TIS

KO

VIN

A

POŒTNINA PLA#ANA PRI POŒTI6230 POSTOJNA

MAREC 2005 - œt. 1 - LETNIK X

Intervju:Pred nami je leto u@vrstitve

Vzpodbudni na@rti

KAZALO UVODNIK

Kaj prinaœa dodanovrednost?

NoviceNova divizijaUspeœen prodor v hidroenergetiko v BiHStari Palace korak bli¡je obnoviDr¡imo skupaj in pomagajmoGostili mlade mened¡erjePoslovni rezultati

IntervjuPred nami je leto u@vrstitve

Na@rtiVzpodbudni na@rti

CertifikatiPrvi na podro@ju energetike s certificiranim integriranimsistemom vodenja kakovosti v Sloveniji

EnergetikaS tremi linijami ¡e 9.000 ton briketov na letoMednarodna sredstva za dva evropska raziskovalna projektaVe@ sodelovanja za boljœo varnost

InformatikaPomagali smo ¡rtvam potresa in cunamijev v AzijiActual bo pomagal dvema rejniœkima dru¡inamaBogatejœi œe za enega pooblaœ@enega serviserja IBMMed uspeœnimi kandidatiAktualni klik je praznoval prvo leto

TurizemNagrade najzaslu¡nejœim “turistom”Ponovoletno sre@anje upokojencevNotranjsko-kraœka regija kot skupna turisti@na destinacijaProgram prireditev v dru¡bi Postojnska jama, turizem v letu 2005

SponzorstvoRokomet je vse bolj priljubljen

Priœli, odœliIz svetaRazvedrilo

Strela v krogli

#asopis "SKUPINA ISTRABENZ novice"je namenjen internemu komuniciranju dru¡b ISTRABENZ, holdinœkadru¡ba, d.d., INSTALACIJA, d.o.o., Koper, ISTRABENZ PLINI, d.o.o.,Koper, PLINARNA MARIBOR, d.d., ACTUAL I.T., d.o.o., MARINA KOPER,d.o.o., HOTELI MORJE, d.d., HOTELI PALACE, d.d., ISTRABENZNEPREMI#NINE, d.o.o., ISTRABENZ ENERGETSKI SISTEMI, d.o.o.,POSTOJNSKA JAMA TURIZEM, d.d.

Uredniœki odborOdgovorna urednica: Barbara Stegel, glavna urednica: Vita Kernel#lani: Olga Birsa, Aljoœa Cvikl, Mirella Baruca, Ksenja Dvorœ@ak,#arlestina Grobin, Mojca Jej@i@, Tanja Ko¡uh, Sne¡ana Mijatovi@, TanjaPetrinja Petelin in Marinela Veskovo.

Fotografija: Jaka Jeraœa

Naslov uredniœtva: Zore Perello Godina 2, 6000 Koper

Produkcija: Studio Kernel

Grafi@ni prelom in tehni@na ureditev: Kreattiva Adv.

Tisk: Tiskarna #ukGraf

Våasih je åevljar naredil dober åevelj. Ljudje so ga poznali, kupovali pri

njem in bili s åevlji bolj ali manj zadovoljni. Åim veå åevljev je naredil,

veå je zasluœil. Såasoma je ugotovil, da veå rok naredi veå åevljev. Æe veå,

na nekaterih mestih je delo åloveka zamenjal stroj. Naredil je veå åevljev,

hitreje in z vedno manj stroæki, vedno veå je zasluœil. Ljudje so kupovali

pri njem, ker je bil boljæi, cenejæi in kakovostnejæi.

Nato sta priæli globalizacija in informatizacija. Svet je postal majhen,

dosegljivo je postalo vse. Åevlji so si postajali vedno bolj podobni, vsi so

bili izdelani kakovostno, dizajnersko in dovræeno, pa æe vse cenejæi so bili.

In kako v tem svetu vse veåje konkurence, enakosti izdelkov in zahtevnosti

potroænika sploh prodati (åevelj) in preœiveti?

Nekateri iæåejo odgovor v vedno cenejæi proizvodnji v nerazvitem svetu,

spet drugi, ki jim to njihova dejavnost ali vest ne dopuæåata, iæåejo razlike

pri sebi – doma. Uspeæna in v prihodnost usmerjena podjetja izpostavljajo

drugaåne prednosti. Aktivno sodelujejo z okolico, skrbijo za ekologijo,

varnost in razvoj svojih zaposlenih. Skratka, postajajo druœbeno odgovorna.

V tem okviru gre razumeti tudi pomen in vlogo pridobivanja certifikatov,

ki poåasi postajajo obveza v modernem poslovnem svetu. In tisti, ki ga dobi

prvi, ima danes, prednost. Certifikatom se posveåamo tudi v tokratni ætevilki

åasopisa Skupine Istrabenz. Istrabenz plini so namreå kot prvi na podroåju

energetike pridobili certifikat sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu.

Skupaj z okoljskim certifikatom in certifikatom kakovosti, ki so ju dobili

prvi v Obalno-kraæki regiji pred desetimi leti, zaokroœujejo celoten sistem

vodenja plinske dejavnosti.

Pridobljeni certifikati so nedvomno ena od sodobnih konkurenånih prednosti

in zagotovilo za dobre delovne pogoje, saj izkazujejo odnos in skrb podjetja

ne le do lastnega profita, ampak tudi do okolja, v katerem delujejo, in do

lastnih zaposlenih. Ni pomembno zgolj, kakæen je åevelj, temveå tudi, kdo

ga izdeluje, kje in kako to vpliva name in na mojo okolico. Le s skupno

rastjo podjetij in druœbe lahko namreå pridobimo vsi, tako zaposleni in

podjetja kot kupci in celotna druœba.

Uredniætvo

3

NOVICE

Nova divizijaHoldinœka dru¡ba Istrabenz je po izteku roka za javniodkup vseh delnic Kolinske, 14. januarja letos,odkupila 73,35 odstotka delnic te dru¡be. Skupaj zdelnicami, ki jih je ¡e imela v lasti, je tako s 93,22odstotka delnic postala ve@inski lastnik Kolinske inodprla novo strateœko divizijo, ¡ivilsko industrijo.Konec januarja je priœlo œe do podpisa pogodbe ozdru¡itvi Kolinske in Droge.Istrabenz je tako resno vstopil na slovenski trgprehrambene industrije, na@rtuje pa tudi prodor natrge jugovzhodne Evrope, kjer œe ni velikihmednarodnih ¡ivilskih dru¡b. Predsednik upraveKolinske Iztok Bricl je ob prevzemu izjavil, da jeKolinska pridobila motiviranega aktivnega lastnika,ki ima znanje in jasno vizijo, kako nalo¡bo upravljativ prihodnje. Predsednik uprave Istrabenza Igor Bav@arje povedal, da sta prevzem Kolinske in zdru¡itev zDrogo “izjemna prilo¡nost za ustvarjanje dodanevrednosti. V obeh podjetjih imamo sposobne ekipeljudi, ki imajo potrebno znanje, dru¡bi pa imatapomembne tr¡ne dele¡e na ciljnih trgih, ki jih jemogo@e œe pove@ati. Verjamemo, da bosta ekipisposobni uspeœno izvesti proces zdru¡evanja”.

Ob prevzemu ve@inskega dele¡a Kolinske smo naredili prvi korak v ¡ivilskoindustrijo. Na novinarski konferenci: predsednik uprave Kolinske Iztok Briclin predsednik uprave Istrabenza Igor Bav@ar

Droga KolinskaDru¡bi Droga in Kolinska sta podpisali pogodbo ozdru¡itvi ¡e konec januarja in ob tem predstaviliskupno ime zdru¡enega podjetja. Nova dru¡ba se boimenovala Droga Kolinska in bo skupaj ustvarila 50milijard tolarjev prihodkov in ve@ kot dve milijarditolarjev dobi@ka. Sede¡ dru¡be bo v Ljubljani, saj jepo mnenju uprav Ljubljana primernejœi sede¡ od Izoleza komercialo in tr¡enje. V zdru¡enem podjetju bonajve@ji posami@ni lastnik Istrabenz z ve@ kot 45-odstotnim lastniœkim dele¡em.

Uspeœen prodor vhidroenergetiko v BiHSarajevsko podjetje dru¡ba Intrade Energija, h@erinskadru¡ba Istrabenz energetski sistemi, je decembrauspeœno zaklju@ila gradnjo prvih œtirih malihhidroelektrarn v Bosni in Hercegovini HE Jezernica,Botun, Majdan in Mujakoviæi.Otvoritve v Fojnici sta se udele¡ila tudi predsednikfederalne vlade BiH Ahmet Had¡ipaœiæ in slovenskiveleposlanik Tadej Labernik, slavnostno pa jo je otvorilpredsednik uprave holdinœke dru¡be Istrabenz Igor Bav@ar.Po besedah dr. Roberta Goloba, direktorja dru¡beIstrabenz energetski sistemi ter pobudnika investicij vmale hidroelektrarne v BiH, gre za prvo tovrstno investicijona Built-Operate-Transfer (B.O.T.) osnovi velektroenergetskem sektorju BiH, ki je financirana zzasebnim kapitalom. Na@elo B.O.T., ki ga povzema shemainvestiraj-upravljaj-prenesi, predvideva, da investitorpridobi upravljanje za dolo@eno obdobje, po njegovemizteku pa lastniœtvo prenese. Za to verigo malihhidroelektrarn je Intrade Energija na javnem razpisuSrednje bosanskega kantona pridobila 30-letno koncesijo,po izteku koncesije pa bodo male hidrocentrale preœlev last dr¡ave. Vrednost investicije znaœa 7,5 milijona evrov.Intrade Energija se bo potegovala tudi za pridobitevkoncesije za gradnjo treh velikih hidroelektrarn v BiH.Istrabenz energetski sistemi so s tem za@eli koristitihidroenergetski potencial, ki ga ponuja Bosna inHercegovina. Bosna in Hercegovina pa s predpisanimi

pogoji same gradnje kot prva med dr¡avami na ozemljunekdanje Jugoslavije postavila model za ureditevdelovanja malih hidrocentral, ki ga je izdelala obupoœtevanju smernic Evropske unije. Predvidena letnaproizvodnja vseh œtirih malih novih hidroelektrarn jeocenjena na 32 GWh. Elektri@no energijo bodo prodajalidr¡avni dru¡bi Elektroprivreda BiH, s katero ¡e imajosklenjeno kupoprodajno pogodbo. Dobavitelji opremein izvajalci gradbenih del so bili izbrani na javnemmednarodnem razpisu, med njimi sta bila izbrana tudidva dobavitelja iz Slovenije (Turboinœtitut in Gopla). Odza@etka gradnje lanskega oktobra pa do konca letoœnjegaleta je projekt nudil zaposlitev 200 ljudem iz BiH.Igor Bav@ar, predsednik uprave Istrabenz, d.d., je obprilo¡nosti poudaril: “Skupina Istrabenz namerava svojoprisotnost v BiH v sektorju obnovljivih energetskih virov,zlasti trajnostnih virov elektri@ne energije, œe œiriti. Bosnain Hercegovina namre@ sodi med redke evropske dr¡ave,ki imajo po kyotskem protokolu proste naravne vire zaproizvodnjo obnovljive energije, saj jih je neizkoriœ@enihkar 60 odstotkov.”

4

NOVICE

Gostili mlade mened¡erjeV Kongresnem centru Hotelov Morje v Portoro¡u staIstrabenz in Hoteli Morje konec januarja gostila mladoelito uspeœnih slovenskih poslovne¡ev, ki so se povezaliv zdru¡enje Yes. Ob tej prilo¡nosti smo pripravili okroglomizo o pomenu logisti@nih storitev za razvoj Slovenije,ki so se je udele¡ili predstavniki Petrola, Fakultete zapomorstvo in promet in Luke Koper.

