IZRAŢANJE POKLICNE KOMPETENČNOSTI IN … · sploŠne razgledanosti v rezultatih poklicne mature mentor: ... interno in eksterno preverjanje znanja ... test hipotez

Magistrsko delo

Organizacija in management kadrovskih in

izobraţevalnih sistemov

IZRAŢANJE POKLICNE KOMPETENČNOSTI IN

SPLOŠNE RAZGLEDANOSTI V REZULTATIH

POKLICNE MATURE

Mentor: red. prof. dr. Marko Ferjan Kandidat: Karmen Lemut

Kranj, januar 2012

ZAHVALA

Zahvaljujem se red. prof. dr. Marku Ferjanu za zelo

korektno mentorstvo pri moji nalogi. Hvaleţna sem

svetovalkam iz Centra za poklicno izobraţevanje,

raziskovalcem iz Drţavnega izpitnega centra in

sodelavcem iz Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina za

vse informacije in nasvete pri izdelavi magistrskega

dela. Zahvaljujem se mojim bliţnjim za vzpodbude

ob nastajanju te naloge.

POVZETEK

Poklicna matura v Republiki Sloveniji je zrelostni izpit, ki je zakonsko opredeljen. Z

opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo in moţnost vpisa

v terciarno izobraţevanje.

V teoretičnem in empiričnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo

zbirali na osnovi primarnih in sekundarnih virov. V raziskavi smo uporabili statistične vire,

poročila, ocene in ugotovitve rezultatov vseh rokov poklicne mature 2010 in poklicnih

matur v prejšnjih letih. Cilj raziskave je opredelitev kandidatov poklicne mature glede na

njihovo uspešnost, starost, status, spol in glede na način opravljanja poklicne mature. V

raziskovalnem delu smo z analizo podatkov ugotovili odvisnost med uspehom v zadnjih

letnikih srednješolskega izobraţevanja in uspehom na poklicni maturi ter kako se izraţajo

ključne in poklicne kompetence v rezultatih pri posameznih predmetih poklicne mature.

Poklicno maturo 2010 je opravljalo 12.545 kandidatov in jo opravilo 11.705 kandidatov, kar

predstavlja 93,3 % deleţ. Glede na status je bilo prijavljenih 66 % dijakov in 34 % »drugih«,

ki so preteţno kandidati iz izobraţevanja odraslih. Kandidati na poklicni maturi 2010 so bili

med bolj uspešnimi generacijami od začetka poklicne mature 2002 dalje.

Splošna razgledanost, merjena prek rezultatov pri prvem izpitnem predmetu (slovenščina)

in pri tretjem izpitnem predmetu, vrednotena z ocenami med zadostno in odlično, je v

spodnji meji srednje vrednosti. Povprečen uspeh, doseţen pri drugem predmetu poklicne

mature 2010 znaša 2,74. To je več kot pri tretjem predmetu (2,67) in pri materinščini

(2,65). Najboljšo povprečno oceno so kandidati dosegli pri četrtem izpitnem predmetu

(3,71) in je pribliţno enaka kakor v preteklih letih. Pri izračunu korelacije med uspehom ob

koncu srednješolskega izobraţevanja ali med vsoto ocen pri maturitetnih predmetih in

splošnim učnim uspehom na poklicni maturi 2010 sta bili ugotovljeni statistično pomembni

vrednosti Pearsonovega koeficienta (0,64 in 0,70).

Zavod RS za šolstvo in svetovalci iz Centra za poklicni izobraţevanje so izvedli v šolskem

letu 2009/2010 več seminarjev in študijskih srečanj in s tem pripomogli k dvigu kakovosti

izvedbe izpitov.

Kadar umestimo ocenjeno splošno razgledanost pri poklicni maturi v okvire ključnih

kompetenc sporazumevanja v maternem jeziku in tujih jezikih ter matematične

kompetence, ugotovimo da je le-ta bolj kot ne na spodnji stopnji povprečja.

Sprejem evropskega ogrodja kvalifikacij kot referenčnega ogrodja za kvalifikacije v

nacionalnem sistemu in graditev kreditnega sistema v poklicnem izobraţevanju, dajejo

velik poudarek učnim doseţkom posameznikov, ki jih na srednješolski ravni izraţajo z

uspehom na poklicni maturi in so predmet priznavanja, prenosa in vrednotenja v skupnem

evropskem prostoru izobraţevanja in dela ter imajo velik pomen pri uveljavljanju

nacionalne in evropske politike zaposlovanja.

KLJUČNE BESEDE: poklicna matura, rezultati poklicne mature, uspešnost

izobraţevanja, kakovost, ključne in poklicne kompetence.

ABSTRACT

In Republic Slovenia, vocational matura is a maturity examination, set by law. Passing the

vocational matura exams means obtaining technical secondary education and enables the

candidate to enter terciary education.

Descriptive method was used in the theoretical as well as in the empirical part of the

thesis. The data was gathered from primary and secondary sources. Various statistical

sources, reports, assessments and result findings from all terms of vocational matura 2010

as well as from previous vocational matura exams were used in the research. The aim of

the research is to determine the vocational matura candidates according to their success,

age, status, gender and to the way in which they took vocational matura exams. In the

research part, the data analysis was applied to determine the corellation between the

success in the last years of secondary school education and the success at the vocational

matura as well as to figure out how the key and the vocational competences are reflected

in the results of the individual subjects at the vocational matura.

In 2010, vocational matura exams were taken by 12.545 candidates, and 11.705 candidates

passed them, which represents 93.3%. According to their status, 66% of the candidates

were secondary school students, whereas 34% registered as “others” were mainly

candidates from the adult education programmes. The 2010 vocational matura candidates

were among the more successful generations since the beginnings of the vocational matura

in 2002.

General knowledge, measured through the results at their first examination subject

(Slovene) and with their third examination subject, evaluated with the marks between

satisfactory (2) and excellent (5), lies at the lower part of the mean. The average result

achieved at the second subject of the vocational matura in 2010 was 2.74. This is better

than the average result at the third subject (2.67) and at the mother tongue (2.65). The

best average result was achieved at the fourth subject (3.71) and it is approximately the

same as in previous years. The calculation of the correlation between the success in the

last two years of secondary school or between the sum of the marks at the matura subjects

in the last year of secondary school and the general success at the vocational matura in

2010 gave the statistical important value of the Pearson correlation coefficient (0.64 and

0.70). In the school year 2009/2010 the National Education Institute of the Republic of

Slovenia and consultants from the Institute of the Republic of Slovenia for Vocational

Education and Training (CPI) organised a few seminars and study group meetings, and thus

contributed to the improvement of the exam implementation quality. Placing the assessed

general knowledge at vocational matura into the frames of the key competences of mother

tongue and foreign language communication as well as mathematical competence shows

that the general knowledge is more or less at the lower level of the average. Incorporation

of the vocational education into the wider European context, acceptance of the European

qualification framework as the referential framework for the qualifications in the national

system and introduction of the credit system into vocational education, put a lot of

emphasis on the learning outcomes of each individual, which are on the secondary school

level expressed through the vocational matura results. These can be recognised,

transferred and evaluated in the common European education and labour area and play an

important role in the introduction of the national and the European employment policy.

KEYWORDS: vocational matura, vocational matura results, successfulness of the education, quality, key and vocational competences.

http://sl.pons.eu/ang-slo/vocational

http://sl.pons.eu/ang-slo/matura

KAZALO

1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ......................................................1

1.1. CILJI RAZISKOVANJA IN HIPOTEZE ...........................................................1

2. POKLICNA MATURA V REPUBLIKI SLOVENIJI .......................................................3

2.1. AKTUALNO POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŢEVANJE IN ZNANJE .......................3

2.2. POKLICNA MATURA OD LETA 2002 IN PREJ ...................................................6

2.2.1. Maturanti z različnim znanjem v terciarnem izobraţevanju .........................8

2.3. OPREDELITEV POKLICNE MATURE .............................................................9

2.3.1. Zakonske podlage za poklicno maturo ..................................................9

2.3.2. Pomen in značilnosti poklicne mature ................................................ 10

2.3.3. Izpitni katalogi za poklicno maturo .................................................... 11

2.3.4. Heterogenost kandidatov na poklicni maturi ......................................... 12

2.3.5. Odgovorni organi in ustanove na poklicni maturi .................................... 12

2.3.6. Poklicna matura – izpit z dvojno kvalifikacijo ........................................ 13

2.3.7. Deli poklicne mature ..................................................................... 13

2.3.8. Priprava in izvedba poklicne mature .................................................. 14

2.3.9. Razlike med poklicno maturo in splošno maturo .................................... 15

2.4. KAKOVOST, USPEŠNOST IN EVALVACIJA IZOBRAŢEVANJA ................................ 15

2.4.1. Spremljanje kakovosti poklicne mature .............................................. 16

3. OCENJEVANJE ZNANJA NA POKLICNI MATURI ................................................... 17

3.1. OPREDELITEV POJMA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ......................... 17

3.2. INTERNO IN EKSTERNO PREVERJANJE ZNANJA ............................................ 17

3.3. ORGANI, PRISTOJNI ZA OCENJEVANJE ZNANJA NA POKLICNI MATURI .................. 18

3.3.1. Ocenjevalci na poklicni maturi ......................................................... 18

3.3.2. Funkcija organov poklicne mature pri ocenjevanju znanja in uradna tajnost... 18

3.4. MODERACIJA IN OCENJEVANJE POKLICNE MATURE ....................................... 19

3.4.1. Predmaturitetni preizkus ............................................................... 20

3.5. MERSKE KARAKTERISTIKE OCENJEVANJA ................................................... 20

3.6. KLJUČNE KOMPETENCE ....................................................................... 23

3.7. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE SPLOŠNEGA ZNANJA..................................... 25

3.7.1. Pristojnosti za prvi in tretji predmet poklicne mature ............................. 25

3.7.2. Ključna kompetenca: Sporazumevanje v maternem jeziku ........................ 26

3.7.3. Ključna kompetenca: Sporazumevanje v tujih jezikih .............................. 27

3.7.4. Ključna kompetenca: Matematična kompetenca .................................... 27

3.8. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE POKLICNIH KOMPETENC ................................ 28

3.8.1. Pristojnosti za drugi in četrti izpitni predmet ....................................... 28

3.8.2. Vrednotenje poklicnih kompetenc ..................................................... 29

3.8.3. Razvoj in merjenje poklicnih kompetenc ............................................. 29

3.8.4. Internacionalizacija izobraţevanja in usposabljanja – temeljni kriterij za

zagotavljanje kakovosti in kompetitivnosti našega izobraţevanja ........................ 30

4. O RAZISKAVI ......................................................................................... 32

4.1. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ................................................... 32

4.2. METODOLOGIJA RAZISKOVANJA ............................................................. 32

4.3. HIPOTEZE ....................................................................................... 33

4.4. OBLIKOVANJE SPREMENLJIVK ................................................................ 34

5. REZULTATI RAZISKAVE ............................................................................. 37

5.1. O ORGANIZACIJI ............................................................................... 37

5.2. EMPIRIČNA ANALIZA PODATKOV IN INTERPRETACIJA REZULTATOV POKLICNE MATURE

2010 ................................................................................................... 38

5.2.1. Osnovni podatki o kandidatih ........................................................... 38

5.2.2. Uspešnost kandidatov .................................................................... 40

5.2.3. Podatki o kandidatih po letu rojstva .................................................. 41

5.2.4. Struktura kandidatov na poklicni maturi 2010 po statusu .......................... 43

5.2.5. Podatki, rezultati kandidatov in njihova uspešnost na poklicni maturi 2010 po

posameznih izobraţevalnih programih ........................................................ 43

5.2.6. Ocene kandidatov pri posameznem predmetu poklicne mature 2010 ............ 50

5.2.7. Analiza poklicne mature 2010 po posameznih predmetih .......................... 52

5.2.8. Slovenščina kot prvi izpitni predmet in slovenščina kot drugi jezik .............. 52

5.2.9. Izbira tretjega izpitnega predmeta .................................................... 54

5.2.9. Ocena in izvedba doseţenih rezultatov pri drugem in četrtem izpitnem

predmetu .......................................................................................... 57

5.2.10. Dodatni (peti) maturitetni predmet .................................................. 58

5.2.11. Analiza kakovosti poklicne mature 2010 po šolah .................................. 60

5.2.12. Splošni uspeh na poklicni maturi v SSI – predšolska vzgoja ....................... 60

5.2.13. Kandidati s posebnimi potrebami ..................................................... 64

5.2.14. Zlati maturanti na poklicni maturi 2010 ............................................. 66

5.3. PRIMERJAVA IN KORELACIJA MED SPREMENLJIVKAMI ..................................... 67

5.4. ANALIZA VPLIVA USPOSOBLJENOSTI UČITELJEV, PRIPRAVLJALCEV IN OCENJEVALCEV

PRI POKLICNI MATURI ............................................................................... 69

5.4.1 Usposabljanje učiteljev za izvedbo poklicne mature v šolskem letu .............. 69

2009/2010 in pripravljalcev, ocenjevalcev pri poklicni maturi 2010 ..................... 69

5.4.2. Analiza anketnega vprašalnika za ravnatelje o izvedbi poklicne mature 2010 .. 70

6. ZAKLJUČEK .......................................................................................... 72

6.1. TEST HIPOTEZ .................................................................................. 72

6.2. POVZETEK UGOTOVITEV ...................................................................... 74

6.3. KRITIČNA ANALIZA ............................................................................. 75

6.4. PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE .................................................................... 77

LITERATURA ............................................................................................ 79

VIRI....................................................................................................... 80

KAZALO TABEL IN SLIK ................................................................................ 83

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo

Karmen Lemut: Izražanje poklicne kompetenčnosti in splošne razgledanosti v rezultatih poklicne mature stran 1

1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Poklicna matura je v Republiki Sloveniji zrelostni izpit, ki je opredeljen v treh zakonih.

Zakon o maturi določa, da je poklicna matura drţavni izpit. V Zakonu o poklicnem in

strokovnem izobraţevanju je matura opredeljena kot oblika zaključnega izpita. Z njo

posameznik dokazuje stopnjo strokovne izobrazbe oziroma strokovno usposobljenost za

delo na področju, ki mu omogoča zaposlitev kot kvalificiranemu delavcu s srednjo

strokovno izobrazbo. Poleg ega Zakon o visokem šolstvu opredeljuje poklicno maturo kot

izpit, ki omogoča nadaljevanje študija v vseh visokih strokovnih programih brez dodatnih

pogojev, z dodatno opravljenim izpitom iz enega predmeta splošne mature pa tudi na

nekaterih univerzitetnih študijskih programih v skladu z vpisnimi pogoji fakultet. Tako je

dejansko poklicna matura izpit z dvojno kvalifikacijo. Z opravljeno poklicno maturo

kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo in moţnost vpisa v terciarno izobraţevanje.

Poklicna matura se opravlja iz štirih predmetov; dveh predmetov skupnega dela in dveh

izbirnih predmetov. Kandidati opravljajo poklicno maturo v skladu z Maturitetnim izpitnim

katalogom tekočega leta. Doseganje standardov znanja, poklicnih kompetenc in strokovne

usposobljenosti najdejo kandidati v predmetnih izpitnih katalogih.

Kljub heterogenost populacije so predmetni izpitni katalogi za poklicno maturo (PIK PM)

resda enotni, vendar imajo za podlago različne kataloge znanja, ki se razlikujejo med

seboj tudi v operativnih ciljih in v standardih znanja. Za isti predmet poklicne mature v

različnih oblikah in načinih pripravljanja kandidatov se zahteva tudi različno število ur

pouka tega maturitetnega predmeta v različnih izobraţevalnih programih. Še posebno

izrazito je to pri matematiki in pri tujih jezikih. Različne pa so tudi oblike priprave, saj je

status udeleţencev različen: od statusa dijaka, ki redno obiskuje izobraţevanje, do statusa

odraslih udeleţencev, ki se na poklicno maturo pripravljajo v različnih tečajnih ali

modularnih oblikah. Z enotnimi izpitnimi katalogi so zagotovljene moţnosti za doseganje

enake stopnje zahtevnosti in znanja pri posameznih predmetih.

Dijaki in drugi, ki so zaključili srednješolsko izobraţevanje, potrebujejo dober rezultat na

zrelostnem izpitu, ki bo odločal o njihovi nadaljnji profesionalni poti. Pri tem igrata

ključno vlogo oba, učenec in učitelj. Vsak kandidat, naj bo to dijak ali »drugi«, se gotovo

kolikor je mogoče dobro pripravi na poklicno maturo. Sprašujemo pa se, ali rezultati

poklicne mature prikaţejo dejansko poklicno kompetentnost poklicnih maturantov in

kakšne so njihove ključne kompetence, ki naj bi jih pridobili med srednješolskim

izobraţevanjem in jih izkazovali v vsakdanjem ţivljenju in delu?

1.1. CILJI RAZISKOVANJA IN HIPOTEZE

V raziskavi smo uporabili predvsem sekundarne vire; statistične vire, poročila, ocene in

ugotovitve rezultatov spomladanskega, jesenskega in zimskega roka poklicne mature 2010

in poklicnih matur v prejšnjih letih. Cilj raziskave je opredelitev kandidatov poklicne

mature glede na njihovo uspešnost, starost, status, spol in glede na način opravljanja

poklicne mature.



V raziskovalnem delu bomo s pomočjo analize podatkov ugotovili, kakšna je odvisnost med

uspehom v zadnjih letnikih srednješolskega izobraţevanja in uspehom na poklicni maturi

ter kako se izraţajo ključne in poklicne kompetence v rezultatih pri posameznih predmetih

poklicne mature. Primerljivost bomo izraţali v odstotnih deleţih, prikazanih v tabelah in

slikah, ter z analizo le-teh.

V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo, podatke smo zbirali na

osnovi primarnih in sekundarnih virov. V empiričnem delu raziskave, kjer gre za analizo

podatkov, smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo pridobili preteţno iz

sekundarnih virov; Letnega maturitetnega poročila o poklicni maturi 2010 in starejših

poročil o poklicni maturi, ki jih od leta 2002 pripravlja Drţavni izpitni center (RIC).

Empirični del je sestavljen iz več analiz. Analizirali bomo podatke o povprečni oceni, o

povezanosti splošnega učnega uspeha na poklicni maturi z uspehom v srednji šoli, o oceni

kandidatov pri posameznem predmetu poklicne mature in podatke o kandidatih po ocenah

pri posameznem predmetu med šolanjem. Analizirali bomo poklicno maturo po

posameznih predmetih poklicne mature; izbiro matematike ali tujega jezika pri tretjem

predmetu poklicne mature ter ocene in izvedbo doseţenih rezultatov pri drugem in

četrtem predmetu, ki sta temelj strokovnih znanj v srednješolskih izobraţevalnih

programih. Analize bomo nadaljevali z oceno kakovosti poklicne mature na podlagi

evalvacij, podanih s strani ravnateljev srednjih šol in Centra za poklicno izobraţevanje

(CPI) in Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ).



2. POKLICNA MATURA V REPUBLIKI SLOVENIJI

2.1. AKTUALNO POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŢEVANJE IN ZNANJE

Vloga in druţbena umeščenost poklicnega, strokovnega ali tehničnega izobraţevanja se ţe

par desetletji, v različnih drţavah dokaj spreminja v primerjavi s časi pred velikimi

spremembami na področjih industrije, uvajanja novih tehnologij, pospešenega razvoja

informacijsko-komunikacijske tehnologije, spremenjeno teţnjo glede na vlogo in druţbeno

umeščenost tega tipa srednjega izobraţevanja in tudi glede globalnih druţbenih in

političnih razmer. »To najbolj označujeta teţnja učencev po nadaljevanju izobraţevanja

na terciarni ravni in verjetno vzvratni učinek, povečevanje deleţa splošnega znanja v

kurikulih. Na področju poklicnega in strokovnega izobraţevanja ( v ZDA govorijo tudi o

»carerr and technical education«, s kratico CTE) je teţko primerjati sisteme in prakse v

različnih drţavah zaradi številnih specifičnosti. Kljub temu pa je na tem področju mogoče

videti vrsto skupnih potez v poglavitnih gibanjih.« (Štrajn, 2010, str. 23)

Če tu omenimo pogosto citiranega avtorja, ki je v letih po »padcu zidu« podal idejo konca

zgodovine, Francisa Fukayamo, ki pravi: »Druţbe srednjega razreda nastanejo kot

posledica splošnega izobraţevanja. Pogosto je poudarjen vezni člen med izobraţevanjem in

liberalno demokracijo, ki se zdi pomemben. Industrijske druţbe potrebujejo veliko število

visoko usposobljenih in izobraţenih delavcev, menedţerjev, tehnologov in intelektualcev.

