UvodnikUvodnik Natečaj za spekulativne Natečaj za spekulativne

zgodbe in pesmizgodbe in pesmi Novice spekulativneNovice spekulativne Planet humorjaPlanet humorja Filmi, kino, DVDFilmi, kino, DVD Vitez in sitnež (2011) Odklenjeni (2011) Prebrano za vasPrebrano za vas Terry Pratchett in Neil Gaiman:

Dobra znamenja Dr. Zoran Živković:

Dvanajst zbirk in čajnica

PortretiPortreti Tanja Mencin in Varuhi Prebrano za vasPrebrano za vas Tanja Mencin: Varuhi 1 - Viharna

princeza IntervjuIntervju Tanja Mencin NostalgijaNostalgija Smiljan Rozman: Čudežni pisalni

strojček Prvi pogled na ...Prvi pogled na ... Vitezi in čarovniki (2) - Indigo novi

svet IzobraževanjeIzobraževanje Andrej Ivanuša: Filmske

medzvezdnice (1) Andrej Ivanuša: Kako hitro kroži

Zemlja?

Novopečeni Novopečeni Nejc Kavka in spopad Frenglov DražilnikDražilnik Nejc Kavka: Spopad Frenglov Mara R. Sirako: Mag in Mafalda Bojan Ekselenski: Votlina skrivnosti Kratka F zgodbaKratka F zgodba Andrej Ivanuša: Uvideni svet Amedeja M. Ličen: Plečnikovo zadnje

pismo Janu Koteri

Zadnja stranZadnja stran 3D robnik - Star Wars

VSEBINA

Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoinhorortersvetDrugotnosti

ISSN1855-6434|marec2012|letnik5|stevilka22

0,5

JesseLeeLang:Wizardgirl

2

Upam, da se boste opogumili in se udelezili natecaja in drustvuZvezdniprahposlalisvojozgodboalipesem.Samo,dajezanimivainiz spekulativnega podrocja, pa ima velikomoznosti za uvrstitev vprvimagazinDrugotnostikonectegaleta.⇨Večnastrani3.TanjaMencinjenovapisateljicananebuspekulacij.NjeniVaruhi

kazejosvezinoinprinasajonovvetervnasepodalpskedolinenajuz-nistraniAlp.⇨Večnastranehod14do18.Vendarsevtejstevilkineustavljamosamoprinjej.Vbranjesmo

dobilizgodbokomajpetnajstletnegaNejcaKavke,kiobeta,zeloobe-ta.Zaprvenectakomladegaavtorjajenaravnostodlicna.⇨Večnastranehod28do33.A tudi nasi preizkuseni avtorji ne zaostajajo. Preberite »prvi

pogledna«drugidelVitezovincarovnikov-Indigonovisvet,kijihjenapisalBojanEkselenski.⇨Večnastranehod20do21.Tudinekajizobrazevanjaneboskodilo.AndrejIvanusajeprispe-

valprvidel clanka o ilmskihmedzvezdnicah - vesoljskih ladjah izrazlicnih ilmovinserij.⇨Večnastranehod24do27.Zakonec smopripravili kar tri drazilnike indveF zgodbi.Obilo

branjazapomladnedni.⇨Večnastranehod29do47.

OCENJEVALNI STANDARDI

Zaocenjevanje ilmovvkinuinnaDVDterknjiguporabljamonaslednjamerila:Filmvkinu:

2,0-zgodba(njenaizvirnost,izvedbavscenaristicnempomenu,ipd.), 1,5-izvedba(glasba,reziserskiprijemi,kamera,posebniucinki), 1,0-igra(verodostojnostigre,vzivetostvvlogo,prepricljivost,ipd.), 0,5-tehnicnakvalitetaizvedbe(3D,kvalitetaslike,zvoka).

DVD ilm:

2,0-zgodba(isto,kotpri ilmuvkinu), 1,0-igra(isto,kotprej), 0,5-opremaskatle(bonusi,kvalitetaovitka,dodatnevsebine), 0,5-razmerjecena/kvaliteta(kajdobiszazahtevandenar), 1,9-tehnicnakvalitetadobljenega(kvalitetaslike,zvoka).

Knjiga:

1,8-zgodba(njenaizvirnostinnjenovodenjeodzacetkadozadnjestrani), 1,0-opremaknjige(spletnapodpora,vsebinskidodatnibonboncki), 1,0-podajanjezgodbe(jezikovnavsecnost,izvirnost,jezikovnabarvitostv

skladuzzgodbo), 0,7-izvedbaideje(zanrskaumescenost,preseganjezanraalistapljanje

zanrov), 0,5-razmerjecena/kvaliteta(kajdobiszasvojdenarvprimerjavispri-

merljivokonkurenco).Najvisja mozna ocena v vseh treh primerih je 5! Tako, zdaj veste kaksna somerila.Privsakemopisuboanaliza,kjejeizdelekdobilinkje izgubiltersevedaskupnaocena.

Jašubeg en Jered ISSN1855-6434Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoinhorortersvetDrugotnosti

Izdajatelj in urednik: BojanEkselenskiLjubljanskacesta5A,3000CeljeGSM:+38640642356(Bojan)Telefon:+38635412543E-posta:bojan.ekselenski@amis.netInternet:www.drugotnost.siPreostalniki: AmedejaM.Licen,MaraR.Sirako,AndrejIvanusa(oblikovanje)Ilustracija na naslovnici: iStockphoto-JesseLeeLang:WizardgirlCopyright©2012BojanEkselenskiVsepravicepridrzane.Besedila,slikeinoblikovneresitvejeprepovedanokopiratinakakrsenkolinacinbrezdovoljenjaizdajatelja.

NOVOPEČENINOVOPEČENI

Kje ste novi avtorji?Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precejljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znan-stvene fantastike in hororja, ki imajotudi ustvarjalno energijo. Zal nimamonobenega periodicnega glasila, ki biredno objavljalo in s svetovanjem po-magaloavtorjemprinjihovihprvihko-rakihvsvetustvarjalnosti.PravJasubegenJeredtorejorjeledino.

Kaj lahko avtorji Kaj lahko avtorji ppričakujete? ričakujete? Vsakodelobosloskozinekajrok.Prvosito je pravopisno, torej skladnja inpomenoslovje. Nadalje gre skozi vse-binsko pretresanje. Ne bomo iskali na-pak, temvec kvaliteto. Objavili bomodve ali tri najkvalitetnejse zgodbe.Objavili bomozgoscenoocenovsakegaprispelega dela, pri cemer bomoavtorjemsvetovali,kakonaprej.

Kam poslati svoje umetnine? Kam poslati svoje umetnine? Svojeumetnineposljitenae-naslov:bojan.ekselenski(afna)gmail.com

PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI ...

3

UVODNIK

RAZPISZAOBJAVOSPEKULATIVNIHZGODBINPESMIDrustvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti

ZVEZDNIPRAH,Stritarjeva24,Maribor,razpisujenetekmovalni natecaj za objavo spekulativnihzgodb in pesmi za prvo zbirko spekulativnihzgodb ZVEZDNI PRAH 1 (magazin Drugotnosti).Namennatecajajepridobitikvalitetnaspekulativ-nadelazaobjavo.Zakljuceknatecajaje30.september2012.Pred-

vidomabomozgodbeinpesmiobjavilivdogovoruz avtorjem v revijalni, knjizni ali digitalni (e-publikacija)oblikiobjavilidokoncaleta2012.Nanatecajposljitevasozgodboalipesmi,kisos

podrocij: znanstvenafantastika, fantazija, horor(grozljivka), kriminalka.Zgodba naj bo dolzine najvec 6 avtorskih pol

(96 strani ali 172.800 znakov spresledki). Pesmi

najbodonajvectri,poljubnedolzine.Besedilonajbov elektronski obliki (DOC,DOCX,ODT, ipd.) innajnebooblikovana,poudarjeninajbodolenas-lovi.Komisija v sestavi Amedeja M. Licen, Ruza M.

Baric,BojanEkselenskiinAndrejIvanusa,kisovsiclani drustva, bo ocenila vse prispele zgodbe alipesmiinseodlocilaouvrstitvibesedilavizbor.Nanjihovoodlocitevpritozbanimozna.Avtorjembomoposlaliobvestiloo(ne)uvrstitvi

s kratkim sporocilom inpojasnilomoodlocitvi. Zizbranimiavtorjibomoskleniliustreznoavtorskopogodbo.Zgodboposljitevelektronskioblikinae-naslov

info@zvezdni-prah.siali v drugi digitalni obliki(USB kljucek, CD) na naslov Društvo ZVEZDNIPRAH,Stritarjeva24,2000Maribor.

Leto2011jezanamiinnaseocisouprtevapo-kalipticnoleto2012.Kerjedopredvidenegakon-casveta senekaj casa,sinedelajteskrbi.VknjigiDobraznamenjajegledetegajasnoopozorilo:»Konca sveta ne poskusajte delati doma, ker

utegnebitinevarno.«Cenedrugega,apokalipsajeodlicna za trzenje. Filmi, knjige, plisaste igrace –vsevslavokoncasvetainstirihbikerjevapokalip-se,kotjezapisanovDobrihznamenjih.V letu2012nas cakanekaj zanimivihdogodiv-

scin.NajprejnascakaIstrakonvPazinu(23.do25.marca),kijetradicionalniuvodvsezonofestivalovnam ljubih zanrov. Potem gremo v Celje, kjerbo5. aprila VEČER DRUGOTNOSTI. Od 26. do 29.aprilajeosrednjievropskidogodekEurocon2012vZagrebu.DrustvoZvezdniprahjedrustvoavtor-jev,vendarmoraobpomanjkanjufandomaoprav-ljati tudi nekaj dejavnosti drustva ljubiteljev (saj

smotudiavtorji ljubitelji).Vtakontekstsodiraz-piszaprvozbirko,nominacijezaevropskeinslo-venske nagrade na podrocju nam ljubih zanrov,prirejanjedogodkovzapopularizacijoindemisti i-kacijo zanrskih umetnosti, skrb za kvaliteto tegaedinegaslovenskegamagazinainsevedapredsta-vitve lastnihdel.Vsirazpisi sonawww.zvezdni-prah.si,lebrztja!Skratka,ta stevilkaprinasaobiliconovictudio

ozivitvi nase scene. Zeleli bi, da bi tudi domaciavtorjizaceliresnejepisati,objavljatiinseskozitokaliti.Nadaljebizeleli,daseslovenskiavtorjimoc-neje posvetijo lastni promociji. Drustvo Zvezdniprahjetukaj,dapritemaktivnopomaga,sajsmoskupaj mocnejsi. Samo skozi proaktivno delo nasceni bodo ljubiteljice in ljubitelji zaceli cenitidomace avtorje. Posledicno se bo spremenil tudiodnoszalozbinknjigarnarjev.

KONCASVETANEPOSKUŠAJTEDELATIDOMA...BojanEkselenski

4

ZaložnikoknjigiCaspoDogodku. Zgodovina je

ustavljena inskrbnoarhivirana-navoljozauporabo.Svet,vkate-rem je tehnologija clovekovnaj-boljsi prijatelj. Dobesedno. Tele-vizija, procesorji in kartice sovgrajenipodkozo.Dobra novicazavse,ki izgubljajobancnekarti-ce?Drzi. Sevec:dobranovica za

vse, ki zelijo ziveti vecno. Todaprecejslabsanovicazatistega,kizelizadrzatiskrivnost.Naprimerza nepoboljsljivega Elvisovegacastilca, ki ga sredi noci prebudiklic zenske ... izklopljene zenske.Neveljavne zenske. Znanstvenafantastikaaliresnicnazgodba?RecenzijavrevijiBuklaDusanDim(1972)seponajst-

niskem, tudi ekraniziranem, ro-manuoglasbiinodrascanjuDis-torzija(2006) inkriminalkiRde-ca mesecina (2008) tokrat spetposkusa v novem zanru, znans-tvenofantasticni zgodbi, ki sespogleduje zutopijamiPhilipaK.Dicka.Vdruzbiprihodnostiimajoljudjetelevizijoinsnemalnenap-ravekarpodkozo,najvecjiprob-lem pa je ohranjanje zasebnihstvari. Vse skupaj se zacne, ko

Toma,glavnegajunaka,sredinocizbudi glas zenske,ki je izkloplje-nainneveljavna,karnasvrzevtanenavaden prihodnji svet insprozi vrtinec divjega dogajanja.(SamoRugelj)

NOVICE SPEKULATIVNE

Med23. in27.novembromjebilvCankarjevemdomuvLjub-ljani27.slovenskiknjiznisejem.Na njem so bila predavanja oizkusnjahobbranjuelektronskihin tiskanih besedil terposledic-noo spremembahv zaloznistvuzaradipojavae-knjig.GostsejmajebilMikiMuster,naslegendar-nirisarstripovinrisank.vDeba-tni kavarni pa je bila OkroglamizaoZFznaslovomAntiutopi-je– znanstvena fantastika v slo-venski literaturi. Debatirala stanovinar in kolumnist Lenart J.

Kučič in pisateljDušanDim, kije dobitnik nagrade »vecernica«zaromanDistorzija(tazalniZFroman).Sam pogovor se je kasneje

preusmerilnadebatoo sodobnitehnologijiinoZFromanuDusa-na Dima z naslovom Oprostite,vašeživljenjeneobstaja. Sogo-vornika sta iskala pot med ZFresnicnostjo in realnim stanjemtehnologije.Kucic jeugotovil,daZFzgodbenisoleresnicnezgod-bev futuristicni preobleki, tem-vecsotudioblikadruzbenekriti-

ke.Dimjemenil,dajetaliteratu-ra nekaksen eskapizem, pobegpred neznosno resnicnostjo invzporednisvetovisozatociscezatiste,kinezmorejoprenestibre-meresnicnosti.Simjepredstavilsvojozadnjo

knjigo Oprostite, vaše življenjeneobstaja, kjer zgodbapripove-dujeotehnologiji,kijepresajenapodcloveskokozoinstemzase-bnostnivecmogoca.Tehnologi-jajeobenem»clovekovnajboljsiprijatelj«innjegovanocnamora. (AI)

DusanDimOPROSTITE,VAŠEŽIVLJENJENEOBSTAJAUredilZdravkoDusa

trdavezava,332str.Mere:14,5x20,5cm,553gISBN:978-961-231-831-4Cena:27,95€

Cankarjevazalozba,2011Knjigajeizslas inancnopodporoJAKRS.

5

NOVICE SPEKULATIVNE

1. Mencin,Tanja:Varuhi[1]-Viharnaprincesa/TanjaMencin,Sevnica:samozalozba,2011(Smarjesketoplice:Stella)*ISBN978-961-276-163-9(trdavezava),ISBN978-961-276-175-2(bros.)*COBISS.SI-ID256078592

2. Mencin,Tanja:Varuhi[2]-Enajsterica/TanjaMencin,Sevnica:samozalozba,2011(Smarjesketoplice:Stel-la)*ISBN78-961-276-232-2(trdavezava),ISBN978-961-276-233-9(bros.)*COBISS.SI-ID257703424

3. Mencin,Tanja:Varuhi[3]-Krikiusod/TanjaMencin,Sevnica:samozalozba,2011(SmarjeskeToplice:Stel-la)*ISBN978-961-92977-2-8(trdavezava),ISBN978-961-92977-3-5(bros.)*COBISS.SI-ID259094528

4. Mencin,Tanja:Varuhi[4]-Potovanjekcilju/TanjaMencin,Sevnica:samozalozba,2011(Smarjesketoplice:Stella)*ISBN978-961-92977-4-2(trdavezava),ISBN978-961-92977-5-9(bros.)*COBISS.SI-ID259571968

5. Ekselenski, Bojan: Vitezi inčarovniki[2] - Indigo novi svet / Maribor : Pro-Andy, 2011 * ISBN978-961-92766-8-6*COBISS.SI-ID259387648

6. Lemaić,Vesna:Odlagališče/elektronskivir,Ljubljana :Cankarjevazalozba,2011*ISBN978-961-231-870-3(ePub)*COBISS.SI-ID258972160

7. Kokalj, Barbara: Izgubljeni v časovni zanki [2] / Bevke : Smar-team, 2011 * ISBN 978-961-6875-12-7 *COBISS.SI-ID258602752

8. Dim,Dušan:Oprostite,vašeživljenjeneobstaja/Ljubljana:Cankarjevazalozba,2011*ISBN978-961-231-831-4*COBISS.SI-ID258555392

9. Kumer,Andrej:Vesoljnozlo/Ljubljana:samozalozba,2011(tiskanovSloveniji)*ISBN978-961-276-193-6*COBISS.SI-ID256767232

10. Ivanuša,Andrej:Svetodrev–prvalegendaizgozdaTokara/Ljubljana :ZalozniskiateljeBlodnjak,2011*ISBN978-961-6866-03-3*COBISS.SI-ID256545536

11.Remec,Miha:MitrejinkoderaliČasovnastrunavPetoviono/Ljubljana:Studentskazalozba,2011* ISBN978-961-242-373-5*COBISS.SI-ID256132096

12.Blažič,Mateja(MargitBelani):Varuhiskrivnosti[2]-Otokvračev/ Ljubljana :Mladinska knjiga, 2011 *ISBN978-961-01-1567-0*COBISS.SI-ID255748096

13.Benjamin,David:Sedem/Ljubljana:Studentskazalozba,2011*ISBN978-961-242-359-9,ISBN978-961-242-417-6(ePub)*COBISS.SI-ID255200768

14.Maj,Nika:Tianovčudežnisvet[7]-Potovanjevsrediščegalaksije/Ljubljana :Ved,2011*ISBN978-961-6814-31-7*COBISS.SI-ID254163456

15.Maj,Nika:Tianovčudežnisvet[8]-KamjeizginilTian?/Ljubljana:Ved,2011*ISBN978-961-6814-32-4*COBISS.SI-ID254163712

16.Maj,Nika:Tianovčudežnisvet[9]-Zmešnjavanakvadrat/Ljubljana:Ved,2011*ISBN978-961-6814-39-3*COBISS.SI-ID254749184

17.Maj,Nika:Tianovčudežnisvet[10]-Čarovnikovesanje/Ljubljana:Ved,2011*ISBN978-961-6814-40-9*COBISS.SI-ID254749440

18.Črv-Sužnik,Mateja inSužnik,Miha: Uročeni otok [2] - Reševanje Azabele, fantazijska pustolovščina /Hlebce:Zala,2011*ISBN978-961-92791-7-5*COBISS.SI-ID254220544

19. Jerebic,Sarah:Kraljestvonoči-mitpostanemoježivljenje/MurskaSobota:samozalozba,2011(Ljutomer:S.I.)*ISBN978-961-276-229-2*COBISS.SI-ID67633153

20.Ravnjak,Vili:Lotosovcvetnadvodnogladino/Maribor:Pivec,2011*ISBN978-961-6817-54-7*COBISS.SI-ID67517185

21.Oblak, Aleš: Hiša dobrih gospodov /Bevke : Smar-team, 2011 * ISBN 978-961-6830-78-2, COBISS.SI-ID255828224

V letu 2011 je pri nas popodatkih izCOBISS izslo enain-dvajsetdel,kisojihbibliotekar-jiNarodneinuniverzitetneknji-znice oznacili kot (znanstveno)

fantasticna proza, ko so jimdodeljevaliCIPinISBNstevilko.Seznam obsega le tista dela, kiso oznacena kot monogra ija(knjiga).(AI)

6

NOVICE SPEKULATIVNE

PESNICAMEŽAMAURERNeza Maurer je decembra

2011 ob svoji 81-letnici svojosebnipraznikprezivelanalite-rarnemveceru kot gostjaTjaseKoprivec, glavneurednice zalo-zbe Sanje, v Hisi sanjajocihknjig. Njen iskriv in zanimivintervju je mogoce prebrati nainternetu.Zanaspa je seposebej zani-

miv odlomek, ki govori o nje-nem navdusenju za nam ljubezanre.

»Znanstveno fantastiko imam neskončno rada. Še v časih Juge, kot smo jo imenovali, smo bili pri hiši naročeni na srbske prevode dobrih znanstvenofantastičnih knjig. Najboljši mi je tisti poljski pisatelj, ki je napisal knjigo Nepre-magljiva, ki se mi zdi čudežna znanstvena fantastika,« je z mal-cenenavadnostrastjopreseneti-la prikupna srebrnolaska, ki odslovenskih avtorjev obozujeMihoRemca,neskoncnopaseje

razveselila tudi darila zalozbeSanje, romana Metro 2034DmitryjaGlukhovskega.»V znanstveni fantastiki sta dve

možnosti: ali opisujejo prihodnost – ni rečeno, da bo takšna, gotovo pa bo drugače kot danes – in to me zelo vleče ali pa dobre in slabe lastnosti tako predimenzionirajo, da jih moraš razumeti, tudi če si totalen bedak.«Neza Maurer pise literaturo

za otroke, mladino in odrasle.

Najvecjidelnjenegaopusazaje-ma poezija, pise pa tudi prozo,publicistiko ter otroske igre.Delovala je kotprevajalka, pre-vajalajeiznemscineterslovan-skihjezikov.Pesnicajessvojimideli v nasem prostoru prisotnazeveckot60let.Zasvojedelojeprejelamnoge nagrade in priz-nanja. Nad osemdeset otroskihigerinoddajjebiloizvedenihnaradijskihpostajah.

(AI)

IRONSKYSredifebruarja2012jebilna

mednarodnem ilmskem festi-valu Berlinale premierno pred-vajan ilmIronSky.Tojetemac-naZFkomedija.ReziraljojeTimoVourenso-

la.Priprodukcijistaglavnovlo-go odigrali Blind Spot PicturesinEnergiaProductionssFinske.Snemanje jepotekalo vNemcijiin Avstraliji. Primaren jezik il-majeanglescina.Filmgovorionacisticniinva-

ziji na Zemljo leta 2018. Konecdruge svetovnevojne soNemcina temni strani Lune zgradilivelikansko lunarno bazo inmocno armado letecih krozni-kov.Koameriskiastronavtpris-

tane s svojim lunarnim modu-lom nekoliko preblizu tajninacisticni bazi, seMondFührerodloci, da je napocil velicastnitrenutekhitrejekotjebilonacr-tovano.CetrtiRajhmoraposre-dovati!Za slovenski del obcinstva je

zanimivo, da je glasbo v ilmudeloslovenskeskupineLaibach.Za ilmsonapisalinovoprired-boSiddhartineB-Machine.Film lahko pricakujemo v

kinematogra ih z aprilom. Zeli-mo si, da tudi na slovenskihtleh!Vec jemogoceprebrati senastranehproducentana

http://www.ironsky.net

Povzeto po www.futurum.si

7

PLANET HUMORJA

Ne, ne, sine! Ti nisi bil dounloudan, temveč si se rodil.

