GRIPA

akutna nalezljiva bolezen;

POVZROČITELJ Virus influence tipa A in B.

PRENOS Kužne kapljice, neposredni/posredni stik / aerosol.

KLINIČNA SLIKA Inkubacija: 24-48h; Bolezen se začne nenadoma; prisotna je mrzlica, povišana telesna temperatura (39-39,5°C, 3-4dni, redko 8 dni); hripavost, pekoče bolečine v žrelu, bolečine v mišicah, križu, v očeh, glavobol, bolezen traja en teden.

ZAPLETI Virusna pljučnica:

zelo hitro napreduje; lahko povzroči smrt v 48h; pojavi se pri mladih osebah, pogosteje pri osebah z srčnimi okvarami zaradi sihemije, hipertenzije, ali posledice

revmatične vročine, še posebej pri bolnikih z mitralno stenozo. Bakterijska pljučnica:

nastane nekaj tednov po koncu akutnih znakov influence; telesna temperatura znova raste; v sputumu pri barvanju po gramu najdemo bakterije in nevtrofilce; v beli krvni sliki števil olevkocitov je zvišano; vnetje možganov, srčne mišice, mišic; Pri otrocih so težave z normalno hojo;

Drugi zapleti: Krup; Poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni; Miozitis z mioglobinurijo; Miokarditis in perikarditis; Encefalitis; Transverzalni mielitis; Sindrom toksičnega šoka; Reyev sindrom.

ZDRAVLJENJE Simptomatsko, počitek, pitje tekočine, osamitev bolnika, tudi zboleli ZD naj ostanejo doma.

PREPREČEVANJE Imunizacija je najboljše sredstvo za preprečitev gripe; Cepivo mora vsebovati antigene, ki so identični ali podobni antigenom virusa, ki povzroča trenutno epidemijo; Cepljenje je vsako leto v novembru; Cepimo ogrožene, ljudje zaposlene v zdravstvu in prometu, gasilce in policiste.

ŠKRLATINKA

Pogosta in zelo nalezljiva bolezen otrok od 3-15 leta starosti.

POVZROČITELJI Betahemolitični streptokoki skupine A, ki izločajo pirogeni eksotoksin; Izredno redko streptokoki C ali G.

PRENOS Neposreden stik z bolnikom, najvrjetneje s kapljicami sline ali nosnim izcedkom, s kontaminirano hrano.

KLINIČNA SLIKA Enak potek kot angina, le da so prisotni izpuščaji, ki se pojavijo 2. dan bolezni; Inkubacija traja 2-3 dni; Začetek bolezni je nenaden, z mrzlico in visoko vročino; Prisoten je glavobol, bolnik čuti močne bolečine pri požiranju, na nebnicah so obloge; Jezik je obložen z belimi oblogami, ki se začnejo luščiti in postane malinast; Vratne bezgavke so povečane in boleče na dotik; Izpuščaj se pojavi najprej po trupu, se širi v vrat in okončine; Najpogostejši je v zgibih; Koža na obrazu je močno pordela, brez izpuščaja; Izpuščaj se začne luščiti čez 7 dni;

ZAPLETI Septični zapleti (gnojni):

ko se streptokoki širijo v okolno tkivo; lokalne bezgavke som očno povečane in boleče; vnetje srednjega ušesa je najpogostejši septični znak; pojavi se lahko streptokokni celulitis, vulvogaginitis, ali vnetje obnohtnega tkiva izredno redko nastopi sepsa, ki povzroči gnojna žarišča v različnih organih.

Imunsko pogojeni (negnojni) Akutni posttreptokokni glomerulonefritis se lahko pojavijo 7-21 dni po bolezni, in je posledica okužbe; Bolnik ima glavobol, bruha, zviša se krvni tlak, seč je krvav zaradi eritrocitov, edem se pojavi najprej okoli oči, pa

na spodnjih okončinah in telu Akutna revmatična vročica se pojavi 2-3 teden po akutni fazi bolezni, prizadene sklepe, srce, osrednje živčevje,

podkožje.

ZDRAVLJENJE Penicilin dajemo 10 dni, ob alergiji tudi makrolidne antibiotike.

ŠEN (ERYSIPELAS)

Šen je akutno streptokokno vnetje kože; Je bolezen starejših ljudi; Najpogosteje je na obrazu, spodnjih okončninah, in tudi drugih delih telesa;

KLINIČNA SLIKA Bolezen se začne nenadanoma, s slabim počutjem, mrzlico, visoko vročino in pogosto z bruhanjem; Na koži se najsprej pojavi rdečina, koža je topla in otekla; Meja med zdravo ino stro kozo je ostra in nepravilna; Lokalne bezgavke so povečane in boleče; Na vnetno spremenjeni kozi se lahko pojavijo mehurčki, napolnjeni s serozno tekočino, pozneje se pojavijo kraste; Se pogosto pojavlja na obrazu, kjer se širi z ene strani obraza čez nos na drugo stran; Trajanje nezdravljene bolezni je nekaj dni do nekaj tednov; Bolezen se pogosto ponavlja, največkrat na istem mestu.

ZAPLETI Streptokokne okužbe lahko povzročijo imunsko pogojeni zaplet v obliki glomerulonefritisa, ne pa revmatične vročine.

ZDRAVLJENJE Zdravljenje z penicilinom traja 10 dni; Odraslim bolnikom predpišemo penicilin V 250 – 500 mg, 3-4x na dan; Lakoalno dajemo mrzle obkladke s fiziološko raztopino.

NORICE (VARICELLA)

So po vsem svetu razširjena močno nalezljiva bolezen, ki po navadi prizadane otroke; Značilen je generaliziran mehurčast izpuščaj, splošnih težav je sorazmerno malo; Po preboleli okužbi virus ostaja v organizmu v mirujoči obliki.

PRENOS S kapljicami, zrakom, neposrednim stikom; pacient je kužen 2 dni pred izpuščaji in 5 dni po krastah.

