v e n i h domov in nudi jo zdravstveno zaščito samo o b časno. N a m e n ustanavl janja pomožnih z d r a v s t v e n i h postaj je v tem, d a se zdravstvena služba č imbol j približa l j u d s t v u .
Naštetih 25 z d r a v s t v e n i h za vodov b i številčno ustrezalo 150.000 p r e b i v a l c e m , k o l i k o r j i h ima približno naš o k r a j . T u d i z m e d i c i n s k i m i n s t r u m e t a r l j em jn ostalo o p r e m o so zavodi z a d o v o . l j i v o o p r e m l j e n i — ndso pa z a d o v o l j i v ; p r o s t o r i . Upoštevat j pa moramo, da bo n e m a r a že letos sprejet zakon o z a v a r o v a nju kmečkega p r e b i v a l s t v a i n se op tako pridlruAiilo sedanj im 40
m a l o postel j . Tako Se bo po ja v i l n o v p r o b l e m — zdravl j en je bo ln ikov doma. T e m u bodo kos le zdravstvene P°sta je , seveda, če bodo imele d o ^ l j z d r a v n i škega In medic inskega kadra , medtem ko ne bodo kos temu zdravs tveni d o m o v i , kt že zdaj o p r a v i j o do petkrait več p r e gledov kot postaje. Z d , r a v s t v e n e
postade naj b i imele na jman j po dva z d r a v n i k a , da s e b Q eden lahko posvet i l tud i p r e v e n t i v n i službi, se pravi preprečevanju bo lezni .
Iz tega izhaja, da bomo nujno m o r a l i začeti s s is tematično i z gradnjo i n povečanjem z d r a v s tven ih domov ter postaj , h k r a t i pa bo t reba rešMi še vedno pereče vprašanje zdravstvenega k a d r a .
Zaščita žene in otroka Z d r a v n i k i v z d r a v s t v e n i h po
stajah se zaradi preob i l i ce d r u gega de la n iso m o g l i dovol j po-
Obračun gostincev V petek, 15. m a j a j e b i l v
N o v e m m e s t u 7. r e d n i l e t n i občni z b o r G o s t i n s k e z b o r n i c e za o k r a j N o v o mesto, n a katerem so r a z p r a v l j a l i p r e d v s e m o k a d r i h , i n v e s t i c i j a h v gos t in s t v u , turist ični p r o p a g a n d i , pres k r b i p o d j e t i j s p i j a č a m i , o p r o m e t u v g o s t i n s t v u i n o d r u g i h važnih v p r a š a n j i h . O b č n e g a z b o r a se je udeležil t u d i S tane RenkOj p o d p r e d s e d n i k G o s t i n ske z b o r n i c e L R S .
P o d r o b n e j e b o m o poročal i o obračunu gos t incev pr ihodnj ič .
srednjega medic inskega kadra , da bo center lahko začel de la t i kot b( m o r a l (v o k r a j u potrebujemo še 18 do 22 m e d i c i n s k i h sester). Obč. l j u d s k i odbor l n sveti za zdravstvo bodo m o r a l i prav tej v e j i zdravstvene zaščite posvet i t i več pozornost i .
Babiška služba spada p r a v z a p r a v v sk lop prevent ivne zaščite žene ;n otroka, V našem o k r a j u Imamo 39 babic , k i pa po štev idu in k v a
l i te t i ne zadoščajo potrebam. O prob lemu babiške službe so v zadn j ih p e t i h l e t i h po občinah in na o k r a j u dost ikrat r a z p r a v
l j a l i . Osnovna naloga babiško službe n i samo pomoč P r i p o rodu, ampak p r e v e n t i v n a de javnost v zvezi z zaščito žene m otroka. Naš babiški kader j « k l j u b p o m l a d i t v i v z a d n j i h pet ih le t ih še vedno star i n n i m a zadostne sodobne i z obrazbe.
Z decentra l izac i jo z d r a v s t v e ne službe je postalo vprašanje kontrole babic odprto. V o k v i r u Okra jnega centra z a zaščito m a tere i n otroka bo združena tudi babiška služba, k i bo tako z a čela načrtno d e l a t i .
sve t i t i zaščiti matere i n otroka. T u d i oragniz l ran je otroških posvetovalnic je b i lo 1* i s t ih r a z logov onemogočeno. T a k o je zaščita matere l n o t roka na Podeželju životarila. P r a v zato je b i lo treba p r e i t i na zaščito matere in otroka po občinah — na občinskih c e n t r i h za zaščito matere in otroka. To organi zaci jsko ob l iko smo nujno mo-
a l i prenest i spet v pristojnost k r a i j a ; tako je prišlo do usta
novitve okrajnega centra za za-' M t 0 matere ln otroka, k i m u je bila prikl jučena še služba d i spanzerja za žene. v tem centru so zajeti vs i o d d e l k i zdravstvene zaščite-, skrb za nosečnlcp (predporodna, porodna jn popo-
Največ uspehov v zatiranju jetike V našem o k r a j u imamo d v a
pl jučna o d d e l k a (pri v s a k i bolnišnici enega) l n pet p r o t i t u -b e r k u l o z n i h di&paneeTjev. T a služba je na d o b r i h organiza
c i j sk ih t e m e l j i h . Težava, k i bo službo tare, je ta, d a jI p r i m a n j kuje srednjega medicinskego kadra , k i b j ob iskoval ln kont r o l i r a l hodnike na domu.
Zobozdravstvena služba V našem o k r a j u i m a m o 4
zobozdravnike i n 10 dentlstov, k a r p o m e n i , da pr ide na enega zoboadravmika UA36 p r e b i v a l cev i n na enega zobnega t e h n i ka' celo 14.174 p r e b i v a l c e v . D a bi zobozdravstveno službo k o l i k o r t o l i k o u r e d i l i , potrebujemo tako j 18 z o b o z d r a v n i k o v ln 13 z o b n i h t e h n i k o v . S t e m b i se približali republiškemu p o vpreč ju , k i je b i l o le ta 1957
4849 prebiva lcev na enega z d r a v n i k a in 6275 n a enega zobnega tehnika .
K a k o r v i d i m o , n a m p r i m a n j ku je k a d r a , s k o r o nič na b o l j šem P a nismo s p r o s t o r i . N o v o meška j a v n a zobna p o l i k l i n i k a nujno potrebuje v e č j e prostore Zobozdravstveno službo bo t re ba o r g a n l i i a r t i t u d i p r i v e č j i h z d r a v s t v e n i h posta jah.
Lekarniška služba V našem o k r a j u i m a m o 9 l e
k a r n , 3 lekarniške postaje ln 1 depo z d r a v i l . K o m i s i j a za r e d n i l e tn i s t r o k o v n i pregled l e k a r n je ugotov i la , da j e nu jno treba organin i ra t i lekami&k« postaje v D o l e n j s k i h T o p l i c a h l n v Žužemberku.
S k o r o VB « lekarne poslujejo
z Izgubo, posebno na podežel j u , k j e r Imajo z a r a d i v i s o k i h cen malo prometa . V e n d a r j i h k l j u b Izgubi , s katero pos lu je jo, ne moremo zapre t i . L e k a r nam p r i m a n j k u j e tudi nekater i h v rs t i n o z e m s k i h m domačih z d r a v i l .
Bolniška služba H i g i e n s k a služba je važna
ve ja p r e v e n t i v n e g a zdravs tva ln bi m o r a l a b i t i v p e l j a n a p r i vseh zdravs tven ih d o m o v i h , a je samo p r i t reh . V s e m nam je jasno, da je bolezen ceneje, p a metneje i n bol j h u m a n o p r e p r e čevati k o t z d r a v i t i i n da se d v i g .standarda p r e b i v a l s t v a ne moremo m i s l i t i , ne d a b i d a l i večj i poudarek p r e v e n t i v n i m e d i c i n i , še posebej pa h i g i e n s k i službi. N a m e n h i g i e n s k e službe j « , da i m a pod stalno k o n t r o l o vse
delovno i n živl jenjsko okol je človeka i n d a odstranju je p o goje, zaradi k a t e r i h b i človek lahko zbole l .
B d m a več ja h i g i e n s k a ustanova v o k r a j u je O k r a j n i h i g i enski zavod, k i ima 10 oddel kov i n laborator i j ev . T u d i temu zavodu pa za z a d o v o l j i v o delo priemajkuje k a d r a , prostorov in denar ja . K l j u b t e m u je zavod o p r a v i l v e l i k o p i o n i r s k o delo, saj je izvršiš! več t isoč preglo-
B o l n i c e V našem o k r a j u i m a m o dve
splošni bolnišnic i ; v N o v e m mestu in Brežicah, k i zajemata teren s približno 160.000 p r e b i va lc i l n razpolagata s 654 poste , l j a m l .
N o v o mesto: V t reh zgradbah ima bolnišnica 438 postel j na prostoru, k jer J 'h naj b i b i l o 350 s t a n d a r d n i h . V s i odde lk i , razen tuberkuloznega, so Pre obremenjeni že za sedanje potrebe, p r a v nevzdržne pa so raz mere na ginekološko - p o r o d n i škem odde lku . Z a r a d i p o m a n j kanja postelj so b o l n i k i predčasno odpuščeni. N a ginekološko -porodniškem o d d e l k u je b i l a p r i nas povprečna ležalna doba leta 1957 6,6 d n i (republiško p o vpreč je je 7,6 dni) , lan i pa celo 5,5 d n i ; na kirurškem oddelku leta 1957 8,8 d n i (republiško p o vprečje 11 d n i ) , l a n i Pa 8,5 d n i .
Z a r a d i nevzdržnih razmer na ginekološko - porodniškem o d d e l k u išče uprava rešitev ln p r i p r a v l j a načrt za gradnjo ustrezne bolnišnice na desni strani K r k e , h k r a t i pa proučuje možnost dozidave bolnišnice na levem bregu K r k e , s č imer b i p r i d o b i l a 80 postel j .
Pereče je t u d i vprašanje stanovanj za uslužbence. E d i n a rešitev je z i d a v a 10 - s tanovanj skega b l o k a , k i b i stal 23 m i l i jonov d inar j ev . Ce b i se v r n i l a bolnišnici še hiša 0 b Šmlhelski cesti ln b i izpraaniBj zastilna stanovanja uslužbencev v b o l niških zgradbah, b i se vprašanje prostorov znatno o m i U l o .
B r e ž i c e ; Bolnišnica ima 218 postel j . P r o s t o r i so p r e n a t r p a n i , zdravstvenega k a d r a Ima p r e -mafio. N a razpisana delovna mesta n i o d z i v a zaradi s l a b i h d e l o v n i h pogojev i n poman jka nja s tanovanj . Bolniških postelj
D r . Ivo Smrečnik bere poročilo
dov, p r e i s k a v , i z d e l a l več n a č r -,tov za m a l e asanacl je i td .
V s a k o leto P* j a v l j « na p r e g led več b o l n i k o v m število bolezni raste. C e n a podlag i i z g u b l j e n i h d n i s o c i a l n i h z a v a r o vancev m e n i m o , d a je b i l a p o lov ica p r e b i v a l c e v , k i s 0 se Ja v i l i n a p r e g l e d , sposobna za delo, i n r a č u n a m o izgubl jen d e l o v n i d a n po 2000 d i n a r j e v , k a r je zelo m a l o , b i d o b i l i samo za bivši novomeški okra j število 1 m i l i j a r d o 330 m i l i j o n o v d i n izgubl jenga narodnega d o h o d k a
v l e t u 1958. Ce pa pogledamo Izdatke za p r e v e n t i v o (4°/o) l n k u r a t i v o (96«/o). v i d i m o , da j » b i l o za preprečevanje bolezni stor jenega zelo m a l o . P r e v e n t i v n i odstotek je n u j n o treba povišati , s č i m e r bo v nekaj l e t i h padel t u d i k u r a t i v n i o d stotek, k a r pomeni , da bo i z g u b l j e n i h manj d e l o v n i h d n i l n manj narodnega dohodka. N a p o d l a g i vsega tega je jasno, da b i se ž iv l jen jska raven hi t re je d v i g a l a .
p r o s t o r o v ! je po sobah preveč, a j i h j « k l j u b vsemu z o z i r o m n a število boln ikov p r e m a l o . P r i m a n j k u jejo J im še ča jna k u h i n j a , stranišča, k o p a l n i c e , d n e v n i prostor i , pros tor za l a b o r a t o r i j f
(Nadal jevanje n a 4. strani)
Z lepo pr i redi tv i jo so v sredo, 13. maja p r o s l a v i l i 15. obletnico ustanovitve službe državne varnost i uslužbenci T N Z i n postaj L M . Načelnik ta jništva za notranje zadeve B o r i s C l z m e k - B o r razdel ju je diplome in pr iznan ja na Otočcu — več o tem beril«
na 6. s trani današnje številke
Prav Ob mesecu poklicnega vključevanja
Okrajna posredovalnica za delo , poklicna posvetovalnica v Novem mestu, je organizirata 14. t. m . v Domu JLA v Novem mestu svojevrstno, izredno zanimivo in poučno prireditev s pestrim sporedom o pomenu pravilne izbire poklica.
Najprej je pionirski pevskt zbor I. novomeške osemletke pod vodstvom Jelke Kastelic lepo zapel dve pesmi SI. Mi-helčiča: Pesem raznih stanov in Pesem mladinskih delovnih brigad. Nato je Sef Okrajne posredovalnice za delo Alojz Breznik pozdravil navzoče, med njimi tudi direktorja Republiške uprave za posredovanje dela Jožeta Debeljaka, ter poudaril pomen prireditve. Za njim je učenka novomeške osemletke Irena Usenik recitirala pesem P. Levca Toplo utripa srce, učenka Vida Picelj pa pesem C. Golarja Delavec. Becita-torki sta nam na prijeten način, doživljeno podali vsebino pesmi.
V govoru, ki je sledil recitacijama, je Martin Fv.ls, ki usmerja, mladino v poklice, povedal, da je naša država v močnem gospodarskem in tehničnem razvoju in potrebuje predvsem, veliko število nižje in srednjp kvalificiranih ka-
I1TCE DRUŽBE Gospodarska poslovna
Zveza N o v o mesto
E K O N O M I J A G R A B E N bo razprodala naslednja osnovna sredstva :
1. mladinko »Ježek« 2. slamoreznico 3. kultivator 4. vozove In več drugih
kmetijskih strojev Prednost p r i n a k u p u Imajo družbena posestva i n zadruge. P r e d dražbo je treba položiti k a v c i j o 2.000 d i n .
J a v n a dražba bo v nedeljo, 24. maja 1959. po dražbi bodo prodani p r e d met i , k i prej ne b i b i l i p r o d a n i .
drov, ki bodo strokovno usposobljeni za opravljanje različnih tehničnih, vzgojnih, trgovskih, upravnih in drugih nalog. Zelo važno je, da pride na vsako delovno mesto v našem gospodarskem in kulturnem življenju človek, ki ima za to mesto duševne in telesne sposobnosti. To pa je odvisno od pravilne izbire poklica. V pravilno izbranem poklicu bos v življenju srečen in zadovoljen, uspešno boš delal ter s f e m n a j b o l j koristil družbi. Pri izbiri poklica nam pomaga okrajna poklicna svetovalnica, ki tolmači mladini in staršem značilnosti, posameznih poklicev in pogoje oziroma sposobnosti, potrebne za izvršei>anje poklica. Na podlagi preizkušnje duševnih in telesnih sposobnosti poedincev in ostalih odloč i ln ih činiteljev svetuje p o k l i c n a svetovalnica izbiro poklica ter pove možnosti za poklicno izobraževanje oziroma za vstoo v poklic (obrt, vajenska šola, šola n praktičnim poukom, srednje strokovne šole, 'vojaške Sole, gimnazija, IndustrUn, promet, kmetijstvo itd.). Informacije o vključevanju v obrt in o nadaljnjem šolanju v okraju in v ostalih okraiih dobimo na poklicni sveto\>alnAci. ki tudi zasleduje učev.je mladine, ki se je po njenem nasvetu vključila v uk. Izbira poklica je izbira bodočnosti! Poslužuj-m o se zato nasvetov poklicne svetovalnice*.
V naslednji točki sporeda so dijaki novomeške cn.m.naviie •ood vodstvom, prof. DnbovŠka brezhibno izvedli telovadno vajo <; kladtvi. nato pn sta učenki novomeške osemletke Gričar in Čnček n r e b r a H vsa-kn svoj snfs o izbranem poklicu in bili naaraicni z velikim anlavzom.. Sledila je razdelitev naorad zn naibnlišn naloqe o izbiri, poklica, ki jih je izročila nagrajencem Vika Avsec, poklicna svetovalka. Z novomeške osemletke so bili nagrajeni sledeči učenci: Cucek, Franc Btnrf.olj, Doberše*c Tit, Faleskini Rado." G r e g o r č i č Stanko. Gričar Marija in Irena, V senik, z Malega Slatnika
R a z p i s š t i p e n d i j PAPIRNICA VEVČE — VEVČE
p. LJUBLJANA — POLJE r a z p i s u j e
6 štipendij Nt učence (moške) Industrijske papirniške šole v Vevčah.
V I P Š se učenci usposabl ja jo za k v a l i f i c i r a n e delavce v vseh p o k l i c i h pro izvodn je p a p i r j a , celuloze, lesovine i n lepenke. — Šolanje t ra ja 3 le ta .
Pogoji za v p i s : starost 14 do 18 let, uspešno d o k o n čana osemletka i n zadovol j ivo zdravstveno stanje. K a n d i dat i , k i imajo uspešno o p r a v l j e n i h samo 7 raaredov osemletke, polagajo spre jemni izpi t iz slovenščine i n računstva.
Interesenti morajo poslati na naslov podjetja: 1. Prošnjo za štipendijo s k r a t k i m i živl jenjepisniml
p o d a t k i , 2. izpisek iz rojstne matične kn j ige , 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo o z d r a v s t v e n i sposobnosti za
papirniško stroko. Prošnje sprejemamo do 10. junija 1959. So la ima svoj internat , v katerem je b ivan je obvezno.
Učenec pre jema vajensko nagrado. Višina štipendije se r a v n a po r a z l i k i med višino va jenske nagrade i n o s k r b n i no v in ternatu . De lovno obleko za praktični pouk da podjet je .
Natančne jša po jasni la daje ta jništvo podjet ja , p ismeno a l i telefonlčno. Te le fon 383—241 do 245.
PAPIRNICA VEVČE
p a Franc Brulc, Martja Laman l n I v i c a Zupančič. Nagrajencem tudi naše čestitke! Ostali nagrajenci v okraju bodo prejeli nagrade po pošti. Za zaključek so navzoči videli še poučen film o izbiri poklica.
Med mnogoštevilnimi obi' skovalcl te prireditve smo videli tudi dijake in dijakinje zadnjega letnika učiteljišča v Novem, mestu, ki bodo že v novem šolskem letu dajali naši mladini osnovno znanje za bodoče poklice in sodelovali s poklicno svetovalnico. Kako važna je izbira poklica, je bilo razvidno tudi iz pisma, ki ga je bodočim učiteljem in učiteljicam napisal učitelj upokojenec.
Prireditev je lepo dopolnjevala novomeška godba JLA.
Podobne prireditve si mladina in starši v bodoče Se želimo, prirediteljem nn sr h'•o7v,»-»"->Tnr> zan*c'
temtedmi nabiramo
Z U N A H J E P 0 L ! T ! č H J T E D E M S K 1 P R S G L f l !
C v e t gloga-beli trn-medvedo-ve hruškIce (300 din), šmar-nice (650 din), mafle marjetice (180 din), bezeg osut (200 din).
List bršlina-bršlan (70 din), breze (22 din), pekoče koprive (40 din), sllezenovca (180 din), gozdne jagode (100 din), šmar-nice (150 din).
Rastlina krvavega mlečka (90 din), plešca (45 din), kopit-nika s korenino (75 din).
Lubje češminovih korenin (320 din), češmlnovih palic (65 din), krhlike (60 din).
Korenine arnike (350 din), beladone-volčje Češnje (140 din), trobentlce (150 din), regrata (125 din), pekoče koprive (50 din), bodeče neže (115 din), sladkih koreninic (150 din), medvedove tace (150 din).
Glogovi vršički s cvetjem (50 din).
Vročekrvni pretepači 17. maja 19» ob IT. url je priSlo
v vasi Dol. IVobrava pri Trebnjem do pretepa med fanti, stane. ZUPANČIČ lz Rlhpovca je z nožem poškodoval »-letnega Jožeta R E T -LJA iz Dol. Dobrave, ia-letnega Jožeta O P A R A iz Don. Dobrave in 17-letnega Alojza F T j O R J A N C I C A iz Dol. Dobrave. Ranil jih je po prsnem koSu. po rokah in glavi. Poškodbe so lažjega značaja, vendar so tfbSkodovancl kljub temu morali Iskalu zdravniško pomoč.
# V New Yorku je bilo.prvo zasedanje komisije OZN za vprašanja stalne suverenosti držav nad lastnimi naravnimi bogastvi, ki je bila ustanovljena s sklepom Generalne, skupščine. Na zasedanju so proučili kratek pregled razprav o pravicah držav do lastnih naravnih bogastev, ki ga Je pripravil generalni sekretar OZN Dag Hammar-skjoeld.
Ženevska konferenca zunanjih ministrov Z D A , ZSSK, Velike Britanije ln Francije je še zmeraj v središču svetovne pozornosti. Tega ne zmanjša niti dejstvo, da konferenca traja že' drugI teden in da je mogoče o njej že izreči delno sodbo.
Po zmešnjavi s stoli In mizami (štiri-oglata ali okrogla) je naposled zmagala okrogla miza, pač pa so dve štirioglati mizi namenili delegacijam vzhodne in zahodne Nemčije, ki sta navzoči na sestankih kot »svetovalki«, kar koli naj bi že to pomenilo. Novinarji in javnost so imeli nekaj zabave z diplomatskim prepirom zaradi miz, čeprav tičijo za tem navidez otročjim sporom resna nesoglasja.
Kusj so namreč zahtevali, naj bi obe delegaciji Vzhodno ln Zahodne Nemčije sodelovali pri delu ženevske konference v enakopravnem položaju. Zahod seveda ni hotel o tem nič slišati in tako sta vzhodnonemški zunanji minister Bolz ln zahodnonemškj zunanji minister von Brentano v Ženevi kot svetovalca.
Doslej sta že obe strani pokazali nekaj kart. Presenečenj ni bilo. Zahod je v bistvu zahteval postopno združevanje Nemčije s svobodnimi volitvami, začasni statut za mesto Berlina, nikakor pa ne mirovne pogodbe t obema Nemčijama. M i rovno pogodbo bi sklenili šele po združitvi obeh Nemčlj. Ameriški zunanji minister Herter je posebej poudaril, da vlada Z D A ne priznava ne pravno ne dejansko vzhodnonemške vlade In da ima za edino zastopnico nemškega naroda, bonnsko vlado, »ki je bila izvoljena s svobodnimi volitvami«.
Sovjetski zunanji minister Gromiko je
odvrnil, da ne razume, zakaj Z D A ne marajo vzhodnonemške vlade, oziroma vzhodnonemškega režima, ki je danes že postal stvarnost, In zavrnil zahodni predlog, ki ga imenuje tudi »paketni predlog«. To ime je dobil, ker skuša reševati nemško vprašanje, berlinsko vprašanje, vprašanje evropske varnosti lil vprašanje pasu zmanjšane oborožitve v Srednji Evro-ki hkrati oziroma povezano. Prav tega Pa sovjetska vlada ne mara. Rusi trdijo, da so vsa ta posamezna vprašanja že sama
pogajanja o p r e n e h a n j u atomskih poskusov.
Se največ upanja je glede prenehanja atomskih poskusov. Sovjetski premier Uruščcv Je poslal na Zahod pismo, v katerem izraža privolitev v določeno število letnih inšpekcij na ozemlju ZSSR, če bi obstajal upravičen sum, da je bil po sporazumu o prepovedi poskusov izveden poskus z atomskim orožjem. Celo Američani so izrazili »uradno zadovoljstvo« nad to poslanico Hrušceva. Ce bi dosegli določen
MED UPANJEM IN STRAHOM ob sebi dovolj zapletena in da so potemtakem že tako in tako trd oreh. Skratka, ZSSR je proti povezovanju vseh teh vprašanj, proti temu, da bi v Berlinu ostale okupacijske enote zavezniških držav, in za to, da bi. združitev Nemčije prepustili obema nemškima državama.
Kmalu je postalo očitno, da pri nemškem vprašanju zunanji ministri ne bodo dosegli nobenega napredka. Američani pa še vedno vztrajajo, da mora sedanja Ženevska konferenca le pokazati nekaj otipljivih **'.!ultatov, sicer nima smisla sklicevati konference poglavarjev štirih velesil oziroma konference na najvišji ravni. Zato se bodo v Ženevi zdaj verjetno lotili berlinskega vprašanja. Zahodnjaki bi radi obšli to vprašanje s tem, da bi se sporazumeli z Rusi o začasni ureditvi berlinskega problema, to je o začasnem statutu za to mesto. Hkrati pa so sprožili
napredek glede atomskih poskusov kakor tudi glede začasnega statusa Berlina, bi bilo to za Američane zadosten razlog za sklicanje konference na najvišji ravni.
Pri ocenjevanju dosedanjega poteka ženevske konference zunanjih ministrov pa je treba le podčrtati tole : doslej ni prihajalo do propagandnih izgredov niti do medsebojnega zmerjanja, kakor Je bilo pogostokrat v preteklosti. Ena ln druga stran Je svoja stališča pojasnila vljudno in stvarno. Čeprav je skušala ena in draga stran svoje stališče prikazati svetovni javnosti kot najboljše, nI bilo propagandnih govorov v starem smislu te besede. Nekaj dobrih znamenj kaže, da Je obema stranema do sklicanja konference na najvišji ravni, to pa pomeni, da ni nobenemu do tega, da bi se sedanja ženevska konferenca popolnoma izjalovila.
l o b r a z b i v a j e n c e v Predizobrazbo a razr. splogno-
izobraievalne Sole morajo imeti vajenci v naslednjih gospodarskih dejavnostih:
a) obrtno predelovanje kovin: precizna mehanika, precizna mehanika za optične' instrumente (kiinemaltografske in fotografske aparate, geodetske Jn druge Instrumente), precizna mehanika za pisarniške stroje (pisalne, računske in dr.), izdelovanje medicinskih instrumemtov, avtomehanika, urarstvo, rafinerija dragih k o v i n ;
b) vse dejavnosti v elektrotehniških obrt ih;
c) kemične obrti; . izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav, iz delovanje mila , izdelovanje krede, svinčnikov, pečatnega voska, črnila, tušev, karbonskega papirja in mase za modeliranje, izdelovanje kemičnih sredsitev za vzdrževanje snage m uničevanje mrčesa in inaelktov. Izdelovanje tehničnih mazi l , olja, praškov in drugih kemičnih sredstev za gospodarske namene;
č) v drugih ftbrtlh: fotografiranje, fotograf/anje na keramiko in pvrcejan; izdelovanje m a ke* in \ičli nazorni pouk. optika;
d) v tallln-tškl stroki: e lektroll-zer raizkrojln, dektroldzer raztopin, raflner kovin;
e) v kovinski stroki; mehanik za medicinske instrumente, a v t o -mehantk, aeromehanik. aeromeha-ml k-motorist, aeromehantk za telekomunikacije, precizni mehanik, precizni avtomehanlk, urar, monter parnih turbin, monter stabilnih strojev, monter stabilnih parnih strojev, monter panniih kotlov, monter hidravličnih strojev, monter tovarniških naprav, aero-monter. strojnik parnih strojev,
Spremembe v voznem redu avtobusov
Potovalni urad »Gorjanci« Novo mesto obvešča cenjene potnike, da je promet na avtobusnih progah N O V | ? M E " S T O - D O B R E P O L J E In L J U B L J A N A - N O V O M E S T O na odseku Novo mesto-Dolenjske toplice zaradi popravila ceste Vavta vas-Dolenjske toplice začasno preusmerjen tako, da vozi avtobus iz Dobrega polja-Dvora — 8 k ° z l Sotesko-Vavta vas v Novo mesto.
Avtobus na avtobusni progi L J U B L J A N A - D O L E N J S K E T O P L I C E - N O V O M E S T O pa bo vozil: Ljubljanft-Dolenj-ske toplice-G. SuSice-Vršna sela-Birčna vas-Novo mesto.
Promet na turistični avtobusni progi Novo mesto-Dolenjske toplice je ukinjen s takojšnjo veljavo.
