1

IZBOR KLJUČNIH KAZALNIKOV TRAJNOSTNEGA

RAZVOJA V SLOVENIJI

Mojca Suvorov (mojca.suvorov@gov.si), Statistični urad Republike Slovenije

POVZETEK Spremljanje približevanja ciljem Strategije razvoja Slovenije se redno izvaja z Letnimi poročili o razvoju, tudi s pomočjo kazalnikov. Obveščenost splošne javnosti pa ni zadovoljiva. Število kazalnikov je verjetno preveliko, razlage preveč podrobne. Večina ljudi trajnostni razvoj še vedno povezuje izključno z okoljem. Za izboljšanje obveščenosti smo se v Statističnem uradu Republike Slovenije odločili, da izbrane kazalnike trajnostnega razvoja predstavimo na bolj poljuden način. V prispevku je prikazan proces vzpostavitve nabora ključnih kazalnikov trajnostnega razvoja v Sloveniji. V procesu bodo upoštevana vsa najnovejša priporočila, ki sledijo iz poročila Stiglitz-eve komisije in komunikacije Evropske komisije. V prispevku so predstavljeni rezultati dvodnevne mednarodne delavnice in osnutek nabora ključnih kazalnikov trajnostnega razvoja v Sloveniji. Ključne besede: Trajnostni razvoj, kazalnik, komunikacija.

SELECTION OF THE KEY SUSTAINABLE DEVELOPMENT INDICATORS IN SLOVENIA

ABSTRACT

The implementation of the Slovenia’s Development Strategy is regularly monitored by annual Development Reports, with indicators. But the communication to the general public is weak. The number of indicators is too large, the descriptions are too detailed. The majority of people associate the sustainability exclusively with the environment. That is why the Statistical Office decided to improve the communication of the key sustainable development indicators. In the paper the selection process of the key sustainable development indicators set in Slovenia is presented. In the process all recent recommendations by Stiglitz commission and by The Communication of European Commission will be taken into account. In the paper the results of the international workshop are presented as well as the draft set of the key indicators of sustainable development in Slovenia. Key words: Sustainable development, indicator, communication.

2

1. UVOD Že več kot 20 let raziskovalci, okoljske organizacije, vlade in mednarodne agencije iščejo odgovor na vprašanje, kako meriti trajnostni razvoj. Od takrat namreč narašča zavedanje in skrb zaradi uničevanja okolja in naravnih virov, povezovati pa so se začeli tudi vplivi onesnaženega okolja na gospodarski ter socialni razvoj. 2. OD BDP DO “BDP IN PREKO”

Bruto domači proizvod (BDP)1 je bil že ob nastanku okrog leta 1940 sprejet kot najboljše merilo gospodarskega razvoja v svetu. BDP je kazalnik ekonomske aktivnosti na trgu, ne more pa biti hkrati tudi merilo blaginje2. Kajti o blaginji naroda ne moremo sklepati na osnovi nacionalnih prihodkov. BDP namreč ne razlikuje med ekonomskimi aktivnostmi, ki imajo pozitiven ali negativen vpliv na blaginjo ljudi. Celo vojne in naravne nesreče večjih razsežnosti se lahko zrcalijo v porastu BDP, kar pa nima nobene zveze z blaginjo ljudi, ki so jih nesreče prizadele. Ravno nasprotno. Blaginja namreč ni samo gospodarska rast, je zdravje, okolje, kultura.

Novembra 2007 je bila na pobudo evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa sklicana konferenca, na kateri je preko 650 udeležencev z vsega sveta razpravljalo o tem, kako izboljšati merila za napredek, bogastvo in blaginjo. V uvodu konference je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso med drugim poudaril, da je BDP nesporno najbolj uporabno in merodajno orodje za merjenje gospodarskega razvoja. Na žalost pa ni primerno za soočanje z izzivi današnjega časa, kot so npr. klimatske spremembe, javno zdravje in okolje. Kajti z izzivi prihodnosti se ni mogoče spopasti z orodji iz preteklosti. Zato je predsednik Barroso zaključil: »It is time to go beyond GDP«3.

Kmalu zatem je predsednik Francije Nicholas Sarkozy ustanovil Komisijo za merjenje učinkovitosti gospodarstva in socialnega napredka. Predsednik komisije je postal Joseph Stiglitz, Nobelov nagrajenec za ekonomijo, zato se je komisije kmalu oprijelo ime Stiglitz-eva komisija. Naloga komisije je bila, da ugotovi omejitve BDP kot kazalnika gospodarskega učinka in socialnega napredka. Sredi septembra letos je komisija objavila svoje poročilo (L1).

