Živa Spreitzer - Diplomsko delo€¦ · šo li je bila moj najljubši predmet. ... George Bernard Shaw . Spreitzer, Živa (2012): Matematika kot prijetna izkušnja. Diplomska naloga

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

ŽIVA SPREITZER

KOPER 2012

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

MATEMATIKA KOT PRIJETNA IZKUŠNJA

Živa Spreitzer

Koper 2012 Mentor: prof. dr. Mara Cotič

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Živa Spreitzer študentka študijskega programa Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Matematika kot prijetna izkušnja

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

V Kopru, dne 20. 10. 2012

ZAHVALA

Za strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge ter za potrpežljivost

in čas se zahvaljujem mentorici Mari Cotič.

Posebna zahvala gre mojim staršem in starim staršem za vse spodbude in ker so

verjeli vame. Hvala jim tudi za finančno pomoč pri mojem študiju.

Zahvaljujem se tudi bratu Tilnu, ker me zna nasmejati.

Iskreno se zahvaljujem sodelavki Bernardi Šlibar za njeno razumevanje ter

podporo, ki mi jo je nudila skozi celoten študij in mi olajšala marsikateri dan.

Zahvala gre tudi celotnemu kolektivu vrtca Mojca ter otrokom, ki so sodelovali pri

mojih dejavnostih.

Hvala tudi fantu in vsem prijateljem, ki ste mi stali ob strani in me razumeli.

POVZETEK

Naslov diplomske naloge Matematika kot prijetna izkušnja ima v diplomi velik

pomen. Namen diplomske naloge je dokazati, da je matematika nekaj prijetnega.

Predšolski otroci z matematiko živijo, a se na žalost tega premalokrat zavedamo.

Matematika nas spremlja povsod, skoraj na vsakem našem koraku.

V teoretičnem delu sem najprej na kratko opisala zgodovino matematike.

Matematika je del zgodovine človeštva, ki se je začela z iznajdbo pisave na

starodavnem Bližnjem vzhodu. Predstavila sem tudi štiri pomembne matematične

sklope, ki jih uporabljamo v vrtcu.

V predšolskem obdobju je najpomembnejša otroška igra. Nekateri avtorji pravijo,

da je tako pomembna kot hrana in spanje. Iz nje otrok srka vse znanje, in to na prijeten

način. Otrok se skozi igro sprošča in uči obenem. Igra vpliva na celoten otrokov razvoj.

Najpomembnejši dokument, po katerem ravnamo vsi vzgojitelji, je kurikulum za

vrtce. V njem imamo jasno zapisane cilje na vseh predmetnih področjih.

V empiričnem delu diplomske naloge sem izvedla štiri matematične dejavnosti v

vrtcu. Otroci so zelo dobro sodelovali in najpomembnejše – se zabavali.

KLJUČNE BESEDE: predšolski otroci, otrokov razvoj, kurikulum za vrtce,

matematične dejavnosti, igra.

SUMMARY

The title of the thesis, Mathematics as a pleasant experience, is very important.

The thesis aims to demonstrate that mathematics is something pleasant. The lives of

preschool children are connected to mathematics and unfortunately, we are usually

unaware of it. Mathematics follows us at every step.

The theoretical part of the thesis provides an outline of the history of mathematics.

This science is part of the human history and started developing when writing was

invented in the Ancient Near East. The thesis also involves a presentation of four

important mathematical topics applied in the kindergarten.

Games are vital in the preschool period. Some authors even compare its

importance to that of food and sleep. Children gain all the knowledge from pleasant

games – they relax and learn at the same time. Games influence the development of

children in a comprehensive way.

The kindergarten curriculum is the most important document that preschool

teachers need to take into account as it clearly defines the objectives for all subject

areas.

The empirical part of the thesis presents four mathematical activities carried out in

a kindergarten. The participating children were very cooperative and, most importantly,

amused.

KEYWORDS: preschool children, child's development, kindergarten curriculum,

mathematical activities, game.

KAZALO

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

2 MATEMATIKA ........................................................................................................ 2

2.1 Zgodovina matematike ................................................................................... 2

2.2 Matematični sklopi in vsebine v vrtcu danes ................................................... 2

3 PODROČJA RAZVOJA V SODOBNI RAZVOJNI PSIHOLOGIJI ........................... 6

3.1 Telesni razvoj ................................................................................................. 6

3.2 Spoznavni razvoj v zgodnjem otroštvu (od tri do šest let) ............................... 7

3.3 Čustveno-osebnostni razvoj ............................................................................ 8

3.4 Socialni razvoj ...............................................................................................10

4 OTROŠKA IGRA ....................................................................................................12

4.1 Značilnosti igre ..............................................................................................13

4.2 Vrste iger .......................................................................................................13

4.2.1 Funkcijska igra .....................................................................................13

4.2.2 Dojemalna igra .....................................................................................14

4.2.3 Simbolna igra .......................................................................................15

4.2.4 Ustvarjalna igra ....................................................................................15

4.2.5 Konstrukcijska igra ...............................................................................16

4.2.6 Igra s pravili ..........................................................................................17

4.3 Vpliv spola na igro .........................................................................................17

4.4 Zakaj ima igranje tako velik pomen za otroka? ..............................................18

5 KURIKULUM ZA VRTCE .......................................................................................19

5.1 Globalni cilji ...................................................................................................19

5.2 Nekaj ostalih ciljev .........................................................................................19

5.3 Vloga odraslega .............................................................................................20

5.4 Kako se lahko učimo matematiko v vrtcu? .....................................................20

5.4.1 Matematično okolje ...............................................................................20

5.4.2 Vsakodnevne dejavnosti v vrtcu ...........................................................21

6 EMPIRIČNI DEL .....................................................................................................23

6.1 Namen in cilji .................................................................................................23

6.2 Raziskovalna vprašanja .................................................................................23

6.3 Raziskovalna metodologija ............................................................................23

6.4 Raziskovalni pristop .......................................................................................23

6.5 Opis vzorca eksperimenta .............................................................................24

6.6 Izvedba dejavnosti .........................................................................................24

6.6.1 Prva dejavnost: prirejanje .....................................................................24

Druga dejavnost: orientacija v prostoru ............................................................31

Tretja dejavnost: geometrijski liki .....................................................................35

6.6.2 Četrta dejavnost: razvrščanje ...............................................................41

7 SKLEP ...................................................................................................................47

8 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................48

KAZALO PONAZORIL

KAZALO SLIK

Slika 1: Vesel deček ..................................................................................................... 9

Slika 2: Prosta igra otrok .............................................................................................12

Slika 3: Igra prerivanja .................................................................................................14

Slika 4: Igra »frizer« ....................................................................................................14

Slika 5: »Pihanje svečk na torti« ..................................................................................15

Slika 6: Deklica med risanjem .....................................................................................15

Slika 7: Stolp iz kock ...................................................................................................16

Slika 8: Spomin ...........................................................................................................17

Slika 9: Skupinska slika skupine Ptički ........................................................................24

Slika 10: Otrokom berem izmišljeno pravljico ..............................................................28

Slika 11: Delitev različnih kartic ...................................................................................29

Slika 12: Vlak je speljal ................................................................................................29

Slika 13: 1. postaja ......................................................................................................29

Slika 14: Otroci so bonbone „pojedli“ ...........................................................................30

Slika 15: Lepljenje kartic na diagram ...........................................................................30

Slike 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23: Pravljica Repa velikanka ......................................33

Slika 24: Dramatizacija Repe velikanke .......................................................................34

Slika 25: Dramatizacija Repe velikanke .......................................................................35

Slika 26: Žrebanje likov ...............................................................................................37

Slika 27: Veselje otroka ob izžrebanem .......................................................................38

Slika 28: Otroci lepijo like ............................................................................................38

Slika 29: Otroci lepijo like ............................................................................................39

Slika 30: Končni izdelek otroka ....................................................................................39

Slika 31: Končni izdelek otroka ....................................................................................39

Slika 32: Delovni list ....................................................................................................40

Slika 33: Umazano perilo.............................................................................................44

Slika 34: Deček pere perilo ..........................................................................................44

Slika 35: Obešamo perilo ............................................................................................44

Slika 36: Perilo je obešeno ..........................................................................................45

Slika 37: Vsak kos perila ima dva klinčka ....................................................................45

Slika 38: Ples Peričice, ravno likamo ...........................................................................46

KAZALO TABEL

Tabela 1: Primeri Piagetovih nalog, s katerimi preverjamo razvoj ohranjanja količin ..... 8

Tabela 2: Razvojne stopnje prijateljstva ......................................................................11

Spreitzer, Živa (2012): Matematika kot prijetna izkušnja. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Matematika je povsod okoli nas. Marsikdaj se sploh ne zavedamo, kje vse nas

spremlja. V našem življenju je prisotna vsak dan. V trgovini štejemo denar, primerjamo

cene … Prav tako je matematika prisotna v predšolskem obdobju. Otroci se velikokrat

srečajo z njo, a se tega ne zavedajo. Večinoma vsi mislimo, da so matematika samo

težki računi, zakomplicirane enačbe … A ni res. Matematika se pojavlja v vsakodnevni

igri otroka, a tega velikokrat niti ne opazimo. Matematika se kaže že pri pospravljanju

igrač (lego kocke v svojo škatlo, posodice v svojo, avtomobile v svojo …), prav tako jo

uporabljamo pri deljenju pribora (žlice, vilice), uporabljamo jo tudi pri igranju

(sestavljanje stolpa iz lego kock). Matematika se povezuje tudi z ostalimi področji

kurikula.

Vsi mislimo, da je matematika nek »bau bau«, zato sem se odločila, da napišem

diplomsko nalogo z naslovom »Matematika kot prijetna izkušnja«. Otrokom bi rada

matematiko približala na prijeten način, saj mislim, da se otrokom hitro zameri in potem

živimo v prepričanju, da je matematika nekaj groznega. Za to diplomsko nalogo sem se

odločila tudi zato, ker mi je bila matematika vedno pri srcu. Tako v osnovni kot v srednji

šoli je bila moj najljubši predmet.