18. stoletje 1900 1960 1980 2000 2010 Absoluten dokaz segrevanja Zemlje!

Hm, očitno je šlo nekaj narobe! Roku u vis! Vesoljska policija na delu.

NOVICE SPEKULATIVNE

EUROCON2012Eurocon je evropski najpo-

membnejsi dogodeknapodroc-ju znanstvene fantastike, fanta-zije in ostalih spekulativnihumetnosti. Drustvo Zvezdniprah je prevzelo koordinacijopriprav slovenske udelezbe.Zagreb je blizu, zato imamoenkratno priloznost, da se tegavseevropskegadogodkaudelezi-mo. Eurocon bo od 26. do 29.aprila 2012. Prijave oddajte nastraniwww.zvezdni-prah.si.

RAZPISzaslovenskenominacijeEvropskihnagradESFSSlovenijasejepodolgihletih

odsotnosti vrnila na evropskizemljevid spekulativnih umet-nosti. Drustvo Zvezdni prah jeprevzelo odgovornost, da izve-de postopek slovenskih nomi-nacijzaevropskenagrade,kijihpodelijona Euroconu. Upravniodbor drustva je 16. feb. 2012sprejel Pravila o nominaciji zanagrade ESFS, ki so objavljena

na internetni strani drustvawww.zvezdni-prah.si. Tam jemoznoprebrativseoprijavi.Uradno se nagradam rece

Evropske nagrade za znanstve-no fantastiko, vendarpokrivajovse zanre znotraj spekulativnihumetnosti(znanstvenafantasti-ka, fantastika indrugo). Nomi-nacijesprejemaagentEuroconaza Slovenijo, Bojan Ekselenski,vse do 15. marca 2012 nabojan.ekselenski@gmail.com.

8

V slovenskih kinematogra ihso si pri prevajanju imena vzelimalcesvobodeingaprinasime-novaliVitezinsitnez.Kakorkoli,tasrednjeveskakomedijaizpadeuzitnorazvedrilopredvsemzara-didobrihigralkinigralcev.Pajihspoznajmo, cetico nadebudnihsrednjeveskih kurirckov. DannyMcBrideseje zavlekel v smesnotruplonerodnegaprincaThadeu-sa. James Franco jeprinc Fabio-us, prototip hrabrega resevalca

princes.NataliePortmanjeboje-vnica Isabel na mascevalnempohodu.TujeseZooeDeschanel,ki je resevana princesa Bellado-na,CharlesDancejeodigralkral-ja Talliousa in potem imamo sezlobce.Tisoenakosmesnikakordobricine. Tobie Jones je malcepederski(vnegativnempomenubesede) Julie, pa glavni smeskoLeezar je v kozici JustinTherouxa, pa izdajalski Bore-montjezadeganvtruploDamia-naLewisa.Zgodbasezacne,koZlativitezi

fentajo zlobneza, ki hoce devicizaploditizmaja.Vsakihstoletsenamrec prekrijeta dve luni intakratje caszazabavo.Dogodiv-scinasenadaljuje100letkasne-je,tikpredvnovicnimprekritjemlun. Dezurni nesposobnez Tha-deusjepokvarildogovorsSkrati,saj jenamesto z zgornjo,prevecmislil s spodnjo glavo.Takratsevrne njegov sposobnejsi bratFabious,kiresiprincesoinfentaenooko nakazo. Imajo veselico,tudiporoko,ataodpade,kerzlo-bni carovnik ugrabi nevesto.Kralj Tallious ukaze Thadeusu,da se udelezi lova nabajeslovnisamorogovmec,kilahkoelimini-ra zlobnega carovnika. In ceticagrena lov.Najprejpostanek prismesnem modrecu. Kaj hitro seizkaze, da so zvesti Fabiousoviviteziizdajalci.Komajjoucvrejo,ko jihpokopljeThadiusovo raz-misljanje zgolj s spodnjo glavo.Par josk jim nakoplje na glavodivjeamazonkeinkoncajovare-ni.TamnaletijonabojevnicoIsa-bel,kijihresiizkrempljevcudas-

kega vladarja amazonk. Scenabojavarenijemesanicahecnostiinspodobnihposebnihucinkovvobliki petglaveverzijevelocirap-torja. Druscina nadaljuje pot.Fabiousa zajamejo njegovi bivsisoborciinznajdesevLeezarjevijeci. Preostali nadaljujejo pot.Znajdejo se v labirintu, kjer jihpricaka minotaver. Thadius naj-desamorogovmecinznjimter-miniraminotavra.Vzame si tro-fejo – minotavrov penis, ki muvisi okoli vratu. In potem je casza inale.Zgodba je parodijana viteske

ilme. Posebni ucinki in igrazadovoljijo in iz precej obicajnezgodbe naredijo zabavno izkus-njo. Ogled je za vse ljubiteljesmesneplati srednjegaveka. Ceso se vamdogajalenorcijeMelaBrooksa, sevambodogajaltudita ilm.Nikolinezaidevneokus-nostiinpretiravanje.VDVDskat-lijeobicajennaborbrezposebnedodane vrednosti. Ko bo cenapadlapod10€,bodobrakupcija.Sevedajecaszaoceno:

FILMI, KINO, DVD

Podatkio ilmuUniversalPict.,StuberProductions8.april2011Dolzina:102minuti

Režiser:DavidGordonGreenScenarist:DannyMcBride,BenBest

Igralci:DannyMcBride,NataliePortman,JamesFranco,idr.

KratekopisPrincuukradejoprincezo ingre joresevati cez sedemvoda in sedemgora, cezzmajska trupla innegle-de,kaj sio temmislijoLjudje,Vili-ni,Skratjeindrugapravljicnagola-zen.

3,1/5

ZaVasgledal:BojanEkselenski

KonkluzijainocenaZgodba 1,0/2

Igra 0,7/1

Tehničnakvaliteta 0,8/1

Izvedbapaketa 0,3/0,5

Cena:kvaliteta 0,3/0,5

Skupaj3,1/5,karpomenidober ilm.Zgodbaježevelikokratvidena,zatojetadelocenepovprečen.

VITEZINSITNEŽ/VAŠEVISOČANSTVOYOURHIGHNESS

9

FILMI, KINO, DVD

FilmsemsiogledalnaDVD-ju.Navodiinvkostehsemcutil,daogledv kinuneprinasa dodanevrednosti.Nacelomagremvkinogledati ilme,kidajejoupanje,daje zvocno– vidna izkusnjavred-na nakupa vstopnice. Filmi, kibolj stavijo na zgodbo in igro inmanj na cutne bonboncke, pa jemogoce bolje gledati doma. Tevsajnemotijoprasiciinprasickescmokljanjem,riganjem,hrusta-njem in brskanje po kokicnihkoritih.Filmizhajaizzanimivepremi-

se.Kajbibilo, cebi lahko clove-kov razum izkoristil vseh 100odstotkovmozganov?Kaksnesoposledicetaksneigre?Najprejnekajotruplih,kihla-

cajo in kiklajo. Eddie Morra(BradleyCooper)trpizapisatelj-skoblokado inje istocasno cistopravi luzer, ki isce smisel v eta-nolnihradostih.Njegovasamica,s kateri gre narazen, je njegovonasprotje. Fukis fraca Lindy(AbbyCornish)jeuspesna,ureje-nainlogicno,danogiranesposo-

bnega idiota.Vsakdosenavelicapisateljabrezpisanja,kinekoris-tno alkoholizirasvojonesposob-nost. Tipu se vse spremeni, konaleti na Vernona (JohnnyWitworth), brata zenske, s kate-rojebilporocen, kotpravi v il-mu, natanko 5 minut. Ta muponudipilulo, kiprocesor vnje-govi leni betici overlocka dopre-gretja. V hipu je tudi njegovopisateljevanjena turbo.Tipugo-tovi, da je to to, kar potrebuje.PoisceVernona,augotovi,datipni ravno popularen. Kmalu mupopularnosttakopade,daganaj-dekrogla.Eddiesepolastizalogetabletk in zacne se njegova potnavzgor.Agapestipomanjkanjezacetnega kapitala. Enostavnomu, kljubnovopridobljeni geni-alnosti,neuspedovoljhitronabi-rati kesa za zivljenje in delo naveliki nogi. Pisateljevanje kmalupotisne na stran in se poda vvode inancnegakapitalizma.Odma ijca Gennadyja si sposodi100.000$ in zacne kasirati vecjidenar.Kmalunaletinaborznegacarovnika Carla van Loona(RobertdeNiro)instvaristecejo.Azacnesezapletati,kerimatab-letkazoprnestranskeucinke.Skratka, ilm ima nekaj iskri-

vih idej in pozorni gledalec(-ka)jihnajdeintujetistivzrok,zakajDVD. Konec je malce dvoumen,morebiti nasilno vlece na stranmorebitneganadaljevanja. Zal jedanes tako,davsakonovo idejokravatnikispremenijovlicencnomolzo.RobertdeNiro sepojavisamo toliko, da upravici svojeime innepokazenobenegapre-

seznika. Bolje je z Bradleyem.Ostali liki ne napredujejo, sosamostaticniokvirglavnegapro-tagonista,torejtudiigranemorebitikajvecodplesastatistov.Tujesenekajrezerve.Film prinasa nekaj zanimivih

dilemzarazmisljanje.Niedenodilmov, ki vlecejo z joski in eks-plozijami,temveczgodbo.Intojedobro. Izvedba je sorazmernouzitna,glasba,zvocnaopremainposebni ucinki so povprecni.DVD imaklasicnedodatke,torejnobenedodanevrednosti.Vtemdelujeocenapovprecna.Nakup za14€mogoceninaj-

pametnejsaresitev,akobocenapadlaizpod10€,palevsoping.

ODKLENJENLIMITLESS

Podatkio ilmuRelativityMedia,VirginProduced,24.marec2011Dolzina:105minuti

Režiser:NeilBurgerScenarist:LeslieDixon,zgodbaAlanGlynn

Igralci:BradleyCooper,AnnaFriel,AbbieCornish,idr.

KratekopisKajvse lahkozapitpisateljdosezes cudezno turbo tabletko in kajmoranakoncuplacatizato.

ZaVasgledal:BojanEkselenski

KonkluzijainocenaZgodba 1,7/2

Igra 0,7/1

Tehničnakvaliteta 0,7/1

Izvedbapaketa 0,2/0,5

Cena:kvaliteta 0,3/0,5

Skupajimamo3,6/5,torejgrezaspodobnoizkušnjo,najmanjvred-noizposojevvideoteki.

3,6/5

10

PREBRANO ZA VAS 4,2/5

DOBRAZNAMENJATerryPratchettinNeilGaiman,prevodBoštjanGorenc–PižamaZaložbaSANJE,december2010

Dobraznamenjajezajebancija.Resnainpopol-nomatreznazajebancija,namenjenavsem,kizeli-jo prebrati verzijo Janezovega Razodetja brezveselihgobic. ZgodbaspremljaklasicnozgodbooAntikristu in koncu sveta. Tukaj sta se angelAsraphiel indemonCrowley.Ne smemopozabitisenatemneinbozjesile.Zgodba se zacne z dejstvom, da je za koncni

obracun med silami Nebes in Pekla potrebnopokoncatinasodobroZemljico.Tuimatadolocenivlogi angel Asraphiel in demon Crowley. Cepravstavohunanasprotnihstrani,morataveckratsto-piti skupaj. Posebej zabavni so govori demonaCrowleya. Tako cinicno zajebancijo redko najdesinvednorazgalisrzcloveskedruzbe.Konec sveta se zacne z rojstvom Antikrista v

bolnisnici, ki je pod nadzorom Temnih (a tudiNerodnih).Prizamenjavipeklenskegaotrokanas-tanemanjsapomotaintakoWarlockkotnavadnodete pristane v rokah ameriskega pomembneza.Adam,pravipeklenskiotrokpajeotrokangleske-gapodezelja.Mulodrgnekolenazraznimidrobni-mi luparijami. Ko je star 11 let, se zadeve zacnoodvijati.Adamimadruscino,imenovanoTistiinsov»vojni«stoplimbajsijemJohnsonom.Pojavijosestirje jezdeci Apokalipse (Smrt, Vojna, Lakota inKuga). A ker je cas povozil konje, dobimo stiribikerjeApokalipse.Pasetinisovoriginalnisesta-vi.Leta1936sejezaradipenicilinaKugaupokoji-

la, nadomestilo jo je Onesnazenje. Stirje bikerjiApokalipse se srecajo v gostilni, kjer so se drugibikerji.TemsezdijoApokalipsarji iniinjimsledi-jo. Zal pa stirjebikerjiApokalipseniso spretni inklavrnokoncajo.Tascenajevrednasmeha.Spoznamo se Vojsko proti carovnicam. To je

zanimiva druscina, ki je na placilnem seznamutakoPeklakotNebes.Zvemonekajodelovanjute»silne« vojske, ki se seveda vplete v prihajajocovojno.Spoznamosepotomkoavtoricenenavadnihprerokb,kijekoncalanagrmadi.AngelunadrejeniMetatronsporoci,dasoseodlocili,dasvetiznicijozmednarodnonuklearnoizmenjavo.Predstavljenaveseladruscinaseznajdevvojas-

kibazi.Inkajsezgodi?Tegavamneizdam.Vseka-korjekonecvredencelezgodbe.Knjigasedobrobere.Mestomasicerzaidevsla-

bse razumevanje, malce raztrganosti in vcasihpotrebujesmalo casa, da zadevepovezes. Vidi seji, da sta se igraladva avtorja, obamojstraobrti.Slogpisanjajezabaven,nezatezen,dialogiizjemnoiskriinpolniresizvirnihdomislic.Knjigopriporo-camvsemljubiteljemdobregabranja.Skratka,greza izvrstnopodajanje idejeokoncu sveta, kjerbipritisknagumbpustilivrokahslovenskegaparla-menta,prejnamocenegavraztopinoveselihgobic.KnjigalahkozadrobiznarocitepriZalozbiSan-

je in je vredna slehernega centa. Ceprav je zaje-bancija,treznemubralcuprinasaobilico zelores-nega razmisljanja. V vsakem hecu je obicajnoogromnoresnostiinresnice.

ZaVasbral:BojanEkselenski

KonkluzijainocenaZgodba 1,6/1,8

Podajanjezgodbe 0,9/1

Izvedbaideje 0,7/0,7

Opremaknjige 0,5/1

Cena:kvaliteta 0,5/0,5

Skupaj4,2/5Vrhunskodelo.Priporočam!Edinapovprečnastvarstanaslovnicainoprema.

11

PREBRANO ZA VAS 3,9/5

DVANAJSTZBIRKINČAJNICADr.ZoranŽivković,prevodKatarinaMeserkoZaložniškiateljeBlodnjak,september2011

V roke sem vzel tanko knjizico dr. ZoranaZivkovica. Vsi, ki vsaj malo daste na svoj bralniopus,gotovoveste,kdojeomenjenidoktor.Grezadoktorjaknjizevnosti,kijedoktoratpolagaliznamljubih zanrov. Vecina publike v Slovenije ga boljslabo pozna, saj njegove knjige skoraj neopaznoizhajajovrezijiZalozniskegaateljejaBlodnjak.ObpogledunabranostnaCOBISS-uzalostnougotav-ljam,dajeZoranZivkovickljubsilnemumednaro-dnemu ugledu, pri nas silno slabo bran. Skoda.Zakaj?Beritedlje.Grezavencekkratkihzgodb.Vprvemdeluje12

kratkihzgodb.VsakadrugajepisanavprviosebiinvsakadrugaprinasazgodboosebenaP,kinekajzbira.Takogreza11zgodb,azadnjavseskupajnazanimiv, pravzaprav presenetljiv nacin povezuje.Vsakaprvoosebnazgodbaimanekajvijolicnegainpovezanega s smrtjo.Vsaka zgodba z oseboPpaprinasazgodboozbirateljstvu.Vzadnjipaspozna-moZbiratelja innjegove tegobe.Vesniz zgodb jeposlasticazaliterarnesladokusce.Grezaspekula-tivnoumetnostvsvojinajvisjiformi.Vsebinevamne bom razlagal, saj gre za zanimiv niz kratkihzgodb. Cesa podobnega slovenska spekulativnaumetnost(se)nepozna.Za zakljucek imamo se Cajnico. Ta je takisto

posebna.GovoriogospeBerti,kisivcajnicizazeliCaj z zgodbo. Inpotem ji zanimivadruscinamedpitjem caja naplete izjemno zgodbo. Ne morete

verjeti, kaj vse lahko domisljija in zdrav obcutekza vodenje zgodbe spravi na nekaj strani A5.Vrhunskaizkusnja.Priporocam vam odhod v knjiznico, kjer boste

morebitiimelisreco,dajonajdete.Ninujno,dajoknjiznica sploh ima. Zakaj to pravim? Naletimonamrecnaprviproblem.Tojeastronomskacena.Nevem,kakolahkonekdoza82straniA5formataz genericnonevsecnonaslovnico zahteva, zdaj sele usedite, da ne telebnete na tla, polnih 42,32ojrov?Ja,pravsteprebrali!42+ojrovzasPhotos-hopomspackanonaslovnico!Torej, knjige gotovone boste kupili inmnoge, zlasti manjse knjiznicebodo, kljub vrhunski vsebini, oklevale. Jih razu-mem.Problemst.dve!Knjigabiselahkobralanadusek.Resje.Zoranjeavtor,kiznapotegniti.Vsa-ko njegovo delo je umetnina. Zal imamo bi lahko.In krivda za to ni na strani izvrstnega avtorja inizjemne izvirnosti, temvec nikakrsni lekturi. 80+stranidebelzvezcicza42ojrovjenelektoriraninpolnjezikovnihnerodnosti.Zaloznikupriporocam,dapredodhodomvtiskarnovsajprebere,karmis-li natisniti. Ze navadno branje bi ucinkovito ods-tranilo zalego nerodnosti. Nisem neki zatezeniskalec dlake v jajcu. Ce bi bila knjiga 15 €, sesplohnebiobregnilvmanjkajocevejice,nerodnestavcnekonstrukcijeipd.Apri42€sopricakova-njavisja.Izdelekbimoralbitibrezhiben!

ZaVasbral:BojanEkselenski

KonkluzijainocenaZgodba 1,7/1,8

Podajanjezgodbe 1,0/1

Izvedbaideje 0,7/0,7

Opremaknjige 0,4/1

Cena:kvaliteta 0,1/0,5

Skupnaocena3,9/5–zelodobro,pripo-ročljivo.Knjigajeizgubilaocenosamonaračunprevisokeceneinpomojemmnenjugrdenaslovniceinjezikovnih

nerodnosti,kinikakornegredoskupajzvisokoceno.

12

PORTRETI

TANJAMENCININVARUHIPripravilBojanEkselenski

MEDKNJIŽNIMIPOLICAMIOnidansemsesprehajalmedknjiznimipolicami

sknjigaminamljubihzanrov.Zaldelaspekulativneumetnostiprinasizhajajovbozjitisini.Avtoriceinavtorjismovecinomaprepuscenilastniiznajdljivos-ti,kakodelaspravitivjavnost.Kojeknjigakoncana,jeopravljenlazjideldela.Najtezjideljeiskanjezalo-znika, ki bodelo spodobno objavil. In tu se vednozatakne.Velikdelizdanihknjigkrasiamaterskanas-lovnica, slabooblikovanje in amaterska lektura. Zato niso krivi avtorji, temvec redke zalozbe, ki kajtaksnegaizdajo.Znamljubimizanrinamrecopravi-jo bolj ali manj levorocno. Nistrc vlozenega truda,nistrcpromocije innistrc interesa za spekulativnoumetnost. Zaradi taksnegaodnosa imauradnakul-turadozanrskihdelsilnoodbojenodnos.InkajimatoopravitizTanjoMencin?Karveliko!

Doklernisemprinatancnembrskanjumedknjizni-mipolicamislucajnouzrlnjenihstirihknjigVaruhi,nisem imel pojma, da avtorica sploh obstaja. Vzelsemprvoknjigovroke.Takojmijevocipadlasilnoamaterska izvedba. Pac standard za nase razmere.No, cenovna nalepka je enaka obrtnisko bistvenoboljeizdelanimknjigam.Sevednonegovorimovsebini.prejsebomraje

posvetil avtorici. Najprej me je presenetilo, ker nanjenemFacebookpro ilu skorajnemores zasleditinjenefantazijskepovesti.Prebratijemogocelevse-bine njenih drugih treh knjig, ki ne sodijo v svetVaruhovskrivnosti.Tetriknjigeopisujejoosebnost-nirazvoj in stempovezanedogodivscine. Zgolj naosnovi takega kratkega opisa si ne upam podatizanrskoumescenost.HARLEKINOV PADEC je zgodba o studentki,

iskalkiinsanjalki.Albaglobokodozivljasvetinsebe,dogajanjeromanaseodvijanadvehravneh,realisti-cni inirealni.Srediscnatemajeopismisticnekrize,skozikateromorajunakinja,predendozivirazsveti-teljskiuvidoziromasamouresnicenje.SKRAJNAMEJA:Okoljepretresajonaravnekata-

strofe - poplave. Alba jeujeta v krogdekadentnihposebnezev, ki vsak s svojimi osebnimi travmamipotencirajo dezevje in poplave skoraj do mejeneznosnega. Narasle vode odrazajo cloveka v vsej

svoji zbeganosti,nemoci, trpljenju inmajhnosti. Alba nep-restanopreucujesen-ce medsebojnihodnosov,vendarjihvsvoji zakljucni osebnidrami, za razliko odostalih, tudi dokonc-nopreraste.SAMORASTNIŠKIBLUES:Albaje studentkateo-

logije v Ljubljani. Njen ponotranjeni svet se vrtiokrogstudija,doma,prijateljevindozivljanjavojneza Slovenijo. Ceprav je kot protagonistka mocnaosebnost,samostojna in kriticna, saj nenehno pret-resa vrednote: prijateljstvo, smrt, zivljenje, pa jeobenemtudirahlocutnainkrhka.Takrhkostsecutiskozisatiricnetrenutkedozivljanjasvetaindruzbe-nihdogodkovintudiskoziodkritopriznavanjeclo-vekovenemocinadzivljenjemkottakim.AVTORICASEPREDSTAVITanjaMencin,rojena11.5.1965vSempetrupri

NoviGorici.Pozakljuckuosnovnesolesemnadalje-valasolanjenasrednjivzgojiteljskisolivIdrijiinsepoprihodustarsevizNemcijepreusmerilanasred-njopoklicno solo v Sevnici. Po triletni zaposlitvi vLisciKrmelj semvpisala studijteologije inpoznejestudij ilozo ije na ilozofski fakulteti v Ljubljani.Zaradi pomanjkanja inancnih sredstev pa nisemuspeladiplomirati. Pisem ze iz otroskih let. Sprvasemsvojeteksteinpesmiobjavljalav solskihglasi-lihindelovnihbiltenih.Svetneznanegainmisticne-ga,predvsempaclovekkotindividuuminduhovnobitje, sta me zacela zanimati v studentskih letih,vendar semse resnegapisanja lotila selepozneje.Leta2000jepodpsevdonimomJutaVennoniizselmojprvenecHarlekinovpadec.Temudelu sosle-dila ostaladelaSkrajnameja,Samorastniškiblu-es, pesniska zbirka Piramida ali dotik neba inepskofantazijskodeloVaruhivstirihdelih-Vihar-naprincesa,Enajsterica,Krikiusod,Potovanjekcilju. Danes zivim in ustvarjam v Sevnici. Zanimamedelozenergijami,predvsemreiki.