Stari Palace korakbli¡je obnoviSpomeniku naravne in kulturne dediœ@ine nacionalnegapomena in zaœ@itnemu znaku Portoro¡a – staremuhotelu Palace – se kon@no obetajo boljœi @asi. #e bo œlovse po na@rtih, bo novim gostom odprl svoja vrata ¡ekonec naslednjega leta.Prvi lokacijski na@rt za prenovo hotela, izdelan po na@rtiharhitektov dru¡be Sadar Vuga iz Ljubljane, je bil predstavljenlani junija, a je bil na oktobrski seji piranskih ob@inskihsvetnikov zavrnjen. 22. decembra smo se v Hotelih Morjezbrali na delovnem sestanku investitorji, ob@inski svetniki,projektanti in predstavniki krajevne skupnosti, kjer smoskupaj pregledali novo urbanisti@no arhitektonsko zasnovoobnove starega hotela Palace, ki vklju@uje pripombe,podane na zavrnjen lokacijski na@rt. S tovrstnimsodelovanjem ¡elimo dose@i oblikovanje lokacijskegana@rta, ki bo v prid tako krajanom in œirœi okolici kot tudiinvestitorju. Od 17. februarja do 4. marca je v prostorihportoroœke krajevne skupnosti in v prostorih ob@ine Piranpotekala javna razgrnitev prilagojenega in dodelanegalokacijskega na@rta. V sredo, 2. marca, je v portoroœkemAvditoriju potekala javna obravnava lokacijskega na@rta,na kateri je bil predstavljen razgrnjeni lokacijski na@rt.Krajani in drugi prisotni so bili v veliki ve@ini zadovoljni spredstavljenimi spremembami in dopolnitvami na@rtovobnove. S tem smo korak bli¡je za@etku obnove staregahotela Palace. Pozitiven razplet javne obravnave je nakazala¡e raziskava mnenja krajanov glede obnove starega hotelaPalace, ki jo je izvedla raziskovalna dru¡ba CATI, iz katere

je razvidno, da kar 98 odstotkov krajanov podpira prenovostarega hotela Palace, kar 97 odstotkov pa, da zavla@evanjes prenovo traja ¡e predolgo. ˘upanja Ob@ine Piran Vojkaätular je zbranim na javni obravnavi povedala, da bonaredila vse, kar je v njeni mo@i in pospeœila processprejemanja lokacijskega na@rta v ob@inskem zboru. Takobi lahko svetniki obravnavali predlog lokacijskega na@rta¡e v maju. Gradbena dela se lahko za@nejo œest mesecevpo pridobitvi gradbenega dovoljenja, objekt pa je lahkokon@an v 24 mesecih. #e bo predlagani lokacijski na@rtsprejet, bomo tako lahko kmalu ob@udovali prenovljenihotel. Obnovljen bo po mednarodnih standardih za hotelev kategoriji s petimi zvezdicami, tako da bo lahko svojimgostom nudil popolno udobje. S sledenjem konservatorskimin restavratorskim smernicam pri obnovi bo hotel ohranilvse zna@ilnosti svoje enkratne arhitekture in parka. Delovalbo po principu blagovne znamke LifeClass hotelov Palace,ki jo ozna@uje kakovost oziroma visok standard storitev inproduktov. Otvoritev tega edinstvenega hotela boPortoro¡u dala novo vrednost, mu povrnila ugled kotturisti@nemu kraju in ponudila mo¡nost novih zaposlitev.S prenovo bo stari Palace kon@no spet za¡ivel in upravi@ilsvoj sloves turisti@nega bisera sredi Portoro¡a.

M.#.

Dr¡imo skupajin pomagajmoHoldinœka dru¡ba Istrabenz je po pobudi predsednikauprave Igorja Bav@arja zagnala kolesje dobrodelneakcije “Dr¡imo skupaj in pomagajmo”, v katero so sevklju@ila podjetja po vsej Sloveniji. Podjetja so, vsakona svoj na@in, prispevala materialna sredstva ali pa brez-

pla@no nudila svoje stori-tve za pomo@ prizadetimv jugovzhodni Aziji. Akcijaje stekla 7. januarja letosin œe vedno traja. Ve@ po-drobnosti lahko prebere-te na naœih spletnih stra-neh www.istrabenz.si.Na akcijo smo se hitroodzvali tudi zaposleni vIstrabenzu, ki smo skupneprispevke nakazali nara@un Rde@ega kri¡a inpomagali s poslanimi smssporo@ili.

Dejavnost Skupine Istrabenz je vse bolj razvejana,vendar nas povezuje izrazita stiåna toåka. Skupnoprizadevanje za rast je kljuåno za povezanost SkupineIstrabenz. Vsaki dejavnosti, v katero vstopamo,œelimo zagotoviti dolgoroåen razvoj, poudarja IgorBavåar, predsednik uprave Istrabenz, d.d.

5

Pred namije letou@vrstitve

Igor Bav@arpredsednik uprave holdinœke dru¡be Istrabenz

Prva dva meseca leta 2005 sta za nami in nanj je mogo@epogledati ¡e nekoliko od dale@. Kakœen je bil polo¡ajholdinœke dru¡be Istrabenz pred letom dni in kakœen jedanes?“Istrabenz kot dru¡bo je treba obravnavati v odnosu doSkupine Istrabenz. Naœa glavna dejavnost je upravljanjenalo¡b in med njimi so dale@ na prvem mestu dru¡be vSkupini Istrabenz. Ta polo¡aj je nespremenjen, vzpostavilipa smo nove mehanizme zato, da se œe bolj @uti naœespremljanje razvoja podjetij v skupini. Leto 2004 je bilopomembno za Skupino, za vse dejavnosti, v katerih smoprisotni. Najbolj vidna dogodka sta bila zanesljivo izstopiz trgovine z naftnimi derivati in vstop v prehrambnoindustrijo.”Bi lahko rekli, da je œlo za prelomno leto, v katerem jebilo zaklju@eno preoblikovanje holdinœke dru¡be inSkupine Istrabenz?“Za prelomno ga lahko ozna@imo, @e upoœtevamo œiritevdejavnosti v Skupini in novosti pri vodenju poslovanjaposameznih divizij. ̆ elimo mo@ne dru¡be in zato mo@navodstva dru¡b, ki vodijo strateœke divizije in lastne skupinepovezanih podjetij. Zato smo v turizmu povezali dru¡bev skupen holding in v plinski dejavnosti okrepili upravo.Te¡ko bi rekel, da so naloge zaklju@ene. V holdinœkidru¡bi imamo œe precej dela s tem, da postavimo œepreglednejœe povezave z dru¡bami v posameznihdejavnostih. V turizmu so odprti procesi povezovanjavseh dru¡b, razvija se nova blagovna znamka za hotelskoverigo viœje kakovosti. Plinska dejavnost se œiri sslovenskega trga na Hrvaœko in na sosednja obmo@ja.Energetski sistemi imajo odprte œtevilne projekte vSloveniji, BiH in Avstriji. V Actualu so se zavzeto lotilirazvoja outsorcinga informacijskih storitev. #epovzamemo, se je razvoj dru¡b nadaljeval s œirjenjemtrga, predvsem z internacionalizacijo dejavnosti in znovimi izdelki in storitvami. Ker je bila ponudba zaprevzem Kolinske dana v decembru, bi dejal, da je bil

INTERVJU

hkrati ¡e napovedan tudi premik v sestavi skupine.”Kakœni so dose¡eni poslovni rezultati?“Izpostavil bi dose¡ke v plinski dejavnosti in priskladiœ@enju naftnih derivatov, kjer so dru¡be preseglena@rte, za kar gre priznanje tako vodstvom kot vsemzaposlenim. Uspeœni so bili tudi v informatiki. V Istrabenzenergetskih sistemih in v turizmu niso v celoti izpolnilipredvidenega. Povezovanje je odneslo ve@ energije, kotsmo na@rtovali. To se @uti na portoroœki destinaciji,medtem ko so v Postojnski jami uresni@ili na@rte. Sicerpa se v izkazu uspeha holdinœke dru¡be Istrabenz zaleto 2004 izjemoma ne odra¡ajo v celoti rezultati Skupine.Zaradi postopnega prehajanja na mednarodnera@unovodske standarde je uprava sprejela odlo@itev,da @isti dobi@ki odvisnih dru¡b niso vklju@eni v finan@neprihodke mati@nih dru¡b in holdinœke dru¡be Istrabenz.To je poglavitni razlog, da je nerevidirani bilan@ni dobi@ekholdinœke dru¡be ni¡ji od na@rtovanega in znaœa 6, 77milijarde tolarjev, kar pa je 86 odstotkov ve@ kot letoprej.”Skupina Istrabenz je po dejavnostih postala boljrazvejana. Kje je skupna to@ka med holdinœko dru¡boin h@erinskimi dru¡bami?“Naœ skupni interes je brez dvoma mo@an. Vsi iœ@emoprilo¡nosti za prihodnjo rast, to je to@ka klju@negapomena. Holdinœka dru¡ba ¡eli pove@ati premo¡enjesvojih lastnikov, zato si prizadeva, da bi pove@alauspeœnost h@erinskih dru¡b. Odvisne dru¡be iœ@ejoprilo¡nosti za rast in razvoj. Vsi veslamo v isto smer, levesla in vzvodi, ki jih uporabljamo, so razli@ni.”Kakœna je torej vloga holdinga in kakœno imajo dru¡be?“Predvsem se na svojo dejavnost, na primer na plinskodejavnost, detajlno in operativno spoznajo podjetja vplinski dejavnosti, ne pa holdinœka dru¡ba. Pri@akujemo,da naœe dru¡be obvladajo svoj posel in ga znajonadgrajevati, to je treba jasno povedati. Da skrbijo zanovo znanje, povezano s poslom, ki ga obvladajo, za

6

INTERVJU

svojo konkuren@nost. Vloga holdinœke dru¡be je, daposkrbi, da se finan@na sredstva dobro obra@ajo inzagotovi finan@ne vire za uresni@itev dogovorjenih ciljev.Njena skrb so strateœki kadri in odlo@itve. Ker imamov@asih objektivnejœi pogled od zunaj, lahko hitrejezaznamo, da je potrebna sprememba razvojnestrategije.”Omenili ste tesnejœo povezanost holdinga in odvisnihdru¡b.“Na finan@nem podro@ju bo ob dosedanji skupni politikiupravljanja s prostimi finan@nimi sredstvi, ki jo izvajaholdinœka dru¡ba, leto 2005 prineslo œe skupno politikoupravljanja s tveganji. Krepimo predvsem funkcijokontrole. Novost je prvi nadzornik poslovanja za podro@jeenergetike, ki to dejavnost spremlja dnevno zelo odblizu. V prihodnje bodo take nadzornike ali skrbnikedobile tudi druge dejavnosti.Vsekakor ne gre za to, da bi holdinœka dru¡ba Istrabenzizvajala, recimo, turisti@no dejavnost. Ta povezanost jedruga@na. Istrabenz je strateœki holding, kar pa pomeni,da aktivno sodelujemo pri razvoju naœih nalo¡b. V vsakemtrenutku moramo poznati poslovanje naœih dru¡b. Tuigra primarno vlogo skupni informacijski sistem in sedanjapraksa ka¡e, da dru¡be, ki so vklju@ene vanj, poslujejobolje. Informatika je eno izmed podro@ij, kjer œirimoenotne poslovne standarde. Drugo podro@je so kadri,kjer smo v preteklem letu sprejeli skupen pravilnik onagrajevanju in pla@ilih dela. Ta temelji na sodobnihpristopih do nagrajevanja in, kar je pomembno, omogo@aaktivno spremljanje in razvoj karier zaposlenih. Njegovauveljavitev je naloga podjetij. Za¡ivel bo tudi sistem zaspremljanje strateœkih kadrov, tako imenovani strateœkinavigator, ki smo ga preizkusili in dopolnili predvsemv sodelovanju z dru¡bama v plinski dejavnosti. Sprejelismo skupen pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti.Nedavno je uprava holdinœke dru¡be tudi potrdila insprejela eti@ni kodeks, ki bo veljal za vse zaposlene vSkupini Istrabenz. Klju@ne vsebine na podro@jukomunikacij in upravljanja blagovnih znamk ¡e spremljaslu¡ba za korporativne komunikacije, ki je vpeljalaenotne komunikacijske standarde.”Kako dolgoro@no je Istrabenzovo razmiœljanje o razvojuposamezne panoge?“Povsod, kamor vstopamo, ¡elimo zagotoviti dolgoro@enrazvoj. To hkrati pomeni, da vstopamo tja, kjer

Holdinœka dru¡ba Istrabenz je poslovno leto 2004zaklju@ila z 8.803 milijoni tolarjev bruto dobi@kaoziroma 6.769 milijonov tolarjev @istega dobi@ka.Dose¡eni @isti dobi@ek je za 186 odstotkov viœji oddose¡enega v letu 2003 in 25 odstotkov ni¡ji odna@rtovanega poslovnega izida dru¡be za leto 2004,ki je bil predviden v znesku 8.979 milijonov tolarjev.Glavni razlog za odmik od na@rtovanih rezultatov jedejstvo, da so bili v planu prihodkov dru¡be zajetipripadajo@i dobi@ki odvisnih dru¡b, ki v skladu sspremembo ra@unovodskih usmeritev niso ve@ vklju@eni

v realiziranih prihodkih dru¡be za leto 2004. Polegtega je bila izvedena oslabitev finan@nih nalo¡b vviœjem znesku od na@rtovanega. Dru¡ba je doseglanegativni poslovni izid v znesku 1.537 milijonov tolarjev,kar je posledica dejstva, da v dru¡bi nastajajo odhodkiv povezavi z upravljanjem nalo¡b, katerih u@inki inprihodki se ka¡ejo v finan@nem delu izkaza poslovnegaizida. Iz finan@nega poslovanja je dru¡ba dosegladobi@ek v znesku 10.217 milijonov tolarjev. Ugotovljeninerevidirani bilan@ni dobi@ek dru¡be za poslovno leto2004 znaœa 4.742 milijonov tolarjev.