Kar želimo videti, je otrok na lovu za znanjem, in ne znanje na lovu za otrokom.

George Bernard Shaw


2

2 MATEMATIKA

2.1 Zgodovina matematike

Preden sem matematiko uporabila v vrtcu, me je zanimala njena zgodovina.

Sposodila sem si knjigo »Matematika skozi stoletja«, posebno me je navdušil prvi del

knjige. Odločila sem se, da vam ga na kratko predstavim, saj mislim, da je pomembno,

da poznamo vsaj osnovo razvoja matematike.

Matematika se je skozi stoletja zelo spremenila. Če bomo poznali njeno preteklost,

jo bomo lažje razumeli tako v sedanjosti kot v prihodnosti. Vsaka stopnja v razvoju

matematike temelji na tistem, kar je bilo raziskano pred njo. Vsi matematiki, ki so

prispevali k njenemu razvoju, so ljudje z lastno zgodovino in lastnimi pogledi na svet

(Berlinghoff, Gouvêa 2008: 7).

Da poznamo zgodovino matematike, pomaga tudi zato, da osvetli povezanost z

okoljem. Matematika je namreč kulturna stvaritev. Ustvarjajo jo ljudje, umeščeni v

prostor in čas, ki pogosto vplivajo nanjo. Misel, da so števila prvotno razvili zato, da bi

oblastem omogočili spremljanje podatkov, kot je obseg pridelave hrane, nam morda ne

pomaga kaj dosti, da se naučimo aritmetike, vendar pa vedo že od vsega začetka

postavi v smiselno zvezo z okoljem (Berlinghoff, Gouvêa 2008: 9).

Razvoj matematike obsega več tisočletij in se je začela z iznajdbo pisave. Nova

poglavja pa se dodajajo še danes. Matematika je del tradicije, ki se je začela na

starodavnem Bližnjem vzhodu in se nato razvijala v stari Grčiji, Indiji, nato v

srednjeveškem islamskem imperiju, kasneje v pozni srednjeveški in renesančni Evropi

in nazadnje postala matematika, kot jo razumemo po vsem svetu. Matematiki že dolga

stoletja sami pišejo zgodbo svojega predmeta. Včasih so zgodbe resnične, včasih ne.

Veliko bolj so cenili moške dosežke v matematiki kot ženske. Velikokrat ženskih sploh

niso priznali. Šele v zadnjih letih se je to spremenilo. Današnje raziskave kažejo, da

ženske močno prispevajo k razvoju matematike (Berlinghoff, Gouvêa 2008: 11–12).

2.2 Matematični sklopi in vsebine v vrtcu danes

V vrtcu danes uporabljamo štiri matematične sklope in vsebine (Rebec 2012).

1. SKLOP je LOGIKA IN JEZIK

Ta sklop ima dva cilja:

– razvijati logično mišljenje,


3

– učiti otroka natančnega izražanja.

Ta sklop vsebuje štiri vsebine. Te so:

– razvrščanje,

– odnosi/relacije,

– urejanje,

– zaporedja/vzorci.

Razvrščanje (klasifikacija) je proces oblikovanja skupin glede na dano lastnost

ali značilnost. Glede na značilnosti uporabljamo različne diagrame. Poznamo Carrollov,

drevesni, Euler-Vennov in puščični diagram. V diagramu postanejo elementi števni in

ustvari se red.

Pri svojem praktičnem delu diplome sem v svoji četrti pripravi uporabila

razvrščanje po eni lastnosti.

Odnosi/relacije nam pomagajo vzpostaviti med elementi dveh skupin nek odnos.

Dane elemente ugotovimo, česa je več/manj/enako, kaj je večje/manjše, višje/nižje,

krajše/daljše, težje/lažje, prej/potem, debelejše/tanjše, ožje/širše.

Urejanje je operacija, s katero uredimo elemente v množici glede na intenzivnost

lastnosti; od najmanjšega do največjega, od najkrajšega do najdaljšega, omogoči nam

uporabo vrstilnih števnikov in časovno sosledje.

Vzorci ali zaporedja so sestavljeni iz dveh ali več elementov, ki se v danem

zaporedju ponavljajo. Biti morata vsaj dve ponovitvi, da ga otrok zazna in prepozna

(Rebec 2012).

2. SKLOP je GEOMETRIJA Z MERJENJEM

Sklop ima naslednje cilje:

– nauči se orientacijo v prostoru; spoznava prostor, njegove meje, zunanjost,

notranjost;

– rabi izraze za opisovanje položaja predmetov: na, v, pred, za, nad, pod,

spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo, desno …;

– spozna simetrijo, geometrijska telesa in like;

– vstopa v svet merjenja, seznanja se s strategijami merjenja dolžine,

površine, prostornine z merili in enotami.

Sklop ima štiri vsebine. Te so orientacija v prostoru, geometrijska telesa/liki,

simetrija in merjenje.


4

Orientacija v prostoru se uporablja za izraze za opis položaja predmetov (na, v,

pod, pred, spredaj, zadaj, levo, desno …).

To vsebino sem uporabila tudi pri praktičnem delu, in sicer pri drugi dejavnosti,

izpeljani v vrtcu.

Pri geometrijskih telesih/likih je pomemben pristop od telesa k liku (naprej k

točki), In to pri mlajših otrocih (Rebec 2012).

Geometrijske like sem uporabila pri svoji tretji dejavnosti, izpeljani v vrtcu.

3. SKLOP so ŠTEVILA

Sklop ima naslednje cilje:

– rabi imena za števila;

– ob poimenovanju posamičnih predmetov postopno preide na štetje in

razlikovanje med številom in števnikom;

– zaznava prirejanje 1-1 in prireja 1-1;

– razvija miselne operacije, ki so osnova za seštevanje in odštevanje.

Sklop ima naslednje štiri vsebine:

– prirejanje,

– štetje,

– prikazovanje števila/številčnosti,

– zapis številke/števke (ne delamo v predšolskem obdobju).

Poznamo štiri načela in štiri strategije štetja, in šele ko jih otrok osvoji, zna

resnično šteti.

Načela:

1. Nobenega elementa ne izpustimo in ne štejemo dvakrat.

2. Otrok mora spoznati, da so naravna števila urejena, da je vsako naslednje za 1

večje od predhodnika in da je števil neskončno.

3. Štetje je neodvisno od velikosti predmetov.

4. Ni važno, kje začnemo šteti. Če preštejemo vse, dobimo število preštevancev.

Strategije (Rebec 2012):

1. Šteje predmete, ki jih lahko premika.

2. Šteje predmete, ki se jih lahko dotika, ne more pa jih premikati.

3. Šteje predmete, ki jih vidi, a se jih ne dotakne.

4. Šteje predmete, ki jih ne vidi – si zamisli.


5

Vsebino prirejanja sem uporabila v prvi dejavnosti, izvedeni v vrtcu.

4. SKLOP je OBDELAVA PODATKOV oz. OSNOVE STATISTIKE

Sklop ima naslednje štiri vsebine (Rebec 2012):

– preglednice,

– figurni prikaz, puščični prikaz, prikaz s stolpci, vrsticami,

– preprosta statistična raziskava,

– verjetnost.


6

3 PODROČJA RAZVOJA V SODOBNI RAZVOJNI PSIHOLOGIJI

Sodobna razvojna psihologija je znanstvena disciplina, ki je usmerjena v

preučevanje psihičnih sprememb in doslednosti, ki se pojavljajo od človekovega

spočetja do smrti (Baltes 1987 v Marjanovič Umek et al. 2004).

Ker je psihični razvoj tesno povezan s telesnim razvojem, z biološkimi procesi v

organizmu in s socialnim okoljem, v katerem se ljudje razvijajo, se razvojna psihologija

povezuje tudi z drugimi znanstvenimi disciplinami zunaj psihologije, zlasti z biologijo,

medicino, antropologijo in sociologijo. Človekov psihični razvoj se odraža na različnih

področjih, ki so med seboj povezana – razvoj je večrazsežnosten. Najbolj temeljna

področja razvoja so telesni, intelektualni, čustveno-osebnostni in socialni razvoj. Vsa

temeljna področja razvoja so med seboj povezana. Spremembe na telesnem področju

so povezane s spremembami na ostalih treh temeljnih področjih razvoja. Spoznavni

razvoj se povezuje s čustveno-osebnostnim in socialnim razvojem.

Telesni razvoj vključuje telesne spremembe (zunanjih delov telesa in notranjih

organov), razvoj zaznavnih in gibalnih sposobnosti in spretnosti.

Spoznavni razvoj vsebuje vse spremembe v intelektualnih procesih: razvoj

spomina, sklepanja, reševanja problemov, govora, učenja, presojanja.

Čustveno-osebnostni razvoj predstavlja spremembe v doživljanju, izražanju,

uravnavanju čustev, enkratnih načinov, po katerih se posameznik odziva na okolje

(temperament, osebnostne značilnosti).

Socialni razvoj se nanaša na razvoj komunikacije, medosebnih odnosov,

socialnih spretnosti, socialnega razumevanja, moralnih vidikov vedenja (Marjanovič

Umek et al. 2004: 9).

3.1 Telesni razvoj

Na telesni in gibalni razvoj vplivata dednost in okolje. Dednost določa, ali bomo

majhni ali veliki, modrih ali rjavih oči in podobno. Informacije za razvoj vseh teh

lastnosti so zapisane v genih v naši DNK. Geni pa določajo le okvir, do katerega se

določene lastnosti lahko razvijejo. Dejavniki okolja pa omogočajo razvoj genetskega

potenciala. Sem sodijo družina in drugi dejavniki družbe, hrana, zdravstvena oskrba.