KLINIČNA SLIKA Inkubacija 10-20 dni; Nekateri imajo dan ali dva, povišena je telesna temperatura in se slabo počutijo; Pojavi se izpuščaj v obliki makule, sledi vezikula; Ko vlažni mehurčki na koži počijo, nastane krasta; Izpuščaji lahko srbijo, prizadeta je cela koža; Izpuščaj se najpogosteje pojavi na trupu, glavi in je lahko prvi znak bolezni; Najprej se pojavi v obliko makule, nato se razvije ovalni mehurček, in na koncu nastaje pastula; Ponovni zagoni izpuščaja se lahko pojavljajo v teku enega tedna. Pri bolnikih z okvarjeno imunsko obrambo se lahko razvije bulozna oblika noric, mehurčki se zlivajo v velike bule; Pri hemoragični obliki noric so mehurčki napolnjeni s krvavkasto tekočino; Možne so tudi gangrenozne norice, kjer nastane odmrtje tkiva na mestu izpuščaja; Pri odraslih je potek noric hujši kot pri otrocih, splošni znaki bolezni so mnogo pogostejši: visoka TT, bolečina v sklepih,

glavobol.

ZAPLETI Kožne spremembe pri noricah velikokrat sekundarno okužijo stafilokoki; Prizadetost osrednjega živčevja poteka kot encefalitis z hudimi bolezenskimi znaki; Vnetje malih možganov, cerebrelitis, je najpogostejši zaplet osrednjega živčevja; Med boleznijo se lahko pojavijo miositis, miokarditis, nefritis, hepatitis, purpura fulminans z nekrozami, trombocitopenija in

kreatits; Difuzne intersticijske spremembe po pljučih ugotavljamo radiološko pri 16-300% odraslih bolnikov, in nimajo kliničnih

znakov prizadetosti pljuč.

ZDRAVLJENJE Simptomatsko (antipiretiki), antihistaminik - proti srbenju, uporaba tekočega pudra se odsvetuje.

PREPREČEVANJE Novorojenčkom, ki so bili izpostavljeni bolnikom damo hiperimuni gamaglobulini ali plazma; nosečnicam damo hiperimune gamaglobuline; otroci do 15 let starosti, z okvarjeno imunostjo, vrez prebolelih noric se daju hiperimuni gamaglobulini ali plazmo; pri odraslih z okvarjeno imunsko obrambo se za dajanje hiperimunih gamaglobulinov ali plazme se individualno odločamo; Na voljo je cepivo - po naročilu zdravnika.

PASOVEC (HERPES ZOSTER)

najpogosteje pri osebah starejših od 50 let; so značilne mehurčaste spremebe na koži v območju enega dermatoma.

POVZROČITELJ Virus varicella zoster, ki se aktivira ob znižani telesni odpornosti.

PRENOS Neposreden stik.

KLINIČNA SLIKA Pekoče bolečine v prizadetem dermatomu; Najpogosteje so to prsni koš, predel vratu, obrazni in sakralni predel; Po 5ih dneh se lahko pojavi izpuščaj, le na eni polovici telesa; Izjemoma se ne pojavi, samo bolečina; Nekateri imajo povišano TT in se slabo počutijo.; Povečane so lokalne bezgavke; Zoster izjemoma poteka brez izpuščaja, le z bolečinami, otroci prebolevajo zoster brez bolečin; Pri 55% bolnikov se zoster pojavi na dermatomih prsnega koša, nato pa skoraj v enakih razmerjih v predelu vratu, v

obraznem in sakralnem delu; Pri bolnikih z okvarjeno imunsko obrambo vidimo velike mehurje, napolnjene z krvavkasto tekočino; Bolniki, okuženi z HIV, imajo lahko kronični herpes zoster.

ZAPLETI Sekundarna bakterijska okužba kožnih sprememb lahko po ozdravljenju zapušča brazgotine; Postherpetična nevralgija je najpogostejši zaplet in se pojavi pri 25%-50% starejših bolnikov, traja od 1-12 mesecev; V 33% bolnikov z zostrom najdemo v likvorju podobne spremembe kot pri seroznom meningitisu, vendar brez kliničnih

znakov; Lahko se pojavi encefalitis, ki poteka enako kot drugi virusni encefalitisi; Pri herpes zostru v anogenitalnem območju lahko nastopijo motnje pri uriniranju; Če je prizadet 5. možganski živec, se spremembe pojavijo tudi na očesu; Prisotna je huda ostra bolečina, ki se širi vzdolž senzoričnega živca.

ZDRAVLJENJE Omejeni virostatiki skrajšajo bolezen in zmanjšajo bolečine; Virostatik damo tudi vsem bolnikom z zostrom, ki imajo okvarjeno imunost; Nevralgične bolečine lajšamo z paracetamolom; Nekaterim bolnikom olajšajo bolečine blokade živcev, transkutano električno draženje ali akunpuktura.

INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA

virus vstopa v telo preko celic nosne in žrelne sluznice. Zbolijo predvsem mladostniki.

POVZROČITELJ Virus Epstein – Barr

PRENOS Kapljično, s transfuzijo krvi; s slino med poljubljanjem (bolezen poljubljanja)

KLINIČNA SLIKA Inkubacija traja 30-50 dni; Bolezen se začne z prodromi, ki trajajo 4-5 dni, bolnik je utrujen, imajo rahel glavobolj, nimajo apetita, mrazi jih; Pojavijo se bolečine v žrelu, telesna temperatura naraste do 40˚, traja 7-10 dni; Pojavio se povečane bezgavke na vratu in drugje po telesu. Nebnici sta močno povečani in pordeli; Spremembe na nebnicah trajajo do 2 tedna, včasih je teže ločimo od davice ali streptokokne angine; Mehko nebo je pordelo, vidne so pikčaste krvavitve, pogosto je prizadeta in nosna sluznica, pojavio se pogosto in otekline

okoli oči; Klasični simptomi:

Zvišana temperatura, Bolečina v žrelu in povečane bezgavke trajajo 1-2 tedna, Okrevanje je dokaj hitro, bolezen se ponovi pri najmanj 1% bolnikov,

Druga, mnogo redkejša oblika: Infekcijska mononukleoza poteka z utrujenostjo in povišano telesno temperaturo, Bolnik ima manjše bolečine pri požiranju, Povišana temperatura lahko traja tudi nekaj mesecev in niha med 37,2˚C in 38,3˚C, Bolnik se navadno ne počuti slabo, čeprav je zaskrbljen zaradi povišene temperature, in je pogostejša oblika bolezni pri

ženskah. Tretji tip klinične slike

Infekcijska mononukleoza se izraža lahko z rahlo povečanimi vratnimi bezgavkami in le nekoliko povišeno telesno temperaturo.