Poslovni rezultati

ocenjujemo, da so mo¡nosti za tak razvoj poslovnihdogodkov. To smo dol¡ni dru¡bam in naœim lastnikom.V neki panogi ¡elimo vztrajati, vse dokler smo pravipartner zanjo in ji lahko kot aktiven in odgovoren lastnikomogo@amo rast in s tem plemenitimo premo¡enje tudinaœim delni@arjem.”Za@etek leta je prinesel uspeœen prevzem dru¡beKolinska, d.d. Kako ocenjujete njen prihodnji razvoj?“Slovensko gospodarstvo je majhno po obsegu, hkratipa je veliko panog lastniœko in organizacijskorazdrobljenih. Ob vstopu v nove dejavnosti je zatopotrebno najve@krat opraviti konsolidacijo lastniœtva inorganiziranosti. Konec koncev je do tega priœlo v trgoviniz naftnimi derivati. To se je z naœe strani ¡e zgodilo vturizmu, œe pred tem v plinski dejavnosti, sredi tegakoraka smo v prehrani. Naloga novega vodstvazdru¡enega podjetja Droga Kolinska je med drugimpovezovanje obeh dru¡b. Obe podjetji sta doslej zgradiliœirok razpon blagovnih znamk, mnoge med njimi sozelo kakovostne. Da bi lahko zadr¡ali ugled podjetja inznamk, se bomo morali osredoto@iti na razvoj najboljperspektivnih in razœiriti trge, na katerih so prisotne.Predvsem gre tu za trge jugovzhodne Evrope in nekaterede¡ele vzhodne Evrope, kjer pa se ¡e sre@ujemo zglobalno konkurenco. Tako kot velja za vse, ne le zaprehrambno panogo, bo zato potrebno pove@atikonkuren@no sposobnost, sposobnost ohranjanjadose¡enih konkuren@nih prednosti in uveljavljanja novih.Poleg ugleda podjetja in njegovih znamk bo vireprednosti novega podjetja treba iskati v kakovostiizdelkov, razlikovalnosti, dobrih stikih s trgom inoptimiranju cen ter zaslu¡kov.”Kje vidite najve@je prilo¡nosti v letoœnjem letu?“Leto, ki je pred nami, je namenjeno u@vrstitvi, izpeljavivsega zastavljenega. Naœa velika prilo¡nost je v tem, davsak dobro pozna svojo vlogo pri uresni@itvi na@rtovpodjetja, in za to lahko najbolje uporabi svoje znanjein sposobnosti.Œirjenje znanj mora biti zato stalen proces, podro@jeu@inkovitega vlaganja. Vsi se gibljemo v hitrospremenljivem globalnem gospodarskem svetu, znotrajkaterega moramo napredovati. Pri tem se lahkozanesemo na svoje sposobnosti. Te imamo in prepri@ansem, da si z njimi odpiramo nove prilo¡nosti.”

V. K.

7

NA#RTI

Na naœa vpraœanja so odgovarjali: za plinsko dejavnostZorko A. Cerkvenik, predsednik uprave Istrabenzplinov; za podro@je energetike dr. Robert Golob,direktor Istrabenz energetskih sistemov, za InstalacijoBoris Gorup, direktor Instalcije, za informacijskodejavnost Igor Kosmina, direktor Actuala I.T. in zaturisti@ni steber, Tomislav #eh, predsednik upraveHotelov Morje. Najprej smo se pozanimali, kakoocenjujejo minulo leto glede na lanskoletne poslovnerezultate v dru¡bah, ki jih vodijo.Cerkvenik: “Skupina Istrabenz plini je v letu 2004poslovala dobro. V koprski dru¡bi smo bili uspeœni takona finan@nem kot na prodajnem podro@ju. PlinarnaMaribor je bila nekoliko manj uspeœna le priuteko@injenem naftnem plinu, Montkemija pa je dobroposlovala na podro@ju tehni@nih plinov.”Golob: “Dru¡bo Istrabenz energetski sistemi sozaznamovali predvsem uresni@itev ambicioznih ciljevna podro@ju investicij v rabo obnovljivih virov energijein u@inkovite rabe energije ter ustanavljanje novihodvisnih dru¡b. Uspeœno smo zaklju@ili gradnjo dvehmalih hidroelektrarn v Bosni in Hercegovini, zgradilismo linijo za proizvodnjo peletov v Nazarjah in trilinije za proizvodnjo briketov. Oblikovali smo lastnoblagovno znamko Forest in jo postavili na slovenski initalijanski trg. Kupili smo dru¡bo APC in ustanovilidru¡bo Istrabenz-Gorenje, s @imer smo aktivno vstopilitudi na trg elektri@ne energije. Izvedli smo prva dvaprojekta na podro@ju energetskih storitev v javnemsektorju in se vklju@ili v dva raziskovalna projekta.”Gorup: “S poslovnimi rezultati v letu 2004 smo povsemzadovoljni. Naœ pretovor je bil za 1,2 odstotka viœji od

Vzpodbudni na@rtiV prvi letoænji ætevilki åasopisa smo se vsebinsko dotaknili poslovnih rezultatov v lanskem letuin naårtov za letoænje leto v Skupini Istrabenz. Za podatke in komentarje smo prosili predstavnikeposameznih podjetij ali skupin podjetij glede na dejavnosti v Skupini. Sogovorniki so bili zrezultati v lanskem letu v veåini zadovoljni, v prihodnje pa imajo v naårtih æiritve trgov, poveåevanjeprodaje in uvajanje novih storitev.

na@rtovanega, prihodki od prodaje storitev so bili za3,1 odstotka viœji, dobi@ek iz poslovanja pa za 10odstotkov viœji od na@rtovanega. Za 12 odstotkov nadna@rtovanim je bil tudi @isti dobi@ek.”Kosmina: “Dosegli smo nekako pri@akovane poslovnerezultate. Imeli smo za ve@ kot desetino prihodkov ve@kot leta 2003. Rezultati so bili v skladu z na@rtovanimi,kar je zagotovo posledica doslednega izvajanjadolgoro@ne strategije. V strukturi prihodkov se jenadaljeval trend iz leta 2003. Medtem ko se ve@a dele¡prihodkov iz storitev, se manjœa dele¡ prodaje strojnein licen@ne programske opreme. Usmerjeni smopredvsem v prodajo storitev, œe posebej v IToutsourcinga - zunanji najem storitev na vseh nivojih.Take storitve prinaœajo stabilnejœe poslovanje, vendarso za pridobivanje takega posla zna@ilni nekoliko daljœiprodajni cikli. Ugodne vplive prestrukturiranja takopri@akujemo v prihodnjih dveh letih.”#eh: “Leto 2004 je bilo za turisti@no dejavnost v SkupiniIstrabenz prelomno. Holdinœka dru¡ba Hoteli Morjese je 1. aprila preoblikovala v krovno dru¡bo napodro@ju turizma, torej v holding. Temu sta sledilidokapitalizacija in odkup lastniœkih dele¡ev v odvisnihdru¡bah Marina Koper, Turisti@na dru¡ba Kras, HoteliPalace, Postojnska jama, turizem in Grand hotelAdriatic. V okviru procesa preoblikovanja dru¡be smoimeli kadrovske spremembe v vodstvih Hotelov Morjein v odvisnih dru¡bah. Za@eli smo iskati sinergije zodvisnimi dru¡bami s pomo@jo reorganizacije instrateœkega zdru¡evanja posameznih slu¡b. Rezultatiposlovanja so bili zaradi vseh sprememb le delnoprimerljivi s preteklimi leti. Na@rtovani rezultati iz

Zorko A. Cerkvenikpredsednik upraveIstrabenz plinov

dr. Robert Golobdirektor Istrabenzenergetskih sistemov

Boris Gorupdirektor Instalcije

Igor Kosminadirektor Actuala I.T.

Tomislav #ehpredsednik upraveHotelov Morje

8

NA#RTI

poslovanja sicer niso bili dose¡eni, vendar so bili vprimerjavi z letom 2003 relativno dobri. Napredkeopa¡am predvsem pri strateœkih in razvojnih segmentih,pri kongresnem turizmu in wellness, Wai-Thai.”

Kaj je po vaœem mnenju najbolj zaznamovalo minuloleto v vaœi panogi v Sloveniji, v Evropi in v svetu.Kako je to vplivalo na vaœe poslovanje?Cerkvenik: “V naœi, plinski dejavnosti delujemo natreh osnovnih programih v Sloveniji in na Hrvaœkem.Pri uteko@injenem naftnem plinu lahko govorim ozmerni rasti, rast bele¡imo predvsem pri prodaji plinaza rezervoarje, medtem ko prodaja jeklenk upada.Ta trend velja tako za Slovenijo kot celotno Evropskounijo. Pri tehni@nih plinih in zemeljskem plinuzaznavamo zmerno rast, vsekakor pa je na uspeh vprodaji zemeljskega plina vplivala tudi mila zima. Zalansko leto je bila zna@ilna tudi izredna rast nabavnihcen UNP-ja, ki se je za@ela ¡e sredi leta, zato pri@akujemumiritev oziroma padanje cen na svetovnemnabavnem trgu.”Golob: “V Sloveniji je na œiritev naœe dejavnosti natrg elektri@ne energije najbolj vplivala njegovaderegulacija, ki je omogo@ila vstop novimponudnikom. S tem se je pove@ala konkurenca. Vsiodjemalci, razen gospodinjstev, so tako pridobilimo¡nost izbire med razli@nimi dobavitelji. Na tehosnovah smo ustanovili novo odvisno dru¡bo, ki nudizanesljivo oskrbo z elektri@no energijo pokonkuren@nih cenah. Na trgu biomasnih izdelkov seje pove@alo zanimanje za ogrevanje z biomasopredvsem zaradi nihanja cen nafte na svetovnemtrgu. Biomasni izdelki se na doma@em in na tujemtrgu uveljavljajo zaradi ugodne in stabilne ceneenergenta, pa tudi na ra@un dr¡avnih subvencij prifinanciranju nalo¡be v naprave za ogrevanje nabiomaso.”Gorup: “Ve@ji pozitiven vpliv na naœe poslovanje jeprineslo le izvajanje pretovora in skladiœ@enja naftnihderivatov, ki smo ga opravili za potrebe ZORDSlovenija.”Kosmina: “Nadaljevali smo s preobrazbo podjetja izpodro@ja prodaje ra@unalniœke opreme in sistemskeintegracije v dru¡bo, ki se ukvarja prete¡no s storitvenodejavnostjo. V tem pogledu ocenjujem leto kottranzicijsko. Opravili smo notranjo preobrazbo inprenovo procesov ter zgradili produktni portfelj vlu@i na@rtovanih aktivnosti za naslednje srednjero@noobdobje. Odlo@itev za outsourcing je bila prava, sajje prav to podro@je v svetovnem, evropskem inregionalnem okviru eno najhitreje rasto@ih v ITindustriji. Sicer pa je leto 2004 za ra@unalniœkodejavnost v svetu in doma minilo v znamenjukonsolidacije trga, priœlo je do œtevilnih zdru¡evanjponudnikov izdelkov in storitev. Temu trendu smosledili tudi v Actualu, ko smo predlagali pripravoposlovnega stebra informatike za Skupino Istrabenz.Razmiœljali smo o mo¡nosti prevzema dru¡be HermesSoftlab, vendar do zdru¡itve zaradi poslovnih razlogovni priœlo. Na trgu se nadaljuje sploœno zni¡evanjemar¡ pri prodaji izdelkov, zato se podjetja vse bolj

