Embed Size (px)
Citation preview
Mar
ta R
end
la
»KA
M P
LOV
EŠ S
TAN
DA
RD
?«Ži
vlje
njs
ka r
aven
in s
oci
aliz
em
36
Cena: 28 EUR
ZBIRKARAZPOZNAVANJA
RECOGNITIONES
36
»KAM PLOVEŠ STANDARD?«Življenjska raven in socializem
Marta Rendla
3
ZBIRKARAZPOZNAVANJA
RECOGNITIONES
36
Marta Rendla
»KAM PLOVEŠ STANDARD?«Življenjska raven in socializem
4 PREDGOVOR
ZALOŽBA INZ
Odgovorni urednik dr. Aleš GabričZaložnik Inštitut za novejšo zgodovinoZBIRKA RAZPOZNAVANJA / RECOGNITIONES 36
ISSN 2350-5664
Marta Rendla»KAM PLOVEŠ STANDARD?«ŽIVLJENJSKA RAVEN IN SOCIALIZEM
Recenzenta dr. Peter Vodopivecdr. Božo Repe
Jezikovni pregled Ajda GabričPrevod povzetka Studio S.U.R. in Borut Praper
Oblikovanje Barbara Bogataj Kokalj
Tisk Medium d.o.o.Naklada 300 izvodov
Izid knjige je podprla
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
94(497.4)"1960/1990"
330.59(497.4)"1960/1990"
RENDLA, Marta
"Kam ploveš standard?" : življenjska raven in socializem / Marta Rendla ; [prevod povzetka Studio S.U.R in Borut Praper]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2018. - (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones, ISSN 2350-5664 ; 36)
ISBN 978-961-6386-93-7
298413824
5
VSEBINA
7 PREDGOVOR
15 MED KONCEPTOM IN STVARNOSTJO
41 GOSPODINJSTVA IN POTROŠNJA 42 Dohodki 61 Potrošnja 86 Potrošeni dohodek slovenskih gospodinjstev v
primerjavi z jugoslovanskimi
93 PREHRANA PREBIVALSTVA KOT KAZALNIK ŽIVLJENJSKE RAVNI
96 Izdatki slovenskih gospodinjstev za hrano od 1963 do 1988
100 Potrošnja kmetijskih in prehranskih proizvodov 114 Boljši, slabši, enaki 1978–1983 123 Trg kmetijskih proizvodov 130 Politika cen kmetijskih proizvodov 136 Trg in cene kmetijskih proizvodov 1981–1985 v
Jugoslaviji in Sloveniji
139 MEDNARODNE PRIMERJAVE 141 Slovenija in sosednje države 147 Kazalniki razvoja – Slovenija, Jugoslavija, svet
153 VIDIKI DRUŽBENE BLAGINJE IN KAKOVOSTI ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA
154 Stanovanja in stanovanjske razmere v Sloveniji
6
189 Vidiki stanovanjske problematike v Jugoslaviji med letoma 1973 in1988
193 Zdravstveno zavarovanje in razvoj zdravstvene dejavnosti
207 Zdravstvena zaščita v Jugoslaviji 208 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 211 Življenjska doba 213 Kaj smo si lahko privoščili?
261 PREDMETI VSAKDANA 268 Notranja oprema 276 Gospodinjski aparati 282 Prometna sredstva 291 Oblačila in obutev 306 Hrana in pijača
311 TRGOVINA
321 ŽIVLJENJSKA RAVEN V DINAMIKI ČASA 322 Petdeseta leta 330 Šestdeseta leta 340 Sedemdeseta leta 358 Jugoslavija na začetku osemdesetih let 365 Osemdeseta leta 376 Siva ekonomija 382 Odzivi na ekonomsko in družbeno krizo v vsakdanjem
življenju 387 Zategovanje pasu v vsakdanjem življenju
391 PREMOŽENJE PREBIVALSTVA V SOCIALIZMU
397 POVZETEK 413 SUMMARY 425 SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV 428 VIRI IN LITERATURA 447 IMENSKO KAZALO
POVZETEK
398 POVZETEK
Življenjska raven slovenskega prebivalstva se je od prvega desetletja po drugi svetovni vojni tako z vidika materialne eksi-stenčne osnove posameznika in družine kot tudi z vidika druž-bene blaginje postopoma izboljševala do izteka sedemdesetih let preteklega stoletja. Socialno-ekonomski položaj, tako premože-nje kot ekonomska in socialna varnost slovenskih gospodinjstev vseh tipov (kmečkih, mešanih in nekmečkih), se je dvigal. Ciljna usmerjenost socialističnega družbenoekonomskega sistema k polni zaposlenosti in stalnosti dela je ljudem omogočila visoko stopnjo socialne varnosti. Iz zaposlitvenega statusa si je prebi-valstvo zagotavljalo večji del socialnih pravic in hkrati je iz njega izhajala njihova finančna sposobnost zadovoljiti svoje potrebe oziroma pokriti stroške življenja.
Dinamika zadovoljevanja človekovih potreb z materialnimi in nematerialnimi dobrinami ter storitvami družbenih služb se je odvijala v razmerah samoupravnega socializma, za katerega je bila značilna nestabilnost. Ta se je odražala tudi v glavnih prvinah življenjske ravni tako z vidika materialne kot družbene blaginje. Življenjska raven slovenskega prebivalstva s svojimi elementar-nimi sestavinami je do izteka sedemdesetih let z nihanji nara-ščala, s poglabljanjem vsesplošne krize v državi v osemdesetih letih pa se je začela poslabševati. Do konca sedemdesetih let so z nihanji naraščali osebni dohodki in sta se povečevali tudi kupna moč prebivalstva in osebna potrošnja; izboljševala se je družbena blaginja. V osemdesetih letih pa so se v pogojih vse globlje krize vsi dejavniki oblikovanja življenjske ravni poslabševali.
Nagla jugoslovanska gospodarska rast do začetka sedem-desetih let oz. do leta 1973, v okviru katere se je zgodila preo-brazba Slovenije iz agrarne v industrijsko družbo in je Slovenija postala industrijsko razvita republika, je omogočila ljudem do-ločeno stopnjo blagostanja.
Čeprav so prav v sedemdesetih letih osrednja značilnost jugoslovanskega razvoja postale težave s plačilno bilanco in močno zadolževanje v tujini, pa sta kupna moč in življenjska ra-ven slovenskega prebivalstva naraščali in se izboljševali do izteka
399
sedemdesetih let. Osebni dohodki so naraščali hitreje kot življenj-ski stroški zlasti v prvih petnajstih letih (1955–1970) opazovanega obdobja. Dohodki so se povečali za trinajstkrat, življenjski stroški pa za 4,4-krat. Do sredine sedemdesetih let so realni osebni do-hodki povprečno rastli za 5 % na leto, njihova kupna moč pa se je povečala skoraj za trikrat (2,9-krat). V obdobju 1970–1989 so realni osebni dohodki povprečno rastli le še za 0,5 % na leto; leta 1989 je bila njihova realna vrednost v primerjavi z letom 1970 večja le za okrog 5 %. V osemdesetih letih, v katera je Jugoslavija vstopila v boju s stagflacijo, obremenjena z zunanjim dolgom, ne-zadovoljivimi izvoznimi rezultati, upadanjem investicij, skupne in splošne porabe, pa je bila realna vrednost osebnih dohodkov v povprečju za 13,6 % pod ravnijo iz sedemdesetih in v povprečju za 10,4 % nad ravnijo iz šestdesetih let. Realna vrednost osebnih dohodkov je v letih 1984 in 1990 padla skoraj na raven, doseženo že v drugi polovici šestdesetih let.
