INFORMATIKE - COnnecting REpositories › download › pdf › 67580389.pdfocenjevane, so povzete iz standarda ISO/IEC 9126[1], dokumenta AQuA [2], dobrih praks, smernice za razvoj

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Matija Pildek

PREGLED MOBILNIH REŠITEV ZA

IZOBRAŽEVANJE UPRAVLJANJA

INFORMATIKE

Diplomsko delo

Maribor, april 2014

PREGLED MOBILNIH REŠITEV ZA IZOBRAŽEVANJE

UPRAVLJANJA INFORMATIKE

Diplomsko delo

Študent: Matija Pildek

Študijski program: UN Informatika in tehnologije komuniciranja

Smer: Tehnologije komuniciranja

Mentor: doc. dr. GREGOR POLANČIČ, univ. dipl. inž. rač. in inf.

Somentorica: asist. KATJA KOUS, univ. dipl. inž. rač. in inf.

Lektor(ica): mag. Nataša Koražija, prof. slov.

i

Pregled mobilnih rešitev za izobraževanje upravljanja informatike

Ključne besede: Android, iOS ,ITIL ,PRINCE2, m-učenje, mobilne aplikacije.

UDK: 621.397.7-182.3:004.777(043.2)

Povzetek

Mobilne naprave lahko uporabljamo za vrsto opravil, ki se tičejo tako vsakdana kot tudi

poslovnega sveta, športa, zdravja, izobraževanja in drugih dejavnosti. Ker so mobilne

naprave vedno cenejše in tako bolj dostopne povprečnemu uporabniku in je v porastu

uporaba mobilnih naprav med mladimi, ki se še zmeraj izobražujejo, mobilne naprave

predstavljajo enkratno priložnost za realizacijo izobraževanja preko teh naprav, kar

imenujemo m-učenje. M-učenje ima prednost pred ostalimi oblikami učenja, kot so e-učenje,

mentorstvo, institucionalno izobraževanje, ker mobilne naprave z uporabo specifičnih

aplikacij omogočajo učenje in izobraževanje, ki je popolnoma neodvisno od lokacije in

trenutne razpoložljivosti udeleženca izobraževanja oz. uporabnika, kar je tudi smisel

mobilnosti. S tem uporabnik pridobi agilnost izobraževanja, saj se lahko izobražuje kjerkoli in

kadarkoli ima za to na voljo prosti čas.

Zaradi prevelikega nabora aplikacij, ki so nam na voljo danes, se bomo osredotočili na

operacijska sistema za mobilne naprave Android in iOS, ki sta zaradi svoje popularnosti

najprimernejša kandidata. Spremenljivke, ki bodo merjene, testirane, opazovane in

ocenjevane, so povzete iz standarda ISO/IEC 9126[1], dokumenta AQuA [2], dobrih praks,

smernice za razvoj Android aplikacij ter iz uporabniških izkušenj [3].

S primerjavo aplikacij smo pridobili podatke, ki so nam služili za ocenjevanje in točkovanje.

Po pregledu elektronske tržnice smo identificirali 17 mobilnih rešitev za izobraževanje

PRINCE2 (od tega 10 za android in 7 za iOS mobilno platformo), 43 mobilnih rešitev za

izobraževanje ITIL ogrodja (16 za android in 27 za iOS mobilno platformo). Med seboj smo

primerjali tri aplikacije za ogrodje ITIL in tri aplikacije za ogrodje Prince2.

ii

Overview of mobile solutions for IT management training

Key words: Android, iOS, ITIL, PRINCE2, m-learning, mobile applications

UDK: 621.397.7-182.3:004.777(043.2)

Abstract

Mobile devices can be used for a range of tasks that affect both everyday life as well as

business, sports, health, education and other activities. As mobile devices are always

cheaper and thus more accessible to the average user. Use of mobile devices is growing

among young people who are still educating themselves. Mobile devices represent a unique

opportunity for the realization of education through these devices, which is called m-learning.

M-learning has the advantage over other forms of learning such as e-learning, mentoring,

institutional education. Mobile devices through the use of specific applications enable

learning and education, which is completely independent of location and current availability

of participant of education, which is also the meaning of mobility. The user gains agility

training because he can educate himself anywhere and anytime.

Because of excessive range of applications that are available to us today, we will focus on

operating systems for mobile devices Android and iOS. Both of operating systems because

of their popularity are the most appropriate candidates. Variables which will be measured,

tested, observed and evaluated are summarized in ISO / IEC 9126 [1], AQuA document [2],

best practices, guidelines for developing Android applications and user experiences[3].

By comparing the applications we obtain data that we serve for the evaluation and scoring.

After reviewing marketplaces, we have identified 17 mobile solutions for PRINCE2 training

(10 for android and 7 for iOS mobile platform), 43 mobile solutions for education ITIL

framework (16 for android and 27 for iOS mobile platform). We have compared three

applications for the ITIL framework and three applications for the PRINCE2 framework.

iii

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................... 1

1.1 Cilji diplomske naloge ............................................................................................................... 1

1.2 Hipoteza diplomske naloge ...................................................................................................... 1

1.3 Omejitve diplomske naloge ...................................................................................................... 2

2 OGRODJA ZA UPRAVLJANJE INFORMATIKE ................................................ 2

2.1 Predstavitev ogrodij za upravljanje informatike ..................................................................... 6

3 MOBILNE INFORMACIJSKE REŠITVE ............................................................ 12

3.1 Mobilne platforme .................................................................................................................... 13

3.2 iOS ............................................................................................................................................. 14

3.3 Android ..................................................................................................................................... 14

3.4 Windows Phone ....................................................................................................................... 14

3.5 Karakteristike mobilnih operacijskih sistemov .................................................................... 15

4 MOBILNO UČENJE ........................................................................................... 16

5 KAKOVOST PROGRAMSKE OPREME ........................................................... 19

5.1 ISO/IEC 9126 ............................................................................................................................. 20

5.2 AQuA - Best Practice Guidelines ........................................................................................... 22

5.3 Elementi mobilnih uporabniških izkušenj ............................................................................. 23

6 IDENTIFIKACIJA MOBILNIH REŠITEV ZA PODPORO UPRAVLJANJA

INFORMATIKE ......................................................................................................... 25

7 PREIZKUS IN PRIMERJALNA ANALIZA REŠITEV ZA PODPORO

IZOBRAŽEVANJA UPRAVLJANJA INFORMATIKE .............................................. 29

7.1 Predstavitev aplikacij PRINCE2 ............................................................................................. 29

7.1.1 PRINCE2 ExamBoost ........................................................................................................ 29

7.1.2 PRINCE2 & Project Mgt Resource .................................................................................... 30

7.1.3 iStudy PRINCE2 ................................................................................................................ 31

iv

7.2 Predstavitev aplikacij ITIL ....................................................................................................... 33

7.2.1 ITIL Exam Prep Free ......................................................................................................... 33

7.2.2 ITIL Glossary and Acronyms ............................................................................................. 35

7.2.3 My ITIL® + ......................................................................................................................... 36

7.3 Karakteristike za pregled aplikacij ......................................................................................... 37

7.4 Rezultati primerjalne analize .................................................................................................. 46

8 ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 61

8.1 Hipoteze .................................................................................................................................... 61

8.2 Rezultati .................................................................................................................................... 61

8.3 Priporočila ................................................................................................................................ 62

9 VIRI .................................................................................................................... 63

v

KAZALO SLIK

Slika 2.1 Upravljanje IT-a[7]................................................................................................... 3

Slika 2.2 Prikaz pokritosti določenih ogrodij[9] ....................................................................... 5

Slika 5.1 ISO 9126 ...............................................................................................................21

Slika 5.2 Elementi mobilne uporabniške izkušnje[3] .............................................................23

Slika 7.1 PRINCE2 ExamBoost ............................................................................................30

Slika 7.2 PRINCE2 & Project Mgt Resource 1 ......................................................................30

Slika 7.3 PRINCE2 & Project Mgt Resource 2 ......................................................................31

Slika 7.4 iStudy PRINCE2 - 1 ..............................................................................................31

Slika 7.5 iStudy PRINCE2 - 2 ...............................................................................................32

Slika 7.6 ITIL Exam Prep Free – 1 ........................................................................................33

Slika 7.7 ITIL Exam Prep Free - 2.........................................................................................34

Slika 7.8 ITIL Exam Prep Free – 3 .......................................................................................34

Slika 7.9 ITIL Glossary and Acronyms - 1 .............................................................................35

Slika 7.10 ITIL Glossary and Acronyms – 2 ..........................................................................35

Slika 7.11 My ITIL® + - 1 ......................................................................................................36

Slika 7.12 My ITIL® + - 2 ......................................................................................................36

Slika 7.13 Prikaz rezultatov Prince2 aplikacij glede na področja ocenevanja ........................52

Slika 7.14 Prikaz rezultatov ITIL aplikacij glede na področja ocenevanja ..............................60

vi

KAZALO TABEL

Tabela 2.1 Ogrodja za upravljanje informatike[6] ................................................................... 6

Tabela 2.2 Kategorizacija ogrodij za upravljanje inforamtike[8] .............................................11

Tabela 3.1 Mobilne platforme ...............................................................................................13

Tabela 3.2 Karakteristike mobilnih operacijskih sistemov[14] ...............................................15

Tabela 4.1 Razlike med e-učenjem in m-učenjem[15] ..........................................................16

Tabela 5.1 Zunanja in notranja merila kakovosti[16] .............................................................19

Tabela 5.2 AQuA različice ...................................................................................................22

Tabela 5.3 Elementi mobilne uporabniške izkušnje ..............................................................23

Tabela 6.1 Predstavitev atributov .........................................................................................25

Tabela 6.2 PRINCE2 rešitve [13] .........................................................................................26

Tabela 6.3 ITIL rešitve ..........................................................................................................27

Tabela 7.1 Predstavitev aplikacij PRINCE2 ..........................................................................29

Tabela 7.2 Predstavitev aplikacij ITIL ...................................................................................33

Tabela 7.3 Ocenitveni model 9126M ....................................................................................37

Tabela 7.4 Uporaba dovoljenj ...............................................................................................46

Tabela 7.5 Prikaz rezultatov izbranih Prince2 aplikacij .........................................................47

Tabela 7.6 Procentualni prikaz rezultatov Prince2 ................................................................52

Tabela 7.7 Prikaz rezultatov izbranih ITIL aplikacij ..............................................................53

Tabela 7.8 Procentualni prikaz rezultatov ITIL ......................................................................60

vii

SLOVAR KRATIC IN STROKOVNIH IZRAZOV

Izvorni izraz Slovenski prevod IT - Information technology informacijska tehnologija

IT Governance upravljanje informatike

Corporate Governance korporativno upravljanje

Risk Management upravljanje tveganj

Corporate Governance korporativno upravljanje

IT Management vodenje informatike

Umbrella framework baza ogrodij

framework ogrodje

metric metrični

methodology metodologija

philosophy filozofija

PDA -Personal digital assistant dlančnik

ROI-Return on Investment donosnost naložb

mobile OS mobilni operacijski sistem

smarthphone pametni telefon

NFC-Near field communication visokofrekvenčna komunikacijska

tehnologija

SDK-software development kit komplet za razvoj programske opreme

ADT-Android Development Tools Android razvojna orodja

e-learning e-učenje

m-learning m-učenje

Acronyms baza okrajšav

http://en.wikipedia.org/wiki/Risk_management


1

1 UVOD

Zaradi vse večje prisotnosti mobilnih naprav je v zadnjem času pogostost uporabe naprav

vse večja, s tem pa se veča tudi zahteva po kvalitetnih mobilnih aplikacijah. Področja

uporabe mobilnih aplikacij so igre, orodja, dejavnosti, finance, fotografija, avdio in glasba,

knjige, komunikacija, izobraževanje, šport, prevoz, vreme, zabava, zdravje ipd. Pri izdelavi

diplomske naloge se bomo osredotočali na področje izobraževanja oziroma izobraževanja

upravljanja informatike.