13

NAMESTOUVODAVelikotega,karimajovnasimestniknjiznicina

policah pod rubriko znanstvena fantastika, mi jezeznano.V zadnjemcasuopazam,dajevsemanjnovosti. Cepa zepridekajnovega, so to razlicneverzijevampirjev,kipozapovedihizrocilatosplohniso. Med eno od taksnih patrulj sem naletel naknjigedomaceavtoriceTanjeMencin.PoCOBISS-ugre za zgodbo, spisano v stirih knjigah. Zanrskosemjotakojuvrstilvpopularenzanrklasicnesre-dnjeveskefantazije.Zapredjedsempograbilprvoknjigo z naslovom Varuhi – Viharna princesa.Zanimivo!Vdveh letih smodobili dve fantazijskisagi,kiimatavimenubesedovaruhiinvglavivlo-ginastopazenskobitje.OPISKNJIGEKnjigajeprecejklasicnedebelineokoli250stra-

ni,trdevezaveinsceno28,90€.No,sevedalahko

sanjate,dabitoknjigolahkokjekupili.Zalsoraz-merenaknjiznem trgu silnoneprijaznedo izdel-kovdomacihavtorjevvrezijimanjsihzalozb.Edi-na opcija nakupa je internetna stran zaloznikaStella.Tudi opremiknjige se vidi, da jedelo entuzias-

tov, ki jim primanjkuje oblikovalskih izkusenj.Naslovnica jeprimer tega, kaksnane smebiti. ZaoblikovanjejebilodgovorenRobertPokorny,kijelastnikzalozbeinnajbrzniistaoseba,kotumetnikistega imena iz Kalifornije. Tudi samo notranjeoblikovanjejelevorocniizdelekbrezpravegasmi-sla za oblikovanje. Dodatki so spisani bolj»kr'neki«inobpomanjkanjuspletnepodporepri-nasa boremalo zanimivosti o nedvomno slikovi-temsvetudogajanja.Varuhi soprecej velikopote-zenprojekt,saj imamoopravkas stiri-delnosago,izdanovenemsamemletu.Torejgreza1000stra-nibesedilainstiriknjigesonajbrzzaradizaloznis-ke politike, saj je lazje prodajati 4 knjige po28,90€,kotpaenoza100€,sajjevsebinezaenegaMartina,kistane35–40€.Zakajtomislim?Zgodbavknjigijeprejenacetr-

tina vecje celote, kot ena od stirih zaporednihzgodb.PodobnojepredletinaredilZalozniskiateljeBlodnjak,kojeenovitoknjigoDangober–Spopadpriopozorilnikurazbilnatriknjige.Cegremobra-ti in ocenjevati samo eno od trehknjig, bi bila namestu ista zamera, kotpri opisovani knjigi–nimapravegakonca.Imapataksenrazrezsvojeprednos-ti, na plazo ne vlacimo 1000 stranske opeke. No,knjigenevzamemovrokezgoljzaradiplatnic,nas-lovnice in oblikovanja, niti ne zaradi zalozniskihodlocitev.OVSEBINIDogajanjejepostavljenonaplanetSarhah,ki je

boljalimanjkopijanaseZemlje.Natemsvetuzivi-joraznabitja,kotsoljudje,skrati,vilini,polbozan-skideviniinvelikani.Njihovacivilizacijajeboljalimanj srednjeveska, zabeljena z nekaj magije inelementovnovodobneduhovnosti.Imenaprotago-nistov zvenijo nordijsko, oziroma vsaj likom izpopularnihRPGiger.

PREBRANO ZA VAS 2,9/5

VARUHI–VIHARNAPRINCEZATanjaMencin

SamozaložbainZaložbaStella,2011

14

Mencin,Tanja:Varuhi[1]-Viharnaprincesa/TanjaMencin,Sevnica:samozalozba,2011(Smarjesketopli-ce:Stella)*ISBN978-961-276-163-9(trdavezava),ISBN978-961-276-175-2(bros.)*COBISS.SI-ID256078592

Mencin,Tanja:Varuhi[2]-Enajsterica/TanjaMen-cin,Sevnica:samozalozba,2011(Smarjesketoplice:Stella)*ISBN78-961-276-232-2(trdavezava),ISBN978-961-276-233-9(bros.)*COBISS.SI-ID257703424

Mencin,Tanja:Varuhi[3]-Krikiusod/TanjaMen-cin,Sevnica:samozalozba,2011(SmarjeskeToplice:Stella)*ISBN978-961-92977-2-8(trdavezava),ISBN978-961-92977-3-5(bros.)*COBISS.SI-ID259094528

Mencin,Tanja:Varuhi[4]-Potovanjekcilju/TanjaMencin,Sevnica:samozalozba,2011(Smarjesketopli-ce:Stella)*ISBN978-961-92977-4-2(trdavezava),ISBN978-961-92977-5-9(bros.)*COBISS.SI-ID259571968

PREBRANO ZA VAS 2,9/5

ZaVasbral:BojanEkselenski

Konkluzijainocena

Zgodba 1,2/1,8

Podajanjezgodbe 0,5/1

Izvedbaideje 0,4/0,7

Opremaknjige 0,5/1

Cena:kvaliteta 0,3/0,5

Skupaj2,9/5Knjigasodivokvirdobrega,vrednegazabranje,anikakorneprinašanobenegaliterarnegaaližanrskegapresežnika.

Vecinoimensinebostezapomnili,sajsoneka-terajeziklomeca.Vsesesuceokolidevinskebojevniskesvecenice

Norhaiah in njene odprave v vilinsko Valonijo indezelovelikanovTero.Natejpotijospremljaceti-ca spremljevalk in spremljevalcev.Vse skupajpase vrti okoli blizajoce vojnevsehprotiMorejcem,dezurnim zlobnezem Sarhaha. Najprej razkrijezarotovvilinskiValoniji,kjerzdruscinoeliminiratamkajsnjega morejskega bandita. Zatem se od-pravisevTeroinsetamopravipodobnodomaconalogo.Vmespridedodramaticnegaklicakumikudevinov s Sarhaha, Norhaiah postane svecenicaEXP+100 in njeno spremstvo postanejo ekstrahudiunicevalci zlobkotov.Ne smempozabiti tudipoliticnihspletk,atenisonajboljeizkoriscene.VRAGSESKRIVAVPODROBNOSTIHTojeto!Zdajpasepodrobnosti.Zgodba je spodobna, ne zapleta se v prevec

vzporednihniti innikoli sene izgubi vnepotreb-nihbanalnostih.Zaljidoodlicnostizmanjka.Kje?Najprejmejezmotiloprevecopisovanja.Avtori-

cajeenostavnoprevecbesedilaporabila,dajeopi-sovalainnepripovedovala.Cebiknjigoprejpre-gledalurednik,bijinajbrzpomagaliztrebitinepo-trebnoopisovanje.Drugazamerajeuporabanamdomacihimen.Natujskemsvetugotovonerastejohrasti.Vtujskisvetsodijotujaimena,cezemorajobiti(verjemitemi,v90%grezanepotrebnobese-dnonavlako).Zatorejsenebomobregnilobimenaprotagonistk in protagonistov. Zal so nastopajoci

precej staticni. Nihce osebnostno ne napreduje.Abner je kot telicek zacel in tako tudi kot telicekkoncal.Protikoncuzgoljnakaze,damorebiti lenitaksen nemocen bucman. Akron, ki se izkaze zamorilca, jepreslaboizkoriscen.Kozapreteknjigo,donikogar v knjigi ne cutitenicesar, saj nihceodnjih ne napreduje, osebnosti so precej plitve. Taobcutek ostane zaradi prevec prej omenjenegaopisovanja vsakega stebra, mimo katerega gredruscina.In sezadnjazamera.Kergrezaprvodelosage,

bi morala avtorica zgodbo zakljuciti. Namestosamostojnegakoncaimamozgoljmlacenepizodnizakljucek. Zanimivo, tudi druga saga z besedo»varuhi«vimenuimapodobnobolezen.Nakoncurec'mosekaksnoociljnipubliki.Kdo

bo to bral? To knjigo bodo vzeli v roke ljubiteljisrednjeveskih zgodb, igralci RPG-jev in ljubiteljifantazije, ki so prebrali vse Martinove spehe incakajonanovoporcijoZahodnije.Mladido15lettukajnebodonasliveliko,saj jihboodvrnilopre-vecopisovanja.Skupnaocenajepostenih2,9/5.Knjigasodivokvirdobrega,vrednegazabranje,

a nikakor ne prinasa nobenega literarnega alizanrskegapreseznika. Cebi avtorica znala zredu-cirati silnoopisovanje inbi likomvdihnilamalcevecosebnosti,bibila ocenabistvenovisja.Nakupbom priporocal, ko bo cena padla pod 20,00€.Kljubvsemupa trdim,daTanjaobeta in imapri-povednipotencial.

15

Poleg postene predstavitve plodne slovenskeavtorice spekulativneproze (in tudimalcepesni-ce),jepostenoprilozitiseintervju.Kdajsizačelapisati?Pisatisemzacelazevosnovnisoli.Kam bi uvrstila svojo, recimo ji, trilogijo o

Albi?Jetospekulativnaprozaalikajdrugega?Lahkojojemljemotudikotspekulativnoprozo.

Zanima me bit cloveka oz. vse kar lahko clovekpresega.KdajinkakosidobilaidejozaVaruhe?Idejo sem dobila se kot studentka. Nekoc sem

narisala sliko bojevniske princese. Slika semi jezdelaposrecenain dalamijenavdihzamagijskofantazijskosago.Zakajštirjedeli?Kerbibilaenotnaknjigazabralcaverjetnopre-

velikzalogaj.Ali veš,daobstajaVaruhi skrivnostiMateje

Blažič,ki je zaradimočnegaozadjaMladinskeknjige prišla v vsako vas in na vsaka ušesa?Čemu je beseda »varuhi« tako zanimiva, daimamo torej kar dve fantazijski sagi z istobesedovnaslovu?Slisala sem ze zaVaruhe skrivnosti, a je zal se

nisem prebrala. Zakaj Varuhi? Ker zelim, da se vljudeh prebudi domisljija in da zacnejo delati nasebi.Osebnopacverjamem,daimavsakdoodnasnekega angela varuha in le tanamdav zivljenjudovoljmoznosti,dasepriblizamosvojinotranjostiinsvojimtalentom.Varuhi sonastali v režiji Stelle. Zanimame,

grezasamozaložbo,kotpišealijeStellazalož-nik ali samo podjetje, ki je stvar natisnilo indistributiralo?Opišinamtaodnos.Stella je zalozba, ki me je natisnila inme tudi

distribuira prek svojih agentov. Ponavadi mojeknjige zaidejo v mestne obcinske knjiznice. Vse

drugo,odkulturnihpredstavitevdotiskovnihkon-ferenc,jevmojidomeni.PoznašljubiteljskoscenovSloveniji?Poznaš

kakšnodruštvoljubiteljev?Malce spremljam delovanje drustva Prizma iz

Ljubljane. Sem pa pred kratkim tudi zaslediladrustvo Zvezdni prah. Sicer pa sama osebno senisemclanicanobenegadrustva.Poznaš kakšnega slovenskega avtorja? Ali

vsaj z levim kotičkom levega očesa spremljašdogajanje na sceni fantazije in sorodnih žan-rov?Vtejsmerispremljamslovenskeintujeavtorje,

kolikormijihpacuspeizbrskatipointernetuinvknjiznicah. Sicer pa se navdusujem nad Pullma-nom,Tolkienom inRowlingovo.Med slovenskimiavtorjipasomipoznaniMihaRemec,VidPecjak,SamoPetancic. Seveda spoznavam tudinove slo-venskeavtorje.Aliveš,dajevSlovenijidruštvoavtorjev,ki

dela na tem, da slovenske avtorjepredstavljanatujihkonvencijah,doklerninaše?To,daobstajanekajtaksnegajevrednovsehpohval.Kakobiocenilaslovenskiknjižnitrg?Slovenski knjizni trg je premalo pozoren in se

vednopremalobralen,vsaj karse ticeprebiranjafantazijskih zanrov.Domaci slovenskipisci ZFpasmo se vedno premalo opazeni in vsekakor pre-malocenjeni.Zakajs(m)avtorjiZF&Fzapostavljeni?Ljudi je potrebno ozavescati in jim ta zanr

domiselno priblizati. Seveda bi se morale tudizalozniske hise malce bolj pobrigati za domacepisceZF.Mogocenebi bilo slabo, dabi se s temzanromzacelresnejeukvarjatitudislovenski ilm.Si slišala za Eurocon, največji dogodek v

Evropi?ZaEurocon sem ze slisala, vendarpriznam,da

nimampravegavpogledavzadeve.

INTERVJU

TANJAMENCINRazgovoropravilBojanEkselenski

16

INTERVJU

Kajtrenutnobereš?TrenutnoberemkardvaavtorjainsicerBojev-

niki, avtorice Erin Hunter in Viteze in carovnike,avtorjaBojanaEkselenski.Koga bi želela za režiserja Varuhov, če se

zgodičudežinpridejodotebeameriškiprodu-centi?Dabinašimkajpadlonaglavoinbipos-neli fantazijski ilm je itak težje od osebnepojave božanstev sveta sredi Ljubljane. KdonajbiodigralvlogočarovniceSenthije?Senthiobi zelodobroodigrala angleska igralka

HelenMirren.ZareziserjabipazelelaPetraJack-sona,reziserjaGospodarprstanov.Zakaj si se odločila za nordijsko zveneča

imena?Imena so prisla povsem spontano. Nisem se

poprej opredeljevala za to, damorajobiti nordij-ska.Vsejeplodcisteintuicije.

ImašvnačrtuspletnostranVaruhov?Namen imam izdelati svojo spletno stran, kar

pomeni,dabodogortudiVaruhi.Misliš, da je koristno društvo avtorjev spe-

kulativnihumetnosti?Drustvospekulativnihumetnosti jepomembno,

sajljudje,pravdanespotrebujejonekaj,cesarbiselahkoduhovnooprijeli. Spekulativnaumetnost jepravinaslov za to, saj spodbujameta izicnonravdomisljije in tudi krepi zavedanje, da smo vednootroci,tudikoodrastemo.KakobicelotnosagoVaruhiopisalavenem

stavku?Kakšenbibilnaukzgodbeštirihknjigvenemstavku?Vladajmodroinvsesilevesoljabodospostljivo

hodilesteboj.

17

Knjigajebilaleta1966prvenstvenonapisanazaotroke zmocno protivojno noto. Nemogoce jo jeumestitimedznanstvenofantastiko, semanjmedfantazijo.Vsekakorpasodimedspekulativnadela.Kojojeavtorleta1971predelalvradijskoigro,jepostalaznana.Izslajetudinakasetahspravljica-mizaotroke.OKRALJIHINGENERALIHKraljBumbum inkraljBumbumbumstakralja

dveh majhnih kraljestev. Vsako obsega majhnoobzidanomesto, nekajpolj okrogobzidja inmoc-virjemedkraljestvoma.Tojenevtralnacona,kijepredmetsporaolastnistvu.Kraljaimatazelocud-nonavado.Posiljatasinamrec zaljivapisma,kisojimaizgovor,dasevojskujeta.Zgodba se pricne v kraljestvu kralja Bumbum-

buma.ZaljivapismamorapisatiministerSkribar,ki je za kraljem najpomembnejsa osebnost. Takosezelopotrudi,dasopismakarnajboljnesramna.Tretji po rangu je general Paradnik, ki odloca otem, kaj in kako bodo obstreljevali v sosednjemkraljestvu, pardon, mocvirju. Kraljeve vojaskeuspeheslavipesnikRozica,kipahvalnicnemarapisati. Kakor kraljevic, ki sta mu vsakodnevnoparadiranjeinvonjposmodnikuodvratna.Poobi-skupri svojemprijatelju, izumiteljunenavadnegapisalnegastrojcka(ja,knjigajebilanapisananekajdesetletijpredosebnimiracunalniki),semuporo-dinenavadnaideja,kispremeni»tokzgodovine«.SMILJANROZMAN(1927-2007)Rodilsejeleta1927vCelju.Kmaluponjegovem

rojstvu se je druzina preselila v Maribor, kjer jeprezivljalsvojaotroskaindijaskaleta.Meddrugosvetovnovojno sobili izgnani v Srbijo, sampa jemoral na prisilno delo v Nemcijo in Francijo. PovojnisejevpisalnauciteljiscevMaribor,kjersejemedstudijempreizkusilvvecpoklicih:biljedela-vec, poklicni glasbenik, ilmski igralec, slikar, obtempasemarljivstudent.PokoncanisolijekrajsicasdelalkotuciteljnaHrvaskem,natosejevpisalna studij psihologije in pedagogike na FilozofskifakultetivLjubljani.Dokoncazivljenjajepisal.

S svojimi zgodnjimi deli sodi Smiljan Rozmanmed zacetnike moderne povojne proze. Pisal jeromane, novele, humoreske, crtice in povesti zaodrasle.Poznejesejeusmerilvpopularnoinmla-dinsko pripovednistvo. Objavljati je zacel leta1948vMladinskireviji,pisal jezaCicibaninPio-nirskilist.Tematikanjegovihpripovedijeizvsak-danjika sodobnega zivljenja, zlasti problematikamalegacloveka.Smiljan Rozman se jeuveljavil kot scenarist in

dramatik. Napisal je vec radijskih in televizijskihdram, scenarijev za televizijske drame po svojipredlogi, scenarije za lutkovne ilme (Veter, Zvo-novi,Blaz) in za tri kratke igrane ilme (Kavarna,Basistov ponedeljek, Zimska zgodba) ter baletaLisistrata(1975)inZica(1976).Zaradijskedramejedobilpetnagrad.

Knjige za odrasle so: Nekdo, 1958 (Prezihova nagrada);Obala 1959; Mesto, 1961 (Prezihova nagrada); Na tekocemtraku, 1962; Rozalija in Vrtacnik, 1963; Druscina, 1965(Nagrada Presernovega sklada); Rusevine, 1965; Brusac,1965;Poletje,1966;Pokopalisce,1968;Letaindnevi,1972;Letecikroznik,1976.

Knjigezamladinoso:Tedenimasedemdni,1962;Cudez-nipisalnistrojcek,1966;ReporterTejcporoca,1968; Jankoin njegovsvet, 1969;Lovza ukradenimimilijoni, 1969;Trizgodbe,1970;Zlatatrobenta,1971;SinMartin,1974;Martinfantalin, 1976; Majhne besede, velike reci, 1976; OblacekPohajacek,1978;Poklici, 1978;Fantjemuzikantje,1979;Taglavna Ursa, 1981; Mezincek inMezincica, 1983; Klip, klapindecekMak,1999;KozaFilomena,1999;PesPip,1999.

ČUDEŽNIPISALNISTROJČEKPripravilAndrejIvanuša

Naslovnica knjige ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK, ki je izšla leta 1966 v okviru zbirke Sinji Galeb. Napisal jo je Smiljan Rozman (1927-2007). Ilustracije knjige je naredil Božo Kos.

NOSTALGIJA

18

PRVI POGLED NA ...