Tudi najbolj diktatorske drţave se ne morejo izogniti potrebi po mnoţični izobrazbi in

odprtem dostopu do visokega in specializiranega izobraţevanja, če hočejo biti gospodarsko

napredne. Take druţbe ne morejo obstajati brez širokega in specializiranega

izobraţevalnega sistema (establishment). V razvitem svetu je posameznikov druţbeni

status v visoki stopnji zares opredeljen z ravnjo izobrazbenega uspeha.» (Fukayama, 1992,

str. 116) Citat nakazuje razloge za teţnjo k višji kakovosti izobraţevanja tudi v poklicnem

šolstvu. Kaţejo se nove potrebe v okviru poklicnih kvalifikacij na področju proizvodnega

dela in še zlasti sektorja storitev.

»Podoba druţbe znanja1 je vključevala projekcijo vzgoje in izobraţevanja, v kateri ni bil

zaznan konflikt med pravico do izobraţevanja kot eno izmed izvedenih človekovih pravic in

različnimi prisilami k izobraţevanju ali ovirami za izobraţevanje na podlagi prevladujočih

paradigem druţbenega razvoja. Postavlja pa se vprašanje o odnosu med pridobljenim

znanjem in uporabo tega v svetu dela. O temeljnih opredelitvah znanja ali védenja se je

mogoče poučiti le v filozofiji. Omenimo, da je Kant s svojimi določitvami apriornega in

aposteriornega védenja opredelil temeljne pojme, iz katerih sta potem črpali obe najširši

usmeritvi v filozofiji, ki ju na grobo delimo na anglosaško in kontinentalno smer spoznavne

teorije.« (Štrajn, 2010, str. 26) Štrajn (2010, str. 26) še pravi, »da se pojem še bolj

opredeli, konkretizira v okviru pedagoških ved, tudi v smislu spremenljivosti kategorije

znanja. A v pribliţno dveh stoletjih bolj ali manj organiziranega šolstva so vse več znanja

in tudi tistega védenja, ki sodi v splošno kulturo, posredovali vse širšim krogom skozi

pedagoški proces. To se je povezalo tudi z vprašanji reforme poklicnega/strokovnega

šolstva kot ne nazadnje sistemsko »certificirane« institucionalne kategorije, ki je

namenjena takim potrebam ekonomije, kot so kakovost in mobilnost delovne sile.« Ob

začetku sprememb, v osemdesetih letih, je med drugim Brownhill skušal povzeti diskusijo v

zvezi z določitvijo pojma znanje takole: »Pragmatična oblika znanja bi naj bila tista, ki so

1



jo izrazili znanstveniki.« (Brownhill, 1989, str. vii, v Štrajn, 2010, str. 26) Michael Oakshot

trdi, »da sta vzgoja in izobraţevanje uvajanje učenca v tradicijo, v spretnosti in prakse

njegove lastne skupnosti. Znanje je bistveno praktična zmoţnost, sodba, védenje kako

(know how)«. (Štrajn, str. 26) »Ob koncu 20. stoletja je postala funkcija znanja še predmet

sociologije, ki kaţe na pomen znanja v refleksivni druţbi. To pa pomeni, da se oblike

abstraktnega in splošnejšega znanja vse bolj povezujejo s specializiranimi znanji. Kar je

tudi vir problemov za oblikovanje srednjega poklicnega/strokovnega izobraţevanja, ki v

kurikulumih prav zaradi komponente splošnega znanja hočeš nočeš omogoča vertikalno

prehodnost.« (Prav tam, str. 26)

»V obdobju zgodnjih osemdesetih let se v večini evropskih drţav in tudi v Sloveniji

ugotavlja izrazito spremembo v poklicnem/strokovnem izobraţevanju. S šolskimi

spremembami, tako z načrtovanimi reformami kot s spontanimi dogajanji, se je Slovenija

vse bolj bliţala zahodni Evropi in je v 21. stoletju s svojimi specifikami vred postala njen

integralni del./…/ Štrajn nadalje navaja ugotovitev, ki se nanaša na prehod s srednje

stopnje, na katere koncu je matura s splošno in poklicno različico. V šolskem letu 1980/81

je 34 % generacije maturantov neposredno prestopilo na univerzo ali ustrezno visoko šolo.

V šolskem letu 1999/2000 pa je bil ta deleţ ţe 69 %.« (Prav tam, 2010, str. 32) To

dogajanje je mogoče brati ne samo kot reakcijo na impulze s trga dela, ampak tud kot

signal iz šolskega sistema trgu dela. V ekonomiji pod-zaposlenosti je nadaljevanje študija

in mnoţična migracija na univerze preprosto razloţeno tudi kot zavarovanje proti

brezposelnosti kot presoje, ki znatno lajša doseganje tega kar razlaga teorija človeškega

kapitala2. (Prav tam, str. 32) Ta gibanja vodijo k sklepu, da ne moremo več razmišljati o

šolstvu samo kot o javnem servisu (ne glede na javno ali zasebno šolo), ki oskrbuje trg

delovne sile, ampak moramo svojo zaznavo prilagoditi shemi, v kateri je izobraţevanje

samo avtonomni trg, na katerem potekajo investicije, menjave in se dogajajo simbolni

dobički in nepredvidene izgube. Noben trg, tudi ta metaforični, ne more poslovati, če ni

nasproti dobičku izguba. (Prav tam, str. 32)

Tovrstni signali, ki prihajajo iz šolskega sistema, posamezni teoretiki povezujejo z

novejšim pojmom kognitivni kapitalizem3. Ugotovitve in podatki, ki jih ima Muršak, »/…/

na trgu dela se pojavi vsako leto pribliţno le polovica tistih, ki so končali srednje

poklicno/strokovno izobraţevanje, preostali pa nadaljujejo izobraţevanje.« (Muršak, 2008,

str. 79) kaţejo na novo druţbeno situacijo, kot posledico več deset let trajajočih gibanj.

Številne šolske tradicije so postale disfunkcionalne, nekatere so bile prekinjene tudi

namenoma v okviru politik, ki so se oblikovale prav ob usklajevanju delovanja šolskega

sistema s potrebami gospodarstva. Iz vseh konceptualnih študij in evalvacij zadnjega

2 Utemeljitelj teorije človeškega kapitala je ameriški ekonomist Theodore Schultz. Temeljna ideja teorije človeškega kapitala predpostavlja, da je industrijska produktivnost odvisna od vlaganja v človeški kapital. Izobrazba je instrument, s katerim ljudje povečujejo svojo produktivnost. Ljudje torej vlagajo v sebe ne le zaradi trenutnega zadovoljstva, ampak tudi zaradi pričakovanih koristi v prihodnosti in tako oblikujejo človeški kapital. Človeški kapitalni ni prosto dosegljiv na trgu, ampak ga je mogoče pridobiti le z naloţbami v človeka in je tudi od njega neločljiv. (Šućur, 2009, str. 6) 3 Kognitivni kapitalizem; pojem razvit v kontekstu kritičnih obravnav ideologij druţbe znanja. Teoretiki kognitivnega kapitalizma menijo, da smo osredotočeni na kopičenje nematerialnih sredstev, zlasti v povezavi z informacijskimi jedri izdelkov, ki so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, kot so patenti. Patenti, ki se uporabljajo za blagovne znamke, omogočajo ustvarjanje preseţne vrednosti, ki izhaja iz monopolnih najemnin. Protislovje kognitivnega kapitalizma je, da so izdelki na splošno poceni proizvedeni, zato jih je treba ohranjati v stanju umetnega pomanjkanja prek IP zaščite. Prebrano na: http://p2pfoundation.net/Cognitive_Capitalism, dne 9. 11.2011

http://p2pfoundation.net/Cognitive_Capitalis



poskusa reforme v srednjem šolstvu v socializmu, je znamenito usmerjeno izobraţevanje

predstavljalo svojevrsten rez, ki je zavrnitvi reforme v javnosti in strokah navkljub prekinil

kontinuiteto izobraţevalnih tradicij zlasti na področju poklicnega šolstva. Če dodamo še

učinke gospodarskih teţav ob osamosvojitvi drţave, kompleksnih sprememb v načinu

ustanavljanja in upravljanja podjetji in globalizacijske teţnje, ki so sproţile

deindustrializacijo in podzaposelnost, povišana stopnja individualnega investiranja na

terciarni ravni izobraţevanja ne preseneča. Potreba po reformi sistemskih vprašanj šolstva

v povezavi s projekcijami gospodarskega razvoja se krepi. (Štrajn, 2010, str. 33) »S tega

vidika je potreben temeljit premislek o srednjem strokovnem izobraţevanju in njegovi

funkciji, saj velika večina poklicnih maturantov nadaljuje izobraţevanje na terciarni

stopnji. S tem se izgublja dvojna funkcija tega izobraţevanja, saj postaja vse bolj

pripravljalnica za nadaljevanje študija.« (Muršak, 2008, str. 91). Če k temu dodamo še

rezultate študije o dualnem poklicnem izobraţevanju, ki je bila uzakonjena 1996 in teţave

pri njegovem funkcioniranju, vidimo, da na »prejšnje« stanje ne pridemo več. Avtorji

študije navajajo nad 25 % generacijski osip in pozivajo k programski fleksibilnosti. Med

ukrepi za krepitev tega izobraţevanja vidijo rešitve tudi v moţnosti prehajanja na

horizontalni ravni programov in nadaljevanja na vertikalni ravni. (Kolenc, Kamenšček in

Kelava, 2007, str. 357)

Štrajn pravi: »Smo torej v poloţaju, ko trg ne deluje, saj statistike povpraševanj po

delavcih kaţejo neujemanje med potrebami po delavcih in dejanskim »outputom« iz šol.

Avtonomni trg izobraţevanja, na katerem morajo preţiveti posamezne šole, kljub blaţenju

pretresov zaradi globalizacije in deindustrializacije v okviru javnega sistema

izobraţevanja, narekuje investiranje dijakov, študentov in njihovih staršev v prihodnost.

Povečan vpis v terciarno izobraţevanje, ki se srečuje z velikimi problemi definiranosti,

funkcij, kakovosti in ciljnosti zaradi bolonjskega sistema kaţe, da imamo opraviti s

kognitivnim kapitalizmom. Za ravnanje v teh novih okoliščinah ni izdelan noben recept,

temveč mnoţica različnih eksperimentov v številnih drţavah. Vsekakor pa je v Sloveniji in v

številnih drugih drţavah, ki morajo izoblikovati svojo formulo obsoja v globalni skupnosti,

preseţek višje izobraţenih manjše druţbeno tveganje kot pa bi bilo omejevanje

izobraţevalnih alternativ in posredne prisile za ostajanje v poklicih.« (Štrajn, 2010, str. 33)

Izobraţevalni programi, ki se aktualno izvajajo v Sloveniji v okviru poklicno/strokovnega

izobraţevanja, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, se oblikujejo na podlagi

zakona o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (1996). Na podlagi zakona so nastali

izvedbeni podzakonski akti, med njimi tudi nomenklature poklicev. Iz naziva poklicne ali

strokovne izobrazbe izhaja, da si je posameznik s končanim izobraţevanjem pridobil

usposobljenost, poklicno kvalifikacijo za opravljanje poklicev, ki so vključeni v skupino

poklicev, za katere je bil izobraţevalni program pripravljen in to brezpogojno – za delo v

teh poklicih ni potrebno nikakršno nadaljnje formalno izobraţevanje in usposabljanje. Z

nomenklaturo poklicev se določijo tudi poklici, za katere se pripravijo posebni, oziroma

prilagojeni izobraţevalni programi za izobraţevanje dijakov s posebnimi potrebami.4

Srednja poklicna/strokovna izobrazba se lahko pridobi z izobraţevalnimi programi, ki se

razlikujejo po zahtevnosti, ciljih in trajanju izobraţevanja na:

programi niţjega poklicnega izobraţevanja;

programi srednjega poklicnega izobraţevanja;

4 Prebrano na spletni strani: http://www.cpi.si/kurikul/podlage-za-pripravo-izobrazevalnih-programov.aspx, dne 7. 11.2011.

http://www.cpi.si/kurikul/podlage-za-pripravo-izobrazevalnih-programov.aspx




programi srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraţevanja;

programi poklicni-tehniškega izobraţevanja in

poklicni tečaji.

Izhodišča za pripravo izobraţevalnih programov5 med drugim opredeljujejo minimalne

standarde obsega posameznih delov izobraţevalnih programov: obseg splošno-

izobraţevalnih programov, strokovnih modulov, praktičnega usposabljanja z delom,

interesnih dejavnosti in odprtega kurikuluma. Določajo tudi obliko zaključnega izpita in

poklicne mature.

Za izvedbo praktičnega usposabljanja z delom se z delodajalci običajno dogovori šola, ki

tudi poskrbi za spremljanje dijakov med praktičnim usposabljanjem. Lahko pa delodajalec

z izbranim dijakom sklene individualno učno pogodbo in na ta način omogoči dijaku

pridobivanje praktičnih veščin.

Odprti kurikulum je novost v izobraţevalnih programih in je namenjen hitremu odzivanju

na potrebe delodajalcev in novostmi v stroki, hkrati omogočam »dijakom bolj prilagojeno«

izobraţevanje. Določi ga šola v sodelovanju z delodajalci in drugimi zainteresiranimi z

lokalnega okolja in ga tudi objavi. Na podlagi tako pripravljenih izobraţevalnih programov

in ustreznih katalogov znanja, vsaka šola pripravi lasten izvedbeni kurikulum. Učitelji

skupaj z delodajalci pripravijo ustrezen učni načrt uresničevanja ciljev programa, vključno

z načini preverjanja in ocenjevanja doseţenih ciljev.

2.2. POKLICNA MATURA OD LETA 2002 IN PREJ

V zadnjih petdesetih letih je srednješolsko izobraţevanje v Sloveniji doţivelo različne

spremembe. Matura ima na Slovenskem zgodovinsko vlogo, zadnja desetletja pa je

doţivela pravo ekspanzijo. Deleţ generacije, ki je po 2. svetovni vojni opravil maturo, je

bil manjši ali enak 10 % še vse do 70. let. (Zupanc, 2010, str. 143)

V Sloveniji je bil do leta 1960 izpit ob koncu srednje šole podoben današnji maturi. Obsegal

je pet predmetov, od tega so bili štirje obvezni, eden pa izbiren. Poleg slovenskega jezika,

tujega jezika in matematike je spadala med obvezne predmete še zgodovina. Peti, izbirni

predmet so kandidati lahko izbrali med tremi naravoslovnimi (biologijo, kemijo in fiziko).

Izpit je potekal tako, da so vsi hkrati pisali enake pisne naloge iz matematike in tujega

jezika.

Z Zakonom o srednjem šolstvu iz leta 1967 je bila dana podlaga za zaključni izpit, ki je bil

sestavljen iz dveh predmetov obveznega in največ treh predmetov izbirnega dela. V

obveznem delu so kandidati opravljali izpite iz maternega jezika in novejše zgodovine ter

druţbenopolitične ureditve drţave. Predmete izbirnega dela zaključnega izpita so določile

5 Izhodišča za pripravo izobraţevalnih programov izhajajo iz ciljev, ki jih v poklicnem in strokovnem izobraţevanju določajo Bela knjiga in šolski predpisi ter jih podrobneje opredeljujejo z namenom, da bi omogočili usklajeno pripravo izobraţevalnih programov. Dopolnjena Izhodišča je sprejel Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraţevanje je na svoji 53. seji 30. novembra 2001. Pri tem je izhajal iz ugotovitev o spremljanju prenovljenih izobraţevalnih programov v obdobju 1997–2000 ter izidov racionalne in empirične evalvacije teh programov. Izsledki spremljanja in evalvacije so bili v letu 2000 strnjeni v številne študije, neposredno in v študijah so bili predstavljeni na več strokovnih srečanjih in posvetih na nacionalni in mednarodni ravni, kar vse je načrtno in organizirano potekalo zlasti v programu Phare MOCCA. Prebrano na: http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/izhodisca.pdf, dne 8. 11. 2011.

http://sl.wikipedia.org/wiki/1960

http://sl.wikipedia.org/wiki/Izpit

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Biologija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kemija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Fizika


http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/izhodisca.pdf



šole same v soglasju z Zavodom za šolstvo Republike Slovenije. Zupanc (2010, str. 143)

pravi: »Ob koncu tega obdobja, do uvedbe usmerjenega izobraţevanja in s tem odprave

tradicionalne mature ob koncu gimnazije, je bil v generaciji vrstnikov maturant vsak osmi

Slovenec (12 do 13 %).«

Leta 1980 je Zakon o usmerjenem izobraţevanju odpravil gimnazijo in končno ocenjevanje

znanja. Kandidati so z zaključkom izobraţevanja dobili v dokaz diplomo, da so opravili vse

obveznosti po izobraţevalnem programu.

S spremembami Zakona o usmerjenem izobraţevanju leta 1983 ter Pravilnika o preverjanju

in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraţevanju leta 1988 je bila dana moţnost, da se

srednješolsko izobraţevanje konča z zaključnim izpitom, če tako določi izobraţevalni

program. Tako so morali kandidati zaključni izpit iz dveh predmetov prvič opravljati

leta 1991. Naslednje šolsko leto je obsegal štiri izpitne enote, in sicer slovenščino,

matematiko ali tuji jezik in dva izbirna predmeta iz izobraţevalnega programa.

Po letu 1990 so pričele prihajati z univerze pobude, da je spet treba uvesti maturo. Tako

je bila ta leta 1989 ponovno opredeljena v spremenjenem zakonu ob koncu štiriletnega

izobraţevanja ponovno uvedena in je hkrati pomenila opravljen zaključni izpit.

Leta 1992 je bila imenovana Republiška maturitetna komisija in se je lotila priprav na

maturo. Imenovane so bile republiške predmetne komisije za posamezne maturitetne

predmete. Za organizacijsko izvedbo mature je bil ustanovljen Republiški izpitni center,

pozneje preimenovan v Drţavni izpitni center.

V letu 1994 je bila na vzorcu srednjih šol izpeljana poskusna matura, »prava« pa je bila v

Sloveniji ponovno uvedena v šolskem letu 1994/1995. Maturo, ki je bila v skladu z zakonom

hkrati zaključni izpit, so po končanem gimnazijskem izobraţevanju kandidati zadnjikrat

opravljali leta 1999, kandidati srednjega strokovnega izobraţevanja leta 2001 in kandidati

iz izobraţevalnega programa trgovske akademije leta 2002; tisti, ki niso bili uspešni, so

lahko zaključili izobraţevanje še dve leti po izteku ustreznega izobraţevalnega programa.

Zupanc (2010) navaja: »Po ponovni uvedbi gimnazij in mature, leta 1995, se je v zadnjih

dvajsetih letih deleţ splošnih maturantov izjemno povešal. Od 25 % leta 1995 do skoraj 40

% zadnja leta.«

Leto 2003 je zaznamoval na novo sprejeti Zakon o maturi, ki je dotedanjo enotno maturo

poimenoval splošno maturo in dodal poklicno maturo. Od leta 2002 je v srednjih strokovnih

šolah v Sloveniji zaključni izpit nadomestil drţavni izpit – poklicna matura, ki je pogoj za

vpis v terciarno izobraţevanje, na visoke strokovne in višje šole. Število poklicnih

maturantov in njihov deleţ v generaciji sta še vedno večja kot pri splošnih maturantih. Med

12.545 maturanti, ki so 2010 opravili poklicno maturo, je bilo glede na status 57 % dijakov

in 43 % drugih6. Med slednjimi je večina mladih, ki srednjo šolo, zaradi ponavljanja letnika

ali krajše prekinitve končajo leto ali več kasneje.

Leta 2002 so splošno maturo prvič opravljali oboji, gimnazijci iz strokovnih in splošnih

gimnazij. Z uspešno opravljeno maturo pridobi kandidat srednjo izobrazbo in tako moţnost

vpisa v strokovni, pa tudi v univerzitetni študij. (Zupanc, 2010, str. 144) Število srednjih

šol in maturantov se je v primerjavi s prejšnjimi obdobji povečalo. Matura in z njo

univerzitetni študij sta postala dosegljiv cilj velikega dela slovenske mladine.7

6 Pod pojmom »drugi« razumemo predvsem udeleţence izobraţevanja odraslih. Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010. 7 Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Matura, prebrano dne 1. 11. 2011


http://sl.wikipedia.org/wiki/Diploma




http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Republi%C5%A1ka_maturitetna_komisija&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Republi%C5%A1ki_izpitni_center

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dr%C5%BEavni_izpitni_center







http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zakon_o_maturi&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Maturant&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Matura



2.2.1. Maturanti z različnim znanjem v terciarnem izobraţevanju

V posameznih programih terciarnega izobraţevanja so vpisani študentje iz zelo različnih

srednješolskih programov. Razpisanih mest v terciarnem izobraţevanju je veliko, ţe nekaj

časa pa se zmanjšuje letna generacija mladostnikov, zato je deleţ generacije, vpisan v

višje in visoko šolstvo v Sloveniji, izjemno velik (Education at a Glance, 2008). »Fakultete

so povečini financirane glede na število vpisanih študentov in glede na število diplomantov

(»lump sum«), dodaten zasluţek pridobivajo z organizacijo izrednega študija. Izjemno

povečanje vpisa z zelo heterogeno populacijo glede na znanje lahko vodi k zniţevanju

standardov znanja v terciarnem izobraţevanju,« pravi Zupanc (2010, str. 144).