Z uporabo aplikacij za izobraževanje na mobilnih napravah omogočamo mobilno učenje

oziroma m-učenje. M-učenje nam med drugim omogoča tudi izobraževanje s področja


S tem namenom smo se odločili, da v sklopu diplomske naloge pregledamo mobilne

aplikacije, ki so namenjene učenju in pridobivanju informacij o dobrih praksah za upravljane

informatike.

Težava, s katero se srečujejo uporabniki mobilnih naprav je, da, na tržišču obstaja preveč

aplikacij za učenje, težava pa je v tem, da je, tako kot vedno, težko ločiti zrno od plevela.

Ocene, podane s strani uporabnikov so velikokrat pomanjkljive in izhajajo iz uporabnikovega

subjektivnega mnenja o uporabnosti aplikacije in velikokrat niso podane s strani strokovno

ustrezno kvalificiranega ocenjevalca, zaradi česar so te ocene nerelavantne in lahko služijo

le kot smernica ali opora pri izbiri. V tem diplomskem delu se bomo pretežno ukvarjali s to

problematiko identificiranja mobilnih aplikacij za izobraževanje upravljanja informatike. V ta

namen bomo preučili ogrodja ITIL in Prince2.

Aplikacije so razvite in sestavljene iz različnih komponent, kot so testi, učno gradivo in grafi,

na katerih lahko pridobimo ter preizkusimo svoje znanje.

Aplikacije v svet izobraževanja doprinesejo interaktivnost, z uporabo katere se lažje in hitreje

predela zahtevana snov, prav tako olajša brskanje in iskanje potrebnih informacij, saj se vsi

podatki nahajajo na enem mestu.

1.1 Cilji diplomske naloge

Pri izdelavi diplomske naloge smo si zastavili naslednje cilje, ki jih želimo doseči.

Cilj 1: Pregled ogrodij in dobrih praks na področju upravljanja informatike.

Cilj 2: Identifikacija mobilnih rešitev za izobraževanje upravljanja informatike

na področju identificiranih ogrodij.

Cilj 3: Analiza mobilnih rešitev na področju izobraževanja upravljanja

informatike.

Cilj 4: Preizkus in podrobna analiza izbranih mobilnih rešitev za izobraževanje


1.2 Hipoteza diplomske naloge

Pri izdelavi diplomske naloge smo si zastavili navedene hipoteze.

H1: Za izbrana ogrodja obstaja več različnih mobilnih aplikacij za podporo njihovemu

izobraževanju.


2

H2: Med mobilnimi aplikacijami obstajajo razlike v kakovosti in v področjih

ocenjevanja obstajajo razlike v številu pridobljenih točk.

1.3 Omejitve diplomske naloge

Pri izdelavi diplomske naloge smo si zastavili naslednje omejitve:

Omejili se bomo na vir ITSM LIBRARY, Frameworks for IT Management.

Omejili se bomo na aplikacije, razvite za platforme iOS in Android.

Pri ocenjevanju aplikacij smo se omejili na sledeče standarde: ISO/IEC 9126,

AQuA dobre prakse za android aplikacije in mobilne uporabniške izkušnje.

2 OGRODJA ZA UPRAVLJANJE INFORMATIKE

Upravljanje informatike organizaciji prinaša številne koristi tako znotraj organizacije, kot tudi izven nje. Upravljanje informatike je eden izmed ključnih procesov pri vodenju celotne organizacije. Lahko rečemo, da je upravljanje informatike proces, ki danes podjetjem omogoča poslovne uspehe oziroma je vzrok za neuspehe. Za kakovostno poslovanje v organizaciji je potrebna usklajenost poslovne strategije celotne organizacije s strategijo informatike, ustrezna infrastruktura ter ustrezna opredelitev funkcij vodje informatike. Zaradi vseh teh dejavnikov mora biti ena izmed pomembnih nalog najvišjega vodstva tudi iskanje ustrezne usklajenosti informatike s poslovanjem celotne organizacije [4]. Deli upravljanja informatike so: načini sprejemanja odločitev, kdo sprejema odločitve, kdo je odgovoren in kako so rezultati odločitev merjeni in spremljani. Na podlagi teh opredelitev vsaka organizacija uporabi ogrodje za upravljanja informatike. Žal je za mnoga podjetja upravljanje informatike le priložnostno in neformalno [4]. Uporaba IT-ja (ang. Information technology) ima ogromen vpliv na to, ali bo podjetje doseglo svojo vizijo, poslanstvo in strateške cilje.

Upravljanje informatike (ang. IT Governance) je izraz, ki opisuje, kako bodo osebe, ki so pooblaščene za vodenje podjetja, razmišljale o nadzoru in spremljanju informatike. Upravljanje informatike je podskupina korporativnega upravljanja (ang. Corporate Governance), osredotočena na področje sistemov informacijskih tehnologij (IT) in njihovo izvajanje in upravljanje tveganj (ang. Risk Management) [5].

Korporativno upravljanje (ang. Corporate Governance) je niz procesov, navad, politik,

zakonov, praks upravljanja in institucij, ki vplivajo na način, kako podjetje nadzorovati in

upravljati. Učinkovita strategija korporativnega upravljanja omogoča organizaciji, da upravlja

vse vidike svojega poslovanja, da bi dosegli svoje cilje [5].

Vodenje informatike (ang. IT Management) je disciplina, pri čemer se vsa tehnološka

sredstva podjetja upravljajo v skladu s svojimi potrebami in prednostnimi nalogami. Ta

sredstva lahko vključujejo materialne investicije, kot so računalniška strojna oprema,

programska oprema, podatkovna omrežja in naprave podatkovnega centra, kot tudi osebje,

ki je zaposleno za njihovo vzdrževanje. Upravljanje te odgovornosti v podjetju pomeni veliko

osnovnih vodstvenih funkcij, kot so proračuni, osebje, organiziranje in nadzor, skupaj z

drugimi vidiki, ki so edinstveni za tehnologijo, kot so upravljanje sprememb, načrtovanje

programske opreme, načrtovanje omrežij in tehnična podpora. Vodenje informatike je ena od

najhitreje rastočih področij strokovnega znanja v vseh disciplinah upravljanja. Od leta 1990

http://en.wikipedia.org/wiki/Risk_management


3

se povečuje poznavanje ključne vloge IT storitve na področju upravljanja informatike [6].

Visoke zahteve kupcev, zelo kratki cikli razvoja in ogromni stroški so naredili IT eno izmed

najpomembnejših področij upravljanja.

Upravljanje IT se osredotoča na področja informacijskih tehnologij, njihovega delovanja in

upravljanja s tveganji [5]. Izvedba dobrega upravljanja IT potrebuje ogrodje, ki temelji na treh

glavnih elementih:

• Struktura: kdo sprejema odločitve, katera strukturna organizacije bo ustvarjena, kdo

bo sodeloval v teh organizacijah in katere odgovornosti bodo prevzete.

• Proces: kako se odločajo investicije v IT, kakšni so procesi odločanja za predlaganje

investicij, pregled investicij, odobritev investicij in prioriteto razvrščanje investicij.

• Komunikacija: kako se bodo rezultati teh procesov in odločitev spremljali, izmerili in sporočali, kateri mehanizmi se bodo uporabljali za komunikacijo med odločitvami investiranja v IT in upravo podjetja, izvršilnega menedžmenta, upravljalnega menedžmenta, IT menedžmenta, zaposlenih in delničarjev.

Obstajajo štirje cilji, ki poganjajo upravljanje IT: IT vrednost in usklajenost, odgovornost,

merjenje uspešnosti, in upravljanje s tveganji. Vsak od teh ciljev je treba obravnavati kot del

postopka upravljanja IT [7]. Cilji so prikazani na sliki (2.1) spodaj [7].

Slika 2.1 Upravljanje IT-ja [7]

• IT vrednost in usklajenost: eden od osnovnih ciljev upravljanju IT je zagotoviti

usklajenost med poslovnimi enotami in IT. Z ustvarjanjem potrebnih struktur in

procesov okoli IT investicij lahko menedžment omogoči, da bodo le tisti IT projekti, ki

so usklajeni s strateškimi poslovnimi cilji, odobreni, se financirali in bili prioritetno

razvrščeni.


4

• Upravljanje s tveganji: tveganja, povezana z IT, so pogosto enaka kot tveganja za

podjetja, zato je najpomembneje upravljanje tveganj v IT.

• Odgovornost: upravljanje je odgovornost. Cilj upravljanja IT-ja je donosnost naložbe,

kot tudi verodostojnost IT-jevih lastnih podatkov in kontrole.

Merjenje zmogljivosti: odgovornost pri upravljanju IT zahteva, da se shranijo rezultati

(običajno z implementacijo posebne točkovalne preglednice). Shranjujemo IT vrednost,

uporabnika, operativne uspešnosti in usmeritev v prihodnost, in sicer zato, ker dva od teh

vidikov vsebujeta ukrepe za upravljanje dveh ključnih ciljev: IT vrednosti in upravljanja s

tveganji. Perspektiva IT vrednosti vsebuje posebne ukrepe za prilagoditev poslovanja

vrednosti IT, medtem ko operativna uspešnost vsebuje posebne ukrepe za upravljanje

tveganj v IT-ju [7]. Vsa podjetja, ki imajo v podjetju IT cilj izvajati podporo poslovnega

procesa, potrebujejo strukturo za doseganje rezultatov, zato želijo IT organizacije

sprejeti ogrodja in standarde, ki obljubljajo, da je mogoče doseči želene cilje.