Glavno sporočilo komisije je, da je potrebno razlikovati med trenutno blaginjo in oceno njene trajnosti. Trenutna blaginja ima tako ekonomske kot tudi ne-ekonomske komponente. Med prve lahko štejemo prihodke, med druge kaj ljudje počnejo, kako se počutijo, v kakšnem okolju živijo. Ali bo mogoče te komponente vzdrževati skozi čas pa je odvisno od zalog kapitala, ki jih bomo prenesli na naslednje generacije. Pri tem pa ni mišljen samo kapital v klasičnem, ekonomskem smislu, ampak tudi naravni, fizični, človeški in socialni kapital4.

1 SURS: Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti. 2 Well-being, blagor, blaginja; blagostanje; ugodje. 3 “Čas je, da gremo preko BDP”. 4 Naravni (zemlja, ekosistemi), Fizični (delnice, infrastruktura, stroji), Človeški (izobražena in zdrava delovna sila), Socialni (institucije, socialne mreže).

3

Pomembnejši poudarki poročila so, da se je potrebno glede premoženja preusmeriti iz študija proizvodnje na študij prihodkov in porabe, večji poudarek naj se da perspektivi gospodinjstva, redno naj se spremlja enakomernost distribucije prihodkov, porabe in premoženja, ko govorimo o blaginji naj se upošteva tako njene objektivne kot subjektivne dimenzije, k merjenju trajnosti naj se pristopi pragmatično, pritiski na okolje naj se ocenijo s fizikalnimi kazalniki.

V poročilu je komisija podala tudi definicijo blaginje, ki jo je moč opisati le z več ključnimi dimenzijami. Pri merjenju blaginje pa morajo biti upoštevane vse dimenzije hkrati: življenjski standard v materialnem smislu (prihodki, poraba, premoženje), zdravje, izobrazba, osebne aktivnost, vključno z delom, volilna pravica in upravljanje, socialne vezi in odnosi, okolje (danes in v prihodnje), ne-varnost (v materialnem in fizičnem smislu).

Nekoliko pred objavo poročila Stiglitz-eve komisije je tudi Evropska komisija pripravila komunikacijo z naslovom: »BDP in preko. Merjenje napredka v spreminjajočem se svetu.« (L2). Izhodišča za komunikacijo so ista kot pri Stiglitz-evi komisiji – izboljšanje informacij o blaginji, ki bo v pomoč oblikovalcem politik. V komunikaciji Komisija predlaga 5 aktivnosti: dopolnitev BDP z okoljskimi in socialnimi kazalniki, izboljšanje pravočasnosti okoljskih in socialnih informacij, pregled distribucije in neenakosti, razvoj evropskega kazalnika trajnostnega razvoja in razširitev nacionalnih računov na okoljsko in socialno področje.

Zgoraj navedeno je le kratek povzetek aktualnega dogajanja na področju merjenja trajnostnega razvoja. Pri pripravi in izboru ključnih kazalnikov trajnostnega razvoja v Sloveniji bomo poskusili upoštevati najnovejša priporočila in predlagane aktivnosti.

3. KAZALNIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA V SLOVENIJI IN V TUJINI

V Sloveniji je Vlada Republike Slovenije leta 2005 sprejela Strategijo razvoja Slovenije, ki v ospredje postavlja blaginjo vsakega posameznika in posameznice (obdobje 2005-2013). Ker se ne osredotoča le na gospodarska vprašanja, temveč vključuje tudi socialna, okoljska, politična in pravna ter kulturna razmerja, je po svoji postavitvi tudi strategija trajnostnega razvoja. V strategiji so štirje strateški cilji in pet razvojnih prioritetnih področij. Uresničevanje strategije se spremlja z Letnimi poročili o razvoju, v katerih se napredek meri z okoli 60 kazalniki. Vendar pa vsakoletne ugotovitve ostajajo v glavnem v ozkem krogu strokovnjakov in tistih, ki pripravljajo posamezne politike. Sicer je poročilo s kazalniki dostopno na spletni strani Urada za makroekonomske analize in razvoj, vendar je za splošno javnost morda preobširno in preveč podrobno.

Za uspešno izvajanje politik pa je izredno pomembna podpora tako strokovne kot tudi širše javnosti. Še posebej to velja za politiko trajnostnega razvoja, ki se dotika vseh segmentov življenja in bivanja. V njej bi moral vsak posameznik najti svoj interes in prepoznati svoj prispevek k njenemu uspešnemu izvajanju.