Najbrţ se zaradi ţelje po številnejšem naboru za vpis v univerzitetne programe v Sloveniji

pojavljajo razmišljanja o zmanjševanju razlik v srednješolskih programih in njihovih

zaključkih, morda z eno maturo (Bucik, 2009, str. 128); saj fakultete v univerzitetne

študijske programe vse bolj odpirajo vrata ne le splošnim, ampak tudi poklicnim

maturantom. Zupanc (2010, str. 145) pravi, »da bi bilo pa le treba pomisliti tudi na

argumente, ki opozarjajo, da je taka rešitev sporna tudi s stališča razlik med dijaki glede

na sposobnosti, interese in druge osebnostne lastnosti in da na srednji stopnji mora priti do

diferenciacije, ki je sicer zunanja, ni pa nujno, da je socialna.«

Zupanc in Bren (2010, str. 129) razmišljata o večji diskriminativnosti v povratnih

informacijah o doseţenem znanju in ocenah tega znanja v celotni šolski vertikali.

Razlikovanje med neznanjem, slabim in dobrim znanjem ter izjemnimi doseţki bi morali

prikazovati realni in pri ocenjevanju znanja in spretnosti razlikovati doseţene standarde

znanja tudi pri najuspešnejših učencih oziroma dijakih. Vsi ti premisleki so pomembni tudi

za to, » ker sta poklicno in zlasti strokovno izobraţevanje vse bolj funkciji nadaljnjega

izobraţevanja, ne pa priprave na začetek dela. Strokovno izobraţevanje na srednješolski

ravni postaja vse bolj pripravljalnica za nadaljnje izobraţevanje tj. za študij.« (Muršak,

2009, str. 169)



2.3. OPREDELITEV POKLICNE MATURE

Katerakoli oblika končnega preverjanja znanja, bodisi eksternih preverjanj ali preverjanj

ob koncu štiri-letnega programa srednjih šol, je sad truda posameznega dijaka. Je

pokazatelj znanja, ki ga je v obdobju šolanja uspel pridobiti. »Prav zato,« pravi Poţarnik, »

mora biti maturitetno izpitno znanje trajnejše vrednosti, pomembno za študij. S tem

matura utrjuje pomen tega znanja v učnih načrtih in krepi pomen teh vsebin v učnem

procesu.«(Marentič Poţarnik, 2001, str. 58)

2.3.1. Zakonske podlage za poklicno maturo

Poklicna matura je opredeljena v več zakonih, podzakonskih aktih in predpisih.

12. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraţevanja8 med drugim določa

sestavine splošnega in sestavine posebnega dela izobraţevalnega programa za pridobitev

izobrazbe. Splošni del izobraţevalnega programa opredeljuje tudi pogoje za dokončanje

izobraţevanja, posebni del izobraţevalnega programa pa določa še znanje, ki se preverja

pri maturi oziroma zaključnem izpitu.

V Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (ZPSI)9 je matura opredeljena kot

oblika zaključnega izpita. Z njo posameznik dokazuje stopnjo strokovne izobrazbe oziroma

strokovno usposobljenost za delo na področju, ki mu omogoča zaposlitev kot

kvalificiranemu delavcu s srednjo strokovno izobrazbo.

Zakon o maturi (ZMat)10 določa vsebino splošne in poklicne mature, pravice in obveznosti

dijakov in dijakinj ter drugih kandidatov in kandidatk za opravljanje mature oziroma

maturitetnih izpitov, sestavo in pristojnosti maturitetnih organov ter postopek in način

opravljanja mature. Zakon o maturi v 2. členu določa, da je poklicna matura drţavni izpit.

Na podlagi ZMat je minister za šolstvo in šport leta 2008 izdal Pravilnik o poklicni maturi11,

s katerim se določajo pogoji, način in postopek opravljanja poklicne mature, naloge

Drţavne komisije za poklicno maturo in drţavnih predmetnih komisij za poklicno maturo,

imenovanje, sestavo in naloge šolskih maturitetnih komisij za poklicno maturo, šolskih

izpitnih komisij za poklicno maturo in strokovnih aktivov ter priznavanje izpitov pri poklicni

maturi.12

S Pravilnikom o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami13 so določeni

načini prilagojenega izvajanja mature tako, da lahko izkaţejo raven svojega znanja. S tem

8 Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraţevanja, Uradni list RS, št. 16/2007 – UPB5, 36/2008, 58/2009, 64/2009 in 65/2009. 9 Zakon o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (ZPSI), Uradni list RS, št. 12/1996, 44/2000, 86/2004-ZVSI, 79/2006-ZPSI-1, na spletni strani: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO982.html, prebrano dne 1. 11. 2011. 10 Zakon o maturi (ZMat), Uradni list RS, št. 15/2003, 115/2006, 1/2007-UPB-1, na spletni strani: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO2064.html, prebrano dne 1. 11. 2011. 11 Pravilnik o poklicni maturi, Uradni list RS št. 99/2001, 44/2008, prebrano na spletni strani: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_PRAV4035.html, dne 1. 11. 2011. 12 Prav tam, 1. člen. 13 Pravilnik o načinu izvajanja poklicne mature za kandidate s posebnimi potrebami, Uradni list RS

št. 6/0638/2007, prebrano na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=98328, dne 1. 11. 2011.

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO982.html


http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_PRAV4035.html

http://www.uradni-list.si/1/content?id=98328



pravilnikom se določa tudi izpitni red ter načini in postopki prijave in odjave k poklicni

maturi, izvedba in ocenjevanje izpitov, vpogled v izpitno dokumentacijo, varstvo pravic

kandidatov ter druga maturitetna pravila.

Poleg tega Zakon o visokem šolstvu14 opredeljuje poklicno maturo kot izpit, ki omogoča

nadaljevanje študija v visokih strokovnih programih brez dodatnih pogojev, z dodatno

opravljenim izpitom iz enega predmeta splošne mature pa tudi na nekaterih univerzitetnih

študijskih programih v skladu z vpisnimi pogoji fakultet. Tako je dejansko poklicna matura

izpit z dvojno kvalifikacijo. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo

strokovno izobrazbo in moţnost vpisa v terciarno izobraţevanje.

V Pravilniku o šolskem koledarju v srednjih šolah so opredeljeni roki in termini izvajanja

poklicne mature v šolskem letu.15

Pravilnik o šolski dokumentaciji16 v srednješolskem izobraţevanju opredeljuje in določa

dokumentacijo, potrebno pri izvajanju poklicne mature in izdaji spričeval, obvestil in

potrdil o uspehu pri poklicni maturi.

Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo 201017 in predmetni izpitni katalogi za

poklicno maturo 201018 določajo cilje, znanja, obseg in način ocenjevanja znanja na

poklicni maturi.

2.3.2. Pomen in značilnosti poklicne mature

Navajali smo ţe, da je poklicna matura zakonsko precej opredeljena. Zakon o maturi

določa, da je poklicna matura drţavni izpit. V Zakonu o poklicnem in strokovnem

izobraţevanju je matura opredeljena kot oblika zaključnega izpita. Z njo posameznik

dokazuje stopnjo strokovne izobrazbe oziroma strokovno usposobljenost za delo na

področju, ki mu omogoča zaposlitev kot kvalificiranemu delavcu s srednjo strokovno

izobrazbo. Poleg tega Zakon o visokem šolstvu opredeljuje poklicno maturo kot izpit, ki

omogoča nadaljevanje študija v vseh visokih strokovnih programih brez dodatnih pogojev, z

dodatno opravljenim izpitom iz enega predmeta splošne mature pa tudi na nekaterih

univerzitetnih študijskih programih v skladu z vpisnimi pogoji fakultet. Tako je dejansko

poklicna matura izpit z dvojno kvalifikacijo. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi

srednjo strokovno izobrazbo in moţnost vpisa v terciarno izobraţevanje.

Pravica kandidata je, da opravlja poklicno maturo iz programa v katerem se je izobraţeval.

V tem obdobju se v nekaterih programih še prepletata izvedba poklicne mature za

iztekajoče programe in za nove in prenovljene programe izobraţevanja.

14 Zakon o visokem šolstvu (ZVis), Uradni list RS št. 67/1993, 119/2006-UPB3, 59/2007-ZŠtip (63/2007 popr.), 15/2008 Odl.US: U-I-370/06-20, 64/2008, 86/2009, 62/2010-ZUPJS, 34/2011 Odl.US: U-I-156/08-16, 78/2011, prebrano na spletni strani: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO172.html, prebrano dne 1.11.2011. 15 Pravilniku o šolskem koledarju v srednjih šolah, Uradni list RS, št. 78/2007 in 45/2010. 16 Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraţevanju, Uradni list RS, št. 96/99, 108/99

in 97/2006: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_PRAV2182.html, prebrano dne 1.11.2011. 17 Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo 2010: www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/.../$fileN/M-MIK-2010.pdf, prebrano dne 1. 11.2011. 18 Predmetni izpitni katalog za četrti predmet poklicne mature za SSI-predšolska vzgoja za leto 2010: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2009/programi/PIK/2010.htm, prebrano dne 1. 11. 2011.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006119&stevilka=5079


http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20073462









http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/.../$fileN/M-MIK-2010.pdf

http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2009/programi/PIK/2010.htm



Kandidati se k poklicni maturi prijavi na tisti šoli oziroma organizaciji za izobraţevanje

odraslih, na katero je bil vpisan v času izobraţevanja oziroma kjer je končal zadnji letnik,

do roka, ki je določen z koledarjem poklicne mature. Kandidati s posebnimi potrebami

prijavi priloţijo obrazec o uveljavljanju pravic kandidata/kandidatke s posebnimi

potrebami pri opravljanju poklicne mature in v skladu s pravili opravljajo poklicno maturo

prilagojeno. (4. člen Pravilnik o poklicni maturi)

Poklicna matura vsako leto poteka v treh rokih, spomladanskem, jesenskem in zimskem

roku. Dijak se lahko prijavi k opravljanju poklicne mature v kateremkoli roku. Kandidat

lahko maturo v celoti opravlja večkrat, lahko pa jo opravlja tudi v dveh delih.(24. člen

Pravilnika o poklicni maturi) Maturitetni koledar določi Drţavna komisija za poklicno

maturo še pred začetkom šolskega leta. (30. člen ZMat) Kandidat odda prijavo do

določenega roka na šolo, na kateri je vpisan oziroma je na njej uspešno končal ustrezni

izobraţevalni program. Šolska maturitetna komisija ugotovi ali prijavljeni kandidat

izpolnjuje pogoje za opravljanje poklicne mature. (29. člen Pravilnika o poklicni maturi)

2.3.3. Izpitni katalogi za poklicno maturo

Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo19 in predmetne izpitne kataloge za poklicno

maturo20, s katerimi se določata cilji, znanja, obseg in način ocenjevanja znanja na

poklicni maturi, določi pristojni strokovni svet najpozneje do začetka šolskega leta

predzadnjega letnika izobraţevalnega programa. Predhodno morajo biti katalogi potrjeni

tudi s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki ugotovi usklajenost s predmetnimi

katalogi znanja. (20. člen ZMat) Katalogi morajo biti objavljeni najkasneje v devetdesetih

dneh po njihovi določitvi na spletnih straneh Drţavnega izpitnega centra, Ministrstva za

šolstvo in šport in Centra republike Slovenije za poklicno izobraţevanje, lahko tudi kot

publikacija. (18. člen Pravilnika o poklicni maturi) Učitelj seznani kandidata s predmetnim

izpitnim katalogom najkasneje do 1. oktobra v zaključnem letniku. Prav je, da je kandidat

še pred začetkom opravljanja poklicne mature seznanjen s pravili in postopkom

opravljanja poklicne mature. (33. člen Pravilnika o poklicni maturi)

Kako zahtevna je poklicna matura in kaj lahko zahtevajo izpitne komisije, je dovolj

natančno navedeno v predmetnih izpitnih katalogih. V njih je mogoče izvedeti vse, kar je

pomembno za uspešno pripravo nanjo:21

kakšni so cilji izpita, za kaj se je treba posebno truditi in kaj posebej dokazovati,

iz katerih delov je izpit sestavljen, koliko časa traja posamezni del izpita (pisni ali

ustni) in koliko točk prinese, koliko je uspešnost odvisna od pisnega in koliko od ustnega

dela,

kaj se preverja in ocenjuje s pisnim, kaj z ustnim delom in kaj z drugimi deli izpita,

kakšni so tipi nalog,

19 Predlog Maturitetnega izpitnega kataloga za poklicno maturo 2010 je sprejela Drţavna komisija za poklicno maturo na 56. seji, 30. 5. 2008 ter ga predlagala v določitev Strokovnem svetu RS za poklicno in strokovno izobraţevanje. Ta ga je določil v skladu z 20. členom Zakona o maturi na 110. seji, dne 7. 8. 2008. 20 Predmetni izpitni katalogi so določeni v Maturitetnem izpitnem katalogu za poklicno maturo za posamezne izobraţevalne programe in potrjeni s strani Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraţevanje. 21 Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo 2010.



kakšno je vrednotenje (točkovanje), kakšna so merila za ocenjevanje različnih

izpitnih oblik, obenem pa se kandidati seznanijo tudi s tem, katere oblike lahko

pričakujejo,

katere so izpitne vsebine z zgledi, kako se lahko razčlenjujejo,

predstavljeni so zgledi izpitnih nalog in način njihovega reševanja,

razvidne so podlage za določanje ustnih vprašanj.

2.3.4. Heterogenost kandidatov na poklicni maturi

Kandidati opravljajo maturo pod enakimi pogoji ne glede na to ali so se izobraţevali kot

redni dijaki ali bili vključeni v programe izobraţevanja odraslih. Kandidatom s posebnimi

potrebami, ki so bili v izobraţevalne programe usmerjeni z odločbo o usmeritvi (Uradni list

RS, št, 54/2000), pa tudi drugim kandidatom, glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire

oziroma motnje, prilagodi način opravljanja mature in način ocenjevanja znanja. (4. člen

ZMat) Poklicno maturo lahko opravlja, kdor je uspešno končal zadnji letnik izobraţevalnega

programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, uspešno končal drugi letnik poklicno-

tehniškega izobraţevanja po t.i. sistemu »3+2«, mojstrski izpit ali gimnazijo, ali opravil

poklicni tečaj. (4. člen ZMat in 4. člen Pravilnika o poklicni maturi)

Poklicna matura se opravlja v celoti, torej je treba opraviti izpite iz vseh štirih predmetov

v enem izpitnem roku, izjemoma se sme opravljati matura v dveh delih, vendar le v dveh

zaporednih izpitnih rokih, opravljajo pa jo lahko kandidati, ki nimajo statusa dijaka, ki se

izobraţujejo kot odrasli, kandidati s posebnimi potrebami in kandidati, ki iz zdravstvenih,

socialnih ali podobnih upravičenih razlogov niso mogli opravljati izpitov iz vseh štirih

predmetov. To moţnost dovoli Drţavna komisija za poklicno maturo na podlagi kandidatove

pisne vloge in ustreznih dokazil, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. (27. člen ZMat)

Kljub heterogenost populacije so predmetni izpitni katalogi za poklicno maturo resda

enotni, vendar imajo za podlago različne kataloge znanja, ki se razlikujejo med seboj tudi

v operativnih ciljih in v standardih znanja. Za isti predmet poklicne mature v različnih

oblikah in načinih pripravljanja kandidatov se zahteva tudi različno število ur pouka tega

maturitetnega predmeta v različnih izobraţevalnih programih. Še posebno izrazito je to pri

matematiki in pri tujih jezikih. Različne pa so tudi oblike priprave, saj je status

udeleţencev različen; od statusa dijaka, ki redno obiskuje izobraţevanje, do statusa

odraslih udeleţencev, ki se na poklicno maturo pripravljajo v različnih tečajnih ali

modularnih oblikah. Z enotnimi izpitnimi katalogi so zagotovljene moţnosti za doseganje

enake stopnje zahtevnosti in znanja pri posameznih predmetih.

2.3.5. Odgovorni organi in ustanove na poklicni maturi

Za pripravo in izvedbo mature skrbijo maturitetni organi in Drţavni izpitni center.

Maturitetni organi za poklicno maturo so (10. člen ZMat):

Drţavna komisija za poklicno maturo,

Drţavne predmetne komisije za poklicno maturo,

Šolske maturitetne komisije za poklicno maturo in

Šolske izpitne komisije za poklicno maturo.



Drţavna izpitna komisija za poklicno maturo ima predsednika in dvanajst članov, ki so

strokovnjaki za poklicno in strokovno izobraţevanje ter izobraţevanje odraslih oziroma

strokovnjaki s področja šolskega sistema in zunanjega ocenjevanja in jo imenuje minister

za šolstvo in šport. (13. člen ZMat) Administrativna in strokovna opravila za Drţavno

komisijo za poklicno maturo opravlja Drţavni izpitni center. Na predlog Drţavnega

izpitnega centa imenuje Drţavna komisija za poklicno maturo drţavne posamezne

predmetne komisije za poklicno maturo. (16. člen ZMat, 9. člen Pravilnika o poklicni

maturi) Šolsko maturitetno komisijo za poklicno maturo sestavljajo predsednik, namestnik,

tajnik in najmanj dva člana. (11. člen Pravilnika o poklicni maturi) Šolsko izpitno komisijo

imenuje šolska maturitetna komisija za obdobje spomladanskega, jesenskega in zimskega

izpitnega roka poklicne mature. Šolsko izpitno komisijo za ustni izpit sestavljajo učitelji:

predsednik, izpraševalec in član. V šolsko izpitno komisijo za četrti predmet je imenovan

tudi zunanji član, ki izpolnjuje pogoje, določene s Pravilnikom o poklicni maturi v 16.

členu.

Maturitetni organi in Drţavni izpitni center, v skladu s svojimi pooblastili, skrbijo za

pripravo in izvedbo poklicne mature. Drţavna komisija za poklicno maturo določi način in

postopke varovanja podatkov in gradiv, ki so označeni kot izpitna tajnost.

2.3.6. Poklicna matura – izpit z dvojno kvalifikacijo

Poklicna matura je drţavni izpit, za katerega pravimo, da daje dvojno kvalifikacijo.

1. To je oblika zaključnega izpita. Posameznik si s poklicno maturo pridobi srednjo

strokovno izobrazbo, ki mu omogoča kvalificirano zaposlitev.

2. Hkrati daje poklicna matura pravico do nadaljevanja študija v višjih in v visokih

strokovnih programih brez dodatnih pogojev. Tudi kadar je študijski vpis omejen, so

rezultati s poklicne mature ena od podlag za izbiro kandidatov, podobno kakor rezultati s

splošne mature za gimnazijske maturante. To pomeni, da poklicnim maturantom tudi pri

omejitvi študijskega vpisa ni treba opravljati nobenih sprejemnih ali drugih dodatnih

izpitov.22

2.3.7. Deli poklicne mature

Poklicna matura se opravlja iz štirih predmetov; dveh predmetov skupnega dela in dveh

izbirnih predmetov. Kandidati opravljajo poklicno maturo v skladu z Maturitetnim izpitnim

katalogom tekočega leta in tu najdejo vse informacije o vsebini in izvedbi posameznih

izpitov. Doseganje standardov znanja, poklicnih kompetenc in strokovne usposobljenosti

najdejo kandidati v predmetnih izpitnih katalogih.