Primeri ogrodij:

• TQM za usmerjanje procesa in nenehno izboljševanje,

• COBIT za povečan nadzor,

• CMMI za nadzor procesa v razvoju programske opreme,

• ITIL za nadzor procesa v operativnih in taktičnih storitvah oskrbovanja.

Z uporabo in implementiranjem teh ogrodij IT organizacije upajo, da bodo lahko zajemale in

upravljale kompleksnost poslovanja IT-ja v prihodnosti ter izpolnjevale zakonske zahteve.

Obstaja majhno število primerov, ko ogrodje združi vse želene vidike. Dostop do ogrodja je v

celoti omogočen strankam določene svetovalne družbe in je ali samo delno objavljen ali pa

sploh ne. Učinkovitost upravljanja informatike je lahko dosežena le, ko so povezani procesi v

domeni in ko so odvisnosti znotraj domene razumljive. Da omogočimo učinkovito upravljanje

s storitvami, moramo razumeti ustreznost in medsebojne odvisnosti vseh vključenih domen

[8]. Obstajajo številna ogrodja, ki so na voljo in služijo kot koristno izhodišče za razvoj

modela upravljanja, zato veliko IT organizacij uvaja prilagojen model upravljanja, pri čemer

izposojajo procese iz različnih ogrodij za upravljanje informatike. Večina ogrodij ima prednost

samo v nekaterih področjih upravljanja IT-ja, kar vidimo na sliki (2.2), zato se pogosto

uporablja več ogrodij za upravljanje informatike na enem IT projektu [7].


5

Slika 2.2 Prikaz pokritosti določenih ogrodij [9]

Kljub prizadevanjem industrije programske opreme za prepoznavanje in sprejetje dobrih

praks na področju razvoja informacijskih projektov je še vedno visoka stopnja napak in

zgrešenih ciljev pri razvoju IT projektov.


6

2.1 Predstavitev ogrodij za upravljanje informatike

Obstaja več virov praktičnih smernic za upravljanje informatike in veliko uporabnih ogrodij in dobrih praks. Tabela spodaj predstavlja ogrodja za

upravljanje informatike, lastnike avtorskih pravic in namen uporabe [6].

Tabela 2.1 Ogrodja za upravljanje informatike [6]

Ogrodje Ime ogrodja Lastnik avtorskih pravic Namen uporabe

AS 8015 The Australian Standard for

Governance of IT. Standards Australia

Je okvir, ki ga lahko direktorji katere koli organizacije uporabijo za učinkovito upravljanje uporabe informatike v njihovi organizaciji. Uporablja se kot podpora poslovnemu odločanju.

BiSL The Application Services Library ASL Foundation Je mogoče aplicirati na strateški, taktični in operativni stopnji informacijskega področja, saj upravlja funkcionalnosti obdelave podatkov za poslovne procese.

CobiT Control Objectives in IT and related

Technology ISACA’s IT Governance

Institute (ITGI)

Omogoča jasno politiko razvoja in dobre prakse za nadzor informatike v celotni organizacij. Ker CobiT zajema tako informacijsko kot tehnološko področje, se lahko uporablja na strateški in taktični ravni teh področij.

eSCM The eSourcing Capability Model of

Carnegie Mellon University

Carnegie Mellon University, through its IT Services

Qualification Center (ITSqc)

Je namenjen storitvenim organizacijam. Poskuša oceniti, razviti in izboljšati njihove sposobnosti pri oblikovanju, uvajanju in dobavi podprtih IT storitev ter pomaga pri upravljanju tveganj. Zato ga je mogoče uporabiti na taktični ravni informacijskega in tehnološkega področja.


7


eTOM

The enhanced Telecom Operations Map; the most widely used and

accepted standard for business process in the telecom

industry

TeleManagement Forum (TM Forum)

Je najbolj razširjeno in sprejeto ogrodje za poslovne procese v telekomunikacijski industriji. To je mogoče aplicirati na taktični in operativni ravni vseh treh področjih v bazi ogrodij (ang. umbrella framework).

Generic Framework for

Information Management

The framework produced in PrimaVera:

the Program for Research in Information Management at the

University of Amsterdam

University of Amsterdam

Ogrodje sestavljajo tri domene, preko katerih se obravnavajo informacijski problemi in to so : poslovanje, podatki in tehnologija. Obstajajo tudi trije nivoji: strateški, taktični in operativni. To je model za medsebojno povezovanje različnih elementov informacijskega upravljanja. Ta model služi kot baza ogrodij (ang. umbrella framework).

ISO/IEC 20000 (formerly BS15000)

Standard on IT service management

International Standards Organization (ISO)

Ogrodje se uporablja na taktični in operativni ravni tehnološkega področja in delno na informacijskem področju.

ISO 27001 (ISO 17799/

BS7799) Standard on Information Security

International Standards Organization (ISO)

Upravljanje z informacijami je del varovanja informacij. Določitev ustrezne ravni informacijske varnosti, planiranje izvajanja in doseganje ustrezne ravni varovanja informacij so pomembna vprašanja na področju upravljanja informacij. Uporablja se za upravljanje informacijske varnosti.

ISO 9000 (GB/T 19000) Standard on Total Quality

Management International Standards

Organization (ISO)

Ni omejen na nobeno posebno raven upravljanja, zato se lahko uporablja na vseh ravneh in področjih baze ogrodij (ang.umbrella framework).

ISPL The Information Services

Procurement Library ISPL Consortium, presided by

EXIN

Je praktičen pristop za nabavo IT storitev v najširšem pomenu besede. To ogrodje se lahko uporablja na taktični ravni informacijskih in tehnoloških področij.


8


IT Balanced Scorecard The management system for

strategic performance and results None

Je ogrodje ki lahko vpliva na merjenje in upravljanje uspešnosti informatike ter da se omogoči usklajevanje med poslovanjem in IT-jem. Zato se lahko namesti na taktični ravni informacijskih in tehnoloških področij.

ITIL The IT Infrastructure Library Office of Government

Commerce (OGC), United Kingdom

ITIL določa smernice dobrih praks za skoraj vsa IT področja in pokriva celoten spekter od zaposlenih, procesov, produktov in uporabo partnerjev. ITIL je zajet in razvit znotraj splošnega ogrodja (ang. framework) in pripada tehnološkem področju. Obstajata dve temeljni knjigi: ITIL Service Delivery, v glavnem pozicionirana na taktični ravni, in ITIL Service Support v glavnem na operativni ravni.

ITS-CMM The IT Service Capability Maturity

Model Vrije Universiteit Amsterdam

CIBIT

Se osredotoča na razvoj programske opreme in vzdrževanje procesov in pokriva taktični in operativni nivo tehnološkega področja.

PMBoK The Project Management Body of

Knowledge Project Management Institute

(PMI®)

PMBoK sprejema sodoben izobraževalni model za vodenje projektov. Organiziran je kot zbirka izrazov (ang. body of knowledge) in vsebuje devet znanstvenih področij. Vsako področje znanja vsebuje procese in ima definiranih 44 procesov, porazdeljenih v področja znanja. Vsak proces opisuje cilje, aktivnosti, vhode, izhode in povezave. Dobra karakteristika PMBoK-a je razdelitev v pet skupin po kronološkem vrstnem redu projektnega cikla: začetek, načrtovanje, izvajanje, nadzor in zaključek projekta.


9


PRINCE2 Projects in Changing Environments Office of Government


Je razširljiva, fleksibilna metoda za vodene projektov. Primerna je za uporabo na kakršnem koli tipu in velični projekta. PRINCE2 temelji na izdelkih: Prince2 se osredotoča na produkte (dokumente), ki bodo narejeni v okviru projekta, ne pa na aktivnosti za njihovo proizvodnjo. Ključni pristop močno razlikuje upravljanje razvojnega procesa od tehnik, ki sodelujejo v razvojnem procesu. Metodo sestavlja osem procesov, osem komponent in tri tehnike.

M_o_R Management of Risk Office of

GovernmentCommerce (OGC), UnitedKingdom

‘Management of Risk’ vključuje vse dejavnosti, potrebne za odkrivanje in nadzor izpostavljenega tveganja, ki lahko vpliva na poslovanje. Strateške, taktične in operativne dejavnosti so zahtevane v informacijskih in tehnoloških področjih.

MSP Managing Successful Programmes Office of Government


Opisuje način izvajanja programov.. Gre za instrument, ki se

lahko uporablja na taktični ravni vseh treh področjih baze

ogrodij (ang. umbrella framework).

Six Sigma The Six Sigma Model for Quality

Management None

Temeljni cilj SixSigma metodologije je implementacija, ki temelji na podlagi meritev in se osredotoča na proces izboljšav in zmanjšanje variacije z uporabo SixSigma projektov za izboljšanje. Praktični cilj tega je, da se zviša profit z eliminacijo variabilnosti, napak in odpadkov, ki spodkopavajo zvestobo stranke. SixSigmo je mogoče razumeti na treh nivojih: metričnem (ang. metric), metodološkem (ang. methodology) in filozofskem (ang. philosophy.

TickIT Quality management for IT Joint TickIT Industry Steering

Committee (JTISC)

Uporabi se lahko za podporo razvoja vseh vrst programske opreme in se namesti na operativni ravni tehnološkega področja.


10


TQM

Total Quality Management: the Fourteen Points of Management of

Dr. W. Edwards Deming

None Je celovita vizija upravljanja vodenja kakovosti. TQM se lahko namesti na strateški, taktični in operativni ravni poslovnega, Informacijskega in tehnološkega področja.


11

Trenutno je dostopnih več načinov za kategorizacijo ogrodij za upravljanje informatike.

Tabela 2.2 prikazuje kategorizacijo ogrodij glede na njihovo najmočnejše področje, ki temelji

na tem, kako in kje se ogrodja uporabljajo [8]. Tabela vključuje naslednje podatke: kategorijo,

tip in ogrodja. Kategorija se nanaša na področje uporabe, tip opisuje, na katera IT področja

se ogrodja osredotočajo.

Tabela 2.2 Kategorizacija ogrodij za upravljanje inforamtike[8]

Kategorija Tip Ogrodja

Vodenje kakovosti

(ang .Quality management)

Ogrodja, ki se osredotočajo na kakovost standardov, ki se

uporabljajo na posebnih IT področjih (storitve, varnost, razvoj, splošno).

TQM ISO 9000

TickIT ISO 27001/BS17799

ISO/IEC 20000

Izboljšanje kakovosti

(ang. Quality improvement)

Ogrodja, ki se osredotočajo na izboljševanje procesov, drugih

zmogljivosti in ne na vidike delovanja IT-ja.

ITS-CMM Six Sigma eSCM-SP

IT Balanced Scorecard

Upravljanje inforamtike

(ang. IT governance)

Ogrodja, ki se osredotočajo na to, kako organizirati IT funkcije v smislu

odgovornosti, nadzora in organizacije.