P O T O V A L N I U R A D »GORJANCI«, N O V O M E S T O
IWHi
strojnik hidravličnih naprav, strojnik parnih turbin, strojnik parnih in motornih strojev, strojnik tovarniških naprav, motorist, kontrolor mehanične obdelave;
f) vsi poklici v tehnični stroki elektrozvez;
g) v kinotehntčnl stroki: k lno-operater, kinotonski mehanik f i lmski laborant;
h) v lacljedelnlškl stroki: ladij aki monter, ladijski električar, ladijski • instalater. ladLjBki mehanik;
1) v grafični stroki j ročni stavec, strojni stavec, t iskarski strojnik, hfcografski risar, kamnotd-skar, pretlakovalcc. ofsetni strojn i k stereotripisit, Jedfkar za balkro-tisik, retužer za bakrotisk, črko-livec, cinikograf, kartograf, panto-graf, graver v tiskarni, rezbar not, reprodukci jski fotograf, gal-vanoplastik, llvec reliefov, črko-livec monotlptst;
J) v steklarski s t r o k i : optik (obdelava optičnega stekla);
k) v kemični stroki: destilator, ratfiner, izdelovalec anorganskih Vctslin. (zdeloT/nlec ano: gansiklh sol i , izdelovalec oTganiksfh soli, i z delovalec katalizatorjev, izdelovalec mila , Izdelovalec čistilnih sredstev, izdelovalec glicerina, Izdelovalec eteričnih ol j . Izdelovalec terpenttna in kolofonlje, izdelovalec ol jnatih lakov. Izdelovalec nltrolakov, špiritnlh lakov ln emajla, izdelovalec oljnatih barv tn emajla, izdelovaec anorganskih m prstenih barv, izdelovalec grafičnih barv, izdelovalec kemičnih papirjev ln trakov, Izdelovalec voščenih sveč. stearina in paraiSlna, izdelovalec masti za obuitev izdelovalec želatine, izdelovalec ekatralktov. izdelovalec strešne lepenke ln asfaltnih izdelkov, Izdelovalec plastičnih mas, stistealec umetnih mas, izdelovalec gramofonskih plošč, iz-dcliovai.ee ikozmeftfronlh preparatov, izdelovalec umetnih gnojil, izdelovalec rudarskih raastrellv, Izdelovalec vojaiških razstreliv, Izdelovalec brezdlmnega smodnika, pirotehnik, eletkitrollzer kemikalij, izdelovalec električnih peči, kurjač plinskih generatorjev, izdelovalec plina (v plinarnah), izdelovalec fotografskega papirja in papirja za kopiranje, llvec surovega f i lma m folij, Izdelovalec pomožnih sredstev za usnje ln tekstilno blago, upravljač aparatov za suho destilacijo lesa, upravljač aparatov za tanlnskl ekstrakt, upravljač retortnlh peči in plinskih generatorjev, upravljač pri pečeh in aparartih brlketnega
9 Kitajsko obalno topništvo Je spet začelo obstreljevati otok Macu v Formoškl ozlnl. Burmanske čete v Burmi pa so sprožile ofenzivo proti 5000 pripadnikom kitajskih kuoram-taškdh čet, ki so Se na burmanskem ozemlju.
premoga, upravljač aparatov za impregniranje lesa;
1) vsi poklici v kemično-farma-cevtsko-bLoloskl stroki;
m) vsi poklici v gostinski stroki; natakar, kuhar, gostinski slaščičar, hotelski vratar in nadzornik sob, itd.;
n) vajenci v trgovini. Predizobrazbo 7 razr. splosno-
izobraževaine sole morajo Imeti vajenci v tehle gospodarskih dejavnostih;
a) obrtno predelovanje kovin: ključavničarstvo, umetno ključavničarstvo, izdelovanje tehtnic, strojno ključavničarstvo, orodjar , stvo (Izdelovanje orodja), kovinsko modelarstvo ln kaluparstvo. kovinsko strugarstvo, livarstvo, umetno livarstvo, kovinsko pasar-stvo. izdelovanje kovinske galanterije, kovinoveznlštvo (vtisovanje v kovine), cizelaratvo, mehanika, puškarstvo, kleparstvo, lnžtalaiter-stvo (za parno, vodno in zračno ogrevanje), inštalaterstvo za vodovodno kanalizacijo in plinske napeljave; umetno kovaštvo, £1X1-granstvo. izdelovanje kovinskega pohištva, varjenje (električno in svtoRBno), pilorea&aratvo, Tclepar, avtoklepar, izd«iovBaec akumulatorjev;
b) kemične obrti; barvanje in kemično čiščenje tekstilnega blaga, Izdelovanje predmetov iz anorganskih snovi, plastičnih mas in umetnih smol, barvanje usnja, krzna in "perja;
c) obrtno predelovanje usnja: usnjarstvo (strojenje ln predelovanje koz); •
č) osebne storitve: ko&metika (masaža za negovanje obraza in telesa), pedlkura;
d) druge obrti: ortopedija, ban-daža, izdelovanje pločevinastih karoserij, graverstvo, pečatarstvo;
e) v rudarski stroki: upravljač rudarskih strojev ln naprav, upravljač strojev briketarne, raziskovalec za raziskovalna vrtanja, vrtalec za globinska vrtanja;
f) v grafični stroki: knjigovez, kartonažer, črtalec. pečatar;
g) v ladjedelniskl stroki: ladje-delec v Železu, ladijski kovač, te-snilec v železu, ladijski cevar, ladijski kotlar;
h) vsi pok l i c i v gumaTskl stroki; I) v tekstilni stroki: apreter
bombaža in svile, apreter volne, bar var, belilec, tekstilni risar;
j) v steklarski etrokls graver na steklo, slikar na steklo;
k) v prometni stroki: voznik motornih in električnih vozil;
I) v brivsko lasuljarski stroki: kozmetik.
Predizobrazbo fi razr. splo&no-izobraževalne šole morajo imeti vajenci v naslednjih poklicih: kovač, zidar, asfajlter, soboslikar, črkoslikar, pleskar-ličar, tesar, krovec, pečar, dimnikar, vodnja-kair, turacer, stiukater, čevljar, preSivalec (čevljarski), sedlar, ta-petnik, krznar, rok« vi čar. mlinar, pek, mesar, slaščičar, steklar.
lončar, mizar, zagar, koUr, .v„row aerist. vrtnar, frizer, brivec, krojač, šivilja, pletilja itd.
Spregled predizobrazbe Ce primanjkuje naraščaja v do
ločenih gospodarskih dejavnostih oziroma poklicnih ali iz drugih tehtnih razlogov (bolezen, socialna ogroženost itd.), sme OLO, tajništvo za šolstvo, presveto in kulturo v Novem mestu, na podlagi učenčeve prošnje spregledati i razred predizobrazbe. Tozadevne prosn'je, naslovljene na OLO, naj pošiljajo učenci po upravtteljstvu šole. na kateri so dovršili zadnji razred. Učenec, ki mu Je dovoljen spregled minimalne šolske predizobrazbe, lahko sklene učno pogodbo le, če predhodno uspešno opravi na vajenski šoli preizkušnjo znanja is slov. jezika in računstva. O uspešno opravljenem
izpitu dobi učenec potrdilo vajen-sk« šole, ki ga mora priložiti učni pogodibi. Datum sprejemnih izpitov na vajenski šoli bo objavljen v Dol. listu.
Iskanje učnih mest Vsak, kdor se želi vključiti •
uk kot vajenec, se mora prijaviti na pristojnem občinskem Ijud-delo. Ker Je prt nas Obrr*W-?W*-malo razvita, je možno, da se vsi kandidati ne bodo mogli vključiti v zaželeno obrt. V tem primeru se bodo morali odločiti za drug poklic oziroma poiskati učno mesto izven okraja. Tistim, ki imajo zagotovljeno stanovanje v LJubljani ali v Mariboru, pomaga pri iskanju učnih mest poklicna svetovalnica v Novem mestu. Vsi. ki so v dvomih, kateri poklic naj si Izberejo, naj se tudi obrnejo po nasvet na poklicno svetovalnico, ki na podiagl razgovora z učencem ln na podlagi preizkušnje učenčevih sposobnosti svetuje izbiro poklica. Okrajna poklicna svetovalnica Je v Novem mestu, Ragovska cesta 21. F .
Montažno podjetje
TOPLOVOD LJUBLJANA ČRTOMIROVA 6 s p r e j m e
v a j e n c e za centralno kurjavo, vodovod In elektrolnsta-Iaclje za ključavničarsko, livarsko in strngar-sko stroko.
Intereserenti morajo imeti vsaj 3 oziroma 4 razrede srednje šole ali 7—8 razredov osemletke. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema uprava podjetja T O P L O V O D — Ljubljana, Črtomirova 8.
OB STIR1DESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE J U G O S L A V I J E 19 V D o l e n j s k i h t o p l i c a h so k o m u n i s t i d o - z v i š a n j e r u d a r s k i h m e a d . S t e m se j e začel
REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM
P r e s t r a š e n i o b l a s t n i k i so v t r b o v e l j s k e
b i l i l e 5 g lasov , s o c i a l i s t i p a 30, v P r e č n i eden n a j v e č j i h b o j e v s l o v e n s k i h r u d a r j e v , r e v i r j e t ako j p o s l a l i d v e čet i v o j s k e , v k o m u n i s t i 2 i n s o c i a l i s t i 5, v M i r n i peči v k a t e r e m &o s o d e l o v a l i t u d i d o l e n j s k i r u - B r e s t a n i c o p a 20 R o ž n i k o v . ( ^ ^ pa k o m u n i s t i 34 i n s o c i a l i s t i 3_glasov.
T r f o o v e l j s k a p r e m o g o k o p n a d r u ž b a - r . G r n b r a i f l M noroča lo v ( T P D ) , k i j e b i l a l a s t n i c a več ine s l o v e n s k i h v K ^ e ^ n
U J e I t f - đ e c e r n t > r a 1 9 2 0 Poroča lo p r e m o g o v n i k o v , j e 1- 1S20 z a 65 ods to tkov L j u o i j a n o
R e v o l u c i o n a r n o g i b a n j e v Bel} k r a j i n i od 1918—1920 s e m o p i s a l v » D o l e n j s k e m l i -- tu« že l a n i v š t e v i l k a h 3 d o 5.
V LETIH 1918 DO 1941
F R A N C E K S A J E
P o s h o d u je b i l občni z b o r k r a j e v n e sov, to j e 10 o d s t o t k o v , k l e r i k a l c i 41 g l a -o r g a n i z a c i j e K o m u n i s t i č n e p a r t i j e . P o l i - sov, tore j l e 9 o d s o t k o v , t r i l i b e r a l n e Učni v o d i t e l j k o č e v s k i h r u d a r j e v j e p o - s t r a n k e p a so vse s k u p a j n a b r a l e 12o g l a - g lasov ln 6 p o s l a n c e v . Z a s o c i a l i z e m je t o -
58 komunističnih poslancev K l j u b n a s i l j u ž a n d a r m e r i j e i n p o l i c i j e
je K o m u n i s t i č n a p a r t i j a J u g o s l a v i j e n a v o l i t v a h 20. n o v e m b r a I 9 2 0 d o b i l a v vse j državi 58 p o s l a n c e v i n se t a k o m e d š t e v i l n i m i s t r a n k a m i u v r s t i l a n a tret je mesto .
V S l o v e n i j i &o k o m u n i s t i d o b i l i 18.396 g lasov i n 5 pos lancev , s o c i a l i s t i p a 30.675
s t a l J o ž e D v o j m o č , k i j e k o t a v s t r i j s k i sov. u j e t n i k v R u s i j i s o d e l o v a l v o k t o b r s k i r e - V p l i v o b n o v l j e n e g a k o m u n i s t i č n e g a g i -v o l u c i j i . T u d i t o k r a t j e s h o d u i n o b č n e - b a n j a m e d p r o l e t a r i a t o m v K o č e v j u se je m u z b o r u K o m u n i s t i č n e p a r t i j e a s i s t i r a l a ob v o l i t v a h p o k a z a l t u d i v k m e č k i h o b č i -orožmiška s t r a ž a . (»Rdeči• p r a p o r « 15. i n 18. n a , n n a K o č e v s k e m . T a k o so k o m u n i s t i d o -s e p t e m b r a 1920).
V z a č e t k u o k t o b r a je k r a j e v n a o r g a n i z a c i j a K o m u n i s t i č n e p a r t i j e v K o č e v j u z o pet p r i r e d i l a s h o d n a p r o s t o r u p r e d l j u d s k o šolo. D o b r o o b i s k a n e m u s h o d u je p r e d s e d o v a l D v o j m o č , g o v o r i l p a je Fato janič iz L j u b l j a n e . V proč i lu o t e m s h o d u je » R d e či p r a p o r 13. o k t o b r a 1920 p r a v i l n o u g o t o v i l , d a j e v K o č e v j u » m a l o pros tora z a d r u g e s t r a n k e * .
T o so d o k a z a l e v o l i t v e 28. n o v e m b r a 1920, č e p r a v so p o t e k a l e bod buržoaznim t e r o r j e m , sa j so ž a n d a r j i n a d a n v o l i t e v a r e t i r a l i o b a b r a t a B l a z u t t i j a , d a b i z a s traš i l i r e v o l u c i o n a r n e r u d a r j e . O d 456 o d d a n i h glasov v K o č e v j u j© komunis t i čna Usta d o b i l a 231 g lasov — n a d p o l o v i c o v s e h g l a s o v ! S o c i a l i s t i s o p r e j e l i l e 44 g l a -
b i l i v B a n j i L o k i 14 g lasov i n s o c i a l i s t i 29, v O s i l n i c i k o m u n i s t i i n s o c i a l i s t i po 3 g l a sove, v F a r i k o m u n i s t i 19 g lasov i n v S i n -r e m L o g u k o m u n i s t i 28 ter s o c i a l i s t i 13 g lasov.
V S u h : K r a j i n i V a l o v i k o m u n i s t i č n e g a g i b a n j a , k i so
se širild i z K o č e v j a i n N o v e g a mesta , so n a j m a n j z a j e l i S u h o k r a j i n o i n o b č i n e z a hodno ođ N ° v e K a m e s t a .
V D o b r e p o i j u je z a k o m u n i s t i č n o l i s t o g l a s o v a l o 21 i n z a soc ia l i s t i čno 6 v o l i v c e v . V Z a g r a d c u so k o m u n i s t i d o b i l i 1 i n soc i a l i s t i 2 g l a s o v a , n a H i n j a h k o m u n i s t i 2 i n s o c i a l i s t i 12, v Ž u ž e m b e r k u l e s o c i a l i s t i 17 g lasov, v Dobrniču k o m u n i s t i 1 jn soc i a l i s t i 9. n a D v o r u p a so k o m u n i s t i z b r a l i 9 i n s o c i a l i s t i 52 g lasov .
rej g l a s o v a l 47.071 v o l i v e c , k a r znaša s k o raj t r e t j i n o v s e h v o l i l n i h udeležencev .
T u d i d o l e n j s k i k m e t j e i n d e l a v c i ' s o v p r e c e j š n j e m š tevi lu teda j g l a s o v a l i z a soc i a l i z e m .
V t a k r a t n e m o k r a j u Č r n o m e l j je za k o m u n i s t e g l a s o v a l o 413 i n za socia l is te 1025 v o l i v c e v . V o k r a j u K o č e v j e so k o m u n i s t i d o b i l i 487 i n s o c i a l i s t i 339 g lasov. V n o v o m e š k e m o k r a j u je za k o m u n i s t i č n o l i sto g l a s o v a l o 299 i n za soc ia l i s t i čno 27Q v o l i v c e v . V o k r a j u K r š k o pa so k o m u n i s t i z b r a l i 1054 in s o c i a l i s t i 1029 glasov. R a z e n tega so v d o l e n j s k e m d e l u l i t i j s k e g a o k r a j a k o m u n i s t i d o b i l j o k r o g 420 g lasov .
N a D o l e n j s k e m je teda j za k o m u n i s t * 4
g l a s o v a l o 2673 in za soc ia l i s te 2563 v o l i v cev. Z a s o c i a l i z e m se je tore j i z r e k l o 533fi Dolenjcev.
Splošna stavka slovenjih rudarjev đPirsmbra 1920
Z v e z a r u d a r s k i h d e l a v c e v , k i so jo v o -
zviša la cene p r e m o g a . H k r a t i p a n i h o t e l a s l išat i o n a j m a n j š e m z v i š a n j u m e z d , č e p r a v so cene potrošnega b l a g a s k o k o m a r a s l e .
O k t o b r a 1920 j e k v a l i f i c i r a n s a m s k i r u d a r i m e l o k r o g 900 k r o n p lače n a mesec , poročen r u d a r z e n i m o t r o k o m p a o k r o g 1170 k r o n , č e p r a v j e n a d a n n a k o p a l za 200 k r o n p r e m o g a . T o d a r j a v e g a p r e m o g a je s t a l a 500 - k r o n . C e n e živil o k t o b r a 1920 p a so b i l e : k i l o g r a m k r u h a 14 k r o n i n l i ter m l e k a 7 k r o n . S l a d k o r se j e o d j u n i j a do o k t o b r a 1920 podražil o d 26 n a 70 k r o n . riž o d 7 n a 36. m a s t o d 50 na 53, o l je od 50 n a 72 k r o n . K i l o g r a m m i l a je o k t o b r a 1920 stal 42 k r o n , m a s l a 60 k r o n , govejega m e s a 22 k r o n i n l i t e r v i n a 21 k r o n . L i t e r petrole ja je b i l 66 k r o n . M o š k a o b l e k a je o k t o b r a 1920 s ta la 2500 k r o n i n Čevlj j 600 k r o n .
O b n a v a j a n j u teh p o d a t k o v je »Rdeč i prapor« 23. o k t o b r a 1920 p r i b i l : » S e d a n j i položaj r u d a r j e v n i n i č d r u g e g a k a k o r n a j s t r a š n e j š i nač in m u č e n j a . *
» R a z p o l o ž e n j e m e d s t a v k a j o č i m i j e m i r no. Opaža se, d a d r ž i j o k o m u n i s t i n a j s t r o ž jo k o n t r o l o n a d d e l a v s t v o m . . .«
D n e 19. d e c e m b r a so se s t a v k a j o č i m pridružili r u d a r j i v K r m e l j u . V e n d a r p a tu n i b i l a p o p o l n a s t a v k a . Š t r a j k a l o j e 425 r u d a r j e v , 125 p a d e l a l o .
K o n č n o je 28. d e c e m b r a z a č e l o ' s t a v k a t i t u d i o k r o g 30 r u d a r j e v v o rernogov-n i k u n a M i r n i .
G e n e r a l n a s t a v k a v s l o v e n s k i h p r e m o g o v n i k i h j e za je la o k r o g 10.000 r u d a r j e v . Z a r a d i p r e k i n j e n i h d o b a v p r e m o g a j e m o r a l a že lezniška u p r a v a z m a n j š a t i p r o m e t .
S l o v e n s k e r u d a r j e so v n j i h o v e m b o j u p o d p r l i r u d a r j i v B o s n i s s o l i d a r n o s t n o s t a v k o .
Z a r a d i odločnost i r u d a r j e v j e beogra j s k a v l a d a u k a z a l a , d a m o r a j o b i t i r u d a r ske m e z d e v v s e h r u d n i k i h i z e n a č e n e z m n o g o viš j imi m e z d a m i v d r ž a v n i h r u d n i k i h . R u d a r j i s o to odloči tev k o t svo jo v e l i k o z m a g o t a k o j s p r e j e l i , T P D p a l e S pridržki , č e bo m g l a zvišat i c e n o p r e m o g u .
K e r T P D ni p r i v o l i l a n a z a h t e v o v l a d e , N a o b r a v n a v i r u d a r s k i h z a h t e v 20. o k t o - so r u d a r j i n a d a l j e v a l i s s t a v k o . H k r a t i je
b r a v L j u b l j a n i je T P D p o n u d i l a c in i čno zv išan je m e z d z a ' -— 28 v i n a r j e v n a d a n . Z a t e m so i z v o l i l i k o m i s i j o , kj je določila e k s i s t e n č n i ' m i n i m u m . D e l a v s k i p r e d s t a v ni!;] so 7a p r e h r a n o enega d e l a v c a n a d a n kot. m i n i m u m izračunal i 42 k r o n , zas topn i k i deželne v l a d e 37 k r o n . z a s t o n n ' k i T P D pa — 19 k r o n . Z a r a d i t r d o v r a t n e nepop u s t l j i v o s t i T P D so s l o v e n s k i r u d a r j i 17.
d i l i k o m u n i s t i , j e 7. o k t o b r a 1920 z a h t e v a l a d e c e m b r a 1920 začel i s t a v k a t i .
s t a v k a d o b i l a t u d i polit ičen z n a č a j v p r o -rest pro t i O b z n a n i , k i jo je buržoazna v l a -čn v s t r a h u p r e d k o m u n i s t i č n i m g i b a n j e m spre je la v noči od 30. na 31. d e c e m b e r 1920
Deželna v l a d a v L j u b l j a n i je 9. j a n u a r j a 1921 p o s l a l a b r z o j a v k o orožniškl posta j i v Š e n t j a n ž u ; n o k r a l n e m u p l a v n r s t v u v K o č e v j u , na j » a g i t a t o r j e , k i o d v r a č a j o d e l a v s t v o p r e m o g o v n i k a o d d e l a , t a k o j a re t i r a j o . *
Stev. 20 (478) • D O L E N J S K I L I S T « S t r a n 3
O B L E T N I K O N F E R E N C I K O M U N I S T O V N O V O M E Š K E O B Č I N E
B o l j š e d e l V petek, 15. maja se je zbralo v dvorani Doma J L A v
Novem mestu 146 delegatov, ki so na občinski konferenci Z K S predstavljali 1330 komunistov iz 53 osnovnih organizacij novomeške občine. O uspehih ln problemih dela komunistov v občini je poročal sekretar obč. komiteja Miro Thorževski, v razpravi, ki se je odvijala v dveh komisijah in na skupni plenarni seji, pa je razen 26 delegatov govoril tudi sekretar okrajnega komiteja Z K S Franc Pirkovič.
Komuniste novomeške občine bo na IV. kongresu Z K S zastopalo 15 delegatov, ki so jih izvolili na petkovi konferenci: Bogdan Osolnik, Jože Borštnar, ing. Ciril Mravlja, Franček Mirtič, Franc Pirkovič, Niko Belopavlovič, Viktor Zupančič, Ludvik Kebc, Miro Thorževski, Francka Počrvina, Karlina Gašpir, Franc Markovič, Rudi Povše, Anton Spelko in Ivan Lavrlč .
Poroči lo sekretar ja občinskega komite ja je zajelo območje de la k o m u n i s t o v v prej>šnji l n sedanji povečani novomeški občin; za čas p 0 zadn j i občins k i konferenc i Z K S , k| j« b i l a j anuar ja 1959. Se bol j kot za ostala področja v o k r a j u ve l ja ugotovitev o izredno uspešnem r a z v o j u gospodarstva in d r u g i h panog za novomeško občino. P r i tem zasledimo lahko prav na v s a k e m področju v e l i k in razvese l j iv napredek, za. katerega so k o m u n i s t i v p r o i z v o d n j i , u p r a v i , ustanovah i n d r u g c d nesebično p r i s p e v a l i svoj delež Ln si p r i z a d e v a l i u r e s a iče vat i sklepe in n a v o d i l a organizaci je . Osnovne naloge v gospodarstvu »o b i l e in so še vedno; n a dal jnje utr jevanje podje t i j , k r e p i t e v in pogteblljanje d e -
VII. Novomeška MDB — prvič udarna!
V prvi dekadi je bila VII. novomeška mladinska delovna brigada »-MIlan Majcen* (Ne-gotino v Makedoniji) prvič proglašena za udarno brigado. Čest i tamo našim brigadirjem in j im želimo kar n a j v e č podobnih novih uspehov!
Lepe pozdrave od vseh dom a č i h , znancev, prijateljev in bivših brigadirjev! V mislih smo pri vas in se z vami vred veselimo vsake vaše nove delovne zmage!
lavskega ter družbenega samou p r a v l j a n j a i n krepi tev k o m u ne kot osnovne celice v naši social ist ični g r a d i t v i . Podrobno je g o v o r i l o poročilo o d v i g a n j u narodnega dohodka in ne izkoriščenih rezerv , k i j i h bo treba iskat) t u d i v p r e v i s o k i h mater i a l n i h stroških podjet i j . D v i g pro izvodnost i dela pa ostane s 'e jkoprej ena p r v i h dolžnosti k o m u n i s t o v v vseh pod je t j ih .
V l o g a zadružnih svetov p r i
r a z v i j a n j u kmet i j s tva v občini je v e l i k o več ja od doslej doseženih uspehov na tem področju. Čeprav smo krenii l i tudj tu naprej , spoj i tev n e k a t e r i h K Z še n i rodii]a zaželenega n a predka . Še vedno je na vasi vse preveč združenih f u n k c i j v enem samem človeku kar vodi včasih do ne; : •? ozkosti . K o je oceni l dc.< o m u n i -stov v družberf ih 'organizaci jah, je sekretar Thorževski med d r u g i m de ja l , da je treba v teh o rganizac i j ah resnično del a t i , ne pa predpisovat i al i ukazovat i . K r i t i z i r a l je prepočasno š ir jenje osnovnih, organizaci j Z K S v n e k a t e r i h večj ih podjet j ih , saj &o n . p r . v N o -voteksu od lanske konference spre je l i le 7 n o v i h članov, v Novolesu 6, v M o t o montaži 2 in pod. , vsega pa le 25 de lavcev. Spre jem n o v i h članov je letos bol jš i , še vedno pa sprejemajo organizaci je premalo mladine iz vrst kmetov, m l a d i h
S slavja v Penku pri Brestanici V spomin na majsko posveto
vanje v letu 1941, ko »o se v P e n k u p r i B r e s t a n i c i z b r a l i p a r t i j sk i a k t i v i s t i Posav ja , je b i l a na istem prostoru v nedel jo 10. m a j a lepa slovesnost, p o v o r k a preb iva lcev Senovega i n B r e s t a nice je k r e n i l a j senovško g o d bo od mostu p r i železniški posta j i na k r a j proslave, k je r je g o v o r i l predsednik O b L O Senovo tov. K a r e l Šterban, udeleženec takratnega posvetovanja . O b u d i l je spomin na narodnega heroja S l a v k a Šlandra, k i je leta 1941 v o d i l posvetovanje , na brate M i l a v c e i n druge p r v o b o r ce, k i so v tem k o n c u domovine začeli vstajo p r o t i okupator jem. Navzoč je b i l tud i tov. Jože Jerič Iz H r a s t n i k a , tud i udeleženec posvetovanja v P e n k u . N a k r a j u posvetovanja so o d k r i l i spominsko ploščo, p e l i so p i o n i r j i
brestaniške šole i n zbor domače Svobode. P o pros lav i je b i lo p r i jetno part izansko rajanje.
zadružnikov i n delavcev. Eden izmed v z r o k o v za tako stanje je tudi podcenjevanje študija, zlasti osebnega Izobraževanja.
Delegat i so r a z p r a v l j a l i po poročilu v 2 k o m i s i j a h . Reči J e
treba, da je b i l o to delo plodno, saj )e dalo za nadal jnje organi -zacl jsko-ideološko delo ,n n a loge v gospodarstvu t p r ubrav-
Senovški pionirji tovarišu Titu
Nepozabne vtise nam je da l p i o n i r s k i p e v s k i fes t iva l , na k a terem je 10. m a j a pelo 182 p i o nir jev i n p i o n i r k s Senovega i n Gor . L e s k o v c a . Začeli so z i n -ternaclonalo l n nada l j eva l i s part izansko pesmijo , k j je segala v srce. Senovški p i o n i r j i so pel i v t reh zasedbah pod v o d stvom M a r i j e M i k e l n o v e , p i o n i r j i z G o r . Leskovca pa pod takt irko A n k e Ceglar jeve . Spored sta lepo d o p o l n i l i še k l a v i r ska in h a r m o n i k a r s k a točka. Z a zaključek s 0 združeni z b o r i z a pel i še t r i pesmi i n s f e s t i v a l o m najlepše p o z d r a v i l i ro j s tn i dan dragega tovariša maršala T i t a .
N. A.
l jan ju dovol j d o b r i h predlogov in p a m e t n i h spodbud, kako naj b) k o m u n i s t ; še izboljšali svojo prizadevnost v organih družbenega in delavskega u p r a v l j a nja. O p o z o r i l i so na večjo d i sc ip l in i ranos t članov, na b u d nost pred z a k r i n k a n i m i in o d k r i t i m i nasprotniki soc ia l i s t i č ne gradi tve in znova na glavno nalogo: na d v i g proizvodnost i v podje t j ih in v kmet i j s tvu . Tov. F r a n c Pirkovič je V razp r a v i rned d r u g i m opozoril delegat© p r e d v s e m na izreden pomen P r o g r a m a , sprejetega na V I I . kongresu ZK.T. k i nam pomaga v vsakem položaju določiti mesto In smer nadal j njega razvo ja . Zato je proučevanje in uresničevanje kongresnega g r a d i v a ena p r v i h nalog slehernega komunis ta .
Tg
PRA/NIK VOJNEGA LETALSTVA
Danes slavijo naši letalci 17. obletnico ustanovitve vojnega letalstva. Z njimi vred se spominjamo težkih dni narodnoosvobodilne borbe, hkrati pa smo ponosni, da so naši piloti in mehaniki kos najmodernejši vojaški tehniki. To nam jamči, da bo naše nebo vedno svobodno. — Na
sliki: priprava podmorskega torpeda za letalo.
D E L O OBČINSKE K O N F E R E N C E K O M U N I S T O V N A S E N O V E M
O d k r i t o m e d m n o ž i c e na Senovem, ki je bila 17. ki so zastopali 251 komuni-
NOTRA NJE POLITIČNI T E D E N S K I P R E G L E D
Cas, ko bo treba dati tarifne pravilnike v soglasje okrajnim oziroma občinskim sindikalnim svetom In občinskim ljudskim odborom, gre h kraju. Dobršen odstotek tarifnih pravilnikov, zla-
• sti v industrijskih pod-1 $ flS M I N rt 1 A l I fll M 1 sf% J e t J ' h J e ** "prejet pa
H J | H H |j Jk I I I I I lM\ H I t l l ( I i votrjen, ker so I f i l l l a l P l s l l l n l U " a n j e d a , i 8 v ° J e so-
31 l i S l i U I I I I I I s R l a s ' e t u d i Pristojni l l U l 161 M I I M • U I I I U 0 D e , n s k ' »rganl. Ze pr-
B I I J v| tarifni pravilniki kažejo, da se bo v Slo
veniji z uspehom uveljavilo načelo nagrajevanja po učinku. Po prvih grobih ocenah lahko trdimo, da bo letos skoraj polovica več delavcev nagrajevanih po učinku. To je izredno pomemben porast in tudi uspeh, še zlasti potem, če vemo, da se delo po učinku v zadnjih letih ni povečevalo ln se je vseskozi sukalo tam okoli 45 odstotkov.
S takimi tarifnimi pravilniki bo lahko dosledno, uresničiti socialistično načelo, ki pravi, naj bo zaslužek delavcev odvisen od povsem določenih proizvodnih uspehov posameznika in od poslovnih uspehov podjetja, v katerem dela. Seveda, ne moremo trditi, da smo v tem pogledu dosegli že vse, toda prvi in morda najtežavnejši korak je storjen. V kolektivih je prodrlo mnenje, da omejevanje zaslužkov delavcev v same tarifne postavke In pregovarjanje o nižji ali višji tarifni postavki še zdaleč ne more biti osnova za napredek podjetja, pa tudi ne osnova za napredek življenjskega standarda. V kolektivih, kjer so že sprejeli dobre tarifne pravilnike, se potemtakem zavedajo, da so možni večji realni zaslužki le z boljšim nagrajevanjem po delu, ne pa s številčnim poviševanjem tarifnih postavk. SIcer pa prednosti že dokazujejo prvi uspehi v podjetjih, kjer so sprejeli take tarifne pravilnike. V nekem trgovskem podjetju v Ljubljani so kot ena prvih trgovin uvedli nagrajevanje po učinku. Prodajalec dobi toliko, kolikor proda. Menda ni treba še posebej dokazovati, da se je postrežba v teh trgovinah v zadnjih mesecih bistveno izboljšala. V tarifnem pravilniku je ostala tarifna postavka tega prodajalca neizpremenjena, toda po prvem tromesečju so naredili obračun in prodajalci i t dobili za ustvarjeni promet od 5 do 11 tisoč dinarjev. Nezaupanje je ob teh prvih izplačilih splahnelo, v podjetju pa ugotavljajo, da se promet povečuje. No in podobne primere bi lahko naštevali še iz mnogih industrijskih podjetjih, kjer so ubrali tako pravilno pot. V takih kolektivih ni več slišati tiste krilatice, ki pravi, da je boljši vrabec v roki kot golob na strehi. V teh kolektivih se je namreč že pokazalo, da je ob pravilnem nagrajevanju, ki sloni na dobrem tarifnem pravilniku, golob zlahka dosegljiv in je zato nedvomno boljši kot vrabec. Seveda pa taka mišljenja v nekaterih kolektivih še prevladujejo in tam so vsa svoja prizadevanja usmerili v to, da bi povečevali tarifne postavke za vsako ceno. Ponekod na ta račun celo znižujejo sklade podjetij in pri tem prav nič ne razmišljajo, kakšne posledice Ima takšna stvar za gospodarski razvoj podjetja.