Prva dva predmeta sta obvezna; prvi predmet je slovenščina, na narodno mešanem

območju Slovenske Istre tudi italijanščina ali slovenščina, na območjih, kjer ţivi madţarska

narodna skupnost pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madţarščino, drugi pa je

temeljni strokovno-teoretični predmet. Pri dveh predmetih lahko kandidat izbira in sicer,

pri tretjem predmetu izbira med matematiko ali tujim jezikom. Na narodno mešanem

območju v Slovenski Istri pa se lahko odloči tudi za drugi jezik (slovenščino ali

22 Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo 2010.



italijanščino). Pri četrtem predmetu izbira med različnimi oblikami praktičnega dela v

poklicu oziroma stroki: med storitvijo, izdelkom in izpitnim nastopom. (7. in 8. člen ZMat)

Predmete poklicne mature lahko opredelimo tudi kot: splošnoizobraţevalna predmeta (1.

in 3. predmet) in strokovna predmeta (temeljni strokovnoteoretični (drugi) predmet in

četrti predmet. Predmetni izpitni katalog za prvi in za tretji predmet poklicne mature je

enoten za vse kandidate, ki se izobraţujejo bodisi po štiriletnih programih srednjega

strokovnega izobraţevanja, ali po dveletnih programih poklicno-tehniškega izobraţevanja,

ali po enoletnem poklicnem tečaju. Predmetni izpitni katalogi so enotni tudi za mladino in

odrasle oziroma za redno in izredno izobraţevanje. Pri posameznem delu izpita je

navedeno največje moţno število točk.

2.3.8. Priprava in izvedba poklicne mature

Pisni izpit iz maturitetnega predmeta opravljajo vsi kandidati v istem izpitnem roku istega

dne ob istem času, po vnaprej določenem in pojasnjenem izpitnem redu. Drţavna komisija

za poklicno maturo na predlog drţavnih predmetnih komisij za poklicno maturo določi v

posameznem izpitnem roku iste izpitne komplete za vse kandidate pri splošno-

izobraţevalnih predmetih. Na predlog centra Republike Slovenije za poklicno izobraţevanje

določi navodila za pripravo izpitnih kompletov za vse kandidate pri strokovno teoretičnih

predmetih. (32. člen ZMat) Trajanje pisnega izpita je določeno s predmetnim izpitnim

katalogom in označeno na izpitni poli. Izpit traja najmanj 90 minut in največ 120 minut v

izpitnih prostorih, označenimi z razporedi kandidatov. Šolska maturitetna komisija imenuje

nadzorne učitelje, ki pred pisanjem identificirajo kandidate, preverijo pravilnost ravnanja

s šiframi, poda navodila za pisanje, nadzoruje pisanje, vodi zapisnik o opravljanju pisnega

izpita, izreče opomin ob kršitvah. Po izteku časa zbere pisne izdelke, jih shrani v vrečke za

vračanje gradiva in jih takoj izroči tajniku šolske maturitetne komisije. ( 41. člen

Pravilnika o poklicni maturi)

Šolska maturitetna komisija objavi najkasneje tri dni pred začetkom obdobja ustnih izpitov

poimenski razpored kandidatov, izpitne prostore ter čas opravljanja ustnega izpita pri

določenem predmetu. Ustni izpit se opravlja pred šolsko izpitno komisijo po zakonsko

določenem in pojasnjenem izpitnem redu. (47. člen Pravilnika o poklicni maturi)

Izpit iz četrtega predmeta se izvaja različno glede na program izobraţevanja. Za program

Srednjega strokovnega izobraţevanja – predšolska vzgoja, ki ga bomo analizirali v

empirični raziskavi je izpit sestavljen iz priprave, izvedbe izpitnih nastopov in zagovora.

Kandidat mora opraviti tri izpitne nastope. Izpitni nastopi se opravljajo individualno.

Mentor/mentorica in pedagoški vodja vrtca hospitirata izvedbo izpitnih nastopov in ocenita

uspešnost kandidata pri izpitnih nastopih na posebej pripravljenem obrazcu. Ocenjevalni

list, pisne priprave kandidata in analize izvedbe praktičnih nastopov posredujeta

maturitetni izpitni komisiji poklicne mature na šolo. Zagovor pred šolsko izpitno komisijo

je vezan izključno na izpitne pedagoške nastope. Pri strokovnem zagovoru kandidat

utemeljuje realizacijo nastopov in zastavljenih ciljev, vzgojno vsebino, izbrane metode,

pripomočke in druga didaktična sredstva, upoštevanje pedagoških načel, upoštevanje

predpisov iz varnosti in zdravja pri delu ter varovanja okolja.23

23 Predmetni izpitni katalog za četrti predmet poklicne mature za SSI-predšolska vzgoja za leto 2010.



2.3.9. Razlike med poklicno maturo in splošno maturo

S splošno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji

gimnazijskih programov, programom maturitetnega tečaja in usposobljenost za

univerzitetni študij. (2. člen ZMat)

Splošna matura se opravlja iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela in

dveh izbirnega dela. Kandidat lahko izbere iz tudi šesti maturitetni predmet iz izbirnega

dela. (2. člen ZMat)

Pri poklicni maturi 2010 se znanje ocenjuje iz vseh predmetov na eni ravni zahtevnosti ter

v obsegu in na način, kakor je opredeljeno s predmetnimi izpitnimi katalogi.

Izpiti iz posameznih maturitetnih predmetov se lahko opravljajo na osnovni in višji ravni

zahtevnosti. Z njimi se ugotavlja širina in globina maturitetnega znanja. (9. člen ZMat)

Razlika med poklicno in splošno maturo glede študijskega vpisa je v tem, da splošna

matura omogoča vpis v vse študijske programe: višješolske, visokošolske in univerzitetne,

poklicna matura pa v vse višješolske in visokošolske programe, toda ne tudi v

univerzitetne. Če hoče poklicni maturant na univerzitetni študij, mora po uspešno

opravljeni poklicni maturi uspešno opraviti še izpit iz posameznega predmeta splošne

mature. Vpisa na univerzitetni študij z opravljeno poklicno maturo in s predmetom splošne

mature ne omogočajo vsi univerzitetni študijski programi, velika večina pa; to je razvidno

iz vsakoletnega razpisa za vpis na visoke šole. Različni programi univerzitetnega študija

zahtevajo takšen izpit iz različnih predmetov, kar je razvidno iz razpisa za visokošolski

vpis.24

2.4. KAKOVOST, USPEŠNOST IN EVALVACIJA IZOBRAŢEVANJA

Ferjan (2005, str. 271) opredeljuje » kakovost v izobraţevanju kot način in stanje pogojev

za izvajanje izobraţevalnih procesov in spremljajočih dejavnosti in končno stanje znanj,

spretnosti, navad in usposobljenosti udeleţencev izobraţevanja….Nesporno je, da kakovost

izobraţevalne ustanove zagotavljajo ljudje.« Ferjan (2005, str. 273, 276) nadalje pravi:

»Management ni edini, je pa najpomembnejši dejavnik zagotavljanja kakovosti, ki se kaţe

z delom vsakega posameznika, s kakovostjo izobraţevalno-vzgojnega procesa in imagom

izobraţevalne ustanove….Kako je management uspešen je moč določiti s presojo uspešnosti

organizacije, kar utemeljuje dejstvo, da management odgovarja za doseganje ciljev

organizacije. « Najbolj konkretno opredelitev izobraţevalnih ciljev predstavljajo katalogi

znanj, kjer je opredeljena stopnja znanja, ki pomeni kriterij za napredovanje in s tem

kriterij za uspešnost.« (Ferjan, 2005, str. 281)

Javne izobraţevalne ustanove kot neprofitne organizacije opravljajo zunanjo in notranjo

presojo uspešnosti z evalvacijo in samoevalvacijo, katere del so tudi letna maturitetna

poročila o poklicni maturi, ki ji Drţavni izpitni center (RIC) sodelavci pripravi vsako leto in

jih lahko uporabimo tudi kot merljive in ne samo opisne pokazatelje uspešnosti. Cilj

prikaza doseţkov poklicne mature po šolah je priprava podlag za analizo kakovosti poklicne

mature, evalvacije in samoevalvacije. Doseţki kandidatov na poklicni maturi skušajo

24 Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo 2010.



prikazati posamezne vidike kakovosti v skladu z Zakonom o maturi in v skladu s sprejeto

metodologijo. Z analizo rezultatov poklicne mature ni moţno zajeti vseh vidikov kakovosti

izobraţevanja, imajo pa šole moţnost primerjati svoje doseţke z doseţki drugih šol in

opraviti analizo kakovosti svojega lastnega dela. Doseţki na poklicni maturi sami po sebi ne

kaţejo kakovosti dela šole kot celote, saj je za analizo kakovosti dela šole treba poznati

širše ozadje različnih dejavnikov, ki vplivajo na dobljene rezultate.

»Evalvacija ni samo metoda ugotavljanja kakovosti izobraţevanja, temveč je metoda

izboljševanj kakovosti izobraţevalnega procesa…in je ne opravljamo samo enkrat, temveč

jo je potrebno izvajati periodično,« pravi Ferjan (2005, str. 289)

2.4.1. Spremljanje kakovosti poklicne mature

Kakovost mature zagotavljajo in ugotavljajo šole in pristojni organi v skladu z Zakonom o

maturi in drugimi predpisi. Letno analizo kakovosti mature po posameznih šolah pripravi

Drţavni izpitni center v skladu z metodologijo, ki jo določi minister za šolstvo in šport in je

del letnega maturitetnega poročila za poklicno maturo25. Podatki iz analize se ne smejo

uporabiti za razvrščanje šol. (18. a člen ZMat)

25 Letno maturitetno poročilo za poklicno maturo za 2010.



3. OCENJEVANJE ZNANJA NA POKLICNI MATURI

3.1. OPREDELITEV POJMA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Preverjanje znanja je »sistematično, načrtno zbiranje podatkov o tem, kako kdo dosega

učne cilje; v postopku ocenjevanja pa učne doseţke ovrednotimo in jim običajno dodelimo

tudi neko številčno vrednost – oceno.« (Marentič Poţarnik in Peklaj, 2002, str. 17 v Ţibert,

2007, str. 19) Jakara pa opredeljuje preverjanje in ocenjevanje znanja kot eden izmed

številnih kazalcev za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti sistema vzgoje in

izobraţevanja. Namen tega kazalca je ugotoviti, koliko izobraţevalci razlikujejo

preverjanje od ocenjevanja znanja in kaj udeleţenci mislijo o objektivnosti njihovega

ocenjevanja. (Jakara, 2000, str. 96).

Medtem ko Strmčnik pravi: »Preverjanje znanja je samokritično vrednotenje učiteljevega

dela, analiziranje ustreznosti izbranih metod in oblik dela, ugotavljanje morebitnih

vzrokov učnih pomanjkljivosti učencev in učiteljev ter njihovo takojšnje odpravljanje.«

(Strmčnik, 2001, str. 170) Rutar Ilčeva dodaja, da naj bi preverjanje in ocenjevanje

»učence spodbujalo k odličnosti, k izkazovanju njihovih močnih področji in k poglobljeni

analizi tistega, v čemer niso močni.« (Rutar Ilc, 2003, str. 8 v Ţibert, 2007, str. 20)

S preverjanjem torej sistematično zbiramo podatke o tem, koliko so se udeleţenci pod

vplivom izobraţevalnega programa pribliţali zastavljenim ciljem, z ocenjevanjem pa

razumemo merjenje, pri čemer si strokovnjaki pomagajo z opazovanjem, pisnimi testi,

praktičnimi preizkusi. Da bi bilo preverjanje in ocenjevanje znanja udeleţencev

izobraţevanja kar se da objektivno, je treba upoštevati nekatera splošna in specifična

določila, in sicer pri preverjanju ter ocenjevanju znanja pri otrocih in mladini in še

posebej pri odraslih, saj odrasli pričakujejo drugačno ravnanje, ţe zaradi njihovih

ţivljenjskih in delovnih izkušenj. (Jakara, 2000, str. 96)

Učitelj, ki poučuje odrasle, se mora zavedati nekaterih značilnosti odraslih, zato mora biti

njegovo delo drugačno. Odrasli so namreč samostojni, materialno, socialno in psihološko

neodvisni, iz česar izhaja predstava odraslega o samem sebi in njegova pripravljenost na

učenje. (Prav tam). Kljub temu pa so odrasli enaki v primerjavi z dijaki, ko gre za

opravljanje poklicne mature. Od njih se zahteva, da predelajo enako vsebino kot jo morajo

predelati dijaki.

3.2. INTERNO IN EKSTERNO PREVERJANJE ZNANJA

V sedanjem konceptu poklicne mature sta navzoči dve povsem različni paradigmi

preverjanja in ocenjevanja znanja: eksterna oziroma centralno regulirana prek Drţavne

komisije za poklicno maturo in interna oziroma šolsko regulirana. (Medveš, 2005, str. 11)

Interno (notranje) preverjanje, opravlja vsak učitelj zase v svojem razredu, bodisi ustno ali

pisno. Učitelj zastavlja vprašanja sam in brez dodatnih informacij o primerljivosti lastnosti

tega preverjanja z drugimi učitelji, ki opravljajo podobno delo na drugih šolah, ter o

primerljivosti rezultatov tega preverjanja - šolskih ocen z drugimi (Bucik, 2001, str. 43).

Obsega ustni izpit, izpitni nastop, laboratorijske ali terenske vaje, seminarske oziroma

raziskovalne naloge (Prav tam, str. 49). Osnovna prednost notranjega preverjanja naj bi

bila v tem, da učitelj pozna učenca, zato ustrezneje postavlja vprašanja in jih interpretira.

Slabost pa, da je ocena subjektivna in ni primerljiva z ocenami pri drugih učiteljih in na



drugih šolah (Šimenc, 2000, str. 20). Matura namreč pomeni posredno ocenjevanje dela

profesorjev v šolah, zato nekateri pri internem ocenjevanju svojim dijakom dodelijo

nerazumno visoko število točk (Zupanc 2001, str. 103).

Poklicna matura se izvaja po enotnem izpitnem redu za vse kandidate. Pisni izpit pri prvem

in pri tretjem predmetu je eksteren, saj podporo za izvajanje izpita in za zaščito tajnosti

in izpitnih dni zagotavlja Drţavni izpitni center. Drugi in četrti predmet poklicne mature,

ki sta po vsebini vezana na strokovno opredelitev srednješolskega programa, se izvajata in

ocenjujeta interno. Gradiva in dokumentacijo za drugi in četrti predmet poklicne mature

pripravljajo učitelji na podlagi priporočil Centra za poklicno izobraţevanje. Izpit iz drugega

predmeta je interni izpit. Podlage za izvedbo drugega predmeta poklicne mature so

zapisane v predmetnem izpitnem katalogu.

3.3. ORGANI, PRISTOJNI ZA OCENJEVANJE ZNANJA NA POKLICNI MATURI

3.3.1. Ocenjevalci na poklicni maturi

Šolske izpitne komisije za vse štiri izpitne enote imenuje ravnatelj, ki je predsednik šolske

maturitetne komisije za obdobje spomladanskega, jesenskega in zimskega izpitnega roka

poklicne mature. Pred imenovanjem predlagani člani podpišejo izjavo o sorodstvenem ali

podobnem razmerju s kandidati, ki opravljajo poklicno maturo. Šolsko izpitno komisijo za

ustni izpit sestavljajo predsednik, izpraševalec in član. V šolski izpitni komisiji sta najmanj

dva učitelja, ki lahko poučujeta ta predmet. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je

kandidata poučeval v zaključnem letniku. Minister na predlog Drţavne izpitne komisije za

poklicno maturo določi šole in drugega ocenjevalca, ki dodatno ocenijo izbrane pisne izpite

na teh šolah. V šolsko izpitno komisijo za četrti predmet pa je lahko dodatno imenovan

tudi zunanji član, predstavnik delodajalca, pri katerem dijaki opravljajo praktično

usposabljanje z delom. (15. člen, Pravilnik o poklicni maturi)

3.3.2. Funkcija organov poklicne mature pri ocenjevanju znanja in uradna tajnost

Šolska izpitna komisija izvede izpit, skrbi za pravilno izvedbo in oceni uspeh kandidata in

opravlja druge naloge v skladu z navodili maturitetnih organov. S šolsko izpitno komisijo

sodeluje tudi dijakov mentor, ki pripravi strokovno mnenje, ki je podlaga za oceno pri

četrtem izpitnem predmetu. (Prav tam)

Gradiva, ki vsebujejo izpitna vprašanja, naloge, šifre kandidatov in ocene pisnih izdelkov

so uradna tajnost. Uradna tajnost je tudi vsebina maturitetnega sklopa za posamezen

predmet, dokler ni objavljen v sredstvih javnega obveščanja. (54. člen ZMat)

Člani Drţavne maturitetne komisije za poklicno maturo, drţavnih predmetnih komisij,

šolskih maturitetnih komisij in šolskih izpitnih komisij za poklicno maturo, delavci

Drţavnega izpitnega centra in druge osebe, ki imajo dostop do izpitnega gradiva in šifer

kandidatov, so dolţni upoštevati izpitno tajnost, v nasprotnem primeru so zaradi kršenja

odškodninsko in kazensko odgovorni. (54. člen ZMat) Pri pisnem delu izpita dobi kandidat

šifro. Njegovo ime in priimek sta ocenjevalcem nepoznana.



3.4. MODERACIJA IN OCENJEVANJE POKLICNE MATURE

Uspeh pri maturitetnem izpitu splošno-izobraţevalnih predmetov poklicne mature se

ocenjuje v točkah na način, ki ga opredeli predmetni izpitni katalog za posamezen

predmet poklicne mature, po navodilih za ocenjevanje, ki jih poda drţavna predmetna

komisija. Le ta določi tudi merila za pretvorbo točk v ocene. Za druge predmete pa podaja

navodila za ocenjevanje strokovni aktivi šole oziroma drugi pripravljalci gradiva za izpit

(povzeto po ZMat in Pravilniku o poklicni maturi) Uspeh kandidatov pri poklicni maturi se

ocenjuje s točkami in z ocenami. Ocene v lestvici so 1 (nezadostno), 2 (zadostno), 3

(dobro), 4 (prav dobro) in 5 (odlično). Vse omenjene razen ocene nezadostno, so pozitivne.

Za predmete, ki jih kandidati opravljajo na višji zahtevnostni ravni, pri slovenščini

(madţarščini ali italijanščini) je ocenjevalna lestvica ustrezno povišana tako, da kandidat

dobi točkovno oceno od 1 do 8, in sicer: 1 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno

nezadostno (1), 2 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno zadostno (2), 3 v spodnjem

delu intervala odstotnih točk za oceno dobro (3), 4 v zgornjem delu intervala odstotnih

točk za oceno dobro (3), 5 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro

(4), 6 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro (4), 7 v spodnjem delu

intervala odstotnih točk za oceno odlično (5) in 8 v zgornjem delu intervala odstotnih točk

za oceno odlično (5). (60. člen Pravilnika o poklicni maturi)

Drţavna predmetna komisija, strokovni aktiv šole ali drugi pripravljavci gradiva za izpit

opravijo na vzorcu rešenih izpitnih pol moderacijo navodil za ocenjevanje, s čemer

preverijo ustreznost navodil za ocenjevanje in s tem seznanijo ocenjevalce. (56. člen

Pravilnika o poklicni maturi) Moderacija je zadnja redakcija navodil za točkovanje

odgovorov; opravi se po poprejšnjem pregledu vzorca izpitnih nalog. Navodila se sestavijo

skupaj z nalogami, vendar se šele po pisanju izpita lahko ugotovijo vsi pravilni odgovori,

predvsem tam, kjer so do odgovora moţne in dovoljene različne poti in kjer so točkovani

tudi delni in delno pravilni odgovori. Še posebno pa je moderacija potrebna pri izpitih, pri

katerih so vključene naloge z odprtimi odgovori in esejski oziroma prosti pisni sestavki na

dano temo. Na podlagi fotokopiranih izpitnih pol DPK PM opravijo moderacijo navodil za

ocenjevanje. Pri predmetih slovenščina, angleščina, nemščina in matematika pri

pregledovanju fotokopiranih izpitnih pol poleg DPK PM sodelujejo še povabljeni učitelji, ki

poučujejo na šolah s poklicno maturo.

Drţavni izpitni center je ob času, kakor je bilo določeno v koledarju poklicne mature,

objavil moderirana navodila za ocenjevanje na spletni strani eRic.26

Kandidat opravi poklicno maturo, ko je pri vseh predmetih ocenjen pozitivno in je njegov

uspeh seštevek ocen oziroma točkovnih ocen, doseţenih pri posameznih predmetih in se

izraţa na lestvici od 8 do 23 točk. Odstotne točke pri posameznem predmetu so izračunane

glede na največje moţno število točk izpita in segajo od 0 do 100. Meje za pretvorbo

odstotnih točk v točkovne ocene pri prvem in pri tretjem predmetu poklicne mature, vsako

leto posebej določi Drţavna komisija.