usmerjajo v storitve. Na tem podro@ju imamo bogateizkuœnje in zaradi vlaganja v preobrazbo v storitvenopodjetje tudi nekaj prednosti pred konkurenco.”#eh: “Vstop v Evropsko unijo je nedvomno pripomogelk ve@ji prepoznavnosti Slovenije v Evropski uniji inizven nje, s @imer se je pove@alo zanimanje za obiskSlovenije in njenih turisti@nih destinacij. Menim, dabo konsolidacija trga na podro@ju nizkocenovnihprevoznikov, kot sta Easy Jet in Ryanair, dolgoro@novplivala na ve@ji priliv turistov iz evropskih dr¡av. Vprihodnjih mesecih pa bodo na svetovni turizemvplivale tudi posledice naravne katastrofe, ki se je obkoncu leta 2004 zgodila v dr¡avah jugovzhodne Azije.Pri@akujemo lahko, da bo Evropa, in s tem tudiSlovenija, kot varna destinacija, tako z vidika politi@nihkot geografskih razmer, pritegnila ve@je œteviloturistov.”

Kaj bi izpostavili kot najpomembnejœi dogodek zavaœo dru¡bo v letu 2004?Cerkvenik: “Zagotovo je to vstop na hrvaœki trg spridobitvijo dru¡b Montkemija in Disuplin Porto RE.V lanskem letu smo dobili tudi tri@lansko upravo zaplinsko dejavnost, ki vodi Skupino Istrabenz plini inneposredno dru¡bo Istrabenz plini. Visoko na lestvicopostavljam tudi pridobitev okoljskega certifikata ISO14001 in certifikata za sisteme vodenja varnosti inzdravja pri delu OHSAS 18001.”Golob: “Najpomembnejœi dogodek je bil nakup 100-odstotnega lastniœkega dele¡a v dru¡bi AustrianPower Vertriebs GmbH, ki za nas pomeni pomembenmejnik pri uresni@evanju strateœkih na@rtov napodro@ju elektri@ne energije v srednji in jugovzhodniEvropi. Pomeni pa tudi aktiven vstop na najrazvitejœievropski trg.”Gorup: “Najbolj bi izpostavil gradnjo novegarezervoarja R5 s prostornino 30.000 m3 , ki smo gapredali v uporabo.”Kosmina: “Sprejeli smo novo organizacijsko strukturo.Z dru¡bo OMV Istrabenz smo podpisali pogodbo onadaljnjem triletnem sodelovanju na podro@jubencinskih servisov. Z dru¡bo Hoteli Morje smo podpisalipismo o nameri na podro@ju podpore in razvojainformacijske tehnologije ter pogodbo na podro@juvzdr¡evanja ra@unalniœke infrastrukture na lokacijah vPortoro¡u in Opatiji. Z dru¡bo Istrabenz plini pa smosklenili pogodbo o projektu Enotni informacijski sistemIstrabenz plini. S ponosom lahko povem, da smo seuvrstili med prva tri najhitreje rasto@a podjetja vprimorsko-notranjski regiji, to je med Gazele 2004. Zdru¡bo Hermes Softlab smo podpisali pogodbo osodelovanju v prihodnjih dveh letih pri razvojuprogramske opreme za informacijski sistem v Luki Koper.Konec leta pa smo skupaj s poslovnimi partnerji inzaposlenimi slavili prvih deset let delovanja naœe dru¡be.”#eh: “Najpomembnejœi dogodek je bil zagotovoustanovitev turisti@nega holdinga. S tem so bilipostavljeni temelji za razvoj mednarodne hotelskeverige pod okriljem nove blagovne znamke LifeClass.Veriga je lani prvi@ za¡ivela v prenovljenem portoroœkemhotelu Grand Hotel Palace s petimi zvezdicami.”

9

NA#RTI

Usmerimo se sedaj v leto, v katero smo pred kratkimvstopili. Kakœne na@rte imate in kako jih nameravateuresni@evati?Cerkvenik: “Letni na@rti 2005 za vse 'plinske' dru¡beso optimisti@ni. Na krajœi rok pri@akujemo stabilnoposlovanje, na daljœi pa imamo v obdelavi nekajpomembnih razvojnih projektov na podro@juuteko@injenega naftnega plina in zemeljskega plina.Na@rtujemo tudi prodor v sosednje dr¡ave in dr¡avebivœe Jugoslavije.”Golob: “Kljub izrazito zaprtemu in mo@nokonkuren@nemu okolju, na@rtujemo pozitiven trendrasti poslovanja. Postati ¡elimo œe ve@ji regionalni igralecna trgu elektri@ne energije ter uspeœno nadaljevatistrategijo razvijanja celotne verige poslovanja z elektriko.Na podro@ju obnovljivih virov energije si ¡elimo pove@atiobseg prodaje biomase, se poglobiti v vklju@evanje vevropske tokove pridobivanja alternativnega znanjater tako izkoristiti naœe konkuren@ne prednosti inizobraziti potencialne stranke.”Gorup: “V ospredje smo postavili pripravo tehni@nedokumentacije za nadaljnjo œiritev in razvoj naœedejavnosti.”Kosmina: “Predvidevamo pove@anje prodaje in tr¡negadele¡a v Sloveniji. To nameravamo dose@i s projekti, kiso vezani tako na obalno-kraœko regijo kot tudi na vsodr¡avo. Œe naprej bomo izvajali zastavljene dolgoro@neprojekte pri obstoje@ih strankah in vpeljevali novestoritve, ki bodo prispevale k ve@jemu obsegu prodaje.Vzporedno bomo pridobivali nove storitvene posle napodro@jih outsourcinga in vzdr¡evalnih pogodb, s @imerbi lahko pove@ali obseg in hkrati zmanjœali tveganjaposlovanja. V letoœnjem letu bodo naœe glavne investicijeprenova poslovnega informacijskega sistema SAP insploœne infrastrukture v turisti@ni dejavnosti ter uvedbaprvih faz prenove centralnega informacijskega sistemav Luki Koper. Svoje poslovanje nameravamo razœirititudi v Bosno in Hercegovino. Tako kot na Hrvaœkembomo tudi tam ustanovili h@erinsko podjetje. Popriporo@ilih iz ITIL-a bomo posodobili procese œe v ostalihsektorjih tehni@nega razvoja in poslovnega razvoja.Prizadevali si bomo za pove@anje dodane vrednosti nazaposlenega.”#eh: “Na@rtujemo viœje prihodke, dvig cen ter ve@jiobseg kongresnih, termalnih in wellnes dejavnosti.Izboljœali bomo kakovost vseh naœih storitev inproduktov. Nadaljevali bomo s politiko postopnegaspreminjanja strukture gostov v prid dele¡uindividualnih gostov. Nadaljevali bomo z agresivnimtr¡enjem in prodajanjem predvsem kongresne inwellness dejavnosti ter œe bolj optimizirali porabomaterialov in storitev v okviru poslovnih procesov.Na kadrovskem podro@ju nameravamo izboljœatistrukturo kadrov v vseh dru¡bah. V prvi polovici letapa bomo pripravili srednjero@ni strateœki na@rt zaturisti@ni holding.”

Kakœno poslovno leto napovedujete? Katere so vaœeglavne naloge v letoœnjem letu in najpomembnejœidogodki, ki jih pri@akujete?Cerkvenik: “V Sloveniji in na Hrvaœkem so prisotne vse

najve@je svetovne dru¡be, ki delujejo v plinski dejavnosti,zato predvidevam vse hujœo konkurenco pri vseh naœihprogramih. Kljub temu pri@akujem dobre rezultate vprodaji, saj smo v letu 2004 sprejeli nekaj dobrihsodelavcev, ki so se sposobni spopasti s konkurenco inzmagovati. Poenotili bomo notranje poslovne procesein organizacijo. Tako bosta iz œtirih poslovnih enotoblikovani dve, PE Zahodna Slovenija in PE VzhodnaSlovenija. Naœe kratkoro@ne naloge pa so predvsemizpolnjevanje na@rtov in preseganje oziroma doseganjepreteklih rezultatov na trgih v Sloveniji in na Hrvaœkem.Med dolgoro@ne na@rte priœtevam zlasti nove projektein vstop na tuje trge.”Golob: “V tem letu bomo zaklju@ili investicije v malehidroelektrarne v Bosni in Hercegovini in se potegovaliza pridobitev koncesije za izgradnjo velikihhidroelektrarn. Nadaljevali bomo z aktivnostmi za nakupdele¡a v Te-Tolu ter iskali in preverjali nove poslovneprilo¡nosti za strateœka povezovanja v Sloveniji in vtujini. Na trgu elektri@ne energije in trgu biomasnihizdelkov nameravamo œe okrepiti naœ polo¡aj, napodro@ju energetskih storitev pa implementirati projekteu@inkovite rabe in oskrbe z energijo. Razvoj bomopodpirali z novimi in ¡e odobrenimi mednarodnimirazvojnimi projekti.”Gorup: “Predvidevam uspeœno poslovno leto, ki bo pou@inkih podobno minulemu. V tem letu bo priœlo doodlo@itve o skladiœ@enju in pretovoru dodatnih vrstblaga ter pove@anju skladiœ@nega prostora.”Kosmina: “Pri@akujem 10-odstotno donosnost na celotenkapital. Prenovili bomo poslovni informacijski sistemSAP in sploœno infrastrukturo v turisti@ni dejavnosti, vLuki Koper pa bomo uvedli prvo fazo prenovecentralnega informacijskega sistema. Posebno pozornostbomo namenili tudi naœim obstoje@im in potencialnimpartnerjem.”#eh: “Leta 2005 pri@akujem boljœe poslovanje HotelovMorje in vseh odvisnih dru¡b. Poleg stroœkovnihracionalizacij in optimizacij v okviru delovnih procesovbomo veliko pozornost namenili predvsem aktivnim,inovativnim oblikam tr¡enja in prodajanja vsehproduktov turizma tako na obstoje@ih kot na novihtrgih, ki so za nas strateœki in potencialno zanimivi. Doizraza bo priœla razvojna usmerjenost holdinœke dru¡be,njena blagovna znamka LifeClass in novi produkti, kotso soline, terme na prostem in golf. Poudarjena bovpetost v lokalno okolje in podpora razvoju Portoro¡akot turisti@ne destinacije. Tu bi izpostavil predvsem StariPalace in letaliœ@e. S sprejetjem lokacijskega na@rta inpridobitvijo vse potrebne dokumentacije bomo skupajz Ob@ino Piran in Istrabenz hoteli Portoro¡ za@eliprenavljati stari hotel Palace. Œe trije hoteli turisti@negaholdinga bodo vstopili v hotelsko verigo LifeClass, toso Hotel Riviera in Hotel Slovenija v Portoro¡u, poprenovi pa œe Grand hotel Adriatic v Opatiji, ki bo prvihotel v mednarodni verigi izven Slovenije. Do koncaleta bomo zaklju@ili statusno in organizacijskopreoblikovanje holdinœke dru¡be Hoteli Morje.”