Otroci, ki imajo boljšo zdravstveno oskrbo, manj stresno življenje in boljšo prehrano,

hitreje dosežejo svojo končno telesno višino, hitreje pa tudi spolno dozorijo. Pri tem

imajo pomembno vlogo tudi cepljenja in antibiotiki.


7

Otroci so vitkejši in rastejo. Ne potrebujejo več veliko spanca, zato imajo včasih

težave zaspati. Začnejo uporabljati levo ali desno roko. Postanejo spretnejši v športnih

aktivnostih; tek, skoki, metanje žoge … (Papalia, Olds, Feldman 2003: 207).

3.2 Spoznavni razvoj v zgodnjem otroštvu (od tri do šest let)

PIAGETOVA TEORIJA SPOZNAVNEGA RAZVOJA

Umeščamo jo med stopenjske teorije razvoja mišljenja. Zanimalo ga je, kako otrok

razume svet, kako pride do znanja, ki je vedno bolj organizirano in strukturirano. Otrok,

star tri do šest let, je na predoperativni stopnji mišljenja (Piaget 1929, 1959, 1964 v

Marjanovič Umek et al. 2004). Preučeval je, pri kateri starosti otrok razume te ali one

koncepte predvsem na področju matematike.

Za predoperativno stopnjo mišljenja je značilno simbolno mišljenje. To se kaže v

odloženem posnemanju, simbolni igri, ki je pri teh letih že pogostejša in bolj razvita

(npr. otrok kopa dojenčka v vodi, ki je ni), v likovnem izražanju in v rabi govora. Po

Piagetovem mnenju, ki se prav glede razvoja in rabe govora razlikuje od večine drugih

avtorjev, je raba govora rezultat razvoja simbolnih funkcij, saj mora imeti otrok splošne

spoznavne možnosti prej, kot lahko uporabi besede, ki reprezentirajo predmete,

dogodke, odnose. Sposobnost rabe simbolov nam omogoča bolj fleksibilno mišljenje

(Marjanovič Umek et al. 2004: 291).

Piaget v svoji teoriji omeni več omejitev. Te so egocentrizem, animizem, empatija

in ireverzibilnost mišljenja. Egocentrizem je, ko otrok ne more ugotoviti, da druge osebe

lahko isto stvar vidijo in razumejo drugače kot on, ker je usmerjen samo na svoje

zaznavanje in mišljenje. Animizem pomeni nezmožnost razlikovanja med subjektivnim

in objektivnim. Npr. Piaget je vprašal otroke: »Zakaj sonce ne neha svetiti?« Nek 7-

letnik pa je odgovoril: »Ker želi, da bi bilo lepo vreme.« (Piaget, 1929 v Marjanovič

Umek et al. 2004) Empatija je otrokova sposobnost, da razume čustva, misli drugih

ljudi. Ireverzibilnost otroku onemogoča razumeti, da miselne operacije potekajo v dve

ali več smeri. Trdil je, da predšolski otroci ne zmorejo usvojiti načel ohranjanja, ker je

njihovo mišljenje osredotočeno le na en vidik problema in usmerjeno le na trenutno

stanje, ne pa na dogodke, ki so se zgodili prej. Pri razvoju sposobnosti ohranjanja so

časovni razmiki in določena zaporedja, npr. najprej se razvije sposobnost ohranjanja

količine tekočine, nato sposobnost ohranjanja teže ter šele na koncu sposobnost

ohranjanja prostornine (Marjanovič Umek et al. 2004).


8

Pojem števila

Razumevanje pojma števila vključuje dve miselni operaciji. To sta razumevanje

glavnih (ena, dva, tri …) in vrstilnih števil (prvi, drugi, tretji …). Najprej posameznik

razume glavna števila, šele nato vrstna. Otroci na tej stopnji ne razumejo, da se število

ne spremeni, če predmete znotraj skupine razporedimo drugače (Marjanovič Umek et

al. 2004: 301).

Tabela 1: Primeri Piagetovih nalog, s katerimi preverjamo razvoj ohranjanja količin

Vir: Marjanovič Umek et al. 2004

3.3 Čustveno-osebnostni razvoj

Otrok začenja razumeti, da posameznik doživlja več različnih čustev hkrati.

Nadaljuje se razvoj doživljanja ter razumevanja tako temeljnih kot sestavljenih čustev.

Glavni razvojni napredek se kaže v nadzoru čustvenega doživljanja in izražanja, ki

postaja vse bolj uravnoteženo.


9

VESELJE

V predšolskem obdobju naraste število dražljajev, ki vzbudijo čustvo veselja.

Predvsem pri dejavnostih z drugimi ljudmi, in sicer z vrstniki. Najmočnejše pa je to

čustvo, ko so uspešnejši od drugih otrok. Veselje izražamo skozi smeh in splošno

sprostitev celega telesa, pri otrocih pa so velikokrat prisotni tudi skakanje, valjanje po

tleh, ploskanje, objemanje …

Slika 1: Vesel deček

Vir: Spreitzer 2012

RADOVEDNOST

Je prijetno čustveno stanje, ki vodi k raziskovanju, in učenje (Hurlock 1974 v

Marjanovič Umek et al. 2004: 334). Svojo radovednost kažejo s postavljanjem različnih

vprašanj. Otrok tudi predmete, ki ga zanimajo, prime, tipa in raziskuje.

JEZA

Otrok je jezen, ko pride do tega, da se kaj zgodi drugače, kot on pričakuje. Jeza

izvira iz frustracije. Lahko ima tudi pozitiven pomen, saj predstavlja motivacijo za

premagovanje ovir ali pa otroku pomaga, da se postavi zase. V predšolskem obdobju

se jeza po navadi pojavi, ko otroku kdo vzame igračo ali če mu kaj ne uspe ali če od

njega zahtevamo nekaj, kar ne želi storiti (Hurlock, 1974 v Marjanovič Umek et al.

2004). Na čustvo jeze se otrok lahko odzove na dva načina, na impulziven način z

agresijo ali na inhibiran način z umikom. Zato je pomembno, da se otrok v predšolskem

obdobju nauči nadzorovati izražanje jeze na neškodljiv način (Rice 1998 v Marjanovič

Umek et al. 2004: 334–335).

STRAH

S strahom se odzovemo, če se počutimo ogrožene. Večina strahov je naučenih.

Velikokrat je otroke strah istih stvari kot njihovih staršev, vrstnikov, saj jih posnemajo.

Lahko pa je tudi razlog otrokova bujna domišljija. Strahovi z otrokovo starostjo

postajajo močnejši in številčnejši (Marjanovič Umek et al. 2004: 336).


10

LJUBOSUMNOST

Je sestavljeno socialno čustvo, ki se pojavi kot odziv na izgubo ali grožnjo izgube

naklonjenosti. Otroci izražajo ljubosumnost že od enega leta starosti. Pogost vzrok je

odnos med sorojencema – predvsem ob rojstvu novega sorojenca, ko otrok doživlja

izgubo starševske pozornosti. To kaže na način, da ponovno začne sesati prst, je

izbirčen pri hrani, nagaja, je uničevalen … S starostjo otroci ljubosumnost vse redkeje

izražajo z agresijo (Marjanovič Umek et al. 2004: 341).

3.4 Socialni razvoj

Otroci v predšolskem obdobju vedno več časa preživijo z vrstniki in manj z

odraslimi. Otroci razvijejo nove oblike socialnih interakcij in socialnih kompetentnosti, in

sicer gre predvsem za razvoj sposobnosti komuniciranja, empatije ter skupnega

reševanja problemov. Starejši otroci prek govora lažje dosegajo svoje socialne cilje kot

mlajši. Otroci začenjajo razumeti, da imajo tudi drugi svoja čustva, potrebe in misli.

Njihova empatija se nanaša na večje število čustev, tako enostavnih kot sestavljenih,

počutja drugih razumejo, tudi če jih ne izražajo neposredno s svojim vedenjem. Skozi

simbolno igro otroci med seboj komunicirajo, se učijo nadzorovati svoje vedenje in ga

sprejemati (npr. s pogajanjem, razpravo, dogovori). V njej ustvarjajo različne situacije, v

katerih izražajo čustva in se jih učijo nadzorovati, učijo se razlikovati nasilje od

samozavesti, egocentrizem od sodelovanja (Hetherington, Parke 1986 v Marjanovič

Umek et al. 2004: 365).

Prijateljstvo v predšolskem obdobju se spreminja. Zanj so značilne predvsem

skupne dejavnosti, delitev tistega, kar imaš, medtem ko se kasneje pojavijo zaupanje,

iskrenost, pravičnost in intimnost (Marjanovič Umek et al. 2004: 365).

Raziskovalci so skupne značilnosti prijateljstva uokvirili v naslednje razvojne

stopnje. Ni nujno, da gredo vsi otroci skozi vse razvojne stopnje, niti niso starostno

zamejene.


11

Tabela 2: Razvojne stopnje prijateljstva

RAZVOJNA

STOPNJA

ZNAČILNOSTI PRIMER

1. STOPNJA Prijateljstvo je sklenjeno na materialnih

dejanjih, ki ustvarjajo dobro počutje, npr.

dati in vzeti hrano, igrače. Prijateljstvo se

konča z negativnimi materialnimi in

fizičnimi dejanji, kot npr. ukrasti igračo,

udariti drugega, zavrniti sodelovanje.

On je moj prijatelj,

ker se igra z mano

in mi da veliko

igračk.

2. STOPNJA Prijatelji so posamezniki, ki drug drugemu

pomagajo bodisi spontano bodisi takrat,

ko drugi pokaže, da potrebuje pomoč.

Torej je prijateljstvo odnos, ki je v

recipročnem interesu dveh udeležencev,

kar pomeni, da drugi lahko računa na

pomoč, ko jo potrebuje. Za tak odnos je

pogoj medsebojno zaupanje. Posameznik

ima drugega za prijatelja zaradi njegovih

osebnostnih značilnosti in ne npr. zaradi

pogostega skupnega igranja. Prijateljstvo

se konča, če posameznik zavrne pomoč,

za katero ga prijatelj prosi, ali če se

izkaže, da med prijateljema ne gre za

zaupanje.