AS 8015 CobiT

M_o_R

Vodenje informatike (ang. Information

management)

Ogrodja, ki se osredotočajo na to,

kako opravljati in organizirati nekatere vidike upravljanja IT, kot so javna naročila, zagotavljanje storitev,

zahteve.

Generic Framework for Information Management

BiSL ISPL ITIL

eTOM ASL

Vodenje projektov

(ang. Project management)

Ogrodja, ki se osredotočajo na projekt, program

in upravljanje portfelja, ki niso izrecno IT.

MSP PRINCE2 PMBoK

IPMA Competence Baseline


12

3 MOBILNE INFORMACIJSKE REŠITVE

Mobilne rešitve za svoje delovanje in trajno hranjenje podatkov uporabljajo tudi oddaljeno

podatkovno bazo in aplikacijo, ki deluje na strani strežnika. Na tovrsten način se uporabniku

zagotovi mobilnost in razpoložljivost virov, ne glede na napravo, preko katere dostopa do

njih. Tako kot je internet povzročil revolucijo na področju uporabe računalnika in programske

opreme, so tudi mobilne naprave, kot so pametni telefoni, tablice in druge prenosne digitalne

naprave, povzročile revolucijo v načinu uporabe internetnih tehnologij in konceptov. Internet

je kot komunikacijski medij bistvenega pomena za večino mobilnih naprav, ki so sočasno tudi

komunikacijske naprave, saj uporabnika ne omejuje več zgolj na uporabo naprave kot

telefona, ampak mu omogoča tudi širšo komunikacijsko mrežo z uporabo interneta ter

zagotavlja storitve, ki delujejo na internetu.

Informacijsko rešitev, v našem primeru mobilno, lahko tipično razdelimo na dve samostojni

enoti, ki delujeta vsaka zase in načeloma ena za drugo ne vesta – klienta, ki deluje na

mobilni napravi, in aplikacijo, ki deluje na strani strežnika.

Mobilne naprave nikakor po svoji uporabnosti ne morejo izriniti osebnega oz. prenosnega

računalnika, saj je njihov namen uporabe drugačen. Pametni mobilni telefoni so le dodatek

in nikakor zamenjava za prenosni računalnik, medtem ko je dlančnik (ang. Personal digital

assistant PDA) naprava, ki je po dimenzijah in funkcionalnosti le podskupina vsega, kar

ponuja namizni ali prenosni računalnik [10].

Današnje mobilne naprave imajo po večini tipične module, kot so WiFi, Bluetooth, GPRS,

UMTS ... Ti moduli napravi omogočajo razpoznavo geografske lokacije, komunikacijo z

internetom, lokalnim omrežjem in drugimi napravami. V nadaljevanju predstavimo primer, ki

prikazuje prednosti uporabe moderne mobilne naprave [10]. Zamislimo si podjetje, ki se

ukvarja z montažo. Podjetje svoje montažerje pošilja na delo k strankam na različne lokacije.

Montažer, ki dela na terenu in vsak dan ne prihaja v bazo podjetja, saj po navadi za to ni

tehtnega razloga, lahko mobilno napravo uporablja za prijavo prihoda na delovno mesto, za

komunikacijo z bazo v podjetju, za pregled zalog materiala, razdelitev nalog idr. Brez

uporabe mobilne naprave bi bilo delo montažerjev oteženo, njihova produktivnost pa nižja.

Poleg tega tudi podjetju daje možnost nadzora poteka montaže na daljavo in pregled nad

delom svojih montažerjev v realnem času.

Odvisno od ciljev in potreb se lahko organizacija odloči med tem, ali bo na mobilnih napravah

uporabljala spletne ali mobilne aplikacije. Kot mobilno aplikacijo mislimo aplikacijo, ki deluje v

mobilnem operacijskem sistemu na napravi. Ali se bo organizacija odločila za uporabo

prilagojene spletne rešitve ali pa za uporabo mobilne rešitve, je odvisno od samega namena

aplikacije. Kdaj se odločiti za mobilno in kdaj za spletno aplikacijo, je velikokrat odvisno od

tega, ali aplikacija zahteva neprekinjeno izmenjavo podatkov s centralno bazo podatkov ali

pa je dovolj le zgolj občasna osvežitev podatkov, kakšen bo uporabniški vmesnik aplikacije,

ali aplikacijo razvijamo samo za en tip mobilnega operacijskega sistema ali za več. Slednje

vprašanje je zagotovo najbolj ključnega pomena, saj je izdelava aplikacije, ki bi lahko

delovala na več različnih mobilnih operacijskih sistemih, draga in je zato primernejša

izdelava spletne aplikacije. Če pa nam je bistvenega pomena zmogljivost aplikacije, bomo

razvili aplikacijo, ki bo delovala direktno nad napravo.


13

Podjetja z uvedbo mobilnih rešitev v poslovno okolje ustvarjajo nove poslovne prednosti in

priložnosti ter možnosti nadaljnjega razvoja poslovnih procesov, tako za interno uporabo kot

tudi poslovno. Če podjetja na pravilen in pameten način izkoriščajo informacijske rešitve, se

to kaj hitro odraža na njihovih poslovnih rezultatih (angl. Return on Investment v − ROI), saj

je res, da je strošek izdelave informacijske rešitve relativno visok, je pa zato strošek

vzdrževanja mnogo nižji kot pri drugih investicijah. Tipičen primer pametne izrabe

informacijskih rešitev je uvedba pametnih blagajn v trgovinah, ki so sicer predstavljale veliko

začetno investicijo, vendar pa so zmanjšale druge stroške podjetja, kot npr. potrebno število

blagajničark in blagajn. Seveda pa v tej diplomski nalogi ne bomo razpravljali o moralnosti in

etiki tovrstnih poslovnih odločitev, ampak se bomo zgolj osredotočali na prednosti, ki jih

prinaša informacijska tehnologija v svojem bistvu.

Z mobilnimi napravami je mogoče avtomatizirati procese, ki jih je nekoč bilo potrebno

opravljati ročno, ali pa obstoječe procese izboljšati. Merjenje poslovnih rezultatov pred in po

uvedbi mobilne rešitve nam postreže z realno sliko o uspešnosti in učinkovitosti v primerjavi

s pričakovanimi rezultati. Če podjetje nima potrebnih kompetenc, uporablja storitve, rešitve in

znanje drugih podjetij. Če pa kompetence ima, si lahko znotraj podjetja (ang. in-house)

razvije specifične rešitve po svoji meri in poveča možnosti za uspešno izvedbo in dejansko

korist mobilnih rešitev.

3.1 Mobilne platforme

Mobilna platforma ali mobilni operacijski sistem (ang. mobile OS) je operacijski sistem, ki

upravlja s pametnim telefonom (ang. smarthphone), tablico in ostalimi digitalnimi mobilnimi

napravami [11]. Novejši mobilni operacijski sistemi kombinirajo značilnosti osebnega

računalnika z lastnostmi mobilne naprave, kot so: zaslon na dotik, GSM, Bluetooth, WiFi,

GPS, fotoaparat, NFC (ang. Near field communication). Obstaja več pomembnih mobilnih

platform, in te so prikazane v tabeli 3.1.

Tabela 3.1 Mobilne platforme

Ime OS Lastnik Tip licence

Android Google Inc. Free and open source

iOS Apple Inc. closed source

Windows Phone Microsoft closed source

Bada Samsung Electronics closed source

BlackBerry OS BlackBerry closed source

Symbian OS Nokia & Accenture open public license

http://en.wikipedia.org/wiki/Samsung_Electronicshttp://en.wikipedia.org/wiki/Research_In_Motion


14

V nadaljevanju bomo predstavili tri pomembnejše operacijske sisteme, ki smo jih izbrali na

osnovi njihove prisotnosti na trgu, števila mobilnih aplikacij na elektronskih tržnicah in glede

podpore za razvoj istih:

iOS,

Android,

Windows Phone.

3.2 iOS

iOS (iPhone OS) je mobilni operacijski sistem, razvit in distribuiran s strani Apple Inc.

Predstavljen je bil leta 2007 za iPhone in iPod Touch, kasneje pa je bil predstavljen tudi za

ostale Applove izdelke, kot sta iPad in Apple TV. iOS je mobilna verzija OS X, ki se uporablja

na Apple računalnikih. Razvojno okolje za iOS (angl. software development kit; SDK) je

Xcode 3.1. Vse aplikacije, razvite za iPhone, iOS in OS X, se razvijajo v programskem jeziku

Objective – C. Razvijalci lahko razvijajo aplikacije brezplačno. Testiranje in objava aplikacij v

App Store ni mogoča, dokler se ne plača licenca iPhone Developer ali Mac Developer

Program Fee. Cena licence je 99 USD. Da razvijalci zadržijo licenco, je treba licenco

plačevati vsako leto. Od izdane aplikacije razvijalec dobi 70 % postavljene cene, med tem ko

ostalih 30 % zadrži Apple. Distribucija aplikacij poteka preko App Store [12].

3.3 Android

Android je operacijski sistem, ki temelji na Linux OS. Dizajniran je predvsem za mobilne

naprave z zaslonom na dotik, kot so: pametni telefoni in tablice. Razvit je bil s strani Android

Inc., finančno ga je podprlo podjetje Google. Leta 2005 je Google kupil Android Inc.

Razvojno okolje za Android je Eclipse, ki uporablja Android Development Tools (ADT)

vtičnik. Večina aplikacij se razvija v programskem jeziku Java. Obstajajo tudi druga orodja za

razvoj: C, C++ in C#. Distribucija aplikacij poteka preko Google play elektronske tržnice [13].

3.4 Windows Phone

Windows Phone je serija lastniških mobilnih operacijskih sistemov korporacije Microsoft in je

naslednik platforme Windows Mobile. Predstavljen je bil oktobra 2010. Zadnja verzija je

Windows Phone 8, izdan 29. oktobra 2012. Razvojno okolje je Visual Studio 2010 ali Visual

Studio 2010 Express edition. Najavljeno je razvojno okolje Visual Basic.NET. Aplikacije

temeljijo na knjižnici XNA in na specifični verziji Microsoft Silverlite. Uporabljajo se tudi C in

C++ knjižnice. Distribucija aplikacij poteka preko Windows Phone elektronske tržnice.

http://en.wikipedia.org/wiki/Android_SDK


15

3.5 Karakteristike mobilnih operacijskih sistemov

V nadaljevanju (tabela 3.2) smo predstavili glavne karakteristike mobilnih operacijskih

sistemov. Kot vidimo, operacijski sistem Android podpira največje število karakteristik, sledi

mu operacijski sistem iOS in šele za tem operacijski sistemi Windows phone. Po številu

mobilnih aplikacij na elektronskih tržnicah ima iOS prednost pred Androidom, medtem ko

Windows phone vidno zaostaja.