M. J.

10

CERTIFIKATI

Medtem ko smo certifikat kakovostiISO 9001 uvedli ¡e pred dobrimidesetimi leti, smo okoljski certifikatISO 14001 in certifikat za sistemevodenja varnosti in zdravja pri delupridobili januarja letos. Uradnapodelitev je potekala v Kongresnemcentru Hotelov Morje v Portoro¡u. Scertifikatom OHSAS 18001 se, kotprvi na podro@ju energetike in plinskedejavnosti, pridru¡ujemo podjetjemin drugim organizacijam v Sloveniji,ki so certificirane po tem standardu.Okoljski certifikat ISO 14001 pa smopridobili kot tretji med dru¡bami venergetski dejavnosti SkupineIstrabenz, poleg Plinarne Maribor inInstalacije. Standardizacija inpridobljeni certifikati na podro@jihzdravja, varnosti, okolja in kakovostipomenijo dokon@no uvedbo celo-vitega sistema vodenja plinskedejavnosti, ki omogo@a nadaljnjeizboljœevanje kakovosti proizvodovin storitev, omejevanje vplivov naokolje in pove@evanje varnosti inzdravja pri delu.

Zasluge gredovsem zaposlenim“Da smo to dosegli, so zaslu¡ni vsizaposleni, predvsem pa odgovorniza posamezna podro@ja – DavidPrimc, ki skrbi za certifikat kakovostiin celoten poslovnik vodenja plinskedejavnosti, Darko Bejek, odgovorniza vzpostavitev standardov varnostiin zdravja pri delu, in Ksenija BarucaOkreti@, ki pokriva podro@je okolja,”je povedal Zorko A. Cerkvenik,predsednik uprave Istrabenz plinov,in pojasnil razloge za uvedbo sistemacelovitega vodenja: “S tem prido-bivamo dodatno konkuren@noprednost in osnovo za nadaljnjirazvoj. Mnoga podjetja, s katerimisodelujemo, preverjajo spoœtovanjeteh standardov.”Na podelitvi certifikatov v Portoro¡uje Istrabenz pline pohvalil Jo¡ko #uk,predsednik Gospodarske zborniceSlovenije, ki je ob tem opozoril na'ekoloœki dumping', ki se œiri medevropskimi okoljsko neosveœ@enimipodjetji.

Med redkimiv svetovnem meriluOcenjevanje in certificiranje sistemovvodenja po obeh standardih je opravilSlovenski inœtitut za kakovost inmeroslovje (SIQ). Medtem ko je sistemravnanja z okoljem ISO 14001 vSloveniji ¡e dobro uveljavljen in gapremore 250 slovenskih podjetij, jesistem varnosti in zdravja pri deluOHSAS 18001 manj razœirjen, vendarv vzponu. Po ocenah SIQ naj bi seœtevilo certificiranih podjetij, ki jedoslej obsegalo 30 dru¡b, v letoœnjemletu podvojilo. Tudi na svetovni ravniso podjetja, ki imajo urejene vse tricertifikate, prej izjema kot pravilo. Vokviru IQNet, katerega @lan je tudiSIQ, je certifikat kakovosti ISO 9000prejelo prek 185.000 organizacij, pozahtevah standarda ISO 14001 je bilodo konca lanskega leta certificiranih20.000 organizacij, 2.200 organizacijpa je pridobilo certifikat OHSAS18001.“Tako integriranih sistemov vodenja,kot ga je uvedla dru¡ba Istrabenzplini, v svetu ni prav veliko,” je na

Prvi na podro@juenergetikes certificiranimintegriranimsistemomvodenja kakovostiv SlovenijiNalogo, ki smo si jo pred skoraj letom dni zastavili v druœbi Istrabenz plini, smo uresniåili. V lanskemletu nam je s pomoåjo prizadevnega dela vseh zaposlenih in predvsem nekaterih posameznikov uspelovpeljati celovit sistem vodenja plinske dejavnosti. Poimenovali smo ga ZVOK – zdravje, varnost, okoljein kakovost – in zajema pridobitev in integracijo treh certifikatov s podroåja kakovosti ISO 9001,okolja ISO 14001 ter certifikat za sisteme vodenja varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001.Gre za prvi tak integrirani sistem vodenja kakovosti v Sloveniji na podroåju energetike.

Na uradnem sprejemu v Kongresnem centru Hotelov Morje v Portoro¡u jeokoljski certifikat ter certifikat za sisteme vodenja varnosti in zdravja pri deluiz rok direktorja Slovenskega inœtituta za kakovost (Siq) Igorja Likarja prejelpredsednik uprave Istrabenz plinov Zorko A. Cerkvenik.

11

podelitvi povedal predsednikSlovenskega inœtituta za kakovost inmeroslovje Igor Likar in dodal: “Znaœe strani izvedene presoje vpodjetju Istrabenz plini so pokazale,da je njihov sistem vodenja, v kateremso integrirani sistem vodenjakakovosti, sistem ravnanja z okoljemter sistem varnosti in zdravja pri delu,dobro za¡ivel. Trdno je vpet tudi vvsakodnevno delo oziroma kulturoodnosov v podjetju. Procesi izvajanja

Od leve proti desni - Roberto Sestini, predsednik SIAD-a, David Primc, Istrabenzplini, Igor Likar, direktor SIQ, Ksenija Baruca Okreti@, Istrabenz plini, Darko Bejek,Istrabenz plini, Igor Bav@ar, predsednik uprave Istrabenz, d.d., Suzana B. Agostini,@lanica uprave Istrabenz plini, Jo¡ko #uk, predsednik GZS, Boris Popovi@, ¡upanMestne ob@ine Koper, Aldo Sraboti@, @lan uprave Istrabenz plini, Zorko A.Cerkvenik, predsednik uprave Istrabenz plini.

CERTIFIKATI

Igor Bav@ar, predsednik uprave holdinœke dru¡be Istrabenz: “Energetika, kamor sodi tudi dru¡ba Istrabenzplini, je in ostaja ena klju@nih dejavnosti Istrabenza. Dru¡ba Istrabenz plini namre@ skupaj s solastnikom,dru¡bo SIAD iz Bergama, na@rtuje prodor v srednjo Evropo.”

Roberto Sestini, direktor SIAD-a: “Zadovoljen in ponosen sem, da smo partnerji takega podjetja, kot jedru¡ba Istrabenz plini, ki je ne zanima samo ekonomski vidik poslovanja. Je ena redkih, ki jo skrbi tudiza varnost in okolje.”

storitev so jasno dolo@eni intransparentni. Nosilci procesov sonedvoumno imenovani, prav takopa so dolo@eni tudi kazalci zaspremljanje u@inkovitosti teh pro-cesov.”Kot posebej pozitivno so zunanjipresojevalci izpostavili: preglednourejenost izpolnjevanja zakonodajnihzahtev in urejenost navodil za delona delovnih mestih. Pohvalili so rednousposabljanje pri solastniku v Italiji

in prenos dobre tuje prakse vorganizacijo, odprtost zaposlenihmed samo presojo in na@inkomunikacije znotraj organizacije.Istrabenz plinom je, tako presojevalci,uspelo zelo enostavno integrirati vsetri sisteme v enoten celovit sistemvodenja, kar na podro@ju podjetij spodro@ja energetike predstavlja prviuspeœno certificiran integriran sistemvodenja kakovosti v Sloveniji.

M. J.

Sistem varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, kot ga dolo@a standard OHSAS 18001, se smiselno dopolnjuje zzakonodajo s tega podro@ja. Zakonske zahteve nadgrajuje z dodatnimi, ki ve@inoma odra¡ajo ¡eljo organizacijepo izboljœanju u@inkovitosti svojega poslovanja. Poudarja predvsem preventivno delovanje in predpisuje vrstorednih aktivnosti, ki organizaciji omogo@ajo celovit pregled nad varnostjo in zdravjem pri delu. Naravnan je vprepre@evanje in kar najve@jo mo¡no omejitev poœkodb in bolezni, katerih vzrok je lahko delo. Organizacijenamenjajo vse ve@ pozornosti varnosti in zdravju pri delu. Poleg zahtev zakonodaje jih k temu spodbujajo eti@niin ekonomski razlogi ter skrb za zadovoljstvo zaposlenih in ugled organizacije.

(vir SIQ)

Ob zaklju@ku slovesnosti ob prejetju certifikatov je gospod Cerkvenik izro@ilBorisu Popovi@u, ¡upanu Mestne ob@ine Koper, @ek v vrednosti milijon tolarjevza ¡rtve cunamija. Z donacijo se v Istrabenz plinih pridru¡ujemo akciji zbiranjasredstev za pomo@ ¡rtvam naravne katastrofe, ki pravkar poteka v okvirukoprske ob@ine.

12

ENERGETIKA

S tremi linijami ¡e 9.000 ton briketov na leto

V Sloveniji z dvema linijama, v#rnomlju in Mariboru, proizvedemoskupaj 5.000 ton briketov na leto.Linija za proizvodnjo briketov vSlavoniji pa je prva naœa taka investicijav tujini. Njena letna proizvodnazmogljivost je 4.000 ton, brikete pa

za energetske strategije. Naœa dru¡ba bo v projektvklju@ena s prispevki na delavnicah, predvsem na temoizkoriœ@anja biomase v celotni verigi aktivnosti, odtehnologij pretvorbe do njihove implementacije. Projektbo trajal tri leta, Evropska unija pa ga financira v celoti.Projekt Obnovljivi viri za izolirane sisteme – energetskaoskrba in ravnanje z odpadnimi vodami koordiniraNacionalna univerza v Atenah, vanj pa je vklju@enih 16partnerjev. Projekt se je za@el decembra lani, trajal pabo tri leta. V okviru projekta bodo prou@ili uporabocenejœih inovacijskih tehnologij obnovljivih virov energijein razvili inovacijska orodja za podporo pri odlo@anjuter obratovanju sistemov. Istrabenz energetski sistemibo v projektu sodeloval s œtudijskim primerom napodro@ju izkoriœ@anja biomase v Bosni in Hercegoviniter pri razvoju metodologije in orodij v podporoodlo@anju.

Lani smo v dru¡bi Istrabenz energetski sistemi poleg linije za proizvodnjopeletov investirali tudi v tri linije za proizvodnjo lesnih briketov. Prvo,z zmogljivostjo proizvodnje 3.000 ton briketov na leto, smo postavilimaja lani v #rnomlju, januarja letos pa smo v Slavoniji zagnali ¡e tretjo.

bomo prodajali na slovenskem,hrvaœkem in italijanskem trgu.Briketi Forest so izdelani iz @istegabukovega in hrastovega lesa in nevsebujejo dodatkov nerastlinskegaizvora. So valjaste oblike, s premerompribli¡no osem centimetrov in dol¡inopribli¡no 30 centimetrov. Izdelujemojih z mehanskim stiskanjem ¡agovinein oblancev. Lignin v lesu deluje kotvezivo, zato ni potrebno dodajanjenikakrœnih drugih vezivnih sredstev.Briketi so primerni za uporabo vpe@eh, kruœnih pe@eh, na primer vpicerijah ali doma, kaminih in zakurjenje na prostem. V primerjavi spoleni imajo briketi viœjo energetskovrednost na enoto volumna, vse-bujejo bistveno manj vlage in zato

V decembru smo v dru¡bi Istrabenz energetski sistemipodpisali pogodbi za izvajanje dveh evropskihprojektov: Virtualni elektroenergetski center Balkanaza napredek obnovljivih virov energije na zahodnemBalkanu in Obnovljivi viri energije za oskrbo z energijoin @iœ@enje odpadnih voda. Skupna vrednost znaœaskoraj 2,5 milijona evrov. V dru¡bi sodelujemo v obehprojektih kot partner.Koordinator prvega projekta, ki se je za@el v za@etkujanuarja letos, je Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij

dosegajo daljœo dobo gorenja. Zaraditeh zna@ilnosti so idealno kurivo zadoma@a ognjiœ@a in pe@i.V dru¡bi Istrabenz energetski sistemiprodajamo brikete lastne blagovneznamke Forest. Potroœniki lahkokupijo brikete v kartonastih œkatlahpo 20 kilogramov v ve@jih trgovskihverigah v Sloveniji in na Hrvaœkemter pri specializiranih trgovcih v Italiji.