Prijatelj je tisti, za

katerega bi naredil

vse, pa tudi on

zame, in mu lahko

verjamem.

3. STOPNJA Prijatelji so posamezniki, ki drug drugega

razumejo, si delijo svoje misli, čustva in

druge skrivnosti. Ker je prijatelj zmožen

vzajemnega razumevanja in odpuščanja,

je prijateljstvo praviloma trajen odnos, ki

je utemeljen tudi na podobnih interesih in

osebnostnih značilnostih.

Prijatelj je nekdo, s

katerim se lahko

pogovarjaš in mu

zaupaš vse, kar te

muči, in on te

bo razumel.

Vir: Marjanovič Umek et al. 2004: 366


12

4 OTROŠKA IGRA

Igra je dejavnost, ki jo posameznik izvaja zaradi lastnega zadovoljstva ne glede na

njen končni izid in ni vezana na neposredno zadovoljevanje njegovih potreb ali na

zahteve, ki jih predenj postavlja okolje (Zupančič 1999 v Nemec, Krajnc 2011: 177).

Nam predstavljata nek izziv šola in služba, otrokom pa igra. Mislimo, da je igra

samo neko igranje, a je veliko več od tega. Otrok se prek igre s svojimi vrstniki

socializira in se razvija na vseh področjih razvoja. Otrok se uči sodelovati z drugimi,

reševati konflikte, si pomagati …

V igri moramo biti vedno aktivni. Poteka spontano, odvisno od udeležencev. Igra

daje neko zadovoljstvo in ugodje. Po navadi je domišljijska in si jo sproti izmišljujemo.

Pri igranju otroci uporabljajo čutila, se učijo uporabljati mišice, usklajujejo vid z gibi,

pridobivajo nadzor nad svojim telesom in nove spretnosti.

Med razvrščanjem kock različnih oblik ali ko jih štejejo ali ko tekmujejo, kateri stolp

bo višji, postavljajo temelje matematičnim pojmom (Jarrell 1998 v Papalia, Olds,

Feldman 2003).

Slika 2: Prosta igra otrok

Vir: Spreitzer 2012


13

4.1 Značilnosti igre

– Namernost dejavnosti: npr. dojenček skuša doseči ropotuljo, da bi povzročila

zvok, deklica išče kuhinjsko krpo, s katero bi pokrila plišaste živali, ki so šle spat

…,

– usmerjenost na predmete: lahko so konkretni primeri, npr. igrače, ali pa

izmišljeni, ki jih otrok vključuje skozi domišljijo,

– odsotnost posledic: otrok tekom igre spremeni njen cilj, na začetku si nekaj

zamisli, a tekom igre se to spremeni, kar je dobro, saj otrok s tem preizkuša

različne kombinacije igre,

– notranja motivacija: otrok za igro ne potrebuje spodbud in nagrad, saj je

njegova želja po igri tako močna,

– oblikovanje domišljijskega sveta: otrok si pri igri oblikuje svoj svet v skladu z

njegovimi trenutnimi željami (Nemec, Krajnc 2011: 177–178).

4.2 Vrste iger

Ivan Toličič je pri nas zapisal najbolj znano delitev igre. Seveda so kasneje dodali

še nove oblike.

4.2.1 Funkcijska igra

Piaget je to vrsto igre imenoval tudi raziskovalna igra. Ta vrsta je prevladujoča v

prvem letu starosti, s starostjo upada, a je vseeno prisotna celo predšolsko obdobje.

Otrok predmete prijema, jih spoznava, z njimi tolče, da jih spozna. Vključuje

ponavljajoče mišične gibe, kot so kotaljenje in odbijanje žoge. V obdobju zgodnjega

otroštva (3 do 6 let) otroci že bolj usklajeno tečejo, se lovijo, poskakujejo, skačejo in

mečejo.

Pojavi se tako imenovana igra prerivanja, kar pomeni, da se otroci prerivajo,

skačejo drug na drugega, se lovijo, se tudi pretepajo, a pri tem se smejijo in izražajo

pozitivna čustva. To igro velikokrat opazimo na igrišču in seveda smo vzgojiteljice takoj

zaskrbljene, saj nam igra zgleda agresivna. A ta vrsta igre je nekaj povsem

normalnega. Igrali se jo bodo le tisti, ki se med seboj dobro razumejo in po koncu igre

se ne bodo razšli, kot je značilno za agresivno vedenje. Igra prerivanja je sicer bolj

značilna za dečke, a se kdaj vključijo tudi deklice. Dečki se bolj pretepajo in bojujejo,

deklice pa tečejo in se lovijo (Berk 1991 v Marjanovič Umek et al. 2004: 382).


14

Slika 3: Igra prerivanja

Vir: Spreitzer 2012

4.2.2 Dojemalna igra

Raziskovalci to vrsto igre imenujejo dramska igra. Dojemalna igra so različne

simbolne dejavnosti, kot je igra vlog. Otroci se igrajo, da so kuharji, reševalci, frizerji,

zdravniki … Vživijo se v neko vlogo in jo izpeljejo. Sem sodijo tudi simbolne dejavnosti,

npr. poslušanje, posnemanje in opazovanje. Povečanje pogostosti te igre se povezuje

z razvojem otrokovega mišljenja, za katerega je značilna sposobnost razumevanja

odnosov in večja govorna sposobnost. Otroci, stari tri do šest let, že opisujejo in

poimenujejo stvari, ki jih vidijo. Sposobni so že slediti navodilom, odgovarjati na

vprašanja ter jih zastavljati (Nemec, Krajnc 2011: 179).

Slika 4: Igra »frizer«

Vir: Spreitzer 2012


15

4.2.3 Simbolna igra

Imenujemo jo tudi igra pretvarjanja, dramska ali domišljijska igra. Večinoma se

začne v drugi polovici drugega leta in je zelo pogosta v vrtcu. Po ocenah predstavlja

deset do sedemnajst odstotkov iger šestletnikov (Papalia, Olds, Feldman 2003: 266).

Otroci, ki se radi igrajo domišljijske igre, več sodelujejo z drugimi otroki, so bolj

priljubljeni in radoživi kot tisti, ki se takih iger ne gredo (Singer in Singer, 1990 v

Papalia, Olds, Feldman 2003).

Otroci v tej igri uporabljajo simbolna sredstva, imenovana simbolni predmet ali pa v

igro vključen predmet, ki ne obstaja. Npr. iz mivke naredijo torto in pihajo svečke, ki jih

ni. Več simbolne igre je pri otrocih, ki se jezikovno hitreje razvijajo, kot pri tistih, ki se

počasneje. Pri igri uporabljajo manj strukturirane igrače in manj realistične, kar

omogoča bolj raznovrstno igro in spodbuja ustvarjalnost (Nemec, Kranjc 2011: 180).

Piaget je menil, da se simbolna igra z otrokovim razvojem preoblikuje v igro s

pravili.

Slika 5: »Pihanje svečk na torti«

Vir: Spreitzer 2012

4.2.4 Ustvarjalna igra

Izmišljanje zgodb, risanje, oblikovanje, gradnja, torej ustvarjanje novih izdelkov

(Nemec, Kranjc 2011: 180).

Slika 6: Deklica med risanjem

Vir: Spreitzer 2012


16

4.2.5 Konstrukcijska igra

Po Piagetu vključuje rabo predmetov in materialov, s katerimi otrok nekaj ustvari

(Papalia, Olds, Feldman 2003: 265).

Pri njej so pomembne sposobnosti koordinacija oko – roka, natančnost, vztrajnost,

miselne sposobnosti, razumevanje prostorskih odnosov in ustvarjalnost.

Otrok si določene zamisli in predstavlja. Uporablja različne materiale, kot so pesek,

kocke, in z njimi tisto, kar si zamisli, zgradi.

Štiriletniki se v vrtcu skoraj polovico časa igrajo take igre. Mlajši povedo, kaj so

zgradili, ko končajo igro, starejši pa napovejo že vnaprej (Nemec, Kranjc 2011: 181).

Slika 7: Stolp iz kock

Vir: Spreitzer 2012


17

4.2.6 Igra s pravili

Je igra, ki od otroka zahteva prepoznavanje, sprejemanje in podrejanje vnaprej

določenim, dogovorjenim in sprejetim pravilom.

Poteka od tretjega leta starosti naprej. Sem sodijo gibalne igre s pravili (kdo se boji

črnega moža; lisica, kaj rada ješ), namizne igre (človek ne jezi se; spomin), igre petja in

športne igre (kros) (Marjanovič Umek et al. 2004: 383).

Te izkušnje so pomembne za otrokov čustveni in socialni razvoj. Različne igre se

med seboj prepletajo, torej se več iger pojavlja hkrati.

Slika 8: Spomin

Vir: Spreitzer 2012

4.3 Vpliv spola na igro

Dečki in deklice se igrajo različne igre. Po spolu se ločujejo v vsaki kulturi. Dečki

se bolj igrajo igre prerivanja, deklice pa imajo rajši mirnejše igre. Dečki so tudi glasnejši

in se bolj prepirajo, deklice pa se temu izogibajo. Z evolucijskega stališča je za

razmnoževanje in preživetje pomembno, da so razlike med spoloma vaja za obnašanje

v odraslosti. Npr. igra prerivanja odseva moškost, tako tekmovanje kot nadvlado,

medtem ko igra družine pripravlja deklice na skrb za potomce (Papalia, Olds, Feldman

2003: 267).

Seveda so v igri deklic in dečkov tudi podobnosti. Oboji enako časa namenjajo igri

vlog.


18

4.4 Zakaj ima igranje tako velik pomen za otroka?

Različni avtorji opozarjajo, da je igra enako pomembna kot hrana in spanje.