ZAPLETI Zapleti se pojavijo redko in izzvenijo sami po sebi Hepatitis – bolniki imajo patološke jetrne teste, pri 5% se pojavi zlatenica, okrevanje je hitro in popolno. Avtoimunska hemolitična anemija:

Se pojavi pri 0,5.3% bolnikov drugi in tretji teden bolezni in v mesecu ali sveh izzveni, Hladne aglutinine IgM najdemo v krvi 70%-80% bolnikov

Ruptura vranice Redka, vendar smrtno nevarna, Značilen simptom tega zapleta je nastop močne bolečine pod levim rebernim lokom, Če je ovojnica vranice le nekoliko natrgana, se razvijejo klinični znaki, značilni za krvavitev v trebusni votlini.

Nevrološki zapleti Nastopijo pri 1% bolnikov: encefalitis, mielitis, meningitis, transverzalni mielitis, različni nevritisi, hemiplegija in

psihoze, se dobro končajo. Zapleti na srcu se redki, spremembe EKG-a kažejo na prizadetost miokarda in perikarda.

ZDRAVLJENJE Zdravljenje je simptomatsko, pomemben je počitek 2-3 tedna; Kortikosteroidi so samo za bolnike, ki imajo močno povečane nebnici in imajo otežano požiranje

OŠPICE (MORBILLI)

So nalazljiva otroška bolezen, ki jo povzročajo virus ošpic; Zapleti med boleznijo so številni in resni; Cepljenje z učinkovitim in varnim živim cepivom proti ošpicam je bistveno zmanjšalo pojavljivanje bolezni.

POVZROČITELJ Ošpice povzroča virus ošpic, rod Morbillivirus

PRENOS Ošpice so zelo kužna bolezen; Prijenos je aerogen s kužnimi kapljicami, neposreden ali posreden, pri prenosu so pomembne tudi roke; Epidemiološki rezervoar je bolnik; Osebe z akutno okužbo brez simptomov so zelo malo kužne ali sploh niso; Bolnik je najbolj kužen v poznem prodromalnem obdobju bolezni; Kužen je že nekaj dni pred pojavom izpuščaja ter 6 dni po njem; Vstopno mesto virusa sta sluznica nosno-žrelnega prostora in morda očesna vezica.

KLINIČNA SLIKA Po značilnem poteku traja inkubacija 10 dni; Prodromalno obdobje:

Traja 3 dni, začne se nenadno, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih vezic, kašljem in diarejami;

Majhni otroci imajo pogoste vročinske krče; V zažetku se lahko pojavi bežen, prehoden makulozni in urtikarialni izpuščaj; Drugi dan bolezni se pokaže na mehkom nebu, jezičku, po nebnicah in na zadnji steni žrela; Drugi in tretji dan se pojaviojo patognomonične Koplikove pege, majhne, mlečno bele; Trajajo 2-6 dni, vročina navadno hitro mine in 2 ali 3 dan prodromov bolniki nimajo vročine.

Obdobje izpuščaja Štirnajsti dan po okužbi, vročina ponovno hitro naraste pojavi se izpuščaj; Pokaže se v obliki redkih peg za ušesi, in se širi potem na obraz, telo in ude; Koža med posameznimi papulami ni spremenjena, zaradi tega je izpuščaj zelo dobro viden; Izpuščaj začne bledeti 3 do 4 dan bolezni, traja 3 do 4 dni; Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti, kataralni znaki – nahod, vnetje očesnih vezic in kašelj so izraziti; Vročina je visoka 3 do 4 dni, mlajši otroci lahko imajo driske;

Atipične ošpice So bolezen z dobro določenimi kliničnimi znaki, pojavijo se pri imuniziranih osebah po stiku z bolnikom z ošpicami; Pojavijo se pri osebah, ki so bili cepljeni z mrtvim ali živim cepivom; Inkubacija traja 7 do 14 dni; Prodromalno obdobje traja 2 do 3 dni; Bolnik zboli nenadno , z vročino, glavobolom, bolečinami v trebuhu in mišicah ter kašljem, tretjina bolnikov bruha; Dva do tri dni po začetku bolezni se pojavi izpuščaj, ki je zelo izrazit na kolenih in komolcih, na dlaneh in podplatih; Izpuščaj pogosto srbi, nahod in konjuktivitis nista izrazita in večina bolnikov kašlje, vranica in jetra so lahko povečana; Bolniki z atipčnimi ošpicami niso kuženi;

ZAPLETI Sekundarne bakterijske okužbe

PLJUČNICA PRIZADETOST OSREDJEGA ŽIVČEVJA SUBKUTANI SKLEROZIRAJOČI PANENCEFALITIS PRIZADETOST SRCA

ZDRAVLJENJE Protivirusna zdravila; Vitamin A; Simptomatsko; Bakterijske zaplete zdravimo z antibiotiki.