VITEZIINČAROVNIKI(2)INDIGONOVISVETObnovaprvegadelaUpam,dasteprvidelsageViteziinČarovnikiz

naslovomIndigootrociprebrali.Odizdajeprvegadelajeminilopetlet.Zatobomnakratkoponovil,kajsejevnjemdogajalo.Borisa Plahutnika leta 2065 odnese v neznani

svet.Izve,dasejevanjnaselilMesarah,bajeslovnivitez in carovnik z bozjo licenco za ubijanje incaranje.Dabi sebolje znasel v obeh svetovih, semu pridruzi malce smesen upokojenski krozekCuvajev.Istocasnovdrugemredkemsvetu,kigaimenu-

jemo Drugotnost, clovesko kraljestvo Medalardozivi bridkiporazproti nenavadno strumni voj-ski orkov in kacjeglavcev. Vzhodne pokrajinezdruzibasilea,imenovanBozanskaosebnost.Basi-lea je vzhodnjasko ime za carja, oz. carico. Samabesedajevilinskegaizvorainjebrezspolnisamos-talnik,takodanevemoskomimamoopraviti.HordeSevernearmadepodvojnimpoveljstvom

odne-mrtvihvstalegalordaSethaUreusainnena-vadnedeklicebliskovitopotolcejoMedalar. SamoZeolija vzdrzi prvinaval ogromniharmad. Zeolij-skigrofposljesvojegasinanamisijo.Atanienos-tavna,sajsevvsevmesajoViliniizzaBelegazidu,Gozdarjiindrugacudnabitja.Vsakimasvojeracu-ne.Najvecje cloveskokraljestvo,cesarstvoSheda-nija,okleva.V nasem gostejšem svetu se med tem zgodi

nenavadnadrogeraskaafera.Pet,v solineprevecpopularnih deklet, stopi v sluzbo vzhajajoce silekaosa.Borisbi se jimnaj zoperstavil, a je razpetmedsvojeporekloinresnicnonaravo.Ugotovi,daindigo otroci niso glasniki novega, boljsega sveta,temvecposkus temne zavesti, Elejle,da seutelesivtemsvetu in vseprevara.Boris o temprepricujeCuvaje,atiganeposlusajo.SvetVitezovinČarovnikovVdrugiknjigi, izpredvidenecetverologije,smo

vletuA.D.2068.Vendar…tukajovsebininebomgovoril,sajbivasstemoropalzauzitekpribranjuneverjetneindobroprepletenezgodbe.SvetVite-zov inCarovnikov je zelonatancno razdelan in v

njem je avtor doslej napisal se tri zgodbe indokoncujesamostojenroman.Kronoloskojeprvazgodba Prevrat,ki se dogaja priblizno 2.300 letpredprvoknjigo.PotejcasovnicisledinovelaVot-linaskrivnosti,kisedogaja19letprejinjepredz-godba glavne tetralogije. Izdana bo predvidomaaprila2012.NovelislediprviromanIndigootroci(2007).NoveliZadnjibojZeolijeinDuhoviAlder-vergasta casovnoumescenatakojzaprvoknjigo.Zdaj je pred nami druga knjiga Indigonovisvet(2011).Obtretjiknjigiserijenastajanovela,kisedogaja v Sveti dezeli v casu Jezusa – Vitezi inČarovniki:EvangelijpoMarijiizMagdale.Osrednjiromanbovkoncnioblikiobsegal stiri

knjige.Koboavtorvseskupajzakljucil,bovsepri-pravilvknjigiZbranezgodbeizDrugotnosti,kjerbododal kopicododatkov in gradivanaDVD.ObtemnajbiizslaseEnciklopedijaDrugotnosti,kjerbibiliprikazanivsipojmiiztegabogategasveta.

19

Knjiga Indigonovi svet obsega448 strani, samromanima382strani.Ostalosododatkiinsprem-na beseda, ki jo je pripravil nas pisatelj ZF EdoRodosek.Zapisalje:

Bojan Ekselenski je kljub svoji mladosti že a irmi-ran pisec znanstvene ikcije, predvsem fantastične-ga žanra … Občasno izpričuje avtor svojo vsestran-skost tudi z ironijo z obilico precej črnega humorja. Za osnovo religij, mistike in magije uporablja avtor duhovno, okultno in mistično izročilo Kabale in Bib-lije. Izmislil si je celo jezik, vilinščino, ki temelji na semitskih koreninah … S pričujočo knjigo ... še enkrat dokazuje, da je mojster fantastične literatu-re. Njegova fantastika si samozavestno podaja roko s stvarnostjo ... Drzno menjava okolje dogajanja ter spretno kombinira sedanjost in davno preteklost, realnost in mit … Še posebej bi kazalo pohvaliti zgledno oblikovanje platnic knjige, ki nazorno pokaže morebitnemu bralcu, kaj lahko v njej priča-kuje … S tem njegovim delom se znanstvena ikcija, predvsem fantastika, še trdneje ukoreninja na slo-venskih tleh. OknjigiRomanjerazdeljennadevetenotinznotrajtega

na 25 poglavij. Dodatki obsegajo vilinske zapiseSehir Etir, Sehir Masarik Earesah, prikaz kronikecesarstevvobdobjuveckakor4500letinseznamCloveskihdezel.Obtemsopojasnjenipojmi,kisopotrebnizarazumevanjeknjige.Svet Vitezov in Carovnikov se dogaja v dveh

svetovih.Eden je ta, nassvet, Zemlja.Dogodki sesicer razvijajo v bliznji bodocnosti od leta 2065naprej.NaseVesoljejecvrsto,boljtrdno.Nadrugistrani jeDrugotnost.VesoljeDrugotnosti jenare-jeno na drugacnih vesoljskih konstantah, je red-

kejseinzatojetammogocamagija.VDrugotnostizraste temna sila, ki skusa obvladovati tudi nassvet.Aker je ta gostejsi,mu jemagijonemogoceudejaniti v njem. Vendar obstajajo osebe, ki jihimenujemoindigo otroci.Tipalahkovsvojipodza-vesti padejo pod vpliv zla iz Drugotnosti. Takopostanejonjegovi emisarji v temsvetu inobstajatudi moznost, da jim uspe zanj najti prehod naZemljo.TemuselahkouprejoCuvaji,kiiscejoljudisposebnimilastnostmi.Glede na prvo knjigo je druga izdelanamnogo

bolj kvalitetno. Mark Jordan je narisal izvrstnonaslovnico indodal vinjetiranenasloveposamez-nih poglavij. Mark Jordan je ilustriral tudi knjigeMargitBelami aliasMatejeBlazic iz serijeVaruhiskrivnosti:Obzidanomesto inOtokvracev.MarkJordanjeizvrstenilustratorfantazijskihvsebininjesodelavecUmerArtistsAgency(www.umer.si).Osnovnim ilustracijam in likovni opremiknjige

sejeprikljucilAndrej Ivanusa sesstarinskim pre-lomom z incialkami in knjiznim naborom crk(fontov) iz leta 1911. Bogat inmestoma nenava-denterinovativenjezikjelektoriralZoranPevec.SevecosvetuVitezovinCarovnikovna:

www.vitezicarovniki.com

PRVI POGLED NA ...

ZaVasprebral:AndrejIvanusa

Ekselenskišeenkratdokazuje,dajemojsterfantastičneliterature.

Njegovafantastikasisamozavestnopodajarokosstvarnostjo.

(EdoRodošek)©Mark Jordan: Vitezi in Čarovniki - invazija tzevogov

20

POGLEDI

FUNDACIJAISAACAASIMOVABojanEkselenski

ZgodovinskinaukFundacija je serija, ki je nastajala priblizno

vzporednozrobotskoincesarskosago.Asimovseje selev80-tihletihprejsnjegastoletjaodlocil,davseserijenekakopoveze.Vslovenscinosmodobilizezelozgodaj(mnogistebilitakratsev»fotrovihjajcih«) prevod tretje knjige serije, imenovanoDrugavladagalaktičnedržave.Zakajnisopreve-dli prvo indrugoknjigovedo lenebeski svetniki.No, nasi bivsi sodrzavljani so se mastili z vsemiknjigami.Prvatrilogijajebilacelodvakratpreve-denainizdana.Vprviseriji(srbski)soFundacijaprevedli kotZadužbina, a vdrugi (hrvaski)Fun-dacija.Okolitega,kakobiprevedlibesedofundati-on lahkopolomimokarnekajkopij.Gledenavse-binobiprevedlikotVlada,aprevodbesedepome-nifundacija,torejostanimopriFundaciji.Vtemprispevkubomoobravnavalisamoizvir-

notrilogijo,kiobsegaknjigeFundacija,FundacijainCarstvo,inDrugaFundacija.

Fundacija(Fundation)Prvovserijijevknjiznioblikiizdalleta1955,a

seprej je izhajala vobliki zgodbod leta1942do1944.Nasliki jenaslovnicaprveizdaje,ki ji jesledilo

semnogoponatisovinprevodovvrazlicnejezike(slovenscinozamaniscete).Samastrukturaknjigenakazuje njeno veczgodbovno poreklo. Vsaka odzgodb se lahko bere kot zakljucena celota. Koodlozite knjigo, ugotovite, kaksengenij je bil Asi-mov.Tudidanes,70letpoiziduprvezgodbe,jesevednosvezainpravniczastarela.Topa zato,kersovtistihcasihZFpisalivizionarjiizjemnosirokeizobrazbe.Zgodba se zacne, ko najvecjega psihozgodovi-

narjadr.Harija Seldonaobtozijo zarote.Njega inskupino izselijo na Terminus, oddaljen planet nasamemrobuGalaksije, kjerustanovijoEnciklope-dicnofundacijoena.Taplanetjebilbrezomembevrednihsurovin.KmalujeGalakticnocarstvoizgu-

21

POGLEDI

biloperiferijoinTerminussessvojokopicoznan-stvenikovspodpornimosebjemznajdenasuhem.Kmalu spretni zupan Terminus citya Salvor

Hardinprevzameoblast inobvladaokoliskabar-barizirana kraljestva. Ko Salvor Hardin ostari, senajvecjeodkraljestev,Anakreon, zelidokopatidoatomskega svetega grala Fundacije. Seveda muspodleti.V naslednji zgodbi gre za razmah trgovskega

imperija Fundacije, ki po barbarski periferiji sirisvojvpliv.VzadnjizgodbipaspremljamoHerberjaMeloua, ki prinese v zgodovino Fundacijo novoprelomnico.Gre zaprvi stik vsemocnejse in teh-nolosko razvite Fundacije z umirajocim Galaktic-nimcarstvom.Zgodba je cistoprava znanstvena ikcija.Tuni

nobenih fantazijskih dodatkov, kajti Asimov jesuverenoobvladalznanostintudizgodovino.FundacijainCarstvo(FundationandEmpire)Fundacija in Carstvo je takisto nastala v vec

kosihinobjavesegajovleto1945.Kotsamostojnanovelasejepojavilaleta1955injebilasestavljenaizdvehzgodbGeneralinMule.Nasliki jeizvirnanaslovnicaprveizdaje.Lahko

vidite, kako so takrat delali naslovnice, ko se nibilo gra icnih tablic inPhotoShopa s sorodstvom.Tudi Fundacija in Carstvo je se danes prav takosveza,kotpred60leti.Vprvizgodbispremljamoambicioznegacarske-

ga generala Bena Riozija, ki se je odlocil v castImperijazasestiperiferijo.Biljesposobengeneral,predancarskiinstituciji.Sprvazmaguje.PrebijesedosamegajedraFundacije.NamnogihsvetovihjebilsimbolCarstvasamosedavnalegenda.Skupinica seodloci oditi naTrantor innekako

prepricatisamegacarjaKleonaII,dasogeneraloviinteresivsekajdrugega,kotosvajanjevslavoCar-stva.Sepredenkarkolipostorijo,seumirajocicarodloci »pocistiti gnezdo«. Odpoklicejo generala,opustijovojnoakcijoinvelikapodrocjaCarstvaseneposredno,prvicv350-letnizgodoviniFundacije,prikljucijoFundaciji.V drugi zgodbi, ki se dogaja 50 let kasneje, je

Carstvo samo se karikatura samega sebe. Sprem-ljamovzponmutantaMula, ki gapsihozgodovinani mogla predvideti. Zgodilo se je nezaslisano.Fundacijajepadlainpsihozgodovinskemuzgodo-vinskemutokugrozi,daboprekinjen.AobstajaseDrugafundacija…

22

POGLEDI

V zgodbi General zlahka prepoznamo zadnjaletaZahodnega rimskega imperija.Takrat je rim-ski vojskovodja Aetij se zadnjic Rim pripeljal dozmage. Cesar je tipa hitro eliminiral, da ga kotzmagovalecnebiogrozal.CetrtstoletjakasnejejeZahodniRimizginil.ZgodbaMulepaseberekotodlicentriler.DrugaFundacija(SecondFoundation)Tuditaknjigajesestavljenaizdvehzgodb,kibi

lahko brez posebne skode bivali v razlicnih kon-tekstih.Taknjigajebilanajprejobjavljenavoblikizgodbvletih1948–1950.Kotknjigajebilaprvictiskanapredostalimadvemainsicerleta1953(odtodmogoceslovenskiprevod).Originalnanaslovnicaprveknjizneizdaje zeod

daleckazenacasnjenegaporekla.KnjigavsebujedvezakljucenizgodbiMuleinIskanjeFundacije.VprvizgodbispremljamoMulovoiskanjeDruge

Fundacije,kisemujezalasizognilavzgodbiiste-gaimenavFundacijainCarstvo.VdrugizgodbipaspremljamodeklicoArkadijoDarel,potomkozen-ske, ki je prvic onemogocila Mula. V tej zgodbinatancnospoznamodelovanjeDrugefundacije,kijoiscePrvafundacija.DrugaFundacijajetajnainji

vladajovrhunskicarovnikiinmatematiki,celahkouporabimsodobnoanalogijo.Onisamisebirecejopsihologioz.psihozgodovinarji.Nakoncu trilogije jemogocedobro, dapovem,

kajtabesedapomeni.Grezamatematicnopredvi-devanjetrendovvprihodnosti.Izhajaiztrditve,daje mozno dovolj veliko mnozica ljudi statisticnoproucevati in na osnovi preteklosti predvidevatitrendevprihodnosti.Spoznamotudipojemseldo-novakriza.Grezakriticnitrenutek,kigajepredvi-devalzedavnopokojniHariSeldon,komoraFun-dacijanaosnovi aktualnihdruzbenih in ekonom-skihsilresitinastalozagato.Obezgodbistatrilerskozasnovani insebereta

nadusek.Kajlahkorečemotrilogiji?Gre za izjemnoberljivniz, ki predstavlja enega

od pomembnih vrhuncev zlate dobe znanstveneikcije. Izognil sem se besedi fantastika, ki ima vnasihlogihnegativnokonotacijo.Vse,karjevtehzgodbahfantazijskega,imaprecejtrdneznanstve-ne temelje. Za nobeno od stvari, ki se niso delnasegasveta,nemoremoreci,dajenemogocaalinedosegljiva.

23

POGLEDI

PreostalaFundacijaV80-tih letih jeAsimovdopisal sepredzgodbo

Fundacije indvaobsirna romana, ki stapravzap-ravenasamazgodba.Kronolosko je najprej PreludijzaFundacijo iz

leta1988,kjerspoznamozacetkedr.HarijaSeldo-na in njegove psihozgodovine. Dogaja se v casucarja Kleona I. Tukaj prvic v zgodbo o Fundacijivplete nit iz robotov, saj srecamo robota Danila Oliwava. Zgodba je obsirna in pisana. V skladu stradicijodolocenegadelaZF-ja80-tihlet jeprecejopisovanjatehnicnihpriprav.No,nasrecoteganiprevecinnimotece.Kronolosko imadrugaknjiganaslovSrečanjes

Fundacijo iz leta 1993. Ta knjiga dopolnjuje casmed Harijevimi zacetki in Fundacijo. Preludij inSrecanjestanajprejizslivoblikikratkihzgodbintakojutudilahkoberemo.Zadogodki izDrugeFundacijeimamodveknji-

gi, ki staorganskopovezani in seberetakotdvadela ene velicastne zgodbe. V teh dveh knjigahdokoncnopovezerobote,carstvoinFundacijo.NarobuFundacijeizleta1982spremljamojebivetrni-kaGolanaTreviza,kimuobseldonovikrizizagoripodnogami.Taknjigajebilasilnopopularnainje

dobila nekaj nagrad. Nadaljevanje, Fundacija inZemlja iz leta1986,pazakljuci»zgodovino«Fun-dacije500letponjenemosnovanju.Vse stiri knjige soodlicna literatura, cepravpo

carobnosti morebiti niso enaka izvorni trilogiji.Vsekakor gre za Asimova v najboljsi formi in zalnobenaodknjig,razenDrugaFundacijapod ime-nomDrugavladagalaktičnedržave, niso izsle vSloveniji.

Isaac Asimov (Izak Judovič Ozimov),rojen1920vmestecuPetrovicvRusijizidov-skimstarsem.VZDAsoseizselili leta1925.UmrlvNewYorku1992.

24

IZOBRAŽEVANJE

FILMSKEMEDZVEZDNICE(1)AndrejIvanuša

Katera je najboljša medzvezdna vesoljska ladja prikazana na ilmskem platnu ali v TV nadaljevanki? Po nekaj urnem brskanju po internetu in po nekaj letih ter kilometrih ogledanih ZF ilmov, sem naredil svoj izbor. Ta popolnoma subjektiven in se mogoče z njim ne strinjate. V tem primeru vas izzivam, da za naslednji Jašubeg en Jered (JeJ) pripravite svoj izbor. Medzvezdnice naštevam v poljubnem vrstnem redu, torej: prva ali zadnja ni najboljša ali najslabša. Vse-kakor je vsaka kul in popolnoma neverjetna. LEXX–UBIJALECPLANETOVLexxjeZFTV-serija(4sezone,1997-2002)poi-

menovanapovesoljskiladji.TojebilaKanadsko-nemska koprodukcija. Zaradi dolocenih vsebinpovezanihzgoloto,jenisoprikazovalivZDA.Pos-ledicno serija ni dosegla tiste popularnosti inpozornosti, ki bi si jo zasluzila. Lexx je organskavesoljskaladja.Znjoskupinaubeznikovizzlobnein sadisticne civilizacijepotujemeddvemavesol-jemainraziskujerazlicneplanete.Lexx je najmocnejse orozje in vesoljska ladja v

dveh vesoljih, ki ima obliko kacjega pastirja brezkril.NjenoglavnoorozjejeOcularParabola.Tosta»ocesi«kacjegapastirja,kiprekrivataskorajcelot-no prednjo stran. Zmoreta zbrati in poslatizarekdelcevinenergetskihvalovskaterimjemogocerazstreliticelotenplanet.Od todtudinjegovoimeLexx-ubijalecplanetov.Lexxjeladjaustvarjenaspomocjobio-

inzenirstva. Velika je kakor Manhattan.Ustvarila jo je sadisticna civilizacijaCluster(Sprimek)vdrugemvesolju.Zrasla je tako, da je poziralacele sklope bio-organov, kiso rasli na proteinskihpoljih.

NastalajeponaloguDivineOrderbyHisDivineShadow(bozanskegaredanjenebozanskesencno-sti).Ladjojemogoceupravljatispomocjoposebneziveenergije,kijepoimenovana»key«(kljuc)injepovezanalespooblascenoosebnostjo.Upravljasejospomocjoglasovnihukazov, ceimaupravljalecprisebikljuc.Ladja je sicer inteligentna, a njena stopnja je

zelonizka.Ukazeubogadobesedno inne razumesarkazma,humorjaindvolicnosti.Njenainteligen-ca je dovolj velika, da se ubrani pred napadom,ima dolocen samoohranitevni nagon. Unicevanjeplanetov ji predstavljadolocenomero samozado-voljstvaaliveselja.Kerjeziva,semoraLexxprehranjevati.Prebavi

lahkovsakoorganskosnov.Najveckratpristanenaplanetuinpojevsevsvojiokolici.Cetonegre,raz-streliplanetinprebavikose,kipriletijomimo.

Vcasihpozretu-di mimo letecevesoljske ladje,

nedabiotemobves-tila posadko. V nuji pozre

organske materiale, ki lezijonatlehvnjeninotranjosti.Obtemsobio-inzenirjiizdelalisevescampodo-

bneornitopterje,kiseuporabljajozakrajsapoto-vanjavvesoljualizapristaneknaplanetu.Cloves-ki posadki so na voljo se izdelovalci vesc, ki sonekaksnizombiji.Tisoistocasnotudimehanikiinvzdrzevalcikacjegapastirja.PotisocihlettrajanjavesoljskeladjejonaZem-

ljioplodikacjipastirinobsmrtiskotimajhne,sebipodobnevesoljskeladje.

25

THETHUNDERROADNeverjetno plovilo iz

ilma Explorers (Razis-kovalci,1995).BenCran-dall je z alieni obsedendvanajstletnik, ki nekonocsanjanacrttiskanegavezja. Ko ga v resnicnemzivljenju skupajsprijateljema spacka in vkljuci, sesredi prostora pojavi antigravitacijska sfera. Izostankov, ki jihnajdejona smetiscu zabaviscnegaparka,zgradijovesoljskoplovilo.Antigravitacijskasferajepriklopljenanaracunal-

nik Apple IIc in na9-voltnobaterijo ter omogocapotovanjepovesoljuzneverjetnohitrostjo.Obtemje sfera popolnoma nevidna, odporna na udarce(lahko»prevrta«Zemljobrezposledic),znotrajnjeninobenihinercijskihsilinomogocadihanjezaradiposebnenaprave,ki iznicustvarjakisik(sic!).Edi-naslabost,kijolahkonajdemo,dajepoimenovanapo pesmi Bruca Springsteena. Z njo se trije fantjepodajonaavanturosvojegazivljenja.GUNSTARAlexRoganzivivmajhnemprikolicarskemnasel-

ju (The Last Star ighter, 1984). Edina zabava jeavtomatzracunalniskoigrico,kjerjepotrebnouni-citi mrzke Xure iz vesoljske napadalne Ko-Danarmade.Nekegadnemuuspeigrozakljucitiintistonocgaskrivnostnitujecssvojimvesoljskimavtomodpelje na vesoljsko postajo.Tam se izkaze, da jebilavtomatletrenazerzaresnicnovesoljskobojnoladjoGunstar. Sama ladjajedokaj konvencionalnazaZF ilmeintudinjenaoborozitevnikajposebne-ga. Edina novost je »Death Blossom« (marjeticasmrti).Kopilotuporabitoorozje,seGunstarspre-meni vdivjo vrtavko, kjer izdelki zadenejo vse invsakogarnanjihovipoti.