Seveda pa bo treba opozarjati Be na nekatere druge slabosti, ki jih opažamo v že predloženih tarifnih pravilnikih. Ponekod skušajo povsem neopravičeno povečevati tarifne postavke na ta način, da kar na papirju popravljajo strokovne kvalifikacije ali pa uvajajo tarifne postavke v razponih od d'». Taki razponi prav nič ne povedo, kolikšen bo zaslužek posameznika. Poviševanje kvalifikacij in uvajanje novih delovnih mest z višjimi nazivi pa je Šlo v nekem podjetju tako daleč, da imajo namesto enega, kot doslej, kar dvanajst direktorjev in pomočnikov direktorjev.
V nekaterih podjetjih se skušajo za vsako ceno držati tarifnih sporazumov. Tam, kjer skušajo povečevati tarifne postavke neodvisno od delovnih uspehov, je koristno, pa čeprav ni nujno, da se drže tarifnih sporazumov, ker ima preko sporazumov družba še edino možen vpliv na smotrno nagrajevanje. Tam pa, kjer so šli na delo po učinku, postanejo tarifni sporazumi nepotrebni in prepreka. V Sloveniji, kjer si sindikati prizadevajo, da bi uveljavili nagrajevanje po učinku kar najbolj na široko, tarifni sporazumi ne morejo koristiti, prej lahko škodijo.
Ljudski odbori, zbori proizvajalcev In občinski sindikalni sveti bi morali še v teh zadnjih dneh pregledovati tarifne pravilnike in skušati vplivati na to, da bi se še bolj dosledno uveljavile najrazličnejše oblike nagrajevanja po učinku. Odgovorni organi v občinah bi morali s teh stališč ocenjevati •tak konkreten primer in le v najslabših primerih posegati fctoi po administrativnih ukrepih.
OBRAČUN D E L A K O M U N I S T O V B K F . Z l S K E OBČINE
PROGRAM m j -MAŠE OROŽJE
14. maja so polagali obračun dela komunisti brežiške občine. O dosedanjem delu in bodočih nalogah je poročal sekretar občinskega komiteja Z K Mart in Bajc-Grega, v razpravi pa je sodelovalo 17 tovarišev in tovariš ic . N a konferenci so izvolili 23-članski komite in 5 -č lansko revizijsko komisijo; za sekretarja je bil ponovno izvoljen tov. Baje, za organizacijskega sekretarja pa Franc Sablič . Na IV. kongresu Z K S bodo zastopali komuniste brežiške občine tovariši Franc Kimovec-2iga, Rozika Bohinc, Mirko Kam bič. Ferdo Sepetavec in Anton š k o f i j a m : .
Na občinski konferenci Z K maja, se je zbralo 83 delegatov, stov občine. Kot zastopniki Okrajnega komiteja Z K S so se konference udeležili organizacijski sekretar O K Z K S Jože Legan, Ema Muser in Miha Počrvina. Poročilo o delu organizacije Z K je prebral sekretar obč. komiteja Lojze Rihter.
Poroč i lo j e m e d d r u g i m u g o t o v i l o , d a so k o m u n i s t i v brežiški občini v z a d n j e m l e t u povečal i a k t i v n o s t v o r g a n i h družbenega i n d e l a v s k e g a u -p r a v l j a n j a , k j e r d e l a 1486 č l a nov, m e d t e m i p a je 577 k o m u n i s t o v . V e č a k t i v n e g a d e l a b i m o r a l i vložiti v d e l o o r g a n i z a c i j S Z D L , L M S , d r u g i h m n o žičnih .organizac i j i n druš tev . P o s a m i č n e zadolži tve k o m u n i s tov se v e d n o n i s o s o r a z m e r n e , saj j e k a r 177 k o m u n i s t o v b r e z v s a k e f u n k c i j e a l i o d g o v o r n o s t i .
O s n o v n e o r g a n i z a c i j e so o d z a d n j e k o n f e r e n c e s p r e j e l e v Z K S 82 n o v i h č lanov p r e d v s e m i z v r s t m l a d i n e i n m l a d i h d e l a v c e v . Z a p o s t a v l j a l e p a so s k u p n i i n i n d i v i d u a l n i š tu d i j , k a r se v p r a k t i č n e m d e l u č lanov p o z n a . P r e d o b č i n o so obsežne i n o d g o v o r n e naloge , k i bodo t e r j a l e od k o m u n i s t o v še več d e l a i n p r e m a g o v a n j a ni/ličnih težav . P o r o č i l o j e k r i t i č n o o c e n i l o d e j a v n o s t v občini i n d a l o t u d i n a p o t i l a , k a k o na loge u r e s n i č e v a t i . D o b r o j e s o d e l o v a n j e s p r e d s t a v n i k i g a r n i z o n a , k a t e r e g a z a s t o p n i k i so n a k o n f e r e n c i o b l j u b i l i t u d i n a d a l j n j o pomoč in sode lovan je .
R a z p r a v a k o t poroči lo St3. p o k a z a l a d o b r e i n s l a b e s t r a n i d e l a o r g a n i z a c i j Z K , obč in s k e g a k o m i t e j a i n č l a n s t v a . M e d z b o r o m p r o i z v a j a l c e v in p o d j e t j i bo p o t r e b n o v e l i k o t e s n e j š a p o v e z a v a . N a terenu se k a ž e v občini p r e c e j š n j a a k t i v n o s t k l e r a , m e d t e m k o , b o m e d v z g o j n i m k a d r o m potrebn a s e l e k c i j a , d a se bo m l a d i n a v z g a j a l a v r e s n i č n e m s o c i a l i s t i č n e m d u h u . P o s e b n o p o m e m b n e na loge so pred k o m u n i s t i , O b L O i n v s e m i d r u g i m i č in i te l j i v k m e t i j s t v u i n n jeg o v e m r a z v o j u .
Z a k l j u č n o besedo je i m e l l j u d s k i pos lanec o b č i n e i n č lan C K Z K S , tovar iš F r a n c K i m o v e c - Z i g a , k i j e m e d d r u g i m d e j a l , d a d e l a m o v o r g a n i z a c i j a h S Z D L , v z a d r u g a h i n d m g j e z l j u d m i b r e z r a z l i k e , p r i Z v e z i k o m u n i s t o v p a m o r a m o g l e d a t i , k o g a s p r e j m e m o . K o m u n i s t m o r a , z v e r o t u d i ču-si v e n o p r e k i n i t i in p r i t e m ne sme g ledat i na m a t e r i a l n e ko
r i s t i (dota i n p o d . ) . K d o r se p u sti p r i k o v a t i z a noge i n r o k e z a r a d i m a t e r i a l n i h k o r i s t i , n e m o r e b i t i d o b e r k o m u n i s t . M i s m o šl i s k o z i r e v o l u c i j o i n s m o se t a k i h n a z i r a n j o t r e s l i , z m l a d i m i l j u d m i p a j e t r e b a d e l a t i i n j L m d a j a t i naloge, d a se bodo v v s a k o d n e v n i h p r e i z k u š n j a h k a l i l i . M l a d i n a v n a š a v n a š e v r s t e v e č . ž iv l j en ja , s ta r e j š i p a j o m o r a m o v o d i t i i n v z g a j a t i , d a bo v r e d n a n a s l e d n i c a s v e t l e r e v o l u c i o n a r n e p r e t e k l o s t i . M e d t e m k o so b i l i n a V I . k o n g r e s u ZJfLJ s p r e j e t i s k l e p i z a delo s p r e p r i č e v a n j e m m e d množicami , s m o k o m u n i s t i n a V I I . k o n g r e s u d o b i l i P r o g r a m , k i j e n a š e m o č n o o r o ž j e za b o r b o i n d e l o . Z n a n s t v e n a i d e o l o g i j a m o r a p r e i t i v zavest v s e h d e l o v n i h l j u d i , d e l a v c e v , k m e t o v i n i n te l igence . A . B.
T u d i k o m u n i s t i s e n o v š k e občine so na konferenci u g o t o v i l i v e l i k e gospodarske uspehe občine v p o v o j n e m razdobju . L e 35% p r e b i v a l s t v a se še preživl ja s k m e t i j s t v o m . N a r o d n i dohodek na enega prebivali ca v občini je že presegel o k r a j n i povpreček. Z v e z a komunis tov se je t r u d i l a vzporedno s takšn i m razvo jem k r e p i t i tud j p o l i t ično rast d e l o v n i h l j u d i , v e n dar p i l tem ni povsem uspela. Organizac i j e Z K so b i l e preveč zaprte vase i n so premalo pomla jevale svoje vrste s spre j emanjem n o v i h članov.
Občina Senovo je področje s staro delavsko l n r e v o l u c i o narno t r a d i c i j o , v s ta r i J u g o s l a v i j i so k o m u n i s t i t u v težkih pogoj ih d e l o v a l i med r u d a r j i in okoliškimi k m e t i in j i h v z g a j a l i v r e v o l u c i o n a r n e m boju p r o t i t a k r a t n i m Izkoriščevalcem. T u d i danes je na jpomembnejša naloga komunis tov delo med množico. Pogoj za to j » ideološka vzgoja komunis tov In učvrstitev osnovnih organizac i j . Zato mora postati ideološki študij v o k v i i r u o s n o v n i h organ i z a c i j i n študij vsakega k o m u n i s t a kot posameznika s t a l na o b l i k a dela . Sele ko bodo k o m u n i s t i ideološko dovol j i zo braženi, bodo sposobni močneje v p l i v a t i na oko l i co , k i v njej živijo. Z gospodarskim, razvoj e m ne s p r e m i n j a m o le zunan j ih o b l i k ž ivl jen ja , a m p a k vnašamo vanj t u d i družbene spremembe
in nove socia l is t ične odnose. Zato moramo naše delovne l j u di sprot i seznanjati z r a z v o j e m l n n j e g o v i m i z a h t e v a m i . Doseči moramo, da bodo spozna l i pravi lnost naše pot i , ker bo le državljan, k j je to d o u m e l , sodeloval s prepričanjem in skupnosti tudi nekaj n u d i l .
Zveza komunis tov mora s pomočjo vseh družbenih organi zacij in u p r a v n i h organov občine doseči skupno akc i jo vseh d e l o v n i h l j u d i v občini za u r e sničitev družbenega plana v občini in nalog na področju kmet i j ske p o l i t i k e . Z K se mora p r i t em nas lon i t i bol j kot do
slej na m l a d i n o i n i e n e . Iz n j i h o v i h vrs t mora »pre jemati nove člane za pomladi tev članstva Z K i n tako obenem k r e p i t i svoje delo med množico.
L e tako bo Z v e z a komunis tov postala motor na vseh področj i h r a z v o j a v občini . V z p o r e d no s tem ne bosta rasla 1« njen ugled i n moč, amp^k bo raslo oboje tudi v vseh družb e n i h o r g a n i z a c i j a h ter organ i h delavskega ln družbenega u p r a v l j a n j a . B r e z več j ih težav bomo tako p r e m a g o v a l i razne naloge v gospodarstvu, k i se n a m s icer zde težke.
N a k o n f e r e n c i so i z v o l i l i nov 17-članski občinski k o m i t e , kot delegata na I V . K o n g r e s u Z K S Pa bosta senovSke k o m u n i s t e zastopala Karel Strban in Lojze R i h t e r , M J .
OB OBČINSKI K O N F E R E N C I Z K S V V I D M U - K R S K E M
Komuna — osnovna celica V soboto, 16. maja se je zbralo 74 delegatov osnovnih
organizacij Z K občine Vldem-Krško na redni letni občinski konferenci. Kot goste so v svoji sredi pozdravili zastopnike Okrajnega komiteja Z K S Novo mesto Nika Belopavlovlča, Jožeta Legana in Ema Muser ter sekretarja C K L M S Staneta Kranjca. Poročilo o delu organizacije je podal sekretar občinskega komiteja Z K S Milan Kavber.
Občina Videm-Krško je d o segla v zadn j ih l e t i h močan gospodarski razvo j . E n a t re t j ina preb iva lcev , k i so zaposleni v i n d u s t r i j i m o b r t i u s t v a r j a dve t re t j in i vsega narodnega d o h o d ka v občini . Gospodarstvo bo letos v p r i m e r i z l e tom 1957 porasti o za 20% l n v p r i m e r i z letom 1958 za 10°/o. T a k o nagel gospodarski razvo j zahteva v r -
Z A P I S K I Z OBČINSKE K O N F E R E N C E Z K S V ČRNOMLJU
Z d r u ž i m o vse sile sklep na konferenci v Črnomlju
V četrtek dopoldne se je v Prosvetnem domu v Č r nomlju zbralo 98 delegatov, ki so sodelovali na redni letni občinski konferenci Z K . Sekretar občinskega komiteja Franc K o č e v a r je v zelo tehtnem poročilu prikazal uspehe in slabosti organizacije v preteklem letu, razčlenil vzroke in nakazal naloge, ki č a k a j o komuniste. Med gosti so bili člani Centralnega komiteja Z K S Novo mesto: Niko Belo-pavlovič, Martin Zugelj in M i h a P o č r v i n a .
Družbeni plan občine za I, č e trt let je je b i l i zpo ln jen s 76%. Gospodarske organizaci je kažejo pni i z d e l a v i t a r i f n i h p r a v i l n i k o v težnjo po nesorazmernem povečanju postavk, saj j i h n e k a tere skušajo d v i g n i t i k a r z a 350/,,, K o m u n i s t i v podjet j ih so doslej premalo r a z p r a v l j a l i o i z p o l n j e v a n j u planov in t a r i f n i p o l i t i k i . Z n o v i m i t a r i f n i m i p r a v i l n i k i se bo odstotek del , plačanih po učinku, povečal za 4 0 % i n za je l 6 3 % vseh del . S tem ne smemo b i t i zadovol jn i , m o r a m o s i p r i zadevat i še napre j za čimbol j pravično nagrajevanje po učink u , k e r bo le tako rast la želja delavcev po s t rokovnem uspo-
jan ju . hkrat i se pa poveča
vama t u d i p r o i z v o d n j a . Se posebno zato, k e r je 75% naših d e lavcev polprole tarcev , se m o r a mo pni plačevanju b o r i t i p r o t i p o l i t i k i »enakih želodcev«. V gospodars tvu moramo uva ja t i čim tesnejše sodelovanje med gospod a r s k i m i organizac i j ami i n z d r u ževati p r e d v s e m manjša obr tna podjet ja .
V družbenem u p r a v l j a n j u so v občini doslej dosegl i v e l i k e uspehe. K o m u n i s t i pa morajo načelo : Tovarne de lavcem — tolmačiti tudi kot v e l i k o odgovornost in dolžnost, k i j u je del a v s k i r a z r e d p r e v z e l . Dogaja jo se p r i m e r i , da se m i m 0 d e l a v skega sveta, upravnega odbora ln osnovne organizaci je Z K r a z -
Komunlstl Tovarne celuloze i n papirja na Vidmu med nlzaolje Z K S
poročilom sekretar ja tovarniške o<i
v i j a v nekater ih podjet j ih nep r a v i l n o i n gospodarsko škodlj ivo poslovanje.
M l a d i n e ne smemo le k r i t i z i ra t i , moramo se tudi poglabl ja t i v delo z njo. Ocen jevat i jo m o ramo kot veder i n svoboden m l a d r o d , kd je zrasel v drugačn i h okoliščinah kot s tare j ša generaci ja . B o l j smelo jo moramo spre jemati v vrs te Z K , vk l juče vat i v d e l a v s k o i n družbeno upravl jan je i n j i n u d i t i več o r ganiz i rane zabave.
V k m e t i j s t v u je opazi t i p r e majhno sodelovanje k o m u n i stov, k i na vas i stanujejo. Vse ukrepe, uredbe in zakone, k i imajo namen izpremeni t i dosedanjo naturalno kmeti jsko p r o izvodnjo v blagovno, morajo k o munis t i k m e t u prav i lno t o l m a čiti, v gospodarstvu uva jamo načelo : k o l i k o r s i gospodarsko sposoben, tol iko pomeniš. V kemtiustvu ne moremo de la t i iz jeme. K m e t a lahko a l i p r e p u st imo usodi, da ga bo z a t r l m o č nejši i n sposobnejši sosed, a l i p a mu nudimo pomoč družbe. P r a v i način, k i se je u v e l j a v l j a l p o vsod po svetu, je za našo u r e d i tev nespre jeml j iv , zato smo i z b r a l i drugega. T o d a kmet m o r a vedeti , da naša k m e t i j s k a p r o izvodnja zaostaja za d r u g i m r a z vo jem i n se m o r a zato vkl juči t i
v boj za več j e p r i d e l k e .
K o m u n i s t i občine Črnomel j so v r a z p r a v i p o k a z a l i v e l i k o zre lost, v miš l jen ju vseh, k i so r a z p r a v l j a l i , je b i lo čutiti za vest, da je edina rešitev našega gospodarstva v čim več jem z d r u ževanju s i l na vseh področjih dela. Na konferenci so i z v o l i l i 21 članski komite ; za delegate, !d j i h bodo zastopali na IV. k o n gresu Z K S . so i z v o l i l i Franca Kočevarja, Anico Lovko, Ivanko Rus,. Nika Slliha, Zana Srinjar-ja in Stanka Voglarja. M , J.
sto u k r e p o v na os ta l ih področj i h ž ivl jen ja v občini , p r e d vsem k r e p i t e v organov d e l a v skega in družbenega u p r a v l j a nja, tesno sodelovanje vseh družbenih o r g a n i z a c i j in močnejše sodelovanje gospodarsk ih organizac i j z občino.
Občina, zbor p r o i z v a j a l c e v , s i n d i k a t i n podjet ja so s sodelov a n j e m p r i izdelav j t a r i f n i h p r a v i l n i k o v uspe l i u s t v a r i t i ravnotež je v t a r i f n i p o l i t i k i . V e n d a r je s tem opravl j ena le f o r m a l n a p la t naloge, k i j o bodo m o r a l i d e l o v n i l jud je k o l e k t i v o v v bodočnosti z v z t r a j n i m d e l o m uresničevat i . U t r d i t j m o rajo de lovno d i s c i p l i n o , k r e p i t i p r a v i l n e notran je odnose v k o l e k t i v i h i n s k r b e t i predvsem za nenehno s t rokovno rast. Z n a g l i m g o s p o d a r s k i m razvo jem smo namreč že dosegu tisto stopnjo, ko razvoj zahteva od nas več znanja kot naporov . Družbeni p l a n občine m o r a postati zakon, k i ga uresničujejo v s i k o l e k t i v i . P r a v zato se morajo podjetja bolj u s m e r i t i v sodelovanje z obč ino i n s k u šati z njeno pomočjo reševat i vrsto vprašanj , k i j i h razvo j načenja . S tanovanja , v o d o v o d , e lek t r ika , k o m u n a l n a uredi tev , obrt, preskrba i n v&e drugo s področja družbenega s tandarda postaja osnova, k i j Q jnoramio dat i d e l a v c u v žel j i , da b i m u izboljšali ž iv l j en j ske okoliščin« in tako p o m a g a l i p r o i z v a j a t i č im več ,
V občini je 6 5 % p r e b i v a l s t v a zaposlenega v k m e t i j s t v u l n vendar u s t v a r j a ta d e l le eno t re t j ino vsega bruto p r o i z v o d a v občani. Zaostajanje kmet i j ske pro izvodnje za Industr i j sko jo postalo očitno i n s i ga ne m o remo več privoščit i , vedet i pa moramo, da je pospeševanje proizvodnje v k m e t i j s t v u dolgotra jna in težka naloga.
Iz dosedanje naturalne p r o izvodnje moramo p r e i t i n * b l a govno. D a b i to dosegli smo i z b r a l i za kmeta na j laž j i način, tako da m u pomagamo ž v l a ganjem družbenih sredstev. O r g a n i z a c i j s k o moramo o k r e p i t i kmet i j ske zadruge, poživiti a k tivnost komunistov v zadružnih svet ih im z neprestanim t o l m a čenjem naše pol i t ike na v a s i , vzbudi t i v kmetu zaupanje v a njo i n zanimanje za v e č j o p r o izvodnost.
N a konferenc i so de legat i i z v o l i l i nov 23-članski občinski komite , na I V . kongresu Z K S Pa »bodo k o m u n i s t e občine V I -dem-Krško z a k o p a l i de legat i ; Stane K r a n j c , V i n k o PotUu Iv ica ZnUU'ršii n M i l a n Rav-ber. — A — i
» D O L E N J S K I L I S I « Stev. 20 (478)
Z OBČINSKE K O N F E R E N C E Z V E Z E K O M U N I S T O V V S E V N I C I
Za socialistično skupnost svobodnih u s t v a r j a l c e v
V nedeljo, 17. maja, je bila tudi v Sevnici občinska konferenca Z K . Udeležili so se je razen 84 delegatov tudi Franc Pirkovič-Cort , Roman Ogrin, org. sekretar okr. odbora S Z D L Novo mesto, Ludvik Kebe, predsednik OSS in ljudska poslanca tega območja, tov. Knez in Rebernik. Konferenca je poslušala poročila In raspravo, v nov komite Z K so izvolili 21 članov, za sekretarja pa je bil izvoljen Miro Gošnik iz Kopitarne.
K o n f e r e n c a j e p o i z v o l i t v i o r ganov poslušala Izčrpno p o r o či lo sekretar ja S l a v k a Š t ruk l ja . P o referatu , k j je za jel v g l a v n e m v s a področja de javnos t i članov Z K i n a n a l i z i r a l gospodarstvo občine, je sodelov a l o v r a z p r a v i 10 tovarišev. J e d r o r a z p r a v e se j « vr te lo o k o l i v loge i n d e l a članov Z K m e d l j u d m i . P o g l e j m o n a j v a ž n e j š e m i s l i I« te razprave .
Občinski p l a n , k i kaže- g l e d e na p r e t e k l o leto nekatere novost i , m o r a postati temelj vsega družbenega i n gospodarskega g iban ja v . občini . K o m u n i s t i bodo s spoznavan jem določi l tega p l a n a l a h k o p r a v i l n o to lmači l i p o l i t i k o občine, če j i m je j asna v l o g a p o V I I . k o n gresu. P o d a t k i o šolstvu, s o c i a l n e m v a r s t v u l n d r u g j kaže jo , da je občina vedno bol j samosto jna l n da se rnona n a s l o n i t i n a svoje lastne mater ia lne in l judske moči , da bo šla po poti napredka v o k v i r u celotne družbe. V kmet i j sbvu, k jer so težave na jveč je , je važno p o u d a r j a t i , da P r o g r a m Z K n i k ; e r ne g o v o r i o odvzemu zeml je , temveč da bodo ekonomske razmere pre j a l i slej p r i p r a v i l e i n d i v i d u a l n e g a kme_ tovalca do sodelovanja z e d i n i m c i l j e m : več ja p r o i z v o d n j a za blagostanje kmeta ln družbe.
Organizac i j ske slabosti iz pre j šn j ih let je t r e b a o d p r a v i t i . N j i h o v odraz se je z r c a l i l v oženju k r o g a l j u d i , k i so i z r a žali odločilna mnen ja o k l j u č n i h gospodarskih i n polit ičnih zadevah v občini , r a v n o t a k o pa se je pokazalo , d a je med člani i n v osn. organizac i j ah premalo smelost i p r i š i r j e n j u vrs t č lanov Z K . N a račun de la k o m i te ja je b i l o izrečenih v e č k o r i s t n i h k r i t i k , k i bodo brez d v o m a pr i speva le k i»bolij<šanju o r g a n i z a c i j s k i h u k r e p o v tega polit ičnega telesa.
S ta l i šče č lan« Z K m o r a b i t i
vedno l n povsod jasno ln nedvoumno. L e s t a k i m načinom dela je mogoče doseči enotnost akc i j e med našimi l j u d m i , k i p r i z n a v a j o v o d i l n o polit ično v logo Zveze k o m u n i s t o v . C e l a vrs ta o b l i k de la članov med l j u d m i je do sedaj še n e i z k o r i ščena. Več j i n a p o r i vseh , v e n dar r a z d e l j e n i na vse enako, bodo v s e k a k o r uspešno rešili mnoga vprašanja , k i zan ima jo naše l j u d i na te renu . S tudi j P r o g r a m a Z K m o r a dat j s l e h e r n e m u članu Z K Jasna ln točna napot i la za delo ha s v o j e m domačem terenu, k e r le tako bo mogoče zagotovi t i tako potrebno enotnost. K r e p i t e v vloge s a m o u p r a v n i h organov v vseh gospodarsk ih i n d r u g i h o r g a n i z a c i j a h . ln ustanovah, Izobrazba i n vzgoja naših d r žavljanov, sprejemanje m l a d i h , z d r a v i h l j u d i v članstvo Z K in cela vrsta d r u g i h nalog je t ista
ž ivl jen jska , človeška osnova, kj j amči , da bodo tudi mater ia lna sredstva, s k a t e r i m i razpolaga družba, n a j p r a v i l n e j e uporabl jena.
Zakl jučne besede, k i j i h je na k o n f e r e n c i povedal sekretar okra jnega k o m i t e j a Z K tov. Piir_ k o v i c , bodo članom ostale še dolgo v spominu . M e d d r u g i m je tov. P i rkov ič d e j a l ;
»Bit i k o m u n i s t se p r a v i b i l i popoln , ce l človek na vsakem mestu, k a m o r ga' P a r t i j a postav i i n b i t i tak, k i m u nihče ne more očitat i i z n e v e r i t v e načel o m , za katera se naša Zveza komunis tov kot celota bor i -C i l j teh načel pa je - r izgradn ja bol jše, srečnejše družbe, socialistične skupnost i svobodn i h ustvarjalcev.«
S k l e p i konference, k i j i h bo k o m i s i j a sestavi la v k r a t k e m , bodo d a l i o b i l i c o prakt ičnih n a p o t i l za uspešno l n plodno polit ično delo vseh osnovnih organizac i j l n občinskega k o mite ja .
K o m u n i s t e sevniške občine bodo na I V . k o n g r e s u Z K S z a stopal i S l a v k o Š t r u k e l j , F r a n c Drobnlč, Tončka Rešeta i n A l o j z A n z c l j c . —ok
smo!' Kaj ko bi na splošno ljudsko premoženje pazil še kdo drug razen miličnikov, morda celo naša
podjetja in njihovi čuvaji? Z g o d i se, d a včas ih z j u t r a j zapo je t e l e f o n dežurnega
us lužbenca n a te j a l i o n i P o s t a j i l j u d s k e m i l i c e a l i na o k r a j n e m T a j n i š t v u z a n o t r a n j e z a d e v e z n u j n i m k l i c e m : »»•Pridite t a k o j , o k r a d l i so n a s ; ponoči so b i l i p r i nas t a t o v i ! P r i d i t e ! ! * Š t e v i l o k a z n i v i h d e j a n j z o p e r družbeno In z a sebno p r e m o ž e n j e včas ih raste , včas ih spet p a d a . K j e so v z r o k i z a t a t v i n e , v l o m e i n p o d o b n a d e j a n j a ? M a r res samo v p o h l e p u ta tov, k i b i r a d i živel i b r e z d e l a ? A H p a so še k j e d r u g j e ?
V nezaklen jen : veži u p r a v n e ga poslopja K Z B r e s t a n i c a ao miličniki naši j dve dvokoles i In motorno kolo P u c h . Vse to b] spreten tat brez težav pobral in odpel ja l . T u d i vra ta te t rgovine so slabo zavarovana . V rudniški sepanacij j na Seno-
v s a k o m u r dosegl j iv ( tatovi — h m . . .). »Zelcznina« v K a n d i l j l i m a s icer dobro zaprto t r g o v i no, Ima pa za pos lovalnloo n a P a r t i z a n s k i cest i zložene v o d o vodne cev i , do k a t e r i h l a h k o vsakdo p r i d e . Tat začetnik b i imel lahko pot tudi v podjet ja
V noči od 21. na 22. a p r i l uslužbenci T N Z in posameznih postaj niso s p a l i . O b i s k a l i so vse objekte družbenega p r e m o ženja i n p o t r k a l i na p r e n e k a -tero čuva jnico a l i v r a t a r n i c o naših t o v a r n , pot ipa l j v r a t a i n kl jučavnice obrtniških l n t r g o v s k i h podjet i j ter pogleda l i , k a ko se zapira jo naša gostišča. U g o t o v i l i so, da so n e k a t e r i objekt} družbenega premoženja dobro z a v a r o v a n i , d r u g i p a . • • N o , o teh d r u g i h daneg nekaj več.
čuvaj s čudnimi glasovi. . . O b d v e h z jutra j so v tej noči
uslužbenci L M zaman Iskal i v brežiški Tovarmi pohištva čuvaja I. L . , k i b i m o r a l b i t i na nogah. V zunanjem obratu ga nI b i l o n i k j e r ; kur jač K . v s tavbi p r a v t a k o n i vede l , kje
Razvoj bolnične službe v okraju je značilen zla ti po visoki kvaliteti dela zdravnikov In zdrav-nikov-speolalistov
N a p r e d e k in e m i z d r a v s t v a (Nadal jevanje s 1. strani)
dežurni p r o s t o r i ter pros tor i za l ekarno , rentgen, spre jem b o l n i k o v , ambulante , shrambe za per i lo , shrambe z a člstlfla i n j e d i l n i p r i b o r . O p e r a c i j s k i p r o stor i so n e p r i m e r n i , u p r a v n i pa pretesni . V k l e t n i h p r o s t o r i h , k i so vlažni , j© st isnjena k u h i n j a s p r l t l k l l n a m l , j e d i l n i c a za usluž-bence, skladišča živil i n p o -trošnega m a t e r i a l a ter l e k a r n i ških potrebščin, kflet za o z i m nico , centra lna k u r j a v o p r i m i t i v n e p r a l n i c a ; za sušilnico glužj k l e t n i h o d n i k jtd.