Pravijo, da če se otrok ne igra, bi nas moralo skrbeti. To je najbolj naraven način

učenja. Če poznamo zakonitosti igre, vemo, da daje igra otroku prav vse. Že najmanjši

otroci z različnimi predmeti dobivajo prve izkušnje in opozorila. Tudi če bomo otroku

stokrat povedali, da na stopnicah lahko pade, nas bo poslušal šele takrat, ko bo res

prišlo do padca. V prvem letu starosti se otroci igrajo večinoma sami, veliko pa jih

samo gleda, ampak tudi to je način sprejemanja igre.

Do drugega leta otrok spoznava prostor in raziskuje okolje. Zato je pomembno, da

otroke veliko vozimo v naravo, tam otroci opazujejo, se igrajo s kamenčki, nabirajo

rože … To je pomembno za razvijanje otrokove domišljije. Ob tem se otrok tudi utrudi

in krepi imunski sistem. Otrok svojo samozavest, voljo, vztrajnost in iznajdljivost razvija

s pozitivnimi in negativnimi izkušnjami, ki jih pridobi prek igre.

Narejene in kupljene igrače so za razvoj domišljijske igre velika ovira. Otroci se jih

hitro naveličajo, ker nimajo več svoje funkcije. Zato moramo otrokom pustiti, da se

igrajo z naravnimi materialni in se s tem celostno razvijajo. Otrok namreč potrebuje

nenehne izzive za ustvarjanje.

Igra vlog, ki se pojavi pri treh letih, je pomembna, ker z njo otroci potlačijo strahove

in čustveno napetost. V tem obdobju imajo otroci polno strahov, ki jih lahko skozi igro, z

igranjem vlog in s pogovarjanjem spoznajo in sproščajo.

Skupinska igra pa je pomembna, ker se morajo otroci naučiti obvladati sami sebe,

omejiti svoje želje in zahteve ter upoštevati želje in potrebe drugih.

V vrtcu je pomembno, da pustimo otrokom čas za igro. V delu igre ne smejo biti

moteni in prekinjeni, saj velikokrat dobijo nove ideje, razvijajo domišljijo in iz tega raste

otrokova ustvarjalnost. Otroci z igro pridobivajo koncentracijo, kar je pomembno za

nadaljnje šolanje.

Če otrok med igro naleti na težavo, ga pustimo, da jih reši sam. Seveda mu

pomagamo z spodbudo, a ne rešimo težave namesto njega. Moramo mu biti v

psihološko, in ne konkretno pomoč. Saj veliko otrok hitro odneha, npr. ko se jim podere

stolp. Potrebujejo nas tudi, ko so jezni ali žalostni, in tu je naša dolžnost, da jih

naučimo obvladovanja čustev in reševanja situacij na miren način.

Različne raziskave so pokazale, da za svoj osebnostni razvoj bolje poskrbijo ljudje,

ki so se v otroštvu več igrali. Torej igra res vpliva na razvoj vseh otrokovih funkcij in

osebnostnih lastnosti (Zalokar Divjak 2000).


19

5 KURIKULUM ZA VRTCE

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima osnovo v analizah, predlogih in

rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih (Bela knjiga o

vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji v Kurikulum za vrtce 2011). Je dokument,

ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi

teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in

pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih (Kurikulum za vrtce

2011: 7).

Otrok začne uporabljati matematiko že v zgodnjem otroštvu. Z njo se srečuje npr.

pri pospravljanju igrač, pri izbiri oblačil, pri vsakdanjih predmetih, ki jih prešteva,

primerja, razvršča, poimenuje ter se o njih pogovarja. Skozi različne dejavnosti v vrtcu

otroka spodbujamo, da pri vsakodnevnih opravilih pridobiva izkušnje, spretnosti, znanja

o tem, kaj je večje, manjše, da spozna simbole, da se na splošno srečuje z

matematiko. Otrok z izkušnjami, ki jih pridobi, spozna, da je nekatere vsakodnevne

probleme lažje rešiti, če uporabi matematične strategije mišljenja. Tudi ko dobi neko

rešitev, še vedno išče nove in nove situacije, ki mu predstavljajo izziv (Kurikulum za

vrtce 2011: 64).

Matematiko otrokom v vrtcu predstavimo na prijeten in zanimiv način.

5.1 Globalni cilji

Seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju (Kurikulum za vrtce 2011: 64):

– razvijanje matematičnega izražanja,

– razvijanje matematičnega mišljenja,

– razvijanje matematičnih spretnosti,

– doživljanje matematike kot prijetne izkušnje.

5.2 Nekaj ostalih ciljev

Kurikulum za vrtce (2011: 64–65) navaja še ostale cilje:

– Otrok uporablja imena za števila,

– otrok zaznava prirejanje 1-1 in prireja 1-1,

– otrok klasificira in razvršča,

– otrok uporablja simbole,


20

– otrok spoznava odnos med vzrokom in posledico,

– otrok uporablja izraze za opisovanje položaja predmetov oz. ljudi (spredaj,

zadaj, za, pred),

– otrok uporablja simbole, s simboli opisuje stanje,

– otrok spoznava like,

– otrok razvija logično mišljenje,

– otrok razvršča po eni lastnosti – po barvi,

– otrok od poimenovanja predmeta preide na štetje predmetov – dva.

5.3 Vloga odraslega

Vsi odrasli, prisotni v skupini, imajo pri matematičnih dejavnostih pomembne vloge.

Pomembno je, da povezujemo matematiko z vsakdanjim življenjem tako doma kot v

vrtcu. Otrokom izbiramo dejavnosti glede na njihov razvoj. Z njimi se moramo veliko

pogovarjati o vseh stvareh. Otroku skozi igro pomagamo razširiti matematično znanje.

Otroku moramo ponuditi čim več matematičnih pripomočkov, didaktičnih sredstev, jih

spoznati z metodami in matematičnimi postopki. Naloge moramo ponuditi glede na

težavnosti in več različnih, da otrok lahko sam izbere dejavnost, ki ga zanima.

Najpomembnejše je, da poskrbimo, da otrok uživa ob reševanju matematičnih

problemov in da poskušajo sami priti do prave rešitve. Spodbujati moramo, da ob neki

nalogi ne obupajo in ob rešitvi doživijo uspeh.

Moramo se zavedati, da tudi če otrok zna šteti, še ne pomeni, da je osvojil pojem

števila. To preverimo tako, da nam ob štetju kaže predmete. Če mu še ne gre, večkrat

ponavljamo (Kurikulum za vrtce 2011: 72–75).

Moramo pa se zavedati, da je matematika za otroka napor, ker ob njej misli. V

starejši skupini je zmožen maksimalno skoncentrirano misliti pol ure. Zato moramo

izpeljati kratke dejavnosti (Marjanovič Umek 2001: 180).

5.4 Kako se lahko učimo matematiko v vrtcu?

5.4.1 Matematično okolje

Različni zapisi in prikazi otroku pomagajo razumeti, da je matematika del

vsakdanjega življenja. Zato je pomembno, da imamo v vrtcu veliko različnih igrač.


21

IGRALNICA

Pomembno je, da v igralnici pripravimo primerne igrače. Od lego kock, s katerimi

lahko gradijo stolpe, telefoni, družabne igre, s katerimi se učijo številk, vse do mivke

zunaj (lopatke, grablje, kanglice ...).V igralnico lahko damo pravo in papirnato uro,

različne koledarje, plakate s številkami, razpredelnicami ... Jaz sem otrokom v moji

skupini naredila različne simbole in zraven napisala njihovo ime. Vsak ima svoj simbol

na svojem ležalniku in na svoji omarici. Tako točno ve, kaj je njegovo. Simbole imajo že

od prvega leta enake. Uporabljava jih tudi pri žrebanju dežurnega. Otroci simbole takoj

prepoznajo, tako svojega kot od drugega otroka. V kopalnici imamo oznake za varčno

uporabo vode in elektrike. Mislim, da imava dobro urejeno matematično okolje, kajti le

dobro urejeno okolje bo otroke spodbujalo k uporabi matematike. Pomembno je, da

okolje otrokom prilagajamo in ga spreminjamo. Igrače, ki jih otroci ne uporabljajo, lahko

za nekaj časa odmaknemo, nato pa jih vrnemo. Z okoljem moramo malo

eksperimentirati na otroku zanimiv način.

RAČUNALNIK

Ljubica Marjanovič Umek je v knjigi Otrok v vrtcu napisala, da je za otroke koristno,

da v vrtcu uporabljajo računalnik, saj tako spoznajo moderno informacijsko tehnologijo.

Omenja, da je v svetu zelo priznan program LOGO, s katerim se otroci zgodaj učijo

matematiko. Na žalost v našem vrtcu nimamo te možnosti, saj nimamo računalnikov.

Na splošno pa je pomembno, da računalnik v vrtcu uporablja tista vzgojiteljica, ki

ga zna oz. mora obvladati programe, ki jih kaže otrokom. Mora tudi znati presoditi, kdaj

otrok izgubi koncentracijo, in takrat prekine in ga usmeriti v kakšno fizično dejavnost.

5.4.2 Vsakodnevne dejavnosti v vrtcu

Matematiko moramo v vrtcu vpeljati tudi skozi vsakdanje dejavnosti, saj otok

potrebuje stalne matematične spodbude.

Prihod v vrtec

Matematika je lahko prisotna na simbolih na omaricah, lahko se pogovarjamo o

obuvanju levega in desnega copata ali naredimo diagram, kakšne volje je kdo prišel v

vrtec, ob kateri uri, kaj bomo delali tekom dan, kaj najprej, kaj za tem ....

Obroki

Na primer tisti, ki je dežurni, prešteje vse otroke, ugotovi, koliko pribora potrebuje,

in ga toliko vzame. Nato ga seveda razdeli in zraven poskuša šteti. Lahko se


22

pogovarjamo, koliko je kdo pojedel, kdo največ, kdo najmanj. Ko pojedo, za seboj

pospravijo in razvrstijo umazane žlice, vilice v eno posodo, krožnike v drugo, lonce v

tretjo ...

