Upload
others
View
8
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
»Mladi za napredek Maribora 2015«
32. srečanje
Slovenska Bistrica, februar 2015
VREDNOTE IN CILJI V ŽIVLJENJU
Raziskovalno področje: psihologija in pedagogika
Raziskovalna naloga
2
KAZALO
POVZETEK 5
ZAHVALA 5
UVODNI DEL 6
1 PROBLEM NALOGE 6
2 TEORETIČNI UVOD 6
2.1 OPREDELITEV VREDNOT V PSIHOLOGIJI 6
2.2 KLASIFIKACIJA VREDNOT 10
2.3 RAZVOJNI MODEL VREDNOT 12
2.3.1 IZVOR IN NASTANEK 12
2.3.2 VREDNOTE SKOZI ŽIVLJENJE 12
3 CILJI IN HIPOTEZE 15
3.1 CILJI 15
3.2 HIPOTEZE 16
4 METODA 16
4.1 VZOREC 16
4.2 MERSKI INSTRUMENT 17
4.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV 18
4.4 POSTOPEK STATISTIČNE OBDELAVE 18
5 REZULTATI IN ANALIZA 18
5.1 POSAMEZNE VREDNOTE 19
5.2 VREDNOSTNE USMERITVE 21
5.3 VREDNOSTNI TIP 22
5.4 VREDNOSTNA VELEKATEGORIJA 23
5.5 ANALIZA POSAMEZNIH STAROSTNIH SKUPIN 24
5.5.1 MLAJŠA GENERACIJA 24
5.5.2 SREDNJA GENERACIJA 27
5.5.3 STAREJŠA GENERACIJA 30
5.6 PRIMERJAVA PRVE IN DRUGE GENERACIJE 34
5.7 PRIMERJAVA PRVE IN TRETJE GENERACIJE 34
5.8 PRIMERJAVA DRUGE IN TRETJE GENERACIJE 35
3
6 INTERPRETACIJA 35
7 SKLEPI 37
7.1 POVZETEK NALOGE 37
7.2 KRITIKA NALOGE 37
7.3 UPORABNA VREDNOST 38
7.4 NOVA VPRAŠANJA 38
7.5 DRUŽBENA ODGOVORNOST 38
8 LITERATURA IN VIRI 38
8.1 LITERATURA 39
8.2 SPLETNI VIRI 39
9 PRILOGE 40
KAZALO SLIK
SLIKA 1: PRIKAZ VREDNOT KOT MOTIVACIJSKIH CILJEV 9
SLIKA 2: HIERARHIJA VREDNOTNEGA PROSTORA: OD POSAMEZNIH VREDNOT, PREKO VREDNOSTNIH
USMERITEV DO VREDNOSTNIH TIPOV IN VREDNOSTNIH VELEKATEGORIJ (MUSEK, 1993) 11
KAZALO TABEL
TABELA 1: ZNAČILNOSTI STAROSTNIH SKUPIN, KI SO SODELOVALE V RAZISKAVI 16
TABELA 2: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI POSAMEZNIH VREDNOT PRI TREH
GENERACIJSKIH SKUPINAH 19
TABELA 3: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNIH USMERITEV PRI TREH
GENERACIJSKIH SKUPINAH 21
TABELA 4: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNEGA TIPA PRI TREH GENERACIJSKIH
SKUPINAH 22
TABELA 5: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNE VELEKATEGORIJE PRI TREH
GENERACIJSKIH SKUPINAH 23
TABELA 6: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI POSAMEZNIH VREDNOT GENERACIJE 1,
RAZVRŠČENIH OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE VREDNOSTI 24
TABELA 7: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNIH USMERITEV GENERACIJE 1,
RAZVRŠČENIH OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE VREDNOSTI 26
TABELA 8: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNEGA TIPA GENERACIJE 1,
RAZVRŠČENIH OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE VREDNOSTI 27
4
TABELA 9: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNE VELEKATEGORIJE GENERACIJE 1,
RAZVRŠČENIH OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE VREDNOSTI 27
TABELA 10: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI POSAMEZNIH VREDNOT GENERACIJE 2,
RAZVRŠČENIH OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE VREDNOSTI 27
TABELA 11: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNIH USMERITEV GENERACIJE 2,
RAZVRŠČENIH OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE VREDNOSTI 29
TABELA 12: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNEGA TIPA GENERACIJE 2,
RAZVRŠČENIH OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE VREDNOSTI 30
TABELA 13: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNE VELEKATEGORIJE GENERACIJE 2,
RAZVRŠČENIH OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE VREDNOSTI 30
TABELA 14: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI POSAMEZNIH VREDNOT GENERACIJE 3,
RAZVRŠČENIH OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE VREDNOSTI 30
TABELA 15: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNIH USMERITEV GENERACIJE 3,
RAZVRŠČENIH OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE VREDNOSTI 32
TABELA 16: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNEGA TIPA GENERACIJE 3,
RAZVRŠČENIH OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE VREDNOSTI 33
TABELA 17: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNE VELEKATEGORIJE GENERACIJE 3,
RAZVRŠČENIH OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE VREDNOSTI 33
KAZALO GRAFOV
GRAF 1: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNIH USMERITEV PRI TREH
GENERACIJSKIH SKUPINAH 21
GRAF 2: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNEGA TIPA PRI TREH GENERACIJSKIH
SKUPINAH 23
GRAF 3: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNE VELEKATEGORIJE PRI TREH
GENERACIJSKIH SKUPINAH 24
5
POVZETEK
V raziskovalni nalogi sem se posvetila vprašanju, kako se vrednote in življenjski cilji
sodobnega mladostnika razlikujejo od tistih, ki zaznamujejo pripadnike generacije njegovih
staršev in starih staršev. Uporabljeni metodi znanstvenega raziskovanja sta analiza virov in
anketa o lestvici vrednot. Anketiranih je bilo 75 oseb; dijaki 4. letnikov gimnazije in njihovi
starši ter stari starši.
Ob pričetku raziskovalnega me je zanimalo, kako posamezne starostne skupine vrednotijo
različne kategorije vrednot. Zastavila sem si naslednje teze: mlajša generacija (dijaki 4.
letnikov) bo višje ocenjevala hedonske in čutne vrednote, pri generaciji staršev dijakov bodo
najbolj izražene statusne, kulturne in aktualizacijske vrednote. Generacija starih staršev bo
višje ocenjevala verske, patriotske in tradicionalne vrednote.
Z analizo vprašalnikov sem prišla do nekaj zaključkov. Mlajša generacija v nasprotju s
srednjo in starejšo relativno višje ocenjuje statusne, kulturne in senzualne vrednote. Srednja
generacija v nasprotju z mlajšo in starejšo relativno bolj ceni patriotske, ekološke,
samoaktualizacijske, spoznavne in afiliacijske vrednote, starejša generacija višje ocenjuje
predvsem religiozne vrednote.
ZAHVALA
Zahvaljujem se svoji mentorici in profesorici psihologije za pomoč ter podporo pri izdelavi
raziskovalne naloge. Prav tako se zahvaljujem profesorici slovenščine za lektoriranje naloge.
Zahvala gre tudi dijakom II. gimnazije Maribor in njihovim staršem ter starim staršem, ki so
mi z reševanjem vprašalnikov omogočili pridobitev podatkov za analizo.
6
UVODNI DEL
1 PROBLEM NALOGE
Razlike v vrednotnih usmeritvah so že dolgo časa znane kot ena izmed bolj zanimivih in
življenjsko pomembnih razlik med generacijami. Že dosedanje raziskave so pokazale, da se
med generacijami pojavljajo pomembne razlike v vrednotnih usmeritvah. Rezultati teh
raziskav nakazujejo, da so prav generacijske razlike lahko eden izmed temeljnih vzrokov
znanega generacijskega konflikta. (Musek, 2000)
Na podlagi omenjenega sem se tudi sama odločila preučiti generacijske razlike med
generacijo mojih sovrstnikov – adolescentov, starih 18 let, in generacijo njihovih staršev ter
starih staršev. Zanimale so me predvsem razlike v vrednotenju in vrednostnih usmeritvah in
tudi pomen generacijskih razlik z vidika prenašanja vrednotnih vzorcev ter z njimi povezanih
vzorcev obnašanja iz generacije v generacijo.
2 TEORETIČNI UVOD
Vrednote so ena od pomembnih tem, s katero se ukvarjajo različne znanstvene discipline.
Zgodovinsko gledano razprava o vrednotah ni novost, saj sta se z njimi ukvarjala že Platon in
Aristotel (vrline). Od tam so postale pomembna tema znotraj filozofije in nato teologije,
znanstveno pa jih psihologija obravnava šele zadnja desetletja. (Bajzek, 2008)
Znanstveniki so ugotovili, da na razvoj vrednot vplivajo potrebe in želje ter so v tesni
povezavi z družinskim, kulturnim, socialnim in delovnim okoljem ter religijo posameznika.