HEARTOFGOLDLjubitelji Adamsovega Stoparskega vodica po

galaksiji vam je zazvonilo v usesih? Zlato srce jeladja na neskoncno neverjetnosti pogon (NNP) vobliki cajnegavrcka, ne-da?Ko je vkljucen, potujeplovilo skozi prav vsako tocko v Univerzumu obnatankoistemcasu.Nerazmisljajtepreveco izikal-nihparametrihtegapojava,temvecserajeposveti-teocarljivi osebnosti ladijskegaracunalnika(ce) inproblemomandroidnegaosebja.Mi, ljudje, imamoobcasnoartritis,revmatizeminpodobno,onipa…

THESHADOWCRABTaprihajakot glavnasovraznavesoljska ladjav

TVserijiBabylon5 (1993-1998,5sezon, 110epi-zod in 6 ilmov). V seriji je kar nekaj zanimivihvesoljskihladij,atajeta»glavna«nasprotnestrani.Shadows(sence)sotujskavrsta,kiprihajaizplane-taZ'ha'dum.SotekmeciVorlonov,kivpletejoLjudiv vojno s Sencami. Vorlonska ilozo ija temelji navprasanju'Kdosi?',medtemkoSencetemeljijosvo-jo ilozo ijona'Kajhoces?'Obojiuporabljajoorgan-skevesoljskeladje.Sonajboljpodobnerakovicamrazlicnihvelikosti

in imajo razlicno mocna orozja. Ze njen izgled innacinprikazovanjasluzitazazastrasevanjenaspro-tnika.Najvecjavesoljskaladjaimazaglavnoorozjezarkovnitop,kisenahajanekjenasprednjispodnjistraniplovila.Kozarekzadenecilj,taneeksplodirain se ne stopi, temvec razpade na nekaksne'rezine'. S tem zarkom lahko razreze tudimanjseplanetoide.Ob stalnemobstreljevanjuplanetnegapovrsjagaspremenivpuscavo.Imajotudisledilnatorpeda,kiseprilepijonapovrsinociljaingarazs-trelijo.Koenkratnameritarco, ji lahkonemotenoslediinunici.Imajozakrivnotehnologijo(cloaking

IZOBRAŽEVANJE

26

IZOBRAŽEVANJE

device), ki temelji na faznemzamikumed resnic-nimvesoljeminprvimnivojemhipervesolja.Kojevprikritemstadiju,nemoreuporabitisvojihoro-zij.Mendajojetakratmogoceodkritileobupora-bi gravitacijskih valov.Njenaposadkabinaj stelado40bojevnikov.NOSTROMOTo vesoljsko ladjo smo videli v ilmu Alien

(1979).Pravzapravjetovelikanskivesoljskivlaci-lec,kizasebojvlacitisocetonzelezjavoblikira i-nerije. Ceprav ni oborozena, je prav markantnavesoljska ladja. Najbolj si jo bomo zapomnili poizredno zamotanem samo-razstrelitvenem posto-pku. Ob tem je sposobna pristati na planetnempovrsju in skenirati obstoj zivljenjskih oblik. Karsenakoncuizkazekotslabaideja.No,skoraj...cebinebiloSigourneyWeaver.

ALIENMOTHERSHIPTosmovideliv ilmuNeposrednasrecanjatret-

je vrste (Close Encounters of the Third Kind,1977). Steven Spielberg je fantasticen ilmskiustvarjalec, ki je obenem tudiumetnik in takore-koc vizualni carovnik. Oblikovalec McQuarrie jeustvariltujskoladjovtem ilmuskladnossplosnopredstavooletecihkroznikih.Aprikaz ilmskegamodelajezaresvelicastenin

takrat,koso ilmprvicprikazali,nasjescenazale-pilanasedezeinskorajbrezdahasmospremljaliprizorpristankagigantskeizven-zemeljskevesolj-ske ladje. Ideja o komunikaciji dveh popolnomatujih si civilizacij le s pomocjo barv in glasbe jepravzapravbrezcasna.Avtorsesplohnepoglabljavtehnicnepodrob-

nosti ladje in nikjer ni povedano, kaksna orozjaimanakrovu.

Naslednjič: StarTrek Enterprise, Klingon Bird of Prey in še druge ladje iz serije Star Trek; Ba lestar Galac ca in druge ladje; iz vesolja StarWars vesoljska križarka StarDestroyer, X-Wing, Millennium Falcon, idr.

27

IZOBRAŽEVANJE

KakohitrokroziZemljaokrogSonca?Odgovor na to vprasanje je preprost in ga je

mogoce izracunati s poznavanjem osnovnosolskematematike.Iz solske izikejeznano,dajehitrostpotovanjaenakadolzinipotivdolocenemcasu.Vemo tudi, da potrebuje Zemlja natanko eno

leto,daobkroziSonce.Zemljasicerpotujeporahlielipsi, vendar je za nas izracun dovolj natancnotudi, ce recemo, da potuje po kroznici. Dolzinokroznice k lahko dolocimo iz polmera kroga poformuli

k=2×π×rSrednja razdalja med Soncem in Zemljo je

149.597.890kilometrov,torej jetopolmerrnasekroznice k. Formula za izracun hitrosti bi bila(s=hitrost,t=cas):

s=k/ts=2×π×r/t

Enoletoima365dniinvsakdanima24ur,karje

skupno 365 × 24 = 8.760 ur. Za π vzamemo3,14159.

s=2×3,14159×149.597.890/8.760[km/h]s=107.300km/h(29,81km/sek.)

Preprostopovedano:ZemljakrožiokrogSonca

shitrostjo večkot 100.000 km/h ali okrog30kmvsekundi. Ce jenajvisjadovoljenahitrostnanasih avtocestah 130 km/h, potem Zemlja potuje825-krathitreje.Hm,zanimivo:mitehitrostisplohneopazimo!Poglejmose,zakolikosmosezmotiliprinasih

priblizkih.ZeKeplerjeugotovil,daplanetipotuje-jookrogSoncapoelipticnikroznici,kiimaSoncevenemodsvojih zarisc.Zemljinakroznicajeskorajkrozna,saj jenjenaekscentricnost0,016.Torej jeto takomajhnavrednost, danevplivana tocnostizracuna. Polmer je podan natancno in tudi nevplivana tocnost izracuna.Apri krozenjuZemljeokrog Sonca se ves cas vmesava gravitacija, oz.

soncevprivlek.TuditujeKepler zevedel,dapot-rebujeplanet zapotpo eni cetrtini elipticnepotitudienocetrtinocasa.Ekscentricnostkroznicejevtem primeru pomembna, ce zelimo vedeti, kakohitroZemljakrozivdolocenitockikroznice.TakoZemljapospesi,kojeblizeSoncuinupocasni,kojeodnjeganajboljoddaljena.Najhitrejepotujenekako2tednapozimskemsol-

sticiju(zimskisoncniobrat,najdaljsanocinnajkrajsidan, 21. december), torej preracunano 4. januarja.Takrat je oddaljenostZemljeodSonca147.098.074kilometrov. Gledena ekscentricnost elipse jenjenahitrosttakrat109.093km/h(30,30km/sek.).Najbolj je oddaljena Zemlja od Sonca poleti in

razdalja je 152.097.701 km. Razlika med obemadolzinamaje4.999.627km.HitrostkrozenjaZem-ljepoletije105.507km/h(29,31km/sek.).Razlikaobehhitrostije3.586km/h(0,99km/sek.).

KAKOHITROKROŽIZEMLJA?AndrejIvanuša

28

NOVOPEČENI

NEJCKAVKAINSPOPADFRENGLOVPripravilBojanEkselenski

Predenvasspustimdopredstavitveobetajocegamladegaavtorja,najvasobdarimssvojimrazmis-ljanjem. V splet ze nekaj casa preko strani tegamagazinananaslovuwww.drugotnost.sispusca-mopozivemorebitnimavtoricaminavtorjem,najvendarkajprispevajo,najpisejoinobjavljajo.Ven-dardoleta2011nibilonobenegaodziva.Pravzap-ravdokoncaleta2011splohnismodobilinobeneresnezgodbe.DvekratkizgodbiciMihePleskovicastabili zelodobrodosli. Vendardvedrobceni las-tovici seneprineseta resnicnepomladiustvarjal-nosti.A resnih zgodb, kakrsne objavlja predvsem

AndrejIvanusa,nismodobili.Anikolinereciniko-li! Pred mesecem ali dvema me je v digitalnempostnemnabiralnikucakalzajetenzalogaj.ZgodbaSpopadFrenglovnakar73 standardnih stranehjepritegnilamojopozornost.Takojpoprvihpreb-ranih straneh semugotovil, da zgodbavlece.Dia-logisonaravni,nastavkizgodbesodobri.Potem sem izvedel, da je avtor 15-letni Nejc

Kavka. Pomislite! Petnajstletni dijak GimnazijeSiskajespisalnovelo,ki jezmalceloscenjaobjav-ljivavknjizniobliki,gotovopavobsirnejsizbirki.Sevedazgodbapotrebujemalceuredniskegaudej-stvovanja,lekturoindodelankonec.Ampak…grezaizdelekmladegaavtorja,kisampravi,dazade-vesenizloscil!Torej, prepustimo mu besedo in naj se sam

predstavi.Dopustimomutorazkosje.NEJCKAVKA–MOJŽIVLJENJEPISRodil sem se 5. avgusta leta 1996 v Ljubljani.

Sem tretji otrokpovrsti od stirih; imamstarejsosestroinbrata,termlajsegabrata.ZivimvDobru-njah (okolica Ljubljane). Obiskoval sem OsnovnosoloSostro.Tamsembilpouspehuvecinomapravdober oz. odlicen. Udelezil sem se precej tekmo-vanj,kotrecimoizmatematike,zgodovine,sloven-scine, predvsem pa sportnih tekmovanj. V sed-memrazredusemnamreczaceltreniratiatletiko,natancnejeteknasrednje/dolgeproge.V prostem casu sem ze od nekdaj rad risal in

tudi sedaj kdaj pa kdaj kaj narisem. Precej me

zanima tudi zgodovina. Po koncani osnovni solisemsevpisalinbiltudisprejetnaGimnazijiSiskain sicer v sportnemoddelku, kjer se sedajprebi-jamskoziprviletnik. Kar se tice mojega ustvarjanja in pisanja

zgodb, lahkomirno recem, dame je k fantastikipripeljal ilmGospodarPrstanov,kisemgagledalzekosembilprecejmajhen.Innavkljubtemu,datakrat sploh se nisem ravno razumel o cem gre,mejezelonavdusil.PoznejesemnaletelnaknjigeHarry Potter, katere sem prebral po dolgem insirokemvsajpetkrat.Takratsemtudiprvikratpomislil,dabinapisal

lastnozgodbo.Tosejezgodilo,asemvednomedpisanjemobupal,doklernisemprotikoncudevet-egarazredazacelpisatiSpopadFrenglov.Odlocilsemse,dabomzgodbospeljaldokonca,pacetudibopolomija.Splacaloseje,sajsemzgodbodokon-calvprvipoloviciprvegaletnika.MedpisanjemtezgodbesemtudiodkrilforumPrizma,kimijebilvizrednopomoc.Za naprej imam dokaj preprost nacrt: napisati

cim boljso zgodbo na podrocju epske fantazije(znanstvena fantastika in horror me ravno nezanimata).

29

DRAŽILNIK

SPOPADFRENGLOVNejcKavka

I.Dor in je odrascal na velikem gradu svojega

oceta, ki so ga imenovali Hendervan, pribliznodvanajst milj proc od Fendergrina, prestolniceFrengelskegakraljestva.Njegovoce,Drongol,jebilkraljevi vazal, visoko cenjen med Frengelskimljudstvom. Dodeljenmu je bil eden izmed vecjihfevdovzgradom.Imeljerodovitnozemljo,vdanoprebivalstvo, ki je stelo okoli sedemsto kmetovobrtnikov,sluzabnikovinvitezov.Utrdba, srce fevda, je imela petnajst metrov

visokoobzidjezvodnimjarkomindviznimivrati,vnotranjosti pa sobili se hlevi s konji za gospo-darjainviteze,kovacijaterorozarna.Gospodarjeprebivalvvelikem,kamnitemdonzonu.Drongolfevdinbogastvonipodedoval,temvec

mu jebil dodeljen zaradinjegovihvojaskih zmagproti kraljestvu Hregitov. To kraljestvo je lezalosevernoodFrengelijeinjeimelopopolnomadru-gacno kulturo od svojih sosedov. Hergiti so bilistepskinarod,njihovonajljubseintudisimbolicnoorozje je bil lok. Niso nosili tezkih oklepov kotFrengli, ampak lahke obleke in niso bili vesci vuporabivelikegaintezkegaorozja.Tidvekraljes-tvistabilizeodnekdajvsporu,vzadnjihletihpajeto zepreraslovkrvavovojno,vkateriso zelelivazali obehkraljestevdokazati svojokvalitetonaracun kmetov in ostalega nizjega sloja prebivals-tva.Nekaterisomenili,dajetavojnapopolninesmi-

sel,avseenojebilavecinazagretazanjoinjehote-lalekrisvojihsosedov.Akogovorimoosporutehdvehnarodov,nemoremomimokraja,kise ime-nuje Kellsdian. To je bilomesto ob vznozju goreDhirim-Wen, ki poleg omenjene gore in gozdovokoli nje ni pripadalo nobenemu kraljestvu, pacetudijestaloravnonasredinimedobemakralje-stvoma. Samo mesto je imelo posebno obliko insicerjebilookrogleoblikezobzidjemokolinjega,nasredinipajestalvelikstolp.Tusoziveliskrbni-ki gore Dhirim-Wen. To namrec ni bila obicajnagora, temvec so v njenem srcu prebivali duhoviZemlje.Tosobilistarodavnibogovi,kisosepredtisoci intisoci letibojevaliprotisilamzla,kisosi

hotelepodjarmitiRudrijo.Atazgodbajepredolgadabi jopripovedovali zdaj in tudini pomembna.TiDuhovizdajleredkopridejoizgoreinleneka-terimsoseprikazali,pasetosobilivecinomalju-djeizKellsdiana.

II.NaHendervanskifevdsoizzasrebrnegagorovja

posijali prvi jutranji soncni zarki, z zlatom objelizidovegraduinprebudilivasprednjo.Petelinisozacelikikirikati inzaslisalsejepasji lajez.Kmetjeso hiteli na polja, obrtniki v svoje delavnice. Nafevdusejerodilseendan.Dor in, sedemletni sin gospodarja Drongola, ki

jetrenutnoopravljalposlevFenderginu,jestalnavrhudonzona inopazovaldogajanjenaposestvu.Spodaj, na vzhodu, je videl prebujajoco se vas,onkrajnjenjiveinpasnike.Enakojebilosenajuz-ni in zahodni strani. Proti severu je s pogledomsledilcesti.Ponjejsosepocasipremikalitrgovcizvolovskimivpregami,namenjenivecinomavFen-dergrin,nekajpajihjezavilotudiprotigradu.Mednjimisobiliviteziinsli,kisopotovalivraznekra-jeKraljestva.˝Dobrojutro, jeDor inzaslisalglaszasvojimhrb-

tom. Obrnil se je in zagledal svojega uciteljaPergwela.Tojebilmoz,kijesluzilvvojskinjegove-gaoceta,asejezdajupokojil insezaposlilkotuci-telj.Biljemisicastepostaveinsepalnalevonogo.»Dobrojutro,«jeodzdravilDor in.˝Sipazgodajvstal!˝gajeogovorilPregwel.˝Radopazujemsoncnevzhode,˝jeodgovoril.˝Vidim,˝jerekeluciteljinsenasmehnil.Stopil je obDor ina in senaslonil nanadzidek.

TedajsejeDor inzagledalvnjegovodolgobrazgo-tino,kijojeimelnalicu.˝Tam dalec,˝ je spregovoril Pregwel in z roko

pokazal proti severu, ˝onkraj reke Berdun in senaprej je Hergitsko kraljestvo. Tam zivijo krutibarbari inmorda sebos nekocmoral boriti protitemdivjakom.VediDor in,tiljudjenisovredni,dabijimizkazovalmilost,kajtitudionijenebiizka-zalitebi.˝

30

DRAŽILNIK

Naredil jepremorinsezagledalnekamvdalja-vo. Dor in ga je pozorno opazoval. Pregwela jenamrecspostoval,saj jevedel,dagaspostujetudinjegovoce.˝Tudi sam sem se nekoc boril proti njim,˝ je

nadaljeval Dor inov ucitelj, ˝skupaj s tvojim oce-tom.Izbojevalasvanekajslovecihzmag,azdajsvasepostarala.VendarHergitskokraljestvosezme-rajstoji.˝Znovajenaredilpremor,tersezazrlvtla.˝Ljudjevednoupajonanovegeneracije.Dabodo

opravile tisto, kar se trudimoopraviti ze leta.Dabodoprineslespremembe.Avednojimtotakoalidrugace ne uspe in moramo upati na naslednjogeneracijo,kipajimordanebouspelonickajvec.Tegatinepravimzato,dabiteodtegnilodtvojihambicijinciljev,ampakzato,datipovemkakojevresnici,kajtipravicoimas,datoves.˝˝Ampak, zakaj se vazali bojujejo vsak zase in

razkropljeni?˝jevprasalDor in.˝Sajpotemnicud-no,danicnedosezemo.Zdruzitibisemoralivenovojsko,podenprapor,intakratbidoseglivse.˝Pregwelsejenasmehnil.˝Zasvojaletasibister,datakolerazmisljas,˝ga

jepohvalil.˝Karsepaticetvojegavprasanja.Tonitakoeno-

stavno,kotmislis.Vazalisepolegskupnegacilja -unicitiHergite,bojujejotudizasvojelastneintere-

se.Otemti lahkokajvecpovetvojoce,vsekakorpategazdajsenemoresrazumeti.Kopabosodra-stel,tibojasnoocemgovorim.˝Dor innirekelnic,pacpasejelezazrlnekamv

daljavoinsezamislil.Pregweljezavzdihnil:˝Dor in,tukajsemzato,datenaucimbojevanja

in te izurimza viteza, dabos lahko, kot tvoj oce,nekoc odjezdil nad Hergite. To jemoj zadnji cilj,predenseupokojiminsenaselimnekjenadezeli,kjerbomkarsedaumirjenodocakalsvojcas.Zatobi zelel,dateizurimkarsedadobro,dateneboposekalzeprviHergit,kigabossrecal.˝Dor insejenasmehnil:˝Injazbomdalvseodsebe.˝Intakosominevalimeseci,mesecisosepreliva-

li v leta in Dor in je kmalu dopolnil petnajst let.Zdajjebil ze zilavodvsehtreningovindvobojev,ki jihjeimelsPregwelom.KarpaseticeDor ino-vegaucitelja,jebiloravnoobratnokotznjim.Zdajjeimel zevidneznakestarosti in njegovobrazjepostalzgubanodvsehlet,ki jihjeimelnagrbi.AsevednojebilvdvobojupopolnomaenakovredenDor inu, obcasno ga je celo premagal. Le re leksisosemuposlabsali.APregwelganiucillebojeva-njainmecevanja,pacpatudizgodovino,heraldikoinzvezdoslovje.AvtistemcasupajeDor indozi-velnekajresnicnostrasnega…

31

DRAŽILNIK

III.Tosejezacelotakrat,kosejenagrajskemdvo-

riscudvobojevalzPregwelom.Bilojekonecpom-ladiindansejezeblizalkoncu.Tedaj pa je strazar na obzidju naznanil da se

skupajssvojimspremstvomblizagospodarfevda,Drongol.˝Oce!˝ je navduseno zavpil Dor in, vrgel lesen

mecpotleh,terstekelnaobzidje.NjegovocejebilzdajzevestedenodsoteninDor ingajezacelzelopogresati,saj jepolegPregwelovihlekcij,obcudo-val tudi ocetovenapotke inpripovedi iznjegovihbitk. Izza branika je proti severu na cesti videlkakihdvajsetjezdecev,kisoravnozaviliprotigra-du.Lahkojetudirazlocilsvetlikanjebelegasamo-roganapraporu,grbHendervana,ki jeplapolalvvetru.Dor insejenasmehnil.˝Koncno.˝Stekeljenazajkvratominpocakalnaprislece.