Priprava na spanje ali počitek

Najdejo svoj simbol, in tako vedo, kateri ležalnik je njihov. Lahko se pogovarjamo,

ob kateri uri gremo počivat. Ugotavljamo, kdo je naš levi in desni sosed. Lahko se

zmenimo, na katero stran ležalnika pospravljamo copate.

Odhod na sprehod

Lahko vsi skupaj obuvamo najprej levi in nato desni čevelj. Lahko opazujemo in

štejemo, koliko rumenih, rdečih, zelenih avtomobilov gre mimo. Karkoli lahko

opazujemo in štejemo. Lahko tudi že prej v vrtcu napovemo, kakšen dogodek, kaj in

koliko bomo na sprehodu videli in nato preštejemo in ugotovimo, za koliko smo se

zmotili. Npr. rečemo, da bomo videli štiri ptiče in na sprehodu smo pozorni na njih.

Bivanje zunaj

Lahko se s kamenčki igramo trgovino. Lahko poiščemo primere matematičnih teles

(kaj je okroglo – žoga, kocke, kamni, razni liki ...). Lahko s palico rišemo različne like v

mivko in po njih hodimo ali pa s kredo rišemo po tleh.

Gibanje zunaj

Lahko štejemo preskoke, poskoke, mečemo žoge in merimo, kako daleč smo vrgli,

tečemo in se razvrstimo, kdo je prvi, drugi, tretji ...

Vse te dejavnosti močno krepijo matematično znanje, a otroci tega ne čutijo, saj je

vse del našega vsakdana (Marjanovič Umek 2001: 181–185).


23

6 EMPIRIČNI DEL

6.1 Namen in cilji

Leta 2009 sem se zaposlila v vrtcu. V istem vrtcu sem še sedaj in tudi z isto

skupino. Otroci so danes stari od tri do štiri leta. Otroci so zelo živahni in polni energije.

Ves čas potrebujejo neko zaposlitev, okrog njih se mora vedno kaj dogajati. Radi se

igrajo karkoli in v vseh dejavnosti uživajo. Še posebej sta jim blizu gibanje in

matematika. Zato sem se odločila, da jih malo zaposlim. Igrali smo se prijetne igre, s

katerimi smo razvijali matematiko. Zanimalo me je predvsem, koliko so otroci pri teh

letih že sposobni. Najpomembnejše mi je bilo, da se otroci ob dejavnostih zabavajo in

dobro počutijo.

GLOBALNI CILJ:


6.2 Raziskovalna vprašanja

– Ali so otroci že sposobni prirejati 1-1?

– Ali so sposobni slediti pravljici in pravilno napovedati, kdo je spredaj, zadaj,

pred in za?

– Ali otrok že poimenuje like ter jih prilepi na pravilno mesto?

– Ali znajo razvrščati po eni lastnosti prek igre?

6.3 Raziskovalna metodologija

Opravila sem empirično pedagoško raziskavo. Raziskava je bila kvalitativna.

6.4 Raziskovalni pristop

Podatke pri raziskavi sem pridobivala na naslednje načine:

– z opazovanjem otrok pri matematičnih dejavnostih,

– s pomočjo delovnih listov (lepljenje likov),

– s fotografiranjem otrok med dejavnostmi,

– z zapisovanjem svojih ugotovitev ob dejavnostih.


24

6.5 Opis vzorca eksperimenta

Vse matematične dejavnosti sem izvedla v svoji skupini, Ptički. V skupini je 19

otrok, od tega deset deklic in devet fantov. Otroci so stari od tri do štiri leta. Najstarejša

je dopolnila januarja štiri leta, najmlajši fant pa jih bo oktobra. Vse dejavnosti so bile

izvedene v vrtcu Mojca, enoti Kekec na Klopčičevi ulici 5 v Ljubljani.

Slika 9: Skupinska slika skupine Ptički

Vir: Spreitzer 2012

6.6 Izvedba dejavnosti

6.6.1 Prva dejavnost: prirejanje

DATUM: 16. 5. 2012

PODROČJE DEJAVNOSTI: matematika

MEDPODROČNA POVEZAVA: gibanje

TEMA: bonboni

GLOBALNI CILJ:



25

OPERATIVNI CILJI:

– otrok rabi imena za števila,

– otrok zaznava prirejanje 1-1 in prireja 1-1,

– otrok klasificira in razvršča,

– otrok uporablja simbole,

– uvajanje otrok v igre, kjer je treba upoštevati pravila,

– povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in prostora,

– otrok spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava.

OBLIKE DELA:

– individualna,

– skupna.

METODE DELA:

– metoda poslušanja,

– metoda pogovora,

– metoda lastne aktivnosti otrok.

PROSTOR:

– igralnica v vrtcu.

SREDSTVA:

– blazina,

– izmišljena zgodba Bonboni,

– vlak iz škatel,

– table z bonboni,

– kartice z bonboni,

– troblja,

– bonboni iz papirja,

– diagram.

NALOGE – VSEBINA:

– otroke motiviram z izmišljeno pravljico Bonboni,

– vživimo se v pravljico in izvedemo dejavnost,

– lepljenje kartic z bonboni na diagram.


26

VLOGA ODRASLEGA:

– pripravi prostor,

– motivira otroke,

– otroke spodbuja k sodelovanju, doživljanju in izražanju,

– z vprašanji pri otrocih spodbujam uporabo govora,

– sodelavcem razložiti potek dejavnosti ter njihovo vlogo pri tem.

METODIČNI POSTOPEK:

Uvod:

Otroke povabim na blazino, kjer povem izmišljeno zgodbo Bonboni. Otroke

povprašam, če jih zanima, kaj se v zgodbi zgodi, in če gremo tudi mi pogledat.

Jedro:

Otrokom razdelim različne kartice, vsak posebej prešteje, koliko ima narisanih

bonbonov. Skupaj se vkrcamo na vlak. Glasno zatrobi in vlak spelje. Vozimo se po

mestu. Vlak ponovno zatrobi in ustavimo se na prvi postaji. Prodajalka drži tablo z

dvema bonbonoma. Tisti otroci, ki imajo na kartici dva bonbona, izstopijo ter jih kupijo,

z bonboni se ponovno vkrcajo na vlak. Vlak se ponovno vozi in po krajši poti ponovno

zatrobi. Prodajalka dvigne tablo s štirimi bonboni. Otroci izstopijo ter kupijo bonbone.

To ponovimo še, ko prispemo do tretje in četrte postaje. Ko imajo vsi bonbone, vlak

zapelje na prvotno mesto. Vsi se izkrcamo, se usedemo na tla ter »pojemo« bonbone.

Zaključek:

Otrokom pokažem diagram, ki sem ga že prej nalepila na steno. Prosim jih, če mi

ga pomagajo izpolniti. Vsak otrok po vrsti nalepi sliko z bonboni nad tisto sliko, kjer je

število bonbonov ena. Ko vsi nalepijo, skupaj ugotovimo, koliko otrok je dobilo en

bonbon, koliko dva, koliko tri ter koliko štiri. Tako ugotovimo, katerih je bilo največ,

katerih najmanj in katerih enako.

Bonbone dam v kotiček, kjer se lahko z njimi igrajo v kuhinji.

ANALIZA DEJAVNOSTI

Pred začetkom dejavnosti sem po igralnici nalepila hrapavo lepilo v obliki tirnic.

Tako sem otrokom naredila železniško progo. Otrokom sem prebrala izmišljeno zgodbo

Bonboni. Otrokom je bilo smešno, ko sem izgovorila dežela Mižubu. Otroke vprašam,

če bi tudi oni živeli v tej deželi in se z vlakom peljali po bonbone. Otroci so bili za.

V garažo sem odšla po vlak ter otrokom pred vstopom razdelila različne kartice z

različnim številom bonbonov. Vsak otrok je preštel, koliko jih ima. Nato smo se vkrcali


27

na vlak. Vlak je močno zatrobil ter speljal. Vlak je peljal en krog po mestu. Nato pa je

zatrobil in se ustavil na prvi postaji. Tukaj so izstopili vsi, ki so imeli na kartici narisana

dva bonbona. Vzeli so bonbone ter se z vlakom odpeljali dalje. Vstavili smo se na

postaji s štirimi bonboni. Otroci pri prodajalki kupijo bonbone ter se vkrcajo nazaj.

Enako smo ponovili še na postaji s tremi bonboni ter enim bonbonom. Otrokom je bila

igra všeč, le mlajši je bilo treba malo pomagati pri štetju bonbonov.

Ko so vsi kupili bonbone, smo se usedli na tla in jih v igri pojedli. Otroci so se

smejali ter si bonbone med seboj izmenjali.

Otroke sem prosila, da so mi pomagali narediti diagram. Otroci so diagrama vajeni,

saj ga večkrat uporabljamo. Vsak je nalepil svojo kartico nad tisto število bonbonov, kot

jih je na kartici. Jaz sem jim na zadnjo stran kartice prilepila lepilo, sami pa so jo

prilepili na diagram. Otrokom je šlo dobro. Le dva sta se malo zmedla, a smo skupaj

počasi prešteli, in sta tudi onadva pravilno nalepila. Prešteli smo, koliko bonbonov je v

katerem stolpcu, in ugotovili:

– en bonbon je imelo šest otrok,

– dva bonbona so imeli štirje otroci,

– tri bonbone so imeli štirje otroci,

– štiri bonbone je imel en otrok.

Otroci so me presenetili, ker so bonbone odnesli v kuhinjski kotiček in z njimi

kuhali.

Z dejavnostjo sem bila zadovoljna, in mislim, da so bili moji cilji doseženi.

IZMIŠLJENA PRAVLJICA: BONBONI

Nekje daleč je bila dežela Mižubu. To je bila prav posebna dežela. Ali veste,

zakaj? V njej so živeli samo otroci, čisto sami. Oh, kako so uživali, cele dneve so se

samo igrali.