(Naka, S. in Kvas, A., 2004)
2.1 OPREDELITEV VREDNOT V PSIHOLOGIJI
Med gibali človekovega ravnanja so na eni strani potrebe in druge spodbude, ki ga pozivajo k
določenim aktivnostim in vedenju. Obstaja pa še precej drugačna vrsta gibal oziroma
motivacijskih pojavov. Ta osebo ne potiska v ravnanje, temveč deluje nanjo s svojo privlačno
močjo. Ameriški psiholog G. Kelly (1955) je omenjeni vrsti motivov opredelil kot »push« in
»pull« motivacijo. Pri tem bi bilo drugo, privlačnostno vrsto silnic, moč označiti kot
življenjska vodila oziroma smernice. Skozi zgodovino človeške misli je človek pozornost
7
preusmerjal k eni in drugi obliki motivacije. Medtem ko za ene glavne silnice obnašanja
predstavljajo instinkti, nagoni, potrebe in drugi motivi potiskanja, vidijo drugi glavna gibala v
ciljih, smotrih,vrednotah, načelih in idealih, med katerimi so vrednote pomembna kategorija
privlačnostne motivacije. (Lamovec, 1994)
Ljudje cenijo in vrednotijo različne stvari, predmete, dejavnosti, osebe … Različnim pojavom
pripisujejo različne vrednosti, privlačnosti – so bolj ali manj zaželeni. To velja tako za
konkretne kot tudi za povsem abstraktne kategorije, kot so svoboda, enakost, pravica,
napredek, dobrota, resnica, zdravje. Pojmi, ki se nanašajo na stvari in kategorije, ki jih človek
visoko vrednoti in h katerim si prizadeva, se označujejo z izrazom vrednote. Znani ameriški
psiholog in sociolog C. Kluckhohn (1951) opredeljuje vrednote kot pojmovanja zaželenega,
ki vplivajo na to, kako se ljudje odločajo za akcije in kako ocenjujejo pojave. Slednje
pojmovanje predstavlja temeljno definicijo, ki jo je nato natančneje izdelal uveljavljen
slovenski psiholog J. Musek in predstavlja izhodišče pri raziskovanju in snovanju
raziskovalne naloge. (Musek, 1993)
Slovenski psiholog, raziskovalec in pisec Janek Musek vrednote definira kot vrednostne
kategorije, h katerim si prizadevamo in ki nam predstavljajo neke vrste cilje oziroma ideale.
Določneje je vrednote moč opredeliti kot posplošena in relativno trajna pojmovanja o ciljih in
pojavih, ki jih ljudje visoko cenimo, ki se nanašajo na široke kategorije podrejenih objektov in
odnosov in ki usmerjajo človekove interese in vedenje.
Motivacije cilje si je mogoče predstavljati na različnih ravneh (slika 1). Na najnižji ravni so
zelo specifični in konkretni motivacijski cilji. Na višjih ravneh so bolj splošni in abstraktni
motivacijski cilji. Na najvišjih ravneh se motivacijski cilji generalizirajo v posamezne
vrednote, kategorije (tipe) vrednot in najbolj generalne vrednostne usmeritve (vrednostne
makrousmeritve). (Lamovec, 1994)
Nazoru, da je vrednote moč pojmovati kot motivacijske cilje, je blizu tudi pojmovanje, ki ga
izražata Schwartz in Bilsky (1987). Le-ta predlagata opredelitev, po kateri so vrednote
pojmovanja ali prepričanja o zaželenih končnih stanjih ali vedenjih, ki presegajo specifične
situacije, usmerjajo in vodijo izbiro ali pa oceno ravnanj in pojavov in so urejena glede na
relativno podobnost. Avtorja opozarjata na motivacijski vidik vrednot in vrednote kot posebne
vrste ciljev povezujeta z različnimi interesi (individualni, kolektivni ali obojni), nadalje z
8
različnimi motivacijskimi področji ali domenami (uživanje, varnost, storilnost,
samousmerjanje, socialna prilagojenost, prosocialno obnašanje, socialna moč in zrelost).
Vrednote se lahko tudi nanašajo, kot trdi Rokeach (1973), na predstavo o zaželenih končnih
stanjih (terminalne vrednote, kot so svoboda, nacionalna enakopravnost, lepota …) ali pa
predstavo o vedenju, ki omogoča doseganje zaželenega (instrumentalne vrednote, kot sta
poštenost, pogum). (Lamovec, 1994)
Definicija vrednot se zaključuje z oznako vrednot kot življenjskih vodil, kar se prav tako
ujema s pojmovanjem vrednot po J. Museku, na katerega sem se sklicevala tudi sama.
(Musek, 2000)
Poleg navedenih se v literaturi pojavljajo še številne druge definicije vrednot. Te so med
drugim zasnovali Reich in Adcock (1978), Jones in Gerard (1967), Alport (1961, 1969),
Rokeach (1973), zakonca English (1972), Crutchfield in Ballachey (1962), Boško Popovič
(1973) … Slednjih v nalogi natančneje ne bom opredelila, saj sem za izhodišče privzela
definicijo J. Museka in tako nimajo relevantne vrednosti. Vsa pojmovanja vrednot pa imajo
vendarle nekaj skupnih osnov. Zanje je v vsakem primeru značilna vrednostna komponenta:
zmerom se nanašajo na stvari, ki so ali pozitivno ali negativno vrednotene in cenjene. Za
razliko od drugih motivacijskih ciljev imajo bolj abstrakten, posplošen značaj – ne
predstavljajo nečesa konkretnega. Pogosto se poudarjata tudi družbeni in kulturni karakter
vrednot – v njih se odražajo družbene in kulturne norme. In navsezadnje imajo vrednote
globok osebni značaj za posameznika, ta jih doživlja z občutkom odgovornosti in zavezanosti,
ter ga angažirajo v njegovi notranjosti in globini. (Musek, 2000)
9
Slika 1: Prikaz vrednot kot motivacijskih ciljev
VREDNOSTE MAKROKATEGORIJE
VREDNOSTI TIPI
VREDNOSTNE KATEGORIJE
VREDNOTE
KOMPLEKSNI MOTIVACIJSKI CILJI
KONKRETNI MOTIVACIJSKI CILJI
10
2.2 KLASIFIKACIJA VREDNOT
Vrednot je veliko in pri posamezniku so organizirane v sistem – vrednotni sistem, za katerega
je značilno, da se njegove prvine, torej posamične vrednote, pojavljajo v medsebojnih
odnosih. Nekatere vrednote človek ocenjuje kot pomembnejše od drugih in tako je mogoče
govoriti o vrednotnih hierarhijah. Vrednotna hierarhija predstavlja lestvico, na kateri so
posameznikove (ali pa skupinske) vrednote razvrščene po prioriteti. Na podlagi tega se lahko
opredeljujejo različne vrednotne usmerjenosti posameznikov ali skupin. Vrednotno
usmerjenost določajo tiste vrednote, ki so na vrhu vrednotne lestvice. (Musek, 2000)
Ob raziskovanju vrednot se je uveljavilo več pomembnih psiholoških klasifikacij le-teh, med
katerimi so najpomembnejše Sprangerjeva (1930), Murrayeva (1951), Morrisova (1956),
Rokeachova (1973) in Musekova (1993). Ponovno se bom osredotočila na koncept J. Museka.
(Musek, 2000)
Empirična hierarhija vrednotnega prostora po Museku vsebuje več skupnih dimenzij, ki
povezujejo posamezne vrednote v višje kategorije, ki zajemajo tri ravni. Sprva se posamezne
vrednote združujejo v vrednotne kategorije srednjega obsega, nato v kategorije večjega
obsega (vrednotne tipe) in nazadnje v kategorije največjega obsega (vrednotne velekategorije)
(slika 3).
Na najvišji ravni sta dve najsplošnejši in najobsežnejši kategoriji oziroma dimenziji vrednot
(velekategoriji), dionizične in apolonske vrednote. V prvi se združujejo čutne, hedonske,
materialne, statusne vrednote, vrednote moči in uspeha, pod drugo pa uvrščamo predvsem
moralne, etične, demokratske, spoznavne kulturne, samoaktualizacijske, religiozne in druge
duhovne vrednote. Obe veliki kategoriji se na naslednji hierarhični ravni razdelita na več ožjih
vrednostnih kategorij (vrednostnih tipov). Dionizične se delijo na hedonske (čutne,
zdravstvene, varnostne) in potenčne vrednote (statusne, patriotske). Apolonske vrednote pa se
delijo na moralne (socialne, societalne, tradicionalne) in izpolnitvene vrednote (spoznavne,
estetske, kulturne, aktualizacijske, verske).
11
Slika 2: Hierarhija vrednotnega prostora: od posameznih vrednot, preko vrednostnih usmeritev do
vrednostnih tipov in vrednostnih velekategorij (Musek, 1993)
DIONIZIČNE VREDNOTE
HEDONSKI
•čutne
•zdravstvene
•varnostne
•veselje, zabava, vznemirljivo življenje, udobje, uživanje
•zdravje
•varnost
POTENČNI
•statusne
•patriotske
•moč, ugled, slava, politični uspeh
•ljubezen do domovine, narodnostni ponos
APOLONSKE VREDNOTE
MORALNI
•socialne
•societalne
• tradicionalne
•ljubezen, družinska sreča, razumevanje s partnerjem
•mir, sloga, enakost
•poštenost, delavnost
IZPOLNITVENI
•spoznavne
•estetske
•kulturne
•aktualizacijske
•verske
•resnica, modrost
•lepota, narava
•umetnost, kultura
•samoizpolnjevanje
•vera, upanje
12
2.3 RAZVOJNI MODEL VREDNOT
2.3.1 Izvor in nastanek
Sam izvor in nastanek vrednot ter vrednotenja sta še vedno precej neznana. Vrednote so
namreč kompleksen pojav, saj se povezujejo tako s čustvenimi kot z motivacijskimi in
kognitivnimi procesi.
Vrednote v pravem pomenu besede se oblikujejo šele v najstniških letih, čeprav posameznik
že veliko prej vrednoti različne pojave in objekte. Zrelo pojmovanje vrednot zahteva
oblikovane zmožnosti abstraktnega mišljenja, kar sovpada z leti pubertet in adolescence.