Kmalu je dvajset jezdecev urno prijezdilo skozigrajska vrata in razjahali na dvoriscu. To so biligospodarjeva elitna osebna straza in najboljsibojevniki na posestvu. Na sebi so imeli svetleceoklepeintezkabelo-modraogrinjala.Naglavahsonosiliceladesscitnikizanosinkonjskimi zimami,kisojimpadalenazaj.Vrokahsoimelidolgakopi-ja,nahrbtupasoimeliopasanescite,nakaterihsobiliupodobljenisrebrnisamorogi,kisevzpenjajona zadnje noge. Dor in je med mnozico poiskaloceta in ga tudi kmalu nasel. Imel je podobenoklepkotnjegovaosebna straza, leda je imelnasredinizlatopeterokrakozvezdo.Dor injevideldasijeravnosnelceladoinstre-

selssvojimicrnimilasmi.Nasmejanjestekelprotinjemu.˝Oce!˝gajepoklical.Drongolsejeobrnilprotinjemu.Dor inajekar

malopresenetilo,kakozgubaninzaskrbljenjenje-gov obraz. Imel je velike podocnjake in jasno semu je videlo kako je utrujen. A kljub temu se jenasmehnilintoplopozdravilsina.˝˝Oho,poglejgafanta!Zalmijedametolikocasa

nibilo,adolznostklice.Ampakzakajbitigovoriloproblemih Kraljestva, raje povej kaj si se ti kajnoveganaucil!˝˝Ah, kaj posebnonovega senisem, lePregwela

semnekajkratpremagal.˝Drongol se je se enkrat nasmehnil, nato pa se

obrnilinodselprotisvojimsobamvgradu.ADor-

in je opazil, da je takoj ko se je obrnil nasmesekzbledel znjegovegaobraza. Slutil jedamunekajprikriva.ZatojeskretnjoPregwelupokazal,dasenezelivecbojevatiintudisamodselvgrad.Oceta jenasel v glavnidvorani, ko se je ravno

resnobno pogovarjal z zensko obleceno v dolgooblekonezno zelenebarve.Rjavelasepaje imelaspetevkito.TojebilaDor inovamatiEldarin.Dor-injeimelmamorad,ajeimelzocetomsevseenoglobljiodnos.Pastemnimislilsamonato,damujebilboljprisrcu,ocesemujenekajkrattudizelozameril.Spominjalseje,kojenekegadnedomovprisel

pijan.Bilo je grozno.A to se je zgodilo enkrat inDor inmu je to sam pri sebi vse odpustil. Ko jeDrongolopazildajevstopilDor injezeodprlustadabimunekajrekel,agajeDor inprehitel:˝Ne posiljaj me stran, nisem vec otrok.Hocem

slisati,kajsedogajainnocem,damivseprikrivateingovorite,dajevsevredu!˝˝Resje,nisivecotrokinjaztovem.Cepabime

pustil dobesede,bi videlda teneposiljam stran,pacpalehocemdapoklicesPregwela,kermoratotudionslisati,˝ jerekeloceinDor inusejezdelo,da ga celomalo zabava, kako semu sin odlocnoupira.KojepoklicalPregwela,jeDrongolsedelnasvoj

stol nakoncumize in sklenil koniceprstov, natopaspregovoril:˝Danes sem v Fendergrinu slisal, da so Hergiti

vdrli ceznaso vzhodnomejo in zdajplenijonasevasiokrogzahodnegabregaOgnjenereke.VodijihpoveljnikpoimenuXidahal.Tojetapoveljnik,kijeze nekajkrat porazil nase vojske. Zato je KraljeviSvet izbral mene da popeljem svoje viteze in seseststopoklicnih vojakov iz Fendergrinskevojas-niceprotiXidahalu.˝˝Ampaktinesodisvecvvojno,prestarsi.Kako

so lahkodolocili tebe!?˝ je takoj zaskrbljenougo-varjalaEldarin.˝Jaz sem edini zmozni poveljnik tukaj naokoli,

sajsovsidruginaseverozahodnimeji,kjerpazijonaobalo.Vemdajesetimordazdicudno,Eldarin,amoramiti.˝˝GospaimapravDrongol,nemoresvvojno,˝se

je vmesal Pregwel, ˝ti si svoje odsluzil! Tako kotjaz!PrepustitoFendergrinu!˝˝Ocitnosezmerajnerazumes;jazsemtrenutno

edini, ki lahko ustavi Hergite. Fendergrin ne bo

32

DRAŽILNIK

naredil nic, saj ne more brez poveljnikov. In cebomo odlasali bo Xidahal prav kmalu prisel cezSrebrnogorovje, naravnostpredvrataHenderva-na.Moramiti,tojemojadolznost.Splohpajeodlo-citev ze padla v Svetu, tako da itak ne moremonic,˝ je utrujeno rekel Drongol, ˝Zdaj se grem paposteno naspat, saj se ze dolgo casa nisem.Pregwel,povejmozemnajbodojutriopoldnepri-pravljeninaodhod. ˝Bom, gospod,˝ je rekel Pregwel in se nalahno

priklonil,dabiodsel,tedajpasejesredigibaobr-nilinrekel:˝Veditetole,gospod-vasadolznostKraljestvuje

bila ze davno opravljena. Tole je le dodaten innepotrebenkriz,kistesiganalozilinarame.˝Drongol,kisejezevzpenjalpolesenemstopnis-

cuprotispalnici, jevodgovorlezagodrnjalnekaj,karDor innirazlocil.Naslednjejutrososeodjuga,cezhribeprivlekli

zametnosivioblakiinbilojejasno,dabotadanzezaradi vremena turoben. Vojska se je za pohodzacelapripravljati ze zjutraj inopoldne jebilo zezbranihokolidevetstomozpredutrdboin cakalonapoveljnika.Dor injestalnazunanjembranikuinjih zalostnoopazoval.Kmalujeizgraduvsvet-lecem oklepu prisel vidno utrujeni Drongol inzajahal svojega konja. Na glavo si je se posadilcelado,pojezdilnacelovojskeinizvlekelmec.˝Fendergrinci in Hendervanci!˝ jim je zaklical,

˝Moji bratje! Tiste preklete zverine od Hergitovplenijoinpozigajovasi,kjer zivijonedolzni ljudje,Frengli! Podijo jih prek travnikov, kot zivad inmislijo, da za to ne bodo placali. A motijo se!Povemvam,krepkosemotijo!Bomomikarcakalituingledali,kakogorinasazemlja?NE!Nebomo!Pojezdilibomoknjiminjimpokazalikajsezgoditistim,kiseigrajosKraljestvomFrenglov!˝MnozicagajenapetoopazovalainDor injekar

videlkakovnjihrastebojnisrd.˝Insedajvampravimsamoseeno,mozjeFren-

gelski,˝ jenadaljevalDrongol, ˝VimenuDomovineinKraljestva,NARAVNOSTVNAPAD!Zadnjidvebesedijezakrical,kolikorsomudala

pljucainmnozicajeznjimplanilavbojnikrik,daje odmevalo, dalec naokoli. Tedaj pa je Drongolobrnil konja in pojezdil, z dvignjenimmecem pocesti naprej in kotbi seutrgalplaz se je zanjimrjovecusulanjegovavojska.

IntakojeDrnogol,gospodarHendervanainkra-ljevi vazal, se poslednjic, z dvignjenim mecem,pojezdilvbitko.Kajtitabitkagabostala zivljenjainonsamjevsrcunatihemtotudislutil.

IV.OdDrongolovegaodhodajezdajminilzedober

mesec in Dor in je cedalje pogosteje posedal nabraniku,vupanjudabonacestiuzrlHendervanskiprapor innjegovegaoceta, kako skupaj s svojimivitezi,ponosno,vsvetlecemoklepujezdiprotigra-du.Ateganasvojozalostniinnizagledal.Postajaljezaprtvase,kajtivzadnjihdnevih,kojebilDron-golsedoma,jeocetaresvzljubil.In tako sominevali dnevi, Dor inpa je cedalje

bolj sameval, doklerninekega jutra, vdaljavi, nacesti,zagledalprizor,nakateregajeupalzetedne.Proti Hendervanu se jeblizalo okoli sto konjeni-kov,zanjimisepetdesetpesakov,prviizmedkon-jenikovjenosilpraporbelegasamoroga.VDor inuse jeprebudila silna radost inodvznemirjenja jekarvztrepetal.Poskusal jerazlocitisvojegaoceta,a vojska jebilapredalec.Nestrpno je cakal, da seboljpriblizajo innapenjaloci.Kmalusobili zenapotinaravnostprotigradu,Dor inpa sezmerajnirazlociloceta.Zacenjalogajeskrbetiinvsrcugajezegrizeldvom.Tedajpa je opazil daHendervanski elitni stra-

zarji pred sabovlecejo voz prekrit z Hendervan-sko zastavo. Takoj mu je postalo jasno kaj topomeni.Vgrlusemujenabralcmokinnaenkratjeimelustapopolnomasuha.Obslagajegrenkobainkolenasosemuzasibila.Hoteljestecikvratom,aga noge nikakor niso ubogale. Cez nekaj casa jekoncno,popolnomabled,priseldovrat,kjersozecakali mrki vojaki. Poveljnik osebne straze je zzalostnim obrazom stopil pred Dor ina in izjavilsamo:˝Zalmije.˝Natopajestopilvstran,dajeDor inlahkoprisel

dovoza.Pocasisejenapotilprotinjemuinsekarnaenkratzavedal,dajeobnjemnjegovamatiElda-rin. Videl je da ji po obrazu polzijo solze. Ko staprisladovoza,jevojakodgrnilzgornjidelzastavein Dor in je zagledal bledi obraz svojega oceta.Takrat se ni mogel vec zadrzevati in zalile so gasolze.Padeljenakolenainzakopalobrazvdlani.Cez nekaj trenutkov je na ramenu zacutil tujo

dlan. Ko se je obrnil, je zagledal Pregwela in od

33

DRAŽILNIK

nekjedalecjezaslisalnjegovebesede:˝Vsebovredu,vsebovredu. Kakolahkogovo-

ridabovsevredu?!Kakolahkotogovori,cemijeumrloce?Izoddaljenosti jenatozaslisal,kakosePregwelpogovarjaspoveljnikom.˝Kaj se je zgodilo? So vas porazili?˝ je vprasal

Pregwel.˝Ne, na koncu smo jih pregnali. Takole je bilo:

Ko smo prisli cez gore, smo izvedeli, da se jeXidahal utrdil v vasi juzno od ceste ob Ognjenireki.Krenilismonaravnosttja,natopasmodobilivest,daimaXidahalnekajmanjkotdvatisocmoz,karjebilodvakrattoliko,kotje stelanasavojska.TonasjezadrzaloinGospodarjepostalboljprevi-den. Sli smo previdno naprej proti vasi in kmalutudiprislidonje.Hergitisodotakratokolivasizezgradili tabor in postavili leseno palisado. Vedelismo, da bi bil direkten napad samomor. Zato jeGospodar ukazal naj okoli tabora zgradimo okopin naj ne spustimo nikogar niti noter niti ven.Okopjebilnarejenvenemtednuintedajsmolah-kosamose cakali,daHergitomzmanjkahraneinvode.Apoddveh tednihobleganja, ni bilo videti,da bi sovrazniku kakorkoli zmanjkovalo hrane.Postali smo sumnicavi, saj tako majhna vas nimogla nahraniti toliksne vojske. Cez nekaj dnismozedobiliodgovornatouganko.Ugotovilismonamrec, da Hergiti ponoci, skrivoma, dovazajo

zalogecezreko.Koje zatoizvedelGospodar,nasje zacudilo, da nam ni dovolil, naj napademo inpocistimodrugibreg.Pac pa jeposlal nekajmoz,dasosepreoblekli insepomesalimedljudi,kisotovorili zaloge cez reko. Ko so prisli v vas, so seskrivoma pretihotapili do vrat, pobili straze inodprli vrata,da je lahkoostalavojskapridrvelavvas. Presenetili smo jih, a se vedno so se dobroorganizirali–boljsekotsmopricakovali.Nasredi-scusenamjemalomanjkotseststoHergitovpos-tavilo v bran. In Gospodar je padel ravno takrat.On je namrec na celu svojih konjenikov napadeltistoskupinointudisamsemvidel,kakosilnosotrescili skupaj.Gospodarja je v temnaskokupre-bodlokopije inpadel je s konja.Na sreco smogasepravocasnoodneslistran,predenbigatistiHer-gitskipsi zemrtvegaposekali.Kosonasi izvedeli,dajeGospodarmrtev, jevsovojskozajelbesinlemalokateri Hergit iz tiste skupine je usel nasimrezilom.Intojeto.Takojzatemsmoseodpravilinazajcezgoreinsedajsmotu.˝˝PaXidahal?Jeumrl?˝jevprasalPregwel.˝Ne vemo zagotovo. Med mrtvimi ga namrec

nismonasliinmislimo,dajepobegnil.˝˝Prekletistrahopetec…˝jejeznozamrmralDor-

inovucitelj.Zgodba bo v celoti objavljena v eni izmed

edicij Društva Zvezdni prah!

34

DRAŽILNIK

ČrndanzačrnamačkaPodjetjejevresnicivodilasama,vecalimanjsta

seukvarjalispreprodajonepremicnin.Marjanajeskrbela, kot je to sama de inirala, za promocijo.Bolj, ko je podjetje raslo, bolj draga in razkosnapotovanja na druzabne dogodke si je privoscila.Mesecdnipredtem,kosejeMafaldisesulsvet,juje skupaj zVasjopovabilanakrizarjenje, ki ga jeorganiziral razvpiti Damjan Murva. Mafalda jesevedazavrnilavabilo,navsezadnjeniimelanobe-neganamena,dabissvojoprisotnostjoreklamira-laMurvo,ki jeboljposvojihpevskihuspehihpol-nilstranitracarskihcasopisovssvojimizgodbamiodomnevnozivahnemseksualnemzivljenju,kigaje celo obelodanil v svoji knjizici, jo poimenovalkar za roman, ter pompozno naslovil Srečen sem, ker sem dedec. „DamjanMurvassvojonovozenoiscehisotoc-

novPodjablani!“, ji jedanpredodhodomnakri-zarjenjejeznorazlagalaMarjana.„Vasjalahkopostanenjegovosebnizdravnikin

lepomisli,kajbotopomenilozanjegovokariero.“Vasjajesevedaodpotoval,nimubranilain cez

nekajdnigajelahkoopazovala,kakosessvojimisijajnimibelimi zobmirezipolegDamjanaMurve,kijenakrizarjenjufasalsoncarico,ajojeobskrb-ninegiizjemnegastrokovnjaka,dr.VasjeGroznica,svojeganovegaosebnegazdravnika,uspelprema-gati insvojimobozevalcemnajprejnakrovuladjeinnato sena vsehmoznih lukah, ki sopremoglevsajbife,postrecizvrhunskimglasbenimdozivet-jem.„Trapa, trapa, trapa!“ se je z desnico butala v

celoinzlevicokomajseuspevalazadrzevatiavto-mobilnapravistraniceste.„Prekletatrapaneum-na,kakosibilalahkotakoneumna!“jevpilavvet-robranskosteklo.Marjanajetedajsklenilaverjetnonajboljpogu-

benposel, kar ga je lahko.Podpisala jepogodbo,kotvecinskalastnicajetosmelastoriti,dabonju-nopodjetjezalozilodenarzanakupinobnovoluk-suzne vile v Podjablani, ki jo bo kasneje odkupilDamjanMurva.Intonekakrsnekoliluksuznevile!TajebilavPodjablaninajvecja,premogla je stiri-

najst spalnic in osemnajst kopalnic, ogromenbazen, tenis igrisce, hiso za goste. Pri cemer raz-vpitizrebecMurvanidalnobenegaavansa,sevec,njegovi dejanski zasluzki niso zadostovali niti zato,dabizatakohisokupilvrata.KojeMafaldaprebralapogodbo,jojeskorajpri-

zadelo.„Sinora?Kjenajdobivatolikodenarja?“jekri-

calanaMarjano.„Mojocigabodal!“jetavpilananjo.„V pokoju je ze, nisi opazila?! In tudi bankani

njegova!“jetulilaMafalda.„Se vedno lahko zrihta!“ je penila Marjana in

zaloputnilavratazasabo.Mafaldasejecezpolurezepomirila,siskuhala

caj,pojedlapolsendvica insklenila,daborazkle-nila pogodbo. Ravno sredi dela jo je tisti dan zedrugicskorajudarilinfarkt.Marjanajevdrlavnje-nopisarno, tocnopol enihpopoldan jebilo, ji namizovrglazajetnomapoinzarjovela:„Na,tukajimas!Denarsemzrihtala!Delaj, zato

tetukajsegledam!“Mafalda je osupnila. Ni vedela, kaj naj si misli.

Marjanajojehudouzalila, sevestedenjoje, ce jeleimelapriloznost,ponizevalapredvsemi.„Taposeljivelikopomeni,samozivcnaje,“ ji je

dejalVasja,komujepotozila,kajpocneMarjana.„Trapa!Trapa!Trapa!“jespetkricalasamasebi

vvetrobranskosteklo.Natojenatipalasteklenicoin pogumno srknila iz nje. Telefon je spet pricelneprestano zvoniti, piskimedmelodijami so spo-rocali,daprispevaenosporocilozadrugim.„Jebise,Marjana!“jeMafaldazarjovelavtelefon

in krepko nagnila steklenico. Komaj ji je uspelospeljatiovinek.Vkosckumozganov,kisejihpija-nost ni dotaknila, se ji je porodila zaskrbljenamisel,dajenekamprevectemno.Obcestnesvetil-ke,tuditesobileprizganeobnenavadnozgodnjiuri, so sprva cudasko brlikale in nato druga zadrugougasale.Celodezjebilcuden.Nenadomaseje ulilo, ceprav je nad cesto jasno videla luno inzvezdenanebu.Pogledalajenauroinugotavljala,kakojemozno,davidizvezdepoznopopoldan,ko

MAGINMAFALDA(Odlomek iz fantazijskega romana) MaraR.Sirako

35

DRAŽILNIK

bimoralosesvetitisonce.„Pijana sem kot zivina,“ je nazadnje ugotovila

Mafalda,natipalagumbzastekloinodvrglapraz-nosteklenico.„Juhuuuuu!“jepospremilasvojnoviuspeh,kajti

steklenicajepristalatocnonasredijumboplaka-ta, s katerega je mimovozece gledala Marjana vnadvsepametnipozi.Kertapozanibiladovolj, jeokrasila plakat se z napisom: „Zagotovite si svojprostorvsoncnemPodjablanovju!“„Premalo sem te, prasica!“ je pohodila zavoro

Mafalda,prestavilavvzvratnoprestavoinpohodi-laplin.Avtojeritenskozdrvelnazajdojumbopla-katainzadelobbankino,pri cemergajevrglonaplocnik. Na sreco je bila cesta povsem prazna inspet se je Mafaldi porodila ideja, da so se ljudjeverjetnoustrasilinenavadnotemnegapopoldneva,ki jezgledalkotnajbolj crnaodvsehcrnihnoci integacudaskegadezja.Zahipjecelosamazacutilastrah, zazdelo se ji je, kotdasenekaj temnega inzlobnegaplaziponjenemhrbtu.Izpredalapred sovoznikovemsedezu je izvle-

klaprsilo,sepijanozakrohotalainskorajpadlanaplocnik. Med rezanjem se je najprej lotila spred-njegazobaingakrasnonasprejala.Odmajalasejedo avta, spet nagnila steklenico in se krohotalaMarjani,ki jezgledalakot skrbastavaskamamka.Vlilajevasepreostanekpijaceinsteklenicozabri-sala vplakat.Nakar se je lotila seprsenjabrkov,prav krasni so ji uspeli. Za konec je naprsila seogaben smrkelj iz nosa in sklenila, da bo sprejiztrosiladosamegakonca.ZatojeMarjaninarisalasedvarozicka,kistaraslaizcela,pricemerjeene-ga se uspela pobarvati, drugi je na njeno zalostostalvorisu.Medkrohotanjem je komaj senasla avto, sedla

za volan, seozrlana svojedelo in se zdrznila. Zahipseji jezazdelo,kotdajoskoziocinaplakatugleda nekaj zlobnega, tako zlobnega, da je malomanjkalo,pabibruhnilaskoziodprtookno.Dezjesevednolil inkojepolozilarokinavolan,sobiletepovsemrdece,kotbibilekrvave.„Jebemti,kajsempijana,“si jereklainspeljala,

avtojeskocilzbankinenacesto,pricemerjeglas-nopodrsalspodvozjempoasfaltu.Cesta jebilaprazna innikogarnimotilo, ce je

avto vijugal, zapeljal na levi pas, od koder ga jemedpreklinjanjemspetusmerilanadesno.Piskni-lojetocnotrikrat,nakarsejeznovazacelozvonje-

nje.Mafaldajeizbruhnilavdivjikrohot,bilojeresbedasto opazovati samo sebe v krvavem spred-njemsteklu.Vedelaje,zakajjoMarjanatakodivjeklice.Zelo

dobrojevedelainnaravnostprijaloji je,dabosepred odhodom dozivela polom vsega, za kar jegaralazadnjihdesetlet.Novi direktor banke, v kateri je vcasih vladal

Marjaninoce,jepodjetjuodobrilposojilo.Todanetakega,kotbigaMarjaninoce.Obrestisobileubi-jalske inMarjana, ki ni videla vec od prsta prednosom,jepodpisalazbankopogodbo,skaterojezastavilanjunopodjetje.Mafalda je garala, kot senikoli.Prvicsejezgodilo,dajespalavpisarni, cepaje zeodsladomov,jessabovzelakuppapirjevinprenosnik.Spalajele sedvedotriurednevno,utrujena,kotjebila,jepozabila...Pritisnila je plin, avto je zdrvel po cesti. Ni se

veczelelaspominjati,strmelajevsvojkrvavodsevvstekluinpritiskalanaplin.„Nisedanesdanzaodhod!“,jeopomnilasebein

odmaknila nogo s stopalke. Globoko je vdihnila,natipala steklenico in krepko potegnila iz nje.Telefonjezvonilkotnorinjinacenjalzivce.„Zdajbospaslisalasvoje!“jeizpustilasteklenico,

zagrabila telefon in ga prislonila k usesu. Avto jezaplesalpocesti,Marjanajerazburjenovrescala:„Nemoremplacatiprvetranse!“„Jebi se! Zastavi svojo bajto!“ se je krohotala

Mafalda.Krvavapodobavsteklu,ki jebuljilavan-jo,jojespreminjalavnekaj,karninikolibila.Pos-tajala je zlobna, postajala je nasilna, predrzna inprimitivna.Marjana jebila zehistericna,Mafaldase nikakor ni mogla zresniti. Njen krohot je bilgrob,polnbesa.Stisnilajetelefoninvklopilazvoc-nik. Zdaj se je histericnoMarjano slisalo po vsejkabini, Mafalda pa je spet z obema rokama navolanulovilapribliznosredinoceste.„Pijana si!“ je vrescala Marjana. „Ustavi! Dada!

Takojustaviavto!Ubilasebos!“„Kol'ko kaplic, tol'ko let, bog nam zivi naj ta

svet!“jemedkrohotompelaMafalda.„Ustavi avto, prislabompote!Ustavi avto, pre-

kleto!“„Ej,prasica,“sejezapletal jezikMafaldi,„dami

nebos se avtapobrala!Marjana, vse simi vzela!Vse!Zaraditebe,samozaraditebe...“Vkrvavemsteklu je zagledalanjegovopodobo.

36

DRAŽILNIK

Smehljalsejije.Nasmeh,zakateregajevednomis-lila,dajenamenjensamonjej,jijestisnilpljuca.„Ustavi,ubilasebos!“,jerjovelaMarjanaiztele-

fona.Mafaldina pljuca so se razprla, zakricala kot

pobesnelazival.Takojekricalavseoddne,kosejezgodilo.Rjavekodrevstekluprednjojezamenjalanjenahisa,kiseji jeprehitropriblizevala.Zmoglaje setoliko,dajezagrabiladaljincagaraznihvrat,gasprozilainskupajzavtompoletelaprekoploc-nika na dovoz, od tam je avto zaneslo v okrasnakorita,podrlajevsetripalckenatratiinjihzmali-cila, nakar je avto kot v upocasnjenem posnetkudvigniloinnosilonaravnostvgarazo.„Jebemti, kako sempijana,“ je zasepetala steni,

za katero je vedela, da jobokoncnoustavila.Napolici je zvzdignjenimitacamistalbelimacek,biljekrvavpogobcku,krimujelilaizzalevegauhelj-cka. Crnmacek je s sosednje police ravno planilnadenj, luci so ga zaslepile. Beli macek je skocilproc, crnimacek je koturocen strmel v sprednjomasko avtomobila, ki je v naslednjem trenutkutrescila vanj in ga prilepila na steno. Pocilo je,Mafaldo je vrglo naprej in nazaj, nato ponovnonaprej, pri cemer se je s celomnabila v vzvratnoogledaloinnatosevvolan.„Macka sem povozila,“ se je v hipu streznila,

zagrabilaprestavnorocicoinodlocnopritisnilanaplin.Avtojezapeljalnazaj,poskocilinobstalpredgarazo.„Dada!Siseziva?Dada?!“,jeiztelefonavpilVasja.