Tanja Ko¡uh

PopravekV decembrski œtevilki @asopisa je pri objavi @lanka 'Z biomaso seogrevamo ceneje' priœlo do napake pri navedbi cene za pelete, ki jihponuja dru¡ba Istrabenz energetski sistemi. Navedeno je bilo, dazajema cena 33 tolarjev za kilogram peletov tudi davek na dodanovrednost, vse prispevke in prevoz goriva.Cena 33 tolarjev za kilogram peletov v razsutem stanju vklju@ujeprevoz, ne vklju@uje pa davka na dodano vrednost.Cene goriv, ki so bile zajete v izra@unih – v tabeli je bil prikazan letnistroœek ogrevanja v tolarjih –, pa so skladne s tr¡nimi cenami vSloveniji po 26. oktobru 2004 in zajemajo tudi prevoz goriva, vseprispevke in davek na dodano vrednost.Za napako se opravi@ujemo. Uredniœtvo

Trenutne cene peletov:• Kilogram peletov v razsutem stanju

= 33,00 tolarjev, brez vklju@enegaDDV-ja. Cena vklju@uje prevoz doporabnika v Sloveniji.

• Kilogram peletov v velikih vre@ahpo 1.200 kg = 33,00 tolarjev, brezvklju@enega DDV-ja.Cena ne vklju@uje prevoza.

• Kilogram peletov v vre@ah po15 kg = 37,00 tolarjev,brez vklju@enega DDV-ja.Cena velja za prevzem na lokacijiproizvodnje v Nazarjah.

Mednarodna sredstvaza dva evropskaraziskovalna projekta

ENERGETIKA

V dru¡bi s samimi znanimiigralskimi obrazi

13

Navduœenje med predstavo

Ve@ sodelovanja zaboljœo varnostMed cilji, ki smo si jih zastavili v Instalaciji, je tudiseznanjanje œirœe javnosti z naœo dejavnostjo indogajanjem v dru¡bi. Konec lanskega leta smo bilizelo aktivni na tem podro@ju, saj smo razœirili stiketako z lokalno skupnostjo kot tudi s strokovnimiinstitucijami. Bili smo na krajevni skupnostiBertoki–Prade in mestni ob@ini Koper, s katerimabomo izvedli skupne projekte. Gostili smopredstavnike Uprave za zaœ@ito in reœevanje -Izpostava Koper in se vsklajevali z Luko Koper.

Œirimo sodelovanje s krajevnimi skupnostmiPo po¡aru, novembra lani, smo obiskali vodstvokrajevne skupnosti Bertoki-Prade, jim predstavilinaœo dru¡bo in jih seznanili o poteku po¡ara.Podrobneje smo jim prestavili varnostno poro@ilo,kot nam narekuje evropska direktiva o seznanjanjuzainteresirane javnosti, in se dogovorili, da bomokrajane obveœ@ali o naœem delovanju prek biltenakrajevne skupnosti Bertoki-Prade “Naœ glas”. V naœidejavnosti je ekoloœka osveœ@enost in skrb za varnostklju@nega pomena, zavedanje o njej pa se moraza@eti ¡e pri najmlajœih. Povezali smo se z Osnovnoœolo Elvira Vatovec iz bli¡njih Prad in se dogovoriliza skupen projekt na temo ekologija in dejavnostiInstalacije. U@ence smo ¡e povabili na ogledInstalacije, œoli pa bomo pomagali pri postavitviu@ilnice na prostem.

Vklju@ili smo se v ob@inski projektMestna ob@ina Koper nas je povabila k sodelovanjupri projektu Koper, zdravo mesto. Odlo@ili smo se, dase bomo v projekt vklju@ili z meritvami emisij in zletnimi na@rti zmanjœevanja vplivov, ki jih ima naœadru¡ba na okolje. V okviru projekta bomo sodelovalipri organizaciji delavnic, ki se bodo navezovale nanaœe podro@je dela, in finan@no podprli projekt.

Gostili smo Upravo za zaœ@itoin reœevanje iz KopraV decembru so bili pri nas na strokovnem in delovnemobisku zaposleni v Upravi za zaœ@ito in reœevanje izKopra. Predstavili smo jim naœo dru¡bo in na@rte napodro@ju varnosti, skupaj pa smo obravnavali pogojein postopke s podro@ja po¡arne varnosti in zaœ@itepri industrijskih nesre@ah. V razgovorih je sodelovalatudi inœpektorica za varstvo pred naravnimi in drugiminesre@ami.

Naœi partnerji pri zaœ@iti in varovanjuNa podro@ju varnosti in zaœ@ite smo se mo@nejepovezali z Luko Koper in njeno varnostno slu¡bo, skatero smo dorekli, kako bi potekalo sodelovanje prireœevanju vseh kriznih situacij na obmo@ju tankerskegapomola. Sodelovali smo tudi z Gasilsko brigado Koperin Gasilskim druœtvom Pobegi-#e¡arji in skupaj z njimianalizirali potek dogodkov pri po¡aru na Instalaciji.Dogovorili smo se o nadaljnjem sodelovanju inusposabljanju. S povezovanjem s strokovnimi slu¡bamina podro@ju zaœ@ite in varnosti bomo dosegli ve@jou@inkovitost in zmanjœali mo¡nost negativnih posledicna okolje v primeru nesre@.

V prihodnje nameravamo naœe aktivnosti z lokalnoskupnostjo in strokovnimi slu¡bami œe poglobiti, sajse zavedamo pomena povezovanja in so¡itja podjetjaz njegovim œirœim okoljem.

M. #.

U@enci na ogledu Instalacije

Uprava za zaœ@ito in reœevanje iz Kopra na obisku

Humanitarna pomo@

Pomagali smo¡rtvam potresa incunamijev v AzijiKatastrofa svetovnih razse¡nosti, kije prizadela Azijo, je zdramila vseljudi sveta in pokazala, kako mo@naje narava in kako majhni smo predobli@jem usode. V Actualu smo tako¡rtvam grozljivega potresa incunamijev pomagali s 155.000,00tolarjev.V pomo@ ¡rtvam smrtonosnihcunamijev smo se vklju@il prekneposredne povezave s prizadetimi,Civilne pobude za pomo@ Œri Lanki.Actualovci smo humanitarni ustanovidarovali znesek v viœini 155.000,00tolarjev, od tega zneska pa smonekaj ve@ kot tretjino darovalizaposleni. Vsa zbrana denarnasredstva je Civilna pobuda porabilaza nakup potrebne opreme inmedicinskih preparatov.

Actual bopomagal dvemarejniœkimadru¡inamaZ druœtvom UNICEF Slovenija smopodpisali pogodbo o sodelovanju priakciji “Slovenska podjetja za otrokeBiH – POGLEJ ME”. Namen akcije jezbiranje sredstev za UNICEF-oveprograme pomo@i otrokom brez star-œevske oskrbe v Bosni in Hercegovini.Ena od posledic vojne v Bosni inHercegovini je ve@ kot 3.500 otrok, kiodraœ@ajo brez starœevske oskrbe.Œtevilni otroci so vojne sirote, za drugemnogi starœi zaradi brezposelnosti inrasto@e revœ@ine ne morejo skrbeti.Dr¡ava se trudi, da bi tem otrokomzagotovila najosnovnejœo oskrbo invzgojo, vendar v ve@ini ustanov pogojiza odraœ@anje niso ustrezni. Primanj-kuje usposobljenih strokovnih kadrov,opreme za u@enje in igro, ustreznihbivalnih prostorov. Zaradi pomanj-

kanja sredstev je ogro¡eno delovanjeteh ustanov. UNICEF je za@el s posebnotriletno akcijo zbiranja sredstev zapodporo obstoje@ega dolgoro@negaprograma “Otroci brez starœevskeoskrbe”, ki ga izvaja UNICEF BiH.Slovenska akcija Slovenska podjetjaza otroke BiH – POGLEJ ME tako sodimed pomembne razvojne programe.K akciji smo se odlo@ili pristopiti tudiactualovci. Kot darovalci bomo vnaslednjih treh letih prispevali 250.000tolarjev letno. S tem smo si pridobilipravico do usposabljanja in spremlja-nja dveh rejniœkih dru¡in. Poleg tegabomo lahko uporabljali pe@at, ki jeprepoznavni znak akcije. Pe@at, kideluje kot komunikacijsko sredstvodru¡be, bomo uporabljali na ti-skovinah in ostalih komunikacijskihelementih v @asu trajanja akcije intako sporo@ali svojo dru¡beno anga-¡iranost v o¡jem in œirœem okolju.

Sne¡ana Mijatovi@

14

INFORMATIKA

Pe@at

Med uspeœnimikandidatiRadio Koper in Primorske novicesta v sodelovanju s tremi ob-mo@nimi gospodarskimi zbornicamiza severno Primorsko, Koper inPostojno ¡e osmo leto organiziralaakcijo izbora najboljœih gospo-darstvenikov. Med osmimi leto-œnjimi nominiranci je bil tudidirektor dru¡be Actual I.T. IgorKosmina. Na koncu so naslovigospodarstvenika leta 2004pripadli: Silvanu Perœolji iz Vinskekleti Goriœka brda za severnoPrimorsko, Joœtu Rupniku iz Ydriemotors za Postojno in VladimirjuPoli@u iz podjetja AGB Lab iz Se@eza koprsko obmo@je.

Aktualni klik jepraznoval prvo letoOktobra 2003 smo v Actualu za@elinajprej izdajati Actualovo poro@iloprek elektronske poœte, ki je zajemalonajpomembnejœe poslovne indru¡abne dogodke. S 1. decembrom2003 pa smo lahko dnevne noviceprebirali ¡e v spletnem @asopisuAktualni klik.Aktualni klik je namenjen informiranjuzaposlenih, zato lahko zaposleni vnjem najdejo vse, od poslovnihdogodkov in dose¡kov, do predstavitevdelovnih timov in napovedi dogodkov.Poleg “resnih” tem se skuœamodotakniti tudi dru¡abnega dela, vkaterem @estitamo, se pogovarjamoin izra¡amo svoja mnenja.

Bogatejœi œe zaenegapooblaœ@enegaserviserja IBMAleks Œkapin je decembra 2004uspeœno opravil zadnji izpit in s tempridobil laskavi naziv pooblaœ@eniserviser za delovne postaje, stre¡nikein za del servisiranja prenosnihra@unalnikov IBM. Aleœ Œkandra in

Marko Brezec pa sta z uspeœnoopravljenima izpitoma podaljœalasvoj status pooblaœ@enega serviserjaza delovne postaje, stre¡nike in zadel servisiranja prenosnih ra@u-nalnikov IBM. Tako imamo v Actualutri pooblaœ@ene serviserje IBM.

S.M.

TURIZEM

15

Nagradenajzaslu¡nejœim'turistom'Hoteli Morje in Hoteli Palace smoletos prvi@ organizirali skupnoponovoletno zabavo za zaposlenein zunanje sodelavce v nedeljo, 9.januarja, v restavraciji HotelaSlovenija v Portoro¡u. Na skupnosre@anje smo povabili tudi 'so-delavce' iz ostalih dru¡b turisti@nedivizije: Postojnske jame, turizem,Marine Koper, Grand Hotela Adriaticiz Opatije in dru¡be Istrabenz ho-teli Portoro¡.Za hrano in pija@o je bilo dobroposkrbljeno, posebno navduœenjepa je po¡ela torta LifeClass. Zaprijetno glasbeno vzduœje in ples jeposkrbel duo Rosana iz Umaga inDJ Tito iz Portoro¡a. Zvezdi ve@erasta bila nedvomno Boris Kobal, vse-stranski umetnik, in Saœo AleksanderAlbreht, pomo@nik direktorja F&B vHotelih Palace, ki sta s satiri@nimbesednim dvobojem spravila v smehvse navzo@e. Drug drugega sta ¡elelaprepri@ati, kaj je bolje: "Lajf Kras"(Kobal) ali "LifeClass" (Albreht).Tomislav #eh, predsednik upraveHotelov Morje, ter @lana uprave,Edvard Lesnik in Vesna Nahtigal, soimeli zelo prijetno nalogo, ko sopodeljevali nagrade zaposlenim vHotelih Morje in Hotelih Palace, kiso se œe posebej izkazali z uspeœnimdelom v lanskem letu. Denarnonagrado v viœini sto tiso@ tolarjev soprejele Terezija Œpeh in MirjanaŒorgo iz Hotelov Morje ter ZoricaKatava in Nika Kre@i@ iz HotelovPalace. Strokovno potovanje v Œvicoso si prislu¡ili Sergej Verœi@, AlenkaMre¡ar, Klarisa Vodeb in LiljanaTerziæ iz Hotelov Morje ter TamaraMagli@, Kristjan Marke¡i@, KatjaLazar in Frank Röhler iz HotelovPalace. Nagrado vikend paket vhotelu Habakuk so prejeli AgicaOra¡em, Patricia Verœi@ in MiraBanoviæ iz Hotelov Morje ter BojanVeber, Toma¡ Bagar in ZilkaHajdareviæ iz Hotelov Palace.Ponovoletno sre@anje je minilo vznamenju dobrodelne akcije, saj smoizkupi@ek sre@elova v viœini 86.000tolarjev namenili Unicefu Slovenija

za nujno pomo@ otrokom v dr¡avahJV Azije, ki so jih prizadeli potres incunamiji.