Nedvomno imajo že predšolski otroci izoblikovane kategorije pojavov, dogajanj in objektov,
ki jih klasificirajo kot prijetne in neprijetne, »lepe« in »grde«, »dobre« in »slabe«. Te zgodnje
kategorizacije tako predstavljajo prvo predstopnjo v razvoju vrednot. Pozneje se nabor
implicitnih vrednostnih shem in kategorij razširi in preoblikuje ter nekako v adolescenci že
obsega vse temeljne hierarhične kategorije. Vrednotenje stvari in pojavov že razmeroma
zgodaj ni vezano zgolj na neposredna zadovoljstva, temveč razvoj vrednotenja sovpada z
razvojem moralnega presojanja. (Musek, 1993)
Pri oblikovanju individualnih vrednot, vrednostnih hierarhij (prioritet) in sistemov imajo
poleg obstoječih implicitnih shem in kategorij najverjetneje odločilno vlogo posameznikove
izkušnje. Na eni strani v procesu socialnega učenja človek pridobi veliko informacij o splošno
veljavnih vrednotah kulture, v kateri živi. Zelo pomemben pa je drugi dejavnik. Področja in
dejavnosti, v katera posameznik vlaga veliko energije, samodejno pridobivajo na vrednosti –
posameznik nezavedno dviguje ceno tistemu, s čimer se ukvarja in za kar se zanima. (Musek,
1993)
2.3.2 Vrednote skozi življenje
Izvor, nastanek in oblikovanje vrednot kot takšnih psihologi umeščajo v obdobje osnovnega
razvoja osebnosti, torej v dobo od zgodnjega otroštva do adolescence. Opazno pa je, da se
vrednote, vrednostne orientacije, sistemi in hierarhije spreminjajo tudi še potem. Zatorej se v
tem kontekstu uporablja razlaga o razvoju vrednot skozi življenje.
Tako imenovan generacijski prepad v vrednostnih usmeritvah je precej poznan pojem. Zanj je
značilno prepričanje, da je pač posledica družbenega razvoja, ki prinese nove poglede in nova
vrednotenja; teh pa se oprimejo mlajše generacije, medtem ko starejše ostajajo pri svojem.
13
Obstaja pa še druga, povsem drugačna razlaga. Ta meni, da pride do premikov v vrednostnih
orientacijah v teku življenjskega razvoja in da se z zrelostjo pojavijo drugačne vrednostne
orientacije. Generacijske razlike v vrednotah potemtakem niso posledica zrcaljenja drugačnih
(družbenih) razmer, temveč so posledica individualnih sprememb v vrednostnem razvoju
posameznikov. (Musek, 2000)
O vprašanju spreminjanja vrednot skozi življenje so bile izvedene številne raziskave. Na
podlagi izsledkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnika s Pogačnikovo lestvico vrednot, so bile
ugotovljene korelacije med starostjo in oceno pomembnosti vrednot. Korelacijski koeficienti
kažejo, da s starostjo narašča tudi pomembnost vrednot: načelo, varnost, vera in lepota,
medtem ko s starostjo upada pomen vrednot, kot so razumevanje s partnerjem, ljubezen,
samoizpolnjevanje. Prve vrednote imajo, kot kaže, večji pomen za starejše ljudi, druge pa za
mlajše. (Musek, 1993)
Vsi rezultati raziskav kažejo, da je ocena pomembnosti vrednot odvisna od starosti. Tedaj pa
se pojavi vprašanje, kaj povzroča te spremembe. Vrednote in vrednostne orientacije so dokaj
stabilne, v skladu s tem tudi spremembe skoraj nikjer niso zelo velike in radikalne. Iz tega je
mogoče sklepati, da tudi posamezniki v svojem življenju ohranjajo velik del svojih
vrednostnih orientacij. V nekaterih pogledih pa se ocene vrednot vendarle spremenijo.
Najverjetneje se v vrednostnih ocenah zrcalijo nekatere glavne značilnosti posameznikove
življenjske situacije, značilnosti posameznikovih življenjskih izkušenj in njegovih
pričakovanj. Vse to pa je pri posameznih starostnih skupinah in generacijah drugačno.
(Musek, 1993)
Povsem mogoče in verjetno pa je tudi, da nekatere razlike v vrednotenju in vrednostnih
usmeritvah odražajo notranji razvoj človekovega vrednostnega sistema, ki prav tako sovpada
in korelira s spreminjanem življenjskega okolja in perspektive. Pri spreminjanju vrednotenj in
vrednostnih orientacij gre torej verjetno tudi za notranji vrednostni razvoj posameznika, pri
katerem je v ospredju smer razvoja od hedonizma do življenjske izpolnitve. (Musek, 1993)
Dognanja opravljenih raziskav na omenjeno temo nakazujejo, da se z vidika vrednostne
usmeritve osebnostni razvoj nadaljuje tudi v odraslem obdobju. Z zrelostjo upada relativna
vrednost hedonskih in potenčnih vrednot in narašča relativni pomen moralnih ter
izpolnitvenih vrednot (življenjska, osebna in duhovna izpolnitev). Na podlagi tega je moč
14
prepoznati obstoj razvojne hierarhije. S tem se ujema prepričanje, da se prav v spremembi
vrednostne orientacije zrcali človekov zreli osebnostni in duhovni razvoj. V tem razvoju
posameznik postopno prehaja skozi zaporedna obdobja relativne prevlade vrednostnih
orientacij: najprej hedonske, zatem potenčne, nato moralne in slednjič izpolnitvene. Na
najbolj posplošeni ravni vrednostnega usmerjanja pa velja razvojni trend, ki kaže, da se v
mlajšem odraslem obdobju posameznik bolj usmerja k dionizični kategoriji vrednot, v zreli
dobi pa bolj k apolonskim vrednotam. (Musek, 1993)
Opisana razvojna lestvica se ujema z zakonitostmi osebnostnega razvoja. V svojem
osebnostnem razvoju se posameznik sprva usmerja k hedonskim ciljem, čutnemu uživanju,
igri, zabavi. Nato si vse bolj prizadeva za materialnimi dobrinami in dosežki: uspešnost, moč
in uveljavljanje presežejo čutnost. V naslednjem obdobju postanejo (morda zaradi morebitne
realizacije) tudi ti cilji manj pomembni in relativno večjo težo pridobijo stvari, ki pomenijo
dolžnost in odgovornost. Nazadnje pa postanejo življenjske prioritete: samooblikovanje,
kulturni in duhovni vzpon, poglobljeni odnosi in iskanje višjega smisla ter perspektive – torej
vse kar označuje življenjsko izpolnitev. (Musek, 1993)
Omenjeni sklepi prav tako predstavljajo možno razlago za generacijske razlike in konflikte v
vrednostnih usmeritvah. Ti morebiti ne nastajajo, ker naj bi bila prejšnja generacija kot
generacija na primer bolj moralno in konformno usmerjena, nova generacija pa spet kot
generacija bolj hedonistično in antikonformno. Verjetneje je, da so konflikti in razlike
posledice dejstva, da postane ista generacija v določenem obdobju bolj promoralno usmerjena
in se tako sooča z mlajšo, ki je v svojem obdobju po razvojnih zakonitostih drugače
usmerjena. To razlago podpirajo tudi opažanja, da se omenjeni generacijski konflikt ne
omejuje na eno ali dve generaciji, temveč se po pravilu ponavlja pri vsaki, kar je prav tako
močan argument za veljavnost razvojne razlage generacijske konfliktnosti. (Musek, 2000)
Spreminjajo se torej tudi vrednote in vrednostni sistemi, četudi so slednji med najbolj
stabilnimi, doslednimi in zanesljivimi osebnostnimi značilnostmi posameznika. Znotraj te
relativne stabilnosti in nespremenljivosti pa se kažejo spremembe in razvojni trendi, ki jih je
moč opaziti skozi življenjska obdobja posameznika. Le-ti so do neke mere odraz
spremenjenih življenjskih okoliščin: izkušenj, življenjske situacije in življenjske perspektive.
Te okoliščine so drugačne pri adolescentih, spet drugačne pri osebah med 25. in 30. letom
starosti, pri osebah srednjih let, v zrelih letih in v starosti. (Musek, 2000)
15
Vsi ti dejavniki najverjetneje sovpadajo tudi z notranjimi razvojnimi zakonitostmi v
celoživljenjskem razvoju vrednotenja. Na njihovi podlagi se izoblikuje razvojna hierarhija, ki
po vrstnem redu postopno vključuje hedonske, potenčne, moralne in izpolnitvene vrednote.
Ko posameznik vstopa v svet odraslih, so najprej sorazmerno močno izražene hedonske
potrebe in z njimi povezane vrednote – čutna zadovoljstva, zabava, druženje, telesne
aktivnosti. Kasneje se vse bolj v ospredje postavijo vrednote, ki so povezane z dosežki in
uveljavljanjem, kar v mnogih primerih sovpada s šolanjem, izbiro poklica in poklicnim
delom, kariero, izbiro partnerjev in vzpostavljanjem partnerskih odnosov, ustvarjanjem in
oblikovanjem družine. V partnerskem, družinskem in poklicnem krogu pa postajajo vse bolj
pomembne in izrazite tudi vrednote, ki so povezane z občutki odgovornosti, dolžnosti,
izpolnjevanjem moralnih norm. Med moralnimi vrednotami na eni in potenčnimi ter
hedonskimi na drugi strani obstaja določeno nasprotje. Zatorej lahko pretirana usmerjenost v
potenčno ali hedonsko območje povzroči konflikt z moralnimi vrednotami; pogost je pojav
vrednostne krize, ki jo posameznik ob normalnem razvoju stvari razreši tako, da postavi na
svoji notranji lestvici moralne vrednote nekoliko više ter tako doseže skladnost med temi in
dionizičnimi vrednotami, ki jih lahko še zmerom upošteva, toda le toliko, kolikor mu
dovoljuje moralni čut. Ob občutku, da posameznik v svojem življenju zna upoštevati in
usklajevati tako hedonske in potenčne kot tudi moralne vrednote, se končno pri mnogih ljudeh
prebijejo ospredje vrednote življenjske izpolnitve, vrednote, ki zadevajo vse, kar naj bi
osmišljalo naše življenje in bivanje, predvsem kulturno in duhovno rast, ustvarjanje, upanje,
vero in ljubezen. (Musek, 2000)
3 CILJI IN HIPOTEZE
3.1 CILJI
Zanima me, kako posamezne starostne skupine oziroma generacije vrednotijo posamezne
vrednote, vrednostne usmeritve, tipe in velekategorije ter kakšne so podobnosti in razlike v
vrednotenju omenjenih kategorij med generacijami.