Tabela 3.2 Karakteristike mobilnih operacijskih sistemov [14]

iOS 6.0

Android

4.1

Windows

Phone 8

Windows

Phone 7.8

Aplikacije 650.000+ 600.000 100.000+ 100.000+

Multitasking

Gradniki

Razširljiva memorija

Več jedrni procesorji

Zaslon visoke resolucije

Upravitelj datotek

Primi in Potegni

upravitelj datotek

Inteligentni glasovni

asistent

Centraliziran sistem

obvestil

Podpora za flash ? ?

Posnetek zaslona

Pregledovanje map

offline

Jedro Darwin Linux Windows NT Windows CE7

USB gostitelj omejeno ? ?


16

4 MOBILNO UČENJE

Iz e-učenja (ang. E-learning) se je razvilo mobilno učenje (m-učenje) . E-učenje se opredeli kot vsako deljenje izobraževane vsebine preko interneta. To pomeni, da je e-učenje podmnožica šolanja s tehnologijo. Prav tako vključuje vrsto učnih dejavnosti, ki se izvajajo na internetu, m-učenje pa je le en del. M-učenje je podmnožica e-učenja [15]. M-učenje se pogosto opisuje kot podprostor v e-učnem prostoru, ki je poddel digitalnega učenja. E-učenje je lahko v realnem času ali samoorganizirano, znano tudi kot "sinhrono" ali "asinhrono" učenje. Poleg tega se e-učenje obravnava na formalen in strukturiran način. Spodaj je prikazan tabelarični prikaz pomembnih razlik med e-učenjem in m-učenjem [15].

Tabela 4.1 Razlike med e-učenjem in m-učenjem [15]

M-učenje je rastoča paradigma v stanju intenzivnega razvoja, ki ga spodbujajo sotočja treh

tehnoloških tokov: računalniška moč okolice, komunikacija v okolici in razvoj pametnih

uporabniških vmesnikov. Posledica hitrega razvoja je, da pedagogika mobilnega učenja še

vedno ni jasno določena. Viden je napredek v računalniški tehnologiji: pametni uporabniški

vmesniki, kontekstno modeliranje aplikacij in razvoj na področju brezžične komunikacije,

vključno z WiFi, Bluetooth in globalnimi brezžičnimi tehnologijami, kot so GPS, GSM, GPRS,

3G. Ustvarjen je širok nabor novih možnosti za uporabnike tehnologij. Ko so se te tehnologije

začele uporabljati na mobilnih napravah, se je pojavilo m-učenje.

Leta 2006 se je pričel raziskovalni projekt za raziskavo virov informacij za m-učenje (ang. m-

learning) in za razvoj priporočil o tehniških standardih za podporo oblikovanja, skladiščenja,

raziskovanja, dobave in uporabe mobilnih vsebin. Rezultat je bil sklop tehničnih standardov

za mobilne naprave ter svetovanje učiteljem, trenerjem in razvijalcem.

M-učenje na splošno vključuje v svoje področje široko paleto dejavnosti, ki učencem

zagotovijo prikladno ali vsebinsko možnost za dostop in sodelovanje v izobraževanju, ki

lahko vključuje uporabo mobilnih tehnologij. Veliko pristopov k m-učenju izkoristi mobilnost

učenca v kombinaciji z mobilnimi napravami za snemanje in predvajanje. M-učenje se

osredotoča na digitalne mobilne naprave, ki se lahko prenašajo kjerkoli in kadar koli. Če

želimo določiti ustrezne standarde in najboljše prakse za m-učenje, je prvi korak identifikacija

učne dejavnosti, povezane s prakso m-učenja. S tem lahko razvijemo model, ki je

osredotočen na učenca. Pri razvoju standardov in dobrih praks za m-učenje je treba

obravnavati vprašanja, ki vplivajo na ustvarjalnost, dobavo, interoperabilnost in odkritje

sredstev za m-učenje.

M-učenje je sposobnost, da se pridobi ali zagotovi izobraževalna vsebina na mobilnih

napravah, kot so dlančniki, pametni telefoni, tablice in prenosni računalniki. Izobraževalna

E-učenje M-učenje

Predavanja v razredu ali internetnih laboratorijih.

Učenje poteka kadarkoli in kjerkoli.

Komunikacija poteka preko elektronskih sporočil.

Komunikacija poteka preko trenutnih sporočil.

Odvija se na privatni lokaciji. Odvija se brez geografskih mej.

Čas potovanja do želenih internetnih strani. Ni časa potovanja z brezžično internetno povezavo.


17

vsebina se nanaša na digitalna učna sredstva, ki vključujejo kakršno koli obliko vsebine ali

medija dostopnih za mobilne naprave. M-učenje je opredeljeno kot učenje preko mobilne

naprave. V različnih definicijah, ki jih srečujemo v literaturi, opisujejo m-učenje kot

zaposlovanje posebnih vrst tehnologij, preko katerih se m-učenje razlikuje od drugih vrst

učenja.

Mobilne naprave imajo moč, da učenje postane dosegljivejše in dostopnejše. Pomembno je

pogledati tehnologije in razvoj, ki omogočajo učenje dostopno za ljudi na poti (angl. on the

move). Ta konvergenca mobilnih informacij in tehnologij je pomembno vplivala na način,

kako uporabniki vsakodnevno komunicirajo z informacijami [15]. Iz spodaj navedenega

časovnega okvira vidimo, da je tehnološko prekrivanje, ki se je zgodilo v zadnjem desetletju,

dalo potreben zagon za naraščanje potenciala mobilnega učenja. Kot je razvidno iz slike 4.1.

je prikazan razvoj računalništva, mobilnih tehnologij in avdio opreme. Razvoj računalništva je

prikazan od 70. let pa do danes. Prikazuje se razvoj strojne in programske opreme skozi čas

ter razvoj komunikacijskih standardov. Prikazan je razvoj avdio strojne opreme in formatov

zapisa od leta 1960 do leta 2000. Mobilne tehnologije so se začele razvijati v 80. letih

prejšnjega stoletja; na sliki 4.1 vidimo razvoj telefonije skozi čas, generacije mobilnih

komunikacij in razvoj mobilnega omrežja od leta 1980 do leta 2000.

Iz časovnega okvira je razvidno, da so bila 90. leta ključna za razvoj m-učenja. Seveda je od

leta 2000 porasla uporaba mobilnih tehnologij, s čimer se je tudi povečala uporaba m-učenja.


18

Slika 4.1 Razvoj računalništva, mobilnih tehnologij in avdio opreme [15]


19

5 KAKOVOST PROGRAMSKE OPREME

Kakovost programske opreme je področje raziskave in praks, ki opisujejo želene lastnosti izdelkov programske opreme. Ocenjuje se z več dejavniki, ki jih lahko razdelimo na zunanja in notranja merila kakovosti. Zunanje preverjanje kakovosti je tisto, kar uporabnik izkusi pri uporabi programske opreme v svojem operativnem načinu. Notranja kakovost se nanaša na vidike, ki so odvisni od same kode programske opreme in niso vidni končnemu uporabniku. Nekatera merila kakovosti so objektivna in jih je mogoče ustrezno izmeriti, medtem ko so nekatera subjektivna in so zajeta z več poljubnimi meritvami. V tabeli spodaj so prikazani kriteriji zunanjih in notranjih meril kakovosti [16].

Tabela 5.1 Zunanja in notranja merila kakovosti [16]

Zunanja merila kakovosti Notranja merila kakovosti

Značilnosti (angl. features) Test pokritosti (angl. test coverage)

Hitrost (angl. speed) Zmožnost testiranja (angl. Testability)

Poraba resursov (angl. Space) Prenosljivost (angl. Portability)

Uporaba omrežja (angl. network usage) Sigurnost niti (angl. thread safeness)

Stabilnost (angl. Stability) Jedrnatost (angl. Conciseness)

Robustnost (angl. Robustness) Vzdrževalnost (angl. Maintainability)

Enostavnost uporabe (angl. ease of use) Dokumentacija(angl. Documentation)

Doslednost rezultatov (angl. determinism) Čitljivost kode(angl. Legibility)

Ponovna združljivost (angl. back compatibilit) Razširljivost (angl. Scalability)

Zaščita (angl. Security)

Poraba energije (angl. power consumption)

Pri zagotavljanju kakovosti programske opreme se uporabljajo različne mere in ukrepi [17].

Le-ti so naslednji:

Konstruktivne mere o Dosledna uporaba metod v vseh fazah razvojnega procesa. o Uporaba ustreznega razvojnega orodja. o Razvoj programske opreme na osnovi visoko kakovostnih pol-produktov. o Dosledno pisanje in vzdrževanje razvojne dokumentacije.

Analitične mere o Statična analiza programa. o Dinamična analiza programa. o Sistematično izbiranje testnih primerov. o Konsistentno beleženje rezultatov analiz.

Organizacijske mere o Nenehno (permanentno) izobraževanje razvijalcev. o Institucionalizacija zagotavljanja kakovosti (uvedba standardov ISO, ANSI,

IEEE …). o Cilj programskega inženirstva je ponuditi metodologijo, ki bo zagotavljala

visoko stopnjo kakovosti končnega programskega izdelka.

http://www.ocoudert.com/blog/2011/04/09/what-is-software-quality/#features


20

V nadaljevanju obravnavamo različne standarde, smernice, dobre prakse in uporabniške izkušnje za ocenjevanje kakovosti programske opreme. Osredotočili smo se na tri izbrane, in sicer:

standard ISO/IEC 9126, ki se uporablja za ocenjevanje izdelkov programske opreme;

smernice in dobre prakse za razvoj android aplikacij, ki vsebujejo napotke, kako razviti visokokakovostno mobilno aplikacijo;

elemente mobilnih uporabniških izkušenj, katere uporabljamo pri prilagoditvi mobilne rešitve uporabniku.

5.1 ISO/IEC 9126

V programerskih krogih se termin uporabnosti pogosto tesno povezuje z načrtovanjem uporabniškega vmesnika. Standard ISO/IEC9126 (1991) Ocenjevanje izdelkov programske opreme − karakteristike kakovosti in navodila za njihovo uporabo (angl. Software product evaluation - Quality characteristics andguidelines for their use) (slika 5.1) je bil pripravljen v okviru JTC1 (skupni odbor standardizacijskih organizacij ISO in IEC) kot povsem samostojen standard za programsko inženirstvo. Standard definira uporabnost kot relativno neodvisen prispevek h kakovosti programske rešitve, ki je povezana z načrtovanjem in evalviranjem uporabniškega vmesnika ter interakcije uporabnika z opazovano programsko rešitvijo [1]. V letu 2001 je standard ISO/IEC 9126 (1991) zamenjal nov štiridelni standard:

1. ISO/IEC 9126-1 (2001): Model kakovosti (angl. Quality Model), 2. ISO/IEC TR 9126-2 (2003): Zunanje metrike (angl. External Metrics), 3. ISO/IEC TR 9126-3 (2003): Notranje metrike (angl. Internal Metrics), 4. ISO/IEC TR 9126-4 (2004): Kakovost uporabe metrike (angl. Quality in Use Metrics). ISO/IEC 9126-1 (2001): Programsko inženirstvo − kakovost proizvoda − 1. del: Model kakovosti Standard ISO/IEC 9126-1 (2001) predstavlja okvir za ocenjevanje kakovosti izdelkov programske opreme. Standard ne predpisuje zahtev za programsko opremo, temveč definira model kakovosti, ki je uporaben in primeren za vse vrste programskih rešitev. Vključuje vseh šest glavnih kategorij kakovosti programske opreme, ki so pomembne tudi pri njenem razvoju: funkcionalnost, zanesljivost, uporabnost, učinkovitost, vzdrževalnost in prenosljivost. Vsaka izmed kategorij je kasneje razdeljena še na podkategorije. Podroben prikaz prikazuje slika 5.1.