PREPREČEVANJE Aktivna imunizacija – ošpice preprečujemo z živim atenuiranim ošpičnim cepivom, cepivo je varno in učinkovito; Zaščiti 96% cepljenih in tudi dovzetne osebe, če jih cepimo do 72ur po stiku z bolnikom. Imunizacija pred starostjo 9 do 12 mesecev povzroči kratkotrajno imunost, imunizacija po prvem letu pa pusti nezaštičene

otroke v času, ko izgubijo zaščito materinih protiteles, še niso pa bili cepljeni in niso pridobili imunosti po cepljenju.

RDEČKE (RUBELLA)

Rdečke so kratkotrajna virusna bolezen otrok in mladostnikov;

Prizadene otroke od 5 do 9 let starosti, pojavljuju se epidemije in pandemije; Poteka z vročino, makulopapuloznim izpuščajem i povečanimi, predvsem zaušesnimi in zatilnimi bezgavkami; Okužba večkrat poteka subklinično; Okužba nosečnice z virusom rdečk lahko povzroči hudo generalizirano okuž bo ploda in celo njegovo smrt.

POVZROČITELJ Virus rdečk povzroči Togaviridae.

PRENOS Rdečke so kužne; Prijenos je aerogen, s kužnimi kapljicami, posreden in neposreden, pri neposrednem prenosu so pomembne roke; Virus je v nosno-žrelnem prostoru 10 dni pred pojavom izpuščaja in do 15 dni po njem.

KLINIČKA SLIKA POSTNATALNE RDEČKE

So lahka bolezen, inkubacija traja 14 do 21 dni, povprečno 15 dni; Brezsimptomna okužba je pri polovicih bolnikih; Prodromalno obdobje

Traja 1 do 5 dni pred pojavom izpuščaja, večina otrok nima prodromov, le redki imajo nahod ali drisko; Adolescenci in mllajši imajo bolečine v očesih in žrelu, glavobolj, pomanjkanje teka, slabost, so utrujeni,

kašljajo. Izpuščajno obdobje

Se pojavi na obrazu, širi na telo, roke in noge, v 24 urah se razširi po vsem telesu; Je rdečkast, makulozen, makulopapulozen, posamičen, se ne zliva, lahko srbi; Zbledi 3 dan, in lahko traja 1 do 5 dni.

Limfadenopatija Povečane bezgavke s otelo značilen klinični znak okužbe, povečane so zatilne in zaušesne bezgavke, lahko tudi

druge periferne; Bezgavke so čvrste, navadno nepremakljive, bolniki lahko imajo lokalizirano bolečino v zatilju in predelu glave; Navadno so bezgavke povečane 5 do 8 dni.

Artralgija in artritis V poteku rdečk so sklepi pogosto prizadeti, pojavljajo se bolečina in vnetja različnih sklepov, težave trsajajo od

3 do 28 dni; Pogosto so prizadeti odrasli, zlasti ženske, telesna temperatura je lahko zvišana ali normalna; Bolezen včasih spreminjajo petehije na jezičku in mehkem nebu, faringitis, konjuktivitis, nahod, kašelj in

glavobol.

ZAPLETI Trombocitopenija – trombocitična purpura se pojavi pri deklicah, ksaže se z petehijami, sigulacijami in krvavitvami, pojavi se

hkrati z izpuščajem ali nekaj dni po njegovem izbruhu. Encefalitis

redek zaplet, začne se hkrati z izbruhom izpuščaja ali 2-4 dni pozneje; Začetek je nenadan, z zmedenostjo, glavobolom in otrplostjo tilnika, sledijo krči, motnje zavesti in pojavljivanje

različnih nevroloških znakov; Likvor je spremenjen, število celic je povečano, prevladujejo limfociti, koncentracija glukoze in beljakovin je normalna

ali je povišana; Drugi možni nevrološki zapleti so progresivni panencefalitis, mielitis, vnetje vidnega živca, polinevritis.

PRIROJENE RDEČKE Okužba nosečnice lahko povzroči okužbo ploda, ki prizadene vse plodove organe; Lahko povzroči smrt ploda ali prezgodnji porod; Najpogostejši znaki in simptomi prirojenih rdečk so:

Gluhost Glavkom Prirojene srčne napake Duševna zaostalost

Splošna zaustavitev rasti Meningoencefalitis

GNOJNI MENINGITIS

Akutna, smrtno nevarna bolezen. Povzročajo jo bakterije, ki vdrejo v možgansko ovojnico. Nujno je zgodnje odkrivanje bolezni, čim hitreje določiti povzročitelja in čim hitrejše zdravljenje z antibiotiki.

POVZROČITELJI Gnojne meningitise povzročajo številne bakterije, 25% gnojnih meningitisov povzročajno meningokoki, pnevmokoki,

hemofilusi influenze tip b; Pri novorojenčkih in dojenčkih do 2. mesca starosti so najpogostejši povzročitelji streptokoki, Escherichia Coli, Listeria

monocytogenes, enterokoki in gram negativni enterični bacili; S. Aureus povzroča meningitis zlasti po nevrokirurških posegih, po poškodbah lobanje in ob stafilokokni sepsi; S. Epidermidis povzroča meningitis na ventrikularnih spojih; Pseudomonas Aureginosa povzroča gnojne meningitise predvsem po različnih nevrokirurških posegih in pri bolnikih s

trajnimi iv. Katetri.

PRENOS Pnevmokoki so najpogostejši povzročitelj gnojnega meningitisa pri odraslih; Gnojni meningitis se pojavlja v vseh starosih skupinah, predvsem pa je bolezen otrok, zlasti v starosti od 1. do 4. leta in

starostnikov; Prijenos je kapljičen, aerogen, posredan ali neposredan.