Slovenska gospodinjstva so v vsem obdobju največji de-lež družinskega proračuna namenjala za nakupe osnovnih živ-ljenjskih potrebščin. Delež izdatkov za tovrstne predmete in storitve v razpoložljivem dohodku je sčasoma upadal, a ostajal najpomembnejši. Pri nekaterih tipih gospodinjstev se je zniže-val tudi še v letu 1983, čeprav je v primerjavi z letom 1978 pri nekmečkih gospodinjstvih, ki jih je bila takrat večina (79,6 %), prvič po dvajsetletnem upadanju izkazoval porast (za 0,7 %). Življenjska raven nekmečkih gospodinjstev se je z vidika deleža izdatkov za osnovne življenjske potrebščine v strukturi potro-šenega dohodka glede na preteklo obdobje po dotakratnem postopnem izboljševanju prvič začela poslabševati, medtem ko se je pri mešanih, še zlasti pa pri kmečkih gospodinjstvih v enakem obdobju glede na preteklo obdobje bistveno izboljšala. Kmečka gospodinjstva so glede na strukturo osebne porabe leta 1983 beležila najnižji delež izdatkov za življenjske potreb-ščine.675 Za nepotroš ne izdatke, in sicer za varčevanje, pa so
675 Da ne bi prišlo do izkrivljanja rezultatov, je treba upoštevati dejstvo, da je bilo število kmečkih gospodinjstev, zajetih v petletne ankete v osemdesetih letih, premajhno,
400 POVZETEK
namenila 17 % dohodka. Kar je pomenilo, da so med različnimi socialno-ekonomskimi kategorijami leta 1983 za izdatke, ki so lahko med drugim tudi izraz višje življenjske ravni, največji de-lež v strukturi potrošenega dohodka namenila kmečka gospo-dinjstva. Z najvišjimi skupnimi razpoložljivimi in denarnimi viri pa so takrat razpolagala mešana gospodinjstva. Nekmečka gospodinjstva so se po razpoložljivem dohodku skoraj izenačila s kmečkimi. Razpoložljivi dohodek mešanih gospodinjstev, ki jih je bilo takrat 21 %, je presegal dohodek povprečnega sloven-skega gospodinjstva, in sicer tako po skupnem razpoložljivem dohodku kot tudi po višini denarnih sredstev. Prevladujoča nekmečka gospodinjstva (79,6 %) pa so tako po razpoložljivem dohodku kot tudi po višini denarnih sredstev padla pod slo-vensko povprečje. Glede na razpoložljivi dohodek so se pribli-žala kmečkim gospodinjstvom; po višini denarnih sredstev pa so bila precej v boljšem položaju kot slednja, saj so bila bližje mešanim gospodinjstvom.
V strukturi izdatkov za košarico življenjskih potrebščin so do izteka sedemdesetih let kot izraz rasti življenjske ravni upadali izdatki za osnovne dobrine in storitve (hrano, obleko in obutev), vendar so še vedno zavzemali največji delež. Nara-ščal pa je delež izdatkov za kulturo, izobrazbo, razvedrilo. Na račun upadanja deleža izdatkov za košarico življenjskih potreb-ščin se je v strukturi potrošenega dohodka v enakem obdobju večinoma povečeval delež prihrankov. Od gospodarske reforme sredi šestdesetih let se je povečeval tudi delež za trajne potro-šniške dobrine, kot so televizorji, gospodinjski aparati (pralni stroji, hladilniki, električni štedilniki) in osebni avtomobili.
Struktura porabe potrošenega dohodka gospodinjstev, tako štiričlanskih delavskih družin kot tudi kmečkih, nekmeč-kih in mešanih gospodinjstev, razkriva, da so ljudje za koša-rico življenjskih potrebščin tako v šestdesetih kot tudi v osem-desetih letih ob upoštevanju večinske skupine gospodinjstev
da bi rezultate lahko posplošili na vsa tovrstna gospodinjstva. Ti so lahko le kazalniki orientacijskih vrednosti in razvojnih tendenc.
401
porabili večji delež razpoložljivega dohodka kot v sedemdese-tih letih.
Življenjska raven slovenskih gospodinjstev se je v osem -desetih letih pri vseh tipih gospodinjstev poslabševala. S 84,4 % se je delež izdatkov za košarico življenjskih potrebščin v strukturi potrošenega dohodka do leta 1988 glede na leto 1983 povečal za 4,5 %, delež nepotrošnih izdatkov pa se je krčil: gospodinjstva so za 2,4 % manj vlagala v stanovanje in za slab odstotek (0,9 %) so se manj zadolževala, pri čemer ne gre zanemariti vpliva visoke inflacije, ki je manjšala dolgove. Za varčevanje so namenila 0,8 % manj sredstev kot pred petimi leti.
Glede na posamezne socialno-ekonomske kategorije go-spodinjstev so najnižji delež izdatkov za življenjske potrebščine tako v sedemdesetih kot osemdesetih letih imela mešana go-spodinjstva, a še vedno 7–8 % višjega kot štiričlanska delavska gospodinjstva, kot sestavni del nekmečkih gospodinjstev, med letoma 1970 in 1983. Štiričlanska delavska gospodinjstva so imela glede na delež izdatkov za osnovne življenjske potrebščine v strukturi potrošenega dohodka najvišjo življenjsko raven. Ta podatek velja za obdobje vsaj od leta 1963, ko so začeli poleg po-datkov o štiričlanskih delavskih družinah spremljati tudi porabo pri vseh treh tipih gospodinjstev, do leta 1983, ko je bilo zbi-ranje podatkov o porabi štiričlanskih delavskih družinah opu-ščeno. Kmečka gospodinjstva, pri katerih je bil delež izdatkov za življenjske potrebščine v strukturi potrošenega dohodka v se-demdesetih letih največji (torej je bila življenjska raven kmečkih gospodinjstev najslabša), so svoj položaj v osemdesetih letih po tem kriteriju izboljšala.
Življenjska raven se je pogosteje slabšala pri tistih gospo-dinjstvih, ki so celoten dohodek ustvarila v nekmetijskih dejav-nostih, in pri tistih brez svoje zemlje. Podeželsko in kmečko pre-bivalstvo je bilo manj podvrženo vplivom gospodarskih tokov in je imelo boljše možnosti za uresničitev strategij preživetja.
Izdatke za hrano, ki so pomemben kazalnik življenjske ravni in tudi revščine, so v opazovanem obdobju tako slovenska
402 POVZETEK
kot jugoslovanska gospodinjstva zmanjševala vse do izteka se-demdesetih let. S 40,1 %, kolikor je v skupnih izdatkih slovenskih gospodinjstev za življenjske potrebščine znašal delež za hrano v letu 1963, so gospodinjstva le-tega do leta 1978 zmanjšala na 27,6 % oziroma za 12,5 %.