Ležalna doba je na kirurškem oddedkju 8,28 d n i , na g i n e k o l o
škem pa 6,76 d n i . Povprečno koriščenje bolniške kapacitete je 92,05% (praktično povprečje v splošnih bolnišnicah je 80 odstotkov).
K o m i s i j a , k i je o p r a v i l a zdrav s tvenostrokovno n a d z o r stvo n a d splošno bolnišnico v Brež icah v d e c e m b r u 1958, je daila tole m n e n j e : k o M k o r ne uspe uresničitev p r i p r a v l j e n e g a načrta , u r e d i t v e zdravstvenega centra, b i ' b i l o p o m a n j k l j i v o s t i mogoče reši t i z u k i n i t v i j o Infekc i j skega oddelka , z dozidavo g l a v n e bolniške zgradbe i n s premest i tv i jo n e k a t e r i h o d d e l k o v .
A S A N A C I J A S O L
P r j o k r a j n e m s v e t u za z d r a v stvo je b i l a imenovana posebna k o m l s j a za asanacl je šol, k i je p r i p r a v i l a p r o g r a m za asana-c i jo 50 šol i n že p r e j e l a mater i a l a z a 26 m i l i j o n o v 896.500 d i n , l n s l c e T o d U N I C E F 20 m i l i j o nov d i n a r j e v , od okra jnega l judskega odbora 1 m i l i j o n d i nar jev , od občinskih l j u d s k i h
odborov n a d 5 m i l i j o n o v d i n a r jev, o Društva pr i j a te l j ev m l a dine L R S 600.000 d i n i n od občinskih organizac i j 13-500 d i n . Z a dokončno izvedbo asanaci j šol p a je p o t r e b n i h še 19 m i l i jonov 780 tisoč d i n a r j e v , k i naj b i j i h p r i s p e v a l i občinski l j u d s k i odbor i i n o k r a j .
Zdravstvo — sestavni del standarda
Termalna zdravilišča V h o s p l t a l n o zdiravatveno
službo spadajo tudi] t e r m a l n a zdravilišča Dolen j ske Topl i ce , Šmarješke m Cateške. Z a v o d i z« socia lno zavarovan je poši l ja jo sem svoje zavarovano«, razen teh pa se tu z d r a v i j o še v o j n i I n v a l i d i . L a n i Je b i l o e d i n o v Cateških t o p l i c a h več ne<zavarovancev kot zavarovancev .
T a zdravil išča n ima jo p o trebnega zdravstvenega k a d r a , aaj n i m a nobeno zdravi l išče z d r a v n i k a - balneologa. P o v s o d dela jo z d r a v n i i k i splošne prakse , pa še t i samo honorarno . P o trebna b i b i l a nastanitev s t a l n i h z d r a v n i k o v l n f i z l o t e r a -pevtk .
Takšno j e stanje naše z d r a v stvene službe. P r i k a z a n i so le na jbol j pereči p r o b l e m i . V z p o redno z našim n a g l i m gospodars k i m r a z v o j e m b o t reba r e š e v a t i tudi probleme zdravstvene službe, k i so ne loč l j iv de l n a šega gospodarskega razvo ja . V e d n o več l j u d i j e zaposlenih
v gospodarstvu i n t i upravičeno zahtevajo zdravs tveno zaščito. P r i t i s k na zdravs tveno i z v e n -bolnlško službo se bo z zavarov a n j e m kmečkega p r e b i v a l s t v a še povečal . N a v s a ta dejstva m o r a m o b i t i p r i p r a v l j e n i i n že sedaj začeti n a č r t n o r a z v i j a t i zdravstveno službo.
Odborniki in strokovnjaki o zdravstvu
S a n i t a r n a inšpekci jska služba je o r g a n i z i r a n a tako, d a je p r i O L O o k r a j n i s a n i t a r n i Inšpektorat k o t Instanca druge stopnje i n kot metodološko iništrulk-tažna eJlužha za 9 obč. s a n i t a r n i h inšpektor jev. K a d r o v s k o
Sanitarna inšpekcija o k r a j n i inšpektorat n i zaseden zamadl p o m a n j k a n j a f inančnih sredstev, v e n d a r bo to treba vsaj de lno urediit i letos. T u d i v vseh os ta l ih d e v e t i h občinah Imamo le 3 sani tarne t e h n i k e , k a r je občutno p r e m a l o .
Do leta 1963 potrebujemo v našem o k r a j u še 19 z d r a v n i k o v , 18 do 22 m e d i c i n s k i h se3ter, 27 b a b i c „ 5 otroških negovalk, 7 sa n i t a r n i h t e h n i k o v , 18 zobozdravnikov, 13 z o b n i h tehnikov ' n 15 ostalega medic inskega osebja. Okrajni l j u d s k i odbor in občine so pravočasno u v i d e l i p o m a n j kanje zdravstvenega k a d r a i n ga začeli š t ipendirat i . T a k o š t i p e n d i r a m o 13 z d r a v n i k o v , 3 zobozdravnike , 15 fa rmacevtov , 9 f a r m a c e v t s k i h pomočnikov, 9
I n v e s V letih 1957 i n 1958 so b i le
tovestirane v zdravstvene objekte prece jšn je vsote, vend ( ar nas Čakajo še- neodložlj ive i n vesticije, če hočemo k r i t i n a j -nftzjnejše l n neodložljive potre ba . T a so: povečanje kapacitete kirurškega i n ginekološko -|(D«odrri^kaga oddelka splošno
Zdravstveni kader viš j ih m e d i c i n s k i h sester, 8 m e d i c i n s k i h sester s s rednjo šolo, 2 inženirja k e m i j e , 1 rent genskega t e h n i k a , 5 z o b o t e h n i -kov, 2 b a b i c i , 4 bolničarke in 1 zobno asistentko. Ce p r i m e r j a m o potrebe in š t ipendiran je , lahko ugotovimo, da nekaterega z d r a v stvenega k a d r a še dolgo ne bomo i m e l i . Občinski l j u d s k i o d bor ; i n sveti za zdravs tvo naj s i ta kader zagotove s št ipendiran jem.
t i č i j e bolnišnice v N o v e m mestu, manjša adaptaci ja brežiške b o l nišnice, povečanje kapacitet z d r a v s t v e n i h domov N o v o mesto, Brežice i n Krško, d o g r a d i tev zdravstvenega doma v M e t l i k i i n manjše adaptaci je in uredi tve z d r a v s t v e n i h postaj .
R a z p r a v a o poroči l ih je b i l a zelo živahna i n Je za jela p r e d v s e m vprašan ja zdravstvenega k a d r a , prostorov m s tanovanj , preprečevanja b o l e z n i (preventivo), načr tne »bolnike« m d r u ga pereča zdravs tvena vprašanja. Nekatera teh vprašanj so popolnoma obdelana že v p o roči lu i n j i h ne bomo ponovno naštevali .
P r a v tako k a k o r je H T Z predmet razprav d e l a v s k i h s v e tov ln u p r a v n i h odborov podje t i j , mora b i t i t u d i zdravstvena služba 1 predmet razprav zborov pro izva ja l cev . Izostankov od d e l a zaradi bofleznl je vedno več. P r a v tako vedno bol j rastejo resne nesreče p r i d e l u m Izv e n dela . Žalostma je u g o t o v i tev, d a se v i s o k odstotek nesreč p r i d e l u p r i p e t i m l a d i m . D e l a v c i ne upoštevajo dovol j p r a v i l H T Z , ne up or ab l j a j o p r e d p i s a n i h zaščitnih sredstev, opaz i t i p a je t u d i prece j šn jo živčno izčrpanost zapos lenih . D e l a v c i dela jo v službi l n d o m a . K d o r dela doma na pol ju , p r i d e v službo izčrpan, na svo jem d e l o v n e m mestu ne naredi v e l i k o , pa t u d i njegova pazl j ivost je zmanjšana. Zato p r i d e do nesreč k i ve l j a jo človeka včasih t u d i ž ivl jen je . t
Z n a n i so t u d i načr tn i »bolniki«, k i več d n i vnapre j vedo, da bodo takrat i n takrat (običajno med sezono kmečkih del , ko delajo doma na pol j ih) b o l n i . Predlagano je b i l o , da b i te »bolnike«, ko zahtevajo bolniški dopust, s p r a v i l i v bolnišnice , k je r b i z d r a v n i k i u g o t o v i l i , če
so res b o l n i a l i na . P r e d l o g Je dober, toda v bolnišnicah p r i m a n j k u j e pros tora .
P o n o v n o je b i l a poudar jena nujnost, da b i i m e l a vsaka tov a r n a svo jo o b r a t n o menzo. T a b i preoej p r i p o m o g l a k telesni o k r e p i t v i de lavca i n k povečan j u p r o i z v o d n j e .
Predlagano je b i l o t u d i , d a b i u s t a n o v i l č imprej več posvetov a l n i c za Izb i ro p o k l i c a . V s a k človek naj b i de la l tam, k jer ga v e s e l i i n za k a r j e telesno l n zdravstveno sposoben. N a ta način b i se tudi zmanjSalo š tev i l o o b o l e l i h .
A v g u s t a bo v N o v e m mestu odprt center za r e h a b i l i t a c i j o i n v a l i d o v . D o b i l i bomo tudi zdravstveni k a d e r — p a še n i stanovanj zan j . N u j n o bo treba z i d a t i več s tanovanj .
V svete za z d r a v s t v o naj p r i dejo l judlle, kj hnatio veselje do zdravstvenega de la , k e r b o d 0
le t i tudi d e l a v n i . Dosle j Je b i lo vse prepogosta p r a k s a , da so b i l i v svete za zdravstvo izvo l j en i tak i l jud je , k i so I m e l i že p r e cej d r u g i h f u n k c i j i n m o r d a ni t j ne vesel ja do dela na področju zdravstva .
Preprečevan je b o l e z n i (preventiva) n i samo zadeva z d r a v s tven ih delavcev, a m p a k vseh državljanov, vseh društev, vseh ustanov Itd. Z a p r e v e n t i v o bo treba poslej bolj s k r b e t i in y, dati n a vol jo več sredstev.
Sk len jeno Je b i l o t u d i , da se prouči možnost ustanovitve sklada z« zdiravstv&no i z gradnjo . J . P.
je čuva j , zato ga je pomaga: mil ičnikom Iskati . Končno so ga o d k r i l i : bi] je zaklen jen v m e n z i , k j e r je s ladko s p a l . . • — N a žagi T o v a r n e pohištva je nočni čuvaj 45-letni Z . K e r ga v zunan jem obratu n i b i lo , so ga Iskal i v n o t r a n j i h p r o s tor ih , a tud i zaman. P o d o l gotra jnem iskan ju ga je k o n t ro la našla v n e k i sobi , spečega n a k l o p i . K o ga je p r e b u d i l uslužbenec L M , se je Z . tako ustrašil , da je. padel pod mizo , d v i g n i l v z r a k r o k e l n noge ln začel kr ičat i z »živalskim g l a som« n e r a z u m l j i v e besede. . .
N i treba u g i b a t i , ka j b i lahko vse počeli v tej noči v l o m i l c i v T o v a r n i pohištva. Z a s p a n i h m a l o m a r n i h čuvajev v t o v a r n i a l i na žagi prav gotovo ne b i b u d i l i . . .
« . . . pa lahko noč!« T u d i v podjet ju »Gradbenik«
v B r e ž i c a h j e k o n t r o l a našla čuvaja D . F. spečega v p i s a r n i podjet je . Z b u d i j se je sele, ko so na v r a t a i n o k n a p isarne ponovno t r k a l i .
V sevniški Kopitarni je čuvaj to noč ob 2.35 d r e m a l v v r a t a r n i c i . Spa l Je t u d i čuvaj SGP »Pionir« na sevniške m gradbišču ; ta sj je privoščil počitek k a r v s v o j i sobi za m i zo. D r u g o d po S e v n i c i so b i l i čuvaj i n a s v o j i h mest ih . V Metlikj g r a d i »Pionir« z d r a v s tveni d o m l n 6-3tanovanjsiki b l o k ; čuvaj p r i zdrav , d o m u je bedel , p r i s tanovanjskem b l o k u pa s p a l . . . V n o v e m o d d e l k u tovarne N O V O T E K S je nočni čuvaj ob p r i h o d u k o n t r o l e spa l v v r a t a r n i c i za m i z o ; uslužbencev L M sploh n i o p a z i l , ko so prl®H v tovarno . K a j naj s t o r i , če b i I z b r u h n i l požar, čuvaj v t e m o b j e k t u nI v e d e l . . .
če so uslužbenci zadrug pozabljlvl
V K Z Mokronog so b i l a v r a ta zadruge s i c e r d o b r o zaprta , o d p r t i h pa Je b i l o k a r 5 oken . Čeprav so zamrežena z reše tkam i , b[ tat brez težav s k o z i o k n a dosegel v e č j e število p l a -ščev za dvokoflesa ter j i h odnese l iz skladišča. V o b r a t u »Telekomunikacij« je b i l čuvaj v redu , o d p r t i pa sta b i l i o k n i , k j e r b i n e p r i d i p r a v neopaženo prišel v notranjost prostorov. Čuvaj v t e m pod je t ju zna r a v nati z a p a r a t i za gašenje p o žara,
V opekarni Preleeje je našla k o n t r o l a ponoči odprta g lavna
vem je k on k o l a po dolgem i s k a n j u našla čuvaja J . K . z a klenjenega v leseni sušilnici separaci je , na mostu separacl je pa je gorel ogenj brez n a d z o r stva. V r a t a separac l je r u d n i k a so b i l a o d p r t a l n vstop v s a k o m u r na v o l j o .
T r g o v i n a K Z Tržišče v Tel -čah je še vedno slabo z a v a r o v a n a . S tavba je i z v e n v a s i , o k n a pa Ima zaprta z n a v a d n i m i l e s e n i m i p o i k n l . N a d vrat ) je še vedno nezaz idana o d p r t ina , k i so jo i z k o p a l i v l o m i l c i leta 1954! S k o z i v r a t a te t r g o v i n e pr ide v l o m i l e c brez težav v notranje p r o s t o r e . . .
V Novem mestu ne kradejo? T u d i v N o v e m mestu se m n o
ga podjet ja k a r preveč z a n a ša jo na poštenost l j u d i \n na budnost naše L M ; Če se ne b i , b i za varnost svojega p r e m o ženja bol je p o s k r b e l a . N e k a j p r i m e r o v : 4
Industrija motornih voziti Ima čuva ja A . J . , k i je ob p r i hodu kontrole spal n a kavču v svoj i s o b i c i . Č u v a j z minlm&kgl ne zna r a v n a t i , čeprav Je v pod je t ju b e n c i n s k a črpalka. V »Kremenov!« p r a l n i c i peska je čuvaj H . S. s p a l i n s 6 z b u d i l šele, k o je uslužbenec L M p r e h o d i l že vse notranje prostore. Železniška postaja v Brš l j lnu Ima skladišče s i c e r dobro z a pr to , a slabe požarnovarnostne naprave . Tkalnica v S m l h e l u n i i m e l a z a p r t i h o k e n . čuvaj je spal , p r e d t k a l n i c o pa čaka 5 avtoguim na »prvo priložnost«. P r i »Kremenu« v L e s k o v c u je Čuvaj V . L . s p a l v plsiarni b a rake št. 5 bos. T u so p r e d l e t i že b i l e ta tv ine , v e d n o pa ugotavl ja jo t u d i , d a nočni čuvaj l ne
»Kovinar«, njena le z
k i ima vrata z a k l e -navadno kl jučavnico.
vhodna v r a t a ; od tu b i pr i ja te l j tuje lastnine ka j l ahko odnesel t r i uanjene jermene. Nočni čuvaj , k i ga podjet je s icer ima, je namreč v sosednji s t a v b i .
K Z Sentrupert ima na p r o stem nezavarovano škropilnico z motor jem. Stor i lec b i brez težav odnesel b e n c i n s k i motor oz, dele škropilnice.
V šentjemejskem obratu IEV mora nočni čuvaj p a z i t i na električne peči za sušenje r a z nega mater ia la . T u , je kont ro la ugotovi la , da so b i l a v r a t a delavnice nezaklenjena, s k o z i o d prta o k n a na s t ranišč ih Pa b i s tori lec lahko odnesel dragoceno orodje a l i k a k d r u g mater i a l Iz d e l a v n i c e .
oprav l ja jo službe kot b i b i l o treba. »Opremales« v Gotnt vasi Ima skladišče desk n e z a v a rovano, ker o p r a v l j a nočni čuvaj tudi razna druga dela . V t o v a r n i Novoteks je k o n t r o l a ob 3.10 z jutra j u g o t o v i l a , da je v r a t a r J . B . spal v v r a t a r n i c i p r i peči, m e d t e m ko čuva ja n i b i lo n i k j e r n a j t i . Našel ga je B . , v e n d a r je b i l t u d i čuvaj F . S. prebu jen lz s p a n j a /
»Kurivo« oz. njegovo s k l a d i šče v B r š l j l n u je prav tako zelo slabo zavarovano. V s k l a dišču je sicer pes čuvaj , k i pa je b i l že enkrat »ukraden«. V notranjost podjet ja »Tobak« se lahko pr ide prek dvor iš ja , k i j u ' za p i sarno »Tobaka« pa je nas tav l j en na o k n u h o d n i k a in
Lahka pot v trafike Trafika v Črnomlju je b i l a
okradena l a n i , a Ima š© vedno v h o d n a v r a t a v h o d n i k odpr ta , medtem k o So v r a t a v samo t r a f i k o s laba. S labo je zavarovana t u d i črnomal jska pošta, t r g . podjet je »Potrošnik« i n pos lo v a l n i c a št. 2 Splošnega t rg . pod, jet ja . * V avtogaražo K Z Vinica n i
•bilo težko p r i t i , saj je zaprta z navadno obešanko. T a k a j « t u d i usoda v r a t orodjarne v i n i šklh gas i l cev .
Skozi odprto okno v točilnico i n . . .
V D o l . T o p l i c a h so šli uslužbenci L M v gostišče skozi o d pr to k u h i n j s k o okno — p r a v po tej p o t i b i šli t u d i v l o m i l c i , k i pa b i se vrača l i seveda p o l n i h r o k a l i n a h r b t n i k o v . . .
O b j e k t i opekarne Zalog so slabo z a v a r o v a n i , na o b r a t u * a K o N o v o * © * * lcon-tToha č u v a j a s p l o h n i našla, v mesnico v D o l , T o p l i c a h l a h k o pr idete skoz i odtrgano mrežo. V O b d i -cah je b i l a o r o d j a r n a l n garaža kmet . posestva o d p r t a ; orodje , m o t o r j i , maiterlal i t d . je n a v o l j o k o m u r k o l i . . . V Sotesjki je k o n t r o l a več kot p o l ure z a m a n Iskala nočnega čuvaja G . A . , Novolesovega uslužbenca, pa ga m mogla n a j t i . V g o s t i l n i S r e b o t n i k v Straži j e b i lo o k n o odprto , iz gostilniške sobe p a o d p r t a v r a t a v toč i ln i co i n k u h i n j o . V p r e d a l u toč i l ne m i z e p r i b i . 4009 d i n drobiža, v o m a r i prece j c igaret l n p l j a c , v k u h i n j i r a z e n drugega t u d i r a d i j s k i a p a r a t . . .
Dajemo s tem priložnost za razne tatvine in vlome? Vsekakor! Do skupnega Ljudskega premoženja se odgovorna vodstva tovarn, podjetij in kolektivov obnašajo vse preveč malomarno in res) jih je treba javno vprašati : mar nj naša skupna dolžnost, varovati zaupano premoženj« in ga skrbno paziti?
Osnova: živinoreja
Kmetijsko gospodarstvo K o s tan jevica r r i p r a v l j a svoje u r e di tvene načr te , k i p r e d v i d e v a j o , da bo osnova gospodarstva ž iv i nore ja , pomožni p a n o g i p a h m e l jarstvo i n sadjars tvo . Posestvo ima že deset h a h m e l j e v i h nasa dov, k i gredo v drugo leto r o d nost i . V jeseni bodo z a s a d i l i s h m e l j e m še 4 h a nasada. P r e d k r a t k i m so začeli s p r i p r a v l j a l n i m i d e l i za Izgradnjo lastne s u šilnice h m e l j a , k i j i h bo s tala 9,8 m i l i j o n o v d i n a r j e v . P o r a b n a bo t u d i zaskladišče h m e l j a , i m e la pa bo še garažo za t raktor je .
Sadovn jakov i m a j o 4 h a l n 1,5 ha drevesnice . Z l a s t n i m i s r e d s t v i so o b n o v i l i 1 ha sadovnjaka jablan, vrs te »rdeči delešez«.
P o s e j a l i so t u d i 3,5 ha pšenice, p r i k a t e r i s i bodo z v s e m i agrotehničnimi u k r e p i zagotovi l i č i m več j i uspeh. Računa jo , da je bodo p r i d e l a l i 5 d o 7 t isoč k g na hektar . T u d i p r i h i b r i d n i k o r u z i , k i jo bodo posadi l i 4 h a , upajo n a dober pr ide lek .
Posestvo i m a svoj l e tn i gospodarski načrt , v ka terem so Izračunani vs i d o h o d k i , i z d a t k i , m a t e r i a l n i stroški ter d e l o v n i n o r m a t i v i za vsako delo. P r i p r a v l j e n i m a j o že t a r i f n i pravUl-n l k , v k a t e r e m so zagotovl jene plače po učinku.
Pojasnilo V tretjem nadaljevanju »Spo
minov na borbo, k i jih Je objavljala v našem tedniku tovarišlca Majcen Tončka, je bi la 29. Januarja 1959 mišljena »Leničava, poročena Povšlč«. Uredništvo
K U L T U R A IN P R O S V E T A
Delo dveh generacij za uresničitev vel V soboto, 16. maja so učitelji in profesorji novomeške
občine prvikrat slavili dan prosvetnih delavcev. Ker so praznik hkrati posuetili proslaui 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije, so poskrbeli, da bi bila svečanost čim slovesnejša; pouabili so člana CK ZKS Franca Ki-movca-2igo, da bi jim govoril o naprednem gibanju pred vojno in nalogah učitelja v naši današnji družbi. Želji se je tovariš Žiga odzval toliko raje, ker je sam pred vojno več let učiteljeval na Dolenjskem in ga še danes vežejo na ta čas živi spomini.
Dopoldan ob desetih je bilo v Domu JLA slavnostno zborovanje. Otvoril ga je predsednik DUP Lojze Zupančič in pozdravil prisotne goste, med katerimi so bili predstavniki oblasti in družbenih organizacij. Nato je predal besedo tovarišu Kimovcu. Iz njegovega govora povzemamo naslednje misli.
Prav je, da v letošnjem jubl- Solanemu človeku privilegiran lejn^m letu Komunistične parti- položaj v družbi, spričo česar Je poudarimo delež, ki so ga ima pravica gledati na ostale prispevali v bogato zakladnico državljane zviška. Sledi te na-Komunistične partije tudi do- pačne miselnosti je čutiti del-lenjski napredni prosvetni delavci. Naj bi bil ta pomembni dogodek hkrati priložnost, da sindikati, družbene organizacije ln razne institucije začno zbirati dokumentarno gradivo o bogatem delu, ki ga je opravilo nase napredno učiteljstvo v zadnjih desetletjih in na katerega smo lahko upravičeno ponosni.
Prosvetni delavci so že od nekdaj živeli z delovnim ljudstvom in čutili z njim, kar je umi j Ivo že spričo njihovega poklica. Posebno velja t» za učitelje na podeželju. T u bi bilo o-meniti zlasti funkcijo novomeške gimnazije, njenih naprednih profesorjev, ki so se lepo zapisali v zgodovino slovenskega naroda. Zlasti napreden značaj so imela pred vojno vsakoletna učiteljska zborovanja v Novem mestu. Napredno, zlasti mlado učiteljstvo je tu našlo priložnost, da načne probleme, ki so težil] njega samega in delovno ljudstvo. To učiteljstvo se nt moglo niti ne hotelo zadovoljiti B takratnim stanjem, ko so se neprestano menjavali režimi ln t njimi šolski nadzorniki, ki so maltretirali zdaj pripadnike tega, zdaj onega prepričanja. Na teh zborovanjih se je učiteljstvo dotikalo ne samo strokovnih, ampak tudi ostalih vprašanj ln jih skušalo, čeprav včasih s primitivnimi metodami, analizirati. Skušali so vnaprej pripraviti , članstvo in preko njega ljudstvo na usodne dogodke, ki so se 1
nezadržano nag-Hco bližali In se potem ravno na Dolenjskem v času NOB tako dramatično razvijali.
TovarU Kimovec je ob tem o* PozorU tudi na važno politično »*c4J°» W Jo je pred vojno opravljala novomeška sokolska knjižnica, o čemer po pravici prjča spominska plošča, vzidana na nekdanjem Sokolskem domu.
Govornik je nato čestital prosvetnim delavcem, ki po vojni nadaljujejo, kar so njihovi predniki začeli, in jih pozval, naj delajo tako tudi v prihodnje, za kar jim bo Zveza komunistov resnično hvaležna.
Naloge, ki jih stavi prosvetnim delavcem današnja družba, so lepe, velike in odgovorne. — Trenutno je med najvažnejšimi sodelovanje pri uresničenju šolske reforme. Nekdanja intelektualistična šola je mladini vsiljevala prepričanje, da pripada
Tovariš Franc Ktnovec-žiga med novomešk mi prosvetnimi delavci
no še danes; naloga reformirane šole pa je, da tako prepričanje dokončno izrine iz naše navesti. V zvezi s tem se morajo prosvetni delavci vse bolj zanimati za družbeno upravljanje šol, ustanov in podjetij. Nikar ne mislimo, da je s samim uvajanjem novih organizacijskih oblik že vse storjeno ln da bo novi socialistični človek nastal sam po sebi!
Prosvetni delavec ni več zgolj strokovnjak-speciallst, marveč javni delavec, kl mu je družba zaupala v vzgojo najžlahtnejše, kar Imamo — mladino! Zato naj ob 40-letnlci Komunistične partije Jugoslavije znova poudari
mo: nobena ideologija, ki Je kdajkoli hotela prepričati slovensko ljudstvo, da mu hoče dobro, dejansko ni mogla ustvariti svobodne, enotne domovine; te-' ga je sposoben edino znanstveni socializem. Tega se zaveda tudi ljudstvo samo: kljub misticizmu, ki ga morda opazimo še tu pa tam, moremo namreč vendarle reči, da si naši ljudje prav nič ne žele povratka v stare strankarske čase. Socialistična zveza je dovolj široka organizacija, da lahko sprejme vsakogar, saj ne vrednoti človeka po njegovih zunanjih manifestacijah, ampak po njegovem delu, po njegovem odnosu do skupnosti.
,Večer plesov in pesmi narodov Jugoslavije* v Črnomlju
P o večletnem premoru v in Makedonijo. Med posame- Ijani to že tretja skupina, ki k u l t u r n i d e j a v n o s t i na fo t - znimi plesi je za veselo jo je vzgojil in ima po nje-klornem področju smo imeli vzdušje posebej s k r b e l še govem mnenju Še l epo bo -Črnomaijci v soboto, 9. t. m . , mnogo obetajoči kvintet » V e - dočnost. prhlo&nost posebnega užitka seli Belokranjci« s pevci, Želimo, da bi skupine z
istim zanosom delo nadaljevala in s tem. ohranjevala lepoto ljudskih plesov, z nastopi pa dajala našemu delovnemu človeku prijetno razvedrilo.
Janez Kramarič
Govornik je nato opozoril še na posebno važno vzgojno nalogo. Današnja mlada generacija raste v izjemni situaciji: gen e r a c i j a p r e d n j o j e o p r a v i l a o g r o m n a dej a n j a , zato se je mlajšemu rodu, ki mu ni bilo dano sodelovati v NOB, težko adekvatno uveljaviti. Toda tej mladini Je treba pokazati, da je bilo vse ono še]e priprava za socialistično družbo in da spričo tega tudi bodoče generacije čakajo velike odgovorne naloge, s katerimi se bodo tudi one lahko uveljavile. Prosvetni delavci naj neprestano vzbujajo v mladini veselje do dela kot vrhunec človeške radosti ln sreče.
Poslušalci so govornika za lepe, spodbudne misli nagradili z Iskrenim odobravanjem, nato pa sta nastopila novomeški simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Ljube Laclča in okrajni učiteljski pevski zbor, ki ga vodi Brnest Jasbec.
Po slovesnosti so si prosvetni delavci ogledali razstavo Turški vpadi na Slovensko, popoldan in večer pa sta bila Izpopolnjena z obiskom modne revije In Cankarjeve drame Hlapci.
Reči moramo, da je prvo praznovanje dneva prosvetnih delavcev lepo uspelo In da bi bilo prav, ko bi postalo zgled tudi za zborovanja v prihodnjih letih.
Okrajni odbor Zveze gluhih Jugoslavije je povabil v Novo mesto v goste Kulturno in prosvetno društvo gluhih »Vita Z u pančič« iz Ljubljane. Nastop bo v soboto, 23. maja ob 17. url za mladino, ob 20.30 za odrasle, v nedeljo, 24. maja pa nastopi skupina ob 15. uri v Trebnjem. Bogat program bo nudil Novo-meščanom, ki poznajo skupino iz prejšnjih nastopov, lep užitek, a tudi omika srca nas kliče k obisku.
Nekaj o prvem delavskem društvu v Metliki
ob »Večeru plesov in pesmi narodov Jugoslavije«. Program je izvajala folklorna skupina črnomaljskega kulturno - prosvetnega društva »Miran Jarc« pod vodstvom plesnega učitelja Tineta Beli-6iča in instrumentalni .kvintet »Veseli Belokranjc i« s pevci Maro, Tonetom i n Marto.
Polna dvorana in spontano ploskanje, s katerim Je občinstvo izražalo zadovoljstvo in navdušenje, je dalo tzva~ jalcem vse priznanje in dokazuje, da med njimi Se živi občutek za lepoto ljudskih plesov, da se ljudstvo še ni izneverilo tradiciji prednikov, ki so svoja kola prenašali iz roda v rod in jih z ljubeznijo negovali.
S skrbno naštudiranimi ljudskimi plesi, ki so izraz mišl jenja , čustvovanja in notranjega nagnjenja ljudstva in njegove navezanosti na naravo, so nas izvajalci vodili od Istre preko Gorenjske, Koroške in Prekmurja v Belo Krajino, Posavtmo, Srbijo
k i so dali programu plesalcev še poseben poudarek.