Kandidatu, ki je poklicno maturo opravil izda šola spričevalo o poklicni maturi in obvestilo

o uspehu, ki obsega doseţene ocene oziroma točkovne ocene pri predmetih. Kandidat, ki

26 Eric- prototip programskega orodja, ki ga uporablja 154 šol s splošno in poklicno maturo. Orodje šolam na enostaven način omogoča pripravo različnih statističnih analiz in moţnost različnih primerjav ter interpretacije rezultatov. Povzeto po zapisu na: http://www.ric.si/ostalo/kakovost/, dne 27.12.2011

http://www.ric.si/ostalo/kakovost/



doseţe določeno število točk, ki jih za vsako leto posebej določi Drţavna komisija, doseţe

izjemen splošni uspeh. Pri poklicni maturi 2010 je bilo to 21 točk do 23 točk. Poklicni

maturant pridobi spričevalo o poklicni maturi s pohvalo – summa cum laude, ki ga poleg

ravnatelja podpiše še minister. (62. člen Pravilnika o poklicni maturi)

3.4.1. Predmaturitetni preizkus

Predmaturitetni preizkus je namenjen dijakom zaključnega letnika in poklicnega tečaja.

Drţavna komisija za poklicno maturo za vsako šolsko leto določi predmet

predmaturitetnega preizkusa izmed splošnoizobraţevalnih predmetov in pri izvedbi

smiselno uporablja pravila in navodila, določena za izvedbo poklicne mature. Doseţene

točke pri predmaturitetnem preizkusu se ne upoštevajo pri ocenjevanju v letniku. (19. člen

Pravilnika o poklicni maturi)

3.5. MERSKE KARAKTERISTIKE OCENJEVANJA

Eno osrednjih nasprotij pri preverjanju in ocenjevanju znanja zadeva razliko med

psihometrično oziroma edukametrično perspektivo na eni ter širšo edukacijsko perspektivo

na drugi strani. Pri prvi je v ospredju prizadevanje za čim objektivnejše merjenje vnaprej

določenih standardov in za primerljivost rezultatov tako v nacionalnem kot tudi v

mednarodnem merilu. Pri drugi perspektivi pa se na preverjanje in ocenjevanje gleda kot

na neločljivi del procesa učenja in pouka. Pozorno se spremljajo učinki, ki jih imajo

procesi zunanjega ocenjevanja na pouk, na motivacijo, na samopodobo ter učne strategije

učencev in zlasti na učiteljevo delo (Marentič Poţarnik, 2000, str. 3). Pri psihometrični

oziroma edukametrični perspektivi se jemlje ocenjevanje kot nekaj kar sledi pouku,

vendar je velik poudarek na izpopolnitvi kvantitativne oziroma metrične plati (merskih

karakteristik) uporabljenih postopkov. Uporabljajo se zlasti naloge izbirnega tipa, ki so

najbolj objektivne.

Ocenjevanje mora omogočati veljavno, zanesljivo, objektivno - torej nepristransko in

pravično ter občutljivo merjenje. Do pravične ocene učenci pridejo takrat, ko vsi učitelji

uporabljajo enak kriterij za vse učence, ki sodijo v isto skupino (Bucik, 2001, str. 46). Ker

gre pri poklicni maturi za preverjanje celotne populacije, morajo enaki kriteriji veljati za

vse kandidate, ki opravljajo določen predmet.

Merske karakteristike ocenjevanja so:

1. Veljavnost

Ocenjujemo tisto, kar ţelimo oceniti. Pri konceptu veljavnosti se vprašamo, ali s

preizkusom res merimo tisto, kar nameravamo z njim meriti. Poskus je veljaven toliko,

kolikor meri prav to. Kolikor bolj vplivajo na rezultate kakšni drugi dejavniki, tem manj bo

preizkus veljaven (Bucik 2001, str. 46). Ocenjevanje mora biti v povezavi s poučevanjem

učitelja, in to z učnim načrtom, kurikulumom, hkrati pa mora upoštevati tudi učenje

učencev (Cencič, 2000, str. 87). Veljavnost pa je ogroţena, če je pri kakšnem predmetu

pomemben cilj razumevanje osnovnih pojmov in povezav ter njihova uporaba v novih

situacijah, v preizkus pa smo zajeli predvsem vprašanja, ki se nanašajo na poznavanje

dejstev in podatkov. Vsebinsko veljavnost zagotovimo tako, da vprašanja postavljamo v



skladu z vsebinami in cilji (Marentič Poţarnik, 2000, str. 6). Britanski strokovnjak za

ocenjevanje Elton prav tako poudarja, da je treba hkrati zmanjševati neupravičeno

subjektivnost in večati zanesljivost z jasnimi in vsem razvidnimi merili ocenjevanja (Elton v

Marentič Poţarnik, 2000, str. 7). Veljavnost ocenjevanja pa je v veliki meri odvisna tudi od

nalog, ki jih učenci rešujejo. Oblika pisne naloge pa primerna za učence, tj. čitljiva,

jasna, natančna, z ustreznimi navodili in v učencem razumljivem pisnem jeziku (Cenčič,

2000, str. 87). Torej tudi tisti, ki sestavljajo naloge nimajo lahkega dela. Treba pa se je

zavedati, da je ocenjevanje ustrezno, če sta vsebina in oblika naloge ustrezni. Učitelj bo v

tem primeru dobil veljavne informacije in s tem bo tudi njegovo ocenjevanje, ki bo

temeljilo na veljavnih informacijah, veljavno (prav tam, str. 88). Veljavnost preizkusa

lahko pogosto zniţa »faktor instrumenta«, to je dejstvo, da je rezultat (v našem primeru

ocena) bolj pod vplivom oblike (test, esej, ustno spraševanje) kot vsebine preizkusa. Bolj

kot bodo vprašanja preizkusa predstavljala celotno učno snov in bolj kot bodo oblikovno

variabilna, večja bo veljavnost preizkusa (Hederih, 1996, str. 193 v Jerončič, 2007, str.

48).

Marentič Poţarnik (2000, str. 6) opozarja na problem, ki se pojavi, če postopno izločamo iz

preverjanja in ocenjevanja vsa vprašanja, na katere je odgovore teţko objektivno oceniti.

Če se to zgodi, potem gre to na škodo prav veljavnosti. Kot primer navaja sistematično

dajanje prednosti nalogam izbirnega tipa in izključevanje vprašanj, pri katerih učenci

samostojno oblikujejo daljše odgovore, ki jih seveda ni mogoče povsem objektivno oceniti.

Največja moţnost subjektivne ocene je pri eseju, ki pa ga je nemogoče izključiti iz

izpitnega kataloga, saj predstavlja pomemben del pisnega dela izpita iz slovenskega

jezika. Lahko pa se poveča objektivnost ocenjevanja z dovolj natančnimi in dobro

izdelanimi kriteriji ocenjevanja. Esej je pomembna strategija v procesu ocenjevanja.

Oceniti je potrebno vzroke in posledice povezav, hipoteze in analize, metode in

procedure, zaključne ideje. (Soliman, 1999 v Jerončič, 2007, str. 49)

2. Zanesljivost

Preizkus je zanesljiv, trden, stabilen ali konsistenten, če z njim pri ponovnem testiranju

pri podobnem ali enakih pogojih pridemo pri istih testirancih do istih rezultatov (Bucik,

2001, str. 46). Verjetnost usklajenosti ocenjevalcev se veča, čim bolj so rezultati

enoznačni in nedvoumni. Takšne rezultate pa je najlaţe doseči z nalogami, ki zahtevajo

čim bolj enoznačne odgovore, še najbolje izbirnega tipa. Čim bolj so naloge kompleksne in

hkrati zahtevajo odprte odgovore, tem teţje je dosegati zanesljivost (Rutar-Ilc 2000, str.

78), ki pa se jo da povečati z večjim številom vprašanj pa tudi z jasnejšimi vprašanji in

natančnejšimi merili ocenjevanja (Marentič Poţarnik 2000, str. 6). Za vsakega učitelja je

poučna izkušnja, če dvakrat zapovrstjo po daljšem časovnem presledku neodvisno oceni

pisne izdelke učencev (Marentič Poţarnik 2000, str. 6). Preizkus je lahko popolnoma

zanesljiv, pa je hkrati čisto neveljaven za merjenje določenega znanja, ne more pa biti

zelo veljaven, če je hkrati nezanesljiv. Zanesljivost je nujen, a ne zadosten pogoj za

veljavnost (Bucik 2001, str. 46). Ustrezno visoko zanesljivost preizkusa doseţemo z njegovo

dolţino (tako prekratek kot predolg preizkus lahko zniţa njegovo zanesljivost), prav tako

pa na zanesljivost vpliva veljavnost testa (Hederih, 1996, str. 193 v Jerončič, str. 50).

Zanimiva je povezava med zanesljivostjo in veljavnostjo ocenjevanja. Tudi, če učitelj

ugotovi visoko stopnjo zanesljivosti, ni nujno, da je njegovo ocenjevanje tudi veljavno.

Nizka zanesljivost opozarja tudi na nizko stopnjo veljavnosti ocenjevanja (Cencič, 2000,

str. 88).



3. Občutljivost

Ocena naj izraţa razlike v znanju. Pri preverjanju občutljivosti pravimo, da je preizkus

znanja tem občutljivejši, čim manjše oziroma čim bolj fine razlike v znanju zmoremo z

njim ugotavljati. Občutljivost se kaţe v razsipu vrednosti okrog srednjega rezultata. Isti

preizkus je lahko za različne ciljne skupine različno občutljiv (Prav tam, str. 88).

Petstopenjska lestvica ocen je bolj občutljiva kot tristopenjska in manj od sedem ali

devet-stopenjske. Pretirana občutljivost ni priporočljiva. Učitelj, ki ocenjuje tudi z

vmesnimi ocenami (4/5, -5, +4), je sicer povečal občutljivost ocenjevanja, vendar verjetno

zmanjšal zanesljivost, saj bi bil ob ponovnem ocenjevanju verjetno nekonsistenten.

Premalo občutljiv je ekstremno lahek ali teţak preizkus. Prvi verjetno nekonsistenten. Prvi

zato, ker večina učencev doseţe najvišjo oceno in test ne daje moţnosti najboljšim, da se

izkaţejo, drugi pa zato, ker če povprečni učenci dosegajo zelo nizke rezultate in preizkus

ne omogoča, da jih ločimo od šibkejših. Ustrezno občutljivost doseţemo z dovolj velikim

številom nalog v preizkusu, njihovo razporeditvijo po teţavnosti in variabilnostjo nalog

znotraj preizkusa (Hederih, 1996, str. 193 v Jerončič, 2007, str. 51).

4. Objektivnost

Tako učitelji kot učenci dajejo nesporno prednost objektivnosti ocene. Učenci temu dodajo

še moralni prizvok: ocena mora biti pravična (Marentič Poţarnik, 2000, str. 6). Ocenjevanje

je objektivno, če je ocena odvisna le od merjene značilnosti (znanja), ne pa od

ocenjevalcev ali drugih pogojev (Pavlišič, 2001, str. 31 v Jerončič, 2007, str. 51).

Objektivnost zunanjega preverjanja znanja skušamo doseči, zato pri izvedbi preizkusa kot

pri vrednotenju odgovorov, pri čemer si ţelimo, da bi bil subjektivni vpliv ocenjevalcev kar

najmanjši (Bucik 2001, str. 46). Navadno jo ugotavljamo tako, da dajemo isti izdelek v

oceno več ocenjevalcem in izračunamo korelacije. Pozitivno in nujno je, da se stori vse, da

so vsi neupravičeni viri subjektivnosti, na primer prevelika strogost ali popustljivost

ocenjevalca, morebitnih predsodkov do posameznih učencev, stereotipov ali naključna

nihanja razpoloţenj, zmanjšana na minimum (Marentič Poţarnik 2000, str. 6).

Objektivnost preizkusa zagotovimo z enoznačnim navodilom, šablono za vrednotenje

rezultatov in horizontalnim popravljanjem kadar gre za naloge, kjer je dopustno

subjektivno vrednotenje. Preizkusi znanja so objektivni, če to hočemo in znamo. Tukaj se

naslanja predvsem na učitelje, od katerih je odvisna učenčeva ocena. Toda ali je

objektivnost ocenjevanje res odvisno zgolj od učiteljev ali morda zaradi pomanjkljivosti, ki

so prisotne v zakonodaji, ki določa ocenjevanje znanja? O objektivnosti ocenjevanja

lahko podvomimo, kadar se kot skrivna funkcija ocenjevanja pojavi izkazovanje moči

ocenjevalca in discipliniranje učencev (Marentič Poţarnik 2000, str. 4). Z vidika

vrednotenja pa bo test objektivnejši le, če bo vseboval vprašanja, ki omogočajo enoznačne

odgovore (Hederih, 1993, str. 58 v Jerončič, 2007). Cankar (2004, str. 66) pravi da

»zmanjšana objektivnost vpliva na slabšo zanesljivost rezultatov, zato je ugotavljanje

objektivnosti pomembna naloga pri analizi testnih rezultatov«

Zanesljivost in objektivnost kot tudi veljavnost lahko preverja le vsak učitelj zase ali v

povezavi s svojimi kolegi in tako razvija ter izboljšuje svoje ocenjevanje v smeri večje

natančnosti (Cencič, 2000, str. 87). V ţelji, da bi zunanje preverjanje dalo rezultate, ki bi

čim bolj ustrezali idealom veljavnosti in zanesljivosti, se lahko pozabi, da te značilnosti

med sabo niso v harmoniji. Najbolj objektivne in zanesljive ocene dobimo z vprašanji



izbirnega tipa, a tako preverjanje bi bilo vsebinsko slabo veljavno, saj bi preverjalo samo

priklic (Šimenc, 2000, str. 22 v Jerončič, 2007, str. 52). Bolj celostne, pomembnejše, višje

cilje (uporaba znanja v novih situacijah, kritično in ustvarjalno mišljenje, postavljanje in

preverjanje hipotez) je teţje in zamudneje objektivno in zanesljivo meriti kot niţje

(zapomnitev dejstev), zato ostajajo zunaj preizkusov in postopno tudi zunaj pozornosti

učiteljev in dijakov (Marentič Poţarnik, 2001, str. 57). Če omenimo primer esejske naloge,

lahko tudi tukaj močno povečamo objektivnost vrednotenja odgovorov, če navedemo

merila ocenjevanja in če se o teh merilih tudi pogovorimo in jih razloţimo, to pomeni da so

za vse razumljivi in enako informativni (Cencič, 2000, str. 88). Če gre za naloge

objektivnega tipa, jim kritiki očitajo, da zniţujejo funkcionalno pismenost, da iščejo zgolj

faktografsko znanje, da onemogočajo divergentno mišljenje, da ovirajo individualizacijo,

da postavljajo učence v časovne omejitve, dirigirajo nezdravo tekmovalnost (Hederih,

1996, str. 191 v Jerončič, 2007, str. 52). Poklicne mature si brez vprašanj zaprtega,

odprtega in polodprtega tipa ne moremo predstavljati. Zato pa lahko s številnimi dejavniki

zagotovimo njihovo pravično in objektivno ocenjevanje.

Teţje je postaviti dobro vprašanje in tudi oceniti ustreznost odgovora. Oboje terja kar

precejšnjo stopnjo strokovne usposobljenosti (Marentič Poţarnik, 2000, str. 6). Kako ta

konflikt produktivno rešiti, je poglavitni izziv za sestavljavce vseh, zlasti zunanjih

preizkusov. Učinkom zunanjega preverjanja in ocenjevanja se ni mogoče ogniti; lahko pa

poskušamo doseči, da se pozitivni in negativni učinki vsaj uravnovesijo, če ne prevladajo

prvi (Marentič Poţarnik, 2001, str. 57). Dvom o objektivnosti točkovanja lahko vodi do

pritoţb dijakov in staršev. Ocenjevanje kompleksnejših nalog terja več ocenjevalcev, kar

potegne za seboj stroške, potrebo po njihovem dodatnem usposabljanju, več časa za

ocenjevanje in podobno (Prav tam, str. 70). Sestavljavci preizkusov se torej soočajo z

neizbeţno konfliktnostjo preverjanja.

3.6. KLJUČNE KOMPETENCE

Ján Figel’, član Evropske komisije, pristojen za izobraţevanje, usposabljanje, kulturo in

mladino je dejal: »Znanje, spretnosti in sposobnosti evropske delovne sile so

najpomembnejši dejavniki pri inovacijah, produktivnosti in konkurenčnosti. Zaradi vse

večje internacionalizacije, hitrih sprememb in nenehnega nastajanja novih tehnologij

morajo Evropejci poleg tega, da stalno posodabljajo delovne spretnosti, imeti tudi splošne

kompetence, ki jim omogočajo prilagajanje spremembam. Kompetence spodbujajo tudi

motivacijo ljudi in njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu, s tem pa vplivajo na kakovost

njihovega dela. Načini dostopanja do informacij in storitev se še naprej spreminjajo. Za

obvladovanje popolnoma novega elektronskega sveta potrebujemo nove kompetence, kar

ne pomeni le pridobivanja tehničnih spretnosti, temveč tudi razvijanje boljšega

razumevanja priloţnosti, izzivov in celo etičnih vprašanj v zvezi z novimi tehnologijami.«27

Kompetence so tu28 opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov,

ustrezajočih okoliščinam. Ključne kompetence so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za

osebno izpolnitev in razvoj, dejavno drţavljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev.

27 Ključne kompetence za vseţivljensko učenje, Evropski referenčni okvir, na: http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/publ/pdf/ll-learning/keycomp_sl.pdf, prebrano dne 12.12.2011. 28 Prav tam.

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/publ/pdf/ll-learning/keycomp_sl.pdf



Evropski referenčni okvir (ERO) določa osem ključnih kompetenc:29

sporazumevanje v maternem jeziku;

sporazumevanje v tujih jezikih;

matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji;

digitalna pismenost;

učenje učenja;

socialne in drţavljanske kompetence;

samoiniciativnost in podjetnost ter

kulturna zavest in izraţanje.

Ključne kompetence se štejejo za enako pomembne, saj vsaka od njih prispeva k

uspešnemu ţivljenju v druţbi znanja. Številne kompetence se prekrivajo in povezujejo:

vidiki, ki so bistvenega pomena za eno področje, bodo podpirali kompetence na drugem.

Kompetenca na področju temeljnih osnovnih znanj jezika, kompetenca branja, pisanja,

računanja in na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je bistvena

podlaga za učenje, učenje učenja pa podpira vse učne dejavnosti. Obstajajo številne teme,

ki se uporabljajo v celotnem referenčnem okviru: kritično razmišljanje, ustvarjalnost,

dajanje pobud, reševanje problemov, ocena tveganj, sprejemanje odločitev ter

konstruktivno obvladovanje čustev so pomemben dejavnik pri vseh osmih ključnih

kompetencah.

Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) je projekt mednarodnega sodelovanja v izvajanju

(2008 - 2013), ki je namenjen vzpostavitvi učinkovitega sistema povezovanja trga dela in

izobraţevanja ter vključevanju aktualnih kvalifikacijskih struktur. Omogoča zmanjšanje

strukturnih neskladij in veča poklicno in geografsko mobilnost in s tem moţnosti

zaposlovanja.

Učinkovito delo je odvisno od dodelane kvalifikacijske strukture, novih kvalifikacij in

poklicnih standardov in razvito ogrodje kvalifikacij, kar zahteva sodelovanje in verifikacijo

ogrodja s strani vseh kompetentnih inštitucij oziroma socialnih partnerjev. Tako ogrodje bo

transparentno in bo kazalo moţne povezave in prehode med poklicnimi in akademskimi

potmi ter vključevanje neformalno pridobljenega znanja ter s tem povečalo učinkovitost in

fleksibilnost posameznika pri izrabi sposobnosti in znanj, ne glede na to kako jih je pridobil

in nadaljevanje izobraţevanja. Pregledno in sistemsko povezano ogrodje bo izboljšalo

prilagodljivost in zaposljivost posameznikov.30

29 Prav tam. 30 Prav tam.



3.7. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE SPLOŠNEGA ZNANJA

3.7.1. Pristojnosti za prvi in tretji predmet poklicne mature

Splošnoizobraţevalni predmeti skupnega dela poklicne mature (prvi predmet poklicne

mature) so obvezni za vse kandidate in obsegajo slovenščino. Na območjih, kjer ţivi

italijanska narodna skupnost, je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega

dela poklicne mature namesto slovenščine italijanščina, na območjih, kjer ţivi madţarska

narodna skupnost, pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madţarščino.