V osemdesetih letih, v okoliščinah poglabljajoče se vse-splošne krize, ko je ob zoževanju ponudbe kmetijskih in pre-hranskih proizvodov naraščala njihova cena in je padala realna vrednost osebnih dohodkov, se je začel v strukturi življenjskih stroškov povečevati delež izdatkov za hrano, medtem ko se je struktura hrane s preusmeritvijo na cenejša živila, bogata pred-vsem z ogljikovimi hidrati, postopoma poslabševala. Z narašča-jočimi izdatki za hrano so gospodinjstva tudi začela zmanjševati porabo nekaterih prehranskih proizvodov. Od 1978 do 1983 so izdatki za prehrano slovenskih gospodinjstev porastli za 3,2 %: 1983 je njihov delež v strukturi potrošenega dohodka znašal 30,8 % in bil približno enak kot pred desetletjem. Že dosežena življenjska raven ob koncu sedemdesetih let je z vidika izdatkov za hrano leta 1983 padla na raven iz leta 1973.
Med letoma 1963 in 1978, ko so slovenska gospodinjstva izdatke za hrano zmanjševala, potrošnjo večine kmetijskih in prehranskih proizvodov pa povečevala, se je z upadanjem de-leža manj zdravih prehranskih proizvodov struktura prehrane izboljšala. Z zmanjševanjem porabe žit, moke in pekovskih iz-delkov, katerih poraba je v letih 1963–1978 upadla za 14,4 %, se je zmanjšal delež ogljikovih hidratov na prebivalca Slovenije. Povečevali pa sta se poraba svežega in predelanega mesa, rib ter svežega in predelanega sadja, s tem pa tudi prehrana, bogata z beljakovinami živalskega in manj rastlinskega izvora, z vitamini in minerali. Prehrana pa kljub izboljšanju tudi ob iztekanju se-demdesetih let zaradi nestabilne domače proizvodnje in omeje-nih uvoznih možnosti ni bila dovolj pestra.
V osemdesetih letih je poraba prehranskih proizvodov, bo-gatih z ogljikovimi hidrati, znova začela postopoma naraščati. Po malenkostnem porastu v letu 1983, ko so nadpovprečno porabo
403
proizvodov iz moke z 230 kg letne porabe (od povprečja je bila večja za 78 %) imela kmečka gospodinjstva, je poraba tovrstnih izdelkov glede na leto 1978 v letu 1988 za skoraj 45 % narastla tudi v povprečju. Največjo porabo teh proizvodov, ki je bila s 170 kg na leto blizu slovenskega povprečja (172,7 kg), so tega leta imela ne-kmečka gospodinjstva. Tako velik porast izdelkov iz žit in moke oziroma pekovskih izdelkov je odražal zniževanje življenjske ravni z vidika prehrane kot najosnovnejšega elementa preživetja.
Na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta je pojmo-vanje boljšega življenjskega standarda kot razvojnega cilja pri prebivalstvu preseglo zgolj gmotno plat in je vključevalo tudi druge sestavine življenja. Ljudje so začeli verjeti v vrednote, ki odlikujejo zahodni svet, in tudi delati zanje. Mednarodne pri-merjave so kazale, da je bila v osemdesetih letih Slovenija po nekaterih kazalnikih življenjske ravni kvantitativno blizu pov-prečju sosednjih držav, npr. po številu zdravnikov, številu bolni-ških postelj, številu izdanih knjig na 1000 prebivalcev. Po deležu generacije med 20 in 24 leti, vključenem v visokošolski študij, po opremljenosti s telefoni in drugimi dobrinami, po pričakovani življenjski dobi pa sosed ni dohajala.
Na trgu blaga široke porabe je imela Slovenija v kriznih osemdesetih letih kolikor toliko ugodno konjunkturo. Dohodek za osebno porabo prebivalstva se je res krčil, a so tisti s privar-čevanimi sredstvi padec kompenzirali iz prihrankov; na splošno so ljudje manj varčevali, zaradi neugodne kreditno-monetarne politike in restriktivne politike potrošniških posojil le-teh niso jemali, povečevali pa so se tudi različni socialni prejemki. Naj-bolj so bila prizadeta gospodinjstva, ki so bila odvisna izključno od tekočih prejemkov (mlade družine in družine z nizkimi osebnimi dohodki). Tudi stanovanjsko vprašanje so te skupine ob sicer ves čas naraščajočem stanovanjskem standardu težje reševale. Statistično gledano je število stanovanj na začetku osemdesetih let skoraj ustrezalo številu gospodinjstev oziroma ga je presegalo, povprečna površina stanovanja je merila okrog 66 m2 in na osebo je prišlo povprečno 21,6 m2.
404 POVZETEK
Kupna moč za nakup trajnih potrošnih dobrin, stanovanj-ske opreme in gospodinjskih aparatov se je tako kot pri živilih ter obleki in obutvi znatno povečala v šestdesetih letih – takrat so se slovenska gospodinjstva tudi začela množično opremljati z njimi (zlasti 1966–1970). Za nakup nekaterih dobrin, npr. kavča in likalnika, se je kupna moč povečevala še do leta 1980, med-tem ko je pri nekaterih drugih predmetih in skupinah predme-tov, npr. spalnic in električnih štedilnikov, doseženo raven iz leta 1970 do preloma desetletja le zadržala. Ne glede na to so bila ko-nec osemdesetih let z belo tehniko in televizijskimi sprejemniki (63,7 % z barvnimi, 34,3 % s črno-belimi) opremljena skoraj vsa gospodinjstva. Dobrih 66 % gospodinjstev je imelo tudi osebni avto. Dobro opremljena gospodinjstva je bilo konec osemdese-tih let skoraj v enakih razmerjih moč najti tako v urbanih sredi-ščih kot na podeželju, le da so bila slabo opremljena gospodinj-stva pogostejša na podeželju.
Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobri-nami se je v povprečju povečevala s porastom finančnih zmo-žnosti, odvisna pa je bila tudi od ponudbe na trgu. V strukturi industrijske proizvodnje je proizvodnja blaga široke potrošnje, tako predmetov hitrejše in trajne porabe kot izdelkov živil-ske industrije, pomembnejše mesto začela pridobivati po letu 1956. Delež proizvodnje blaga široke potrošnje je do leta 1974 v skupni industrijski proizvodnji poskočil na 40,2 %. Do izteka sedemdesetih let je naraščal tudi trgovinski promet. V osemde-setih letih pa sta zaradi vsesplošne krize in ukrepov za izhod iz nje tako proizvodnja kot trgovina pešali. Ker je ponudba blaga v domačih trgovinah v obdobju socializma ostajala skromnejša kot v sosednjih kapitalističnih državah Italiji in Avstriji, je na-kupovanje blaga, ki ga je v Sloveniji primanjkovalo ali pa je bilo čez mejo privlačnnejše in cenejše, v sosednjih državah postalo in ostalo fenomen.
V obravnavanem času se je izboljšala tudi dostopnost za blaginjo pomembnih dobrin in storitev, torej t. i. socialna infrastruktura. Po letu 1980 so se v razmerah splošne krize
405
sredstva za družbene dejavnosti začela zmanjševati. Na pod-ročju zdrav stvenega varstva je izredno pridobitev pomenil za-kon o zdrav stvenem zavarovanju iz leta 1970, po katerem je bilo v zdravstve no zavarovanje in obvezne oblike zdravstvenega var-stva vključeno vse prebivalstvo. Pomembno je bilo tudi, da je za-kon sredstva in upravljanje zdravstvenega zavarovanja ter var-stva ločil od drugih vej socialnega zavarovanja. Največ pravic, ki so izhajale iz obveznega socialnega in zdravstvenega zavaro-vanja, je prebivalstvo uživalo v sedemdesetih letih. Po odpravi socialistične družbene ureditve konec osemdesetih let je v vseh vrstah zavarovanja prišlo do sprememb, obseg pravic iz obve-znega zavarovanja se je začel krčiti oziroma je postal dostopen z dodat nimi oblikami zavarovanja.