KLINIČNA SLIKA Značilni so klinični znaki začetnega gnojnega meningitisa pri novorojenčku; Vročina, zaspanost, dihalna stiska, zlatenica, odklanjanje hrane ali/in bruhanje, driske so pogost neznačilni znaki invazivnih

bakterijskih okužn pri novorojenčku; Krče opazujemo pri 40% novorojenčkov, 1/3 otrok ima napeto mečavo, 1/3 razdražljiva, ima motnje zavesti in slabši tonus

mišic; Gnojni meningitis pri otroku in odraslem je zelo huda bolezen; Bolezen se začne z vročino, mrzlico, glavobolom (vse je hujša), fotofobija, slabostjo, bruhanjem; Bolniki kmalu postanejo nemirni, razdražljivi, zmedeni in somnolentni; Potek bolezni je izredno hiter, motnje zavesti se pojavijo zgodaj , nekaj ur po začetku bolezni, bolniki so hudo prizadeti; Ostareli – lahko poteka z neznačilnimi kliničnimi simptomi in znaki, le lahko z zvišano temperaturo in psihično prizadetostjo; Encefalitične simptome – nastanejo zaradi sprememb v možganih, in so odvisni od stopnje prizadetosti osrednjega živčevja

in anatomske lokalizacije; znaki – motnje zavesti, osebnosti, zaspanost, zmedenost, koma, tremor, hipertermija, diabetes insipidus, ataksija, motnje sluha;

Prizadetost možganskih živcev – kaže se z parezami možganskih živcev; Spremembe na koži – lahko se pojavijo purpura, petehije in makulopapulozni izpuščaji; Vročina – pri bolnikih z gnojnim meningitisom traja 5 do 7 dni, pri bolnikih s H. influenzae meningitisom nekoliko dlje časa;

ZAPLETI POSLEDICE: okvara sluha, motnje govora, ohromitve, slepota, težave pri učenju, motorične okvare, epilepsija.

DIAGNOSTIKA Klinična slika – značilni znaki: visoka vročina, glavobol, bruhanje, motnje zavesti, otrplost tilnika; Laboratorijska preiskava likvorja – likvor (celice, beljakovine, sladkor), kri (sedimentacija Mikrobiološka – barvanje po gramu:sediment likvorja , izolacija povzročitelja, dokaz bakterijskih antigenov v likvorju; Radiološka – rtg, CT, MRI

ZDRAVLJENJE Gnojni meningitis je urgentno stanje - zdravljenje z antibiotiki moramo začeti čim prej, le tako obvladamo okužbo; Pri zdravljenju uporabljamo bakteriocidne antibiotike, ki dobro prehajajo skozi krvno – možganske pregrade; Pred aplikacijo antibiotika moramo odvzeti vzorec likvorja ter vzorec ali dva krvi za hemokulturo; Meningokokni meningitis zdravimo praviloma 7 dni, pnevmokokni meningitis 10-14 dni, neonatalne gnojne meningitise pa

do 21 dni; Vsakega bolnika z gnojnimi meningitisom je potrebno natančno opazovati, pomembno je opazovanje življensko pomembnih

funkcij; Bolniku je potrebno zagotoviti zadostno respiracijo, primeran krvni obtok, hidracijo ter nadomeščati elektrolite in minerale; Potrebno je zdravljenje zvišanega intrakranialnega tlaka, in krčev, ter preprečevanje krčev.

PREPREČEVANJE KEMOPROFILAKSA – pri osebah, ki so bile v stiku s H. influenzae meningitisom – rifampicin 600mg na dan, otroci 10mg/kg na

dan, 4 dni; Pri osebah, kis o bile v stiku z bolnikom z meningokoknim meningitisom: rifampicin 600mg na dan 2 dneva, otroci 10mg/kg

na dan,2 dneva; IMUNOPROFILAKSA – H. influenzae tip B cepivo – obvezno – do 5 leta; Meningokokna polisaharidna cepiva (A,C, S,Y, W 85-95% cepljenih otrok do 2. leta starosti).

SEROZNI MENINGITIS

Serozni meningitis je akutno ali kronično vnetje možganskih ovojnic; Serozni meningitis lahko povzročijo virusi, bakterije, rikecije, mikoplazme; Bolezen se kaže z vročino, glavobolom in bruhanjem, navadbi si izraženi meningealni znaki; Likvor je bister, izjemoma prašnat, število celic je zvišano, koncentracija beljakovin je lahko zvečana, koncentracija glukoze

je normalna ali zmanjšana; Potek seroznega meningitisa je večinoma kratek in razmeroma blag; Kronični serozni meningitis se kaže s simptomi in znaki vnetja menint+g te pleocitozo v likvorju in trajajo več kot 4 tedne.

POVZROČITELJI Virusi:

enterovirusi, virusi rdečk, ošpic, mumpsa,

virusi influence, virusi parainfluence, virus klopnega meningoencefalitisa,

glive, zajedalci, bakterije (mycobacterius tuberculosis)

PRENOS Odvisen od povzročitelja, preko stikov, kapljično, skozi kožo z vbodom okuženega klopa.

KLINIČNA SLIKA Povzročitelji seroznih meningitisov je so zelo številni in tudi klinične pojavne oblike okužbe so različne; Starost bolnika je pomemben dejavnik, ki vpliva na potek bolezni; Vrečina bolnikov ima vročino, glavobol, slabost in bruha; Serozni meningitisi se lahko začnejo nenadno ali počasi, potekajo lahko v eni al dveh fazah; Na splošno so simptomi blažji kot pri gnojnem meningitisu, večina bolnikov ozdravi brez zdravljenja, težave lahko trajajo

nekaj tednov; Simptomi in znaki:

Glavobol, Vročina, Navzeja in bruhanje Bolečina v zatilju in križu, Kernigov znak, Otrplost tilnika,

Fotofobija, Razdražljivost, Zaspanost, Odklanjanje hrane

S klinično sliko kroničnega seroznega meningitisa se kažejo številne okužbe osrednjega živčevja:lymska borelioza, tuberkuloza, bruceloza;

Potek ini zid bolezni sta odvisna od povzročitelja; Bolezen se lahko začne počasi z glavobolom, izgubo apetita in vročino, otrplost tilnika ni vedno prisotna; Veliko oblik kroničnega meningitisa prizadene bazalne dele možganov in povzroča pareze možganskih živcev; Če bolezen napreduje lahko se pojavijo znaki prizadetosti možganov: krči, zmedenost, osebnostne motnje, halucinacije; Lahko se tudi razvije hidrocefalus in zvišan intrakranialni tlak.