Nagrajenci so povedaliNika Kre@i@: “Nagrade nisempri@akovala in sem bila prijetno pre-sene@ena. Poleg tega da mi nagradapomeni nekakœno potrditev, dadelovne obveznosti opravljam ko-rektno in da sem na pravi poti, jetudi velik motivacijski faktor zanadaljnje delo. Tudi v prihodnje sebom trudila, da bom opravljaladelovne obveznosti odgovorno in zveliko dobre volje. Upam, da bomœe naprej kar se da dobro sodelovalas sodelavci.”Alenka Mre¡ar: “Odlo@itev vodstvao usmeritvi v intenzivnejœe izobra-¡evanje kadra ocenjujem kot izrednopozitivno, saj je danes znanje velikin pomemben del kapitala podjetja.Dejstvo, da sem bila tudi samaizbrana, pa sprejemam kot rezultatsvojih prizadevanj in dosedanjegadela in veseli me, da je bilo toopa¡eno”.

Marinela Veœkovo

Od leve proti desni nagrajenci: Nina Kre@i@,Zorica Katava, Terezija Œpeh, Mirjana Œorgo,Liljana Terziæ in Franka Maruœi@, vodjastrokovnega potovanja v Œvico ter @laniuprave: Edvard Lesnik, Vesna Nahtigal,Tomislav #eh.

Ponovoletnosre@anjeupokojencevV @etrtek, 6. januarja, so imeliupokojenci dru¡b Hoteli Morje inHoteli Palace ¡e tradicionalnoponovoletno sre@anje. V predverjuGrand Hotela Palace so jih pri@akaliTomislav #eh, predsednik upraveHotelov Morje, Edvard Lesnik,generalni direktor Hotelov Palace, inGoran Maleni@, vodja Grand HotelaPalace. Upokojenci so si z ob@udova-njem ogledali prenovljeni GrandHotel Palace, nato je v atriju hotelasledil nastop Pevskega zboraPortoro¡. Po prijetnem petju smoupokojence povabili v hotelskorestavracijo Mediteran, kjer je NadijaParunov, vodja kadrovske slu¡be vHotelih Palace, vsakega posebejpresenetila z darilom. Tomislav #ehin Edvard Lesnik sta goste nagovorilater z njimi nazdravila s kozar@kompenine. Sledil je krasen ve@er ob glasbiv ¡ivo in pogostitev z dobrotami, kismo jih skrbno pripravili posebej zato prilo¡nost. Vsekakor sta hotelskihiœi lahko ponosni na organiziranidogodek, saj so se vsi veselili gosto-ljubja, ki so ga bili dele¡ni.

Janja Nemac

Upokojenci se znajo zabavati

Oddih v #ate¡u

Vzemite si @as zase in si privoœ@iteoddih v obnovljenem 6-posteljnemapartmaju v #ate¡u. Dnevni najemapartmaja znaœa 5.900 tolarjev.

Dodatne informacije in rezervacije:Postojnska jama, turizem d.d.Jamska cesta 30, 6230 Postojnatel.: 05 7000 101e-naslov:andreja.podboj@postojnska-jama.si.

Je boljœi 'Lajf Kras' ali 'LifeClass'?

Program prireditev v dru¡bi Postojnska jama, turizem v letu 2005Prireditev Kraj Datum Opis

BLUES POSTOJNA Velika dvorana 24. marec ob 20.30 Na koncertumednarodni blues festival Jamskega dvorca BOO BOO DAVIES BAND.

30-letnica ANSAMBLA EKART Velika dvorana 3. april Nastopa ansambel Ekart z gosti.Jamskega dvorca

BLUES POSTOJNA Velika dvorana 28. april ob 20.30 Nastopamednarodni blues festival Jamskega dvorca IAN SIEGAL.

BLUES POSTOJNA Park 27. in 28. maj Zaklju@ni dvodnevni festivalski del:mednarodni blues festival Postojnske jame 27. maj: Eric Bibb,

Albie Donnelly's Supercharge, Baliœ28. maj: John Mayall, David Evans, Blues Team

BINKOŒTNO SLAVJE Plato pred 15. maj Tradicionalno obele¡evanjePRI POSTOJNSKI JAMI Postojnsko jamo binkoœtnega slavja.

in Postojnska jama

MEDNARODNI Postojnska jama, 15. maj Slovenskim dru¡inam z otroki se na ta danDAN DRU˘INE plato pred omogo@i ve@ji popust pri ogledu Postojnske jame;

Postojnsko jamo dogajanje bodo popestrile aktivnosti za otroke.

KLASIKA POSTOJNA Jamski dvorec konec junija, Koncerti stare glasbe,in Predjamski grad prva polovica julija tuji vrhunski izvajalci – predvidoma 5 koncertov.

ROJSTNI DAN RADIA 94 Park zadnjo soboto v juniju Glasbeno zabavna prireditev z velikimPostojnske jame (datum œe ni potrjen) œtevilom popularnih glasbenih skupin.

NEDELJSKE MATINEJE Plato pred vsako soboto v juliju Nastopi godb na pihalaPRED POSTOJNSKO JAMO Postojnsko jamo in avgustu in gostujo@ih folklornih skupin.

med 10.30 in 12.00

SREDNJEVEŒKO OBARVANI Predjama vsako nedeljo Vsaka nedelja je tematsko obarvanaVIKENDI V PREDJAMI v juliju in avgustu z vsebinami srednjeveœke preteklosti;

me@evanje, lokostrelstvo, glasba, ples,delavnice za otroke.

FURMANSKI PRAZNIK Park Postojnske jame 7. avgust Tradicionalna prireditev

ERAZMOV VITEŒKI TURNIR Predjama 21. avgust Tradicionalna 11. srednjeveœka prireditev,ki nudi veliko mo¡nosti za vklju@evanje obiskovalcev.

RALLY POSTOJNA Park Postojnske jame 24. in 25. september Rally, hitrostne preizkuœnje na razli@nih lokacijah

BLUES POSTOJNA Velika dvorana vsak zadnji petek Izvajalci bodo znani naknadno.mednarodni blues festival Jamskega dvorca v septembru, oktobru

in novembru

GOSPEL BO˘I#NI KONCERT Postojnska jama, 23. december Gospel koncert, ki se delno navezujeturizem na festival bluesa;tel: 05 7000 103 Izvajalec se izbere naknadno.

JASLICE V POSTOJNSKI JAMI Postojnska jama 18., 25., 26., 28., Zamrznjena predstava jaslic30. december 2005; v izvirnem okolju Postojnske jame.1. in 2. januar 2006

16

Notranjsko-kraœka regija kotskupna turisti@na destinacijaNotranjsko-kraœki regionalni zavod za turizem Postojnain dru¡ba Postojnska jama, turizem sta 18. januarja natiskovni konferenci v Postojni predstavila partnerskiprojekt “Management turisti@ne destinacije Postojna”.Namen projekta je vzpostavitev skupnega/partnerskegaupravljanja s turisti@no destinacijo.V okviru projekta, ki bo potekal do konca leta 2006,nameravamo pove@ati prepoznavnost in obisk celotneturisti@ne destinacije Notranjsko-kraœke regije. Vna@rtu imamo niz med seboj povezanih aktivnosti, kivklju@ujejo razvoj sistema blagovnih znamk tercelostne grafi@ne podobe destinacije, izobra¡evanjeturisti@nih vodnikov, informatorjev in animatorjev,

TURIZEM

izdelavo skupnih promocijskih materialov, postavitevinformacijske signalizacije, vzpostavitev osrednjegaregijskega turisti@no informacijskega centra “VisitorCenter”* in osrednjega - skupnega rezervacijskegasistema. Izvedli bomo promocijske in tr¡ne aktivnostina sejemskih prireditvah ter vzpostavili stalno teloza upravljanje turisti@ne destinacije. Vrednostcelotnega projekta znaœa 100 milijonov tolarjev. Sprojektom smo uspeœno kandidirali na javnem razpisuza pridobitev sredstev evropskega strukturnega skladaza regionalni razvoj ERDF, iz katerega smo pridobili40 milijonov tolarjev sredstev. 60 milijonov tolarjevpa je, kot partner v projektu, zagotovila dru¡baPostojnska jama, turizem. Sredstva iz evropskegasklada za regionalni razvoj so tudi prva neposrednopridobljena strukturna sredstva skladov EU vNotranjsko-kraœki regiji.

INFORMACIJE:

Postojnska jama, turizem, d. d.Jamska cesta 306230 Postojna

tel: 05 7000 101, faks: 05 7000 130E-naslov: sales.dpt@postojnska-jama.siwww.postojnska-jama.si

P RIŒLI, ODŒLI

HOTELI MORJE, d.d.PRIHODI:Holding: Tomislav #ehKuhinja: Isma Boœnjakovi@ODHODI:Vodstvo: Romina SalviTehni@no podro@je: Edmond Mahni@(prehod na Istrabenz Hoteli Portoro¡, d.o.o.)Wai Thai: Martina Jerina, Daœa Guli@Gospodinjstvo: Katja Ko¡elj, Maja ˘erak,Jasmin Maslo, Irena JenkoRestavracije: Radoslav Grbelja (upokojitev)Prodaja: Mojca Matko, Gregor Gorenc

HOTELI PALACE, d.d.PRIHODI:Gostinstvo: Delvi Pucer, Marko Kukanja,Sebastjan Repnik

SPONZORSTVO

Rokomet jevse bolj priljubljenVe@ina generacij celjskih rokometaœev ni nikoli pomislilana naslov evropskega prvaka, @etudi so se v klubu znajbogatejœo rokometno zgodovino v Sloveniji skozivsa leta rojevali novi rokometni navduœenci, igralci,trenerji, sodniki in œtevilni pristaœi. Œele v dobi mecenstvaPivovarne Laœko, ki je uvedla finan@ni red in disciplinoter zahtevala dose¡ke, je uspel tudi veliki met.Evforija, ki jo je povzro@ilo srebro naœe reprezentancena evropskem prvenstvu, je po evropskem naslovunaœega kluba zajela domala celotno œportno Slovenijo.Generacija rokometaœev Celja Pivovarne Laœko 2003-2004 je pod vodstvom trenerja Po¡una uresni@ila œezadnje celjske sanje. Dosegli smo najve@ji uspehslovenskega kolektivnega œporta.

Navduœen sprejem srebrnih rokometaœevLetoœnja sezona je navduœila ne le Celje, temve@ tudivso Slovenijo, viœek pa je do¡ivela po povratku prvakovv Slovenijo. Letalo z evropskimi prvaki je, potem ko jenaredilo “@astni krog” nad Celjem, ¡e na Brniku pri@akalamno¡ica navduœencev, v Celju pa kar dvajsettiso@glavamno¡ica. ˘e @ez dan je tekmo v Celju kljub mo@nemude¡ju spremljalo 5.000 gledalcev. Slavje je trajalo karnekaj dni.