Del socialne varnosti je predstavljalo tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravica do starostne in družinske po-kojnine je bila z uvedbo obveznega starostnega zavarovanja kmetov leta 1972 zagotovljena tudi kmečkim zavarovancem. Z začetkom leta 1984 je bilo uvedeno obvezno pokojninsko in in-validsko zavarovanje vseh kmetov in članov njihovih gospodinj-stev, če jim je kmetijska dejavnost predstavljala edini in glavni poklic.
Za Jugoslavijo in Slovenijo je bilo od šestdesetih let dalje značilno dolgoročno upadanje gospodarske rasti. Pojavila se je inflacija, ki pa ni bila klasična. Šlo je za splošno stagniranje ozi-roma za krizo, ne le gospodarsko, temveč za kratko-, srednje- in dolgoročno; krizo v gospodarskih procesih in krizo v razvoju produkcijskih in družbenih donosov. Kratkoročni cikli upada-nja gospodarskega delovanja v Jugoslaviji in v Sloveniji so bili po eni strani podobni tistim v sodobnem kapitalističnem tržnem gospodarstvu, po drugi strani pa so bili svojevrstno jugoslovan-ski.
Glede položaja Slovenije v mednarodnem prostoru je bilo s količinsko primerjavo osebne potrošnje in njenih sestavnih de-lov na prebivalca za leto 1980 v Sloveniji, Jugoslaviji in Avstriji ugotovljeno, da so prebivalci Slovenije in Jugoslavije v povprečju
406 POVZETEK
trošili manj kot prebivalci Avstrije. V Sloveniji pa smo v pov-prečju potrošili več kot v Jugoslaviji. Relativni delež vsake od skupin osebne potrošnje v Sloveniji se je pri nekaterih skupinah bolj približal avstrijskemu, drugje jugoslovanskemu, v večini primerov pa se je nahajal med njima. Največja razlika je bila pri skupini hrana, pijača, tobak, ki je bila v Jugoslaviji najmočneje zastopana. Glede na Avstrijo naj bi v Sloveniji in Jugoslaviji re-lativno več koristili zdravstvenih storitev in storitev izobraže-vanja.
Mednarodna primerjava izbranih kazalnikov Slovenije in Jugoslavije z avstrijskimi, italijanskimi in madžarskimi za posa-mezna področja ekonomskega in socialnega razvoja iz leta 1989 je pokazala, da se je Slovenija vedno bolj oddaljevala tako od zahodnih sosed in Evrope kot tudi od ostalih delov Jugoslavije. Upočasnitev gospodarske rasti je bistveno vplivala na povečanje časovne dimenzije neenakosti v jugoslovanskih razmerah, torej na razlike med Slovenijo in ostalimi jugoslovanskimi republi-kami. Povečanje neenakosti med družbenim proizvodom Slo-venije in preostale Jugoslavije zaradi zaostajanja slednje je po-menilo, da se je časovna distanca povečala od okoli 8 na okoli 20 let. Do podobnega zaključka glede gospodarskega položaja Slo-venije v širšem evropskem prostoru je s pomočjo retrospektivne ekonometrije prišel tudi dr. Žarko Lazarević. V zadnji četrtini dvajsetega stoletja se je Slovenija razvojno vztrajno oddaljevala od jugoslovanskega in vzhodnoevropskega prostora, hkrati pa zaostajala za zahodnoevropskimi trendi in dosežki.
407
Prilo
ga
1: P
roiz
vod
nja
nek
ater
ih iz
del
kov
širo
ke p
otr
ošn
je v
ab
solu
tnih
vre
dn
ost
ih in
ind
eksi
h 1
955–
1990
, in
dek
s 19
55 =
100
M
ersk
a en
ota
1955
1960
1965
1970
1975
1980
1985
1990
1960
/ 19
5519
65/
1955
1970
/ 19
5519
75/
1955
1980
/ 19
5519
85/
1955
1990
/ 19
55
Elek
trogo
spod
arst
vo
Elekt
rična
ener
gija s
kupa
jm
ilijon
KWh
1556
2655
3590
4870
6567
7942
12 20
512
398
170,6
323
0,72
312,9
842
2,04
510,4
178
4,38
796,7
9
Prid
obiva
nje p
rem
oga
Rjav
i pre
mog
1000
ton
2274
2646
2510
2526
1976
1534
2051
1372
116,3
611
0,38
111,0
886
,9067
,4690
,1960
,33
Prid
obiva
nje n
afte
in ze
mel
jskeg
a plin
a
Suro
va na
ftato
n43
549
15 78
017
845
8159
4184
3430
2564
2545
36,24
113,0
945
,7251
,2881
,9874
,7599
,26
Zem
eljsk
i plin
1000
m3
17 50
014
347
18 54
069
7159
6884
8872
5924
036
81,98
105,9
439
,8334
,1048
,5041
,4813
7,35
Proiz
vodn
ja na
ftnih
deriv
atov
Kuril
no ol
je10
00 to
n–
–24
141
214
302
185
116
587,5
089
1,67
1258
,3377
0,83
483,3
3
Prid
obiva
nje n
ekov
insk
ih ru
dnin
Mor
ska s
olto
n11
485
11 29
732
2032
0011
8357
0010
500
3500
98,36
28,04
27,86
10,30
49,63
91,42
30,47
Pred
elav
a nek
ovin
skih
rudn
in
Gosp
odinj
ska k
eram
ikato
n12
0717
0220
8013
1821
2837
8129
3127
0914
1,01
172,3
310
9,20
176,3
031
3,26
242,8
322
4,44
Votlo
stek
lo (v
klj. e
mba
lažno
)to
n61
7287
2211
629
23 08
721
081
30 19
033
135
24 70
514
1,32
188,4
237
4,06
341,5
648
9,14
536,8
640
0,28
Pred
elav
a kov
in
Želez
ne, p
ločev
inaste
in dr
uge
kovin
ske k
onstr
ukcij
e,
trans
porte
rji in
dviga
la
ton
13 06
911
389
24 43
642
124
48 34
570
644
51 26
641
731
87,15
186,9
832
2,32
369,9
254
0,55
392,2
731
9,31
408 POVZETEK
M
ersk
a en
ota
1955
1960
1965
1970
1975
1980
1985
1990
1960
/ 19
5519
65/
1955
1970
/ 19
5519
75/
1955
1980
/ 19
5519
85/
1955
1990
/ 19
55
Kovin
sko p
ohišt
voto
n14
7725
2230
6171
2911
545
19 06
516
958
23 18
517
0,75
207,2
448
2,67