Splošnoizobraţevalni predmeti izbirnega dela poklicne mature (tretji predmet poklicne

mature) so: tuji jeziki, matematika in drugi jezik. Glede izbirnih predmetov poklicne

mature za območja, kjer ţivi italijanska narodna skupnost, veljajo pravila, da se kandidat v

šoli z italijanskim učnim jezikom v izbirnem delu poklicne mature lahko odloči med

matematiko, tujim jezikom ali slovenščino kot drugim jezikom. Na teh območjih je v šolah

s slovenskim učnim jezikom v izbirnem delu poklicne mature na voljo matematika, tuji

jezik ali italijanščina kot drugi jezik. Predmetni izpitni katalog za prvi in za tretji predmet

poklicne mature je enoten za vse kandidate, ki se izobraţujejo bodisi po štiriletnih

programih srednjega strokovnega izobraţevanja, ali po dveletnih programih poklicno-

tehniškega izobraţevanja, ali po enoletnem poklicnem tečaju.31

Izpit iz slovenščine je obvezen za vse kandidate za poklicno maturo. Zakon o maturi

zahteva, da drţavna predmetna komisija za poklicno maturo pripravi naloge za pisni izpit

iz slovenščine. Učitelji ocenijo znanje kandidata skladno z merili in na način, ki je določen

s predmetnim izpitnim katalogom.32 Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo 2012 –

Slovenščina opisuje prvi predmet, kakor to zahteva Zakon o maturi (ZMat-UPB1, Uradni list

RS, št. 1/07). Katalog je usklajen z veljavnima katalogoma znanja za srednje strokovno

izobraţevanje (Katalog znanja, Slovenščina; določil SSRSSI na 99. seji 15. 2. 2007) in za

poklicno tehniško izobraţevanje (Katalog znanja, Slovenščina; določil SSRSSI na 99. seji 15.

2. 2007).

Izpit iz slovenščine je sestavljen iz dveh delov: pisnega in ustnega. Pisni del izpita traja

120 minut, rešujeta pa se dve izpitni poli. Čas reševanja ene pole je 60 minut. Naloge za

pisni izpit pripravi drţavna predmetna komisija za poklicno maturo. Ista komisija oblikuje

ocenjevalni obrazec in sestavi dodatna navodila za ocenjevanje za vsako izpitno polo.

V prvi izpitni poli kandidat dokazuje zmoţnost opazovanja, razčlenjevanja (pomensko,

pragmatično, besedno-slovnično, metajezikovno in tvarno) in vrednotenja predloţenega

neumetnostnega besedila ter zmoţnost samostojne tvorbe krajšega neumetnostnega

besedila dane besedilne vrste. V drugi izpitni poli pa kandidat pokaţe zmoţnost bralnega

odzivanja (doţivljanja, razumevanja in vrednotenja) na umetnostno besedilo, in sicer tako,

da uporablja tudi literarno-teoretsko znanje, ter zmoţnost tvorjenja besedila o

predloţenem umetnostnem besedilu. Ustni del izpita traja do 20 minut. Kandidat ima

pravico, da se 15 minut pripravlja na odgovor. Izpitne listke, na katerih so po tri naloge,

sestavijo učitelji na šolah.

Predmetni izpitni katalog za angleščino je usklajen s predmetnima izpitnima katalogoma za

nemščino in italijanščino kot tuji in drugi jezik. Izraz tuji oziroma drugi jezik se zato v

31 Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo 2010. 32 Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo 2010 – slovenščina.



nadaljevanju nanaša na angleščino, nemščino in italijanščino, torej tuje jezike, ki se

preverjajo pri poklicni maturi kot tretji predmet. Je podlaga in navodilo za opravljanje

izpita iz angleščine kot tretjega izpitnega predmeta na poklicni maturi. Vključuje tudi

izhodišča sklepnega dokumenta Sveta Evrope Skupni evropski jezikovni okvir za učenje,

poučevanje in vrednotenje (2001). Kandidati, ki bodo opravljali izpit iz angleščine, morajo

dokazati, da dosegajo izpitne cilje tega kataloga. Tematska področja in vsebine izpita

obsegajo interesna področja kandidatov, kakršna so: vsakdanje ţivljenje mladostnika,

medčloveški odnosi, kultura lastnega in tujega naroda ter različna strokovna področja. Pri

reševanju nalog bodo imeli moţnost izraţati svoje izkušnje, interese, vrednote in stališča.

Pri izpitu iz angleščine kot tujega jezika se preverja uporabno, funkcionalno jezikovno

znanje, ki se odraţa kot zmoţnost sporazumevanja v stvarnih ţivljenjskih okoliščinah.33

Izpit iz tujega jezika za poklicno maturo je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Pisni del

izpita traja 120 minut. Rešujeta se dve izpitni poli, časovna omejitev za vsako je 60 minut.

Navodila k nalogam pri obeh izpitnih polah so v slovenščini. Pri reševanju obeh izpitnih pol

smejo kandidati uporabljati enojezične in dvojezične slovarje. Izpitni poli za pisni del

sestavijo člani drţavne predmetne komisije za poklicno maturo za angleščino. Vsi kandidati

rešujejo enake naloge ob istem času pod enakimi pogoji. Ustni del izpita traja do 20 minut.

Izpitne lističe, ki vsebujejo tri naloge, sestavi učitelj angleščine oziroma aktiv učiteljev

tujih jezikov na šoli, na kateri kandidat opravlja izpit. Ta mora biti zasnovan tako, da

preverja govorno in slušno zmoţnost pri sporazumevanju v vsakdanjem ţivljenju, pa tudi

zmoţnost sporazumevanja v jeziku stroke oziroma v poklicnem ţivljenju.34

Čeprav se pisni in ustni del izpita ocenjujeta notranje, ju ocenjevalci oziroma izpraševalci

ovrednotijo na podlagi navodil in meril za ocenjevanje, predpisanih s predmetnim izpitnim

katalogom, oziroma na podlagi moderiranih navodil za ocenjevanje, ki jih Drţavni izpitni

center po pisnem izpitu pošlje ocenjevalcem.35

Izpit iz matematike ima pisni in ustni del. Pisni del je enoten za vse kandidate in ga hkrati

opravljajo vsi prijavljeni kandidati v Sloveniji. Ocenjevanje obeh delov izpita je notranje.

Drţavna predmetna komisija za poklicno maturo iz matematike sestavi izpitno polo,

pripravi moderirani točkovnik in navodila za ocenjevanje. Izpitna pola vsebuje tudi

formule, s katerimi si kandidat lahko pomaga pri reševanju nalog. Čas reševanja izpitne

pole je 120 minut. Seznam vprašanj in listke za ustni del izpita sestavijo učitelji na šoli na

podlagi predmetnega izpitnega kataloga. Na seznamu so ločeno navedena teoretična

vprašanja in različne vrste situacij predvsem iz stroke ali iz vsakdanjega ţivljenja. Ustni

del izpita traja do 20 minut. Kandidat ima pravico, da se 15 minut pripravlja na odgovor.36

3.7.2. Ključna kompetenca: Sporazumevanje v maternem jeziku

Sporazumevalna kompetenca je rezultat osvojitve maternega jezika, ki je temeljno

povezana z razvojem kognitivne sposobnosti posameznika, da razume svet in se poveţe z

drugimi ljudmi. Za sporazumevanje v maternem jeziku mora posameznik poznati

besednjak, imeti funkcionalno znanje slovnice in poznati funkcije jezika. Vključuje zavest

o glavnih vrstah verbalne interakcije, vrsti literarnih in neliterarnih besedil, glavne

33 Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo 2010 – angleščina. 34 Prav tam. 35 Prav tam. 36 Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo 2010 – matematika.



značilnosti različnih slogov in registrov jezika ter spremenljivost jezika in sporazumevanja

glede na okoliščine.

Posameznik mora biti sposoben tako za ustno in kot za pisno sporazumevanje v različnih

sporazumevalnih okoliščinah ter za spremljanje in prilagajanje lastnega sporazumevanja

zahtevam danih okoliščin. Ta kompetenca vključuje tudi sposobnost razlikovanja in

uporabe različnih vrst besedil, iskanje, zbiranje in obdelavo informacij, uporabo

pripomočkov, oblikovanje in izraţanje svojih ustnih in pisnih argumentov na prepričljiv

način, ustrezen okoliščinam. Pozitivni odnos do sporazumevanja v maternem jeziku

vključuje pripravljenost za kritični in konstruktivni dialog, spoštovanje estetskih lastnosti,

pripravljenost prizadevati si zanje ter zanimanje za interakcijo z drugimi. To vključuje

zavest o vplivanju jezika na druge ljudi in potrebo po razumevanju in uporabi jezika na

pozitiven in druţbeno odgovoren način.37

3.7.3. Ključna kompetenca: Sporazumevanje v tujih jezikih

Za sporazumevanje v tujih jezikih nasploh veljajo iste glavne razseţnosti kompetence

sporazumevanja kot pri sporazumevanju v maternem jeziku: temelji na sposobnostih

razumevanja, izraţanja in razlage pojmov, misli, čustev, dejstev in mnenj v pisni in ustni

obliki (poslušanje, govor, branje in pisanje) v ustrezni vrsti druţbenih in kulturnih

okoliščin, bodisi je to izobraţevanje in usposabljanje, delo, dom in prosti čas, v skladu z

ţeljami ali potrebami posameznika. Sporazumevanje v tujih jezikih zahteva tudi

sposobnosti, kot sta posredovanje in medkulturno razumevanje. Posameznikova stopnja

usposobljenosti je odvisna od štirih razseţnosti (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje)

in od posameznega jezika ter posameznikovega druţbenega in kulturnega ozadja, okolja,

potreb in interesov.

Bistvena znanja za sporazumevanje v tujih jezikih so sestavljena iz sposobnosti

razumevanja govornih sporočil, spodbujanja, vzdrţevanja in sklepanja pogovorov ter

branja, razumevanja in pisanja besedil, v skladu s potrebami posameznika. Posamezniki

morajo biti tudi sposobni ustrezno uporabljati pripomočke ter se tudi neuradno učiti

jezikov kot del vseţivljenjskega učenja. Pozitivni odnos vključuje spoštovanje kulturne

raznovrstnosti, zanimanje in radovednost glede jezikov in medkulturnega sporazumevanja.

3.7.4. Ključna kompetenca: Matematična kompetenca

Matematična kompetenca je sposobnost osvojitve in uporabe matematičnega načina

razmišljanja za reševanje mnogih teţav v vsakdanjem ţivljenju. Pri osvojitvi temeljnih

tehnik računanja so poudarjeni postopek, dejavnost ter znanje. Matematična kompetenca

vključuje (v različnem obsegu)sposobnost in pripravljenost za uporabo matematičnih

načinov razmišljanja (logično in prostorsko razmišljanje) in predstavljanja (formule,

modeli, konstrukcije, grafi in razpredelnice).Potrebno znanje matematike vključuje

temeljito poznavanje številk, merskih enot in struktur, osnovnih postopkov in osnovnih

matematičnih predstavitev, razumevanje matematičnih pojmov in zasnov ter zavedanje

glede vprašanj, na katera lahko matematika ponudi odgovor. Posameznik mora biti

sposoben uporabljati temeljna matematična načela in postopke v vsakodnevnih okoliščinah

37 Ključne kompetence za vseţivljensko učenje: Evropski referenčni okvir.



doma in v sluţbi ter slediti in ocenjevati sklope argumentov. Sposoben mora biti

matematično razmišljati, razumeti matematične dokaze, se sporazumevati v

matematičnem jeziku ter uporabljati ustrezne pripomočke. Pozitiven odnos do matematike

temelji na spoštovanju resnice in pripravljenosti za iskanje razlogov ter za ocenjevanje

njihove veljavnosti.38

3.8. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE POKLICNIH KOMPETENC

3.8.1. Pristojnosti za drugi in četrti izpitni predmet

Drugi predmet se v skladu z Zakonom o maturi imenuje temeljni strokovnoteoretični

predmet in je obvezen za vse kandidate. Izpit iz drugega predmeta je interni izpit. V ne

prenovljenih (iztekajočih se) programih je drugi predmet temeljni strokovnoteoretični

predmet stroke. V prenovljenih izobraţevalnih programih se drugi predmet v večini

primerov imenuje tako kakor strokovno področje izobraţevalnega programa in ni enak

strokovnemu modulu izobraţevalnega programa. Pri drugem predmetu kandidati izkazujejo

temeljno strokovnoteoretično znanje, ki so ga pridobili pri različnih obveznih strokovnih

modulih. Podlage za izvedbo drugega predmeta poklicne mature so zapisane v predmetnem

izpitnem katalogu. V njem najdejo kandidati vse informacije o vsebini, o obsegu in o

izvedbi izpita. Predmetni izpitni katalogi za drugi predmet poklicne mature so pripravljeni

v skladu z metodologijo, ki jo je sprejela drţavna komisija za poklicno maturo (DK PM) na

51. seji dne 7. 12. 2007 vsebujejo uvod, izpitne cilje, zgradbo in vrednotenje izpita, tipe

nalog, primere izpitnih vprašanj in primere ocenjevanja, prilagoditve za kandidate za

posebnimi potrebami.

Drugi predmet poklicne mature kandidati opravljajo pisno in ustno. Za pisni izpit so izpitne

komplete pripravili učitelji strokovnega aktiva posamezne šole ali posebna skupina

učiteljev, ki so jo določile šole za skupno izvedbo drugega predmeta poklicne mature.

Šole, ki izvajajo enak izobraţevalni program, lahko za drugi predmet poklicne mature

pripravijo enotne izpitne pole in izvedejo enotno ocenjevanje. Izpitni komplet vsebuje eno

ali dve pisni izpitni poli (v skladu s predmetnim izpitnim katalogom za drugi predmet

poklicne mature) ter navodila za ocenjevanje.

Četrti predmet poklicne mature je določen z izobraţevalnim programom. Četrti predmet je

interni izpit. Njegova vsebina je opredeljena v predmetnem izpitnem katalogu.

Četrti predmet se izvaja kot izdelek in zagovor, ali storitev in zagovor, ali izdelek oziroma

storitev in zagovor, ali izpitni nastop in zagovor (aktualen tudi za izobraţevalni program -

predšolska vzgoja).

Izpitni kompleti se hranijo na šoli. Tudi razmnoţevanje izpitnih kompletov poteka na šoli.

Za ustni del izpita se pripravijo izpitni listki, ki so izpitna tajnost in na katerih so po tri

vprašanja.39

Izpitna gradiva za drugi in četrti predmet poklicne mature so pripravljeni v skladu z

Navodili za pripravo izpitnih kompletov za drugi predmet poklicne mature, ki jih je v

skladu s četrtim odstavkom 32. člena Zakona o maturi določila Drţavna komisija za

38 Prav tam. 39 Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010.



poklicno maturo na 15. redni seji dne 15. decembra 2009 in s Priporočili za pripravo

izpitnih gradiv za pripravo in izvedbo drugega in četrtega predmeta poklicne mature40.

3.8.2. Vrednotenje poklicnih kompetenc

Kljub poudarjanju splošnih, ključnih kompetenc ne gre pozabiti, da so tako za pridobitev

zaposlitve kot tudi za uspešno opravljanje poklica potrebne tudi specifične kompetence, ki

večinoma temeljijo na znanju in veščinah, vezanih na poklice, področja dela oziroma

dejavnosti. Gre torej za uporabo tehničnih, postopkovnih znanj in strokovnih veščin, da

uspešno opravite delo. Pravzaprav zahtevajo vsi poklici neke specifične kompetence. Za

nekatere se zahteva višja stopnja razvitosti, za druge niţja, nekatere je laţje pridobiti,

nekatere teţje in nekatere od teh specifičnih kompetenc je laţje prenesti znotraj poklicnih

skupin kot druge. Nekoliko oţji pomen glede na poklicne kompetence ima pojem delovno

specifične kompetence in se nanaša na tiste kompetence, ki so značilne za posamezna

delovna področja oziroma delovna mesta.

Poklicno specifične kompetence pridobivamo med izobraţevanjem in delom. Spričevalo,

diploma, certifikat ipd. ne pomeni nujno, da imate tudi visoko razvite kompetence.

Za razvoj nekaterih poklicnih kompetenc sta ključna praksa in usposabljanje, npr. poklic

avtomehanik, frizer, strojni tehnik, zdravnik, odvetnik ...

Seveda tudi oblikovanje poklicno specifičnih kompetenc zahteva določeno dolţino

praktičnega dela. Pogosto ne morete imeti razvitih vseh potrebnih kompetenc ţe pred

nastopom dela. Hkrati so določene delovne naloge poklica lahko odvisne od same

organizacije, v kateri poklic opravljate, npr. velikost organizacije, novi tehnološki procesi,

vpeljani standardi kakovosti ali stranke, s katerimi se srečujete.

V novih in prenovljenih izobraţevalnih programih, ki so kompetenčno zastavljeni, dijaki

osvajajo in dosegajo kompetence v času procesa izobraţevanja. Ker je vrednotenje

kompetenc novost in nimamo na tem področju dovolj izkušenj, jih za začetek najlaţje

vrednotimo na zaključku izobraţevanja (na zaključnem izpitu in poklicni maturi) s pomočjo

avtentičnih, praktičnih nalog (zaključno delo in izdelek oziroma storitev), s katerimi

kandidati izkazujejo poklicne kompetence.

3.8.3. Razvoj in merjenje poklicnih kompetenc

Cilj prenove poklicnega in strokovnega izobraţevanja je priprava kompetenčno zasnovanih

izobraţevalnih programov z jasno določenimi učnimi doseţki, kar so ključne, generične ter

poklicno in predmetno specifične kompetence. Novi izobraţevalni programi, sistematično

uvajanje v šole in priprava šolskih kurikulov so le okvir za temeljni cilj, ki ga zasledujemo,

to je dvig poklicne usposobljenosti maturantov poklicnih in strokovnih šol pa tudi boljše

splošno znanje dijakov. Vedno močnejša vpetost poklicnega izobraţevanja v širši evropski

prostor, sprejem evropskega ogrodja kvalifikacij, ki bo referenčno ogrodje za kvalifikacije

v nacionalnih sistemih, in nastajajoča priporočila o kreditnem sistemu v poklicnem

izobraţevanju dajejo velik poudarek učnim doseţkom (learning outcomes) posameznikov,

40 Priporočila za pripravo izpitnih gradiv za pripravo in izvedbo drugega in četrtega predmeta poklicne mature, CPI, junij 2010.



kajti le-ti so predmet priznavanja, prenosa in vrednotenja v skupnem evropskem prostoru

izobraţevanja in dela.

Če raziskovalna in politična skupnost zna ponuditi zadovoljiv odgovor o tem, katere so

ključne in poklicno specifične kompetence v poklicnem in strokovnem izobraţevanju ter o

tem ponuditi različne rešitve, pa je zelo malo znanega o načinih njihovega razvoja,

merjenja in ocenjevanja.41

3.8.4. Internacionalizacija izobraţevanja in usposabljanja – temeljni kriterij za

zagotavljanje kakovosti in kompetitivnosti našega izobraţevanja

Pestrost in raznovrstnost mednarodnih povezav, ki so značilne za slovenske izobraţevalne

institucije, so rezultat sistematičnega vzpodbujanja te dejavnosti na nacionalni

ravni. Temeljni cilji mednarodnega sodelovanja na področju izobraţevanja so:42

uveljavljanje slovenskega znanja in ustvarjalnih potencialov v Evropi;

zagotavljanje kompetitivnosti slovenskega znanja potrebam skupnega evropskega

trga dela;

uveljavljanje izobraţevalnih doseţkov na mednarodni ravni;

izmenjava izkušenj in primerov dobre prakse;

potrditev kakovosti, inovativnosti in ustvarjalnosti svojega dela ter verifikacija

doseţkov;

uvajanje evropske dimenzije izobraţevanja, usposabljanja in zaposlovanja;

uveljavljanje medkulturnosti;

promocija slovenskega znanja in kulture.

Poleg splošnih ciljev so za mednarodno povezovanje v poklicnem in strokovnem

izobraţevanju značilne naslednje zahteve:43

uveljavljanje nacionalne in evropske politike zaposlovanja;

zagotavljanje odprtosti v okolje, povezovanje izobraţevanja in dela;

komplementarnost izobraţevalnih doseţkov in trga dela;

zagotavljanje partnerstva med izobraţevalno inštitucijo in gospodarskim okoljem;

prepoznavanje in upoštevanje socialnega partnerstva;

decentralizacija izobraţevanja ter upoštevanje razvojnih značilnosti in prioritet na

regionalni /lokalni ravni;

prilagajanje vsebin, metod in oblik dela potrebam poklicnega izobraţevanja in

ciljne populacije, vključene vanj;

upoštevanje doseţkov razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije;

ustrezna promocija praktičnega pouka;

osveščanje entitet kot so poklicne kvalifikacije, poklicne spretnosti, znanja in

kompetence;

vzpodbujanje konkurenčnosti.

41 Prav tam. 42 Prav tam. 43 Prav tam.



Mednarodno sodelovanje je postal sestavni element kratkoročnega in dolgoročnega

načrtovanja dela izobraţevalnih inštitucij, in to z vsebinskega, organizacijskega,

finančnega in kadrovskega vidika. Poleg uveljavljanja konkretnih doseţkov pedagoškega

dela moramo posebej poudariti pomen, ki ga ima sodelovanje slovenskih poklicnih in

strokovnih šol za uveljavljanje nacionalne in evropske politike zaposlovanja.