DIAGNOSTIKA Klinično diagnozo potrdimo z laboratorijskimi preiskavami; Likvor je značilno spremenjen, intrakranialni tlak je včasih zvišan, število celic je zvečano; Pri virusnih meningitisih je praviloma zvečano število mononuklearnih levkocitov; Hitrost sedimentacije eritrocitov in CRP sta lahko zvečani, v krvi je število nevtrofilnih levkocitov normalno ali povečano; Mikrobiološka:

ZDRAVLJENJE Izbor zdravila in trajanje zdravljenja odvisno je od povzročitelja; Lahko traja mesece pri tuberkuloznemu meningitisu in dosmrtno pri kokcidiomikotičnem meningitisu.

PROGNOZA Napoved izida bolezni je odvisna od povzročitelja Pri virusnem meningitisu prognoza je ugodna in bolniki ozdravijo brez posledic; Bakterijski meningitis – prognoza je ugodna pri zgodnjemu pravilnemu zdravljenju.

PREPREČEVANJE Tuberkulozu, mumps, poliomielitis in klopni meningoencefalitis učinkovito in varno preprečujemo s cepivi.

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS

Virusna bolezen osrednjega živčevja, v Sloveniji je endemična; Okužba lahko poteka brez simptomov (subklinično), kot lahka vročinska bolezen ali z znaki vnetja mening in možganov; Bolezen poteka v dveh fazah: kratki neznačilni vročinski bolezen sledi prosto obdobje in nato meningitis, meningoencefalitis,

meningoencefalomielitis;

POVZROČITELJ Virus klopnega meningoencefalitusa. Poznamo 2 podtipa virusa KME, ki pri človeku povzročata okužbo osrednjega živčevja, vendar u različno hudi obliki, in ki se

nekoliko razlikujeta v antigenskih lasnosti: Virus centralnoevropskega encefalitisa, ki ga predstavlja prototip virus Neudorfil; Virus ruskega pomladno-poletnega encefalitisa, katerega prototip je virus Sofijin.

PRIJENOS Vbod klopa, neprekuhano ali nepasterizirano mleko in mlečni izdelki, možna je tudi laboratorijska okužba.

KLINIČNA SLIKA Inkubacija traja 7-14 dn; ZNAČILNI POTEK KLOPNEGA MENINGOENCEFALITISA;

PRVO OBDOBJE Je posledica viremije in traja 1do8 dni, izaža se z neznačilnimi bolezenskimi znaki kot so slabo počutje, bolečine

v mišicah, glavobol, vročina, možni so lahki prehladni znaki in bolečina v trebuhu, bruhanje ter driska; PROSTO OBDOBJE - traja 1 do 20 dni; DRUGO OBDOBJE

Bolezni se kaže z znaki prizadetosti osrednjega živčevja; Klinične oblike so odvisne od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja; Bolezen potekao kot akutni meningitis, meningoencefalitis, meningoencefalomielitis;

MENINGITIČNA OBLIKA Se začne z vročino, ki je lahko višja kot 39˚C, glavobolom, slabostjo, bruhanjem, bolnik ima izrazite

meningealne znake; Navadno akutni znaki v nekaj dnevih povsem izvenijo. Lahko pa glavobol, utrujenost in motnje koncentracije

trajajo še več mesecev. Najpogostejša znaka encefalitisa, ki se pridruži meningitisu, sta zaspanost in tremor rok in/ali jezika; Lahko se pojavijo huzjše motnje zavesti, govora, vedenjske motnje in motnje ravnotežja.

MENINGOENCEFALOMEILITIČNA OBLIKA Ohlapne pareze in ohromitve različnih mišičnih skupin se pojavijo nekoliko pozneje, motenj v senzibiliteti ni; Posebno nevarna je bulbularna oblika, zlasti če sta prizadeta vazomotorni in dihačni center, del bolnikov

popolnoma ozdravi. MENINGOENCEFALORADIKULITIS

Se kaže z znaki in simptomi meningoencefalitisa in z znaki prizadetosti in vnetja hrbteničnih živcev; Virus prizadene še miokard, jetra in druge organe, na srcu povzroči miokarditis.

DIAGNOZA Epidemiološka – bivanje v endemskem okolju, vbod klopa; Klinična – potek v dveh fazah, vročina, glavobol, meningealni znaki, morebitni tremor jezika; Laboratorijska – značilen likvorski izvid; Osamitev virusa potrdi diagnozo; Bolezen dokazujemo serološkim preiskavami, specifična protitelesa IgM se pojavijo kmalu po okužbi in so zanesljiv znak, da

gre za akutno okužbo;

ZDRAVLJENJE Zdravljenje je simptomatsko, bolnik mora počivati, po potrebi prejema anelgetike in antipiretike; Pri pojavi parez ali ohromelosti mišic je potrebna zgodnja rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije; Bolniku z motnjami dihanja moramo zagotoviti primarno ventilacijo.

PREPREČEVANJE Okužbo preprečujemo na več načinov; Pred vbodom klopa se zaščitimo z ustrezno zaščitno obleko, po vrnitvi z endemičnega okolja je potrebno pregledati telo; Prisesanega klopa je potrebno čimprej odstraniti PASIVNA IMUNIZACIJA Specifična protitelesa IgG proti virusu preprečijo bolezen; Zaščita se začne 24ur po dajanju in traja približno 4 tedne, preprečevanje po izpostavljanju je učinkovito do 96 ur po vbodu

klopa. AKTIVNA IMUNIZACIJA

Na voljo je cepivo iz inaktiviranega virusa, pridobljeneg na piščančijih plodovih in inaktivirano z formačinom; Cepivo je varno in učinkovito; Stranski učinski so redki in blagi, lahko se pojavi rdečina na mestu vboda, oteklina in bolečina ter vročina, kit raja največ

24 ur in ne preseže 38˚C.