A nekega dne so si močno močno zaželeli bonbone. Tako močno so jim zapasali

sladki bonboni. A ker so v deželi živeli sami, brez staršev, babic, dedkov, niso imeli

nikogar, ki bi jim bonbone lahko kupil. Otroci so bili žalostni. Kar malo so poležali po

travi in razmišljali, kako bi lahko dobili bonbone.

In kar naenkrat se je zaslišalo:

Uuuu – troblja.

Ooo, kaj pa je bilo to? Ooo, poglejte, vlak, so zavpili vsi naenkrat. In to ta pravi, tisti

najhitrejši vlak. Ja, res, vlak se je ustavil v njihovi deželi, in to ne navadni vlak, to je bil

vlak z imenom Hitra strela. Uf, kako je bil hiter. Poglejte ga (pokažem sliko).

Strojevodja je izstopil in otrokom razdelil posebne kartice. Na vsaki je bilo narisano

različno število bonbonov. Prosil jih je, da preštejejo, koliko bonbonov imajo. Nato jim je


28

naročil, naj tesno držijo kartice, ker bo vlak ustavil na štirih postajah. Na vsaki postaji

bo stala prodajalka, ki bo imela na tabli narisano različno število bonbonov. Tisti otrok,

ki ima isto število bonbonov na kartici kot prodajalka na tabli, izstopi in gre k prodajalki

po bonbone. Natančno jih mora prešteti, da mu jih bo dala točno. Ostali na vlaku

počakajo na svojo postajo. Ko je otrok kupil bonbone, se je vkrcal nazaj in se z ostalimi

vozil okoli. Na vsaki postaji je vlak močno zatrobil, tako so otroci dobro vedeli, kdaj je

bila postaja.

Ooo, otroci so bili presrečni. Končno bodo dobili svoje bonbone. Otroci, pa mislite,

da jih bodo res? Bi se radi tudi vi vkrcali na vlak in videli, kaj se bo zgodilo?

(Avtorica: Živa Spreitzer)

Slika 10: Otrokom berem izmišljeno pravljico

Vir: Spreitzer 2012


29

Slika 11: Delitev različnih kartic

Vir: Spreitzer 2012

Vir: Spreitzer 2012

Slika 13: 1. postaja

Vir: Spreitzer 2012

Slika 12: Vlak je speljal


30

Slika 14: Otroci so bonbone „pojedli“

Vir: Spreitzer 2012

Slika 15: Lepljenje kartic na diagram

Vir: Spreitzer 2012

Na vprašanje »Ali so otroci že sposobni prirejati 1-1?« sem dobila odgovor, da

večina je. Le parim otrokom je treba malo pomagati, a s pomočjo jim je uspelo.


31

Druga dejavnost: orientacija v prostoru

DATUM: 18. 6. 2012


MEDPODROČNA POVEZAVA: jezik

TEMA: Repa velikanka

GLOBALNI CILJ:


OPERATIVNI CILJI:

– otrok spoznava odnos med vzrokom in posledico,

– otrok rabi izraze za opisovanje položaja predmetov oz. ljudi (spredaj, zadaj,

za, pred),

– otrok uporablja simbole, s simboli opisuje stanje,

– otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa,

– ob poslušanju in pripovedovanju pravljic razvija zmožnost domišljijske rabe

jezika; s književno osebo se identificira ter doživlja književno dogajanje,

– otrok se ustvarjalno izraža v jeziku.

OBLIKE DELA:

– skupna.

METODE DELA:




PROSTOR:


SREDSTVA:

– blazina,

– pravljica Repa velikanka,

– sličice, ki ponazarjajo dogodke pravljice,

– iz pene narejena repa.


32

NALOGE – VSEBINA:

– otroke motiviram z debelo repo, narejeno iz pene,

– preberem pravljico Repa velikanka,

– pravljico obnovimo po sličicah,

– ob slikah ponavljamo in utrjujemo, kdo je pred kom, kdo je za kom, kdo je

spredaj in kdo zadaj,

– odigramo pravljico Repa velikanka kot dramatizacijo.

VLOGA ODRASLEGA:




– z vprašanji pri otrocih spodbujam uporabo govora.


Uvod:

V igralnico prinesem veliko debelo repo, narejeno iz pene. Otroke povprašam, kaj

mislijo, da je to.

Jedro:

Otrokom preberem pravljico o Debeli repi. Nato jo skupaj obnovimo ob sličicah.

Podrobno se ob vsaki sličici pogovorimo, kdo je pred dedkom, kdo je za dedkom, kdo

je … Tako, da osvojimo pojme spredaj, zadaj, pred in za.

Zaključek:

Otroke vprašam, če bi hoteli tudi oni odigrati pravljico Repa velikanka. Dogovorimo

se za vloge. Med mojim pripovedovanjem pravljico odigramo. V dveh ali treh verzijah,

odvisno od števila otrok. Še enkrat konkretno ponovimo, kdo je pred, kdo je za, kdo je

spredaj in kdo zadaj.

ANALIZA DEJAVNOSTI

Najprej sem v igralnico prinesla veliko debelo repo, narejeno iz pene. Otroke sem

vprašala, če vedo, katera zelenjava je to. Takoj so vedeli, da je to repa.

Otroke sem vprašala, če poznajo pravljico Repa velikanka. Rekli so, da ne. Najprej

sem pravljico samo povedala, otroci pa so me pozorno poslušali. Nato smo pravljico

skupaj ob sličicah obnovili.


33

Otroke sem ob vsaki sličici vprašala, kdo je spredaj. Vsi so vedeli, da dedek, nato

sem vprašala, kdo je za njem, ter so povedali, da babica. Ko sem jih vprašala, kdo je

pred babico, so odgovorili, da dedek. Otroci so me pozitivno presenetili. Nisem mislila,

da bodo tako hitro osvojili pojme spredaj, zadaj, za in pred. Večkrat smo ponovili, kdo

je za kom ter kdo je pred kom. Naredili smo vse možne načine. Otroci so se smejali in

zabavali.

Vprašala sem jih, če bi radi odigrali Repo velikanko. Bili so za. Jaz sem pravljico

pripovedovala, otroci pa so nastopili po mojih besedah (npr. dedek Klemen je posadil

repo). Tako je Klemen točno vedel, kaj mora narediti. Otroci so se imeli fino, najbolj pa

so uživali v delu, ko so repo izpulili. Takrat sem jaz močno plosknila in vsi so popadli na

tla. To je bil za njih največji užitek.

Moji cilji so bili doseženi.

Slike 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23: Pravljica Repa velikanka


34

Vir: Cicido 2008/2009

Slika 24: Dramatizacija Repe velikanke

Vir: Spreitzer 2012


35

Slika 25: Dramatizacija Repe velikanke

Vir: Spreitzer 2012

Na vprašanje »Ali so sposobni slediti pravljici in pravilno napovedati, kdo je

spredaj, zadaj, pred in za?« sem dobila odgovor, da ja. Vsi so vedeli, kako si

nastopajoči sledijo po vrstnem redu. Tudi ko sem vprašanja bolj zakomplicirala, sem

dobila pravilne odgovore.

Tretja dejavnost: geometrijski liki

DATUM: 20. 6. 2012


MEDPODROČNA POVEZAVA: umetnost, jezik

TEMA: mesto likov

GLOBALNI CILJ:


OPERATIVNI CILJI:

– otrok spoznava like,

– spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti,

– otrok se uči samostojno pripovedovati.


36

OBLIKE DELA:

– skupna.

METODE DELA:




PROSTOR:


SREDSTVA:

– prozorna vrečka z liki,

– delovni listi – z vzorci,

– lepilo,

– barvice.

NALOGE – VSEBINA:

– prinesem prozorno vrečko raznih likov različnih barv, pogovor o likih,

– otroci na vzorce nalepijo določene like,

– otroci nastalo sliko pobarvajo po želji z barvicami.

VLOGA ODRASLEGA:







Uvod:

V igralnico prinesem prozorno vrečko z veliko različnimi liki (velikost, oblike in

barve). Otroci izžrebajo vsak en lik in ga opišejo. Povedo, kateri lik je ter kašne barve,

da malo ponovimo like.


37

Jedro:

Otrokom razdelim delovne liste, na katerih imajo narisan določen vzorec (hiša-

kvadrat, streha-trikotnik, sonce-krog …). Dam jim navodila, da na določeno mesto

nalepijo določen lik. Opomnim jih na velikost ter obliko. Povem jim, da barvo lika

izberejo po svoji želji.

Zaključek:

Ko so na delovne liste nalepili like, jih lahko po svoji želji z barvicami še malo

okrasijo oziroma kaj narišejo.

ANALIZA DEJAVNOSTI

Otroke sem vprašala, kaj mislijo, da imam v vrečki. Odgovorili so papir. Odgovorila

sem, da je res papir, a me zanima, kako se temu reče. Odgovorili so kvadrat, krog …

Povedala sem jim, da so to liki.

Nato je vsak otrok izžrebal en lik ter ga opisal. Povedal je, kateri lik je to ter kakšne

barve.

Vsi so poznali like, a najbolj poznan jim je bil krog.

Nato so se posedli za mizo, jaz pa sem jim razdelila »delovne liste« ter na sredino

mizo položila različne like in lepilo. Otrokom sem naročila, da nalepijo lik tja, kjer je na

listu narisan. Vsi so razumeli navodila. Vendar je ena deklica, ki je v prostor za velik

pravokotnik lepila več majhnih. Najbolj me je presenetil otrok s posebnimi potrebami, ki

po navadi pri dejavnostih ne sodeluje. Tokrat je prišel takoj zraven in vse liki pravilno

nalepil. Obe z vzgojiteljico sva bili pozitivno presenečeni. Najbolj zanimivo pa je to, da

ima ta otrok zelo nizko koncentracijo, a pri tej dejavnosti je vztrajal do konca.