21

Slika 5.1 ISO 9126

Standard ISO/IEC 9126-1 uporablja termin kakovost uporabe (angl. Quality in Use), ki je definiran kot »zmožnost programske opreme, da določenim uporabnikom v določenem kontekstu uporabe omogoči doseči zastavljene cilje učinkovito, produktivno, varno in z zadovoljstvom.« Definicija kakovosti uporabe zelo spominja na definicijo uporabnosti v standardu ISO 9241-11. Cilj vsakega izdelka (programske rešitve) je, doseči najvišjo stopnjo kakovosti uporabe tako za končne kot tudi za podporne uporabnike. Na kakovost uporabe pri končnih uporabnikih vplivajo štiri od šestih kategorij kakovosti: funkcionalnost, zanesljivost, uporabnost in učinkovitost, medtem ko pri podpornih uporabnikih vplivata kategoriji: vzdrževalnost in prenosljivost [1]. ISO/IEC TR 9126-2 (2003): Programsko inženirstvo − kakovost proizvoda − 2. del: Zunanje

metrike ISO/IEC TR1 9126-2 (2003) je tehnično poročilo, ki navaja in opisuje zunanje metrike

za merjenje atributov šestih zunanjih kvalitativnih karakteristik, definiranih v ISO/IEC 9126-1.

Uporablja se jih za specificiranje ali ocenjevanje vedenja programske opreme, s katero

upravlja končni uporabnik (npr. kolikšen čas je potreben, da se uporabnik nauči uporabljati

določene funkcije programske aplikacije, ali lahko uporabnik razveljavi že izveden proces, ali

se uporabnik pravilno odzove na sporočilo o napaki itd.) [1].

ISO/IEC TR 9126-3 (2003): Programsko inženirstvo − kakovost proizvoda − 3. del: Notranje

metrike ISO/IEC TR 9126-3 (2003) je tehnično poročilo, ki navaja in opisuje notranje metrike

za merjenje atributov šestih zunanjih kvalitativnih karakteristik, definiranih v ISO/IEC 9126-1.

Uporablja se jih za oblikovanje zahtev in pogojev, ki opisujejo statične lastnosti

uporabniškega vmesnika, ki ga lahko ocenjujemo tudi takrat, ko ni v procesu delovanja (npr.:

kolikšen delež funkcionalnosti programske aplikacije je dokumentiran, kolikšen je delež

funkcij, pri katerih uporabnik lahko razveljavi že izveden proces; kolikšen je delež samo-

pojasnjevalnih sporočil o napakah itd.) [1].

1 ISO TR je oznaka za ISO tehnično poročilo (angl. ISO Technical Report), ki ga je objavila

standardizacijska organizacija ISO, zatem ko so ga pregledala in odobrila nacionalna standardizacijska telesa.


22

ISO/IEC TR 9126-4 (2004): Programsko inženirstvo − kakovost proizvoda − 4. del: Matrike

kakovosti v ISO/IEC TR 9126-4 (2004) je napisan in objavljen v obliki tehničnega poročila

(ISO TR). V njem so navedeni primeri metrik kakovosti uporabe za merjenje atributov

učinkovitosti, produktivnosti, varnosti in zadovoljstva, ki jih programerji, ocenjevalci ali vodje

za kakovost lahko uporabijo pri ocenjevanju programskih rešitev, definiranju zahtev ali

merjenju kakovosti opazovanega programa [18].

5.2 AQuA - Best Practice Guidelines

AQuA (angl. App Quality Alliance) je pripravila smernice in dobre prakse za razvoj visoko

kakovostnih aplikacij, ki dobro delujejo in se prilegajo mobilni napravi ne glede na platformo,

za katero so razvite. To izdajo (različica 2.3) je spodbudilo delo z GSMA2 (na področju javnih

zaskrbljenosti glede zasebnosti in mobilnih aplikacij. GSMA smernice za razvoj mobilnih

aplikacij vsebujejo 29 specifičnih smernic z obrazložitvami in primeri. GSMA smernice so

zdaj vključene v ta dokument in ponujajo set visoko stopenjskih načel, do katerih razvijalci

aplikacij lahko dostopajo in jih uporabljajo. Nekatere smernice v dokumentu so logične,

dokler so ostale manj očitne, ampak jih je dobro preverjati, preden se aplikacija objavi. Dobre

prakse so namenjene uporabi zraven preizkusnih kriterijev. Trenutno ti obstajajo za Android

in Java ME aplikacije [2].

Obstaja več različic smernic in dobrih praks.

Tabela 5.2 AQuA različice

Različica Datum izdaje Opis

1 Marec 2011 Prva objava

2 Avgust 2012 Nove sekcije, zasebnost in omrežna poraba

2.1 Februar 2013 Posodobitve s priporočili Google Android,

usklajevanje z GSM in At & T dobrimi praksami.

Ta verzija vsebuje nove sekcije: Omrežne porabe,

Učinkovitost in Premisleki okoli vzdržljivosti

baterije.

2.2 Junij 2013 Dodana navodila o zasebnosti in varovanju

podatkov uporabnika v skladu z GSMA navodili

glede privatnosti [2].

2 GSM Association (GSMA) je združenje mobilnih operaterjev in povezanih družb, namenjenih podpori za standardizacijo, uvajanje in spodbujanje mobilnega telefonskega sistema GSM. GSMA je bila ustanovljena leta 1995 [19].


23

5.3 Elementi mobilnih uporabniških izkušenj

Mobilne uporabniške izkušnje so skupina komponent, ki zajemajo uporabnikove zaznave in

občutke pred, med in po interakciji z določeno mobilno aplikacijo. S podrobno analizo dobimo

konceptualni okvir za gradnjo in ocenjevanje mobilne rešitve. Dobre mobilne izkušnje za

uporabniško usmerjen pristop k oblikovanju za mobilne naprave vsebuje naslednje

komponente, kar vidimo na sliki 5.2 in v tabeli 5.3 [3].

Slika 5.2 Elementi mobilne uporabniške izkušnje [3]

Tabela 5.3 Elementi mobilne uporabniške izkušnje

Elementi mobilne uporabniške izkušnje OPIS

Funkcionalnost Je povezana z ogrodji in funkcijami, ki omogočajo

uporabniku izvedbo nalog in doseganje zastavljenih ciljev.

Informacijska arhitektura Je urejanje funkcionalnosti in vsebine v logično strukturo

za pomoč uporabnikom pri iskanju informacij in izvedbi

nalog. Informacijska arhitektura vključuje uporabo

navigacijo iskanje in označevanje.

Vsebina Določajo jo različne vrste materiala, v različnih oblikah

kot besedilo, slike in multimedija. Vsebina predstavlja

informacije za uporabnika.

Dizajn Je vizualna predstavitev in interaktivna izkušnja za

mobilne naprave. Vključuje grafično oblikovanje,

brendiranje in postavitev elementov za vizualno

predstavitev.


24

Elementi mobilne uporabniške izkušnje OPIS

Vnos podatkov Je delo, ki zahteva vnos potrebnih podatkov z nenujno

uporabo ene roke. Pri mobilnih rešitvah podatke, ki jih

vnašamo, so minimalizirani glede na ostale tipe

informacijskih rešitev.

Mobilni kontekst Mobilni kontekst je odvisen od okolja uporabe. Mobilni

kontekst je vse, kar vpliva na interakcijo med

uporabnikom in vmesnikom.

Uporabnost Je splošno merilo, kako dobro informacijska arhitektura,

oblikovanje, vsebina in drugi elementi delujejo skupaj, da

se uporabniku omogoči izpolnitev želenih ciljev.

Zaupanje Je stopnja zanesljivosti, zaupanja in udobja, katero

uporabnik čuti pri uporabi mobilne spletne strani ali

aplikacije.

Povratne informacije Je metoda za pridobitev pozornosti uporabnikov in

prikazovanje pomembnih informacij.

Pomoč Se nanaša na opcije, izdelke in storitve, ki so na voljo za

pomoč uporabniku pri uporabi mobilne rešitve.

Socialnost Se nanaša na vsebino in funkcije, ki dajejo občutek

socialne udeležbe, omogočajo interakcijo uporabnika,

deli informacije na vzpostavljenih socialnih mrežah.

Marketing Je način oglaševanja, s katerim se uporabniku ponudi

aplikacija ali spletna stran, ki spodbuja večkratno

uporabo.


25

6 IDENTIFIKACIJA MOBILNIH REŠITEV ZA PODPORO

UPRAVLJANJA INFORMATIKE

V diplomski nalogi smo se osredotočili na aplikacije za izobraževanje upravljanja informatike, razvite za operacijska sistema Android in iOS (omejitev 2). Tako smo najprej iz nabora vseh ogrodij za upravljanje informatike, ki smo jih predstavili v poglavju 2.2, naključno izbrali le dve ogrodji, in sicer PRINCE2 in ITIL. Nato smo zaradi omejitve 2 pregledali le dve elektronski tržnici, in sicer:

− Google play za aplikacije Android,

− App Store za aplikacije iOS.

Nabor dobljenih rešitev smo predstavili z atributi, ki so prikazani v tabeli 6.1. Vsi atributi in

zaloga vrednosti, prikazani v omenjeni tabeli, so prevzeti iz elektronskih tržnic Google Play in

App Store.

Tabela 6.1 Predstavitev atributov

Atributi Opis atributa Zaloga vrednosti

Ime aplikacije Ime, ki ga proizvajalec dodeli aplikaciji. -

Platforma Mobilna platforma, za katero je aplikacija namenjena. android, iOS

Licenca Obstajajo različne licence za uporabo mobilnih aplikacij. free, plačljiva

Vsebina Aplikacija lahko vsebuje več različnih podprogramov. učno gradivo, testi, slovar, okrajšave, igre, računalo

Povprečna ocena Ocena je prevzeta z Google play marketa in iTunes-a. Oceno dodeli več uporabnikov. Predvidevamo, da višja ko je ocena,

boljša/uporabnejša je aplikacija. od 1 do 5

Proizvajalec Ime proizvajalca -

Datum prve izdaje Datum izdaje aplikacije -

Datum zadnje izdaje Datum zadnje posodobitve aplikacije -

Rezultati pregledanih rešitev so prikazani v tabelah glede na atribute, prikazane v tabeli 6.1.