ROTAVIRUSNE DRISKE

POVZROČITELJ

Otporni so proti običajnim razkužilom; Občutljivi so na alkohol, fenoli in kisline; Preivijo v pitnih vodah, bazenih, rokah in predmetih

PRENOS Rotavirusi se prenašajo fekalno – oralno, posredno in neposredno, z živili in vodo, prek okuženih predmetov, kontaminirane

hrane in vode, možen je prijenos tudi po zraku; Otroci okuženi izločajo zelo visoke koncentracije virusa prvih 4 do 7 dni bolezni; Rotavirusna driska je zelo kužna bolezen

KLINIČNA SLIKA OKUŽBA BREZ SIMPTOMOV

Okužba brez simptomov je pogosta; Zdravi nosilci so pomemben vir okužbe; Okužba brez simptomov je pogosta pri novorojenčkih in dojenčkih, ker jih ščitijo materina protitelesa; Tudi pri odraslih okužba poteka pogosto brez simptomov.

AKUTNI GASTROENTERITIS Akutni gastroenteritis je najpogostejša klinična slika okužbe z rotavirusi; Možnbe s ovse oblike, od lahkega enteritisa do najhujše, smrtno potekajoče bolezni; Vodilni klinični znaki so driska, bruhanje, vročina in dehidracija; Vročina je lahko visoka, 1/3 bolnikov ima vročino 39˚C in več; Število iztrebljanj je različno, iztrebki so tekoči, navadno brez primesi krvi ali sluzi; Izguba tekočine je lahko velika in pogosto se razvije huda dehidracija, ki je večinoma izotonična; 20 – 75% bolnikov v začetku ima znake prehlada: nahod, pordelo žrelo, bolečine pri požiranju in povečane vratne

bezgavke; Bolezen mine sama in traja 2-14 dni, povprečno 5-7 dni; Zelo hud in podaljšan potek ima pri bolnikih z motnjami v imunskemu sistemu.

KRONIČNI ENTERITIS Pri bolnikih s primarnimi in sekundarnimi motnjami v imunskemu odzivu lahko rotavirusi povzročijo kronični enteritis, ki

včasih traje tedne ali mesece; Rotavirusne okužbe lahko potekajo neobičajno in zelo hudo; Pri bolnikih v motnjami v imunkemu odzivu ugotovimo viremijo, pri nekaterih bolnikih s prizadetostjo osrednjega

živčevja pa so virus dokazali tudi v možganski tekočini;

DIAGNOZA Diagnoza se temelji na dokazu virusnih delcev v iztebkih ali na pozitivnem serološkem odgovoru na virusni antigen med

okužbo; Virus iščemo z različnimi metodami; Pomembne so serološke preiskave (IgM, IgG, IgA).

PROGNOZA Napoved izida bolezni je dobra, bolezen se ozdravi brez posledic, možen pa je smrtni izid zaradi dehidracije, elektrolitnih

motenj, acidoze ter odpoveda ledvic.

ZDRAVLJENJE Rotavirusno drisko zdravimo simptomatsko; Bistvo zdravljenja je nadomeščanje tekočin in eletrolitov, dehidracijo zdravimo z peroralno infuzijsko raztopino; Hranjenje že pričnemo v prvih 24 urah bolezni; Otrokom z motnjami v imunskemu sistemu lahko dajamo per os rotavirusne specifične imunoglobuline, ki lahko zmanjšajo

virusov in izboljšajo bolezen.

PREPREČEVANJE Preprečujemo predvsem z natančnim in pravilnim umivanjem rok ter z varnimi odstranjevanjem fekalij; Pomembna je dezinfekcija vseh kontaminiranih predmetov in površin, posebej v bolnišnicah; Dojenje preprečuje pojavljanje večine diarealnih bolezni bolezni pri dojenčkih; Pomemben cilj pri preprečevanju rotavirusnih okužb je pridobitev varnega in učinkovitega cepiva, predvsem zaradi velike

smrtnosti v nerazvitih deželah;

POTOVALNE DRISKE Potovalna driska je infekcijska driska, ki se pojavi pri potnikih, predvsem tistih ki putujejo v tropske in subtropske predele; pojavi se infekcijska driska zaradi slabe sanitarne razmere.

POVZROČITELJI akutna oboljenja z drisko povzročijo številni povzročitelji: bakterije, virusi in zajedavci; najpogostejši povzročitelji so enterotoksigeni sevi E.Coli, in sicer sevi, ki izločajo termolabilni enterotoksin, sledijo šigele,

salmonele, C. Jejuni, aeromonade.

KLINIČNA SLIKA Inkubacija je kratka (4-24 ur pri driskah), ki jo povzročijo enterotoksigeni sevi E.Coli, 1-3 dni pri šegolzi, 6-48 ur pri

salmonelozi, 18-48 ur pri virusnih enterokolitisih, inkubacija je daljša pri okužbah z zajedavci; Potniki navadno zbolijo v prvem tednu po prihodu v tuje kraje; Potovalna driska je večinoma lahka bolezen, ki mine sama po sebi, tudi če je ne zdravimo; Bolezen se začne nenadanom z bolečinami v trebuhu, navzejo in bruhanjem, približno 10% bolnikov ima vročino; Bolnik 3-10x na dan odvaja tekoče blato, bolezen traja 3-5 dni; Driska pri potnikih se lahko pojavi tudi po prihodu domov.

ZDRAVLJENJE Osnovni ukrep pri zdravljenju driske je nadomeščanje tekočine in elektrolitov; Nekateri kemoterapevtiki so učinkoviti pri zdravljenju potovalne driske, vendar z njimi zdravimo le huje potekajoče driske; Protimikrobna zdravila skrajšajo potek bolezni, tako da traja 12-24 ur; Korisna so tudi simptomatska zdravila, ki prav tako skrajšajo trajanje diarej in omilijo bolnikove težave.