Kako različne generacije vrednotijo posamezne vrednote, vrednostne usmeritve, tipe
in velekategorije?
16
3.2 HIPOTEZE
1. Dijaki 4. letnikov, v primerjavi s preostalima generacijama, višje ocenjuje dionizične
vrednote oziroma hedonske in čutne vrednote.
2. Starši dijakov 4. letnikov višje ocenjuje dionizične kot apolonske vrednote v
primerjavi s starejšo generacijo, v primerjavi z mlajšo pa bolj cenijo apolonske
vrednote. Pri tem se najbolj izražajo statusne, kulturne in aktualizacijske vrednote.
3. Stari starši dijakov 4. letnikov, v primerjavi s preostalima generacijama, višje ocenjuje
apolonske vrednote, med njimi predvsem verske, patriotske in tradicionalne vrednote.
4 METODA
4.1 VZOREC
V raziskavo je bilo vključenih 75 oseb obeh spolov in različnih starosti. V raziskovalne
namene so bili anketiranci razdeljeni v tri generacijske skupine – Generacija 1, Generacija 2
in Generacija 3. V prvo skupino se uvrščajo osebe stare od 17 do 18 let – mlajša generacija
oziroma generacija mojih vrstnikov (Generacija 1), drugo skupino sestavljajo starši
testirancev prve skupine – srednja generacija (Generacija 2), tretja skupina pa je opredeljena
kot skupek starih staršev osebkov prve generacija – starejša generacija (Generacija 3). Tabela
1 (spodaj) prikazuje parametre starostnih skupin: število anketiranih, razpon starosti,
povprečno starost, spol in povprečno oceno (vrednote).
Tabela 1: Značilnosti starostnih skupin, ki so sodelovale v raziskavi
Generacija 1 Generacija 2 Generacija 3
število anketiranih 39 21 15
razpon starosti 17-18 33-54 56-83
povprečna starost 17,79 47,52 71,08
moški 14 7 4
ženske 25 14 11
povprečna ocena
vrednot
6,63 8,75 6,78
17
4.2 MERSKI INSTRUMENT
V raziskovalnem delu je bila uporabljena modificirana Muskova lestvica vrednot (MLV-V)
(priloga 1).
Konstrukcija MLV temelji na teoretskih izhodiščih, ki jih zastopajo najpomembnejše
psihološke in filozofsko-psihološke teorije in modeli vrednot različnih avtorjev, predvsem
Springerja, Schelerja, Vebra, Allporta, Murraya in Kluckhohna, Morrisa, Rokeacha,
Maslowa, Buchlerjevo in Frankla. Pomemben vir za zasnovo MLV je bilo tudi Muskovo
raziskovanje vrednotnih kategorij simbolike in metaforičnega pomena. Na podlagi analize teh
teorij in ustreznih pilotskih raziskav je bila končno skoncentrirana lestvica s 54 postavkami –
posameznimi vrednotami z različnih področij, od hedonskih in materialnih do kulturnih
oziroma duhovnih. Sama sem lestvico še dodatno preuredila in jo skrčila na 50 vrednot.
(Musek, 2000)
Vključene vrednote so formulirane kot eno do nekaj besedne fraze, ki se nanašajo na ustrezno
temeljno vrednoto. Posamezne vrednote se praviloma ocenjujejo z ocenjevalno lestvico, ki
ima širok razpon od 1 do 100, kar pa sem v namen olajšave izpolnjevanja vprašalnika omejila
na razpon od 1 do 10.
Lestvica omogoča ugotavljanje tako ocenjevanja posameznih vrednot kot tudi oceno
vrednostnih usmeritev, vrednostnih tipov in vrednostnih velekategorij. Slednje ocene se
določijo tako, da se izračunajo povprečne ocene, ki najbolj predstavljajo določeno kategorijo.
Vrednostne usmeritve:
1 TRAD: Usmerjenost k tradicionalnim idealom in morali (tradicionalna orientacija)
2 STAT: Usmerjenost k statusu in reputaciji (statusna orientacija)
3 AKTU: Usmerjenost k vrednotam samouresničevanja (samoaktualizacijska
orientacija)
4 SENZ: Usmerjenost k čutnim vrednotam (senzualna ali čutna orientacija)
5 DEMO: Usmerjenost k societalnim in demokratskim vrednotam (societalna oziroma
demokratična orientacija)
6 KULT: Usmerjenost h kulturnim vrednotam (kulturna orientacija)
7 EKOL: Usmerjenost k zdravju in naravi (zdravstvena oziroma ekološka orientacija)
8 RELI: Usmerjenost k religioznim vrednotam (religiozna orientacija)
18
9 ZBLI: Usmerjenost k zbliževanju (afiliacijska orientacija)
10 SPOZ: Usmerjenost k spoznavnim vrednotam (spoznavna orientacija)
11 PATR: Usmerjenost k domoljubnim vrednotam (patriotska orientacija)
Vrednostni tipi:
1 Hedonski vrednostni tip (HED: čutne, materialne, lukrativne vrednote)
2 Potenčni vrednostni tip (POT: vrednote ugleda, moči, uspešnosti, doseganja)
3 Moralni vrednostni tip (MOR: moralno-etične, družinske, značajske, domoljubne
vrednote)
4 Tip vrednot izpolnitve (IZP: duhovne, kulturne, samouresničitvene vrednote)
Vrednostni velekategoriji:
1 Dionizične vrednote (DION: združene hedonske in potenčne vrednote)
2 Apolonske vrednote (APOL: združene moralne vrednote in vrednote izpolnitve)
4.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV
Postopek empiričnega raziskovanja je potekal po naslednjem vrstnem redu: najprej so
udeleženci dobili lestvico vrednot MLV-V (opisano v prejšnji točki) in jo rešili po podanem
navodilu. Ocenjevanje vrednot je potekalo anonimno, čas, ki so ga anketiranci imeli na voljo
pa je znašal okoli deset minut.
4.4 POSTOPEK STATISTIČNE OBDELAVE
Dobljeni podatki anketirancev so bili obdelani z ustreznimi statističnimi postopki; podatki so
bili razvrščeni v tri (generacijske) skupine, prešteto je bilo število anketirancev posameznega
spola, izračunani so bili povprečna starost in povprečna vrednost ocenjevanja posamezne
starostne skupine, povprečne vrednosti posameznih vrednot in širših kategorij (orientacija, tip
in velekategorija); podatki so prikazani v grafih, izvedena je bila tudi primerjava posameznih
vrednosti.
5 REZULTATI IN ANALIZA
V treh starostnih oziroma generacijskih skupinah število testirancev glede na spol ni enako
(tabela 1). Sklicujoč na statistični test, v katerem so se raziskovale razlike med skupinami
glede na zastopanost spola, ki je pokazal vpliv spola na morebitne razlike v ocenah vrednot,
19
sem spol obdržala le kot kontrolno spremenljivko. Predvidevajoč, da bodo eventualne razlike
med skupinami dejansko šle na račun generacijskih razlik, spol pri obdelavi podatkov ne bo
prisoten. (Musek, 2000)
V naslednjih razpredelnicah in grafih so prikazane povprečne vrednosti pridobljenih ocen
posamezne vrednote (tabela 2) in drugih vrednostnih kategorij (tabela 3, 4 in 5 ter graf 1, 2 in
3).