4

3.1. Skupne značilnosti tujih naborov kazalnikov

Pionirsko delo na področju kazalnikov trajnostnega razvoja so opravili Združeni narodi in sicer Komisija za trajnostni razvoj (UNCSD). Leta 1996 je komisija pripravila nabor kazalnikov, ki ga je testiralo 22 držav in Eurostat. Ugotovljeno je bilo, da nekateri kazalniki niso primerni za nacionalne potrebe. Zato so nekatere države kasneje pripravile svoje nabore (Švica, Združeno kraljestvo, Nemčija, Švedska, Belgija). Pri pripravi naborov kazalnikov statistični uradi največkrat nimajo vodilne vloge. Vendar pa so v vsakem primeru vključeni v proces, vsaj kot odgovorni za uradne statistike.

Največkrat je nabor kazalnikov rezultat potrebe po spremljanju izvajanja strategije trajnostnega razvoja. Redko strategije temeljijo na eksplicitno definiranem konceptualnem okvirju. Izjema so Norveška, Kanada, Svetovna banka, Švica in Belgija, ki so izbrale koncept kapitala (L3).

V večini drugih držav je povezava med kazalniki in politikami zelo močna. V tem primeru lahko rečemo, da konceptualni okvir temelji na politikah, oziroma da izbor kazalnikov temelji na politikah. Konceptualni okvir kot tak se namreč zelo redko omenja in opisuje. Nekatere države sicer navajajo konceptualni okvir treh stebrov (gospodarstvo, sociala, okolje). Druge uporabljajo konceptualni okvir PSR (pritisk, stanje, reakcija/odgovor).

Znotraj Evropske unije je opazna močna konvergenca med nacionalnimi nabori kazalnikov. Prvi razlog je, da so mlajše članice svoje nabore kazalnikov razvijale pod vplivom že obstoječega EU nabora. Drugi, manj očiten razlog pa je, da je EU nabor nastajal pod močnim vplivom starejših držav članic, ki so že imele razvite svoje nabore in so na izbiro EU kazalnikov trajnostnega razvoja tudi močno vplivale. Analiza skupnih značilnosti naborov kazalnikov v 25 državah članicah EU (L4) je pokazala, da se število kazalnikov trajnostnega razvoja v posameznih državah giba od 12 do 187. Iz vseh naborov pa je mogoče izluščiti 11 najpogostejše zastopanih področij trajnostnega razvoja:

1. Upravljanje z naravnimi viri. 2. Klimatske spremembe in energija. 3. Trajnostna poraba in proizvodnja. 4. Javno zdravje. 5. Socialna vključenost. 6. Izobrazba. 7. Socio-ekonomski razvoj. 8. Transport. 9. Dobro upravljanje. 10. Globalna dimenzija trajnostnega razvoja. 11. Raziskave in razvoj, inovacije.

Konkretni kazalniki, ki se pojavljajo v več kot 14 nacionalnih naborih pa so:

1. Emisije toplogrednih plinov. 2. Dosegljivost izobraževanja. 3. BDP na prebivalca. 4. Zbiranje in odstranjevanje odpadkov.

5

5. Biodiverziteta. 6. Razvojne pomoči. 7. Stopnja nezaposlenosti. 8. Pričakovana leta življenja. 9. Delež energije iz obnovljivih virov. 10. Tveganje revščine. 11. Onesnaženje zraka. 12. Raba energije in intenziteta. 13. Kakovost vode.

3.2. Dobre prakse pri komunikaciji kazalnikov

Mnogo držav po svetu je strategijo trajnostnega razvoja nadgradilo tudi z uspešno komunikacijo rezultatov, ki jih na poljuden način periodično predstavljajo najširši javnosti.

Prvi primer dobre prakse najdemo v Združenem kraljestvu, kjer vsako leto izdajo žepno publikacijo Kazalniki trajnostnega razvoja v tvojem žepu. Za 4 prioritetna področja (trajnostna proizvodnja in poraba, klimatske spremembe in energija, varovanje naravnih virov in poudarjanje okolja ter ustvarjanje trajnostnih skupnosti in pravičnejšega sveta) prikazujejo 68 kazalnikov. Predstavitve so preproste. Ocene temeljijo na barvah luči semaforja. Prikazani kazalniki so tudi mednarodno primerljivi. Naklada in odmevnost v medijih je velika.