781,6
512
90,79
1148
,1415
69,74
Peči,
šted
ilniki
, deli
ton
2543
3391
9616
14 39
515
324
11 09
573
6316
7213
3,35
378,1
456
6,06
602,6
043
6,30
289,5
465
,75
Poso
da iz
jekle
ne pl
očev
ineto
n43
2272
4210
132
8088
5894
5675
7072
6111
167,5
623
4,43
187,1
413
6,37
131,3
016
3,63
141,3
9
Alum
inijas
ta po
soda
ton
6336
785
5811
210
544
57,14
11,11
134,9
292
,0617
7,78
166,6
769
,84
Kovin
ska e
mba
laža
ton
3330
10 30
019
283
25 93
527
294
21 08
715
175
21 61
030
9,31
579,0
777
8,83
819,6
463
3,24
455,7
164
8,95
Stro
jegr
adnj
a
Kmet
ijski
stroji
in or
odje
ton
4447
4083
4429
7771
22 32
333
383
46 20
714
538
91,81
99,60
174,7
550
1,98
750,6
910
39,06
326,9
2
Proi
zvod
nja p
rom
etni
h sr
edst
ev
Tovo
rnjak
iko
s17
8124
2935
9662
1371
1315
5241
0015
6813
6,38
201,9
134
8,85
399,3
887
,1423
0,21
88,04
Avto
busi
kos
205
348
1508
2061
2868
2420
2796
2068
169,7
673
5,61
1005
,3713
99,02
1180
,4913
63,90
1008
,78
Mot
ocikl
iko
s23
34 55
641
735
81 97
670
166
71 02
775
341
57 53
7
120,7
723
7,23
203,0
520
5,54
218,0
316
6,50
Koles
a10
00 ko
sov
1156
119
201
151
227
284
237
509,0
910
81,82
1827
,2713
72,73
2063
,6425
81,82
2154
,55
Proi
zvod
nja e
lekt
rični
h st
roje
v, ap
arat
ov
Radij
ski s
preje
mnik
iko
s23
491
48 15
684
980
78 14
565
372
37 41
829
880
–20
5,00
361,7
633
2,66
278,2
915
9,29
127,2
0
Telef
onsk
i apa
rati
1000
koso
v50
3662
128
189
307
286
108
72,00
124,0
025
6,00
378,0
061
4,00
572,0
021
6,00
Hlad
ilniki
1000
koso
v–
2341
184
541
635
877
844
17
8,26
800
2352
,1727
60,87
3813
,0436
69,57
Stro
ji za p
ranje
in su
šenje
peril
a10
00 ko
sov
4k4
1819
529
431
533
431
3
450
4875
7350
7875
8350
7825
Pred
elav
a kem
ičnih
izde
lkov
Mila
in de
terg
enti
efekt
ivnih
ton
5681
8882
9544
17 33
126
435
28 04
929
688
43 66
015
6,35
168,0
030
5,07
465,3
210
6,11
7294
,3516
5,16
409
M
ersk
a en
ota
1955
1960
1965
1970
1975
1980
1985
1990
1960
/ 19
5519
65/
1955
1970
/ 19
5519
75/
1955
1980
/ 19
5519
85/
1955
1990
/ 19
55
Izdelk
i iz pl
astič
nih sn
ovi z
a sp
lošno
pora
boto
n–
407
1149
2248
6967
14 75
624
922
10 47
5
282,3
155
2,33
1711
,7936
25,55
6123
,3425
73,71
Proi
zvod
nja g
radb
eneg
a mat
eria
la
Zidna
opek
a1 0
00 00
0 ko
sov N
F11
921
527
334
343
849
535
031
018
0,67
229,4
128
8,24
368,0
741
5,97
294,1
226
0,50
Proi
zvod
nja k
ončn
ih le
seni
h izd
elko
v
Sobn
o in k
uhinj
sko p
ohišt
vo
(po l
. 198
0)/st
anov
anjsk
o po
hištv
o(do
l. 19
70)
(gar
nitur
a)20
379
33 71
861
859
81 06
7
3 331
625
2 181
885
1 323
182
165,4
530
3,54
397,8
0
65
,4939
,72
Oblaz
injen
o poh
ištvo
koso
v
905 6
8466
6 570
428 4
92
73,60
47,31
Neob
lazinj
eno p
ohišt
voko
sov
2 5
20 70
22 9
08 75
52 1
16 76
0
115,3
983
,98
Pisar
niško
in šo
lsko p
ohišt
vo10
00 ko
sov
59k
102
128
162
242
430
279
150
12
5,49
158,8
223
7,25
421,5
727
3,53
147,0
6
Proi
zvod
nja i
n pr
edel
ava p
apirj
a
Papir
, ves
1000
ton
3475
115
135
159
329
327
326
220,5
933
8,24
397,0
646
7,65
967,6
596
1,76
958,8
2
Proi
zvod
nja p
reje
in tk
anin
Preja
, vsa
efekt
ivnih
ton
19 91
525
130
31 87
432
017
33 12
238
518
44 61
530
329
126,1
916
0,05
160,7
716
6,32
193,4
122
4,03
152,2
9
Bom
bažn
a pre
jaefe
ktivn
ih to
n17
505
21 49
922
719
23 65
523
244
24 10
128
966
20 89
912
2,82
129,7
913
5,13
132,7
813
7,68
165,4
711
9,39
Volne
na pr
ejaefe
ktivn
ih to
n12
0424
8248
9645
4767
3098
2992
8973
8620
6,15
406,6
437
7,66
558,9
781
6,36
771,5
161
3,46
Kono
pljina
preja
efekt
ivnih
ton
754
826
1182
1035
491
231
271
176
109,5
515
6,76
137,2
765
,1230
,6435
,9423
,34
Jutin
a pre
jaefe
ktivn
ih to
n–
1833
1904
1999
1999
510
10
3,87
109,0
610
9,06
27,82
410 POVZETEK
M
ersk
a en
ota
1955
1960
1965
1970
1975
1980
1985
1990
1960
/ 19
5519
65/
1955
1970
/ 19
5519
75/
1955
1980
/ 19
5519
85/
1955
1990
/ 19
55
Proi
zvod
nja k
ončn
ih te
kstil
nih
izdel
kov
Noga
vice
1000
paro
v43
5155
9313
207
18 46
949
014
36 50
244
576
29 13
912
8,55
303,5
442
4,48
1126
,5083
8,93
1024
,5066
9,71
Konf
ekcij
a per
ila10
00 m
269
9596
1018
664
23 68
524
228
22 14
214
121
11 45
913
7,38
266,8
233
8,60
346,3
631
6,54
201,8
716
3,82
Konf
ekcij
a oble
k10
00 m
268
174
729
0871
2913
054
24 69
032
175
34 9
1810
9,69
427,0
210
46,84
1916
,8936
25,55
4724
,6751
27,46
Triko
taža
ton
1115
1676
2255
2443
2921
3704
3636
2584
150,3
120
2,24
219,1
026
1,97
332,2
032
6,10
231,7
5
Proi
zvod
nja o
butv
e in
gala
nter
ije
Obut
ev, v
sa10
00 pa
rov
1417
3490
5137
5776
9405
12 72
014
599
11 04
224
6,29
362,5
340
7,62
663,7
389
7,67
1030
,2877
9,25
Nava
dna o
bute
v10
00 pa
rov
929
2536
3706
4505
6044
5276
4961
4386
272,9
839
8,92
484,9
365
0,59
567,9
253
4,02
472,1
2
Proi
zvod
nja ž
ivils
kih
proi
zvod
ov
Teste
nine
ton
6072
8377
10 95
211
381
12 10
411
744
13 52
312
998
137,9
618
0,37
187,4
319
9,34
193,4
122
2,71
214,0
6
Konz
erve
vrtn
into
n12
6418
4912
5334
6911
164
5177
2583
3470