Rezultati so prikazani v dveh tabelah. V tabeli 6.2 so rezultati za aplikacije, ki se nanašajo na

PRINCE2, v tabeli 6.3 pa so rezultati, ki se nanašajo na ITIL.

Kot vidimo v tabeli 6.2, obstaja skupno 17 mobilnih rešitev. Od tega je 10 (58.82 %) za

Android in 7 (41.18 %) za iOS platformo. Če pogledamo Android aplikacije, vidimo, da je 6

(60 %) aplikacij z brezplačno in 4 (40 %) s plačljivo licenco, med tem so za iOS 4 (57.14 %)

aplikacije z brezplačno in 3 (42.86 %) s plačljivo licenco.

Kot vidimo v tabeli 6.3, obstaja skupno 43 mobilnih aplikacij. Od tega jih je 16 (37.21 %) za

Android in 27 (62.79 %) za iOS platformo. Če pogledamo Android aplikacije, vidimo, da je 10

(62.5 %) aplikacij z brezplačno in 6 (37.5 %) s plačljivo licenco, medtem ko je za iOS 8

(29.63 %) aplikacij z brezplačno in 19 (70.37 %) s plačljivo licenco.


26

Tabela 6.2 PRINCE2 rešitve

Ime aplikacije Platforma Licenca Vsebina Povprečna

ocena Proizvajalec

Datum zadnje izdaje

PRINCE2 ExamBoost android free testi 4,6 Lagant Management Consultants 31. 8. 2012

PRINCE2 & Project Mgmt Resource android free učno gradivo 3,8 SPOCE Project Management Limited 12. 12. 2011

PRINCE2 Glossary android free glosar 2,5 Rye Technology 28. 10. 2011

iStudy PRINCE2 Free android free testi 4 Panacea Solutions Limited 12. 7. 2013

PROJstudy PRINCE2 android free glosar +

opredelitve 4,6 Lagant Management Consultants 30. 10. 2012

PRINCE2 ExamBoost Pro android 3,21 $ testi ni ocene Lagant Management Consultants 31. 8. 2012

PRINCE2 Starting Up a Project android 4,70 $ testi + učno gradivo ni ocene Project Performance Ltd 28. 8. 2012

Project Manager's toolkit android free učno gradivo 3,7 pmstoolkit.com 17. 7. 2012

Prince To King android 1,58 $ testi + učno gradivo 5 p2k 5. 6. 2012

Project Management Toolkit PRO android 7,54 $ učno gradivo ni ocene pmstoolkit.com 28. 7. 2012

PRINCE2 iOS 0,99 $ učno gradivo 4+ Bitworks Design 3. 8. 2011

PRINCE2® iOS free učno gradivo 4+ Rajiv Khanna 29. 10. 2011

PRINCE2® Learning Aid from QA iOS free testi + učno gradivo 4+ QA Limited 21. 8. 2012 PRINCE2 ExamBoost iOS free testi 4+ Lagant Management Consultants 16. 5. 2012

PROJstudy PRINCE2 iOS free glosar +

opredelitve 4+ Lagant Management Consultants 6. 11. 2012

PRINCE2 Snake and Ladders Exam Prep Game

iOS 0,99 $ igra 4+ ILX Group plc 28. 7. 2012

PRINCE2 ExamBoost Pro iOS 2,99 $ testi 4+ Lagant Management Consultants 16. 5. 2012

https://play.google.com/store/apps/developer?id=SPOCE+Project+Management+Limitedhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=Rye+Technologyhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=Lagant+Management+Consultantshttps://play.google.com/store/apps/developer?id=Project+Performance+Ltdhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=pmstoolkit.comhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=p2khttps://play.google.com/store/apps/developer?id=pmstoolkit.comhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=Lagant+Management+Consultants


27

Tabela 6.3 ITIL rešitve


ocena Proizvajalec

Datum zadnje izdaje

ITIL Exam Prep Free android free testi + učno gradivo + glosar 4,6 Rye Technology 9. 5. 2012

ITIL Glossary and Acronyms android free glosar + opredelitve 4,1 Rye Technology 18. 5. 2012

ITIL Exam Prep Premium android 14,99 $ testi + učno gradivo + glosar 4,8 Rye Technology 9. 5. 2012

ITIL Acronyms android free glosar okrajšav 3,3 The Peace of Paper 24. 5. 2011

QA ITIL Learning Aid android free testi + učno gradivo + glosar ni ocene QA_eLearning 25. 10. 2012

My ITIL® + android free učno gradivo + glosar 3,7 Amettis 22. 10. 2012

ITIL ExamBoost android free testi 1 Lagant Management Consultants 31. 5. 2012

ITIL android free učno gradivo 1 Romy Vu 1. 6. 2012

ITIL Foundation Mock Test android free testi 1,7 Future Frameworks IT Services 20. 6. 2012

ITIL EXIN Free android free učno gradivo ni ocene ExactQA 18. 10. 2012

ITIL Flash Cards android 4,99 $ testi + učno gradivo + glosar ni ocene Rye Technology 9. 5. 2012

ITIL Exam Prep Questions android 9,99 $ testi + učno gradivo + glosar 5 Rye Technology 9. 5. 2012

ITIL ExamBoost Pro android 1,93 $ testi ni ocene Lagant Management Consultants 31. 5. 2012

ITIL Exin Certification EXIN android 28,86 $ učno gradivo ni ocene ExactQA 7. 10. 2012

ITIL EXIN EX0-101 Real Exam android 8,50 $ testi ni ocene publisheur-athens.com 9. 11. 2012

EX0-101 EXIN Free android free učno gradivo ni ocene ExactQA 18. 10. 2012

ITIL iOS 6,99 $ učno gradivo + testi 4+ Rafat Zohra 23. 7. 2012

ITIL V3 iOS 4,99 $ testi 4+ SSI Solutions , Inc. 17. 5. 2012

ITIL Glossary iOS free glosar 4+ Rye Technology Trading 10. 3. 2012

ITIL Acro iOS free glosar okrajšav 4+ Michel Fretard 1. 7. 2010.

ITIL ExamBoost iOS free testi 4+ Lagant Management Consultants 23. 5. 2012

ITIL Exam Prep Questions iOS free testi 4+ Global Knowledge Training LLC 13. 9. 2012

ITIL V1, V2&V3 iOS 17,99 $ učno gradivo 4+ Rajasekhar Battu 21. 7. 2010

ITIL V3 Exam iOS 4,99 $ testi 4+ Claudio Souza Mattos 30. 6. 2011

ITIL ExamBoost Pro iOS 1,99 $ testi 4+ Lagant Management Consultants 23. 5. 2012

ITIL zAPP iOS 0,99 $ testi 4+ Stephen Russel 16. 3. 2012

https://play.google.com/store/apps/developer?id=Rye+Technologyhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=Rye+Technologyhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=Rye+Technologyhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=The+Peace+of+Paperhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=QA_eLearninghttps://play.google.com/store/apps/developer?id=Amettishttps://play.google.com/store/apps/developer?id=Lagant+Management+Consultantshttps://play.google.com/store/apps/developer?id=Romy+Vuhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=Future+Frameworks+IT+Serviceshttps://play.google.com/store/apps/developer?id=ExactQAhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=Rye+Technologyhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=Rye+Technologyhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=Lagant+Management+Consultantshttps://play.google.com/store/apps/developer?id=ExactQAhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=publisheur-athens.comhttps://play.google.com/store/apps/developer?id=ExactQA


28


ocena Proizvajalec

Datum zadnje izdaje

My ITIL ® + iOS free učno gradivo + glosar 4+ Amettis 24. 7. 2012 Learnit ITIL V3 Flashcards iOS 4,99 $ testi 4+ Capital Technology Services LLC 5. 9. 2012

ITIL V2 iOS 5,99 $ učno gradivo 4+ Rajasekhar Battu 8. 7. 2010

ITIL Q&A iOS 2,99 $ učno gradivo + testi 4+ Rajasekhar Battu 24. 2. 2010

ITIL V3 iOS 7,99 $ učno gradivo 4+ Rajasekhar Battu 9. 7. 2010

Acronyms ITIL iOS free glosar okrajšav 4+ The Anode Group Pty Ltd. 16. 4. 2012

ITIL Exam Prep Free iOS free testi + učno gradivo + glosar 4+ Rye Technology Trading 2. 7. 2012

ITIL Foundation Exam Practice iOS 9,99 $ testi + učno gradivo + glosar 4+ Rye Technology Trading 12. 6. 2012

QA ITIL Foundation iOS free učno gradivo + glosar 4+ QA Limited 5. 11. 2012

ITIL Certification iOS 2,99 $ testi 4+ Hin Wang Shiu 8. 10. 2010

ITIL Practice iOS 0,99 $ testi + glosar 4+ Terminal Velocity Ltd 5. 8. 2011

ITIL Companion iOS 0,99 $ testi 4+ WolfTech Systems LTD 19. 10. 2012

ITIL Foundation Flash Cards iOS 4,99 $ učno gradivo + glosar 4+ Rye Technology Trading 12. 6. 2012

Acronyms ITIL Plus Glossary iOS 0,99 $ glosar + glosar okrajšav 4+ The Anode Group Pty Ltd. 28. 6. 2012

ITIL Foundation Exam Prep Premium iOS 14,99 $ testi + učno gradivo + glosar 4+ Rye Technology Trading 6. 6. 2012

ITIL Snake and Ladders Exam Prep Game iOS 0,99 $ igra 4+ ILX Group plc 8. 8. 2012

ITIL Preparation iOS 4,99 $ učno gradivo 4+ Rajasekhar Battu 8. 7. 2010


29

7 PREIZKUS IN PRIMERJALNA ANALIZA REŠITEV ZA PODPORO

IZOBRAŽEVANJA UPRAVLJANJA INFORMATIKE

Na osnovi kriterijev smo naredili ožji izbor treh aplikacij PRINCE2 in treh aplikacij ITIL za nadaljnje

testiranje in izvedbo primerjalne analize. Kriterija, ki sta nujna za izbiro aplikacije, sta naslednja:

ocena aplikacije na elektronski tržnici (izbrali smo aplikacije, ki imajo najvišjo oceno uporabnikov),

aplikacija je brezplačna.

Vsi podatki razen skladnosti z ogrodjem so pridobljeni z aplikacijo Elixir2, ki je android aplikacija, s pomočjo

katere vidimo sistemske informacije. Testiranje aplikacij je izvedeno na mobilnem telefonu Samsung GT-

I9105P. Poraba procesorja je prikazana procentualno, ostale meritve pa so prikazane v ustreznih merah.