Naslednji primer je Nemčija, kjer za 4 prioritetna področja prikazujejo 28 kazalnikov. Vsak kazalnik je predstavljen s časovno vrsto, je enostavno grafično prikazan, opremljen s krajšim komentarjem.

V Švici pa so se s svojo informacijo o trajnostnem razvoju še najbolj približali širši javnosti. V tematski zgibanki poskušajo s kazalniki odgovoriti na 4 ključna vprašanja: kako dobro živimo, kako dobra je distribucija naših virov, kaj zapuščamo svojim otrokom in kako učinkovito uporabljamo svoje naravne vire.

4. PROCES VZPOSTAVITVE NABORA KLJUČNIH KAZALNIKOV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA V SLOVENIJI

Ideja o vzpostavitvi ključnega nabora kazalnikov trajnostnega razvoja na Statističnem uradu Republike Slovenije ni nova. Da pa bi doživela realizacijo je bila potrebna spodbuda z Eurostat-a v obliki razpisa za pridobitev nepovratnih sredstev za projekt oblikovanja nabora kazalnikov trajnostnega razvoja. Statistični urad se je na razpis prijavil in sicer s ciljem oblikovati ali bolje rečeno iz razpoložljivih kazalnikov Letnega poročila o razvoju izbrati ključne kazalnike in jih na poljuden način predstaviti širši javnosti.

V programu smo predvideli organizacijo dveh mednarodnih delavnic, kjer bi potekale razprave o trajnostnem razvoju v Sloveniji, prioritetnih ciljih in o primernih kazalnikih. Končni cilj projekta je vzpostavitev spletne strani in izdaja brošure Trajnostni razvoj v Sloveniji, ki je načrtovana za marec 2010. Seveda pa ne bo ostalo pri enkratni akciji, ampak je eden od ciljev projekta tudi priprava strategije publiciranja za področje kazalnikov trajnostnega razvoja.

6

4.1. Delavnica »Izbor ključnih kazalnikov trajnostnega razvoja v Sloveniji« V aprilu letos je Statistični urad v okviru projekta organiziral delavnico z naslovom »Izbor ključnih kazalnikov trajnostnega razvoja v Sloveniji«. Na delavnico so bili vabljeni predstavniki ministrstev, agencij, raziskovalnih inštitutov, nevladnih organizacij in Statističnega urada. Žal se predstavniki nekaterih ključnih ministrstev na naše vabilo niso odzvali. Kljub temu pa se je delavnice udeležilo 24 predstavnikov tako z ministrstev, kot z raziskovalne sfere in nevladnih organizacij. Delavnice so se kot vabljeni predavatelji udeležili tudi predstavniki Ministrstva okolje, zaščito narave in nuklearno varnost v Nemčiji, Statističnega urada iz Nemčije in Eurostata. Zato so prvi dan delavnice večino časa potekale predstavitve in razprave o nemških izkušnjah z vzpostavitvijo nabora kazalnikov. Proces v Nemčiji se je začel z vzpostavitvijo nove strategije trajnostnega razvoja. Eden od produktov procesa pa je tudi brošura z izborom kazalnikov trajnostnega razvoja. Celoten projekt priprave strategije trajnostnega razvoja v Nemčiji je koordiniral Odbor državnih sekretarjev. Na delovni ravni so bili oblikovani medministrski odbori. Po potrebi pa so se v delo vključevali še Statistični urad Nemčije, Svet za trajnostni razvoj, Parlamentarni svet za trajnostni razvoj, dežele in občine. Kot ključno za vzpostavitev strategije so poudarili medresorsko kontrolo, ki jo je izvajal Odbor državnih sekretarjev, zavezo vseh sodelujočih ministrstev k skupnim pravilom in dobro načrtovanje mejnikov za posamezne faze. V procesu so bili tako izoblikovani štirje ključni cilji trajnostnega razvoja: medgeneracijska enakost, kakovost življenja, socialna povezanost in mednarodna odgovornost. Za spremljanje izvajanja strategije je bilo izbranih 28 kazalnikov trajnostnega razvoja, ki jih statistični urad pripravlja in objavlja vsako leto. 4.1.1. Diskusija in vzpostavitev osnutka nabora kazalnikov Drugi dan je delavnica potekala v obliki moderirane diskusije in dela v skupinah. Najprej smo razmišljali, da bi bil cilj delavnice identifikacija ključnih kazalnikov, ki bi bili povezani s petimi prioritetnimi razvojnimi področji iz aktualne Strategije razvoja Slovenije. Ker pa se obdobje, ki ga Strategija pokriva počasi izteka in ker je v načrtu priprava nove, smo se odločili, da raje poiščemo odgovor na vprašanje: katera so po mnenju udeležencev ključna področja oziroma cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji? Oblikovane so bile skupine in skozi diskusijo je bilo identificiranih 5 ključnih ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji. Vsak cilj je opisan s ključnimi koncepti.