Dvajset mladink in mladincev folklorne skupine se nt ustrašilo težav, ki so jih v začetku dela srečale. Najtežje vprašanje, kako priti do denarja so rešili s tem, da so priredili družabni večer. Izkupiček so porabili za nabavo oblek. Dobra volja i n za* upanje v lastne sile sta jim pomagala prebroditi še ostale težave. Uspeh, ki so ga dosegli v Črnomlju in v Metliki, kjer so v nedeljo gostovali, je plačilo za StirimeseC-no trdo delo, vztrajnost in požrtvovalnost.
Posebej je treba omeniti veliko zaslugo plesnega učitelja Tineta Beličiča, metalurškega tehnika v tovarni »Beit« v Črnomlju, ki se je rad odzval vabilu domačega KUD » M i r a n J a r c « i n se 2 zavzetostjo strokovnjaka i n poznavalca ljudskih plesov lotil dela. Odkar je položil v Ljubljani izpit za plesnega učitelja, je razen folklornih skupin v Litostroju in na Srednji tehnični šoli v Ljno-
Novost na kostanieviškem odru V nedeljo dne 24. maja ob 20.
uri bo v Kostanjevici gostoval celoten ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Pri predstavi sodeluje okoli trideset članov celjske gledališke hiše. predstavili nam bodo zanimivo kroniko o življenju In gi-nevanju sodobnih malomešča-nov, delo, ki ga je napisal slovenski Igralec Mirko Zupančič. Kolikor nam je znano, je to Zupančičevo delo doživelo velik uspeh v Celju ln v Ljubljani ln je eno najboljših slovenskih gledaliških del zadnjega časa. Pisatelj sam se je ob tej prilož
nosti takole predstavil: »Rodil sem se v Borovnici 4. marca 1925. Poklicni Igralec sem od leta 1949. v Mestnem gledališču Ljubljana. Diplomiral sem na filozofski fakulteti (oddelek za svetovno književnost 1» letarar-no teorijo) v marcu 1957. In zdaj študiram še filozofijo. Z literaturo se javno ukvarjam od leta 1949. Umrl še nisem«.
O odlikah te najnovejše slovenske igre se boste prepričali na predstavi. T u naj povemo samo še to, da so na seznamu nastopajočih tudi pri nas tako priljubljeni J A N E Z S K O F , ki
ima glavno vlogo, P A V L E JER-8IN in M A R I J A G O R S l C E V A . Režira B R A N K O G O M B A C , ki ga naše občinstvo že pozna po režija Othella, Zadeve Calne in Dunda Maroja. Opravičeno si obetamo, da bo tudi ta predstava nekaj posebnega, zato vabimo občinstvo k številni udeležbi. Vstopnice so v predprodajl v pisarni kmetijske zadruge, rezervirajo p« se lahko tudi po telefonu v isti pisarni. Ob tej priložnosti vabimo tudi druge kraje iz kostanjevlške okolice, saj bj bilo lahko marsikomu žal, če bi zamudil to priložnost.
Pred tremj leti Je naš list (DL 1956, št. 17—18) priobčil daljši članek o »Delavskem Izobraževalnem društvu Danica«, ki so ga bilii v Metliki 1. 1906 ustanovili napredni obrtniški pomočniki. Povod za Članek je dala pravzaprav najdba kakih desetih društvenih značk, ki so |[jih v novembru 1965 pri Igranju slučajno izkopali v Metliki otroci na Srangi za Ktfnerjevo hišo. Dva takrat še živeča član« teg a društva, čevljarska mojstra Anton Jurman in Gustav Henigman, sta dala sestav'ljalcu članka precej ustnih podatkov, lz katerih j« bilo viaj v glavnih obrisih spozna:! namen in delovamjjje tega prvega delavskega društva v Beli krajini.
Po podatkih obeh Imenovanih je bilo društvo ustanovljeno jeseni 1906 na pobudo mizarskega pomočnika Evgena Korenčiča, ki je bil doma blizu Siska na Hrvatskem in se je v Metliki zaposlil pr i mizarju Prusu. Korenčič Je bil tudi prvi tajnik novega društva, medtem ko je predsedni-štvo prevzel sin njegovega delodajalca, mizarski pomočnik Franc Prus.
Društvo, ki naj bi po izjavi J ur mana združevalo samo metliške in okoliške pomočnike, je že prvo leto šteflo 40 članov ln j« razvilo živahno dejavnost. Cianl »o se zbirali v Malešičevi hiši na metliških Drag ah, kjer *> prebirali socialistično časopisje. Imeti i so tudi svoj pevski in tamburaški zbor. Prirejali so veselice in zabavne večere. Zlasti svečano pa so proslavili t 1. maj. Na večer pred praznikom so postavili mlaj z rdečo zastavo, naslednje jutro pa je billa bud-nlca tamburašev, z a katerimi so stopali pomočniki v prazničnih oblekah ln z rdečimi kravatami.
Po izjavti Antona Jurmaua J« društvo razpadlo že v jeseni 1907, ko je bilo vlomljeno v
go potem p a se je preselil v Zagreb še Franc Prus. Člani so prodali tamburaške Inštrumente, denar pa so si razdelili.
Oba v začetku Imenovana mojstra (Anton Jurman je letos spomladi umrl) pa se kake večje podrobnosti nista spomnila, zato je pisec članka na koncu izrazji upanje »da se bo mogoče v tem ali onem arhivu le našel kak list, ki bo posveti] v to zanimivo oranje socialistične ledhie v Beli krajini.«
Letos pozimi je arhivar Belokranjskega muzeja Ivan Drob-nlč med arhivskim materialom metliške občine res zasledil
govih članov, kakor tudi zbujati samozavest skupnosti v delavcih,« T a namen pa je skušalo društvo doseči s tem, da Je podpiralo svoje potujoče člane, da je prirejalo pouk, predavanja, branje in pogovore v osem, kar Je vredno, da se o njem pouče, izvzemši politiko ln vero, da je sklicevala zborovanja, si ustanovilo knjižnico ln prirejalo družabne sestanke In slavnosti.
Rednj c l a n je bil lahko vsak obrtni rokodelec metliške okolice; v primeru, da bi se društvo razpustilo, pa h\ pripadlo društveno premoženje- mojstr-
Razpis Trdinovih nagrad za leto 1959
Okrajni svet Svobod in prosvetnih d n štev Novo mesto razpisuje Trdinove nagrade za I. 1959 v skupnem znesku 160.000 dinarjev za literarno, likovno, znanstveno in reproduktivno amatersko dejavnost. Nagrada za posamezno panogo znaša 40.000 dinarjev. Kandidati naj predložijo svoja dela najkasneje do 10. junija 1959 na naslov: Okrajni svet Svobod in prosvetnih druStev Novo mesto, Cesta herojev Stev. 1.
Nagrade se bodo podeljevale po pravilniku o Trdinovih nagradah, podeljene pa bodo na dan pisateljeve smrti 14. julija 1959.
društvena pravila in nekaj dopisov, ki nam omogočajo natančnejši vpogled v deol društva ln Čas njegovega obstoja.
V prveni dopisu na mestno županstvo v Metliki z dne 29. mairca 1907 namreč javlja tajnik Fran Evgen Korenčič, da so v Metliki ustanovili »Delavsko izobraževalno društvo Danica« ln d a je c. kr. deželno predsednlstvo potrdilo društvena pravila z dopisom z dne 24. januarja 1907.
Društvo je bilo prav gotovo ustanovljeno prejšnje leto, svo-j a pravila pa je prejelo potrjena šele januarja 1907, nakar jih
društveni lokal in je zmanjka- je dalo natisniti ln jih tiskane lesena blagajna z društvenim predložilo županstvu v Metliki.
Ohranjeni primer teh pravil obsega 15 členov oziroma paragrafov. Namen društva Je bil »varovati i n pospeševati duševni in gmotni prospeh nje-
denarjem in nekaterimi knjigami. Blagajno so naslednji dan našli razbito z a Malešlče-vo hišo, storilcev pa n i s 0 n i koli Izsledili.
Po tem vlomu Slani niso hotel} več plačevati po 1 krono mesečno v društveno blagajno. Društvo je namreč Po vzorcu avstrijskih »he-rbergov« skrbelo tudi za potujoče brezposelne pomočnike ln J e v s a-k tak pomočnik, ki je potoval skozi mesto ln Iskal službo, dobili brezplačno večerjo in prenočišče, drugi dan pa še dve kroni lz društvene blagajne.
Kmalu nato 3e lz Metlike odšel Evgen Korenčič; ne dol-
Občinski svet Svobod ln prosvetnih društev v Sevnici
skemu društvu v Metliki, če prej člani ne bi sklenili kaj drugega.
Te določbe iz §§ 2,3,5 ln 11 Je vredno poudariti, ker se nekoliko ločijo od Jurmanovih navedb. V društvu namreč niso bili samo .pomočniki, ampak tudi mojstri, podpirali so svoje (ne pa druge) potujoče člane, in tudi prlstavek »Izvzemši politiko in vero« se čisto ne ujema z Jurmanovlm pričevanjem, d a so pomočniki ob večerih prebirali Rdeči prapor, hrvatsko Zarjo ln dela Karla Ma-rxa. Vendar moramo hkrati tudi vedeti, d a so bila pravila sestavljena v duhu [n zahtevah tedanjega vladajočega razreda, da pa je praktično življenje v društvu pod vodstvom ljudi, kakršna sta bila socialista Korenčič in Prus, nujno moraio kreniti iz ozkih tirnic pravil.
prireja v počastitev 40. obletnice Z K in S K O J kulturni teden. V tem tednu se bodo vrstile po raznih krajih nasled
nje prireditve: * 16. maja je bila v domu Par
tizana v Sevnici otvoritvena akademija s pevskim zborom > D Loka. v nedeljo pa je PD Studenec gostovalo na Blanci z igro »V Ljubljano io dajmo«. 20. mapa je bila filmska predstava »VII. kongres ZKJ« v gasilskem domu v Sevnici. 21. maja pa bo
Prosvetno društvo »Fr. Prešeren« z Blance
je v soboto, 16. maja gostovalo poldne bo ta 21-Članska igral-z ljudsko Igro Lada Pipana ska skupina marljivega d r u š t v a »•Dekle iz T r e n t e « v rudarskem gostovala v okviru kulturnega revirju v Brestanici. Na prvi tedna v Krmelju z isto igro v izvedbi tega dela je v malem šestih slikah, kraju Blanca obiskalo predsta- Vodstvo tega d r u š t v a je iz-vo okoli 500 ljudi, kar je iz- redno zadovoljno z obiskom redno mnogo. Prihodnjo nede- svojih sredstev, kar je obenem Ijo, dne 24. maja ob 15. uri po- tudi dokaz, da si ljudje želijo
kulturnega razvedrila. Ker je članov le okoli 50, se na take predstave podajo kar vsi sku-paj,' s č i m e r j im tudi zabavna plat ne uide. Marl j iv im kul-
Isti film v Krmelju. 22. maja bo turnikom ne gre oporekati tudi v Sevnici pester večerni pro- zabavna plat ne uide. Marl j i -gram, na katerem bodo sedelo- vim kulturnikom ne gre opore-vala 4 prosvetna društva. Največ prireditev bo na dan 24. maja, ko gostuje PD Blanca v Krmelju, PD Šentjanž v Loki in PD Bučka v Boštanju.
Gledano v celoti je to prva lepa revija zimskega dela naših prosvetnih društev, ki uspešno opravljajo kulturno poslanstvo med ljudmi na vaseh.
ok-
kati tudi načrtov, saj pripravljajo za mesec julija • ko bo blanško gasilsko društvo slavilo 30. letnico obstoja, že novo igro, tokrat »Dve nevesti«. Ce upoštevamo, da je to izrazito kmečki predel, je tako prizadevanje še toliko bolj vredno pohvale. Obiskovalci njihovih predstav pa imajo tudi o izvedbi kaj laskavo mnenje.
Društvo s i je takoj oskrbelo svojp štampiljko ln je dalo za člane izdelati že prej omenjene emajlirane značke v slovenskih barvah ln z zlatim napisom. Mislilo pa je tudi na svoj prapor, kaj tj že 8. septembra 1907 so veliki tiskani lepaki po mestu naznanjali, da bo ta dan društvo n a vrtu gostilne »Pri solncu« (današnja Makarjeva gostilna) priredilo vejllko vinsko trgatev s koncertom mestne godbe, srečolovom, šaljivo pošto in plesom ln d a je čisti dobiček namenjen za društveno zastavo.
V društvenem cdboru Pa so takoj v začetku nastale spremembe, kajti že 14. 8, 1907 sporoča tajnik Korenčič z dopisom metliškemu županstvu, da se je na Izrednem občnem zboru poprejšnji predsednik Leopold Weiss zahvalit za predsedniško mesto ln da je bu namesto njega izvoljen za predsednika kolarski mojster Frano Kifnar. (tu ostane odprto vprašanj«, kaj je s Francem Prusom, kl ga je pokojni Jurman navedel kot prvega predsednika društva).
Naslednji trije dopisi so iz konca leta 1908 in začetka 1909. V dopisu z dne 30. 12. 1908 namreč okrajno glavarstvo v Črnomlju zahteva od metliškega županstva, naj dostavi glede na svoje poročilo z dne 6. 10. 1908 (to se je verjetno nanašalo na razpust društva) seznam zadnjega odbora »Danice«. Na hrbtni strani Istega dopisa }• potem 20, 2. 1909 javilo metliško županstvo zahtevana imena. Po tem seznamu je b'l zadnji predsednik kovač Franc Kre-mesec, podpredsednik čevljar Anton Stankov ič; blagajnika sta bifla čevljarja Anton Prus
,ln Franc Majzelj, odborniki p« čevljarji Ciri l Prus, Gustav Hentgman in Alojz Navratil, krojača Nande Gregelj ln A n ton Okorn ter dimnikar Anton Grubar. Kdo je opravljal tajniške posle, \z tega seznama ni razvidno.
(Konec prihodnjič)
Gostovanje Dramskega gledališča Dramsko gledališče iz Ljub-
lajne bo letos gostovalo v vseh okrajih po Sloveniji. V našem okraju naj bi bilo približno 30 predstav, razdeljenih po vseh občinah, o čemer bo gledališče sklepalo z občinami pogodbe. Posamezni kraji bodo lahko videl- dela po želji, prireditve pa bodo lahko tudi ob občinskih praznikih in podobnih proslavah. Gostovanje Dramskega gledališča naj bt zaradi kvalitetnih predstav vplivalo tudi na amaterske gledališke družine in društva.
Igralska družna na Suhorju je delavna
V zadnjih lotih Je Igralska družina na Suhorju naštudirala tudi po več iger na leto in dosegla pomembne uspehe, saj so si z lastnimi sredstvi postavili in opremili oder.
Za jubilejno leto Partije so naštudirali »Zeleno vrvico« in s« v času prvomajskih praznikov dvakiat predstavili gledalcem pri polni dvorani, ki so bili » igro zelo zadovoljni. Igro je ra« žirala učiteljica Vida Jankovi*,
Jad.
SPOBJ m T E L E S M VZGOJA • SPORI iN 1'ELES tih VZGOJA O SPORI (H TELESNA Tltitilb
Mnogo at.etov - rezu l tat i Pohva la zveznega
sekretariat DSIHC prometni enoti postaje Ljudske milice Novo mesto
Nedeljsko okrajno prvenstvo v »tletikl, ki ga Je priredila Okraj-na zveza Partizan Novo mesto, Je vsestransko uspelo. Nastopilo Je precejšnje število mladih atletov in atletinj iz partizanskih društev lz Krškega, Brežic, Stopič, Mirne peči, Trebnjega, Črnomlja ln Novega mesta.
Navzlic slabemu vremenu, kt bi kmalu preprečilo izvedbo tega tekmovanja in navzlic mehki stezi ter razmehčanim zaletiščem so nekateri dosegli zelo dobre rezultate. Tudi veliko Število mladih atletov ln atletinj (v nekaterih disciplinah Je nastopilo tudi po 16 tekmovalcev!) dokazuje, da postaja atletika — »kraljica športov«, v našem okraju vse bolj priljubljena. Kvaliteta večine tekmovalcev, ki so šele v začetnem obdobju svoje tekmovalne kariere, je prav dobra, kar kaže, da bo predstavništvo novomeške Okrajne zveze »Partizan« na nedeljskem republiškem prvenstvu v Celju, prav gotovo imelo važno besedo. Veliko naših atletov in atletinj ima precej upanja, da se uvrsti v reprezentanco Partizana Slovenije, ki bo zastopala našo republiko na zveznem zletu v Beogradu.
Sedaj pa še nekaj najpomembnejših rezultatov z nedeljskega tekmovanja. Pri članih so najboljše rezultate, kot se je pričakovalo, dosegli Zure, ki Je zmagal v teku na 100 m s časom 11,6 in skočil v daljino 6,52 metrov, dalje Derganc ln Brine v teku na 1500 metrov, Potrč v skoku v višino, metu krogle in diska ln Črnomeljčan Ka-stellc, ki je v metu kopja dosegel zelo dober rezultat 60,93 metrov. Tako dolgega meta v Novem mestu Se nismo videli, prav dobro pa se je odrezal tudi Spilar, ki je z metom 51,40 m prebil kopjaški »zvočni zid« In dosegel nov novomeški rekord.
Pri mladincih se Je najbolj odlikoval Stebernak iz Krškega, ki je posebno v teku na 1000 metrov dosegel prav dober rezultat.
Razveseljivo je, da je nastopilo veliko tekmovalk, kar kaže, da Ima novomeška ženska atletika dobro zaledje in veliko upanja za nadaljni kvalitetni dvig. O mlrno-peških atletih smo že pisali, tokrat pa naj dodamo le to, da Je 13-letna pionirka Prparjeva iz Mirne peči skočila 120 cm v višino in pretekla 60 metrov v času 9,2 sekunde, kar bi bil tudi za mladinko dober rezultat.
Hudetova tokrat ni tekla na 600 ali 800 metrov. Nastopila Je v teku na 100 m ln v skoku v daljino in obakrat zabeležila prav dobre rezultate. Tudi prvi nastop Goršlno-ve, ki Je sklenila, da bo spet tekmovala, Je bil uspešen. Od ostalih naj omenimo ponoven uspeh Gantarje ve v skoku v višino. Zadnjič Je skočila 144 cm, tokrat 145 cm, pričakujemo pa, da tudi višina 350 cm zanjo kmalu ne bo več nedosegljiva. Lep uspeh so zabeležile mlade sprinterke Mehova, Ga-SperSlčeva, Tvrdijeva In Kukma-nova (slednja Je sicer dolgoproga-Slca). ki stalno napredujejo. Omenimo naj še dobre rezultate Vidin arjeve v metih, posebno v metu kopja, kjer Je z rezultatom 31,93 m dosegla nov dolenjski rekord.
TEHNIČNI REZULTATI: ČLANI: lOOm: Zurc 11,6, Maznik
2nidaršič (Brežice) 12,4. 12,0,
cedonl (N. m.) 2:59,0. Gasperln (B) 3:01,8
vlSlna: Gabrijelčič ln Bele (oba N. m.) 160 cm, Debeljak (M. peč) 145 cm
A T L E T S K O P R V E N S T V O O K R A J N E Z V E Z E P A R T I Z A N
zrni m: Maznik (N. m.) 26,7, Stebernak (Krško) 27,1
440 m: GermovSek (Trebnje) 56,6 1500 m; Derganc 4:17,1, Brine
4:29,1 (oba N. m.). Braler (Trebnje) 4:30,1
vifiina: Potrč (N. m.) 175 «m, Znl-daršič (Brežice) 170 cm (!).
daljina: Zurc (N. m.) 6,52 m, Znl-daršlč (Brež.) 5,53, ArnSek (K) 527,
krogla: Potrč 11,81 m, Možina (Krško) 9,97 m, Spilar (N. m.) 9,66,
disk: Potrč (N. m.) 34,41 m, Spilar 29,48 m,
kopje: Kastelic (Črnomelj) 60,93, Spilar 5t,40 (nov novom, rekord), Arnšek (Krško) 43,45 m.
MLADINCI: 100 m: Stebernak (Krško) 12,8,
Kač (K) 12,9, Debeljak (M. peč) 14,0 1000 m: Stebernak (K) 2:47,4, Ms-
daljina: Stebernak (K) 506 cm, Mahne (M. peč) 469. Slak (M. peč) 4B3 cm
krogla: Znldaršlč (B) 11,4«, Ro-tar (B) 9,66 m
met diska: Avčln (K) 24,77 m, Rotar (B) 23,80 m.
ČLANICE: 100 m: Hude 13,6, Meh 14,4, Ctar-
šin 14,9 (vse N. m.) višina: Gantar 145 cm. Bačnlk
130 cm (obe N. m.) daljina: Hude 4,67, Kukman
4,09, Gantar 4,06 m (vse N. m.) krogla: Vidmar (N. m.) 10,20 m,
Lorber (Brežice) 7,43 m met diska: Vidmar (N. m.) 33.65;
met kopja; Vidmar (N, m.) 31,98 m. MLADINKE: 60 m: Meh 8,5, GaSperšič 8,6, Tvr
di ln Kukman 8.9
600 m: Kukman 1:53,2, Koradej 2:03,5 (obe N. m.)
višina: Zorko in Drčar (obe N. m.) 125 cm. VrSčaj, Prpar, Gašperje 120 cm
daljina: Muhlč (Mirna peč) 411 cm, Jare (N. m.) 409 cm
met krogle: Gantar 9,42 m. Hude 9,40 m, Koradej (vse N. m.) 8,53 m.
Na podlagi rezultatov tega prvenstva ln na podlagi norm, ki Jih je postavila republiška zveza Partizan, je bilo v okrajno reprezentanco, ki bo v nedeljo nastopila v Celju, določenih 20 atletov ln 18 atletinj lz petih partizanskih društev novomeSkega okraja. Dobre priprave, uspešno izvedeno okrajno prvenstvo in vse ostalo kaže, da lahko iz Celja pričakujemo dobre vesti.
F. Mlker
li3. m a j a so u s l u ž b e n c i r e s o r a za n o t r a n j e z a d e v e s l a v i l i s v o j p r a zni le . O b p o l o s m i h z j u t r a j so nov i u s l u ž b e n c i T N Z i n l j u d s k i m i l i č n i k i p r i s e g l i . D r u g i d e l p r o s l a v e j e b i l v g r a d u Oto-čec.
L e p s o n č e n d a n i N a o t o k u s r e d i K r k e Je r a z e n Š t e v i l n i h u n i f o r m i r a n i h m i l i č n i k o v ttudi p r e c e j c i v i l i s t o v . M e d z n a n i m i i n n e z n a n i m i o b r a z i s r e č u j e š š t e v i l n e p r e d s t a v n i k e O L O . o b č i n s k i h l j u d s k i h o d b o r o v i n d r u ž b e n i h o r g a n i z a c i j T u d i m n o g o n e k d a n j i h s o d e l a v c e v s l u ž b e n o t r a n j i h z a d e v m e d v o j n e ga i n p o v o j n e g a o b d o b j a je m e d n j i m i . P r i s r č n i v z k l i k i , k r e p k i s t i s k i r o k i n v e s e l i r a z g o v o r i z n a n c e v , k i se p o d o l g e m č a s u spet v i d i j o , slišiS n e r v o z n e g l a s o v e t e k m o v a l c e v o c e n j e v a l n e v o ž n j e T e k m o v a l c i s t o j e o b š t e v i l n i h p r e -p r e k a h , k i j i h b o d o m o r a l i p r e v o z i t i z m o t o r j i . N e k a j j i h Je o b s t o l č k u , k i j e n a n j e m s t e k l e n i c a . K a k o j o bo n a i l a z e m e d v o ž n j o
p r i j e t i i n p o s t a v i t i n a d r u g i s t o l , k i s t o j i n e k a j m e t r o v d l j e ? N a j v e č r a d o v e d n e ž e v j e z b r a n i h p r e d d r u g i m m o s t o m , t a m , k j e r z a b i j a j o v z e m l j o d v a k o l a i n n a p e n j a j o m e d n j i j u v r v , n a k a t e r i v i si d o b e r m e t e r I z n a d t a l p o s o d a , p o l n a v o d e . T e k m o v a l e c bo mor a l , k o bo v o z i l s k o z i ta »vrata«, s k o r a j leči n a m o t o r , če ne, bo d o b i l p o š t e n p l j u s k v o d e p r a v za v r a t .
K o n č n o je vse p r i p r a v l j e n o . G l e d a l c i so se v š p a l i r j u z b r a l i o b o b e h s t r a n e h p r o g e , s t a r t e r je d a l z n a k kn o d 12 t e k m o v a l n i h e k i p z d r v i p r v a č e z mo*X. S t a r tanje se n a d a l j u j e . V s i b o l j a l i s r e č n o p r e v o z i j o p r e k o desike n a v a l j u , m a r s i k o m u s p o d l e t i v z a v o j i h p r i »osmici«, t u d i p r e s t a v l j a n j e s t e k l e n i c e t e r j a m a r s i k a tero ž r t e v , p l j u s k h l a d n e v o d e v »vratih« pa Je o b l i l l e p r v e t e k m o v a l c e . G l e d a l c i z n a v d u š e n i m ploskanjem o o z d r a v l j a j o u s p e h
Novomeški kegljači tekmujejo Čeprav so republiška ln conska
kegljaška tekmovanja že končana, novomeški kegljači ne počivajo. Da bj pripravili svojim članom čimveč tekmovanj, so sklenili, da ustanovijo dve domači kegljaški ligi, v katerih tekmuje deset novomeških klubov.
V prvi kvalitetni ligi tekmuje pet najboljših novomeških klubov iz treh društev — lz »Gorjancev«, »Pionirja« ln »Partizana«. Glavna favorita sta K K »Vseh devet« in »Pionir«, največ upanja za naslov prvaka pa ima koglJaSki klub »Vseh devet«, v katerem igra večina najboljših novomeftkih kegljačev, članov prve eki/pe K D »Gorjanci«, Doslej so vsi klubi igrali že najmanj dva dvoboja, nekateri pa tudi tri. Trenutno je s tremi zmagami v vodstvu K K »Pionir« k; Je premagal Novo teku s 32a:385, K K »Luknjo« s 375:203 in K K »Partizan« z rezultatom 336:333, Na drugem mestu je z dvema zmagama (iz dveh dvobojev) K K »Vseh devet«, ki je premagal No-voteks s 316:267 in K K »Luknjo« z rezultatom 326:204.
Lestvica prve Mge Je trenutno naslednja: K K »Pionir« 3 K K »Vseh 9« 2 K K »NovoteJcs« 3 K K »Partizani« 3 K K »Luknja« 2
V II. kegljašk tekmuje 5 klubov
n o o o 0
l i g i p r a v t a k o kj p a v k v a l i -
0 1039:871 0 642:551 2 825:883 2 803:903 2 578:637
t e t i n e k o l i k o z a o s t a j a j o z a »prvo
ligaši«. Zmagovalec v drugi ligi se bo uvrstil v prvo ligo, zadnji v prvi ligi pa se bo preselil v drugo ligo. V drugem razredu so doslej dokončali le prva dva kola. Z dvema prepričljivima zmagama Je v vodstvu K K »Merkur«, ki Je premagal »Kovinarja« z rezultatom 320:244 in K K »Damo« z 286:268. Po eno zmago Imata še K K »Železničar« in »Dama«, kot posebno zanimivost tekmovanja pa lahko omenimo neodločen rezultat — 2&ft:2ft8 — v dvoboju med K K »Damo« ln »Železničarjem«. V kegljanju se 1« redko zgodi, da se nasprotnika razideta brez odločitve o zmagovalcu.
Za zaključek naj Se omenimo, da zanimanje za kegljaffiki šport med ž e n s k a m i uipada. Se lani je tekmovalo 5 ženskih ekip, letos pa sta ostala aktivna le dva kluba — K K >Dolenjka« ln »Majolka«.
P. M.
Kegljanje za mladinsko prvenstvo
V nedeljo. 17. S. 18$£, je bilo na kegljišču SGP Pionir, Novo mesto, okrajno mladinsko prvenstvo v disciplini 1X200 lučajev mešano. Prvenstva so se udeležili samo mladinci kegljaSkega društva Enotnosti lz BrSljina. Prvo mesto Je zasedel Slavko Dravlnc s 744 podrtimi kegljl. drugi je Dominik Dratuš — 708. tretji Drago Mulan s 634 podrtimi kegljl. R. V.
Prenesti steklenico s stola na stol med vožnjo z motorjem je bila ena Izmed spretnosti ob zaključku tekmovanj sindikalne podružnice T N Z 13. maja na Otočcu. Uslužbenci L M so pri
tekmovanju znova pokazali veliko urnost in iznajdljivost
vsakega tekmovalca in ga spodbujajo. Ropot motorjev se iagublja onstran mostu po cesti proti Novemu mestu. Tekmovalce čakajo tam še številne naloge: streljanje z vojaško pištolo, met bombe ln vožnja po cesti skozi Šentjernej ter vrnitev na sekundo točno določenem času nazaj na Otočec. Končno prično prihajati nt cilj prvi tekmovalci. Se nekaj časa potrebuje komisija in Že so rezultati izračunani.
Najbolj razveseljiva vest pri delitvi nagrad, pokalov in pri objavi rezultatov je bila gotovo ta, da Je zvezni sekretar za notranje z a d e v e podelil posebno priznanja prometni enoti postaje LM Novo Mesto kot edini v našem okraju. Od republiškega sekretariata so bile pohvaljene postaja LM Brežice, Trebnje m Novo mesto. 46 uslužbencev TNZ ln L M . ki delajo v resoru že 14 aH 15 let, je do« bilo posebne diplome. Načelnik Tajništva za notranje zadeve Novo mesto je pohvalil za uspeSno uresničevanje nalog postaje L M v Trebnjem, Vldmu-Krškem, Brezi, c ah ln Novem mestu ter kolektiv kriminalistične službe Ih kolektiv državne varnosti pri TNZ Novo mesto. Posebej Je bilo pohvallenlh še 38 posameznikov.
V pripravah na Jubilej so postaje L M in kolektiv TNZ izvedli številna strokovna in Športna tekmovanja. Strokovna tekmovanja so obsegala streljanje z zra^r.o puško, tekmovanje v administraciji ln v kriminalistični tehniki, ŠDort -na tekmovanja pa odbojko. Sah, balinanje, namizni tenis !n ocenjevalno vožnjo. Sodelov-)1'.) le 292 uslužbencev resora, mnogi od njih v več vrstah tekmovanj V - s i n o d u okoli žice okupirane Llub '-ne Je sodelovala budi 5-̂ lansk.-. ekipa
TNZ Novo mesto, ki *e •-vcjlla med ekipami L M 5. mesto med 118 ekipami, ki so sodeloval pa 18. mesto.