4. O RAZISKAVI

4.1. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE

Predpostavljamo, da so vse merske karakteristike pri ocenjevanju na poklicni maturi

primerne in ne ovirajo izkaza uspešnosti kandidatov na poklicni maturi, zato pričakujemo

pomembno povezanost med doseganjem poklicnih kompetenc in rezultati pri strokovno-

teoretičnih znanjih ter pri praktičnih strokovnih znanjih.

Prav tako menimo, da ocenjeno izkazovanje znanja z ocenama iz slovenščine in tretjega

izpitnega predmeta, naj bo to matematika ali angleški jezik, kaţe raven doseganja splošne

razgledanosti kandidatov na poklicni maturi.

Šolske ocene so pokazatelj znanja v razredu, hkrati pa tudi znanja, ki bi ga moral kandidat

pokazati na poklicni maturi.

Učitelji, pripravljalci in ocenjevalci na poklicni maturi sodelujejo na študijskih srečanjih in

seminarjih med šolskim letom. Srečanja pripomorejo k izboljšanju kvalitete znanja na

poklicni maturi in izkazovanju poklicne kompetenčnosti kandidatov.

V nalogi bomo raziskovali rezultate poklicne mature 2010, ki jo je v treh rokih opravljalo

12.545 kandidatov v 52 različnih programih srednješolskega šolanja, na 162 šolah in ostalih

izobraţevalnih ustanovah. Proučevano populacijo predstavlja ciljna skupina dijakov in

ostalih, ki so v določenem obdobju opravljali poklicno maturo.

Analizo bomo izvedli tudi med povprečjem rezultatov pri poklicni maturi na SSI-predšolska

vzgoja, ki se izvaja na več srednjih šolah po Sloveniji in rezultati s Srednje šole Veno Pilon

Ajdovščina, kjer se ta program tudi izvaja.

Vzorec je reprezentativen, rezultati raziskave na vzorcu so enaki, kot bi bili rezultati

raziskave na celotni populaciji. To predpostavljamo glede na zajeto število statističnih

enot v raziskavi; N= 12.545 in predstavlja vse dijake, ki v določenem letu opravljajo

zrelostni izpit s poklicno maturo. Kjer smo v analizo zajeli samo kandidate, ki so opravljali

izpit iz določenega predmeta v samo enem izmed rokov, imamo nereprezentativen vzorec,

ki se ga ne da posploševati na celotno populacijo kandidatov, ki je v istem letu opravljala

izpit.

Za primerjalni vzorec raziskovane populacije smo uporabili kandidate poklicne mature

2010, programa SSI-predšolska vzgoja iz Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina (N1=69).

V raziskavo smo vključili tudi analizo podatkov o usposabljanju učiteljev za izvedbo

poklicne mature, ki sta jo podala Center za poklicno izobraţevanje (CPI) in Zavod RS za

šolstvo (ZRSŠ).

4.2. METODOLOGIJA RAZISKOVANJA

Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo. Postopek obdelave je kvantitativna

obdelava, metoda pa deskriptivna statistika. Raziskavo smo izvajali z zbiranjem in

analiziranjem podatkov iz dokumentacije javnih zavodov, Drţavnega izpitnega centra

(RIC), zakonov, pravilnikov in poročil in drugih razpoloţljivih virov podatkov o poklicni

maturi.

Empirično analizo rezultatov poklicne mature smo prikazali z opisno statistiko,

ponazorjeno s frekvenčnimi porazdelitvami vrednosti spremenljivk in grafičnimi prikazi



frekvenčnih porazdelitev. Povezanost uspeha na poklicni maturi z uspehom v srednji šoli in

druge odvisnosti med spremenljivkami smo prikazali s Pearsonovim korelacijskim

koeficientom. Statistične analize so izvedene v programskem okolju R (www.r-project.org)

verzije 2.12.0.44

V raziskavo smo vključili tudi študijo primera, kjer smo raziskali in predstavili institucijo

Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina prek njenih kandidatov za poklicno maturo. Podatki pri

študiji primera so kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih podatkov.

Podatke za obdelavo smo črpali iz Letnega maturitetnega poročila o poklicni maturi 2010,

ki smo jih dopolnjevali s starejšimi poročili o poklicni maturi in podatki iz matične srednje

šole. Pri obdelavi podatkov smo sledili statističnim metodam, primernim za obdelavo

podatkov v izobraţevanju.

Temeljna raziskovalna vprašanja so specifično deskriptivna in specifično eksplikativna,

predpostavke pa specifično eksplikativne. Pri urejevanju podatkov smo uporabili

deskriptivno raziskovalno metodo. Pri postopku obdelave pa smo uporabili kvantitativno

obdelavo, metoda pa je deskriptivna statistika (frekvenčne distribucije, grafi, tabele).

Frekvenčna porazdelitev prikazuje količinske vrednosti v rezultatih, odstotna frekvenca pa

pove, koliko odstotkov kandidatov je doseglo določene rezultate. Pri grafičnih prikazih

bomo uporabili poligon absolutnih frekvenc, ki prikazuje večjo gostoto rezultatov v celotni

frekvenčni porazdelitvi. Poligon odstotnih frekvenc nam sluţi za večino grafičnih prikazov,

ker se posluţujemo odstotnih razredov pri analiziranju podatkov. Za prikaze bomo

uporabili tudi strukturne stolpce za primerjavo dveh numeričnih spremenljivk na istem

grafu.45

4.3. HIPOTEZE

H1: Med ravnjo doseganja poklicnih kompetenc in rezultati 2. in 4. izpitne enote, ki

predstavljata strokovno-teoretična in praktična znanja, obstaja povezanost.

H2: Na raven doseganja ključnih kompetenc vplivajo rezultati iz 1. in 3. izpitne enote, ki

predstavljajo splošna znanja kandidatov na poklicni maturi.

H3: Med splošnim uspehom na poklicni maturi in uspehom v zadnjih dveh zaključnih

letnikih izobraţevanja na srednji šoli, obstaja povezanost.

H4: Med vsoto ocen iz maturitetnih predmetov poklicne mature v zadnjem letniku

izobraţevanja in splošnim uspehom na poklicni maturi obstaja povezanost.

H5: Na ključno in poklicno kompetenčnost kandidatov pri poklicni maturi vplivajo

organizirane priprave učiteljev na poklicno maturo.

44 R Development Core Team (2010). R: A language and environment for statistical computing. R

Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. ISBN 3-900051-07-0, URL http://www.R-project.org/. 45 Vir uporabljene metodologije po Sagadinu, 2003: Statistične metode za pedagoge.

http://www.r-project.org/





4.4. OBLIKOVANJE SPREMENLJIVK

Odvisna spremenljivka: RAVEN DOSEGANJA KLJUČNIH IN POKLICNIH KOMPETENC

Stanje odvisne spremenljivke smo merili posredno s splošnim uspehom na poklicni maturi

(v tabeli PoM). Moč spremenljivke smo izrazili z večstopenjsko lestvico (zaloga vrednosti;

ZV=17), kjer smo točkovne vrednosti za splošni uspeh na poklicni mature razporedili v :

Stopnja v lestvici Opredelitev, opis stopnje

1

ni opravil PoM

8 – 21 8 doseţenih točk do 21 doseţenih točk od vseh moţnih 23 točk

22 – 23 22 in 23 doseţenih točk od vseh moţnih 23 točk – zlati maturanti

Neodvisne spremenljivke:

DOSEŢENI REZULTATI PRI 1. IZPITNI ENOTI (SLOVENŠČINA)

DOSEŢENI REZULTATI PRI 2. IZPITNI ENOTI (STROKOVNO – TEORETIČNA ZNANJA)

DOSEŢENI REZULTATI PRI 3. IZPITNI ENOTI ( TUJ JEZIK ali MATEMATIKA)

DOSEŢENI REZULTATI PRI 4. IZPITNI ENOTI (IZPITNI NASTOP IN ZAGOVOR)

POVPREČJE SPLOŠNIH UČNIH USPEHOV V ZAKLJUČNIH LETNIKIH

VSOTA OCEN MATURITETNIH PREDMETOV V ZADNJEM LETNIKU IZOBRAŢEVANJA

USPOSABLJANJE UČITELJEV, PRIPRAVLJALCEV IN OCENJEVALCEV NA POKLICNO

MATURO

Prvo neodvisno spremenljivko DOSEŢENI REZULTATI PRI 1. IZPITNI ENOTI (SLOVENŠČINA)

smo merili posredno iz točkovno vrednotenih rezultatov pri izpitni enoti, ki smo jih zaradi

primerljivosti razporedili v pet ocenjevalnih razredov. Moč spremenljivke smo merili z pet-

stopenjsko lestvico (ZV=5):

Ocenjevalna lestvica, število

točk

Opredelitev, opis stopnje, ocean

1 ni opravil izpita, nezadostno (1)

2 2 točki/8 točk, zadostno (2)

3 3-4 točke/8 točk, dobro (3)

4 5-6 točk/8 točk, prav dobro (4)

5 7-8 točk/8 točk, odlično (5)

Drugo, tretjo in četrto neodvisno spremenljivko: DOSEŢENI REZULTATI PRI 2. IZPITNI ENOTI

(STROKOVNO-TEORETIČNA ZNANJA), DOSEŢENI REZULTATI PRI 3. IZPITNI ENOTI ( TUJ JEZIK

ali MATEMATIKA) in DOSEŢENI REZULTATI PRI 4. IZPITNI ENOTI (IZPITNI NASTOP IN

ZAGOVOR) smo merili neposredno iz številčno vrednotenih rezultatov (oceno) pri izpitni

enoti. Moč spremenljivke smo merili z pet-stopenjsko lestvico (ZV=5):



Ocenjevalna lestvica, število točk

Opredelitev, opis stopnje, ocean

1 nezadostno (1)

2 zadostno (2)

3 dobro (3)

4 prav dobro (4)

5 odlično (5)

Neodvisno spremenljivko POVPREČJE SPLOŠNIH UČNIH USPEHOV V ZADNIJIH ZAKLJUČNIH

LETNIKIH smo merili neposredno iz številčno vrednotenega splošnega učnega uspeha v

zadnjih dveh- zaključnih letnikih srednješolskega izobraţevanja. Moč spremenljivk smo

merili s sedem-stopenjsko lestvico (ZV=7)


2 zadosten uspeh

2,5 dober uspeh

3 dober uspeh

3,5 prav dober uspeh

4 prav dober uspeh

4,5 odličen uspeh

5 odličen uspeh

Neodvisno spremenljivko VSOTA OCEN MATURITETNIH PREDMETOV V ZADNJEM LETNIKU

IZOBRAŢEVANJA smo merili neposredno iz številčno vrednotenih ocen pri posameznih

predmetih v zaključnem letniku srednješolskega izobraţevanja. Moč spremenljivk smo

merili z trinajst-stopenjsko lestvico (ZV=13):


20 20 točk/20 točk








12 12 točke/20 točk



9 9 točk/20 točk

8 8 točk/20 točk

Neodvisno spremenljivko USPOSABLJANJE UČITELJEV, PRIPRAVLJALCEV IN OCENJEVALCEV

NA POKLICNO MATURO smo merili posredno iz podatkov o usposabljanju učiteljev za



izvedbo poklicne mature, iz poročil Centra za poklicno izobraţevanje in Zavoda RS za

šolstvo v šolskem letu 2009/2010. Povzeli smo ugotovitve o seminarjih, študijskih

srečanjih in drugih aktivnosti, namenjenih za usposabljanje učiteljev za kakovostno

izvedbo POM in jih kritično analizirali ter poiskali vplive takega usposabljanja na raven

ključne in poklicne kompetenčnosti kandidatov na poklicni maturi.



5. REZULTATI RAZISKAVE

5.1. O ORGANIZACIJI

Dejavnosti Drţavnega izpitnega centra (RIC) so tesno povezane z njegovo vlogo osrednje

ustanove za zunanje preverjanje znanja v Sloveniji. RIC pripravlja in skrbi za izvedbo

mature in splošno izobraţevalnih predmetov poklicne mature in izpitov iz posameznih

predmetov splošne mature, ki se upoštevajo pri izbiri kandidatov za vpis v visokošolske

študijske programe; pripravlja in v sodelovanju z ZRSŠ skrbi za izvedbo nacionalnega

preverjanja znanja v osnovni šoli; skrbi za razvoj metodologij in postopkov preverjanj in

potrjevanja strokovnih znanj in spretnosti; podeljuje licence, vodi evidence in spremlja

delo komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij; pripravlja in

izvaja izpite iz tujih jezikov za odrasle.

RIC ureja izpitno in drugo gradivo, ki je potrebno za izvedbo izpitov. Ureja in izdaja izpitne

kataloge, zbirke in analize izpitnih nalog ter drugo gradivo za informiranje in pomoč

kandidatom ter učiteljem pri pripravah na izpite.

RIC pripravlja in izvaja izobraţevanje in usposabljanje za zunanje ocenjevanje in pripravo

izpitnih nalog.

RIC ponuja svetovalne in organizacijske storitve s področja zunanjega preverjanja znanja

in ureditve poslovanja tudi drugim izobraţevalnim ustanovam v tujini.

RIC razvija bazo podatkov z namenom sistematičnega spremljanja kakovosti izpitov in

ocenjevanja. Na podlagi analiz in spremljanja tujih izkušenj izboljšuje postopke priprave

izpitnih nalog in testov. Z analizami zunanjega ocenjevanja določa kvaliteto ocenjevanja in

išče boljše rešitve.

Po ustanovitvi je center navezal stike z nekaterimi tujimi centri in ustanovami s področja

preverjanja znanja. Zaradi uspešnih inovativnih rešitev je postal zgled za podobne nove

centre drugod po Evropi, zlasti na Vzhodu.

V letu 2002 se je na RIC pričela izvedba dveh velikih projektov: poklicne mature za dijake

in odrasle ter nacionalnih preizkusov znanja v devetletni osnovni šoli.

Od leta 2003 naprej RIC sodeluje v komisiji za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v

vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter organizacijah za izobraţevanje odraslih, od 2004

dalje pa izvaja projekt Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti.46

Za primerjalni vzorec raziskovane populacije smo uporabili kandidate poklicne mature

2010, programa SSI-predšolska vzgoja iz Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina (N1=69).

Danes Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina zdruţuje Gimnazijo z 221 dijaki, program

Predšolske vzgoje s 357 dijaki in dijaški dom, v katerem prebivajo v času šolanja preteţno

dijakinje, ki se izobraţujejo v programu Predšolska vzgoja. V program Predšolska vzgoja se

vpisuje ţe deveto leto tudi za en oddelek odraslih v izredno izobraţevanje.

Programski učiteljski zbor (PUZ) je strokovni organ šole, ki ga sestavlja 58 učiteljev in

vzgojiteljev, ki so na šoli redno zaposleni in se jim pridruţuje še 5 zunanjih sodelavcev,

učiteljev. Vodstvo šole predstavlja ravnatelj s pomočnico ravnatelja. Šolsko maturitetno

komisijo za poklicno maturo in šolske izpitne komisije sestavljajo učitelji šole in zunanji

46Vir: http://www.ric.si/ric/predstavitev/, prebrano dne 26.12.2011.

http://www.ric.si/ric/predstavitev/



predstavniki socialnih partnerjev, ki jih predstavljajo imenovani predstavniki vrtcev, kjer

dijaki opravljajo praktično usposabljanje z delom.47

5.2. EMPIRIČNA ANALIZA PODATKOV IN INTERPRETACIJA REZULTATOV

POKLICNE MATURE 2010

Podatke in rezultate spomladanskega, jesenskega in zimskega izpitnega roka poklicne

mature 2010 smo prikazani v tabelah in slikah tega poglavja in sicer zdruţeno za vse

izpitne roke poklicne mature 2010. Zimski rok je vedno zadnji izpitni rok za posamezno

šolsko leto in se je izvajal šele v začetku leta 2011. Kjer so prikazani rezultati več izpitnih

rokov skupaj, število kandidatov ni preprost aritmetični seštevek podatkov za posamezne

izpitne roke, ker so nekateri kandidati popravljali ali izboljševali ocene v poznejših izpitnih

rokih in se upošteva samo njihov boljši doseţek. Analizo podatkov in rezultatov smo

podajali ob tabelah in slikah.

Status kandidatov »drugi« zajema kandidate, ki ob prijavi na posamezni izpitni rok

poklicne mature niso imeli statusa »dijak«. V besedilu, slikah in v tabelah pogosto

uporabljene kratice izobraţevalnih programov pomenijo: SSI – srednje strokovno

izobraţevanje, PTI – poklicno-tehniško izobraţevanje in PT – poklicni tečaj.

Meje za pretvorbo odstotnih točk v točkovne ocene so določene za prvi in za tretji

predmet poklicne mature. Določijo se vsako leto, za vsak izpitni rok posebej, na podlagi

pregledanih vzorčnih pol. Pri prvem predmetu je lestvica točkovnih ocen od 1 do 8, pri

tretjem od 1 do 5. Pri prvem in pri tretjem predmetu je bil prag za pozitivno oceno 50

odstotnih točk, razen pri nemščini in italijanščini kot drugi jezik (49 %) in pri matematiki –

tu je bil prag 40 %.(tabela 5.2.1)

Tabela 5.2.1: Meje za pretvorbo odstotnih točk v točkovne ocene pri prvem in pri tretjem

predmetu poklicne mature 2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)

Točkovna ocena: 2 3 4 5 6 7 8 Slovenščina 50 62 75 88 68 81 94

Italijanščina 50 62 75 88 68 81 94

Madžarščina 50 62 75 88 68 81 94

Angleščina 50 65 79 90 - - -

Nemščina 49 63 77 89 - - -

Slovenščina kot drugi jezik 50 62 75 88 - - -

Italijanščina kot drugi jezik 49 62 75 88 - - - Matematika 40 54 70 88 - - -

5.2.1. Osnovni podatki o kandidatih

Pri izpisih osnovnih podatkov so vključeni v analize vsi kandidati, ki so se prijavili na

poklicno maturo 2010. Odstotki v vrsticah kaţejo, kolikšen deleţ prijavljenih kandidatov se

je še pred začetkom opravljanja odjavil, kolikšen deleţ kandidatov se opravljanja ni

udeleţil (čeprav se niso odjavili) in kolikšen deleţ jih je poklicno maturo opravljal.

47 Letni delovni načrt Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina za šolsko leto 2009/2010



Odstotki v stolpcih »Opravili« in »Negativni« veljajo za število vseh, ki so opravljali

poklicno maturo 2010 čez več izpitnih rokov. (tabele 5.2.1 a - 5.2.3)

Tabela 5.2.1a: Osnovni podatki o kandidatih po programu za vse izpitne roke poklicne

nature 2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)

Program Prijavljeni Odjavljeni Neudeleženi Opravljali Opravili Negativni

PT 1075 100 % 105 9,8 % 21 2,0 % 949 88,3 % 941 99,2 % 8 0,8 %

PTI 4353 100 % 792 18,2 % 245 5,6 % 3316 76,2 % 2920 88,1 % 396 11,9 %

SSI 9844 100 % 1264 12,8 % 300 3, 0 % 8280 84,1 % 7844 94,7 % 436 5,3 %

Skupaj 15272 100 % 2161 14,2 % 566 3,7 % 12545 82,1 % 11705 93,3 % 840 6,7 %

Tabela 5.2.2: Osnovni podatki o kandidatih po spolu za vse izpitne roke poklicne mature

2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)


Ženske 7634 100 % 894 11,7 % 231 3,0 % 6509 85,3 % 6084 93,5 % 425 6,5 %

Moški 7638 100 % 1267 16,6 % 335 4,4 % 6036 79,0 % 5621 93,1 % 415 6,9 %

Skupaj 15272 100 % 2161 14,2 % 566 3,7 % 12545 82,1 % 11705 93,3 % 840 6,7 %

Tabela 5.2.3: Osnovni podatki o kandidatih po statusu za vse izpitne roke poklicne mature

2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)

Na vse tri izpitne roke poklicne mature 2010 se je prijavilo 15.272 kandidatov (za pol

odstotka več kot v letu 2009)48, opravljalo jo je 12.545 kandidatov in opravilo 11.705

kandidatov ali 93,3 % kandidatov (tabele 5.2.1 a - 5.2.3). Razlika med številom prijavljenih

kandidatov na poklicno maturo in tistih, ki so poklicno maturo opravljali, je skoraj 20 %.