PREPREČEVANJE Preprečujemo predvsem s splošnimi ukrepi, z zaščito z zdravili (kemoprofilakso) in v prihodnosti zelo verjetno z cepivom

(imunoprofilaksa); Pri preprečevanju je najpomembnejše upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira živil in pijač KEMOPROFILAKSA

Protimikrobna zdravila, kis o učinkovita pri zdravljenju driske, so učinkovita tudi za njeno preprečevanje; Kemoprofilaksa je sicer primerna ta kratka, nekaj dni trajajoča potovanja; Stališče je da protimikrobnihj zdravil ne uporabljamo, zaradi stranskih učinkov katerih jih povzročijo; Pri preprečevanju potovalne driske so učinkoviti kinoloni TMP-SMX.

IMUNOPROFILAKSA Preprečevanje potovalne driske z cepljenjem zaenkrat še ni mogoče; Potekajo številne raziskave s parenteralnimi in oralnimi polivalentnimi cepivi, ki naj bi zaščitila potnika, vendar cepiva

kis o trenutno na tržišču, ne dajejo zanesljive zaščite.

VIRUSNE PLJUČNICE

Vnetje pljučnega parenhima imenujemo pljučnica; Vnetje lahko zajeme različen obseg: segment, lobus, celo pljučno krilo ali obe stran pljuč; Glede na povzročitelje razdelimo pljučnice na tipične (bakterijske) in atipične (virusne in atipične bakterijske) pljučnice; Veliko virusov, ki povzročijo prehlad, lahko povzročijo pljučnico; Najpogostejši povzročitelji so: respiracijski sinicijski virus, virus influence, adenovirusi, virus varicella-zpste, coxackievirus,

virus herpes simplex, CMV, Hantavirus.

PRENOS Virusi se prenašajo kužnimi kapljicami, ki kašljanjem pridejo v zrak in na obleko, zelo pomembne so roke;

KLINIČNI ZNAKI Zvišana telesna temperatura; Suh kašelj; Bolečine v prsnem košu; Težko dihanje.

ZDRAVLJENJE

Vzročno zdravljenje: ribivarin, kisik, umetna ventilacija, amantidin in rimantidin, ganciklovir, aciklovir, valaciklovir in simptomatsko

PREPREČEVANJE Pri dojenčkih dojenje, osamitev bolnika, umivanje rok.

BAKTERIJSKE PLJUČNICE

Najpogostejša bakterijska bolezen pri starih ljudeh,

Zbolijo: starejši ljudje, slabo prehranjeni, kronični bolniki, bolniki z boleznimi srca in ožilja, s kroničnim bronhitisom, z malignimi obolenji, alkoholiki, z nevrološkimi obolenji, bolniki po preboleli virozi.

Bakterije povzročijo tako TIPIČNE (klasične) kot ATIPIČNE pljućnice;

Povzročitelji klasične pljučnicev domačem okolju so predvsem: S.pneumoniae, H.Influenzae, Moraxwlla catarrbalis, Klebsiella pneumonia, S.Aureus, Gram negativne bakterije.

ZNAKI BOLEZNI PRI TIPIČNI BAKTERIJSKI PLJUČNICI Nenaden začetek z mrzlico; Visoka vročina; Bolečina v prsnem košu; Kašelj (gnojni ali krvavkast izpljunek); Hitro dihanje; Hiter srčni utrip; Rentgenska slika pokaže gosto zasenčenje na pljučih

Znaki tipične oljučnice pri starejših osebah se razlikujejo od običajnega poteka;

Znaki bolezni so manj burni kot pri mlajših bolnikih; Začetek bolezni je manj nenadan; Mrzlica nastopi redkokdajm pogosteje mrazenje; Bolnik ne kašlja, oz. ni sposoben izkašljevati; Temperatura je nižja, lahko v mejah normale; Bolečine pri dihanju niso pogoste.

Prisotni pa so: Zmedenost, neorientiranost; Hitro dihanje in hiter srčni utrip; Telesna slabost; Izguba apetita in bolečine v trebuhu

ATIPIČNE PLJUČNICE Povzročitelji so:

M.Pneumoniae; C.Pneumoniae; L.Pneumoniae; C.Psittaci;

Coxiella burnetii.Splošni klinični znaki atipičnih pljučnic so: Počasen začetek; Vročina je lahko nekoliko povišana; Zunajplučni simptomi in znaki (glavobol, bolečina v mišicah in sklpih); Lahko znaki prizadetosti zgornjih dihal; Redko bolečine pri dihanju; Šeče po nekaj dneh suh, dražeč kašelj, izpljunka ni; Pogosto je dihanje normlano oz. izvid fizikalnega pregleda pljuč normalen; RTG slika pokaže več rahlih zasenčenj na pljučih.

ZDRAVLJENJE PLJUČNIC Ker je povzročitelja pljučnice težko ugotoviti, je začetno antibiotsko zdravljenje izkustveno; Začetno empirično zdravljenje z antibiotiki; Pitje veliko teokčine, opazovanje; Doma pridobljena pljučnica:

<60 let, brez kronične bolezni; >60 let, IK, kronični bolnik; Verjetno je aspiracijska; Hud potek

HUJŠI POTEK BOLEZNI Tahikardija (>125/min) Tahipneja (>30min) Levkociti več kot 20x10 na 9/l ali manj kot 4x10 na9/l;

Arterijski pO2<8 kPa; Temperatura <35˚C ali ≥40˚C; Sistolični tlak < 90 mm Hg; Zmedenost; pH krvi < 7,35; Natrij v krvi <130 mEq/l; Sečnina v krvi > 10,7 mmol/l; Sladkor v krvi > 13,9 mmol/l; Hematokrit < 30%.

PREPREČEVANJE Cepljenje proti influenzi; Cepljenje proti pnevmokoku