7.1 Predstavitev aplikacij PRINCE2

V tabeli 7.1 so predstavljene aplikacije, ki so testirane in vključene v primerjalno analizo. Tabela vsebuje

naslednje podatke: ime aplikacije, porabo resursov (CPU, RAM in veličina aplikacije).

Tabela 7.1 Predstavitev aplikacij PRINCE2

Pri

nce

2

Ime Aplikacije Poraba Virov

Aplikacija CPU RAM Velikost

PRINCE2 ExamBoost 0.02 % 62.3 MB 1.5 MB

PRINCE2 & Project Mgt Resource 0.03 % 54.3 MB 505 kB

iStudy PRINCE2 0.02% 55.3 MB 2.5 MB

7.1.1 PRINCE2 ExamBoost

Akreditirane programe usposabljanja in izpite uporablja več organizacij, kot so Lagant, goodSense,

Symbision, UltraComp, pm4all in Avans, ki imajo licenco za usposabljanje Prince2. Aplikacija ponuja

reševanje testov za preverjanje znanja. Na sliki 7.1 vidimo zaslonske slike aplikacije. Slika (A) prikazuje

zaslon pri zagonu aplikacije, slika (B) pa prikazuje izgled testa, označeni so pravilni in nepravilni odgovor

ter pojasnilo, zakaj odgovor ni pravilen. Na sliki (C) vidimo statistične podatke oziroma rezultate rešenega

testa.


30

Slika 7.1 PRINCE2 ExamBoost

7.1.2 PRINCE2 & Project Mgt Resource

Ta mobilni učni vir za dobre prakse na področju projektov, programov in upravljanja s tveganji je v

lastništvu organizacije SPOCE, ki je akreditirana organizacija za izobraževanje Prince2. Aplikacija ponuja

video materiale za učenje in reševanje testov za preverjanje znanja. Sliki 7.2 in 7.3 prikazujeta zaslonske

slike aplikacije. Slika 7.2 A prikazuje začetni zaslon aplikacije oziroma glavni meni, na sliki 7.2 B vidimo, da

aplikacija ponuja video materiale za učenje.

Slika 7.2 PRINCE2 & Project Mgt Resource 1


31

.

Slika 7.3 PRINCE2 & Project Mgt Resource 2

Na sliki 7.3 zgoraj vidimo primer pravilnega odgovora na vprašanje (A) in primer nepravilnega (B).

7.1.3 iStudy PRINCE2

Aplikacija ponuja reševanje več različnih testov za preverjanje znanja. Na Sliki 7.4 vidimo zaslonske slike

aplikacije. Slika A prikazuje zaslon pri zagonu aplikacije, na sliki (B) je prikazan glavni meni aplikacije. Slika

(7.5) prikazuje različne teste. Na sliki (A) vidimo primer testa za učenje s prikazanim pravilnim in

nepravilnim odgovorom, slika (B) prikazuje simulacijo polaganja testa za pridobitev licence. V tej obliki testa

aplikacija samo zbira podatke. Rezultate vidimo po izvedenem testu. Prikazani so tako, kot vidimo na Sliki

(C).

Slika 7.4 iStudy PRINCE2 - 1


32

Slika 7.5 iStudy PRINCE2 - 2


33

7.2 Predstavitev aplikacij ITIL

V tabeli (7.2) so predstavljene aplikacije, katere so testirane pri izdelavi primerjalne analize.

Tabela vsebuje naslednje podatke: ime aplikacije, porabo resursov (CPU, RAM in veličina

aplikacije).

Tabela 7.2 Predstavitev aplikacij ITIL

ITIL

Ime Aplikacije Poraba Virov

Aplikacija CPU RAM Velikost

ITIL Exam Prep Free 0.04 % 37.6 MB 1.3 MB

ITIL Glossary and Acronyms 0.04% 36.8 MB 776 kB

My ITIL® + 0.01% 39.6 MB 11 MB

7.2.1 ITIL Exam Prep Free

Aplikacijo je izdelal Global Management Education Solutions (Global MES), ki je svetovno

priznana in akreditirana organizacija (ATO) za izobraževanje ITIL-ja s certifikatom

PeopleCert Group. Kot vidimo na sliki (7.6), aplikacija ponuja več vrst materiala za učenje kot

so testi, slovar in baza okrajšav. Slika (A) prikazuje glavni meni aplikacije, ki se odpre pri

zagonu, na sliki (B) pa vidimo učni material (angl. Flash Cards).

Slika 7.6 ITIL Exam Prep Free – 1

Slika (7.7 A) prikazuje opis pojma v slovarju, medtem ko slika (B) predstavlja opis pojma iz

baze okrajšav (angl. Acronyms).


34

Slika 7.7 ITIL Exam Prep Free − 2

Na sliki (7.8) vidimo izgled testa in prikaz končnih rezultatov. Slika (A) prikazuje obliko testa,

na sliki (B) vidimo prikaz pravilnega odgovora z dodatnim pojasnilom, slika (C) pa prikazuje

končne rezultate testa.

Slika 7.8 ITIL Exam Prep Free – 3


35

7.2.2 ITIL Glossary and Acronyms

Aplikacija je izdelalo podjetje Management Concepts Training Center (MCTC), ki je

akreditirano za izobraževanje ITIL-ja. Kot vidimo na sliki (7.9 B), aplikacija vsebuje glosar in

bazo okrajšav (angl. Acronyms), slika (7.9 A) pa prikazuje zaslon pri zagonu aplikacije.

Slika 7.9 ITIL Glossary and Acronyms - 1

Na sliki (7.10 A) je prikazan opis pojma v glosarju, na sliki (B) pa opis pojma iz baze okrajšav

(angl. Acronyms).

Slika 7.10 ITIL Glossary and Acronyms – 2


36

7.2.3 My ITIL® +

Aplikacijo je izdelalo podjetje Amettis. To je podjetje za svetovanje in izdelavo orodij v IT

service managemetu. Akreditirano je za izobraževanje ITIL-ja. Aplikacija ponuja popoln učni

material za animacijo določenega pojma, kar vidimo na sliki (7.11). Slika (A) prikazuje

poglavja za učenje, slika (B) animacijo določenega pojma, na sliki (C) pa vidimo glavni meni

aplikacije.

Slika 7.11 My ITIL® + - 1

Slika (7.12) prikazuje slovar; na sliki (A) je prikazana baza besed, slika (B) pa prikazuje opis

izbranega pojma.

Slika 7.12 My ITIL® + - 2


37

7.3 Karakteristike za pregled aplikacij

Za pregled in ocenitev aplikacij uporabimo:

− Standard ISO/IEC 9126,

− smernice in dobre prakse za android aplikacije, ki jih je izdala AQuA,

− smernice za dobro uporabniško izkušnjo.

Spodaj navedenih podatkov ne uporabljamo pri ocenitvi, ker niso dostopni. To so:

− podatki o razvojnem in izvajalnem okolju aplikacije,

− podatki o arhitekturi aplikacije,

− podatki o uporabi strojnih komponent v aplikaciji za iOS mobilno platformo.

Iz vseh dokumentov smo izbrali karakteristike, ki jih lahko preverimo in objektivno ocenimo. Tako je nastal nov ocenitveni model, ki smo ga poimenovali

9126M in je namenjen ocenjevanju mobilnih aplikacij. Model je skupaj z zalogo vrednosti za posamezen atribut predstavljen v tabeli 7.3.

Tabela 7.3 Ocenitveni model 9126M

ATRIBUTI POVZET PO OPIS ZALOGA VREDNOSTI METODE

MERJENJA TOČKOVANJE

Fun

kcio

nal

no

st

Ustreznost ISO/IEC 9126 Pričakovana ustreznost glede na

podane zahteve

Testi, slovar, baza akronimov, učni

material Opazovanje Max (4), min(1)

Skladnost ISO/IEC 9126 Skladnost s standardi, priporočili Skladno, nepotrjeno, ni

skladno Opazovanje (2),(1),(0)


38



Uči

nko

vito

st

Poraba virov ISO/IEC 9126 Količina vseh virov, ki so potrebni, da se

lahko določen programski proizvod uporablja.

Razvidno iz tabel 7.1 in 7.2

Testiranje

Vse aplikacije skupaj max(3), medsebojna

primerjava po področjih porabe

virov (CPU(1), RAM(1),

Veličina(1))

Pre

no

sljiv

ost

Prilagodljivost ISO/IEC 9126 Zmožnost prilagoditve različnim

specifičnim zahtevam okolja.

Verzija operacijskega sistema Android

Opazovanje (2)skladno z več

verzij, (1) skladno z eno verzijo

Ali je mogoča instalacija na SD (app>10MB)

Best Practice Guidelines App

Quality Alliance aqua

Če platforma podpira namestitev na SD kartico, potem bi aplikacija, ki je večja

od 10 MB, morala ponuditi možnost, da se namesti na SD kartico, razen če

aplikacija nameščanja na SD kartico ne deluje.

DA/NE Testiranje (1),(0)

Uporaba dovoljenj Best Practice

Guidelines App Quality Alliance aqua

Aplikacija mora zahtevati le absolutni minimum dovoljenj, ki jih potrebuje za delovanje. Aplikacija ne sme zahtevati

dovoljenja za dostop do občutljivih podatkov, kot so kontakti ali sistemski

dnevnik (ang. system log ) ali storitve, ki lahko finančno stanejo uporabnika, na primer za klicanje ali sms, razen če se

nanaša na osnovno delovanje aplikacije.

Tabela z dovoljenji Testiranje

(3) ne uporablja dovoljenj, (2) eno dovoljenje, (1) dva dovoljenja, (0)

več kot 2 dovoljenja


39



Obvestilo o nalaganju aplikacije (nalaganje > 5s)



Vsaka aplikacija bi morala obvestiti uporabnika, če za zagon potrebuje

veliko časa. Če aplikacije potrebuje več kot 5 sekund za namestitev, se mora

prikazati vrstica napredka ali sporočilo o poteku nameščanja.

Da/ne Opazovanje (1),(0)

Obvladovanje klicev v času uporabe aplikacije



Uporabniku mora biti omogočen sprejem dohodnega klica med

delovanjem aplikacije. Po končanem klicu se mora aplikacija nadaljevati iz točke, kjer je bil izveden preklic, ali

mora omogočiti ponovni logični zagon (angl. Logical restarting). Uporaba ne bi smela preprečiti uporabnika, da izvede

klic v sili na mobilno omrežje.

Da /ne Testiranje (1),(0)

Documents

INFORMATIKE - COnnecting REpositories › download › pdf › 67580389.pdfocenjevane, so povzete iz standarda ISO/IEC 9126[1], dokumenta AQuA [2], dobrih praks, smernice za razvoj