„Jebi se se ti,“ je zamrmrala, odprla vrata in seprepognila, dabinasla telefon, ki jepadelnekamnatlakabine.„Kjesi,jebemti?“jetipalapotleh.„Dada!Daaaadaaaaaa!“jekricalaMarjana.„Tukaj si,“ je Mafalda natipala telefon koncala

pogovor. „Ubogi muc! Jebem ti! Nekomu sempovozilamacka!O,jebemti!“Nikakorjiniuspelostopiti izavta.Podrgnilase

je po celu, s katerega je rasla buska. Stegnila jerokiinpadlaizkabine.„Muc,asiseziv?“jesepetalagumam.„Nisi!“ jenatipala zmalicenokepopod zadnjim

levimkolesom.„Kar semora, semora!“ si je pogumno dejala,

zgrabilatisto,zakarjepredvidevala,dajebilvca-sihrepinpovleklaksebi.„Jebemti,paravnocezglavo,“sejerajeobrnila

procinsiobrisalakrvavodlanobbluzo.Obsedelajenatlehshrbomnaslonjenanaavto.„Glej, nikjer dezja,“ je nenadoma opazila, se

spravila na kolena in se povseh stirih splazila vgarazo.Zarometi so se goreli, ceprav se ji je zdelo

nekam prevec svetlo. Plazila se je in pomislila,kakojesplohmogoce,dajebilmacekzadaj, cegaje zlimala s stenopravzaprav spredaj.Dvignila jeglavo,policesopolomljenelezalepotleh,nastenijekraljevalvelikrdecmadez.„Takamalazival,patolikokrvi,“jepremisljeva-

37

DRAŽILNIK

la,kojespuscalapogledprotitlom.Medorodjem,posodozabencin,njenimipolomljenimitekaskimismucmijelezalodrugomacjetruplo.„Jebemti,kardvanaenkrat,“sejeplazilanaprej,

zvlekla se to truplo k sebi, si ga dobro ogledala,nakarjezaslisalanekaksnohropenje,zdelosejije,kotdasenekdodusi.Obrnilasejenadesnostran,videlanisenicesar.

Lecudnabelasvetlobajeprihajalanekjeizzaspre-dnjegakolesa. Povseh stirih se je odplazilaprotinjej.„Mater krasno, nisem menda se tretjega,“ je

govorilasamasebi.„Pa sehranosemmukupila ...Jebem ti, se mleko semmu kupila. Ubogi mucek,jebemti...“Svetlobajojepeklanaravnostvmozgane.Tisto,

karjelezaloizzakolesa,jesekarhroploinsedavi-lo.Zamizalaje,stegnilarokoinpricelavleciksebinekaj, za karbi lahkoprisegla, da jemacja tacka.Vendarnibila.Previdnojeodprlaociinpogledaladlan. Razprla je prste in zaslisala glasno, bolecemijavkanje.„Nisempodrlamacka,“ jestrmelavtla,nakate-

rih se je nabirala bela dlaka, nekdanja tacka paoblikovalavdlanzdolgiminohti.Dregnilajevan-jo,dlanjemrtvolezalanatleh.„Jebem ti, vlomilca sem zbila ... Bom poklicala

resilca,“ se je glasno domislila. Dlan se je v hipuzganila,jozagrabilazavratinpodrlanatla.Otepa-laseje,vendarjebilarokamocnejsa.Vleklajojepotlehkotbibilaigraca.

„A cane non magno saepe tenetur aper.“ „Jebi se!“ je skusala ugrizniti dlan, ki jo vlekla

nekamnadesnostranavtomobila.„Qui cum ebrio litigat ...“ S krajnim naporom je zasadila zobe vpalec in

seosvobodilaprijema.Uspeloji je,dasejeposta-vilananoge,natoji jezmanjkalomoci,nogesojoizdale, zavrtelasejeokolisvojeosi.Predpadcemso je resile krepke roke, cutila je misice, ki so senapele,dasozadrzalenjenomlahavotelo.

„Aut non tentaris, aut per ice!“ „Tibosmenisralzlatinscino!“jekriknilainsku-

salazagrabititisto,karjojedrzalonarokah.Zami-javkalo je in jo trdneje stisnilo, sedaj je ni vecmotilasvetloba.Zrlajevobraznecesa,karbi lah-kobilodelnocnemore.Imelojeobrazbelegamac-ka,kisejenekakospreminjalvcloveskega,cepravMafaldinibilojasno,kakojetosplohmogoceinlezakajbisemacekspreminjalvcloveka.Posmehljivpar vijolicnih oci, kakrsne je imel tocno ta belimacek, ki je ze nekaj dni gostoval pri njej, je zrlvanjo.Tistonekaj se jenagnilonanjo, jopolizalopolicuinspetzacelozmijavkanjem.

„Genetrix virtutum frugalitas,“ je med mijavkan-jemspregovorilonekaj.Mafaldasejevdala.„Jebem ti, kako sem pijana! Bibo ergo sum,“ je

dejalasamasebiinomahnilavnezavest.

38

DRAŽILNIK

VOTLINASKRIVNOSTI(Odlomek iz fantazijskega romana) BojanEkselenski

11.poglavje-DrugamedigraProvansajelepadezela.Tukajlahkokupisodro-

cno posestvo in nihce te ne sprasuje za poreklo.Dokler pustis dezeli, da zivi svoje zivljenje, si navarnempredradovednimiocmi.Pred vilo parkirani avtomobili premijskih

znamk soprihajali iz razlicnihdelovEvrope. Zas-topanajebilaskorajcelaEvropskazveza.Marijinred iz Magdale je bil skoraj izkljucno evropskazadeva.NekaksenpredhodnikZdruzeneEvropeseodcasovRimskegaimperija.Mojsterjesprstitapkalpolesenimizici.Tokrat

jebiloblecenv sportnaoblacila..Svojihosemkri-zevjeuspesnoskrival.Vvelikemsalonujevladal

precejsen vrvez. Uvodni del mora biti sproscenZbranisobili ''pontifexi''zobema''pontifexmagi-canus''.Vsehdvanajstnjih.Vsakjeimelnaovrat-niku majhno znacko, podobico zenske z diade-mom,kigakrasirdecrubin.Kristalvvsakiznackijebilresnicnirubininnenekacenenakrama.Moj-sterjeopazovalmozerazlicnihstarosti.Najmlajsije castitljivstatusdosegel zepri stirihdesetletjih,anajstarejsi jenosil skorajdevet krizev.Tedaj sejeodlocilpritegnitipozornostdruscine,kijespro-scenopivckalakonjak:»Gospodje, upam, da imate vsak svoj stol in

kozarcekkonjaka.«Vsisovhipupotihnili,zasedlisvojestoleinpri-

jeli kozarcke z rjavkasto bistro tekocino. Mojstersejeponosnorazsirilroke:»Tezkosilahkomislite,kolikonaporasemvlozil

v izracunavanje najsvetejsega opravicila nasegaobstoja, ki nas je pripeljal do tega pomembnegatrenutka. Jaz sem sto sedemintrideseti mojster vdolgotrajnizgodovininasegareda.Nevem,aliimato stevilo kaksnopomembnovrednost, amoj casjecasvstajenjaGospe.Vsismolahkoponosni.Brezvasevescineinsmelostinebipriklicaliangelov,daprinesejovsemogocnodusonaseGospe.Veselimoseizpolnitvesvojeusode!«Vprostoruserazlezezvokmrmranja.Kmaluse

bodopreselili vvelikoklet, preurejenovtempelj.Tamsosveceniki''magicanusminoris''pripravljaliskrivnostni obred Recordamini. Od nekod priletivprasanje:»Mojster,kajbomostistim izikom?«Mojstersejetrpkonasmehnil:»Kajnaj bi znjim?On ima svojnamen,« in vse

premeril z bistrimi ocmi: »Naj odkrije svetu, danase mizerno vesolje ni edino! Naj objavi, da jesvet Vesoljne cerkve prekleto gnojisce ukletihhipokritovinpedo ilskihprevarantov,«injezapi-cilsreppogledvobilnegamoza:»DragiHelmut,odtebe sem pricakoval vec sirine. Samo zate torejmalceuvidav sirsoslikopripravnavstopDuhavsnovnisvet.Ravnotaarabski izikjeedenodklju-cnihljudivsetezadeve.Lahkobirekel,dajemojskrivni joker zamatiranjeCerkve.Moj clovekvesMark Jordan: Votlina skrivnos (naslovnica)

39

DRAŽILNIK

cas skrbi, da ima mozgane na najvisjih obratih.Kakobilahkodrugacevtakokratkemcasurazvo-zlal uganke, ki bi vrhunski institut zaposlile naj-manj za pet let? Mohamed je polegMary najpo-membnejsi v tej igri. Ze cezdva tednaboobjavilprvaodkritja.«Debelusen moz se je spogledal z mozmi okoli

sebe,srknilkonjakinponiznoodvrnil:»Mojster,oprostitemi!Zalsemozadeviseznan-

jenprecejpovrsnoinnepopolno.«Mojsterjeprikimal:»Se malo in nase snovne pomanjkljivosti ne

bodo vec pomembne. Cerkev temelji na drugemJezusovemprihodu.Mijibomopripravilipresene-cenje. Namesto prihoda njihovega odresenikabomo pripravili prihod Gospe, ki so jo ponizali,prevarali innakoncuzahrbtnoubili.Nebibilradvnjihovikozi.Druscina,nazdravimonovidobi!«jevnesenovzkliknilindvignilsvojocasokonjaka.Vsisodvignilikozarceinglasnonazdravili.Kletjebilapreurejenavskromnitempelj.Cere-

monialnoosebjeje ze cakalonasvojihmestih,kosodvanajstpraznihsedezevzasedlivelikasiReda.Oblecenisobilivzrtvenekute.O icirvzhodazacneobred.Najprej trikrat pozvoni z zvoncem. ObrneseprotiO icirjujuga.Tastopidokadilnegaoltarjaindvignekadilovzrak:»Healaleahalejlaedanimgilagh!«Drugi zapojejo uvodno obredno pesem. To je

bila pesem povelicevanja Gospe in zanicevanjaOdresenika, zaradi katerega soponjihovi legendipregnaliGospo.Mojsterjestopilpredzrtvenioltarinseobrednoprekrizalzociscevalnimkrizem:»Elejla,«insejespalcemdotaknilcelainpoteg-

nil roko do genitalij: »Ikofolesc,« ter se dotaknillevega ramena inpresunljivovibriral: »Tudja,« insedotaknil sedesnegaramena:Magid,« insklenilrokeskrikom:»Aminjehupat!«Vsi so cutili prisotnost tega, cemur pravijo

''berekelahak'',bozjiblagoslov.Zatemjesledilopetjeobrednihpesmi.Zaobred

Recordaminijebilopotrebnopetiseposebejdolgepesmi,kiudelezencezazibajovmisticnitrans.Vseprisotnejeprepojilvonjmocnegakadila.Bilajetozmes sivke, hasisa in izvlecka neke redke gobe.Dolgotrajni okultni trening je zacel, kar je kadilokoncalo.Po petju je O icir zahoda v prostor pripeljal

bika. Nesrecno zival so s skripcem spravili nad

zrtveni oltar.Bikovemogocnenoge soudarjale vprazno. Zrtveni o icir je okoli vratuomrtvicenegabika izvajal natanko predpisane gibe. Mojster jepokleknilpodbika.Zrtvenio icirjezarezalzobre-dnimmecem.Udarecmeca jebil natancen.Toplakrijebrizgnilazbarocnimcurkom,kijezalilaMoj-stra.Vsisozacelipetizrtvenohimno.Koncnozivalotrpneinizkrvavi.Mojsterjevesodkrvi.Skleniljeokrvavljene roke na okrvavljenih prsih in zacelrecitiratiurok.Odnjegasejevluzoizcejalatoplabikova kri. Vsi so zacutili scemenje. Prihajal jevrhuneczrtvovanja.Pomocnik zrtvenegao icirja jeprinesel kosaro.

Iznjesejeslisalpridusenjok.Mojsterjevzkliknil:»Kje je nedolzno jagnje, ki bo sprejelo greh

nedolznega?«Pomocnik zrtvenega o icirja je obstal sredi

improviziranegatemplja:»Nedolzni jetukaj!Kjejetisti,kizahtevakrvno

zrtevzaGospo?«Mojsterjegromkovzkliknil:»Tukaj sem, kajti Gospa mi je skozi nesteto

rodov dala pravico, da ji darujem kri jagnjetabozjega. Ste izmaknili to jagnje tistim, ki jemljejosamociste?«Pomocnikjeceremonialnoodvrnil:»Takrvnadaritev je odmize tistih, ki zastrup-

ljajociste.«Mojsterjedvignilroki.Krijesekapljala:»Torejprinesijagnjenakamensvetezrtve!«Pomocnik je prikimal in prinesel kosaro poleg

okrvavljenega oltarja. Mojster je z okrvavljenimirokamisegelvkosaroiniznjevisokovzrakdvig-nil novorojencka. Ta je zacel predirljivo kricatiizvenvarnega zavetja kosare.Mojster jepreglasilneutolazljivjoknemocnegabitja:»Gospa, to je kri, ki te bo obudila v zivljenje.

Vrnilasebosvdrugisvet,vcudovitopalacoVzho-da.Odtamboszavladalainnasblagoslovilassvo-jomascevalnozetvijo!«Grobo je polozi kricecega novorojencka na

krvavkamen.Skazalcemnaredikriznamajhnemcelu.Drobcenobitjejeobupanokricalo,kotbislu-tilosvojousodo.Moraumreti,predenbozacelozavanturozivljenja.Mojsterjevzkliknil:»Kjejematernica,kijeizleglatobitje?«Tedaj so skozi vrata porinili obupano zensko.

Krice je steklado okrvavljenegaoltarja.Tikpred

40

mojstrom jo je prestregla neka sila. Besno se jeupirala nevidnim nitim crnemagije. Poskusala jekricati,aizsebenispravilanitiglasu.Samonemo-cno je pihala in se zaletavala v neprebojno poljesile.»ViditetovlacugoBabilona?Vidite,kakosebori

zasadsvojegagreha?TadivjazenskajeMaria,onajeskrunitevnaseGospe!«Zenskajessolzamivocehspoznala,dajeujeta.

Ne mogla izgovoriti nobene besede. Vse misli jeusmerilavnemocnegaotrokanaoltarju,kijeople-tajoczrocicamiinnozicamicakalnakonec.Mojsterjeprotinjejusmerilobredninoz:»Presustvovalajez zupnikom.Ocetegapankrta

je hipokritski zupnik. Castitljivi gospod si je naj-prejpostregelznjenosestro,kojebila senedolz-napuncka.Potemjepreklopilnaodraslost.TukajimamogresnicoMarioinsadgreha.NasaGospasinebimoglazeletilepsezrtve.Napilasebonedolz-ne krvi, spocete iz greha. Zaljubila se bo v nasodaritev. Ona bo …« in glasmu je zamrl. Roki staomahnilipolegtelesa.Nozjezodmevajocimzven-ketompadelnatla.

۞۞۞

DickinMarystaizstopilanazadnjipostajipod-zemne zeleznice.Maryjevtemenunekajstisnilo.Opazilsem,kakojijecelonagrbancilvalbolecine.»Kajje?Tekajboli?«semjozaskrbljenovprasal.

Onajemracnoodvrnila:»Nekaj strasnega se dogaja. Cutim prisotnost

necesatemnega, zlovescega.Nekdo je caralvtemobrednemjeziku.Nevemkako,askozinjegoveocisemvidelagrozljivosliko.Bogmipomagaj,kajsedogaja?« se jepreplasenoozirala okoli. Splohmeni registrirala. Zgrabil sem jo za roko inpotegnilnastran:»Ocemgovoris?Okaksnemcaranju?«Onajetrpecezaprlaoci,potocilasolziinzajeca-

lazbolecinovglasu:»Ne vem, ne sprasuj me! Samo pomislim in

vidim skozi oci nekoga drugega, ki je sredi nekesilno odvratne scene. Moram se skoncentrirati!Moram!Cutimneverjetnozlo!Vidimnovorojenckana okrvavljenem oltarju. Vidim nore ljudi z nozi!Vidimnesrecnozensko,kijojenekazlasilapriko-valanamestoinnemocnohlipa.Oci,skozikaterevidim,soocizlobnegacloveka.Vnjemvrejomas-cevanjenekestarekrivice,pomesanezvzhicenjem

DRAŽILNIK

41

DRAŽILNIK

pricakovanja.Pricakujeudejanjenje,da,pravrazu-mem,udejanjenjestrasnegamascevalnegabozan-stva,kisebonaslopotvmesonekegaElemJereda.Moramsevmesati!Nemoremdovolititegastras-nega zlocina!Onmojbog!« je zakopal obrazmeddlani.Sejazsemcutilodmevgroze,ki joje cutila.PrikupoliPavlovekatedrale,tudimenejestisnilood jebenega sita. A hitro sem se skuliral. Ce semenestrafaverski sit,ki jezjebalnjo,svakuhanainrostiljana.Prijelsemsezaglavoinodkimal:»Bog ti pomagaj! Nehaj se igrati! Zdaj nimava

casazailuzionisticneigre!Pohitiva,doklerselah-koneopaznoizmuzneva!«Oname splohniposlusala.Kotodklosarskega

sita zadetdzanki se je sesedla naklop in zaprlaoci. Sama zase je zrebala neko samo njej znanomolitev ali karkoli je ze bilo.Taokultni sitmenipravnic zabaval. Zeprevec sranjanama jenako-pal.Moralabibitizvezdnika,asvabegunca.Bogsigavedi,kogavsesvaimelazapetami.Aonasejemorala podati na misijo nekaksnega okultnegaresitelja. Saj imamopri Jezusovemprtu srinke zanevernealidelnoverneinspovednikealieksorcis-tezaverne.Maryjespoznala,dalahkovstopivzavestdru-

gega, ki izvaja magijo v tem obrednem jeziku.Odpor,kigajenudilnorec,cigartelojezasedla,jehitropojenjal.Moz, ki ga je zasedla, je klecal podslikozenske.Zacutilajelepljivomlacnotekocino…kri.Telojebiloprepojenoskrvjo.Znaslasejesre-di bizarne scene. V ustih je cutila kovinski okuszivalskekrvi.Zagledalajemrtvobikovotelo.Zasli-salajoknovorojenegaotroka.Zgrozilasejeobtempredirljivemkricanjunemocnegabitja.''Kajpocnenovorojencek na okrvavljenem oltarju?'' V mojs-trovihmislihjenaslaodgovornavprasanje.Skoziustaujetegatelesajezakricala:»Selgodtzekeaktasek!Kejididmafetekpemelij

Elejla!«Vdvorani je zavrsalo.Valovanje zvokov transa

je butnilo v ujete cute. Zrtvenemu o icirju, ki jeravnostopilpolegzrtvenegaoltarjaindvignilokr-vavljenmec,jezastalaroka.Pricakovaljemojstrovritualnikliczaprelitjenovorojenckovekrvi.Mary je prisilila telo, da vstane in se obrne in

skozitujeocijevidelamozavokrvavljenibelikuti.Skozimojstrovaustajebesnozaklicalakletev:»Teaktoroghmoapated!Teak!«Zrtveni o icir je zmedeno odstopil in konico

meca polozil na okrvavljena tla. Novorojencek jekrililzrocicamiinnozicamiterpresunljivokrical.Tedajjezaslisalaklic:»Nekajsejezgodilozmojstrom!Izveditezrtve-

no daritev! Kri mora biti prelita za vsako ceno.Gospasemoravrnitimednas!«Zrtvenio icirjeoklevajocedvignilmec.Maryje

zbralavsomociniztegnilamojstrovoroko.Iznjesvignejoslepecestrelecrnemagijeinpokosijozrt-venegao icirja.Moz se je krice sesedel.Mary jesstrelamijezeinsovrastvaobjelatelesavsehsode-lujocihvkrvavemritualu:»Morakjagheos!«Slepece strele neizmernega sovrastva, jeze in

mascevanja so objemale zmedene udelezence.Mary je recitirala urok, za katerega ni vedla, odkodinkakogapozna.Nisejisanjalo,odkodpri-hajatastrahotnamoc,kijecvrlaljudivimprovizi-ranem templju.Objelo jo je silno zadovoljstvoobobcutkusovrastva, jezeinmascevanjadoljudi,kiso zeleli zrtvovatinovorojencka.Zlastiobsovras-tvudotehljudije cutila scemecesladostrastje.Iniztegasladostrastjajeprihajalosevecmoci,sevecsmrti.Cez nekaj minut je bilo vsega konec. Hrup in

krikisosepolegli.Donerazpoznavnosti iznakaze-natelesasonegibnooblezala.Krijeodsilnevroci-neizparela.Otroskikrikjeodmevalvtihempros-toru.Maryjeskozimojstroveocividela,kajjesto-rilainsezgrozila.Obrnilasejeproti zenski,ki je,osvobojenaspontemnemagije,steklaprotinovo-rojencku.Zgrabilajejokajocedeteingaobjela.Kojedrobnobitjezacutilomaterinotoplino, jezado-voljnoutihnilo.Mrtvaskatisinanapolnikrutpros-tor.Bikovo truplo se kar visi pred sliko zenske spsenicnimi lasmi. Mary prebere ime zenske –Marija iz Magdale. Imela je nekomisel, a se ji jeizmuznila.Odmahnilajezmojstrovoglavo.Posve-tila se je zenski, ki je otrokugovorilanekeneznebesede:»Pozabite, kar se je zgodilo.Nikomurne smete

povedati,kajstevideli,sicerbostenaseinnaotro-kapriklicalinajstrasnejsekletve.Pojditevsvetinnegresitevec!«Maryjezatemizvedlaseenurok.Zenkajehlipajocezrlavmojstroveoci.Maloprej

jebiltaclovekposast,kihocezaklatinjenegaotro-ka,azdajjenjenresitelj.Predsabonivecprepoz-nalaposasti, temvec vnemocnega starca.Nasled-