Po objavi rezultatov tekmovanja In razdelitvi nagrad se je pričel družabni del programa, ko so v prijetnih razgovorih številni uslužbenci in gostje obujali spomine na pretekle, s .slavo ovenčane dneve naše varnostne službe, ki je 13. maja letos praznovala svojo IS-letnico.
2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO
Crnomaljčonke še nadalje vodijo v L ligi LRS Vel ik uspeh modne revije
Nedeljsko tekmo med ekipama domačega Partizana in RK Slovana i z LJubljane so domaČi pri-staSl rokometa težko pričakovali. Domače jgralke so že v prvih minutah tekme prevzele vodstvo s 3:0, kar pa nI Ho v račun nasprotnicam in sodniku Iz Ljubljane, ki Je nato obsodil ekipo Partizana na Stirl najstrožje kazni — sedem-
Š A H O V S K E V E S T I OBČNI ZBOR OKRAJNE
ŠAHOVSKE ZVEZE Na zadnji seji IzvrSnega odbora
Okrajne Šahovske zveze NOVO mesto je bilo sklenjeno, da bo redni letni občni zbor Okrajne zveze v petek, 29. maja, ob 17, uri, v sejni dvorani OLO Novo mesto. Na občni zbor so vabljeni delegati petih aktivnih Šahovskih enot ln- predstavniki Sahlstov lz krajev, kjer Šahovske organizacije Se nI, — kot na primer lz KrSkega, Sevnice, Senovega, Metlike, Mirne, Sentlov-renca ln Sentruperta.
OBČNI ZBOR ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA
NOVO MESTO Pred dnevi Je Imelo svoj občni
zbor Šahovsko društvo Novo mesto. Po dobro pripravljenih ln Izčrpnih poročilih o delu društva se Je razvila plodna razprava. Sprejetih 1e bilo več pomembnih sklepov, ki bodo delo v tej najmočnejši šahovski enoti na Dolenjskem poživili. V nov upravni odbor so bili izvoljeni: Bojanič, Sitar. SkerlJ. KoSaik. Avsec. . PeSa. Verbtč, Mlkec ln Dular. O občnem zboru bomo obširneje poročali prihodnjič.
SD NOVO MESTO : SK BRANIK 2:2
V finalnem tekmovanju za republiškega prvaka za »Kup mar-lala Tita«, ki je bilo pred kratkim v LJubljani, se novomeška ekipa, ki Je nastopila kot okrajni prvak, nt preveč dobro odrezala.
Zreb ji je sicer določil močnega nasprotnika — mariborski Branik, ki pa Je nastopil oslabljen. Ko je že kazalo, da bo zmagala novomeška ekipa s 3:1, Je bil Zabuko-vec zaradi nepazljivosti kontuma-clran (prekoračil je čas za razmišljanje) In rezultat Je bil 2:2. Ker so imeli Mariborčani boljši rezultat na prvih treh deskah. Je bila novomeška ekipa, ki je Igrala v postavi Sitar, Sila, Zabukovec ln SkerlJ, Izločena lz nadaljnega tekmovanja. Zmagi za SD Novo mesto sta dosegla Sila. ki je premagal prvokategornlka Cerpnjaka in Skerlj na 4. deski — brez borbe.
MLADI ŠAHISTI V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI
Okrajni komite LMS Novo mesto Je v počastitev Dneva mladosti sklenil pripraviti veliko mladinsko ekipno šahovsko tekmovanje. Na tekmovanju, ki bo v ponedeljek — 25. maja — na Dan mladosti v Novem mestu v Domu JLA, bodo nastopile Štiričlanske moške ln ženske ekipe posameznih aktivov [.MS. Ker Je Šahovska igra med mladino novomeškega okraja razširjena tn tudi priljubljena, se pričakuje, da bo udeležba velika. Okrajni komite je za najboljše ekipe v moški ln ženski konkurenci pripravil prehodne pokale in več drugih lepih nagrad. Pričete* tekmovanja bo v ponedeljek, 25. maja, ob 8. url zjutraj.
F. M.
metrovke. Domača vratarlca je tri strele ubranila. Po bolj alt lanj napeti borbi so domače igralke premagale gostje z rezultatom 4:3. Tekrna se je končala 30 minut pred koncem igre, ker so igralke Slovana zapustile lgrliče. To bo imelo za posledico le, da bo komisija pri Rokometni zvezi Slovenije morala registrirati tekmo s 5:0 v korist Partizana.
Crnomaljčanke so Se nadalje ostale ekipa št. 1 za osvojitev republiškega prvenstva, saj vodijo štiri kola pred koncem z zelo dobro razliko v danih ln prejetih golih.
V nedeljo, »4. maja, bodo domače Igralke nastopile v Piranu.
M-k
N O G O M E T NK BREZICE : NK RUDAR
HRASTNIK 4:0 (2:0) V nedeljo dopoldan sta odigiraja
NK Brežice in NK Rudar Hrastnik prvenstveno nogometno tekmo z rezultatom 4:0 (2:0) v korist Brežic. Borbeno igro, ki jo je gledalo več sto gledalcev, je ves čas vodilo domače moštvo in si priborilo zasluženo zmago. Na lestvici Zapadne lige republlžke pod, zveze je zdal na četrtem mestu.
Gole so dali NuSič v 7. minuti ln Faju v 17. minuti, Golte v 46. min. in Zupančič v 60. min. Vratarja sta bila Zvone Kotlar (za NK Brežice) ln Sortak (za Rudarja Hrastnik). Sodil je Presinger iz Celja. , M. D.
Rdeči križ v Podbočju V nedel jo, 10. maja , so člani
R K u p r i z o r i l i i g r o »Uboga Ančk a * . Čeprav so b i l i i g r a l c i začetn i k i . s.o pod sonetno reži jo tovariš" ice M i l k e Kodiričeve svoje vloge dobro o d i g r a l i . N a b i t o p o l na d v o r a n a naj j i m bo na jbol j š i dokaz, da so u s p e l i . F.P.
19 V večjih m e s t i h so m o d n e
r ev i j e že V n a v a d i , p r esene čeni p a s m o b i l i , k o s m o i z v e de l i , d a jo bodo o r g a n i z i r a l i t u d i v N o v e m m e s t u . Atkitiv m l a d i n e D o m a m l a d i n s k i h d e l o v n i h b r i g a d s© je odločil za tako p r i r e d i t e v , <ia b i z d o b l j e n i m i s r e d s t v i l a h k o d o k o n č no u r e d i l svoj i n t e r n a t v S m i -h e l u . Z a m i s e l j e b i l a l epa , v e n d a r m o r a m o p r i z n a t i , d a je v e l i k a večina g l eda l cev p r i čakovala povprečen uspeh , pa 1e b i l o čisto drugače.
Z e p r v i v t i s , k o smo s t op i l i v d v o rano , je b i l dobe r . O d e r j e b i l l epo d e k o r i r a n , r a z s v e t l j a v a n e n a v a d n o d o b r a i n v o z a d j u j a z z D o m a J L A . P r v i t a k t i godbe so u s t v a r i l i r a z položenje, k i se je še s t o p n j e va l o s p r i j e tno vodeno kimferivaco pro f . S i l o v e . N a t o so se začeli v r s t i t i m a n e k e n i -d i j a k i n j e i n d i j a k i n o v o m e škega učiteljišča t e r štirje osnovnošolski o t r o c i . K d o b i si m i s l i l ! Res n i nihče pričak o v a l , da si bodo p r ep ros t i
Ena izmed manekenk s preprosto, a učinkujočo večerno obleko (napovedovalka prof. Sila)
f ant j e i n d e k l e t a t a k o izvež-b a l i k r e t n j e i n hojo , da bodo l a h k o p o p o l n o m a u s t r e z a l i ko t m a n e k e n i . Čedna d e k l e t a i n l e p i m o d e l i ob l ek so v s e m uga j a l i . P o h v a l i t i m o r a m o vse nastopajoče, k i so dobro o p r a v i l i svo jo na logo , posebno pa se je odlikovala manekenka Kranjčeva s p r i k u p n i m s me h o m i n p o v s e m n a r a v n i m i k r e t n j a m i . T u d i m a l i S i l v i c i , k i se j e v e d l a k o t o d r a s l a d u m a i n je r a z e n tega še z a p e ^ znano p o p e v k o »Kučića N u cveću«, so g l e d a l c i močno p l o s k a l i .
P od j e t j a , t o v a r n e i n o b r t n i k i novomeškega o k r a j a , k i so p r i s p e v a l i oblačila, so d o k a z a l i , d a se t u d i n a domačem t r g u dobe ze lo k v a l i t e t n e s t v a r i . L e p o b l ago t o v a r n e N o v o t e k s i n pod j e t j a Za r j a , k a k o r t u d i v o l n e n i i z d e l k i metliške »Beti* i n »Angore « v L j u b l j a n e , s o p r e s e g l i v s a p r i čakovanja. B r e z h i b n o k r o j e n i m o d e l i p a so b i l i najboljša reklama za pod j e t j i »K ro jač « i n »Obrtn ik« v N o v e m mes tu , k i so j i h i z d e l a l i .
N a r e v i j i j e b i l o p r i k a z a n f b 36 m o d e l o v praktičnih ženskih moških i n otroških oblačil, k i so po s vo j i r a z n o l i k o s t i Lahko z a d o v o l j i l i r a z n e v r s t e o k u s o v .
O r g a n i z a t o r j e m i n i z v a j a l cem r e v l i e l a h k o čestitamo in upamo , d a to n i b i l a zadn j? t o v r s t n a p r i r e d i t e v v N o v e r r m e s t u .
R a
Silvlca je bila prijeten maneken z žogo in s praktično pidžamo. . .
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Dr. Franc Novak: 6
Spočetje po naši volji a l i o k o n t r a c e p c i j i
bijo vso energijo in odmro. Medtem ko žive spermiji na hladnem do 5 dni, odmro pri sobni temperaturi Že po 36 urah in v termostatu celo že po 18 urah. Prav zaradi te občut l j i vosti za toploto so spermiji pri moškem shranjeni zunaj trebušne votline. Medtem ko leže ja jčniki v ženini trebušni votlini in sc jajca tako rekoč ogrevajo, so pri m o š k e m moda v modniku, torej izven t rebušne votline in se spermiji nekako hlade.
P r i razmnoževanju je tel« zelo razsipno, vendar velikansko število spermijev v spolnem izlivku ni potrata, kakor nam kažejo nevarnosti in ovire, ki j ih morajo spermiji premagati. Ob vsakem občevanju gre že v nožnici na stotine milijonov spermijev ko zlu. Stotine milijonov jih nato propade še na poti skozi maternico in jajcevod. Od velikanskega števila spermijev, ki so ob izlivu semena dospeli v nožnico, priplava en del do jajca, ki je tedaj po navadi visoko v jajcevodu. Gmota jajca je 250.000 krat v e č j a od gmote spermija (slika 7). K a ž e , da jajce privlači spermije s posebnimi snovmi. K o najhitrejši , najmočnejši , najbolj vztrajni in najodpornejšl spermij najde zrelo jajce, ga takoj oplodi. Brž ko vdre v jajce, postane njegova površina za druge spermije neprodirna (slika 8).
Medtem ko spermij plava, se jajce ne more samo gibati. Jajce je n a j v e č j a celica ženskega telesa. Njegov premer znaša 0,2 mm. S prostim očesom se da ravno Se opaziti. Veliko je kakor prašek moke. V vsej dobi ženske spolne zrelosti dozori za oploditev le kakih 400 jajc, ln sicer vsake 4 tedne po eno.
V spolno zrelem ženskem organizmu se redno ponavlja dvoje ciklusov: ovulacijski ciklus v jajčnikih in menstrua-fijfcki ciklus v sluznici maternice. Oba sta usmerjena k istemu
cilju, k oploditvi in vgnezditvi oplojenega jajca. Oba ciklusa potekata v določenem medsebojnem odnosu.
K o se jajce odpravi na pot proti maternici, ne potuje z lastno močj o . Ob razpoku jajčnikov e površine, to se pravi takrat, ko jajce zapusti ja j čnik (ta dogodek imenujemo ovu-
S l i k a 7 Primerjava v e l i k o s t i med ja jcem l n spermijem. M a l a v e j i c a na desni je spermi j , v e l i k i k r o g pa jajce, oba sorazmerno s i l n o po
večana
lacijo), ujame jajcevod B svojimi lovkami in s svojim lijakom jajce. Jajcevod vsrka jajce s tokom, ki ga povzročajo mige-talke jajcevoda in m a t e r n i č n e votline tako, da udarjajo navzven. K o je jajce v jajcevodu, ga prenašajo proti maternici deloma migetalke, predvsem pa k r č e n j a jajcevoda.
Jajce zapusti ja jčnik nekako v sredini med dvema menstruacijama. B r ž ko se jajce odpravi na pot, se prične maternična sluznica z vso naglico pripravljat na možnost vgnezditve oplojenega jajca. Sluznica maternice se razrahlja in se pripravi nekako tako, kot z oranjem pripravimo njivo za setev. Ce potem ne pride do oploditve, je vsa ta priprava odveč. Razrahljana m a t e r n i č n a sluznica razpade in se izloči; žena ima menstruacijo. K o potem v ja jčniku d o r a s č a novo jajce, se sluznica v maternici obnavlja, vendar se obnovi le v skromno sluznico. B r ž ko se novo jajce odpravi na pot, se m a t e r n i č n a sluznica zopet z vso vnemo prične pripravljati na v gnezd i lov. Zopet nabrekne in se temeljito razrahlja, da bi nudila mehko gnezdo jajcu, če bi morda prišlo do oploditve. T o se ponavlja mesec za mesecem, leto za letom, vso dobo spolne zrelosti žen«.
Živl jenjska doba j a j č e c a je zelo kratka, mnogo k r a j š a od tiste, ki jo ima spermij. K a ž e , da je j a j č e c e primemo za oploditev le nekaj ur potem, ko zapusti ja jčnik .
Spolno občevanje je pri človeku, nasproti kot pri živalih, mogoče vsak hip. Oploditev pa je m o g o č a samo tedaj, kadar se s r e č a t a zrelo jajce in oploditve zmožen spermij.
V ženski se ustvarjajo zrela jajca le v dobi njene spolne zrelosti, to je nekako med 17. in 47. letom starosti. Dekleta imajo redne m e s e č n e krvavitve že pred tem č a s o m . Pogo-stoma to niso prave menstruacije, ker ženska še nima ovula-cije. Zato n. pr. v Indiji, kjer se zelo zgodaj poroče prav mlada dekleta, do nosečnosti vendarle ne pride, ker še ni za oploditev zrelega jajca.
V posameznih primerih traja doba spolne zrelosti izjemoma daleč preko omenjenih let. Tako je 1, 1888 Kennedy pisal, da je rodila 62 let stara žena. T o je bil njen 22. porod. Petkrat je rodila šele po 50. letu starosti. T u d i glede deklic poročajo o podobnih redkostih. Escomel je 1. 1939 pisal o deklici, k i je zanosila s 5 leti in pol in pri kateri so ob porodu napravili cesarski rez. Vse to pa so velikanske redkosti.
S l i k a 8 N a levi: spermij vdre v jajce. N a desni: po vdoru spermija v
jajce postane površina jajca neprodirna za druge spermije
. . . medtem ko se je Boris postavil s fantovsko obleko. Izžrebal je tudi 30 daril novomeških podjetij in se tako še bolj prikupil
srečnim obiskovalcem revije
P O S K U S I M O ! O M L E T E Z G R A H O M
5 Jajc, io žlic moke, pol litra mleka, sol, 8 dkg masti. 5 pesti zluščenega graha. 3 dkg surovega masla, sol.
Iz Jajc, moke, mleka, soli napravimo testo. Posebej na surovem maslu zduSimo grah. Na vroči masti spečemo omlete. Preden testo povsem zakrkne, potresemo vsako omleto z dušenim grahom, spečemo do konca, zložimo omleto čez pol. Na mizo jih damo na pogretem krožniku.
S P I N A C N A S O L A T A 1 kg Splnače. Solatna omaka: 1 del olja ali
kisle smetane, pol decilitra kisa, sol, žlica gorčice, drobna čebula, 2 stroka česna, 1 v trdo kuhano Jajce.
Spinačo dobro operemo ln osušimo. Lahko Ji odstranimo glavno listno žilo, Nato špinačo zrežemo na tanke rezance, ki jih zabelimo s sledečo omako: začimbe sesekljamo, dodamo olje aH smetano, k:s, sol ter sesekljano jajce. Pri omaki s smetano kis tudi lahko opustimo.
PRAKTIČNI NASVETI * Kakao se ne bo sprljel v gru
dice," ki se le težko razmešajo. če še suhega zmešamo s sladkorjem ln oboje dobro zmešamo. Isto ve-ija tudi za čokolado v prahu.
* Bela volna ne porumeni, če dodamo milnici, v kateri Jo peremo, nekoliko boraksa- Ostane pa tudi rahla in mehka. Boraks dodamo tudi vodi, v kateri jo 1** plnkujemo.
* Volneno blago ali flanela ostane lepo mehka, če dodam* vodi. v kateri jo lzplakujemo, nekoliko glicerina.
Stev. 20 (478) • D O L E N J S K I L I S T « S t r a n 7
M a j dobrn K a k o r po vsej d o m o v i n i , gmo
t u d i p r i nas dostojno i n svečano p r o s l a v i l i 40-letnico K P J . P r e d zadnjo nedel jo smo Lmeli proslavo. Pr isrčen program so iz-
P a r t i j e je govori/l Šolski u p r a v i telj Stankd- Pleskovič . P r o s l a v a je b i l a lxredno o b i s k a n a l n taks-nega obiska np pros lavah ne pomnimo
n o v i c P r i o n l r j i osnovne šole Dobr-
nič so pod vodstvom učitel jev p r a v lepo u r e d i l i šolski vrt , dvorišče ln sp loh celotno šolsko okl i co . V o k v i r a proslave 40-letnice K P J so na šolskem d v o rišču zasadi l i več s p o m i n s k i h brez. Prece j deda j i h čaka še p r i u r e d i t v i telvadišča. k je r j i m je priskočilo na pomoč domače prosvetno društvo i n kmet i j ska zadruga.
P r i p r a v l j a j o se tudi na ustanovi tev šolske zadruge l n p r i tem pr ičakuje jo vso pomoč k i razumevanje tuka jšn je K Z
Poučni seminarji O k r a j n i zavod za pospeševanje
gospodinjstva v N o v e m mestu organiz i ra s k u p n o s Tajništvom za šolstvo O L O po vseh šolah in sedežih občin enodnevne seminarje za učite l je 4. i n 5. razredov osnovnih šol.
N a s e m i n a r j u se bodo pos lušalci seznani l i s praktičnimi temami , k i j i m bodo olajšale pouk gospodinjstva. R a z n i s t rokovn ja k i bodo p r e d a v a l i o ravnan ju z mokro obleko, 0 k u h a n j u m l e ka , o shran jevanju v o l n e n i h oblačil, o r a v n a n j u z obutvi jo ter ponekod tudi praktično p r i kaza l i p r i p r a v o obloženih k r u h kov. N . A .
Kostanjevičani pišejo
Sola v Dobrnlču, v ozadju za družni dom
v a j a l i p i o n i r j i osnovne šole Knež ja vas i n Dobrnič . N a s t o p i l a je tudi tamburaška s k u p i n a lz Dobrniča , k ! je za igra la v e n -ček nairodnl i n p a r t i z a n s k i h p e s m i . O pomenu ln z g o d o v i n i
P r e d k r a t k i m so nas o b i s k a l i »Veseli planšairji« l n »Beneški fant je«, k i so nas s k u l t u r n i m in z a b a v n i m p r o g r a m o m p r i j e t no r a z v e d r i l i . P o d o b n i h gostovanj s i še želimo!
Javna razsvetljava se Je povsem priduiila. Ulice so temne in le se na nekaterih meatlh imamo ob večernih urah luč. Kako Je mogoče, da -žarndce kar naprej pregore-vajo in kako Je mogoče, da se pregorele žarnice tako dolgo ne nadomestijo? Marsikdo se o tem sprašuje, marsikdo si tega ne zna pojasniti. Nekateri pravijo, da se bodo žarnice Izmenjale šele potem, ko bodo vse pregorele. Pametna rešitev, kaj bt se pa za eno samo žarnico spenjall po lestvah! Eno pa Je res. da Javna
Večji krajevni odbor \ Podbočju Z a d n j i zbor v o l i v c e v v P o d -
boć ju p r i K o s t a n j e v i c i je nadvse dobro uspel . N a d 150 v o l i v cev je z z a n i m a n j e m spreml ja lo razpravo , m a r s i k a t e r i pa je z u m e s t n i m predlogom p r i p o m o g e l , d a bodo v k r a j u i n n jegovi o k o l i c i rešili razna vprašanja , k i tarejo domaćine.
V o l i v c i so se zedllni l i , da je težišče dela i n p r o b l e m a t i k a v o k o l i c i Podboč ja podobna kot v središču, zato so spre je l i s k l e p o združitvi bivših štirih k r a j e v n i h odborov v več j i k r a j e v n i o d bor s sedežem v Pcdboč ju . Z d r u žitev je zelo umestna, ker so tu k r a j e v n i u r a d , pošta, šola i n k m e t i j s k a zadruga.
N a zboru v o l i v c e v so r a z p r a v l j a l i tud i o k o m u n a l n i h proble m i h in o k m e t i j s t v u .
V z n a n i h p a r t i z a n s k i h vaseh na G o r j a n c i h še danes n imajo e l e k t r i k e . V o l i v c i teh kra jev so p r i p r a v l j e n i p r i s p e v a t i svoj delež, tako da b i tudi v teh zaslužnih k r a j i h končno zasveti la e lektr ična luč. Sola na G r a d c u — Brez je je v zelo s labem s ta -
£ K o n f e k c i j a »Lisca« v Sevn i c i je že v n o v i h pros tor ih . M e d t e m k o ure ju je jo še okol ico podjet ja , v s tavbi brn i jo m o d e r n i šivalni s t ro j i i n izpod m a r l j i v i h prstov šivil j teko kot na tekočem t r a k u p r i z n a n i i z d e l k i mladega podjet ja .
£ Lice Črnoml ja se v o k o l i c i železniške postaje močno spre m i n j a . P r a v k a r je nova 6-sta-novanjska stavba d o b i l a p r v o stanovalce, h i t ro pa rastejo iz ta l t emel j i za dve n o v i 19-sta-novan jsk i s to lpnic i , k i bosta še letos pod streho,
d O jačevalec , 2 m i k r o f o n a , 4 zvočne stebre i n magnetofon je pred k r a t k i m k u p i l o k r a j n i l j u d s k i odbor N o v o mesto. T a k o je mesto končno vendar le dobi lo pošteno ozvočenje. A p a r a t i so izdelek tovarne »Iskra« v K r a j u .
d P r v i h 500 metrov nove ceste na L i s c o je že g o t o v i h ! T o so p r v i podatk i o uspehih »akci jske investici je«, fcl b 0 o d p r l a gozdove na severnem pobočju L i s ce l n omogočila več j i razmah nizikogorskega t u r i z m a v S p o d njem Z a s a v j u .
0 Novo bencinsko črpalko bodo pos tav i l i v Črnoml ju na kr i žišču p r i odcepu ceste prdt i železniški postaj i od glavne ceste Črnomel j — M e t l i k a . T u so pred d n e v i porušili r a z m e r o m a d o t r a j a n i gospodarski pos lopj i . Z r a ven bo tudi Javna mostna tehtnica . Načrti so Izdelani ln odob r e n i , f inančna sredstva za izgradnjo pa zagotovl jena.
^ Povprečna mesečna plača enega zaposlenega v gospodars tvu je predvidena v okrajnera> družbenem planu s 13.703 d i n a r j i . Po evidenci Nerodne banko pa sp bi le v p r v i h treh mesecih leto-šnjega leta povprečne mesečne plače v našem okra ju 12.796 dinar jev ,
£ V novi stavbi STP Sevnica hite z i n s t a l a c i j s k i m i in d r u g i m i n o t r a n j i m i obrtniškimi d e l : Računajo , da bo podjetje trgovske lokale k m a l u prevzelo v u -porabcf, stanovanj potrebni Sev-ndčanl pa z v e l i k i m zanimanjem pr ičakuje jo IsROtovttve r i d ^ t r o -p4j, k e r je lepo število samskih i * družinskih stanovanj .
n ju , zato Jo bo treba č impreje u r e d i t i . N a sistematično ure je vanje občinskih cest so na tem področju skora j čisto pozab i l i . Zato so ceste iz leta v leto p r o padale i n mars ik je že niso več uporabne. K r a j e v n i odbor bo n a p r a v i l načrt za ureditev cestišč, n a k a r bo ta predlog p o t r d i l zbor v o l i v c e v , tako da bo obvezen Izpolnjevati sprejete sklepe vsak v o l i v e c kra jevnega odbora Podbočje .
D I P T u r o p o l j e je » G o r j a n c i h o d k u p i l o 17.000 m * h l o d o v i n e . Ves ta les odvaža po cesti Sutna — Podbočje . Dosle j so odpel ja l i Že 7000 m : i lesa i n cestišča močno poškodovali. U p r a v a občine Videm-Krško bo m o r a l a povzeti vse korake , da bo omenjeno lesno podjet je k r i l o prizadeto škodo za p o p r a v i l o ceste.
V o l i v c i so obsodil i prepočasno delo pr>i p o p r a v i l u mostu v P o d -bočju, ker pr izadet i ne daje jo prav nobenega vzgleda .kako je treba dela t i . M n e n j a so, da b i se m o r a l a okra jna cestna u p r a v a za to delo n e k o l i k o bol j zavzet i i n u r e d i t i vse potrebno, da b i Šlo h i t re je o d rok.
Samo Podbočje je l ep t u r i s t i čen k r a j , zato je treba nadal je va t i z de l i pni v o d o v o d u i n u r e d i t i obrežje K r k e , da bo k r a j p r i t e g n i l čim več tur i s tov .
K o so r a z p r a v l j a l i o n a j v a ž nejših k m e t i j s k i h vprašanj ih , so ugotovi l i , da Je t reba z a d r u go ure jevat i i n jo k a d r o v s k o d o p o l n i t i s kn j igovodsko službo. N a P l a n i n i je precej pašnikov, k i J ih Je treba bolje i z k o r i s t i t i i n izboljšati s pomočjo k m e t i j s k e zadruge. O k r o g Podbočja i n D o brave je 90 ha zamočvir jenih t r a v n i k o v , na k a t e r i h b i lahko dosegli d v a k r a t več j i p r i d e l e k , će b i u r e d i l i o d v o d n i k . T o delo naj b i se o d v i j a l o v o k v i r u D o lenjske vodne s k u p i n e . N a p o d ročju kra jevnega odbora Je š e
precej zakotnih mer jascev ; m o r a l i j i h bodo odstrani t i i n p r i skrbet i plemenjake, k a j t i to področje ima dobre pogoje za svinj ere jo.
K m e t j e se vedno bolj z a n i m a jo za s t r o k o v n a k m e t i j s k a p r e davan ja , zato b i r a d i slišali k m e t i j s k a predavanja o p r a v i l n i uporabi u m e t n i h g n o j i l , o obnov i vinogradništva in k a k o bj s k u p n o s kmet i j sko zadrugo d o segl i 6 im bol jše uspehe v k m e t i j s tvu . M .
Praznik Dolenjskih Toplic
24. maja bodo Topl i ce spet praznovale svoj k r a j e v n i praz n i k . P r o s l a v a letošnjega k r a j e v nega p r a z n i k a bo združena s P r a z n i k o m p o m l a d i , k i ga p r a z nuje šolska m l a d i n a . P r i r e d i l i bodo pevsk i fes t iva l , na katerem bodo nastopi l i p e v s k i z b o r i m l a dine i n moški zbor i , i n akademi jo v čast p r a z n i k u ter 40-let-n i c i K P J . Množične organizaci je bodo ob tej priložnosti obiskale grobove p a d l i h borcev i n j i h p r e k r i l e s cvet jem i n v e n c i ter se tako oddolžile spominu t i s t ih , k i so p a d l i za svobodo.
razsvetljava Se nikoli ni bila tako zanemarjena, kot Je zdajl
PARK ALI ZELNIK? Kostanjeviški park pred Domom
kulture se Je spremenil v zelnik. Kako to? Nekoč je bil zelo lep ln negovani SIcer se Je dogajalo, dn so kosili le po krpah, toda poti so bile zmeraj lepše urejene, kot so zdaj. Pred nekaj dnevi io se sicer izboljšale, toda upravnik doma, ki Je že Itak prezaposeln, se Je morafl krepko ln sam zavzeti za to. Ljudje menijo, da bi se dalo te stvari mnogo toolje oskrbovati, pa ni pravega razumevam}a pri tistiih. ki Jim Je ta stvar poverjena. Bo še dolgo tako?"Nl nobenega upanja za Izboljšanje? Tudi o tem bo treba govoriti na naših množičnih sestankih, ker Je tudi to eden Izmed važnih faktorjev prt razvoju turizma v kraju. Doslej namreč rol bilo v Kostanjevici ie prav ničesar storjenega za novo turistično sezono 1n ven da i ljudje že prlhadajol
Z nrežiškeoa sejmišča in trga
V soboto Je bilo zelo Živahno v Brežicah na sejmišču Prodanih je bilo preko 800 prašičev odojkov. Cena se Je gibala od 2000 do 30OO dlrt. Kljub velikemu Številu prodanih odojkov Je bil trg tako nasičen, da je še precejšnjo Število ostalo neprodanih, zaradi tega je tudi cena proti koncu sejma zelo zdrknila navzdol, v več primerih posebno za slabo kvaliteto. Izpod dva tisoč din. Plemenskih svlnl Je bilo zelo mrdo. Tud,) pitancev, katerih cena se giblje okrog 200 din za kilogram žive teže. Je bilo malo jn so bil! vsi prodani.
Živilski trg je bil dobro založen Cena Jajc se je gibala med U ln 13 dinarje za jajce. Tudi domače češnje Iz okolloe Pišeo so že bile na trgu. Sploh J e b l l trg s češnjami zelo založen, cena pa se 1e gibala med 5 0 ln RO din za kg. Zelenjavi na splofln0 cena pada. Krompir (novi) j e trenutno po 100 din kg. Sveže gobe »štorovke«, ki so redkost tako zgodaj kakor letos in so se pojavile na živilskem trgu že v sredi aprila, so bile v soboto po od 300 do <*0 din kg.