5.1 Posamezne vrednote
Tabela 2: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti posameznih vrednot pri treh generacijskih skupinah
VREDNOTA Generacija 1 Generacija 2 Generacija 3
poštenost 7,44 9,29 9,54
družabno življenje 6,80 6,19 6,15
ljubezen do otrok 6,46 9,57 8,92
sožitje z naravo 5,41 7,67 7,00
znanje 7,00 8,10 7,77
dobrota in
nesebičnost
7,41 8,10 8,46
delavnost 7,03 8,19 8,46
dolgo življenje 5,85 7,24 6,39
ugled v družbi 5,72 5,91 6,08
razumevanje s
partnerjem
7,95 90,10 8,54
svoboda 8,49 8,86 9,08
moralna načela 7,90 8,48 7,85
uspeh v poklicu 7,46 7,52 7,23
šport in rekreacija 6,64 6,71 5,96
izpopolnjevanje
samega sebe
6,95 7,67 6,85
udobno življenje 7,08 6,14 6,54
spoštovanje zakonov 6,03 8,33 6,31
tovarištvo in
solidarnost
6,56 8,05 7,62
lepota – uživanje 5,77 6,19 5,92
20
lepote
mir na svetu 6,62 8,67 9,00
ustvarjalni dosežki 5,72 7,19 6,39
polno in vznemirljivo
življenje
7,62 6,86 5,39
vera v boga 3,33 4,71 4,15
prekašanje in
preseganje drugih
4,26 3,05 3,39
mir in počitek 6,72 7,24 5,92
pravičnost 7,62 8,52 8,46
dobra hrana in pijača 6,46 5,91 5,39
prijateljstvo 8,54 8,14 7,76
modrost 7,49 8,24 7,31
enakost med ljudmi 7,59 6,81 6,85
ljubezen do domovine 5,36 5,95 7,08
slava in občudovanje 3,69 3,38 4,15
veselje in zabava 7,03 5,62 5,39
upanje v prihodnost 7,21 6,76 6,77
ljubezen 8,41 8,76 8,39
spoznavanje resnice 7,69 8,33 7,08
red in disciplina 6,15 7,62 7,46
uživanje v umetnosti 5,00 5,52 5,08
politična uspešnost 2,90 2,76 2,85
varnost in
neogroženost
7,49 8,10 7,54
smisel za kulturo 5,64 5,00 5,46
moč in vplivnost 4,59 3,95 4,46
denar in imetje 5,82 5,62 5,85
napredek človeštva 5,39 5,91 6,54
zvestoba 8,64 8,81 8,69
zdravje 8,97 9,33 9,62
prosti čas 7,74 7,67 6,58
osebna privlačnost 6,69 6,05 6,69
21
družinska sreča 8,64 9,81 8,77
5.2 Vrednostne usmeritve
Tabela 3: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnih usmeritev pri treh generacijskih skupinah
VREDNOSTNA
USMERITEV
Generacija 1 Generacija 2 Generacija 3
tradicionalna
moralna orientacija
7,29 8,52 8,82
statusna orientacija 4,82 4,38 4,79
samoaktualizacijska
orientacija
7,48 8,21 7,90
senzualna ali
hedonistična
orientacija
7,15 6,22 5,64
demokratična
orientacija
7,10 7,74 7,92
kulturna orientacija 5,32 5,26 5,27
ekološka orientacija 5,99 7,38 6,43
religiozna orientacija 3,33 4,71 6,15
afiliacijska
orientacija
8,37 8,70 8,45
spoznavna orientacija 7,59 8,29 7,54
patriotska orientacija 5,69 7,15 6,69
Graf 1: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnih usmeritev pri treh generacijskih skupinah
22
5.3 Vrednostni tip
Tabela 4: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnega tipa pri treh generacijskih skupinah
VREDNOSTNI TIP Generacija 1 Generacija 2 Generacija 3
hedonski vrednostni
tip
7,46 6,78 5,78
potenčni vrednostni
tip
5,43 5,00 5,42
moralni vrednostni
tip
7,58 9,18 8,85
tip vrednot izpolnitve 6,55 6,95 6,35
0 2 4 6 8 10
tradicionalna moralna orientacija
statusna orientacija
samoaktualizacijska orientacija
senzualna ali hedonistična…
demokratična orientacija
kulturna orientacija
ekološka orientacija
religiozna orientacija
afiliacijska orientacija
spoznavna orientacija
patriotska orientacija
vrednost povprečne ocene
vrednostna usmeritev
Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnih usmeritev pri treh generacijskih
skupinah grafikona
Generacija 3
Generacija 2
Generacija 1
23
Graf 2: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnega tipa pri treh generacijskih skupinah
5.4 Vrednostna velekategorija
Tabela 5: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostne velekategorije pri treh generacijskih skupinah
VREDNOSTNA
VELEKATEGORIJA
Generacija 1 Generacija 2 Generacija 3
dionizične vrednote 5,56 5,06 4,97
apolonske vrednote 6,28 7,51 7,29
0 2 4 6 8 10
hedonski vrednostni tip
potenčni vrednostni tip
moralni vrednostni tip
tip vrednot izpolnitve
vrednost povprečna ocena
vrednostni tip
Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnega tipa pri treh generacijskih
skupinah
Generacija 3
Generacija 2
Generacija 1
24
Graf 3: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostne velekategorije pri treh generacijskih skupinah
5.5 ANALIZA POSAMEZNIH STAROSTNIH SKUPIN
5.5.1 Mlajša generacija
Iz pridobljenih rezultatov je mogoče prepoznati pomembnosti posameznih vrednot,
vrednostnih usmeritev, vrednostnih tipov in vrednostnih velekategorij za generacijo 1, ki jo
sestavljajo dijaki 4. letnikov – t.i. mlajša generacija oziroma generacija mladih (tabela 6, 7, 8
in 9).
Tabela 6: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti posameznih vrednot generacije 1, razvrščenih od najmanjše do
največje vrednosti
VREDNOTA POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI
politična uspešnost 2,90
vera v boga 3,33
slava in občudovanje 3,69
prekašanje in preseganje drugih 4,26
moč in vplivnost 4,59
uživanje v umetnosti 5,00
ljubezen do domovine 5,36
napredek človeštva 5,39
0 2 4 6 8
dionizične vrednote
apolonske vrednote
vrednost povprečne ocene
vrednostna velekategorija
Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostne velekategorije pri treh generacijskih
skupinah
Generacija 3
Generacija 2
Generacija 1
25
sožitje z naravo 5,41
smisel za kulturo 5,64
ugled v družbi 5,72
ustvarjalni dosežki 5,72
lepota – uživanje lepote 5,77
denar in imetje 5,82
dolgo življenje 5,85
spoštovanje zakonov 6,03
red in disciplina 6,15
ljubezen do otrok 6,46
dobra hrana in pijača 6,46
tovarištvo in solidarnost 6,56
mir na svetu 6,62
šport in rekreacija 6,64
osebna privlačnost 6,69
mir in počitek 6,72
družabno življenje 6,80
izpopolnjevanje samega sebe 6,95
znanje 7,00
delavnost 7,03
veselje in zabava 7,03
udobno življenje 7,08
upanje v prihodnost 7,21
dobrota in nesebičnost 7,41
poštenost 7,44
uspeh v poklicu 7,46
modrost 7,49
varnost in neogroženost 7,49
enakost med ljudmi 7,59
polno in vznemirljivo življenje 7,62
pravičnost 7,62
spoznavanje resnice 7,69
prosti čas 7,74
26
moralna načela 7,90
razumevanje s partnerjem 7,95
ljubezen 8,41
svoboda 8,49
prijateljstvo 8,54
zvestoba 8,64
družinska sreča 8,64
zdravje 8,97
Iz tabele 6 (zgoraj) je mogoče razbrati, da so vrednote, ki jih mladi ocenjujejo kot zanje
najmanj pomembne, politična uspešnost, vera v boga, slava in občudovanje, prekašanje in
preseganje drugih, moč in vplivnost … Najbolj pomembne vrednote pa so zanje ljubezen,
svoboda, prijateljstvo, zvestoba, družinska sreča, zdravje …
Tabela 7 (spodaj) prikazuje, da je najvišje ocenjena vrednostna usmeritev (orientacija) za
mlajšo generacijo afiliacijska orientacija – usmerjenost k zbliževanju. Najnižje ocenjena pa je
religiozna usmeritev.
Tabela 7: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnih usmeritev generacije 1, razvrščenih od najmanjše do
največje vrednosti
VREDNOSTNA USMERITEV POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI
religiozna orientacija 3,33
statusna orientacija 4,82
kulturna orientacija 5,32
patriotska orientacija 5,69
ekološka orientacija 5,99
demokratična orientacija 7,10
senzualna ali hedonistična orientacija 7,15
tradicionalna moralna orientacija 7,29
samoaktualizacijska orientacija 7,48
spoznavna orientacija 7,59
afiliacijska orientacija 8,37
27
Na podlagi tabele 8 (spodaj) je mogoče ugotoviti, da si vrednostni tipi pri mlajši generaciji po
oceni pomembnosti (od najnižje do najvišje ocene) sledijo po naslednjem vrstnem redu:
potenčni vrednostni tip, tip vrednot izpolnitve, hedonski in moralni vrednostni tip.
Tabela 8: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnega tipa generacije 1, razvrščenih od najmanjše do največje
vrednosti
VREDNOSTNI TIP POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI
potenčni vrednostni tip 5,43
tip vrednot izpolnitve 6,55
hedonski vrednostni tip 7,46
moralni vrednostni tip 7,58
Razporeditev pomembnosti vrednostnih velekategorij prikazuje tabela 9 (spodaj). Mladi
ocenjuje apolonske vrednote višje od dionizičnih.
Tabela 9: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostne velekategorije generacije 1, razvrščenih od najmanjše do
največje vrednosti
VREDNOSTNA VELEKATEGORIJA POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI
dionizične vrednote 5,58
apolonske vrednote 6,28
5.5.2 Srednja generacija
Na podlagi pridobljenih rezultatov je moč prepoznati pomembnosti posameznih vrednot,
vrednostnih usmeritev, vrednostnih tipov in vrednostnih velekategorij za generacijo 2, ki jo
sestavljajo starši dijakov 4. letnikov – t. i. srednja generacija (tabele 10, 11, 12 in 13).