42

njihipjeizstarcevihoci izginila zivljenjskaiskra.Odbikovekrviokrvavljenotelosejesesedlo.Zen-ska je ostala sama. Zgrabila otrosko kosaro in zdojenckomsteklanasvezzrak.Cimhitrejejehote-lazapustititaukletkraj.Maryjenaredilasamoseenurok.Prepricalase

je,dajezenskaznovorojenckomdovoljdalec.Obicajni mir Provanse je prekinila strahovita

eksplozija.Ognjena goba se je sunkovitodvignilaskorajkilometervneboinzasijalakotdrugoson-ce.V strahotnemognju crnemagije so izginili vsisledovi okrutnega obreda. Izginil je magicanuspontifexmaximusinostalinajvisjidostojanstveni-kiMarijinegaredaizMagdale.Izginilajetudiizje-

mnadragocenost,virokultnemocireda,starodav-naknjigazimenomSehirJered.Maryjestreslazglavoinmepogledalastistimi

svojimiradovednimiocmi:»Kajsecakava?Greva!Nimavacasazapostopa-

nje.«Skomignilsemzrameni.Zelelsemnekajreci,a

semmolcal.Takratnisemhotelpogovoraocudas-kem izletunjene jebenoodvitepameti. Ta avgus-tovskasopara,spremljevalkanevihtinploh,jebiladovolj za moje razruvane zivce. Baje je zaradiorkana, ljubkovalno imenovanega ''izmnael'', pla-valopolseverneItalijeindelFrancije.Vsajtosemujelvporocilih.Potemsemslucajnoujelnovicoo

DRAŽILNIK

43

DRAŽILNIK

preiskavi nenavadnega teroristicnega napada. Vtejpripovedisemprepoznalnajudva,sajjeslozasfrizirano porocilo o Manchesterskem dogodku.Seveda,Maryjecaralasrediulice.Cesataksneganimocprikriti.Kersoseodlocili,dazanamaposljejopse,morajonajprejpripravititeren.Naroceniavtonajujecakalnatankotam,kamor

sva ga zahtevala. Lastnik je sicermalce nergal, adovoljzajetensopgotovinegajepotolazil.Navra-tihsejeblescalveliknapis''Nolimitsrent''.Krizalsemsenadspakedranoanglescino.Sajnibilovaz-no.Spredpotopnimdaljincemsemodklenilvrata,vanj sva zmetala svojenahrbtnike, zatem se sebeinnakoncusemporinilcistopravikljucvnamen-sko rezo. Res retro! Bog nama pomagaj, kaksnomuzejskokriposvanajela.Cehoces,daavtospel-je,morasvanjvtikatikljuc ingaceloobrniti.Prejkripa od sebe ne da niti glasu, kaj sele, da bi sezganila. Zatemme je oklofutalo sehujsepresene-cenje.Cezeliskripopremakniti,morasznogotis-catinapedalzaplininavtodativprestavo.Sreca,da je moj oce pred cetrt stoletja se imel taksenavtoinmejenaucilkarafek,kigapozenejovtek.Taksneavtomobilesovrazvitemsvetunehalipro-izvajatizedvedesetletjinazaj.Nasrecojebiltankzagorivopoln.Koncno mi je uspelo ukrotiti to smrdljivo

muzejsko mrcino in pocasi se odpeljeva. Nekajcasa sva molcala. Predmestno naselje je pocasinadomestilo zelenilopodezelja. Stavb je vsemanjinosvezujocenaravejevsevec.Nebosejetemni-lo. Torej bo kmalu se ena od mnogih poletnihneviht.Maryjeprekinilazemalcezoprnotisino:»Rajeme ne sprasuj, kaj se je prej zgodilo. Se

sama nisem sigurna. Vse se je odvilo tako hitro.Vemsamoto,dasemstorilanekajdobrega.Zani-mivopri vsem jebilo to, da sem lahkouporabilavso moc, ko sem zacutila neizmerno sovrastvo,jezoinzeljopomascevanju.Cudno,kersemseobcutenjusovrastvatakodobropocutila,«injevzdi-hnila:»Otemsebovapogovorila,kobovanavar-nem. Prej ne. Upam, da bo naslednji avto malcemodernejsi, ceprav odsotnost sodobne tehnikepomenidolocenovarnost.«Pogledalsemjoizpro ila:»V cem mislis, da je voznja s kripo varnejsa?

Pocutim se kot nekaksen kaskader, privezan nabombo.«»Takripanimanobeneelektronike,kibiizdaja-

la svoj polozaj. Ima samo predpotopen GPS in jebrezmoznostikomunikacij.Takripajetakostara,da je nevidna sodobni prometni informacijskiinfrastrukturi.«»Lastnik irme je vanj gotovo vgradil kaksno

sledilnonapravo.«Maryjezaskrbljenoprikimala:»Mogoce.Alastniknajuneisce.Predensebodo

dokopalidolastnika,bovazezamenjalaavto.«»Mogoce,«semzasepetalinseposvetilvseslab-

sicesti.Izbralasvanajboljboguizzaritneceste.Nobena

od tehprometnicnimanavigacijskih tock.Vse soprepuscene sivini brez sodobne tehnologije.Kak-snasreca,danisvavNemcijialiceloSvedski.Tamso baje prepovedani avtomobili brez sodobnenavigacijske opreme. Na sreco so Anglezi malceboljkonservativni.

Oživljenju,vesoljuinsplohvsemwww.andros.si/vesolje/

podrobenopisSoncainplanetovOsoncja, nastanekinmehanikagalaksij, rojstvo,zivljenjeinsmrtzvezd, bigbang,strukturavesoljainnjegovkonec, omoznostihzivljenjanarazlicnihplanetih, potovanjanaMars,izzamejaOsoncjainsedlje, pojmovnik,pojasnilomanjznanihpojmov,formule.

44

KRATKA F ZGODBA

UVIDENISVETAndrejIvanuša

Karvidiš-toje.Karje-spoznaš.Karspoznaš-daštemuime.Karimaime,jeuvidelprvi,

kijevekomajbil.TobiljeSvet-o-vid.

Pomislilaje:–Tarealnostminivsec!––Brisi,brisi,brisi!–jekricalavsvojiglavi.Nare-

diloje-ffftt-ingozdjeizginil.Seen-ffftt-innibilovec poti. Nad glavo se ji je pel blesceci, mlecnisvod,podnogamijijezelenelatrava.Travnebilkesojisegalecezkolena.Bilesotakovisoke,dajihjemogladoseciskonicamidolgih,ozkihprstov.Uvidela, boginja in vnukinja Svet-o-vida je raz-

misljalase,dautrneveter.Asijepremislila.Bilojijevsec,dajineznocesedolge, crnelase.Streslajez glavo, da so senjeniblesceci kodriraztresli razrame in svobodno zaplapolali v vetru.Nastavljalamujeliceinuzivalavnjegovembozanju.Potem jeuvidela oblake,modronebo,pticena

njem in sokola visoko zgoraj. Krozil je pocasi iniskalplen.–Kakorjaz,kakorjaz!–sejerazveselila.Zapirala

je veke, v mislih naredila podobo in potem vekespetodpirala.Uvidelajenoveinnovestvari.Nare-dilajemogocenhrastsredipolja.Pocasi jestopiladonjega. Zbosiminogami je cutila vsako travnobilkoposebej.Bozalesonjenenoge,karjijepovz-rocaloneznanskougodje.Kojestopilavhrastovosenco,jespoznala,dajo

jestaro,dobroSonceugrelo.Znojsejijenabralnaplecih in zato jo je malo zmrazilo. A ni kaj dostimarilazato.Boljjojepritegnilopticjepetjevhra-stovi krosnji. Znova in znova jebilapresenecena,kaj vse je zmogla uvideti, ne da bi se tega splohzavedala.Mislilajenastarihrastingajeuvidela.Ana hrastu so gnezdile ptice, drobne mravlje sotekale po lubju, zajedalci pa pod njem. Objela jedrevoinpostalaenoznjim.Cutilajenjegovesoko-ve,kisoteklinavzgorponjegovihzilah.Cvrstoje

stalo, korenine je imelo globoko spodaj in tam jecrpalosvojomoc.Cutilajekrta,dezevnike, licinkerazlicnihhroscevinsemnogodrugihzivali.Slutilaje,dagabodoscasomanaselili lesi,dobriduhovi-ni, ki prinasajo zdravje, sreco in veselje.V tistemtrenutkujebilaponosnanase.Bilajetakozadovo-ljna in skoraj srecna, notranje mirna. Uvidela jelepestvari.–SkorajkakorSvet-o-vid,–jezadovoljnopomis-

lila.Avnaslednjemtrenutkuji jenaslednjamiselrazzalostilasrce.–Skoraj,anikolitakokoton!–jeotoznopomislila.Zaprla je oci in si v mislih predstavljala oblak.

Spetjeodprlaoci iniznjihje svigniltemenoblaknanebo.UvidenioblakjezaklonilSonce.Padatijezacel drobendez.Najprej je sipalnekakoobotav-ljajoce.Potemjezagrmeloinusulasejepomladnanevihtazvelikimiintezkimideznimikapljami.–Uvidimlahkokarkoli,avsekarje, je zeuvidel

Svet-o-vid. Lahkouvidimbolj zelen inboljmogo-cenhrast.Mojsokoljelahkopisanalisiv,asokolajeprviuvidelSvet-o-vid,–jegrenkopomislila.–NicesarnoveganipodSoncem,karbineuvidel

mojded!–jejeznozaklicala.–Brisi, brisi, brisi!– je spet kricala v svoji glavi.

Dez je ponehal, veter je cisto potihnil, -pffft- jeizginilhrastspticami,krtomindezevnikivred.Nakoncu je spet ostal mlecno beli, blesceci nebesnisvod.Izzanjegovekoprenejebiloslutiti ledobro,staro Sonce. Senekaj je ostalo– visoka, zelena inopojno diseca trava. Legla je vanjo in zaprla oci.Zaspalajeinsanjala.Dolgojenjensentrajalinsanjalajestevilnesan-

je, dobre in slabe. Sanjala je svoj svet, podobendedovemu, a spet malo drugacen in samosvoj.Smejala se je v snu in jokala, sovrazila in ljubila.Pravnakoncujesanjalamirnesanje.Natojeodprlaoci.Iznjihsoseusulezvezdeinpoletelevisokopod

nebo.Nebesnisvodjepotemnelinnanjsoseprile-pilezvezde,kisosekotslapovikarnaprejsipaleiznjenihoci.

45

KRATKA F ZGODBA

Zatrepetala je z vekami. Zasijali sta dve luni,

vecjainmanjsa.Nasmehnilaseje,sajjijebilanju-nasrebrnasvetlobazelovsec.Pihnilajujenavzgorkakordvamilnamehurcka in luni sta seprilepilimedzvezdenanocnisvod.Zaprlajevekiinznovapomislila,kajvsejesan-

jala.Nasirokojujerazprla.Izocisojililadrevesa,potoki, reke inmorja. Gozdove so naselile zivali,vode sobilepolne rib,rakov indrugega zivlja. Izoblakovjesipaldezinmehkosoplesalesnezinke.Nanebusoletaleujede,medlistjemsoseskrivaledrobnejseptice.Vgrmovjusopricelimrezeprestipajki in loviti mrces. Roze so zacvetele in vetruprepuscale svoja semena.Drobnemeglice sohla-pelespobocijhribovingora,rekesozavijugaleinnapolnile kotanje, ki so kot modro-zelena jezera

zasijalavpustiplanjavi.Anedolgozatemsorjaveplanjavepokrilesvetlo zelenetrave.Nadnjimisoletali zivopisanimetulji. Zatrepetalajezocesnimivekamiinsrediplanjavejestalonjej ljubodrevo.Tokratnibilhrast,temvecjepostavilalipo,diseco,mogocno z dvanajstimi vejami. Prav taksno kottistosKristalnegore,kjersejerodila.Leskorjanibilabela,temvecrjava.IntudidrevosamojebilomanjmogocnokottistonaKristalnigori,bivaliscubogov.Uvidelajemehko,zeleno,vvetrcuvalujocotra-

voinpotkoizbelegapeska.Potkajevijugalaodlipepoplanjavi,kjersosepaslesrneinsrnjaki,kjersokosutedojilesvojemladickeinobnjihsostalijelenizmogocnimrogovjem.Potkajeteklaobjezeru,kijemirnoplivkalopodmogocno skalo. Sredijezera jeuvidela kupolast otocek. V ozadju so se dvigaleskalnegorepovrhupokritezvecnimsnegom.Nas-mehnilaseje,saj jebilopopolno.Vstalajeinboso-nogastopilanapotizbelegapeska.Ko se je njena noga dotaknila pescenih zrn, je

njenotelozadrhtelo.Stopilajevsvojuvidenisvetinbolece spoznala, da joostri pesekbodevpod-plate. Zdaj, ko je spremenila svojobozjo oblikovclovesko, se je zavedla, da vseh sanjni dosanjaladokonca.Razmisljalaje,cebiobrusilapesek.Aseje domislila sandalov, ki so s trakovi ovili njenameca.–To je mnogo bolje,– si je rekla in pogumno

zakorakalapopoti. –Zanimivo!Videtimoram,kajsemustvarila.–Anaslednji korak ji je zastal, saj je grozenkrik

sinilmeddrevesi,kisotihoselestelavvetru.Krikjenaraselinsedvigal,dasobolelausesa.Natojevse potihnilo. Prisluskovala je in na vse straniobracalaglavo.Spogledomjehotelaprodretisko-zirastje.Spoznalaje,dajenasvetu,kigajeustva-rilapravtakoomejenakotbitjaiznjenedomisljije.Uvidela je svet s svojimi zakoni in zdaj se jih jemoraladrzati.Drobennasmehji jedvignilkotickeustnic.–Naj ostane tako! Morda … Pogledam, kaj sem

sanjala!–Pogumnojestopilanaprejpopotiposutizbelimpeskom. ◊

46

KRATKA (F) ZGODBA

PLEČNIKOVOZADNJEPISMOJANUKOTERIAmedejaM.Ličen

V Ljubljani, 6. januar 1957 Najdražji Prijatelj, zadnji čas je, da Ti priznam - poz-

nam veliko skrivnost, ki me bolj in bolj razjeda. Še vedno Te neizmerno cenim, četudi si že dolgo pred oblič-jem Vsemogočnega. Zaupam le Tebi, ki Ti je dano spoznanje, tukaj pa bi si od modernih umetnikov nakopal še več posmeha in nerazumevanja. Morda sem res cerkveni nazad-njak, se pa ne bi čudil, če bodo ob mojem truplu oni stali na častni straži. Kakopak od veselja, ker so se končno znebili starega zadr-teža. Bog jim naj pomaga, da ne bodo čez petdeset let stav-barstvo spremenili v steklene in betonske kocke!

Kajti po Božjem navdihu sem prišel do presenetljivega zaključka. Vse te očem zanimive oblike, ki dajejo

vtis harmonije in upoštevajo merila naše umetnosti, so omama, ki nam zabriše sposobnosti presoje. Vrhovi streh in kipov s piramidno, stožčasto, kvadratno ali pra-vilno kupolasto obliko so škodljivi in čep-rav se tega ne zavedamo, nas vodijo v telesne in dušne bolezni. Kar ni moč najti v naravi, ni vredno posnemanja in v naravi ni popolnoma pravilnih oblik. Oblika pa je dimenzija, ki ima še nepojasnjen vpliv na vse živo. Ogledoval sem si slovenske cerkve in opazil, da so stari mojstri to že dav-no doumeli. Zdravilnih osemkotnih zvonikov pa je na žalost vedno manj. Podobne dobrohotne zgradbe sem našel v staroruski leseni arhitek-turi, ki je polna znanja o vplivu oblik na človeka, razumeli so ga Egipčani, pa zelo verjetno

47

KRATKA (F) ZGODBA

tudi Tesla, Lorber in drugi veliki ljudje. Da, dragi Kotera, piramide so odlične za konzerviranje in kar je dobro za mrtve, za žive gotovo ni.

Faraoni niso bivali pod piramidnimi strehami, so pa pod nje trpali ljudi, ki jih je bilo treba voditi in jim odvzeti sposob-nost lastnega razmišljanja, ki bi redu precej škodoval. Tako preprosto je to in najbolj zapleteno je opaziti najpreprostej-še stvari. Hudič pa se neprenehoma bori za premoč in nam na pladnju ponuja komotne nadomestke za božjo milost, mi pa mu podlegamo.

Vsi moji - Bogu naklonjeni - načrti so bili zavrnjeni, kakor tudi moja risba slo-venskega parlamenta iz pred desetih let, ki zajema rušenje gradu. Namesto celotne grajske stavbe sem želel postaviti veličast-no osemkotno zasnovano zgradbo s slav-nostnim dostopom od magistrata, po vznožju grajskega griča. Ljubša jim je sto-žčasta stavba v Tivoliju, kar potrjuje mojo bojazen, da gremo v napačno smer.

Da, dragi prijatelj, sam sem na tej stranpoti največji grešnik. Morda mi bo vsaj malo oproščeno, saj me je Pravični redno krtačil s konjskim česalom. Preživel sem najdražje in ni mi dal ljube žene in

ne otrok. Redko sem bil zadovoljen s svo-jim delom, saj sem nevede preprečil Božji milosti, da bi vstopila v moj prostor, me oblila s svojo veličino in varovala pred najhujšim. Ta moja ugotovitev je neomaj-na in ni potrebe, da bi Ti razlagal vse podrobnosti.

Gospod Bog me je opozoril, da je moja rakev že stesana. Želim si, da bo bolj udo-bna, kot si jo zaslužim.

Dal mi je ostro oko, da ločim lepo od grdega, nespretno roko, ki se je za lepo zaman trudila in srce, ki zaradi obojega trpi.

Kaj naj zapišem za konec? Ljudem sem dajal, kar so hoteli. Bal

sem se zavrnitve, tega, da bom nerazum-ljen, potisnjen na rob - zgodilo se je vsee-no.

Vsi hočejo lepoto. Ampak -Ti veš, dragi prijatelj - lepota ima tisoč obrazov. V svo-ji nečimrnosti pa ne opazimo, da ima resnica le enega.

Oddany pozdrav! Dein Plečnik Kmalu na svidenje.

VITEZIINČAROVNIKIwww.vitezicarovniki.com

JAŠUBEGENJEREDNOVICEIZDRUGOTNOSTI

www.drugotnost.si

DRUŠTVOZVEZDNIPRAHwww.zvezdni-prah.si

DRUŠTVOPRIZMAwww.prizma.si

TOLKIENOVODRUŠTVOGIL-GALADwww.drustvogil-galad.si

FUTURUMwww.futurum.si

VODNIKPOZFvodnik-zf.info

DANGOBERBLOGwww.dangober.info

MARAR.SIRAKOwww.marasirako.info

BOJANEKSELENSKIwww.pisatelj.net

ANDREJIVANUŠAwww.andros.si

MIHAREMECwww2.arnes.si/~sudareme/zf

SLOVENSKAWIKIPEDIJAsl.wikipedia.org/wiki/

Slovenska_znanstvena_fantastika

ZADNJA STRAN

Slovenijaje,vsajkarseticenamljubihzanrov,podalpskaafriskadezela.Zakajtotrdim?Vesciviliziransvet,kipoznakinodvoranezmoznostjoprikaza3Dslike,seod9.februarjamastis3DverzijoVojneZvezdI–Grozečaprikazen.Sajvemo,ZorzLucasjeneverjetnosposobenprimolziSW.To,karuspevanjemuzvesoljemVojneZvezd, najbrzni uspelo se nikomur. Zakaj dozdajni uspelo se nikomurtako obilno ozemati ilmske licence? Ker nihce nima vizije, jajc in obcutka zaposel.Najprej smovkina se stare Jugedrligledat izvirno trilogijoSW4–6.Potemje

Jugaodslaby,byinsredi90-tihnasjeZorzpocastilsprenovljenotrilogijo.Ravnodovolj je staremu golazu dodal zacimb, ga pogrel in serviral bolje, kotmnogimuspeserviratisvezojed.Vsismodrlivkino!Leta1999sejezacelaeranovetrilogije,SW1–3.Tasejeleta2005zakljucila.

MimogrednosmodobilinaDVDvpaketuizvirnotrilogijo,zopetmalcespremen-jeno.OdvisneziodSWdrogesmosevedapokupilipakete.Zatemnasjevcasupre-vlade modrozarkovnega ploscka zgrabila abstinencna kriza. In Zorz se nas jeusmilil.Konecleta2011smodobilipaketedrogev razlicnihokusih.Sevedasemsecudil,kersopaketinaslipottudivpodalpskoafriskoluknjo.Zakajtopravim?IzvirneDVD-jesmodobilivjezikunasihjuznihsosedov.Samoepizoda3jebila

podalpskopodnaslovljena.Zetopove,kaksnavukojebinajetanasaSlovenija.Popmitologija,ki imav razvitemsvetuhordenavdusenihljubiteljev inse ti semijovsvoje priljubljene junake (cele druzine se nasemijo v SW kostume), je pri nasvrhunec,kosizapustadamocezociplastikfantastikmasko.Inzdaj smopri3Dverziji,ki jevnasihkinihnebomovideli.Cemu?Kerpac

notrinipateticnihvampirjev,kisotakofulkul,nitinizimzelenihklasiksodobne-gaslovenskega ilma–seksainpreklinjanjazbizarnimivzrokismrti.Hocetesvo-jodozoSW iksa?PotpodnogeinvZagreb.KajkmalunasboZorzobdaril se zmodrozarkovnim3Dkompletom,kerpac

moramodobiti svoj iksvrazumnem casu.Predvidevampa,dabo3Dobsel slo-venskocrnoluknjo.Slovenijanisamoglede3DSW iksacrnaluknja.One!Nasplohjenasakultura

precej samozadovoljna,zaverovanasamavase inv svojklanskikrasni svet.Spe-kulativneumetnosti, kolikor jih ustvarjajodomaci avtorji, sopotisnjenenarob,stranodpozornostimainstreama,kiniodvisenodSW,temvecoddrzavneparti-cipacije.Doklerboslovenskimanistreamtemeljilnafrustracijah,tolikocasabodov kinazahajali ilmi, ki zberejo 20 gledalcev, od katerih jih je 19 kritikov in enposebnez, ki se ima za ljubitelja resne kulture (karkoli zebesedna zvezaresnakulturapomeni),asvetovnipopfenomenboostalpredvratisamovsecnezadrtos-tislovenskekulture.Najrazsvetlimslovenskopubliko!SWnisamo6 ilmov.Tojetudizbirkaknjig,

risank,racunalniskihigerzavsestarostneskupineinprireditve.

3DROBNIK-STARWARSBojanEkselenski