Tekmovanje Ljudske tehnike na čast IV. kongresa ZKS
Okrajni odbor Ljudske tehnike Je sklenil podaljšati tekmovanje občinskih odborov L T do 22. Junija, se pravi do kongresa ZKS. Tekmovanje bo po naslednjih točkah:
I. za vsako novo opremljeno delavnico Z. za vsak novoustanovljeni tehnični krožek 3, vsaka novoustanovljena organizacija L T «. vsak novoustanovljeni klub mladih tehnikov
(Imeti mora vsaj po dva tehnična krožka) 5. novo opremljena delavnica 6. vsak novoustanovljeni tehnični krožek na
šolah, kjer še ni pogojev za Klub mladih tehnikov
7. novo opremljeni tehnični kroožek 8. za vsako sodelovanje pri Javnih prireditvah v
čast proslav 40. obletnice KPJ in SKOJ ». vsaka prireditev Pokaži kaj znaš s področja
tehnike 10. vsako splošno tehnično predavanje za Javnost II. vsaka oprema Izložb (dokumentiranje d«l»
organizacije LT) 12. vsak objavljen članek ali vest v lokalnem ln
republiškem časopisu ln radiu
Poročilo o izvršenem delu na podlagi tekmovalnih točk pošljite zanesljivo do 20. Junija okrajnemu xlboru LT Novo mesto. Zaključnemu poročilu Je treba priložiti vso potrebno dokumentacijo, se pravi pismeno poročilo o doseženem delu po posameznih točkah, za objavljene Članke pa odrezke iz časopisov.
Za to podaljšano tekmovanje je sekretariat razpisal za najboljše tri nagrade: prva 20.000 din, druga 15.000 ln tretja SOOO din.
Tekmovanja naj se udeležijo vsi odbori LT in s tem poživijo delovanje te organizacije.
is točk 10 točk M točk
20 točk 1% točk
5 točk 10 točk
s točk
U točk 5 točk
5 točk
3 točk
Potrošniki: mesarji To ni bila nogometna tekma,
kakor bi-kdo sklepal, ampak -no. kar prisluhnite.
PotroSniki o mesarjfo Dopis iz Brežic: »Mesnica K p P z
Brežic«. Caa: zjutraj takoj, ko oa-pro.
— Dobro Jutro. — Dobro Jutro. . , — Bi lahko dobila 20 dkg Jotrc? — Ne, pač pa lahko doolte te
lečjo glavo. — Oprostite, ampak videla sein.
da ste malo prej lztovarjali tudi jetrca. « ,
— Tudi vi ml oprostite, toda sei mi je naročil, da Jetrc ne smem prodati.
— Nas videnje i To ni bU prvi i« verjetno ne
tud4 zadnji tak primer, O podoo-nih stvareh se veCkrat ujčkajo mesarji ln potrošniki. Mesarji *e ne upajo zameriti svojim prijateljem in prijateljicam in ti dobe Jetrca tudi ob U.30.
Neko soboto nas je bilo v mesnici osem žensk, ki smo čakale, da pridemo na vrsto. Deveta, ki Je prsla, je počakala sefa pri vratih-in mu šepnila: »Pol kilograma za cvreti«. Sef ji Je takoj odsekal ln dal, čeprav Se na bila na vrsti. Ker so začele o»tale ženske protestirati, Je dejal »Tudi Jaz bi moral čakati tri ure v hranilnici, ce ne bi ta takoj sprejela denarja.«
Razen tega razvaža.io meso v mesnice v leseni dvokolnlci. ki Je prekrita z.ne dovolj čistim prtom. Xa zborih volivcev so bile že večkrat dane obljube, da se bo ta »tvar uredila a n, nič bolje
Ljudle pa pravijo Se;
— Meto visi v mesnici, a mesarji ga ne .prodajajo, češ: Velik kos mesa se ne Izplača senati na drobno
— Jetrca nosi i o nekaterim domov.
— Avto za prevoz mesa kupujejo ie dve leti.
— Soseda se hvali, da dobi lahko tudi kilogram letre. Zakaj 1lh ne hj dali vsakemu nekaj?
Pr. mesu dajejo preveč kosti — Ena mesnica nima nikoli dro
biža.
— Mesarji delajo hiše. kupujejo motorna vozila . . .
— Meso Imajo spravljeno pod prodajno mizo.
— Zadnjič sem kupil meso v Krškem, ker ga Je v Brežicah težko dobiti, nekdo pa mj Je priznal, da ga Je prinesel celo iz Novega mesta.
Mesarji odgovarjajo Mesnica — poslovalnica 1. last
KPPZ Brežice: — Jetrc imamo malo, dajemo Jih
pa skoro vse pljučnemu oddelku brežiške bolnišnice.
— Kilogram Jetrc nisem dal nikoli nobeni stranki. Največ sem jih dal 20 do 30 dkg za neko starejšo bofl no ženo.
— Meso vozimo v čistem vozičku in imamo pokritega s čisto rjuho, ki pa Je res ne menjamo vsak dan. Voziček nič ne stane, medtem ko bi bil prevoz z avtomobilom drag.
— Res Je, da imam v mesnici meso, ki ga ne prodajam, ker Je že prodano raznim strankam. Tu ga imam zato, ker ga v klavnici ne morem razsekatl.
— Jetrc ne nosimo na dom. — Kosti dajemo pri mesu toli
ko, kot Je predpisano: pr.j govedini 25 dkg. pri teleUni pa 35 dkg. .
— Drobiž imamo vedno. — Hišo Imam že več let, mo
torno kolo pa ml Je poslal brat iz Inozemstva.
— Res sem dal neki ženski meso, čeprav še nI bila na vrati, ker m, tudi ona sprejme v banki denar, čeprav ga prinesem v zadnjem tienutku in bi me lahko zato zavrnila.
— Tudi stranke so sitne. Zadrt I ič sem neki ženski odrezal sedemkrat kos mesa. Z nobenim ni bila zadovoljna. Ko je btUo tudi pri zadnjem kosu 2 dkg mesa preveč, so mi popustili živel jm sem stranki rekel: »Oprostite, živci so ml popustili.« In sem Sei lz mesnice.
Mesnica — poslovalnica 1. last KZ:
— Gostilničar ne vzame druge drobovine če mu ne dam tudi Jeter.
— Pod pultom nisem imel nikoli nič.
— Včasih kakšno stvar rezerviram za šoferje, ki mi jo naroče, a so na poti, tako da dopoldne ne morejo priti, ponjo.
Upravnik kmetijske zadruge: — Kmalu bomo kupili avto za
razvoz mesa. , • Prikazali smo vam obe plati.
Volivci, razpravljajte o tem na zborih volivcev in zahtevajte »vole pravice. Upamo, da bo tudi ob-čnskl ljudski odbor o tej stvari razpravljal in Jo uredil taiko, da bodo občani zadovoljni!
Se ena z novomeške mesnice
Jutro v kandljski mesnici. Gneča in drenj, da le dolgo ne tako, saj Je bilo nekaj dni pred prazniki. Dolga vrsta nestrpnih žena in gospodinj. Doma čakajo otroci, delo kliče. Vrsta se počasi pomika naprej.
Za nekatere pa precej hitro! -Pride takale starejša gospa (z Grma) in Je takoj postrežena! Ne čaka. ne naroča. Enostavno dobi!
Ko se ženske upravičeno razburjajo, pojasni mesar:
— xa Je že včeraj naroči la . . . Res? No, začnimo vsi tako: otro
ci bodo zvečer znosili listke z naročili v mesnico, zjutraj pa se bomo »udarili« kdo bo prej na vrsti Saj smo vendar že vsi »včeral« naročili . . .
Jeza. zamera. spogledovanja grde opazke na račun takih »gosposkih strank« (navadno domiš Havih, starejših gospodinj, ki imajo z mesarji stare zveze) ln hudo-vanje čez mesarja.
Je vse to potrebno? Nobenih Iz Jem v mesnicah! To naj bo pravilo. Ce ne zaleže lep opomin, nal poseže vmes tržna inšpekcija. Take mesarje so v LJubljani že kaznovali in podobnih ukrepov pričakujemo tudi v Novem mestu. Hvaležn, smo Inšpekciji, če potrošnike pr) tem učinkovito >• takoj podpre! Zato io tudi lm^ mo, našo inšpekcijo.
V TEM T Mm&iMcuar
Četrtek ii> maj«i - uun J V L Petek. 22. maja — MIlan Sobota, 23. maja — Zeljko. Nedelja, 24. maja — Cvetko
Ponedeljek. 25. maj« — Rojstn; dan maršala Tita.
Torek, 26. maja — Dragica. Sreda. 27 maja -- Volkašln.
i.OSsPODlNJStU) F O M O l M l O -vajeno kuhe aH začetnico, sprejme takoi dvočlanska družina z odraslim otrokom. Tramsak. J e senice Gosposvetska 42
l ' . l i i . / . ' . i ' i 2 4 , o. Ob 13 u r , UO 26, 5. ameriški barvni film »Puščava živi«. 24. 5. ob 17. in 20. uri: mehiški film »Divja strast«. 27. 6.
I ameriški barvni film »Neobičajna pripovedka«.
ČRNOMELJ: Od 28. dO 24. 5. ameriški barvni film »Gospod Ro-berts«. Od 26. do 27. 5 ameriški barvni film »Ranč prekletih«
KOSTANJEVICA: 24. 6. Japonski film »Vrata pekla«. 27. fl. ameriški film »Nismo mi angeli«.
METLIKA; Od 23. do 24. 5. »Ju nakl Shervvoodskega gozda«. 27 5. »Dvanajst zadetkov«.
NOVO MESTO — »KRKA«; Od 22. do 23. 5. italijanski barvni film »Senso«. Od 26. do 28. 3. kopro-dukcljskl dokumentarni barvni film »Od Schwarzwalda do Črnega morja«.
DOM JNA, NOVO MESTO: Od 21. do 24. 5. italijanski film »Kruh. ljubezen i n . . .«. 29. 5. Jugoslovanski film »Dokumenti življenja«. Od 2fl. do 27. 5. ameriški film »Viv a Vlila«.
SEMtC: 24. 5. angleški barvni film »Plavolasa zapeljivka«
SEVNICA: Od 23. do 24. 5. ameriški film »Cas obračuna«.
TREBNJE: Od 23. do 24. 6. ameriški film »Na ovinku reke«. Predstavi v nedeljo ob 18. ln 18. uri,
VIDEM-KRSKO: Od 23. do 24. 5. ameriški film »Napadalci«. Od 27. do 28. 6. francoski film »Ulica sanj«.
ŽUŽEMBERK: « . 5. ameriški film »Tarzanov bes«.
Ob preran, smrti mojega ljubega .noža
PRANCA KRKUTE Iz Vel. Brusnic,
i<3 iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu v njegov; dolgotrajni bolezni lajšali trpljenje, zlasti požrtvovalnim zdravnikom dr. Vodniku, dr. Spllerju in dr. SaJ«tu. Dalje mnogoštevilnim, ki so se od njega poslovili ln ga sipremiU na njegovo zadnjo pot.
Zaflujoča žena Terezija Krkuta in ostalo sorodstvo.
Tovarišu šefu dr. Ferdinandu Kosou In tovariSici bolničarki Ivanki Saje. kakor tud; ostalemu
zdravniškemu in strežnemu osebju se iskreno zahvaljuje za vso skrb in nego, ki so Jo izkazali našemu očetu Francetu Znidarsiču
družina Ziiidar-SlC iz Leskovca
Pekarna Novo mesto obvešča gostilne, restavracije, hotele, trgovine in ostale, da ima vednO na zalogi; drobtlne b e l e in črne, odprte, domače kekse, sladke proste, palčiće itd. Za cenjena naročila se priporoča »Pekairija« NO-vo mesto.
Prepovedujemo vsako peš hojo ln prevoz po zadružnem sadovnjaku (bivša last Roje). Kogar borno. zasledili, da se poslužuje nedovoljene poti ali prevoza, ga bomo kazensko preganjali. Posebno opozarjamo prebivalce BudganjS vasi-
Kmetijska zadruga Žužemberk
PRODAM MOŠKO KOLO. Cesta herojev 8-1 nad.
POCENI PRODAM VOZ zapravil lvček. Avsec, Gotna vas
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO KALAJ«, videm-Krško. proda tovorni avtomobil znamke Tam-Deutz s prikolico Djuro DJakovič. s prevoženimi 80.000 kilometri za ceno 7,870.000 dinarjev. Ponudbe Je poslati na upravo podjetja.
PRODAM SENO ln nemško deteljo na Rastilu 24. maja ob to. uri. 'Krevs, Brusnice.
STROJ ZA li'.I)i:M)VANJE C E M E N T N E STRESNE OPEKE in 300
modelov naprodaj. Jože Mlketlč. Loka 14. Črnomelj.
DIMNIKARSKEGA VAJENCA — sprejme Hodnik, Novo mesto.
KOŠNJO DETELJE IN SENA oddam za deda. Drago Hadl. Za-gre-hška 10, Novo mesto.
STANOVANJE v bližini Kostanjevice, v majhni Wšlct»-»» primerni za upokojenca, oddam. Naslov v upravi lista. (477-39)
MLIN NA TOPLI VODI na dva kamna oddamo v najel. Interesenti naj se zglasdjo pri Kmetijskem gospodarstvu v Kle-vevžu.
PRODAM ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK. Možne razne kombinacije in oblike uporabe. Glavni trg 14. Novo mesto
STANOVANJE IN HRANO dam fantu, vajenemu kmečkih del za pomoč v prostem času. Po potrebi preskrblm službo. Karol Grad. Zg. Kašelj 19, Polje-LJub-Hana.
NOVO MESTO V času od li i do 18. maja Je bilo
rojenih 20 dečkov ln 17 deklic. Poročili so se: Ercegovčevič Mio-
drag, podoficir, in Neika Koncl-lja, fotograska pomočnica, oba lz Novega mesta. Anton Rukše, uslužbenec iz Celja, ln Marija Rozman, Šivilja lz Gotne vasi. Mazjan Hrastar, avtomehanlk lz Smihela, in Zdenka Kren, krojaška pomočnica Iz Novega mesta. Ludvik Grivec, krojač iz Novega mesta, in Jožefa Kavšek, prodajalka lz Gotne vasi,
Umrli so: Janez Cernač. osebni upokojenec iz Kraslnca, star «1 let, Marija Kočevar, kmetovalka lz Radovlce, stara 63 let. Franc Marvln, vojni invalid lz Dolge vasi, star 78 let. Janez Seiko. Invalidski upokojenec iz Brezovice, star 54 let. Franc Zlbert, invalidski upokojenec iz Žabje vasi, star «1 let.
GOTNA VAS Umrli 'so: Jože Erlah. užitkar z
Vel. Slatnika, star 86 let. PREČNA
Umrli so: Alojz Potočar, mesar Iz Potočne vasi, star 6« let.
lvanetift lz Novega mesta — dt>» klico, Danica Kovačlč iz Železne« ga — deklico, Jožefa Muren iS Dvora — deklico.
Iz brežiške porodnišnico Pretekli teden so v brežiški po
rodnišnici rodile; Barica Ban U Radakovega — dečka, Jožefa Slm-Sek lz Zurkovega dola — deklico, Ivanka Požgaj iz Male doline — deklico, Anica Zorič iz Brežic — dečka. Ljuba N e ž i č l z Rozge — deklico, Ljudmila KrošelJ z Malega vrha — deklico. Elizabeta Stefanlč iz Leskovca — dečka, Ro_ zika Zagrajšek Iz Krške vasi — deklico, Fani Salmlč iz Gorenj« vasi — dečka, Katica Rajkovič iz Smedereva — dečka. Marija Ažman iz Sp. Llpnlce — dečka.
KRONI
Pretekli teden &o v novomeški bolnišnici rodile: Tončka Gorjanc iz Gor. Suhadola — deklico, Marija Mlklič lz Armeške vasi — deklico, Genovefa U raj nar iz Hu-dej — dečka, VeronLka Povše iz Javorja — flečka. Ana Kirm iz Brezovice — dečka, Martina Peterka lz LJubljane — deklico, Marija Lisac iz Slovenske vasi — dečka. Ljudmila Veselic z Broda — dečka, Marij a' Turk lz Dol. Straže — deklico, Marija Obreč iz Kržišč — dečka, Marija Bahor lz Hrasta — dečka. Marija Stan-gelj iz Zafare — deklico. Marija Judež lz Pristave — dečka, Jana CibeJ iz Kočevja — dečka. Angela Udovič lz Repč — deklico, Rozalija Smollč iz Stranja — deklico. Francka Planinšek iz Vel. Loke — dečka, Anica Jurgllč iz Prelesja — dečka, Ljudmila Kranjc :z Rake — dečka, Cvetka Mali Iz Novega mesta — deklico, Marija Zupančič Iz Cetlnja — deklico, Ljudmila Grm lz Skovca — dečka, Francka Zorko iz Družinske vasi — dečka, Štefka Bratkovič z Gor. Vrhpolja — deklico, Frančiška
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Franc Zeljko, sin posestnika lz Novega mesta, se je zbodel v prst leve noge. Stanislav Sumenjak, sin delavca lz Črnomlja, si je pri telovadbi poškodoval desno koleno. Poldeta Kranjčiča, sina posestnika iz Karteljevega, Je povozil voz ln mu poškodoval levo nogo. Borut Kožuh, si Je pri nogometu poškodoval levo nogo. Alojzijo Cvelbar, ženo posestnika iz Dobravice, Je podrlo tele in JI poškodovalo levo nogo. Na Terezijo Gačnik, hišnico iz Brusnic, se Je prevrnil voz ln Ji poškodoval levo nogo. Jožefa Hacln, družinska upokojenka ;z Novega mesta. Je padla In si poškodovala desno nogo. Jožeta Florjančiča, sina delavca Iz Cegelnice, Je podrt tovornjak in mu poškodoval levo nogo.
BiežŠka kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili
ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Alojz Metelko, posestnik lz Gmajne, se Je pri padcu s kolesa laže poškodoval. J »že Dvor-Bak, delavec lz Bukoška, si Je pri padcu s kolesa poškodoval levo roko. Stanislava Jenka, logarja lz Smarčne, Je nekdo napadel in mu prizadejal poškodbe po glavi. Stanislav Kova*Mč. rudar lz Senovega, se je poškodoval pri delu v rudniku po glavi in križu. Anton Debevc, pečar iz Brežic, se Je pri padcu po stopnicah poškodoval po levi nogi m glavi.
T o i n o n o i z B e l e k r a j i n e A v t o - m o t o krožek S o ustano
v i l i t u d i v Kanižaric i . T a k r o žek bo d e l o v a l kot sekc i j a r>PD Svobode ter bo v tesni p o v e z a v i z A v t o m o t o društvom Črnomel j . K o je, u p r a v n i odbor novous ta novl jenega krožka razpisa l teča j z-a Šoferje, se je p r i j a v i l o samo
iz r u d n i k a 72 Interesentov. P r v a s k u p i n a , k i j e že začela s t e č a jem, ftteje 25 čVanov i n vk l jučuje pretežno tiste de lavnice , k i že ima jo motorna v o z i l a > K e r so teča jniki zaposleni na vseh t reh izmenah, obravnavai jo p r e d a v a t e l j i ob določenih d n e h isto snov dopoldne i n popoldne, s č imer je s l ehernemu omogočeno, d a ne z a m u d i nobene učne ure . Za učenje praktične vožnje i m a krožek Že svoj avto, k i m u ga Je p o d a r i l k o l e k t i v r u d n i k a ,
V S tarem t rgu ob K o l p i se prav vestno p r i p r a v l j a j o n a p r a znovanje kra j evnega p r a z n i k a —
1. j u n i j , k i spomin ja p r e b i v a l stvo tega področja Be le k r a j i n e na obletnico, ko so part izanske enote leta 1942 popolnoma u n i čile i ta l i jansko posto janko v Starem t rgu . /
Osrednja pros lava bo v nedel jo , 31. maja dopoldne , k o bo slavnostno zborovanje s k u l t u r n i m sporedom, p r i k a t e r e m bodo sodeloval i m l a d i n a iz Starega trga in okol ice ter moški i n žens k i , p e v s k i zbor z godbo iz Črnoml ja . P r i p r a v l j a j o t u d i šahovs k i dvoboj na 15 deskah med p i o n i r j i lz P o l j a n s k e dol ine i n Črnomlja .
P I R A N
Z A B E L E Ž E N O
Češnje in paradižnikove sadike V ponedel jek, 18. m a j a Je
bi lo na novomeškem živils k e m t r g u spet živahno.
.— Po k o l i k o Je solata? — P o 20 d i n krožnik za vas,
pa bom dobro n a m e r i l a . Češenj je povsod takoj
/.manjkalo, čeprav so bile po 100 d i n k g . Na jveč ja gneča je bi la p r i t i s t ih s to jnicah, k jer so p r o d a j a l i sadike paradižn ikov .
M e d pobi ra lcem tržne takse i n kmet i co se Je r a z v i l pogovor :
— 10 d i n pros im. — J i h n i m a m . (Nabrala Jih
ie namreč samo 9.) — Eden man jka , Je ugoto
v i l nabira lec , kmet ica pa Je še napre j zatr jevala , da ga l ima . Vmešale so se še druge cmetlce:
— K a r pustite j i t is t i d inar , <aj ga moramo me tudi več k r a t , v t rgovinah .
O n se n i v d a l . U g o t o v i l Je čisto p r a v i l n o :
L e pomisl i te , ka j b i b i l o , če b i vsak i , k a r vas je t u k a j , pustu po en d i n a r . Saj n i t i zaslužil ne b i t o l i k o !
Dve p r o d a j a l k i »ta u g i b a l i , Če drži bisova s tek len ica pol l i t r a takrat , ko j « n a polnjena do v r h a , aH takrat , ko m a n j k a do v r n a še d v a prsta. K e r se n is ta m o g l i med i n i t i , s ta vprašal i m i m o i d o čega moškega. T a je d e j a l :
— Ver j e tno b i ve dve zato radi v e d e l i koLiko drži, ker prodajata žganje. L e pazi ta , da v a j u ne bo k d o zaradi tega p r i j e l i
P a ga Je lastnica s tek len i ce z a v r n i l a :
— O , k o l i k o k r a t me je k a teri v m o j i h m l a d i h let ih , zdaj pa se m l nI tega vpč b a t i !
Res je bi lo na trgu ž l v R h -nol
Rekonstrukcija ceste Črnomelj — Kanižarica ugodno napreduje . Z u t r j e v a n j e m cestišča so pris p e l i že skora j do tovarne »Bel-
sad«. Cestišče, k i bo široko 5 m , bodo a s f a l t i r a l i na vsej dolžini naenkrat .
Z r e k o n s t r u k c i j o ceste bo d o končno t u d i rešen pereč problem mosti6ka preko Dobličice
V A M N U D I O D L I Č N O I N C E N E N O
v Kanižarici . T a most je n a m reč s s v o j i m o s t r i m z a v o j e m c e . ste povzročil že več h u d i h n e sreč, k i pa do sedaj na srečo niso zahtevale nobene smrtne žrtve. V p r o j e k t u za preuredi tev te točke J e p r e d v i d e n a p r e m a k -
D O M A Č E M I L O
ivitev škarpe v strugo Dobličice za 1,5 m ter o d p r a v a mostu i n uredi-tev nadomestnega p r o p u sta. T a k o bo tod cestišče široko 6,5 m ter k r i v i n a o v i n k a močno ublažena.
P r e d v i d e v a se, dla bo r e k o n s t r u k c i j a ceste končana do 22. j u l i j a .
T O P L I C E B O » 0 P O L E P Š A L I Turist ično društvo v D o l . T o
p l i c a h Je zadnje čase poživelo svojo dejavnost. D o b i l o je s t a l nega čuvaja, k i bo s k r b e l za snago na p a r k i r n e m pros toru , k jer bodo zasadi l i drev je i n n a pel ja l i vodovod. Društvo bo t u d i oskrbelo m a r k a c i j o pot i do Baze 20, k e r se t u r i s t i In t u d i stalni gostje vedno zanimajo za 'MbOtits-nske kra je .
• NAKOCAJTF • IN SlhlTF
9 nOI .KNJSKI UST I
STAREGA; AMERIKANCA
F . ^ o i e r : V e s e l m l a d f a n t »Ta s tvar med nama se mora
končati,« j « r e k l o dekle i n m u položilo p r s t n a usta .« Saj te Imam rada, v e n d a r p r e j a l i slej se n a m e r a v a m p o r o č i t i i n . . . D a , v e m kaj m i s l i š r e č i — p r i p r a v l j e n si me v z e t i z a ž e n o . D r a g i , a t i ne m i s l i š r e s n o . T i n i s i trezen, z r e l m o ž , k i b i se m u Lahko z a u p a l a za v s e ž ivl jenje . Samo m a l o se p o g l e j . . . «
F a n t se je nehote o k r e n i l k v e l i k e m u stenskemu z r c a l u i n se og ledal . V i d e l je potegnjenega suhca, k i se j e negotovo z i bal naprej l n n a z a j . T e m n a l e po k r o j e n a obleka je b i l a v s a pomazana a c i g a r e t n i m pepelom, živopisan a kravama jo b i la p o t isnjena na s t ran in vozel z r a h l j a n , d a - je b i l o v r a t n i k p r i s ra j c i .Lahko odpet. O p a z i l je potne kapl j i ce na čelu, veselo razmršene lase, zadnjo sled smehl ja ja na us tn icah in k i so v nasprot ju t v s e m o s t a -
i i m strmele lz ogiedala z neko uporno zamLšTjeno&tjo. K o t že večkrat pre j , se je mora l spet začuditi temu i z r a z u , k i nI i z g i n i l iz n jegovih zenic n i t i v t renutku na jhujše pi janost i . S p o m n i l se je vseh zrca l In sebe pred n j i m i . V d u h u je vstalo nešteto podob, vse so bille bol j al i manj pi jane, vendar oči so zmeraj ostale resne i n * r d e , kot da ne '-edo za Vrvenje v e sel jaških d o m i s l i c v čedni, podolgovat i g l a v i .
O d m a k n i l se ie od zrca la in pogledal dekle . Zazdelo se m u ie, d a se p a z l j i v o sk lan ja v p l a -polan.jp godbe, k i je s t o p l i m z r a k o m va lova la i . dvorane.
» A m p a k . . . « je pričel . »Ps>t! Ne t r u d i se,« je reki« .
Položila m u je razgal jene roke na ramena in se m u za h i p p r i bližala s s v o j i m v o n j a v i m te lesom v tesni plesni o b l e k i -»Pri.iaitel' me bo s-premil domov.
Na boks matchu za prvaka »veta v težki kategoriji je dosedanji šampion Fioyd Patter-son pred deset tisoči gledalcev knockoutiral svojega nasprotnika Briana Londona in pri tem zaslužil čistih SO milijonov dinarjev. Srečanje je bilo te dni v Indianopollsu, ZDA.
V celico na sliki so nasilno vdrli ncstnpneži v Poplarvlleu* (v ZDA) ter iz nje tako rekoč ukradli tam zaprtega črnca M. C. Parkerja In ga odpeljali neznanokam. To se je zgodilo 28. aprila letos, vendar policiji še nI uspelo najti nobenega sledu za ugrabljenim črncem, ki so ga osumili, da je napadel neko belo žensko, čeprav ga ta ni spoznala, ko so Jo soočili z njim. Sj>et nov krut primer rasne nestrpnosti v
ZDA.
Srečanje indijskega premiera Nehruja s pregnanim dalai lamo lz Tibeta je bilo zelo prisrčno: na sliki mu daje bel svilen šal, znak prijateljstva in miru, nakar Je sam prejel enakega od tibetanskega pogla
varja.
Prvič v zgodovini ZDA je bila pred dnevi v konkurenci z belimi dekleti izvoljena za lepotno kraljico neka črnka. To Je študentka Pat Willlams lz Sacramenta v Kaliforniji. Slika Jo kaže, ko prejema od svoje predhodnice iz lanskega leta prehodno kronico, ki vsako leto pripade Miss Sacra-
mento.
Teden francoskega filma so priredili pred nedavnim v Moskvi l n Tbllflaru. Pri tem Je prišlo do prisrčnih stikov med francoskimi ln sovjetskimi filmskimi igralkami, ki jih vidimo na gornji »llikt v prijetnem razgovoru. Od leve na desno svoje Audre Pasqualova. Nina Makarova, Petite Pasqualova ln Ztnadda K i -
rienko.
Saj n i s i žalosten? Poskušaj r a zumet i . Zbogom dečko moj!« In odhi te la je.
K o je zgodaj z jutraj lege* spat, j© čuti l , da je zelo p i j a n . Dobro znan občutek v g lav i m u je to povedal . Z a čelom nekje m u je ležal kos belo razžarje-nega železa. A ga n i bolelo, sa mo svet l joba z notranje s trani i e l j i l a tako j a r k a , da je nehote z a t i s k a l oči i n tudi sence spom i n o v so pomalem izginjale v nje j .
V e n d a r d r u g i d a n se je vseeno s p o m n i l nanjo. R a v n o cigareto je prižgal, k o je začutil, da je dekle spet ob n jem. Čeprav je blJ to 1* nekakšen topel , ne ja sen p r i v i d , se Je k l j u b temu v h i p u zavedal , da jo bo težko p o z a b i l . K a j . takega bi b i lo p o dobno už lv . šk i n a r a v i , n jemu pa ne. K a j t i res se je s icer rad v n e m a l za vesel ja vsake vrste ln res je v r v e l o v n jem polno vraž j ih domis lekov, a ne to l iko 7iaradi zeolj te lesnih užitkov, kot zaradi nagnenja do nekak, šne prostramosti Ln i z z i v a l n e svobode, k l je b i l a v tem. V redu. dekle ga je imelo za neresnega mladiča. Sam pa I« dobro vedel , da to ne drži p o polnoma. P r a v tako d iv je , kot se je znal pognati v p i t j e i n o b jem, je znal vrtait; z j e k l e n i m i svedr i s v o j i h mlsM v granltn« l u p i n e dogodkov in t v a r l . NI ve l iko- premiš l jeval . Sk lep je
b i l naenkrat pred n j i m . t rden ln 1a*en.