146,2
899
,1327
4,45
883,2
340
9,57
204,3
527
4,53
Sadn
e pre
delav
eto
n 65
3885
1090
9798
3184
6537
9762
1027
4813
0,16
139,1
415
0,37
129,4
758
,0894
,9842
,03
Klob
ase
ton
2330
3048
4998
9316
16 58
026
907
30 25
837
049
130,8
221
4,51
399,8
371
1,59
1154
,8112
98,63
1590
,09
Mes
ne ko
nzer
veto
n 13
5547
113
3010
9619
0835
6045
7859
4734
,7698
,1580
,8914
0,81
262,7
333
7,86
438,8
9
Ribje
konz
erve
ton
379
3103
6982
4580
7047
5103
5466
4350
818,7
318
42,22
1208
,4418
59,37
1346
,4414
42,22
1147
,76
Mlek
o v pr
ahu
ton
2260
643
1345
1808
3319
4684
4552
5076
28,45
59,51
80,00
146,8
620
7,26
201,4
222
4,60
Jedil
no ol
jeto
n
7267
13 06
618
221
21 01
330
227
52 20
736
262
17
9,80
250,7
428
9,16
415,9
571
8,41
499,0
0
Bonb
oni in
kaka
vovi
izdelk
ito
n 13
9529
2536
1147
8992
4010
019
15 46
714
670
209,6
825
8,85
343,3
066
2,37
718,2
111
08,75
1051
,61
Kvas
14
9319
4420
4230
8847
2967
3163
4048
6413
0,21
136,7
720
6,83
316,7
445
0,84
424,6
532
5,79
Škro
bto
n62
231
1868
313
3419
6482
335
498
450
1,29
109,8
121
4,47
315,7
613
2,32
56,91
158,2
0
411
M
ersk
a en
ota
1955
1960
1965
1970
1975
1980
1985
1990
1960
/ 19
5519
65/
1955
1970
/ 19
5519
75/
1955
1980
/ 19
5519
85/
1955
1990
/ 19
55
Kavo
vina
ton
1627
1839
1662
1025
942
1075
532
417
113,0
310
2,15
63,00
57,90
66,07
32,70
25,63
Jušn
i kon
cent
rat
ton
69
814
1022
8427
2734
8947
9125
55
202,0
132
7,22
390,6
949
9,86
686,3
936
6,05
Proi
zvod
nja p
ijač
Pivo i
n hm
eljni
napit
ki10
00 hl
9024
347
597
012
2316
6718
8624
5627
0,00
527,7
810
77,78
1358
,8918
52,22
2095
,5627
28,89
Umet
ne br
ezalk
oholn
e pija
če10
00 hl
1035
6516
294
710
0444
610
9035
0,00
650,0
016
20,00
9470
,0010
040,0
044
60,00
1090
0,00
Proi
zvod
nja i
n pr
edel
ava t
obak
a
Cigar
ete
1 000
000
koso
v19
0119
6423
6350
0267
1877
6371
9551
7910
3,31
124,3
026
3,12
353,3
940
8,36
378,4
927
2,44
412 POVZETEK
Prilo
ga
2: Š
tevi
lo p
rod
ajal
n p
o p
osa
mez
nih
vrs
tah
v a
bso
lutn
ih š
tevi
lkah
in in
dek
sih
195
5–19
90; i
nd
eks
1955
= 1
00
Štev
ilo pr
odaj
aln
1955
–199
0
abso
lutn
e vre
dnos
ti 19
55–1
990
inde
ks v
obdo
bju
1955
–199
0, iz
hodi
ščno
leto
= 19
55 (1
00)
1955
1960
1965
1970
1975
1980
1985
1990
1960
1965
1970
1975
1980
1985
1990
Skup
aj47
0650
0653
8662
7266
4665
8964
6066
3810
6,37
114,4
513
3,28
141,2
214
0,01
137,2
714
1,05
Trgov
ina z
živili
1579
1695
1619
1739
1496
1975
1903
1839
107,3
510
2,53
110,1
394
,7412
5,08
120,5
211
6,47
Trgov
ina z
neživ
ili10
8611
3813
9117
4721
9223
0523
8323
9810
4,79
128,0
816
0,87
201,8
421
2,25
219,4
322
0,81
Tkan
ine in
konf
ekcij
a15
815
527
225
128
240
846
250
998
,1017
2,15
158,8
617
8,48
258,2
329
2,41
322,1
5
Obut
ev, u
snje,
gum
a in p
lastik
a15
516
919
821
825
826
727
728
210
9,03
127,7
414
0,65
166,4
517
2,26
178,7
118
1,94
Kovin
sko i
n el. b
lago
33
237
819
522
122
2
113,8
658
,7366
,5766
,87
Kuriv
o in g
radb
eni m
ater
ial40
3538
3647
6182
8987
,5095
,0090
,0011
7,50
152,5
020
5,00
222,5
0
Pohiš
tvo
1225
2434
4550
4641
208,3
320
0,00
283,3
337
5,00
416,6
738
3,33
341,6
7
Kera
mika
, ste
klo in
porce
lan
57
9
Barv
e, lak
i in ke
mika
lije
1314
24
Knjig
e in p
isarn
iški m
ater
ial
6691
108
117
131
126
119
13
7,88
163,6
417
7,27
198,4
819
0,91
180,3
0
Mot
orna
vozil
a, de
li in p
ribor
10
797
103
Naftn
i der
ivati
42
7917
926
430
731
733
2
188,1
042
6,19
628,5
773
0,95
754,7
679
0,48
Toba
k in d
rugo
neživ
ilsko
blag
o28
5/37
629
3/32
931
7/16
558
980
176
173
466
8
Trgov
ina z
meš
anim
blag
om19
3320
1021
7826
5328
3221
7920
3422
6310
3,98
112,6
713
7,25
146,5
111
2,73
105,2
311
7,07
Veleb
lagov
nice
5
815
3353
6055
16
0,00
300,0
066
0,00
1.060
,001.2
00,00
1.100
,00
Drug
e trg
ovine
z m
ešan
im bl
agom
1933
2005
2170
2638
2799
2126
1974
2208
103,7
211
2,26
136,4
714
4,80
109,9
810
2,12
114,2
3
Kom
isijsk
e trg
ovine
2215
1410
41
68,18
63,64
45,45
18,18
4,55
Leka
rne
8610
610
512
312
212
914
013
812
3,26
122,0
914
3,02
141,8
615
0,00
162,7
916
0,47
413
SUMMARY
»WHAT’S THE STANDARD COMING TO?«Standard of Living and Socialism
414 SUMMARY
The standard of living in the Slovenian population gradu-ally improved from the first decade after the World War II until the end of the 1970s, both in terms of material livelihood of an individual and families and social welfare. The socio-economic status, financial situation and the economic and social security of a Slovenian household, regardless of its type (i.e. agricultural, mixed and non-agricultural) were getting better. The tendency of the socialist socio-economic system towards a full employ-ment and continuity of work provided people with a high degree of social security. The employment status allowed the popula-tion to enjoy more social rights and, at the same time, provided the financial ability to meet their needs, i.e. to cover their living expenses.