Tabela 10: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti posameznih vrednot generacije 2, razvrščenih od najmanjše do
največje vrednosti
VREDNOTA POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI
politična uspešnost 2,76
prekašanje in preseganje drugih 3,05
slava in občudovanje 3,38
moč in vplivnost 3,95
vera v boga 4,71
28
smisel za kulturo 5,00
uživanje v umetnosti 5,52
denar in imetje 5,62
veselje in zabava 5,62
napredek človeštva 5,91
ugled v družbi 5,91
dobra hrana in pijača 5,91
ljubezen do domovine 5,95
osebna privlačnost 6,05
udobno življenje 6,14
lepota – uživanje lepote 6,19
družabno življenje 6,19
šport in rekreacija 6,71
upanje v prihodnost 6,76
enakost med ljudmi 6,81
polno in vznemirljivo življenje 6,86
ustvarjalni dosežki 7,19
dolgo življenje 7,24
mir in počitek 7,24
uspeh v poklicu 7,52
red in disciplina 7,62
sožitje z naravo 7,67
izpopolnjevanje samega sebe 7,67
prosti čas 7,67
tovarištvo in solidarnost 8,05
znanje 8,10
dobrota in nesebičnost 8,10
varnost in neogroženost 8,10
prijateljstvo 8,14
delavnost 8,19
modrost 8,24
spoštovanje zakonov 8,33
spoznavanje resnice 8,33
29
moralna načela 8,48
pravičnost 8,52
mir na svetu 8,67
ljubezen 8,76
zvestoba 8,81
svoboda 8,86
razumevanje s partnerjem 9,10
poštenost 9,29
zdravje 9,33
ljubezen do otrok 9,57
družinska sreča 9,81
Iz tabele 10 (zgoraj) je mogoče razbrati, da so vrednote, ki jih srednja generacija ocenjuje kot
zanje najmanj pomembne, politična uspešnost, prekašanje in preseganje drugih, slava in
občudovanje, moč in vplivnost, vera v boga … Kot najbolj pomembne vrednote pa jim
predstavljajo razumevanje s partnerjem, poštenost, zdravje, ljubezen do otrok, družinska sreča
…
Tabela 11 (spodaj) prikazuje, da so najvišje ocenjene vrednostne usmeritve (orientacije)
srednje generacije: samoaktualizacijska, spoznavna, tradicionalna moralna in afiliacijska
orientacija; najnižje ocenjeni pa sta statusna in religiozna orientacija.
Tabela 11: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnih usmeritev generacije 2, razvrščenih od najmanjše do
največje vrednosti
VREDNOSTNA USMERITEV POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI
statusna orientacija 4,38
religiozna orientacija 4,71
kulturna orientacija 5,26
senzualna ali hedonistična orientacija 6,22
patriotska orientacija 7,15
ekološka orientacija 7,38
demokratična orientacija 7,74
samoaktualizacijska orientacija 8,21
spoznavna orientacija 8,29
30
tradicionalna moralna orientacija 8,52
afiliacijska orientacija 8,70
Na podlagi tabele 12 (spodaj) je mogoče ugotoviti, da si vrednostni tipi pri generaciji 2 po
oceni pomembnosti (od najnižje do najvišje ocene) sledijo po naslednjem vrstnem redu:
potenčni, hedonski vrednostni tip, tip vrednot izpolnitve in moralni vrednostni tip.
Tabela 12: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnega tipa generacije 2, razvrščenih od najmanjše do
največje vrednosti
VREDNOSTNI TIP POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI
potenčni vrednostni tip 5,00
hedonski vrednostni tip 6,78
tip vrednot izpolnitve 6,95
moralni vrednostni tip 9,18
Razporeditev pomembnosti vrednostnih velekategorij prikazuje tabela 13 (spodaj). Generacija
2 ocenjuje apolonske vrednote višje od dionizičnih.
Tabela 13: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostne velekategorije generacije 2, razvrščenih od najmanjše do
največje vrednosti
VREDNOSTNA VELEKATEGORIJA POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI
dionizične vrednote 4,95
apolonske vrednote 7,51
5.5.3 Starejša generacija
Iz rezultatov, pridobljenih s vprašalniki, je mogoče razbrati pomembnosti posameznih
vrednot, vrednostnih usmeritev, vrednostnih tipov in vrednostnih velekategorij za generacijo
3, ki jo sestavljajo stari starši dijakov 4. letnikov – t. i. starejša generacija (tabele 14, 15, 16 in
17).
Tabela 14: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti posameznih vrednot generacije 3, razvrščenih od najmanjše do
največje vrednosti
VREDNOTA POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI
politična uspešnost 2,85
prekašanje in preseganje drugih 3,39
31
slava in občudovanje 4,15
vera v boga 4,15
moč in vplivnost 4,46
uživanje v umetnosti 5,08
veselje in zabava 5,39
dobra hrana in pijača 5,39
polno in vznemirljivo življenje 5,39
smisel za kulturo 5,46
denar in imetje 5,85
mir in počitek 5,92
lepota – uživanje lepote 5,92
šport in rekreacija 5,96
ugled v družbi 6,08
družabno življenje 6,15
spoštovanje zakonov 6,31
ustvarjalni dosežki 6,39
dolgo življenje 6,39
napredek človeštva 6,54
udobno življenje 6,54
prosti čas 6,58
osebna privlačnost 6,69
upanje v prihodnost 6,77
enakost med ljudmi 6,85
izpopolnjevanje samega sebe 6,85
sožitje z naravo 7,00
ljubezen do domovine 7,08
spoznavanje resnice 7,08
uspeh v poklicu 7,23
modrost 7,31
red in disciplina 7,46
varnost in neogroženost 7,54
tovarištvo in solidarnost 7,62
prijateljstvo 7,76
32
znanje 4,15
moralna načela 4,15
ljubezen 4,46
dobrota in nesebičnost 5,08
delavnost 5,39
pravičnost 5,39
razumevanje s partnerjem 5,39
zvestoba 5,46
družinska sreča 5,85
ljubezen do otrok 5,92
mir na svetu 5,92
svoboda 5,96
poštenost 6,08
zdravje 6,15
Iz tabele 14 (zgoraj) je mogoče razbrati, da so vrednote, ki jih generacija 3 ocenjuje kot zanje
najmanj pomembne, politična uspešnost, prekašanje in preseganje drugih, slava in
občudovanje, vera v boga, moč in vplivnost … Zanje najbolj pomembne vrednote pa so mir
na svetu, svoboda, poštenost, zdravje …
Tabela 15 (spodaj) prikazuje, da so najvišje ocenjene vrednostne usmeritve (orientacije)
starejše generacije: samoaktualizacijska, spoznavna, tradicionalna moralna in afiliacijska
orientacija; najnižje ocenjeni pa sta statusna in religiozna orientacija.
Tabela 15: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnih usmeritev generacije 3, razvrščenih od najmanjše do
največje vrednosti
VREDNOSTNA USMERITEV POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI
statusna orientacija 4,38
religiozna orientacija 4,71
kulturna orientacija 5,26
senzualna ali hedonistična orientacija 6,22
patriotska orientacija 7,15
ekološka orientacija 7,38
demokratična orientacija 7,74
samoaktualizacijska orientacija 8,21
33
spoznavna orientacija 8,29
tradicionalna moralna orientacija 8,52
afiliacijska orientacija 8,70
Na podlagi tabele 16 (spodaj) je mogoče ugotoviti, da si vrednostni tipi pri generaciji 3 po
oceni pomembnosti (od najnižje do najvišje ocene) sledijo po naslednjem vrstnem redu:
potenčni, hedonski vrednostni tip, tip vrednot izpolnitve in moralni vrednostni tip.
Tabela 16: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnega tipa generacije 3, razvrščenih od najmanjše do
največje vrednosti
VREDNOSTNI TIP POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI
potenčni vrednostni tip 5,42
hedonski vrednostni tip 5,78
tip vrednot izpolnitve 6,35
moralni vrednostni tip 8,85
Razporeditev pomembnosti vrednostnih velekategorij prikazuje tabela 17 (spodaj). Starejša
generacija ocenjuje apolonske vrednote višje od dionizičnih.
Tabela 17: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostne velekategorije generacije 3, razvrščenih od najmanjše do
največje vrednosti
VREDNOSTNA VELEKATEGORIJA POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI
dionizične vrednote 5,15
apolonske vrednote 7,29
Samo na podlagi do sedaj analiziranih podatkov še ni mogoče ovreči ali potrditi hipotez in
odgovoriti na raziskovalna vprašanja. Potrebna je namreč še primerjava generacij med seboj.
V celoti gledano namreč vse generacije višje postavljajo apolonsko vrednostno velekategorijo
in tako moralne in izpolnitvene vrednote, kot sta zdravje in družinska sreča. Razlike pa se
pojavijo v splošni višini ocenjevanja vrednot (srednja generacija vrednote ocenjuje najvišje,
sledi ji starejša generacija, povprečna ocena pomembnosti pri mlajši generaciji je najmanjša)
in pa ob primerjavi posamezne ravni vrednot med generacijami (poglavja 5.6; 5.7 in 5.8).
34
5.6 Primerjava prve in druge generacije
Uporabnost analize podobnosti in razlik med generacijami se kaže v tem, da omogoča
natančnejši vpogled v to, katere vrednote se najbolj razlikujejo med mlajšo in srednjo
generacijo (generacija 1 in 2), srednjo in starejšo generacijo (generacija 2 in 3) ter nazadnje še
med mlajšo in starejšo generacijo (generacija 1 in 3). Vpogled je uporabne vrednosti
predvsem zato, ker lahko veliko pove o medgeneracijskem prenosu vrednot in o možnih
izvorih konfliktnosti med generacijami. V splošnem je mogoče sklepati, da bodo tiste
vrednote, glede katerih se generacije najbolj ujemajo, hkrati vrednote, kjer medgeneracijski
potek vrednot poteka najbolj gladko. Tam, kjer pa bodo odstopanja najizrazitejša, pa je med
generacijami možen vrednostni konflikt.
V splošnem oziru mlajša generacija vrednote ocenjuje z nižjimi vrednostmi od srednje, saj
povprečna ocena pomembnosti vrednot generacije 1 znaša 6,63; povprečna vrednost pri
generacije 2 pa je 8,75 (tabela 1). Obe generaciji v absolutnem smislu podobno visoko
ocenjujeta tako posamezne vrednote kot tudi vrednostne usmeritve, vrednostne tipe in
velekategorije
Razlike med vrednotenjem generacij so opazne predvsem v relativnem smislu. Tako mlajša
generacija višje ocenjuje hedonski in potenčni tip vrednot, v primerjavi s srednjo, ki bolj ceni
moralni tip vrednot in tip vrednot izpolnitve (tabela 4). Pri primerjavi vrednostnih
velekategorij je iz rezultatov razvidno, da generacija 1 više ocenjuje dionizične vrednote,
generacija 2 pa apolonske (tabela 5). To seveda velja le v relativnem in ne v absolutnem
smislu. Absolutno gledano so namreč apolonske vrednote najbolj cenjene pri obeh
generacijah.