1. Blagostanje; ključni koncepti: kakovostna rast, dolgoročno blagostanje.

2. Dolgoročno ravnovesje; ključni koncepti: ohranjanje ravnovesja med človekom in okoljem, dolgoročno blagostanje vseh in vsega, trajnostni razvoj je funkcija časa, presek stanja s ključnimi indikatorji, usklajenost tokov in nivojev realnih spremenljivk sistema.

3. Skromnost; ključni koncepti: potrošnik je cilj in inštrument razvoja, skromnost in spoštovanje do vseh in vsega.

7

4. Sodelovanje; ključni koncepti: medgeneracijska odgovornost, komunikacija/ sodelovanje/povezovanje.

5. Celostnost; ključni koncepti: okoljska, socialna, ekonomska, upravljavska in vrednostna celostnost, trajnostni razvoj mora zajemati celotni sistem, človeka in okolje je potrebno gledati celostno, zdravo okolje, ustrezne vrednote.

Za vsak cilj so bili definirani kazalniki, ki bi lahko merili napredek ali na nek način opisovali kaj se na posameznem področju dogaja. Seveda je bilo kazalnikov precej več, kot bi si jih želeli za pregledno in strnjeno komunikacijo. Zato je sledilo »glasovanje« o kazalnikih. Vsak udeleženec je prejel določeno število točk, ki jih je lahko podelil posameznim kazalnikom. Na ta način se je oblikoval prvi osnutek niza kazalnikov. Po zaključeni delavnici je sledilo pisno posvetovanje med udeleženci delavnice. V poročilu z delavnice so bili zbrani kazalniki, skupaj s točkami, ki so jih prejeli. Še en krog posvetovanja je bil potreben, da se je nabor izčistil in da smo dodali še kazalnike, ki so morda pomembni, pa so bili na delavnici spregledani. Nato je sledilo posvetovanje znotraj Statističnega urada, predvsem znotraj Oddelka za statistike okolja in energetike. Ob pregledu ciljev in ključnih konceptov smo ugotovili, da je cilj celostnosti v bistvu kroven cilj, ki se ponavlja in pojavlja v ostalih štirih ciljih, zato smo ga kot samostojen cilj izločili. V tem trenutku bi osnutek nabora kazalnikov shematsko lahko prikazali v naslednji tabeli 1.

Celostnost

Cilji Blagostanje Dolgoročno ravnovesje

Skromnost Medgeneracijsko

sodelovanje

Kakovost naravnih virov

Okoljska, energetska učinkovitost

Raba naravnih virov

Intenzivnost kmetovanja, poseka lesa, biotska raznovrstnost

BDP Sredstva R&D, enake možnosti

Uporaba javnega prevoza, število osebnih vozil

Državni dolg, investicije

Opis skupine

kazalnikov

Zdravje, varnost Selitveni prirast, rodnost

Stil življenja Več-generacijske skupnosti

Tabela 1: Shematski prikaz osnutka nabora ključnih kazalnikov trajnostnega razvoja v Sloveniji Naslednji korak bo pregled obstoječega osnutka nabora v luči priporočil Stiglitz-eve komisije in aktivnosti, ki jih je v svoji komunikaciji podala Evropska komisija. Še posebej bomo pozorni na ključne dimenzije blaginje in poskušali naš nabor uravnotežiti na način, da jih bomo zajeli.

8

5. NAMESTO ZAKLJUČKA – ŠE ZADNJA KONTROLNA LISTA Novembra 1996 se je v Rockefellerjevem študijskem in konferenčnem centru v Bellagiu, Italija sestala skupina raziskovalcev in strokovnjakov s področja merjenja z vsega sveta. Njihova naloga je bila definicija principov, ki bi služili kot vodilo pri celotnem procesu izbora kazalnikov, njihove interpretacije in komunikacije. Tako je nastalo 10 Bellagio načel, ki se še danes s pridom uporabljajo kot vodilo skozi celoten proces vzpostavitve, interpretacije in komunikacije kazalnikov trajnostnega razvoja:

1. Jasna vizija in cilji. Ocena napredka naj bo vodena z jasno vizijo trajnostnega razvoja in ciljev, ki to vizijo definirajo.