The dynamics of meeting human needs with both tangible and non-tangible commodities and services from social compa-nies were developed during a self-regulatory socialism, which was known for its instability. This instability was also reflected in the main elements of the living standard both from the per-spective of the material and social well-being. The standard of living in the Slovenian population, including the main elemen-tary components, was increasing until the end of 1970s, give and take some fluctuations, but started to deteriorate with the deepening of the overall crisis that consumed the country in the 1980s. Until the 1980s, the personal income and purchasing power of the population kept growing, with occasional fluctua-tions, and the social well-being was also increasing. However, due to the deepening of the crisis, all elements in the living stan-dard started to deteriorate.
The rapid economic growth in Yugoslavia since the early 1970s (1973), where the transformation of Slovenia from the agrarian to industrial society took place and under which Slo-venia became an industrially developed republic, provided the population with a certain degree of prosperity.
Although the main characteristic of Yugoslavian devel-opment in the 1970s were issues concerning the balance of
415
payments and an increased level of foreign debt, the purchasing power and standard of living in the Slovenian population kept growing and improving until the end of the 1970s. In compari-son to the living expenses, the personal income increased faster particularly over the first fifteen years (1955–1970) of the stud-ied period. The personal income increased thirteen times and the living expenses grew 4.4 times. Until the mid-1970s, the real personal income on average grew by 5% per annum and, by that time, the purchasing power increased by almost three times (2.9 times). From 1970 to 1989, the real personal income grew on av-erage by only 0,5% per annum; in 1989, the real value of personal income compared to 1970 increased approximately by only 5%. In the 1980s, a decade which Yugoslavia entered while fighting stagflation and being burdened by foreign debt, unsatisfactory export results, a decline in investments and in joint and general consumption, the real value of personal income was, on average, 13.6% below the level recorded in the 1970s and, on average, 10.4% above the level recorded in the 1960s. The real value of personal income was, in 1984, and also later in 1990, close to the level achieved in the second half of the 1960s.
During the studied period, the Slovenian households dedi-cated the largest share of their family budgets to the purchase of basic life necessities, i.e. personal consumption objects and services. Although the share of expenditure for these items and services in the total available funds eventually declined, it re-mained the most important factor. The costs of living share in funds spent by some types of Slovenian households declined further in 1983, while the share of consumer expenditures in comparison to the situation from 1978 in the non-agricultural households, which were in majority in 1983 (79,6% ), showed an increase (0.7%) in 1983 for the first time after the twenty years of decline.
In the 1978–1983 period, substantial changes occurred in the structure of personal consumption in households; compared to the previous period, the standard of living in non-agricultural
416 SUMMARY
households in terms of funds dedicated to consumption expen-ditures started to deteriorate for the first time after a period of gradual improvement, while the standard of living in mixed and, to a greater extent, agricultural households in the same period started to improve significantly in comparison to the previous period. In relation to the structure of personal consumption among the socio-economic households in 1983, the agricultural households recorded the lowest share of consumption expen-ditures. In 1983, the agricultural households dedicated most of their funds to non-consumption expenditures, having been fo-cused on savings (nearly 17%), which is normally the result of a rise in the living standard.
This meant that of all the socio-economic categories in 1983, the agricultural households were the ones that dedicated the highest share in the structure of consumption expenditures to the purposes that can also signify a higher living standard. At the time, the mixed households had the highest level of to-tal disposable income and funds at their disposal. In terms of disposable income, the non-agricultural households became al-most equal to the agricultural ones. The disposable income of the mixed households, which represented 21 % of households at the time, exceeded the income of the average Slovenian house-hold in terms of total disposable income as well as the amount of funds. The most numerous non-agricultural households (79.6 %), however, slipped below the Slovenian average in terms of disposable income as well as the amount of funds. In view of disposable income, they were now more like the agricultural households; while in terms of funds they were in a much better position, as they were closer to the mixed households.
By the end of the 1970s, the expenditures for basic goods and services, e.g. food, clothing and footwear, still held the larg-est share in the structure of consumption expenditures, but started to decrease as a result of the increased living standard. As a manifestation of the increased living standard, the share dedicated to culture, education and entertainment (books,
417
stationery and schooling material, tickets for various events, newspapers and magazines, entertainment items) was also growing. At the expense of a decrease in the consumption ex-penditures, the share of non-consumption expenditures, i.e. savings, was growing as a result of the increased living standard. Since the economic reforms in the mid sixties the share of du-rable consumer goods had been growing. This means there was a great interest and consumption in high standard industrial products such as television sets, home appliances (washing ma-chines, refrigerators, electric stoves) and cars.
Based on the dynamic quantitative analysis of statistical data on the structure of household consumption in working-class families of four, as well as in agricultural, non-agricultural and mixed households, it is evident that, considering the major-ity group of households, in the 1960s and 1980s people spent larger proportions of available funds on the consumer basket than in the 1970s.
The living standard in Slovenian households of all types deteriorated in the 1980s. With 84.4% of funds spent, the share of the consumer basket in 1988 grew in all types of households compared to the situation from 1983. In the structure of per-sonal consumption, the consumption expenditures, i.e. expen-ditures dedicated to basic life necessities, when compared to data for 1983, increased on average by 4.5% in 1988 for all types of households, while the share of non-consumption expendi-tures shrunk, i.e. households invested 2.4% less into housing and got 0.9% less times into debt, but one should not neglect the impact of high inflation, which reduced the debts; households dedicated 0.8% less funds to savings than five years before.
With regard to socio-economic categories in households, in the 1970s and the 1980s, mixed households dedicated the smallest portion of funds to life necessities but that was still 7–8% more than in working-class households of four as an in-tegral part of non-agricultural households in the period from 1970 to 1983. In relation to the share of funds spent on basic life
418 SUMMARY
necessities, the working-class households of four had the high-est living standard at least in the period from 1963, when the data on consumption, in addition to the data on working-class households of four, was also monitored for all three main house-hold types, and up until 1983, when the collection of data about the consumption of working-class families of four was aban-doned. The agricultural households with their highest share of funds spent on life necessities in the 1970s (which indicates that the living standard was the lowest in agricultural households) improved their position in the 1980s.
The living standard proportionately more often deterio-rated for those households that generated their total income from non-agricultural activities and did not have their own land. The rural and farming population was less subjected to various influences and had a better chance of implementing sur-vival strategies.
In the structure of consumer expenditures, the diet was, through the whole period, an important indicator of changes in the living standard. Slovenian households had decreased the share of funds spent on food and simultaneously increased the share spent on other goods by the end of the 1970s (by 1978, Slovenian households had reduced the share of funds spent on food, which dropped from 40.1% in 1963 to 27.6% and 12.5% respectively).
In the 1980s, when, due to the slowdown and stagnation in the quantity of some agricultural products, the offer on the domestic market shrunk, which considerably increased the prices, the households reduced the real personal income and simultaneously the consumption (quantity) of agricultural and food products. Compared to data for 1978, the food expenses in Slovenian households increased in 1983 by 3.2%, to the share of 30.8%, and had a similar share in spent funds as a decade ear-lier. In terms of food or consumer expenditures spent on food, the living standard achieved by the end of the 1970s dropped in 1983 to the level of 1973.
419
During the years when the consumption expenditures ded-icated for food in the Slovenian households decreased (1963–1978), the consumption in most groups of agricultural and food products increased in terms of quantity; with a decrease in the share of less healthy food products, the structure and quality of food improved. By 1978, if compared to the situation from 1963, the consumption of fresh and processed meat and fish, and fresh and processed fruits per member of the Slovenian household increased, while the consumption of cereals, flour and bakery products decreased. By 1978, the consumption of the latter three food types decreased by 14.4% in relation to data for 1963.