5.7 Primerjava prve in tretje generacije
V splošnem oziru mlajša generacija vrednote ocenjuje z nižjimi vrednostmi tudi od starejše,
saj povprečna ocena pomembnosti vrednot generacije 1 znaša 6,63; povprečna vrednost pri
generaciji 3 pa je 6,78 (tabela 1), pri čemer je torej razlika manjša kot v primeru primerjave
mlajše generacije s srednjo. Obe generaciji v absolutnem smislu podobno visoko ocenjujeta
tako posamezne vrednote kot tudi vrednostne usmeritve, vrednostne tipe in velekategorije.
Razlike med vrednotenjem generacij so ponovno opazne predvsem v relativnem smislu. Tako
mlajša generacija višje ocenjuje hedonski, potenčni in izpolnitveni tip vrednot, v primerjavi s
35
starejšo, ki bolj ceni moralni tip vrednot (tabela 4). Ob tem se največja razlika kaže pri
vrednotenju senzualnih in religioznih vrednot (tabela 3). Prve so namreč v ospredju pri mlajši
generaciji, druge pa pri starejši. Pri primerjavi vrednostnih velekategorij je iz rezultatov
ponovno razvidno, da generacija 1 više ocenjuje dionizične vrednote, generacija 3 pa
apolonske (tabela 5). To seveda velja le v relativnem in ne v absolutnem smislu. Absolutno
gledano so namreč apolonske vrednote najbolj cenjene pri obeh generacijah.
5.8 Primerjava druge in tretje generacije
V splošnem oziru mlajša generacija vrednote ocenjuje z nižjimi vrednostmi tudi od starejše,
saj povprečna ocena pomembnosti vrednot generacije 1 znaša 6,63; povprečna vrednost pri
generaciji 3 pa je 6,78 (tabela 1), pri čemer je torej razlika manjša kot v primeru primerjave
mlajše generacije s srednjo. Obe generaciji v absolutnem smislu podobno visoko ocenjujeta
tako posamezne vrednote kot tudi vrednostne usmeritve, vrednostne tipe in velekategorije.
Razlike med vrednotenjem generacij so ponovno opazne predvsem v relativnem smislu. Tako
srednja generacija, ki sedaj predstavlja mlajšo generacijo oziroma generacijo »otrok« starejše
generacije, više ocenjuje vse vrednostne tipe (v primerjavi s starejšo generacijo) (tabela 4). Ob
tem pa se vendarle da razbrati, da starejša generacija više ocenjuje predvsem religiozne
vrednote, srednja generacija pa hedonistične, ekološke, spoznavne in patriotske vrednote
(tabela 3). Pri primerjavi vrednostnih velekategorij je iz rezultatov razvidno, da generacija 2
višje ocenjuje tako dionizične kot tudi apolonske vrednote (tabela 5). To seveda velja le v
relativnem in ne v absolutnem smislu. Absolutno gledano so namreč pri obeh generacijah bolj
cenjene apolonske in manj dionizične vrednote.
6 INTERPRETACIJA
Na podlagi analize rezultatov je mogoče ugotoviti, da z generacijami upada pomembnost
dionizičnih vrednot, pri čemer pa pomembnost apolonskih vrednot ne narašča linearno.
Slednje se večajo pri mlajši in srednji generaciji, v primeru starejše pa vrednost ponovno
upade. Linearen tip upadanja pomembnosti se prav tako pojavlja pri hedonskih in statusnih
vrednotah. Medtem pa linearno naraščajo religiozne, demokratične in tradicionalne vrednote.
Prepoznati je mogoče tudi druge nelinearne spremembe v vrednostnih usmeritvah. Srednja
generacija v nasprotju z mlajšo in starejšo relativno bolj ceni patriotske, ekološke,
samoaktualizacijske, spoznavne in afiliacijske vrednote, čemur ustrezne spremembe se
36
opažajo tudi na nivoju posameznih vrednot. To je razumljivo, saj pridobljeni podatki kažejo,
da pripadniki generacije 2 vrednote nasploh ocenjuje višje kot pripadniki preostalih generacij.
Nelinearne spremembe vrednotenju so opazne tudi pri mlajši generaciji. Mlajša generacija v
nasprotju s srednjo in starejšo relativno višje ocenjuje statusne, kulturne in senzualne
vrednote. Ostale spremembe je mogoče kategorizirati kot linearne.
Do največjih razlik torej prihaja v uveljavljanju hedonskih vrednot na eni strani in moralnih
na drugi. Natančneje se najizrazitejše razlike v vrednotenju pojavljajo pri senzualnih
vrednotah na eni in religioznih, patriotskih ter ekoloških vrednotah na drugi. Razmeroma
manj razlik je opaziti pri potenčnem in izpolnitvenem tipu vrednot oziroma pri statusnih,
kulturnih, socialnih in družinskih vrednotah. Za te bi tako lahko sklepali, da se najverjetneje
najbolj enoznačno prenašajo iz generacije v generacijo.
Pri vsem tem velja ponovno poudariti, da vsi sklepi ustrezajo analizi razlik v relativnem in ne
absolutnem smislu.
Možna razlaga za vrednotne spremembe bi lahko bila evolucija oziroma prilagojenost
evolucijskih pritiskov na življenjske situacije človekovih razvojnih faz. Evolucijski pritisk bi
lahko deloval tako, da bi odraščajoče posameznike vse bolj potiskal v omrežje potenčne in
nato tudi moralne orientacije, da so lahko kos dosežkom, uveljavljanju, karieri, dolžnostim in
odgovornostim – to so naloge, ki jih morajo posamezniki obvladovati, če želijo uveljaviti
sebe, svoje bližnje in potomstvo (Musek, 2000). Rezultati, pridobljeni pri anketiranju srednje
generacije v okviru moje raziskave, so bili nekoliko drugačni. Povprečna starost generacije
znaša 47, 5 let, kar nakazuje, da gre za osebe, ki so najverjetneje že dosegle vrhunce svoje
kariere in potenčno naravnane vrednote že nekoliko postavljajo v ozadje, medtem pa
pripadniki starejše generacije gledajo nanje z nostalgičnega vidika. Podobno je mogoče
razložiti tudi pomen socialnih in družinskih vrednot. Podobno se da razumeti evolucijske
pritiske, zaradi katerih lahko starejši najbolj koristijo s svojimi moralnimi in izpolnitvenimi
nasveti (Musek, 2000), oziroma s svojim verskim, demokratičnim in tradicionalnim
delovanjem. Po drugi strani mladostniki še ne morejo v polni meri prispevati na moralnem in
izpolnitvenem področju. Za njihovo življenjsko situacijo je bistveno, da začnejo z
oblikovanjem uravnoteženega vrednotnega sistema, ki presega otroškost – iskanje identitete,
osamosvajanje, sklepanje globljih odnosov, zaradi česar je povsem razumljiv relativen pomen
hedonskih vrednot. Te namreč mlajša generacija potrebuje za gradnjo odnosov z vrstniki,
37
partnerji in obenem kot začasno identitetno osnovo pri razhajanju s starši oziroma starejšimi
generacijami.
7 SKLEPI
7.1 POVZETEK NALOGE
Rezultati pridobljeni v okviru opravljanja raziskovalnega dela in njihova nadaljnja analiza so
pokazali, da med generacijami nedvomno obstajajo razlike v vrednotenju. Ugotovljene so bile
generacijske razlike glede posameznih vrednot in tudi glede vrednotenja višjega obsega
(vrednostne usmeritve, tipi in velekategorije). Pri tem je potekala analiza izraženih vrednot in
podobnosti ter razlik med generacijami nasploh, še posebej pa tudi med prvo in tretjo
generacijo (mladostniki in starši), drugo in tretjo (starši in stari starši) ter med prvo in tretjo
(mladostniki in stari starši).
Tako so se vse zastavljene hipoteze (»1. Dijaki 4. letnikov, v primerjavi s preostalima
generacijama, višje ocenjuje dionizično vrednostno velekategorijo oziroma hedonske in čutne
vrednote.«, »2. Starši dijakov 4. letnikov, v primerjavi s preostalima generacijama, v višje
ocenjuje dionizične kot apolonske vrednote v primerjavi s starejšo generacijo, v primerjavi z
mlajšo pa bolj cenijo apolonske vrednote. Pri tem se najbolj izražajo statusne, kulturne in
aktualizacijske vrednote.«, razen tretje »3. Stari starši dijakov 4. letnikov, v primerjavi s
preostalima generacijama, višje ocenjuje apolonske vrednote, med njimi predvsem verske,
patriotske in tradicionalne vrednote.«) izkazale za veljavne oziroma potrjene.
7.2 KRITIKA NALOGE
V okviru izdelave raziskovalne naloge in opravljanja raziskovalnega dela bi lahko uvedla
nekaj izboljšav. Zastavljeno raziskovalno vprašanje je bilo precej odprtega tipa, kar je otežilo
postavitev točno določenih hipotez. Prav tako bi bilo ustrezno povečati vzorec in tako
pridobiti še več podatkov, ki bi jih lahko obdelala. Tako bi namreč povečala zanesljivost,
veljavnost in objektivnost obdelave podatkov. Ustrezno je poudariti, da sklepi veljajo
izključno za vzorec in da jih zaradi njegove nereprezentativnosti ne morem posplošiti na
populacijo.