»Dokazal j i bom, da s.morem v d e j a n j i h to l iko (kot d r u g i ! Mogoče se bo celo vrnila?«
In b i l o je čudno, n kakšno l a h koto *«* ie l e v i l . T a k o or l s tno in prepričevalno le to t>oče1, da se Je še več 1K pozneie soo-tnlrojal svoj ih vesel 1«*cenj kot nekaj zelo nekoristnega ln n e pomembnega. M r k a resnost, k i «e le je postonoma n a v z e m a l . se je jasno ooVažala tudTt v njegovi zavesti . Stal« je kot v i soka, ravna stavba na robu migetanja puhastega neba. Z a vedal se je je v vsakem trenutk u , k a r je spremembo na njem samo v**čalo ln večalo. Z a s o v r a ži' je vesele mlade fante Ln pozabil na deklo, k i je s p r e membo povzročilo.
V e n d a r n e r a n l j i v nI b i l v tem svo jem m r k p m oklepu umir jene resnosti , v v i z l i r j u m u ie zmerom bol j zevala bleščeča in dolga r a z p o k a : poznavanje
druge p la t i — tistega, k a r Je b i : nekdaj . Čeprav je vesele, m l a de fante p r e z i r a l , se je zavedal rane v v i z i r j u od leta do leta z več j im ponosom. K a j t i mladost za hrb tom dl je ko je. lepša je.
P o d o l g i h let ih m u je nekega ju t ra spet b i lo , kot da s to j i ob njem nek neviden, topel i n v o njav p r v i d . Nežnopolta d e k l i c a z b a k r e n i m i l a s m i . 1 jo je že dal j časa v i d e v a l v s ivoze lenih k r i l i h ln v o l n e n i h jopicah, »e m u je zmeraj bolj zdela podobna m e h k e m u , s i v e m u Listu rožm a r i n a . B i l a je tako lepa in mnogo mlajša od njega. V dneh ko jo je s n u b i l , a t u d i Še vsa letj* po porok i je čutil , d a - J e ' skozi tisto razpoko v oklepu p r o d r l a kot meč globoko v n je govo notranjost . . .
Obsta l je pred g l a d k i m i , brezi z r a z n i m i v r a t i svojega s t a n o v a nja. (Odkar sta se v s e l i l a , se še nista presel i la \7. te v e l i k e pafla-fte b l i z u mestnega središča.) P o iskal je k juč. Tedaj ie izza vrat zaslišal glasove. Na jpre j nerazločne besede nekega moškega, nato j a s n ' g l a s svoje žene:
»Ne odhajaj Se, ne, ne ! Imava še več kot eno uro časa. P r e j ga ne bo nazaj.«
Zdaj je t u d i moški glas postal razločnej ši :
»Mucek, mar res ne razumeš, da m o r a m it i? T i s t i konjak, k i si m i z n j i m p o s t r e g l a . . . «
Mož pred vrat i se je o b r n i l ln zdrveli po stopnicah. U s t a v i l s« je šele v majhnem p a r k u na drugI s t r a n i ceste. S t i s n i l se je ob drevo in se o z r l . V istem t r e n u t k u so se hišna v r a t a o d prl« in n e k i moški je s topi l v e n ter počasi zavi l naravnost prot i n jemu v stožec ulične svet i lke . Mož ob drevesu si j e neznanca dobro og leda l : n jegova obleka je b i la vsa zamazana s c i g a r e t n i m oepelom, živobarvno k r a v a t o je imel zrahl jano i n o v r a t n i k p r i sra jc i je b i l odpet. P r i h o j i s e je negotovo z iba l , z ibal se je kot vsi vesel i mladi fantje, k i j i h ženske morajo Lmeti rade .
Mož p r i drevesu se je za h i p s p o m n i l svoje lepo zapete i n t r do z l i k a n e žedeznosive obleke, svoje zategnjene kravate , g ladko počesanih las. svoje k a r i e r e , ln počasi je »avli v nasprotno smer p r o t i r a z v p i t i k a v a r n i o l , da se čez kakšno uro v r n e domov z običa jnim izrazom na ob-azu .
Dolžina jugoslovanske meje Dolžina jugoslovanske meje,
k a k o r je b i l a označena dosle j , se je nedavno podal jšala. In sicer jo je »podaljšal« H i d r o g r a f s k i inštitut Jugoslovanske vo jne mornar ice . Inštitut je namreč s p r e c i z n i m i m e r i t v a m i In n a j n o vejšimi metodami u g o t o v i l , da
Najgloblji boksitni rov Nahajal išča boksi ta , k i p r e d
s tavl ja n a j v e č j e rudno bogastvo naše dežele, so v J u g o s l a v i j i po večini lahko dostopna i n u g o d na za izkoriščanje. Iz jema pa je j ama K a l u n na bogatem b o k s i t -nem področju okrog Drniša. K o pajoč vse globl je za rudo, k i je tu odlične k a k o v o s t i , so p r i k o pal i r u d a r j i do 325 metrov izpod zemeljske površine ter sodijo, da je ta j a m a sedaj na jg lob l j i boksi tni r o v na svetu.
Kopan je rude je otežkočeno ne samo zaradi globine, ampak tudi podta ln ih voda . V e n d a r bodo delo n a d a l j e v a l i , k e r k v a l i t e t a boks i ta opravičuje Investici je . V r u d n i k bodo postav i l i črpalke i n tako omogočili nadal jn jo eksplo ataci jo r u d n i k a .
dolžina jugoslovanske kopnene obale nI 1993 k m , k a k o r smo m i s l i l i doslej , ampak 2099 k m , torej za 106 k m daljša.
Krava % rekordi Jos ip Košnar iz Petr in je ( H r
vatska) sa res lahko p o h v a l i s svojo k r a v o : v zadn j ih štirih l e t i h m u je »rodila« osem telet. Samo l a n i je o te l i la 4 teleta — 19. j a n u a r j a d v a , 22. decembra pa spet d v a .
.Umi — Prav žal mi h Uaibček,
toda torta, ki sem ti Jo spekla za rojstni dan, J* b ' "a dobra, da sem vso sama pojedla . . .
Nezaželena stranka bi lahko reki; velikemu avtobusu na gornji sliki, ki se je hotel izogniti neprevidnemu kolesarju-ln se zato znašel nenadoma skozi izložbo v trgovini sredi Londona. Nesreče, pri kateri Je bilo 17 ljudi ranjenih, je bila kriva mokra in spolzka
asfaltna cesta.
V najlepši gledališki hiši v Bombayu, Indija, v The Ero's Theatre. je Unitaliafilm organiziral teden italijanskega filma. Na otvoritvenem večeru Je bila tudi italijanska Igralka Rossama Podesta, ki Jo vidimo na sliki v družbi z Indijsko filmsko zvezdo Beauty Nutan.
Pred kratkim se je v Cannesu zbrala filmska elita z vsega sveta. Dobesedno lahko rečemo, da film združuje narode, saj so bili prisotni igralci in režiserji vseh narodnosti, barv in ver, vseh političnih prepričanj. Na sliki sovjetska filmska zvezdnica Leila Atoašize.
Mali Doug Klbert, star osem let, je pred kratkim doživel pretresljivo tragedijo. Ko se je a svojimi starši peljal v pol-tovornem avtomobilu proti metrtu Jonesvllle v ZDA, so na samotni cesti padli v zasedo dveh roparjev, ki sta z nekaj streli ubila očeta, mater pa hudo ranila. Mali Doug je ostal na srečo živ m je po odhodu roparjev sam odpeljal starše do najbližje bencinske postaje kjer Je alarmiral po
licijo.
Rešen z lastno krvjo P r o s t o v o l j n i k r v o d a j a l c i več
krat reši jo ž ivl jenje d r u g i m , šofer R. N . v P u l i pa je rešil tudi samega sebe. R. N . je že dolgole tn i k rvoda ja lec . K o je zadnjič d a l k r i , se je v r n i l k svo jemu taks i ju . Cez s labi dve u r i pa je doživel k a r a m b o l i n b i l hudo r a njen. P r e p e l j a l i so ga v bolnišnico, k je r so ga takoj o p e r i r a l i i n m u d a l i t ransfuzi jo — njegovo lastno k r i , k i j o je b i l p r e d dvema u r a m a d a l za druge .
Piše J o h n L o k a r s t.
Z e l o sem b i l presenečen, k o m i je p o n u d i l s to l . S e s t r i j e župnik naroči l , naj m i pr inese m a l o v i n a , češ d a se m i bo p r i l e g l o , k e r g r e m z d e l a . S e v e d a , se m i je p r i l e g l o l n p o -krepčal sem se. D a l m i je t u d i d v e f i n i c i g a r e t i . P o g o v a r j a l a s v a se ze lo p r i j a t e l j s k o , pridruži la se je pa t u d i n j e g o v a sestra. O n a m e je v p r a š a l a : ••Koliko i m a t e t a m a l i h ? : N i r e k l a o t rok . P o v e d a l sem j i , da i m a m t r i , z a d n j i n i b i l t a k r a t še ro jen . P r i n e s l a m i je t r i debe la rdeča j a b o l k a , p a m i r e k l a , na j d a m v s a k e m u eno j a b o l k o . L e p o s e m se j i z a h v a l i l i n šel .
T o m i je os ta lo v ž ivem s p o m i n u ; r e d k i so t a k i d u h o v n i k i . Župnik S m r c k n r je b i l t u d i p e s n i k . S p e s n i l je l epe d e l a v s k e p e s m i v n a p r e d n e m d u h u . B i l e so m u u k r a d e n e . N e k a j j i h je b i l o t a k r a t pr iobčenih . G o v o r i l o se je, d a b i sestra l a h k o d o b i l a p o župnikovi s m r t i 800 d o l a r j e v za te n jegove p e s m i . M o g o č e so b i l e preveč r a d i k a l n e i n so j i h g o t o v i za v e d n o o d s t r a n i l i .
Se to m o r a m o m e n i t i o župniku S m r e k a r j u . I m o l i s m o p i k n i k druš tva . V bo j št . 53 S. N . P . J . i n r a z v i t j e društvene zastave . P i k n i k je b i l zvečer . T a k r a t n i s m o i m e l i e l e k t r i k e , župnik pa j e i m e l s v e t i l k e , m i s l i m , d a na o l je . P o s o d i l n a m j i h j e z a p i k n i k , da smo l a h k o i m e l i z a b a v o še pozno v noč . R a v n o v t i s t e m času so r a z n i d u h o v n i k i zelo n a p a d a l i S. N . P . J . , a m p a k župnik S m r e k a r je b i l drugačen. NI se o z i r a l na d r u g e , b i l je pravičen do v s e h .
K e r s e m b i l tedaj brez d e l a , so p r i društvu odloči l i , d a j a z i n p o k o j n i F r a n k S l i b a r neseva te s v e t i l k e župniku n a z a j . V p r a š a l a s v a , k o l i k o računa z a n j i h rabo . R e k e l je, d a n ič i n da , k a d a r bo društvo zopet r a b i l o s v e t i l k e , na j j i h k a r p r i d e i ska t . L e p o s v a se m u z a h v a l i l a i n odšla. B e l je kot b e l a v r a n a rned d r u g i m i d u h o v n i k i , zato s e m o p i s a l ta d o godek . N a j b l a g i mož počiva v m i r u v a m e r j š k i z e m l j i .
P r v a leta so nas S l o v e n c e v j a v n o s t i n a z i v a l i A u s t r l a n K r a i n e r s a l i P o l l a c k s , s a m o ne s p r a v i m i m e n o m — S l o v e n c i . T o so z a k r i v i l i t u d i p r v i n a s e l j e n c i , k o so u s t a n o v i l i p r v o p o d p o r n o enoto i n j i d a l i i m e K r a n j s k o - s l o v e n s k a , n a m e sto S l o v e n s k a . P r i m e r i l o se je t u d i že m e n i , k o s e m b i l n a d e l u v t o v a r n i , d a j e prišel k m e n i v o d j a d e l a v c e v , k o je n a j e l n o v e g a d e l a v c a , i n vpraša l , če b i se l a h k o z n j i m z m e n i l . K o sem tega d e l a v c a o g o v o r i l i n vpraša l , č e je S l o v e n e c , je brž o d g o v o r i l , d a ne — d a je K r a n j e c . M i n i l o je prece j časa , p r e d e n so se začel i S l o v e n c i z a v e d a t i , d a so S l o v e n c i .
P r i t e m so i m e l i n a j v e č zas luge naši S l o v e n s k i n a r o d n i d o m o v i , k u l t u r n a društva , to je p e v s k i z b o r i i n d r a m a t i č n i z b o r i , n a p r e d n o časopis j e i n o r g a n i z a c i j e , kot je S l o v e n s k a n a r o d n a p o d p o r n a enota , p r i k a t e r i so b i l i n j e n i u s t a n o v i t e l j i z a v e d n i i n r e s n i č n o n a p r e d n i , d a so d a l i tej o r g a n i z a c i j i p r a v o s l o v e n s k o i m e . V s e to je v e l i k o p o m a g a l o , d a s m o pos ta l i S l o v e n c i to, za k a r nas p r i p o z n a j o .
Počas i se j e zače la r a z v i j a t i s l o v e n s k a zavednost . S . N . P . J . je i g r a l a v e l i k o v l o g o p r i p r e b u j a n j u n a r o d a , k i se do teda j še n i z a n i m a l z a k a k o n a r o d n o a l i n a p r e d n o s t v a r . K o ne b i b i l o te, b i nas še d o l g o n a z i v a l i za K r a n j c e a l i P o l l a c k s . B i l a p a je r a d i tega S . N . P . J . v e d n o k r i t i z i r a n a po k l e r i k a l c i h , k a t e r i b i r a d i držal i n a r o d v e č n o v t e m i . A t r e b a j e i t i z d u h o m časa n a p r e j . Sa j se t u d i danes n a r o d i v A z i j i i n E v r o p i p r e b u j a j o i n o tepa jo t u j i h izkor iščevalcev . R a z u m e se, d a to b o l i t iste , k i b i r a d i še n a p r e j izkoriščal i ubogo l j u d s t v o . N j i m n i za n a p r e d e k — o n i b i m e n d a ra je v i d e l i , d a b i p a d l e a t o m s k e b o m b e , d a b i se ruši la m e s t a i n v a s i , d a b i se t r p i n č i lo i n m u č i l o nedolžne l j u d i . T o so h i n a v c i , k i b i r a d i živeli razkošno ž i v l j e n j e n a račun d e l a v s k i h množic .
M i s ta rc i s m o se r o d i l i "vsaj 50 let p r e z g o d a j . D o s t i s m o m o r a l i v m l a j š i h l e t i h pres ta t i , a danes b i l a h k o uživali bo l j še č a s e , p a n a m ž i v l j e n j e z a h a j a h k o n c u . V teh l e t i h našega Živl j e n j a se je iznašlo o g r o m n o novega , d a je* z iv l j en je rndo*>-n e j š e . D a n e s l e ta jo železni ptiči po z r a k u kot r e d n o p r e v o z n o sredstvo , m e d t e m k o je b i l o to n e k a j čudovi tega p r e d 50 i n več l e t i . P r i t a k e m n a p r e d k u p a b i , k o b i b i l o vse prav ično de l jeno , l a h k o vse l j u d s t v o u d o b n o i n v o b i l j u živelo.
T o r e j n a j o m e n i m m a l o t u d i , k a k o s m o leta 1918 v o l i l i . B i l t s m o m l a d i i n z a v e d n i d e l a v c i p a s m o se t r u d i l i , v s a k po s v o j i moči , d a b i i z v o l i l v m e s t n o z b o r n i c o d e l a v s k e c o u n -c i l m a n e . M e d n a m i je b i l m l a d M a t t P e t r o v i c h , ze lo a k t i v e n v soc ia l i s t i čnem g i b a n j u . V e č k r a t je i m e l j a v n e govore i n d o b r o se s p o m i n j a m , k o je p r i h a j a l n a se jo k l u b a št. 49 i n je s seboj p r i p e l j a l s v o j o ženo i n d v e hčerk ic i . B i l je i z v r s t e n g o v o r n i k i n s t o r i l je v e l i k o v k o r i s t d e l a v s k e g a r a z r e d a .
B i l o j e v e l i k o š t e v i l o nas m l a d i h , k i s m o teda j p r i d n o a g i t i r a l i za n a š e s o c i a l n o d e m o k r a t s k e k a n d i d a t e , k i so s s v o j i m d e l o m p o k a z a l i , d a so resn ično za m a l e g a č loveka . I m e l i s m o t u d i i z b o r n e g a s o c i a l i s t a E u g e n e D e b s a ; b i l je n e u s t r a šen borec i n v o d i t e l j d e l a v s k e g a p o k r e t a . S e l je ra je v j e č o k o t d a b i i z d a l d e l a v s k i r a z r e d . B i l j e p r o t i v o j n i . O b s o j e n je b i l n a 10 le t j e č e , v k a t e r i je p r e b i l po nedolžnem štir i le ta , na to p a j e b i l pomiloščen.
K e r s m o se t is tega l e ta d o s t i t r u d i l i , s m o i z v o l i l i t r i soc i a l i s t e v j a v n e u r a d e : d v a c o u n c i l m a n a — M a n d e l k o r e n i n V V i l l a r d , t e r e n e g a v šolski o d b o r . N j e g o v o me p a s e m že p o z a b i l . Z m a l i m i g l a s o v i je p r o p a d e l socia l is t ični k a n d i d a t z a m e s t n o z b o r n i c o v 32. v a r d i . I n k a j se je tedaj z g o d i l o ? K o so i m e l i t i p r a v i l n o I z v o l j e n i k a n d i d a t i n a s t o p i t i svo je s lužbe, j i h v m e s t n i z b o r n i c i n i s o h o t e l i s p r e j e t i . E n o s t a v n o so j i h z a v r g l i i n o d s l o v i l i i n n a n j i h o v a m e s t a p o s t a v i l i one k a n d i d a t e , k i so i m e l i z a n j i m i n a j v e č g lasov . A l i j e b i l o to p r a v i č n o i n d e m o k r a t i č n o ?
Pugljevo brezno (Tretje nadal jevanje i n konec)
V soboto, 13. d e c e m b r a j e n a š a e k i p a , t re t j a p o v r s t i , spet n a š l a l j u b e z n i v o z a t o č i šče p r i R a u h o v i h v S r e d n j i v a s i . P o v e d a l i so m i , d a j e g o s p o d a r s tarose lec . T e g a s e m b i l v e s e l , k e r s e m n a m e r a v a l p o i z v e -d e t i z a d o m a č a i m e n a , t e h p a n o v o s e l c i k a j m a l o v e d o . R a u h p a j e m e n d a e d i n i s t a r o selec v v a s i . K o m i j e p r a v i l d o m a č a i m e n a , s e m u v i d e l , k a k o p r a v b i b i l o , č e b i v k o č e v s k i h k r a j i h z a p i s a l i l e d i n s k a i m e n a . Sa j j e m e d k o č e v s k i m i i m e n i t u d i prece j s l o v e n s k i h , t u d i t a k i h i z dobe p r e d k o č e v s k o k o l o n i z a c i j o . S s t a r o s e l c i v r e d bodo i z g i n i l a t u d i t a .
D o l i n a , k j e r se o d p i r a j a m a , so G l o b o k e C a č e . S p o z n a l i s m o j o že v soboto zvečer , ko s m o p r e n e s l i d e l o r o d j a d o j a m e . 150 m l#*i*jv, š e v e č v r v i i n težki n a h r b t n i k i , vse d M n e d a p r e n e s t i n a e n k r a t , č e p r a v nas It Š i s t : P- H a b i č , T . P l a n i n a , d r . T r š a n , M . M i n e v c , A . H u m a r i n p o d p i s a n i . K sreči je b i l m e d n a m i d r . T r š a n , e d i n i , k i j e b i l udeležen p r i d r u g e m r a z i s k o v a n j u b r e z n a i n k i n a m j e p o k a z a l pot .
N e d e l j a , 14. d e c e m b r a . S e v j u t r a n j i t e m i o b p e t i h p r i l e z e j o i z R a u h o v e g a s e n i k a t e m n e postave , se s u č e j o p o dvorišču o k r o g k u h a l n i k o v i n s v o j i h z a l o g h r a n e d o s v i t a , n a t o pobere jo r o p o t i j o i n se Z&jJN&r ssejo po k o l o v o z i h n a v k r e b e r , p a d a j o pod t o v o r o m n a s p l o z k i h g o z d n i h t l e h , se Šal i j o , JeEljo, sope jo, h r o p e j o , p r e d j a m o pos tane jo i n n a t o d r u g z a d r u g i m z leze jo v a njo . S a m o š e e d e n se n e k a j č a s a m u d i ob
n je j . nato p a se t u d i o n odloči z a p o d z e m l j e . Dež zabr i še s t o p i n j e v t l e h j n Šo ja z a m a n p o i z v e d u j e , k a m so i z g i n i l i t i s t i , k i so j o z a r a n a z m o t i l i v s a m o t n i h o s t i .
J a m a r j i so p o n e s l i d a n s seboj v p o d z e m l j e . V so ju k a r b i d o v k o g l e d u j e j o z g o r n je n a g n j e n o brezno , k i se n a v z d o l oži i n p o s t a j a v e d n o bol j n a v p i č n o . P r i 32 m e t r i h j e p o l i c a d o v o l j š i r o k a , d a se z b e r e m o n a n j e j v s i r a z e n enega, k i j e obt ičal više v n a g n j e n e m d e l u , d a b i v a r o v a l p o -v r a t e k . S p o l i c e s p u s t i m o n a j p r e j 70 m lestev i n n a j b o l j u t r j e n i j a m a r P e t e r gre i skat d n o . D o l g o z a m a n č a k a m o n a s p o r o čilo. V e m o , P e t e r b i m o r d a želel s t o p i t i č i m p r e j n a d n o , m i p a b i r a d i s p u s t i l i v g l o b i n o š e v s e h p r e o s t a l i h 40 m l e s t v i c . A l i se bo v e n d a r že d o l e n j s k i k r a s g l o b l j e o d p r l p r e d n a m i ? ! P o z a d n j i v o j n i s m o n a D o l e n j s k e m p r e b r s k a l i že m a r s i k a t e r o brezno, t o d a p o v s o d s m o obt iča l i p r i 40, 50 a l i 60 m e t r i h , s a m o v V e l i k i V r a t n i c i p r i R d e č e m k a l u p r i 70 m , to je t a m , k j e r noben d o m a č i n ne v e r j a m e , d a b i prišli d o d n a , k e r »ga b r e z n o s p l o h n i m a « . V e s č a s n a s j e p o t i h e m j e z i l o , d a n i s m o na D o l e n j s k e m dosegl i n i t i t a k e g lob ine , kot so jo » D r e n o v e i«, d o l e n j s k a s e k c i j a l j u b l j a n skega j a m s k e g a d r uš tv a , že p r e d p r v o s v e t o v n o v o j n o v 94 m g l o b o k i Z i g l o v i c i p r i R i b n i c i , v 93 m g l o b o k i Krv iškJ o k r o g l i e i nad D o b r e p o l j e m in v 84 m g l o b o k i M a r -.janščici p r i P r e d o l a h . M a j h n a in b l a l n a b r e z n a so n a m posta la s i n o n i m za »dolen j sko b r e z n o * .
K o n č n o s m o u j e l i i z g l o b i n e zategel g l a s : » N a d n u - u u . P o t e g n i t e v r v gor !«
K o s e m se n a v e z a l n a v r v i n se s p u s t i l n a v z d o l , s e m r a č u n a l 32 + 7 0 je 102 m . T o b r e z n o j e n a j g l o b l j e n a D o l e n j s k e m , r a z e n č e . . . d a , č e n a d n u n i ostalo n e i z r a b l j e n i h i n n e r a z v i t i h k a k i h deset m e t r o v l e s tev .
T r i d o pet m e t r o v š i roki r o v se z a č n e p o d p o l i c o počas i r a z š i r j a t i . L e s t v e s k r a j a lež i jo n a s t e n i , p l e z a n j e j e za to ugodne jše i n v m e s l a h k o o p a z u j e m stene. T u n i n i k j e r več b l a t a . S a m a s i g a , k i j e p r e v l e k i a stene i n se p o n e k o d s t r n i l a v s i g a v o z a veso. S a m o t u i n t a m , d a je bol j opazno . P o k a k i h 30 m e t r i h se les tev o d l e p i od stene, n a k a t e r i j e s i g a n a b r a n a v v a l o v i h , toda v o d a š e v e d n o prš i p o l e s t v a h j n po m e n i . L e v a i n d e s n a s t e n a se pr ičneta o d -m i k a t i v s a k a v s v o j o s m e r .
K o s e m s t o p i l n a t l a , j e b i l o p r v o v p r a š a n j e , a l i so v s e l e s t v e o d v i te . So . R a v n o d o t a l seže jo . T o r e j drž i , 102 m , g l o b l j e kot k j e r k o l i n a D o l e n j s k e m .
K o j e prišel n a d n o š e t re t j i j a m a r , s m o pričel i s t i k a t i v v s e h š p r a n j a h i n l u k n j a h i n p l e z a t i v k a m i n e . N e , n i k a m o r n a p r e j n i mogoče . T r e b a se je s p r i j a z n i t i , na d n u
smo. L o t i l i s m o se r a z i s k a v a n j a l n m e r j e n j a
d n a . B r s k a l i s m o z a j a m s k i m i živalmi in z a k o s t m i . N a o d r u j e več s k a l n i h b l o k o v , s i c e r pa je živa s k a l a a H s i g a . D r o b i r j a , k i s m o ga n a v a d n o s r e č a v a l i v d o l e n j s k i h b r e z n i h , j e tu m a n j . S t a r a n a v a d a je, d a l j u d j e gredoč m i m o j a m e . v r ž e j o v a n j k a m e n , d a b i i z m e r i l i g l o b i n o ; k a m e n o b t i či v b l a t u a l i z a i d e v s t r a n s k o r a z p o k o i n /e p r a v i j o : B r e z n o n i m a d n a . N a d n u p a se n a b i r a k u p č e k k a m e n j a , mogoče t u d i v tekoči v o d i , k i jb tem bol j iščemo, č im bol j n a p r e d u j e t a e l e k t r i f i k a c i j a ln h i g i e n a . Postaviti črpalk » na e lekt r i čn i pogon v vodato j a m o a l i i z v i r , to se bo m o r d a i z k a za lo m a r s i k j e za bol je , k o t p a o b n a v l j a t i c i s terne . V r a z m e r o m a n i z k e m d o l e n j s k e m k r a s u pa s « v o d a n e pretaka g l o b o k o p o d
p o v r š j e m . V r a z p o k a h n e m o r e s ta t i niže, k o t j e v p o t o k i h i n r e k a h v d o l i n a h .
M i m o P u g l j e v e g a b r e z n a p a n e v o d i s teza . Z a t o v a n j n e m e č e j o m r h o v i n e , k o t j e n a v a d a p o n e k o d . T a m , k j e r n e vedo , d a se n a d n u b r e z n a š e b o l j zgos t i v o d n i p r e t o k i n i m a k r a j š o p o t d o i z v i r k a , k j e r jo z a j e m a j o z a p i t j e . C e b i m r h o v i n o z a k o p a l i v z e m l j o , b i r a z p a d l a p r e j k o t v ster i l n i h j a m a h i n v o d a b i j o p o č a s n e j e i z p i r a l a . Nekoč so m i p r i p o v e d o v a l i , m i s l i m , d a j e b i l o t o v R a k o v n i k u , d a j e ležal v b r e z n u v e č m e s e c e v m r t v a k , l j u d j e pa so ves č a s z a j e m a l i v o d o v s t u d e n c u , k i p r i t e k a m a n j k o t s to m e t r o v p o d b r e z n o m . Res čudno, d a n i več n a l e z l j i v i h b o l e z n i .
V P u g l j e v e m b r e z n u s m o naš l i s a m o kos t i k o n j a . K a s n e j e s m o z v e d e l i , d a so ga v p r e p a d p a h n i l i p a r t i z a n i , k e r n e p o slušni d r v a r n i h o t e l n e h a t i d r v a r i t i za o k u p a t o r j a .
K o s m o p r e m e r i l i k a k i h 28 m d o l g o i n B m š i roko d v o r a n i c o n a d n u , s m o se p r i čeli v r a č a t i . N e p r i j e t e n je p o s t a l p r e d v s e m z g o r n j i d e l b r e z n a , v k a t e r e m j e n a vseh k o n c i h i n k r a j i h k a p a l o s k o z i s t r o p i n k a m i n e . V o d a je n e k o č izlužila apnenec , d a je n a s t a l a l u k n j a , z d a j p a j o s s i g o z a p o l n ju je . T a d a n j e b i l a n a površ ju p r a v a p l o h a . R a z m o č i l a j e p r s t i n i l o v i c o , d a je p o p u s t i l a grušč , k j j e s l e d i l z a k o n o m težnosti , b r e z o b z i r a n a j a m a r j e , k i j i m je i l o v i c a l e z l a z a v r a t , m e d lase, v u h o i n d r . T r š a n u t u d i v oč i . P r a v t o l i k o j e p o g leda l n a v z g o r , d a j e l a h k o d o b i l n a oči kepo i l o v i c e . E n s a m k a m e n č e k j e b i l v njej i n ta m u je p r e s e k a l kožo pod v e k a m i . Tolaži l i s m o ga , d a je z d r a v n i k i n da se bo že p o z d r a v i l .
V r a č a l i s m o se Izmučen; In z a d o v o l j n i , V e d e l i s m o : P u g l j e v o b r e z n o ne p r i v e d e d o p o d z e m e l j s k e g a p o t o k a in n i p r i p r a v n o za t u r i z e m . V e m o š e n e k a j : č e n a m n e o d p i r a dos topa d o p o d z e m e l j s k i h v o d a i n
z a k a p a n i b l e p i h p r o s t o r o v P u g l j e v o brezno, ga b o m o naš l i n e k j e d r u g j e . C e n e letos, p a d r u g o l e t o a l i deset le t je . I n l j u d j e n a m bodo p o m a g a l i p r i t e m i s k a n j u s t e m , d a n a m bodo j a v i l i i n p o k a z a l i n o v e n e r a z i s k a n e j a m e . K o n č n o p a n e r a z i s k u j e m o s a m o zato, d a b i naš l i v o d o i n lepote . J a m e i m a j o š e d r u g e v r e d n o s t i , e n k r a t take. drugič d r u g a č n e . G l a v n o je, d a j i h p o m a m o . I n t u d i to j e važno v e d e t i , d a i m a D o l e n j s k a t u d i č e z sto m e t r o v g l o b o k prepad - r P u g l j e v o b r e z n o n a d S r e d n j o vas jo .
M i r a n M a r u s s i g , I v a n G a m s
Spust v vrvnem sedežu