In the 1980s, the use of such food products gradually started to increase again. In 1983, the consumption of such products on average showed a slight increase; an increase in the consumption of products made from flour was, in the same year, distinctive in agricultural households (it deviated from the average consumption in agricultural households by 78%). In 1988, the consumption of such products on average increased significantly, i.e. by almost 45% compared to 1978. The highest consumption of such products was recorded in the non-farm households, where it came close to the Slovenian average, i.e 172.7 kg, with the annual consumption of 170 kg. The large in-crease in cereal, flour and bakery products reflected a decrease in the living standard in terms of food as the most basic element of survival.
At the turn from the 1970s to 1980s, the perception of a better living standard as a development objective in the popu-lation reached beyond the mere material possessions and in-cluded other elements of life. In the 1980s, there was a the men-tal shift in the population and people started to believe in and work for the values of the Western world. International com-parisons showed that, in the 1980s, according to some indica-tors of the living standard, such as the number of physicians, number of hospital beds, number of books per 1000 residents,
420 SUMMARY
Slovenia came quantitatively close to the average of the neigh-bouring countries, but also not according to the number of peo-ple aged from 20 to 24 who were enrolled in higher education study programmes, number of telephones and other goods, life expectancy etc.
In the market of consumer goods, Slovenia had a reason-ably favourable conjuncture during the critical period of the 1980s. Funds dedicated to personal consumption in the popula-tion shrunk substantially, but those who had saved money com-pensated the drop from those savings; in general, people were saving less and were not taking out loans due to an unfavourable credit and monetary policy and restrictive policy in consumer loans, and there was also an increase in using various social benefits. The situation mostly affected those households which depended exclusively on their current incomes, i.e. young fami-lies and families with low incomes. These households also had difficulties in resolving the housing issue, even though the hous-ing standard was on the rise. Statistically speaking, the number of housing units in the early 1980s almost equalled or exceeded the number of households, with the average size per unit being approximately 66 m2, which was 21.6 m2 per person.
The purchasing power in buying consumer goods, house-hold equipment and household appliances, which found their way into the Slovenian households in the 1960s, was the same as the purchasing power in food, clothing and footwear, hav-ing had significantly increased in the 1960s; in certain goods, e.g. a couch and an iron, the purchasing power kept increasing until 1980, while the purchase in some other items or groups of items, e.g. bedroom furniture and electric stoves, up to the turn of the decade remained at the same level as in 1970. Especially in the 1966–1970 period, the Slovenian households most widely equipped themselves with modern household appliances and furniture. At the end of the 1980s, almost all households were equipped with household appliances like stoves (electric, gas or combined), refrigerators, washing machines etc. Furthermore,
421
almost every household had either a colour or black-and-white television set (63.7% had a colour, and 34.3% had a black-and-white television set). More than 66% of households each had a car. In the late 1980s, well-equipped households could be found to the almost equal proportion in both urban centres and ru-ral areas, while poorly equipped households were more often found in rural areas.
The furnishing of households with durable consumer goods on average increased with the increase of financial ca-pabilities, but it depended upon the offer on the market. In line with the new guidelines, the economic production of consumer goods, such as items of a faster and durable consumption and food industry products, acquired a more significant position after 1956. The share of wide-range consumer goods produc-tion increased by 1974, amounting to 40.2% in the total indus-try production at the time. Commercial traffic share also kept growing until the end of the 1970s. Because of the overall crisis and measures taken to overcome it, the production and trade started to weaken and decreased from the early 1980s onwards. As the supply of goods in stores remained more scarce than in the neighbouring capitalist countries of Italy and Austria, the purchase of goods across the border, which were lacking in Slo-venia or were more attractive and cheaper abroad, became a distinctive phenomenon.
In this period, there was also an improvement in the ac-cessibility and development of goods and services that were im-portant for the welfare, i.e. what was called the social infrastruc-ture. Funds for social activities in the total consumption began to deteriorate after 1980, during the overall crisis. In the area of health care, the Health Insurance Act from 1970s presented an extremely important acquisition. Under the new act, the entire population was included in the health insurance and mandatory forms of health care. It was also important that the act separated the means and management of health care and insurance from other fields of social insurance. People had the highest number
422 SUMMARY
of rights pertaining to mandatory social health insurance in the 1970s. Following the abolition of the socialist system at the end of the 1980s, changes in all types of insurance occurred and the scope of rights under mandatory insurance started to shrink as it was available through additional forms of insurance.
Part of the social security was also the pension and dis-ability insurance. With the introduction of mandatory old-age insurance for farmers in 1972, the right to old-age and survivor pension was also granted to the insured farmers. By the early 1984, the mandatory pension and disability insurance was in-troduced for all farmers and members of their households, in the event that their agricultural activity was their sole and main occupation.
Generally speaking, the period from 1960s onwards was characterized by a long-term fall in the economic growth both in Yugoslavia and Slovenia. Inflation, which also occurred in that time, was not the same as inflation in the Western world. In Yugoslavia, it brought a general stagnation in the development of productive forces, i.e. a crisis, which was not only economical or short-term crisis in a short-term economic cycle, but rather a short, medium and long-term crisis all in one; it was a crisis emerging in the economic processes, the development of pro-duction, and social returns.
In terms of the position of Slovenia in the international space, the quantitative comparison of personal consumption and its structure per capita for the year 1980 in Slovenia, Yugo-slavia, and Austria revealed that the inhabitants of Slovenia and Yugoslavia would, on average, spend less than the inhabitants of Austria. The average consumption in Slovenia, however, ex-ceeded the Yugoslav consumption. The relative share of each of the groups of personal consumer goods in Slovenia was, in case of certain groups, more similar to that of Austria; in case of oth-ers to that of Yugoslavia; while in most cases it was somewhere in between. The most pronounced difference was the food, beve-rages, tobacco group, which was the most strongly represented
423
in Yugoslavia. In comparison with Austria, health and educa-tional services were used relatively more often in Slovenia and Yugoslavia.
The 1989 international comparison of the selected indi-cators of Slovenia and Yugoslavia with those of Austria, Italy, and Hungary – in terms of the individual fields of the eco-nomic and social development – revealed that Slovenia kept separating itself more and more from its Western neighbours and Europe, as well as from the other parts of Yugoslavia. The declining economic growth had a significant influence on the temporal dimension of inequality in the Yugoslav circumstances – i.e., on the differences between Slovenia and other Yugoslav republics. The increase in the total level of inequality between Slovenia and Yugoslavia due to the temporal dimension of the lagging domestic product per capita in Yugoslavia in compari-son with Slovenia meant that the temporal distance increased from around eight years in the beginning of the 1960s to ap-proximately twenty years in the middle of the 1980s. By means of retrospective econometrics, Dr Žarko Lazarević has made a similar conclusion regarding the economic position of Slovenia in the wider European context. In the last quarter of the 20th century, Slovenia’s development kept overtaking the Yugoslav and Eastern European space persistently, yet it nevertheless lagged behind the Western European trends and achievements.
Mar
ta R
end
la
»KA
M P
LOV
EŠ S
TAN
DA
RD
?«Ži
vlje
njs
ka r
aven
in s
oci
aliz
em36
Cena: 28 EUR
ZBIRKARAZPOZNAVANJA
RECOGNITIONES
36
»KAM PLOVEŠ STANDARD?«Življenjska raven in socializem
Marta Rendla