38
7.3 UPORABNA VREDNOST
Tekom raziskave je bilo zbrano precejšnje število podatkov, ki lahko služijo za nadaljnje
raziskovanje in poglabljanja, saj sem se sama pri raziskovalnem delu omejila le na en vidik
proučevanja vrednot – razlike in podobnosti med generacijami.
7.4 NOVA VPRAŠANJA
Ob proučitvi analiziranih rezultatov je mogoče zastaviti nekaj novih vprašanj – dispozicij za
nadaljnje raziskovanje. Zakaj so razlike med vrednotenjem posamezne generacije takšne kot
so? Dejstvo, da do različnega vrednotenja in posledičnih medgeneracijskih konfliktov prihaja
med generacijami vsake dobe, iz česar se da zaključiti, da ne gre le za prilagojenost
posameznika na čas in okolje, v katerem živi. Toda, ali so te spremembe posledica
posameznikovega osebnostnega razvoja ali pa predvsem zrcalijo življenjske in socialne
spremembe, s katerimi se človek srečuje v različnih starostnih obdobjih? Prav tako bi se lahko
vprašali, kakšne je vrednotenje različnih generacij v Sloveniji v primerjavi z isto starostnimi
skupinami oseb drugih narodnosti? Prisotnost vpliva kulture in stila življenja na razvoj
vrednot pri posamezniku sta namreč tudi že dokazana.
7.5 DRUŽBENA ODGOVORNOST
Živimo v času kriz vseh vrst: gospodarske, finančne, politične, moralne in navsezadnje tudi
krize vrednot. Toda v okviru tega ne gre za to, da ljudje vrednot ne bi imeli ali jih ne bi
poznali, kot je potrdila tudi raziskava. Kriza je v tem, da se ljudje vrednot zavedajo, toda kljub
temu, ne ravnajo v skladu z njimi. Tako je potrebno oblikovanje vedenjskih namer v zvezi z
vrednotami.
Prav tako prihaja do medgeneracijskih konfliktov med generacijami vsake dobe. Iz tega lahko
sklepamo, da do nasprotij med vrednotenjem generacij ne prihaja, ker bi starejše generacije
»ostale za časom« in ne bi prevzele vrednot sodobnih družb. Da bi lahko bolje razumeli te
konflikte, moramo vedeti, kakšni so vzroki, oziroma kaj je izvor njihovega pojava – katere
vrednote so tiste, v katerih se generacije najbolj razlikujejo, in katere so tiste, ki jih vsi ljudje
enako cenimo (se prenašajo preko generacij). V ta namen sem se lotila raziskovalnega dela in
izdelave raziskovalne naloge. Z boljšim in temeljitejšim poznavanjem razlik v vrednotenju
posameznih starostnih oziroma generacijskih skupin nam je omogočen natančnejši vpogled v
mišljenje posameznih starostnih generacij sodobne družbe in s tem možnost, da
medgeneracijske konflikte razumemo ter jih skušamo razrešiti.
39
8 LITERATURA IN VIRI
8.1 LITERATURA
Bezjak, J. (et al.). Odiseja mladih. Radovljica: Didakta, 2008.
Lamovec, T. Psihodiagnostika osebnosti, str. 206-266. Ljubljana: Filozofska fakulteta,
Oddelek za psihologijo : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1994.
Musek, J. Ljubezen, družina in vrednote. Ljubljana: Educy, 1995.
Musek, J. Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Inštitut za psihologijo
osebnosti: Educy, 2000.
Musek, J. Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy, 1993.
Rus, N. in Toš, N. Vrednote Slovencev in Evropejcev. Ljubljana: Fakulteta za
družbene vede, 2005.
8.2 SPLETNI VIRI
Naka, S. in Kvas, A. 2004. Razvoj vrednot in načelo pravičnosti. Obzornik
zdravstvene nege, letnik 38, številka 4, str. 305-312. URL:
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JL0JU8QF/4bb6b950-440d-4f60-99da-
f9373a2b676b/PDF (Citirano 2.2.2015)
Pogačnik, V. 2002. Pojmovanje in struktura osebnih vrednot. Psihološka obzorja, 11,
1, 31-50. URL: http://psy.ff.uni-
lj.si/psiholoska_obzorja/arhiv_clanki/2002_1/pogacnik.pdf (Citirano 2.2.2015)
Danes za jutri: razmišljanja o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj. 2009.
Koper: Fakulteta za management, 125 str. URL:
http://www.fm.upr.si/zalozba/ISBN/978-961-266-061-1.pdf#page=125 (Citirano
2.2.2015)
Tome, S. (et al.). 2008. Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja:
predstavitev različnih pogledov o umetnosti in kulturni vzgoji v izobraževanju.
Ljubljana: Pedagoški inštitut, 77-88 str. URL:
http://www.kulturnibazar.si/data/dokumenti/KulturaUmetnostIzobrazevanje_popotnic
a.pdf#page=22 (Citirano 2.2.2015)
Braithwaite, V.A. in Law, H.G. 1985. Structure of Human Values: Testing the
Adequacy of Rokeach Value Survey. Journal of Personality and Social Psychology,
Vol. 49, No. 1, 250-263. URL:
40
http://www.researchgate.net/profile/Valerie_Braithwaite/publication/232599525_Struc
ture_of_human_values_Testing_the_adequacy_of_the_Rokeach_Value_Survey/links/
00b7d52fef2ac44c08000000.pdf (Citirano 2.2.2015)
Schwart, S.H. in Bilsky, W. Toward A Universal Psychological Structure of Human
Values. 1987. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 53, No. 3, 550-562.
URL:
http://www.mujweb.cz/martinsc/Schwartz/toward_to_structure_of_human_values.pdf
(Citirano 2.2.2015)
9 PRILOGE
Priloga 1: Vprašalnik uporabljen pri raziskovalnem delu; Janek Musek; Lestvica
vrednot (MLV)
Na seznamu so nanizane stvari, ki jih vsak posameznik različno ceni. Prosim vas, da
navedete, kakšno vrednost vi osebno pripisujete navedenim stvarem (pojmom).
Vsakega izmed njih ocenite s točkami od 1 do 10. Za lažje ocenjevanje si predstavljajte, da
ima SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE vrednost 5. Navedene pojave in pojme tako
primerjajte z omenjeno vrednoto in jih temu primerno ocenite. Čim bolj se vam zdi vrednota
pomembna, tem višjo vrednost ji pripišite, pri čemer ostanite v intervalu med 1 in 10. Ocene
vpisujte v drugi stolpec tabele.
SEZNAM VREDNOT:
SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE 5 mir in počitek
poštenost pravičnost
družabno življenje dobra hrana in pijača
ljubezen do otrok prijateljstvo
sožitje z naravo modrost
znanje enakost med ljudmi
dobrota in nesebičnost ljubezen do domovine
delavnost slava in občudovanje
dolgo življenje veselje in zabava
41
ugled v družbi upanje v prihodnost
razumevanje s partnerjem ljubezen
svoboda spoznavanje resnice
moralna načela red in disciplina
uspeh v poklicu uživanje v umetnosti
šport in rekreacija politična uspešnost
izpopolnjevanje samega sebe varnost in neogroženost
udobno življenje smisel za kulturo
spoštovanje zakonov moč in vplivnost
tovarištvo in solidarnost denar in imetje
lepota – uživanje lepote napredek človeštva
mir na svetu zvestoba
ustvarjalni dosežki zdravje
polno in vznemirljivo življenje prosti čas
vera v boga osebna privlačnost
prekašanje in preseganje drugih družinska sreča
Priloga 2: Ključ za oceno vrednostnih kategorij (vrednostna usmeritev, vrednostni tip,
vrednostna velekategorija)
VREDNOSTNA KATEGORIJA SKUPNA OCENA
VREDNOT (SV)
POVPREČJE (SV/N)
Vrednostne usmeritve
TRAD POŠTENOST, DOBROTA,
DELAVNOST
SV/3
STAT PREKAŠANJE, MOČ,
SLAVA, UGLED, DENAR
SV/5
AKTU SAMOIZPOLNJEVANJE,
ZNANJE, SVOBODA
SV/3
SENZ DRUŽABNOST,
ZABAVA,
VZNEMIRLJIVO
ŽIVLJENJE, *(PROSTO
GIBANJE)
SV/3 *(4)
42
DEMO *(NACIONALNA
ENAKOPRAVNOST,)
ENAKOST, *(SLOGA,)
MIR
SV/2 *(4)
KULT UMETNOST, KULTURA SV/2
EKOL DOLGO ŽIVLJENJE,
POČITEK, NARAVA
SV/3
RELI VERA SV
SPOZ MODROST, RESNICA SV/2
PATR ZAKONI, RESNICA
SV/2
Vrednostni tipi
HED VZNEMIRLJIVO
ŽIVLJENJE, PROSTI ČAS,
ZABAVA*(, SPOLNOST,
PROSTO GIBANJE)
SV/3 *(5)
POT UGLED, MOČ, SLAVA,
UDOBNO ŽIVLJENJE,
DENAR
SV/5
MOR RAZUMEVANJE S
PARTNERJEM,
POŠTENOST, DOBROTA,
DRUŽINSKA SREČA,
OTROCI
SV/5
IZP MODROST, KULTURA,
UMETNOST, RESNICA,
SAMOIZPOLNJEVANJE
SV/5
Vrednostne velekategorije
DION SLAVA, ZABAVA,
PREKAŠANJE, HRANA,
NARODNOSTNI PONOS*
(LJUBEZEN DO
DOMOVINE), UGLED,
MOČ, DENAR, UDOBNO
SV/9
43
ŽIVLJENJE
APOL POŠTENOST, DOBROTA,
RAZUMEVANJE S
PARTNERJEM, SLOGA,
DELAVNOST, OTROCI,
PRAVICA, RESNICA
SV/8