2. Celosten pristop. Upoštevati je potrebno tako blaginjo z vidika sociale, ekologije in gospodarstva in njihove medsebojne vplive.

3. Ključni elementi. Enakost in razlika znotraj sedanje generacije in med sedanjo in prihodnjimi generacijami (raba virov, prekomerna poraba, revščina, človekove pravice, dostop do uslug). Ocena okoljskih pogojev, ki so nujni za življenje. Gospodarski razvoj in ne-tržne dejavnosti, ki prispevajo k človeški/socialni blaginji.

4. Primeren obseg. Časovni horizont, ki je dovolj dolg, da zajame tako človeški razvoj, kot spremembe okolja. Upoštevanje vplivov v daljšem časovnem obdobju. Poznavanje preteklih in sedanjih razmer, da bi lahko ocenili prihodnje vplive.

5. Praktični vidik. Organiziran okvir na način, ki omogoča povezavo vizije in ciljev s kazalniki, ki omogočajo merjenje približevanja ciljem. Omejeno število ključnih tem. Omejeno število kazalnikov, ki dajejo jasen signal. Uporaba obstoječih standardov, ki omogočajo primerjavo. Primerjava vrednosti kazalnikov s cilji, referenčnimi vrednostmi, lestvicami, pragovi ali smermi gibanja trendov.

6. Odprtost. Uporaba metod in podatkov, ki so na voljo vsem. Obvezna so opozorila o uporabljenih ocenah, predpostavkah in negotovostih pri podatkih in pri njihovi interpretaciji.

7. Učinkovita komunikacija. Usmerjena na potrebe uporabnikov. Uporaba orodij in kazalnikov, ki bodo stimulirali in zainteresirali pripravljavce politik. Uporaba preprostega in jasnega jezika.

8. Široka udeležba. Zagotoviti široko sodelovanje ključnih profesionalnih in socialnih skupin. K sodelovanju pritegniti pripravljavce politik, da se zagotovi povezava s sprejetimi politikami in da so rezultati dejanja.

9. Neprestano ocenjevanje. Zagotoviti ponavljajoče se merjenje in določitev trendov. Zagotoviti zmožnost prilagajanja in odzivnosti na spremembe. Ponovno ocenjevanje ciljev, okvirjev in kazalnikov, če se pojavijo novi vidiki. Razvoj skupnega učenja in dajanja povratnih informacij za tiste, ki odločajo.

10. Institucionalna sposobnost. Določitev odgovornosti in kontinuirane podpore v procesu odločanja. Zagotovitev institucionalne sposobnosti za zbiranje podatkov, vzdrževanje in dokumentacijo. Zagotovitev lokalne sposobnosti ocenjevanja.

Celoten proces vzpostavitve kazalnikov trajnostnega razvoja v Sloveniji bomo na koncu pregledali še z vidika teh desetih načel.

9

Rezultat v tem članku opisanega procesa bo prvi nabor ključnih kazalnikov trajnostnega razvoja v Sloveniji. Ob objavi bo verjetno deležen tudi kritičnih ocen. Vsakega komentarja in predloga bomo veseli. Osmo Bellagio načelo namreč priporoča široko udeležbo, ki zagotavlja, da se rezultati merjenja spremenijo v konkretna dejanja. Želimo si, da bi v prihodnje proces potekal v tesnejšem in bolj tvornem sodelovanju med resorji. Prva priložnost se nam ponuja pri pripravi nove Strategije razvoja Slovenije. Morda bi kazalo pri pripravi projekta upoštevati tudi pomembnost komunikacije o doseganju ciljev najširši javnosti in v program dela vključiti tudi redno preverjanje in posodabljanje nabora ključnih kazalnikov trajnostnega razvoja v Sloveniji.

Literatura in viri: 1. Report by the Commission on the Measurement of Economic Performance and Social

Progress; http://www.stiglitz-sen-fitoussi.fr/en/index.htm 2. EC, GDP and beyond. Measuring progress in a changing world; COM(2009) 433 final;

http://www.beyond-gdp.eu/EUroadmap.html 3. UNEC, Measuring sustainable development;

http://www.unece.org/stats/publications/Measuring_sustainable_development.pdf 4. Improvement of the quality of the structural and sustainable development

indicators - analysis of national sets of indicators - comparison of national sustainability indicators for 21 countries, University of Natural Resources and Applied Life Sciences and University of Economics and Business, Vienna.