Na koncu sem jim razdelila barvice, da so liste porisali. Nekateri otroci pa niso

hoteli risati. En deček je na primer rajši, kot da bi kaj narisal, lepil kroge na kroge.

Dejavnost je bila otrokom všeč.

Slika 26: Žrebanje likov

Vir: Spreitzer 2012


38

Slika 27: Veselje otroka ob izžrebanem

Vir: Spreitzer 2012

Slika 28: Otroci lepijo like

Vir: Spreitzer 2012


39

Slika 29: Otroci lepijo like

Vir: Spreitzer 2012

Slika 30: Končni izdelek otroka

Vir: Spreitzer 2012

Slika 31: Končni izdelek otroka

Vir: Spreitzer 2012


40

Slika 32: Delovni list

Vir: Spreitzer 2012

Na vprašanje »Ali otrok že poimenuje like ter jih prilepi na pravilno mesto?« sem

dobila odgovor, večina. Malo mlajši otroci so potrebovali malo spodbude.


41

6.6.2 Četrta dejavnost: razvrščanje

DATUM: 21. 6. 2012


MEDPODROČNA POVEZAVA: umetnost

TEMA: pranje perila

GLOBALNI CILJ:

– doživljanje matematike kot prijetne izkušnje,

– seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju.

OPERATIVNI CILJI:

– otrok razvija logično mišljenje,

– otrok razvršča po eni lastnosti – po barvi,

– otrok od poimenovanja predmeta preide na štetje predmetov – dva,

– spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri pripravi in uporabi sredstev in

prostora.

OBLIKE DELA:

– skupna.

METODE DELA:



PROSTOR:


SREDSTVA:

– belo in pisano perilo,

– vrv,

– klinčki,

– cd s pesmijo »Peričice«.

NALOGE – VSEBINA:

– sredi igralnice pustim velik kup belega in pisanega perila,


42

– igramo se prirejeno igrico »Ta velika žehta« (Zajc, Irena, Koželj, Milan

2001), oprano perilo obesijo in za vsak kos uporabijo dva klinčka,

– ples ob pesmi »Peričice«.

VLOGA ODRASLEGA:







Uvod:

Na sredini igralnice pustim velik kup belega in pisanega perila. Otroke vprašam,

kaj lahko z umazanim perilom naredimo.

Jedro:

Ugotovimo, da moramo perilo oprati. Vprašam jih, če lahko belega in pisanega

operemo skupaj. Pogovor o tem, zakaj ne. Prosim otroke, da mi pomagajo perilo ločiti.

Dogovorimo se, katero perilo bomo najprej oprali. Otroke razdelim v dve skupini in

prosim eno skupino, da naredi krog in se prime za roke, nastane pralni boben. Ostali

otroci počakajo pri omari, ker bodo oponašali vodo. Jaz, kot gospodinja, začnem metati

na sredino kroga umazano perilo. Nato poženem pralni stroj z besedo klik in pritiskom

na nos enega otroka v krogu. V boben se najprej zlije voda, torej pridejo na sredino

kroga otroci, ki so čakali pri omari. In se »mečejo« po perilu v bobnu ter si ga med

seboj podajajo. Pazijo, da ne pade ven iz bobna. Vsi oponašajo šumenje pralnega

stroja. Nato jaz prižgem centrifugo, ponovno s pritiskom otroku na nos. Vsi otroci

začnejo teči okoli umazanega perila. Nato jaz rečem »Bum bum bum, voda ven.« In

otroci, ki predstavljajo vodo, stečejo iz kroga ven. Pralni boben pa se ustavi. Ustavim

ga tako, da pritisnem »klik«. Perilo je oprano, otroke pa prosim, da mi ga pomagajo

obesiti na že prej pripravljene vrvi. Naročim jim, da za vsak kos uporabijo točno dva

klinčka.

Če se bodo otroci hoteli še igrati, bomo nato vloge zamenjali, tisti, ki so bili boben,

bodo voda in obratno, ter oprali še pisano perilo.


43

Zaključek:

Predvajam pesem »Peričice«, ki jo otroci že poznajo. In skupaj na pesem

zaplešemo že poznani ples.

ANALIZA DEJAVNOSTI:

Na sredino igralnice sem pripravila kup mešanega perila. Otroke sem vprašala, kaj

mislijo, da je to. Odgovorili so umazano perilo. Nato sem vprašala, kaj lahko storimo,

da perilo ne bo več umazano? Odgovorili so: »Nesemo ga k Saneli,« (to je naša

perica). Povedala sem jim, da danes Sanele ni, ter jih vprašala, če bi perilo kar sami

oprali. Bili so za.

Vprašala sem, če so že kdaj z mamicami prali perilo. Odgovorili so, da ja. Ko pa

sem jih vprašala, če barvno in belo perilo peremo skupaj, so odgovorili da. Pojasnila

sem, da ne smemo, ker bi se belo perilo tudi obarvalo, ter jih prosila, da ga skupaj

ločimo. Otroci so mi pomagali ločiti perilo.

Nato smo sklenili krog in postali pralni stroj. Dva otroka pa sta se spremenila v

vodo ter malo počakala pri steni. Vklopila sem pralni stroj z besedo »klik« ter se s

prstom dotaknila nosa ene deklice. Pralni stroj je začel delati. Vsi smo ga glasno

oponašali. Nato sem poklicala vodo in otroci ob steni so prišli v sredino kroga. Valjali so

se po perilu ter ga metali, a seveda so pazili, da perilo ni padlo ven. Kmalu sem

zavpila: »Bum bum bum, voda ven,« in otroci so se odmaknili iz kroga. Jaz pa sem

ponovno ustavila pralni stroj s pritiskom deklici na nos. Takrat se je pralni stroj izključil.

Otroke sem vprašala, kaj moramo sedaj narediti s perilom. En deček je odgovoril

zlikati. Deklica pa mu je odgovorila: »Ne, najprej ga moramo posušiti!« Dala sem jim

klinčke in jim naročila, da dajo na vsak kos perila samo dva klinčka. Zelo so me

presenetili, ker so navodilo razumeli in so perilo vsi obesili z dvema klinčkoma.

Nato smo zgodbo ponovili še z belim perilom ter ga ponovno obesili. Spet so

razumeli navodilo.

Otrokom sem zaploskala ter jih vprašala, če bi še zaplesali na pesem Peričice.

Takoj so bili za.

Po plesu sem jim naročila, naj se gredo obut za ven, in ena punčka je rekla: »Uf, to

je bilo pa res zabavno.«

Mislim, da mi je dejavnost uspela in so bili moji cilji doseženi.


44

Slika 33: Umazano perilo

Vir: Spreitzer 2012

Slika 34: Deček pere perilo

Vir: Spreitzer 2012

Slika 35: Obešamo perilo

Vir: Spreitzer 2012


45

Slika 36: Perilo je obešeno

Vir: Spreitzer 2012

Slika 37: Vsak kos perila ima dva klinčka

Vir: Spreitzer 2012


46

Slika 38: Ples Peričice, ravno likamo

Vir: Spreitzer 2012

Na vprašanje »Ali znajo razvrščati po eni lastnosti prek igre?« sem dobila odgovor,

da znajo. Vsi otroci so vedeli, kam sodi belo in kam pisano perilo.


47

7 SKLEP

S svojo diplomsko nalogo sem ugotovila, da imajo otroci matematiko tako radi, kot

jaz. Pri vsaki dejavnosti so z veseljem sodelovali in se zabavali. Imeli so tudi dovolj

koncentracije in motivacije, saj sem vse dejavnosti uspela izpeljati brez prekinitev.

Mislim, da je bila ta diplomska naloga dobra odločitev tako za otroke kot zame. Otroci

so uživali, jaz pa z njimi.

Po izpeljanih dejavnostih sem prišla do naslednjih odgovorov:

1. Otroci pri 3 do 4 letih so sposobni prirejati 1-1.

2. Otroci so po prebrani pravljici znali povedati, kdo je spredaj, zadaj, pred, za, kdo

je prvi in kdo zadnji.

3. Otroci pri 3 do 4 letih znajo poimenovati like ter jih nalepiti na pravo mesto. Le

par mlajših otrok je potrebovalo pomoč in jim je nato uspelo.

4. Otroci znajo razvrstiti po eni lastnosti. Vsi so vedeli, da sodi belo perilo na en

kup, pisano pa na drug.

Sedaj lahko svojo diplomsko nalogo zaključim. Zaključujem jo s sklepom: »Uspelo

mi je najpomembnejše – tako otroci kot jaz smo se zelo zabavali.« Vsi smo sodelovali

in izpeljali vse moje zastavljene cilje. Z otroki bomo izpeljali še vrsto matematičnih

dejavnosti in se ob njih zabavali.


48

8 VIRI IN LITERATURA

Berlinghoff, William P., Gouvêa, Fernardo Quadros (2008): Matematika skozi stoletja.

Ljubljana: Modrijan založba.

Kurikulum za vrtce (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Marjanovič Umek, Ljubica (2001): Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Ljubljana:

Založba Obzorja.

Marjanovič Umek, Ljubica, Zupančič, Maja, Pinter, Tihomir, Krhin, Kristina (2004):

Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Nemec, Barbara, Krajnc, Maja (2011): Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana:

Grafenauer založba.

Papalia, Diane E., Olds, Sally Wendkos, Feldman, Ruth Duskin (2003): Otrokov svet:

otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy.

Rebec, Monika (2011/2012): Zgodnje učenje matematike: skripta predavanj. Koper: UP

PEF.

Ruska ljudska pravljica (2008/2009): Repa velikanka. Cicido 1. 23.

Zajc, Irena, Koželj, Milan (2001): Matematika v srcu umetnosti. Ljubljana: Jutro.

Zalokar Divjak, Zdenka (2000): Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora.

Documents

Živa Spreitzer - Diplomsko delo€¦ · šo li je bila moj najljubši predmet. ... George Bernard Shaw . Spreitzer, Živa (2012): Matematika kot prijetna izkušnja. Diplomska naloga