Pomembna vloga pokroviteljevZasluge za vrhunske dose¡ke nimajo le igralci, vodstvoin strokovni tim, ampak tudi pokrovitelji, med katerimiigra ¡e nekaj let vidno vlogo Istrabenz. V celjskem klubusmo veseli, da nam uspeva vlo¡ke pokroviteljevoplemeniti z vrhunskimi rezultati in z rokometno œolo,ki vklju@uje toliko mladih, kot jih nima noben drug

evropski klub. Upamo, da bo zanimanje za vlaganje vrokomet v bodo@e œe naprej raslo. Ve@je œtevilo najboljœihevropskih moœtev v novi Ligi prvakov je prineslo tudizanimanje televizijskih hiœ. Evropska rokometna zvezaje tako lani prvi@ v svoji zgodovini z nekaterimitelevizijami sklenila neposredne pogodbe o prodajipravic. Lani je tekme Lige prvakov spremljalo 45evropskih in azijskih TV hiœ, 241 tekem so prenaœali v¡ivo, spremljalo pa jih je 261 milijonov gledalcev.

Rokomet je œport v vzponuZa dosedanje sodelovanje se zahvaljujemo vsem @lanomdru¡be Istrabenz in njenemu predsedniku uprave IgorjuBav@arju in upamo, da nas bodo œe naprej podpirali,kajti konkurenca je ravno v rokometu v najve@jemvzponu. Mi pa zagotavljamo, da celjski rokometaœi vKoper poslej ne bodo prihajali zgolj na izlet, saj je naObali rokometni napredek po zaslugi dobrega inna@rtnega strokovnega dela œe kako viden. Obiskujtetorej rokometne tekme!

Rado Panteli@,PR RK CPL

ODHODI:Ra@unovodstvo: Renata Pavri@, Alen@ica MehleBartol (upokojitev)Terme: Fredi FontanotGostinstvo: Iztok #rtomir Legat, Brigita Filipi@(upokojitev)Vzdr¡evanje: Roman Lapajne

ISTRABENZ PLINI, d.o.o.PRIHODI:PE Zahodna Slovenija: Rivelino Kodarin

PLINARNA MARIBOR, d.d.ODHODI:FRS: Zvonka Germ (upokojitev)

ACTUAL IT, d.o.o.PRIHODI:Tehni@ni razvoj: Larisa Kocjan@i@, Peter #erin

ODHODI:Poslovni razvoj: Klemen Kladnik

#estitamo!Goranu Aœ@i@u iz Hotelov Palace za sinaMartina in Maji Œumanski-Petrovi@ za sinaTeodorja. Juriju Zupanu in Saœi Sekuli@u izHotelov Palace za uspeœno opravljenpripravniœki izpit (DM kuhar). Tini Ko@evar izHotelov Palace za pripravniœki izpit DMreceptor-blagajnik in Sebastjanu Repniku zaopravljen pripravniœki izpit na podro@ju F&B.Andrei Mislej iz Postojnske jame za sina Marka.Zdravku Petanu iz Istrabenz plinov za dvoj@kaTev¡a in Sama. Marku Ton@eti@u iz ActualaI.T. za sina ̆ ana ter Raulu Rodmanu prav takoiz Actuala I.T. za sina Tima.

IZ SVETA

Varnost in zdravje pri deluSkrb za varnost in zdravje pri delu je ena izmed osnovnih pravic zaposlenih. Zadelodajalca pa ni zgolj obveznost, ki jo mora izpolniti skladno z Zakonom ovarnosti in zdravju pri delu. Primerni tehni@ni, organizacijski in vzgojno-izobra¡evalni ukrepi za varno in zdravo delo prinesejo podjetju tudi vrstoprednosti. Med te spadajo viœja produktivnost, bolj kakovostni izdelki, ve@ji ugledpodjetja in zadovoljstvo zaposlenih. Ti dejavniki lahko odlo@ilno prispevajo kdoseganju boljœega ekonomskega u@inka, h kateremu stremi vsako podjetje. Zzakonom o varnosti in zdravju pri delu se skrbi za zagotavljanje take ravni varnostiin zdravja pri delu, da delavec med delom in po preteku delovne dobe ni prizadetzaradi opravljanja svojega dela.

Usoda starih gradov na britanskem otokuMogo@ni gradovi na britanskem otoku, ki so v@asih branili graœ@ake pred vsiljivciin napadalci, so v danaœnjih @asih postali vaba za turiste. Iznajdljivi lastniki gradovso popotnikom, naveli@anim hotelov in motelskih verig, ponudili enkratnodo¡ivetje, preno@evanje v prenovljenih gradovih. Poleg standardne ponudbe jegostom na voljo tudi u@enje lova, zdraviliœka dejavnost in mo¡nost sprejemovter porok. Nekje so celo izu@ili jastreba, da prinese prstan zaro@encema, ki u¡ivatana pikniku na travniku ob gradu. Nekatere gradove, ki so v zasebnih rokah,vodijo daljni nasledniki nekdanjih graœ@akov. Razkoœje starodavnih gradov pa nina voljo samo zvezdam in milijonarjem, ampak vsem staromodnim romantikom,ki imajo vsaj nekaj pod palcem.

Slovenija spada med najbolj potresna obmo@jaPo podatkih Agencije za okolje spada ozemlje Slovenije po œtevilu in mo@i potresovmed aktivnejœa obmo@ja, saj le¡i na enem od potresno najaktivnejœih seizmi@nihpasov na svetu. V preteklosti je bilo na naœih tleh ve@ kot 60 ruœilnih potresov,ki so prizadejali veliko gmotne œkode in vzeli œtevilna @loveœka ¡ivljenja. Samo v20. stoletju je bilo na naœem obmo@ju kar 20 potresov, ki so dosegli oziromapresegli sedmo stopnjo po EMS in torej povzro@ali ve@jo ali manjœo gmotno œkodo.Naœo dr¡avo vsako leto prizadene okoli deset zmernih potresnih sunkov. Najboljpotresno nevarna obmo@ja v Sloveniji so: ljubljansko, idrijsko, tolminsko in krœko-bre¡iœko, najmanj potresnih sunkov pa je na skrajnem severovzhodnem delu.Sicer pa potresna ¡ariœ@a nastajajo po vsem slovenskem ozemlju. Med najhujœimipotresi v zgodovini je bil tisti, ki se je zgodil 26. marca leta 1511 v Idriji, velikoœkode pa je naredil tudi potres leta 1895 v Ljubljani, ki je zahteval temeljitoobnovo mesta in njegove okolice.

Zdrava in uravnote¡ena prehranaZdrava in uravnote¡ena prehrana je sestavni del zdravega ¡ivljenja, prehranjevalnenavade pa se izoblikujejo ¡e v otroœtvu. Raziskava o prehranjevalnih navadahodraslih prebivalcev Slovenije je pokazala, da je zavest o pomenu in koristnostizdrave prehrane veliko bolj prisotna pri starejœih kot pri mlajœih osebah. Mlajœiœe ne razmiœljajo veliko o svojem zdravju, ker so usmerjeni k drugim ciljem, kotje œolanje in ustvarjanje dru¡benega statusa. Ozaveœ@enost posameznika je odvisnaod prehranske vzgoje v mladosti, kasneje pa od osebnega zanimanja za pravilnoprehranjevanje in zdravo pripravo hrane. ˘ivilska industrija je v zadnjem desetletjumo@no pove@ala in popestrila ponudbo hrane, ki varuje zdravje. Ob pomo@idr¡ave bi bilo treba spodbuditi in omogo@iti la¡jo dostopnost in ve@jo porabovarovalnih ¡ivih in izdelkov med prebivalci Slovenije, npr. z zmanjœanjem davkovza to skupino izdelkov.

Ime in priimek:

Geslo:

RAZVEDRILO

Naslov:1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

8. JANUAR 8. FEBRUAR

8. MAREC

MODRIJANSKI KOLEDAR

NAGRADNA KRI˘ANKA

Pozor, odslej la¡je do nagrad!

Dragi naœi reœevalci,

da bi vam skrajœali pot do poœtnih nabiralnikov in spodbudilivaœ odziv na nagradne kri¡anke, v tokratni œtevilki Novicuvajamo NOVOST.

Kako do nagrade po novem? Ni@ la¡jega. V ozna@ena poljaje potrebno vnesti @rke, ki ste jih dobili pri reœevanju kri¡anke,in se nahajajo v oœtevil@enih kvadratkih. Tako boste priœli dogesla, ki ga je potrebno poslati na naœ naslov. To lahko odslejstorite tudi prek elektronske poœte na naslov:novice@istrabenz.si, s pripisom Za nagradno kri¡anko œt.2005/1.

Ne pozabite pripisati svojih podatkov: ime, priimek in naslov,po mo¡nosti tudi telefonsko œtevilko, v kolikor vam nagradene bi mogli poslati po poœti.

Seveda lahko geslo kri¡anke poœljete tudi na dosedanji na@in– v kuverti ali na dopisnici na naœ naslov: Istrabenz, d.d., CestaZore Perello-Godina 2, 6000 Koper. Izbira je torej vaœa.

Pa pojdimo k nagrajencem reœitev prejœnje kri¡anke, ki bodoprejeli lepe knji¡ne nagrade. Iz¡rebani so bili: Zupanc Lovrenciz Teharij, Erna Aœ@eri@ iz Kopra in Rosanda Medveœek izTrbovelj. #estitamo in ¡elimo prijetno branje.

Do naslednji@ dobro oœilite svin@nike!

Strela v krogliSredi januarja se je v Hiœi eksperimentov zgodil novznanstveno-interaktiven eksperiment z naslovom Strelav krogli. Sponzor projekta je bil Istrabenz, ki je Hiœieksperimentov podaril poldrugi milijon tolarjev.Eksperiment Strela v krogli se izvaja pod visoko napetostjo;v krogli je namre@ plin, ki se ionizira, tako da nastaneplazma. Ta prevaja elektri@ni tok iz srediœ@a krogle skozisteklo in @loveka, ki se krogle dotika, v tla. Elektri@ni tokje viden kot svetlobna strela, ki sledi naœi roki. Direktor inidejni vodja Hiœe eksperimentov Miha Kos je na predstavitvipovedal, da Strela v krogli ni nevarna za @loveka.Eksperiment je sicer pod visoko napetostjo in frekvenco,a tudi pod nizkim tokom. Vsak obiskovalec lahkoeksperiment izvede sam, tako kot vse ostale eksperimentes podro@ja znanosti, tehnike in okolja, ki jih lahko najdemov Hiœi eksperimentov. Po vsaki izvedbi so eksperimentitakoj spet pripravljeni na novega izvajalca, izvajanje inspro¡enje. Samostojno raziskovanje je zanimivo in pou@no,u@enje resnic na lastni ko¡i pa tudi najbolj u@inkovito.Trenutno sta v Hiœi eksperimentov œe dve razstavi, in sicerzdru¡ena stropna razstava Znanost v ilustraciji avtorjevBo¡a Kosa in Gorazda Planinœi@a ter stropna razstavakarikatur avtorja Bo¡a Kosa z naslovom Tisti, ki so uspeli.Dogodka so se udele¡ili tudi predstavniki Istrabenza,direktor Instalacije Boris Gorup, direktor Plinarne MariborAlan Perc in @lan uprave Istrabenza Aldo Gabrijel, ki jeizrazil upanje, da bo spoznavanje mladine z znanostjoprek tovrstnih eksperimentov pripomoglo k iskanju novihreœitev in idej za razvoj.

Kaj je Hiœa eksperimentov?Hiœa eksperimentov (HE) je bila ustanovljena leta 2000 vprostorih, ki jim jih je naklonila Mestna ob@ina Ljubljana.Gre za center znanosti, kjer so postavljeni eksperimenti spodro@ja znanosti, tehnike in okolja po principu “izvedisam”. Center zdru¡uje znanost, œolstvo, gospodarstvo inmedije, njihov cilj pa je postaviti 200-300 poskusov.Dopolnjuje œolski program osnovnih in srednjih œol terorganizira stike med œolami in gospodarstvom. Sodeluje s

podobnimi centri po svetu, s katerimi si izmenjuje ter bogatieksperimente. Od ustanovitve do danes jih je obiskalo ¡epribli¡no 100.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine.

M. #.

Drage bralke, spoœtovani bralci,veseli bomo vaœih predlogov na novem e- naslovu:novice@istrabenz.si. Naœ poœtni naslov pa je œe vedno:Istrabenz, d.d., Cesta Zore Perello-Godina 2, 6000 Koper.