Razliko lahko pojasnimo z dejstvom, da se kandidati prijavljajo na poklicno maturo nekaj

mesecev prej, kakor jo opravljajo, ko še nimajo dokončanih vseh obveznosti za zaključni

letnik. Večji deleţ teh kandidatov so »drugi«, to je udeleţenci izobraţevanja odraslih, ki si

na podlagi zakona lahko podaljšajo izobraţevanje za dalj časa, kakor je to predvideno za

dijake. V nadaljevanju bomo bolj natančno prikazali rezultate za tiste, ki so opravljali

poklicno maturo.49

Glede na program je bilo 7 % kandidatov prijavljenih v poklicnem tečaju (v letu 2009 4 %),

29 % v poklicno tehniškem izobraţevanju in 64 % v srednjem strokovnem izobraţevanju.

Med njimi so bili najbolj uspešni kandidati v poklicnem tečaju, ki so opravili poklicno

maturo v deleţu prek 99 %, imeli so najmanj odjav, neudeleţbe in negativnih ocen (tabela

48 Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010. 49 Prav tam.


Dijaki 8647 100 % 939 10,9 % 93 1,1 % 7615 88,1 % 7436 97,6 % 179 2,4 % Drugi 6625 100 % 1222 18,4 % 473 7,1 % 4930 74,4 % 4269 86,6 % 661 13,4 %

Skupaj 15272 100 % 2161 14,2 % 566 3,7 % 12545 82,1 % 11705 93,3 % 840 6,7 %



5.2.1a, slika 5.2.1) Ta podatek lahko dodatno pojasnimo z dejstvom, da so to kandidati, ki

imajo kakega od srednješolskih programov ţe končanega in opravljajo na poklicni maturi

največ po dva predmeta, kar pa so bolj ugodni pogoji kakor pri kandidatih v SSI in PTI.

Manj so bili uspešni kandidati v poklicno tehniškem izobraţevanju, ki so opravili poklicno

maturo v deleţu 88 %, imeli so največ odjavljenih, neudeleţenih in negativnih kandidatov.

Kandidati v srednjem strokovnem izobraţevanju so opravili poklicno maturo v deleţu skoraj

95 %. Podobni rezultati so bili tudi v letu 2009.50

Glede na spol (tabela 5.2.2, slika 5.2.1) je bilo med prijavljenimi polovica ţensk in

polovica moških. Več odjavljenih, neudeleţenih in negativnih je bilo moških, zato je

opravljalo poklicno maturo več ţensk (razlika je za več kakor 6 %). Poklicno maturo so

opravili v enakem deleţu tako moški kakor ţenske (oboji prek 93 %).

Glede na status (tabela 5.2.3, slika 5.2.1) je bilo prijavljenih 57 % dijakov in 43 % drugih.

Več odjavljenih (prek 18 %), neudeleţenih in negativnih je bilo med drugimi, zato jih je

opravljalo poklicno maturo skoraj 14 % manj od dijakov glede na prijavo obojih. Dijaki so

opravili poklicno maturo v deleţu prek 97 %, drugi pa prek 86 %. S pojmom »drugi« lahko

večinoma razumemo udeleţence izobraţevanja odraslih.

5.2.2. Uspešnost kandidatov

Pri prikazu uspešnosti so v izračunih upoštevani kandidati, ki so opravljali poklicno maturo

v vseh treh rokih poklicne mature 2010. (slika 5.2.1)

Slika 5.2.1: Uspešnost kandidatov po izobraževalnih programih (SSI, PTI, PT), po statusu

(dijaki, drugi) in po spolu v vseh izpitnih rokih poklicne mature 2010 skupaj (Vir: Letno

maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)

50 Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010.



Če je kandidat opravljal poklicno maturo večkrat, je štet njegov najboljši rezultat. Pri

statusu kandidata je upoštevan kandidatov status ob prvem od izpitnih rokov, v katerem je

opravljal poklicno maturo. (slika 5.2.1)

Na sliki 5.2.2 je predstavljena uspešnost kandidatov na poklicnih maturah od leta 2002

dalje na spomladanskem izpitnem roku. Upoštevani so dijaki srednjih strokovnih (SSI) in

poklicno-tehniških (PTI) izobraţevalnih programov, ki so v posameznem letu opravljali

poklicno maturo prvič.

Slika 5.2.2: Uspešnost kandidatov na poklicni maturi od leta 2002 dalje (Vir: Letno


Kandidati na poklicni maturi 2010 so bili med najbolj uspešnimi generacijami v primerjavi z

vsemi kandidati od začetka poklicne mature 2002 dalje. Bolj uspešni so bili le v prejšnjem

letu, torej v letu 2009. V celotnem obdobju opravljanja poklicne mature, od 2002 pa se

uspešnost giblje med 85 in 91 %. Za kriterij uspešnosti smo uporabili odstotek pozitivnih od

tistih kandidatov, ki so poklicno maturo opravljali. (slika 5.2.2)

5.2.3. Podatki o kandidatih po letu rojstva

Tabeli 5.2.4 in 5.2.5 in slika 5.2.3 prikazujejo število kandidatov, ki so opravljali poklicno

maturo, in uspešnost po posameznih izobraţevalnih programih, po spolu, po statusu in

skupaj glede na leto rojstva kandidatov. V prikazih so upoštevani vsi kandidati, ki so

opravljali poklicno maturo v vseh izpitnih rokih poklicne mature 2010. Zaradi manjšega

števila so pred letom 1987 rojeni kandidati zdruţeni v širše kategorije in predstavljajo

kandidate v izobraţevanju odraslih. Pri statusu kandidata (dijaki, drugi) je upoštevan

kandidatov status ob prvem od vključenih izpitnih rokov, v katerem je opravljal poklicno

maturo.



Tabela 5.2.4: Število kandidatov na poklicni maturi 2010 po letu rojstva, glede na

program, spol in status (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)

Tabela 5.2.5: Uspešnost kandidatov (odstotek pozitivnih) na poklicni maturi 2010 po letu

rojstva (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)

Podatki o kandidatih po letu rojstva (tabela 5.2.4) so prikazani za tiste, ki so opravljali

poklicno maturo (12.545 oseb). Zaradi boljše preglednosti jih lahko razvrstimo v dve večji

skupni, na stare od 18 do 23 let in na stare od 24 do 43 let in več. Ugotovimo lahko, da je

glede na status največ dijakov, starih od 18 do 23 let (skoraj 66 %). Drugih je 34 %, med

njimi dve tretjini v starostni skupini od 24 let do 43 let in več, oziroma več kakor petina

med vsemi, ki so opravljali poklicno maturo. Uspešnost kandidatov po letu rojstva (tabela

5.2.5 in slika 5.2.3) glede na status (dijak ali drugi), v starostni skupini od 18 do 23 let, ni

pomembno različna (oboji so uspešni okrog 90 %), medtem ko so drugi v starostni skupini

od 24 do 43 let in več za več kakor tri odstotne točke bolj uspešni od obojih mlajših. Med

drugimi prevladujejo odrasli udeleţenci izobraţevanja. Iz podatkov sklepamo, da imajo

starejši kandidati več znanja iz prakse, ţivljenjskih izkušenj, samodiscipline in

odgovornosti, vse to pa prispeva k njihovi večji šolski uspešnosti.



Slika 5.2.3: Uspešnost kandidatov na poklicni maturi 2010 po letu rojstva (Vir: Letno


5.2.4. Struktura kandidatov na poklicni maturi 2010 po statusu

Pri prikazih razmerja med kandidati glede na njihov status (dijaki, drugi) so v izračunih

upoštevani le kandidati, ki so opravljali poklicno maturo v posameznem izpitnem roku.

(slika 5.2.4) Če je kandidat opravljal poklicno maturo večkrat, se v stolpcu »Skupaj*«

upošteva le enkrat. Zaradi primerljivosti je pri vseh izpitnih rokih upoštevan kandidatov

status ob prvem od vključenih izpitnih rokov, v katerem je opravljal poklicno maturo.51

Iz slike 5.2.4 je razvidno, da večina (72%) rednih dijakov opravlja poklicno maturo v

spomladanskem roku in je »drugih« le slaba tretjina. V jesenskem izpitnem roku se

razmerje po statusu med dijaki in drugimi nekoliko izenačuje, bodisi, da opravljajo

poklicno maturo prvič ali pa jo popravljajo. Na zimskem izpitnem roku pa je več »drugih«,

ki prvič opravljajo poklicno maturo. Tudi drugače je to izrazito izpitni rok za »druge«, ki so

skoraj v celoti udeleţenci izobraţevanja odraslih in jih je bilo na poklicni maturi 2010 na

tem izpitnem roku kar 90%. Podobno velja za poklicno maturo v letu 2009.52

5.2.5. Podatki, rezultati kandidatov in njihova uspešnost na poklicni maturi 2010 po

posameznih izobraţevalnih programih

V tabeli 5.2.8, ki prikazuje podatke za vse izpitne roke poklicne mature 2010 skupaj, so

upoštevani vsi kandidati, ki so v vključenih izpitnih rokih opravljali poklicno maturo v

celoti prvič, pri tem pa sta upoštevana njihov najboljši uspeh v teh izpitnih rokih in status,

kakor so ga imeli v prvem od vključenih izpitnih rokov.53 V tabeli 5.2.8 so navedeni

izobraţevalni programi oziroma nazivi strokovne izobrazbe.

51 Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010. 52 Prav tam. 53 Prav tam.



Slika 5.2.4: Struktura kandidatov na poklicni maturi 2010 glede na status (Vir: Letno

maturitetno poročilo za poklicno maturo 2010)

Podatki o številu in o uspešnosti kandidatov po posameznih izobraţevalnih programih

prikazujejo tiste, ki so opravljali poklicno maturo v celoti prvič in so bili pozitivni. Teh je

bilo 10.488 v 52 izobraţevalnih programih (tabele 5.2.6 - 5.2.8).

Glede na vrsto programa je bilo največ kandidatov v srednjem strokovnem izobraţevanju

(68 %). Skoraj polovica kandidatov (5.071 oziroma prek 48 %), ki je uspešno opravila

poklicno maturo, je bila vpisana v treh programih: ekonomski tehnik (2.680), vzgojitelj

predšolskih otrok (1.311) in tehnik zdravstvene nege (1.080). Med slednjimi je kar 77 %

ţensk. V 11 programih sicer ni bilo nobene ţenske, v štirih programih pa nobenega moškega

(v slednjih je bilo vpisanih tudi malo ţensk, od 1 do 8). Med 52 programi je bila polovica

(26) takšnih, v katerih je uspešno končalo izobraţevanje več moških, in skoraj polovica (25)

takšnih, v katerih je uspešno opravilo poklicno maturo več ţensk. V enem programu je

končalo izobraţevanje enako število ţensk kakor moških. Glede na status je uspešno

opravilo poklicno maturo 72 % dijakov in 28 % drugih. (tabela 5.2.8)

Glede na vrsto programa so bili najbolj uspešni kandidati v poklicnem tečaju (malo več

kakor 97 %), glede na status so bili enako uspešni dijaki in drugi (oboji nekaj več kakor 85

%), glede na spol so bile bolj uspešne ţenske (tabela 5.2.6). Razlika v uspešnosti med

spoloma se je od leta 2005 do leta 2009 manjšala (leta 2009 je bila 1,2 %), letos je

ponovno večja, kar 2,5 %. V povprečju je bilo uspešnih skoraj 86 % kandidatov.54

Poklicno maturo 2010 je opravljalo 10.488 kandidatov (za 187 oseb manj kakor v letu

2009), med katerimi je bilo skoraj 86 % uspešnih (v primerjavi z letom 2009 je to za eno

odstotno točko slabša uspešnost). Splošni uspeh uspešnih kandidatov se meri od 8 do 23

točk. Glede na vrsto programa, na status in na spol kandidatov (tabeli 5.2.6 in 5.2.7 in

slike 5.2.5 - 5.2.7) kaţe Gaussova krivulja kaţe normalno porazdelitev.

54 Prav tam.



Tabela 5.2.6: Uspešnost kandidatov po programu, statusu in po spolu za spomladanski, za

jesenski in za zimski izpitni rok poklicne mature 2010 skupaj (Vir: Letno maturitetno

poročilo o poklicni maturi 2010)

Tabela 5.2.7: Splošni uspeh kandidatov po programu, po statusu in po spolu za

spomladanski, za jesenski in za zimski izpitni rok poklicne mature 2010 skupaj (Vir: Letno


Vrste programov Status Spol

Uspeh SSI % PTI % PT % dijaki % drugi % M % Ž % VSI %

Uspešni 6199 86,9 2011 78,4 769 97,3 6475 85,8 2504 85,1 4175 84,3 4804 86,8 8979 85,6

Neuspešni 935 13,1 533 21,6 21 2,7 1069 14,2 440 14,9 777 15,7 732 13,2 1509 14,4

Skupaj 7134 100 2564 100 790 100 7544 100 2944 100 4952 100 5536 100 10488 100

4 Vrste programov Status Spol Skupaj

Splošni uspeh SSI (f) % PTI (f) % PT (f) % Dijaki (f) % Drugi (f) % M (f) % Ž (f) % VSI (f) %

8 36 0,5 16 0,6 3 0,4 40 0,5 15 0,5 35 0,7 20 0,4 55 0,5

9 111 1,6 58 2,3 10 1,3 134 1,8 45 1,5 102 2,1 77 1,4 179 1,7

10 298 4,2 151 5,9 28 3,5 360 4,8 117 4,0 273 5,5 204 3,7 477 4,5 11 435 6,1 203 7,9 58 7,3 496 6,6 200 6,8 352 7,1 344 6,2 696 6,6

12 574 6,0 247 9,6 79 10,0 635 8,4 265 9,0 473 9,6 427 7,7 900 8,6

13 697 9,8 297 11,6 111 14,1 770 10,2 335 11,4 578 11,7 527 9,5 1105 10,5

14 724 10,1 296 11,5 133 16,8 786 10,4 367 12,5 524 10,6 629 11,4 1153 11,0

15 718 10,1 212 8,3 103 13,0 700 9,3 333 11,3 474 9,6 559 10,1 1033 9,8

16 671 9,4 180 7,0 100 12,7 885 9,1 266 9,0 423 8,5 528 9,5 951 9,1 17 566 7,9 142 5,5 63 6,0 552 7,3 219 7,4 313 6,3 458 8,3 771 7,4

18 481 6,7 106 4,1 43 5,4 472 6,3 158 5,4 259 5,1 377 6,8 630 6,0

19 364 5,1 56 2,2 24 3,0 354 4,7 90 3,1 174 3,5 270 4,9 444 4,2

20 241 3,4 33 1,3 10 1,3 217 2,9 67 2,3 104 2,1 160 3,3 264 2,7

21 159 2,2, 10 0,4 3 0,4 154 2,0 18 0,6 58 1,2 114 2,1 172 1,6

22 96 1,3 4 0,2 1 0,1 92 1,2 9 0,3 27 0,5 74 1,3 101 1,0 23 28 0,4 0 0 0 0 28 0,4 0 0 12 0,2 16 0,3 28 0,3



Tabela 5.2.8: Število kandidatov in uspešnost po posameznem izobraževalnem programu

glede na vrsto programa, glede na status in glede na spol za spomladanski, jesenski in

zimski rok poklicne mature 2010 skupaj (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi

2010)

4 Vrsta programa Status kandidatov Spol kandidatov Skupaj

SSI % PTI % PT % dijaki % drugi % M % Ţ % VSI %

aranžerski tehnik 63 81,0 0 - 0 - 60 81,7 3 66,7 9 77,8 54 81,5 63 81,0

avtoservisni tehnik 0 - 76 83,3 0 - 77 83,1 1 100,0 78 63,3 0 - 78 83,3

ekonomski tehnik 1573 85,3 991 81,1 116 90,5 1820 84,5 860 82,8 882 64,9 1818 83,5 2680 84,0

elektrotehnik 0 - 159 78,6 0 - 126 75,4 33 90,9 157 78,3 2 100,0 159 75,5

elektrotehn.elektron. 39 94,9 51 68,2 0 - 78 93,6 12 75,0 90 91,1 0 - 90 91,1

elektrotehn. elektron. 158 84,8 20 70,0 0 - 146 84,9 32 75,0 178 83,1 0 - 176 83,1

elektrotehn.energetik 0 - 18 77,8 0 - 9 77,5 9 77,6 18 77,8 0 - 18 77,5

elektroteh. energet. 65 87,7 36 92,1 0 - 68 91,2 35 85,7 103 89,3 0 - 103 89,3

elektrotehn. računaln. 555 89,0 0 - 14 92,9 545 90,6 24 54,2 554 89,0 15 93,3 569 89,1

elektroteh. telekom. 35 65,7 0 - 0 - 29 66,5 6 66,7 35 65,7 0 - 35 65,7

farmacevtski tehnik 133 75,9 0 - 0 - 100 76,0 33 75,6 26 60,8 107 74,6 133 75,9

fotografski tehnik 21 85,7 0 - 0 - 19 64,2 2 100,0 9 77,8 12 91,7 21 65,7

gastronomski tehnik 0 - 152 71,1 0 - 135 73,3 17 52,9 100 72,0 62 69,2 152 71,1

gastr.-turist. tehnik 12 100,0 0 - 0 - 9 100,0 3 100,0 6 100,0 6 100,0 12 100,0

geodetski tehnik 48 87,0 0 - 0 - 44 88,6 2 50,0 39 87,2 7 85,7 46 87,0

geotehnik 4 100,0 0 - 0 - 4 100,0 0 - 4 100,0 0 - 4 100,0

gostinski tehnik 120 88,3 0 - 0 - 95 90,5 25 80,0 77 87,0 43 90,7 12 86,3

gostinsko turist.tehnik 0 - 25 68,0 0 - 4 25,0 21 76,2 14 75,5 11 54,5 25 68,0

gozdarski tehnik 24 62,5 0 - 0 - 22 68,2 2 0 23 60,9 1 100,0 24 62,5

gradbeni tehnik 175 85,7 75 74,7 0 - 197 83,2 53 79,2 223 61,6 27 68,9 250 82,4

grafični oblikovalec 5 100,0 0 - 0 - 3 100,0 2 100,0 1 100,0 4 100,0 5 100,0

grafični tehnik 19 42,1 7 14,3 0 - 20 30,0 6 50,0 19 38,8 7 28,6 26 34,6

hortikularni tehnik 2 100,0 72 69,4 0 - 70 71,4 4 50,0 13 84,6 61 67,2 74 70,3

kemijski tehnik 108 89,8 0 - 0 - 93 93,5 15 66,7 47 93,6 61 88,9 106 69,5

kmetijski tehnik 110 89,1 0 - 0 - 106 90,6 4 50,0 85 89,4 25 88,0 110 89,1

Kmetij.-podjet. tehnik 0 - 58 83,8 0 - 56 66,1 2 0 25 66,0 33 60,6 58 63,8

konfekcijski modelar 0 - 7 65,7 0 - 6 83,3 1 100,0 0 - 7 85,7 7 85,7

konfekcijski tehnik 0 - 1 100,0 0 - 0 - 1 100,0 0 - 1 100,0 1 100,0

kozmetični tehnik 202 88,6 0 - 0 - 123 69,4 79 87,3 2 100,0 200 88,5 202 66,6

laboratorijski tehnik 23 69,6 0 - 0 - 19 76,9 4 25,0 3 33,3 20 75,0 23 69,8

lesarski tehnik 49 87,8 113 77,0 0 - 140 84,3 22 54,5 160 60,0 2 100,0 182 80,2

medijski tehnik 141 85,1 0 - 0 - 135 65,9 6 66,7 94 80,9 47 93,6 141 65,1

modni oblikovalec 2 100,0 0 - 0 - 0 - 2 100,0 0 - 2 100,0 2 100,0

plovbni tehnik 6 100,0 0 - 0 - 5 100,0 1 100,0 6 100,0 0 - 6 100,0

predšolska vzgoja 8 87,5 0 - 0 - 0 - 8 87,5 0 - 8 87,5 8 67,5

prometni tehnik 268 85,4 105 89,5 0 - 171 65,4 222 87,4 296 86,1 97 87,6 393 86,5

rudarski tehnik 5 80,0 0 - 0 - 5 80,0 0 - 5 80,0 0 - 5 80,0

srednji zdravstvenik 0 - 129 76,7 0 - 93 78,5 36 72,2 17 88,2 112 75,0 129 76,7

strojni tehnik 486 90,4 356 79,5 0 - 645 87,6 199 79,4 828 65,7 16 87,5 844 85,6

tehnik mehatronike 108 86,1 0 - 0 - 106 87,7 2 0 106 66,1 0 - 108 68,1

tehnik oblikovanja 65 92,9 0 - 0 - 64 92,9 1 100,0 24 95,8 61 91,8 85 92,9

tehnik optik 23 76,3 0 - 0 - 22 77,3 1 100,0 9 77,8 14 78,6 23 78,3

tehnik računalništva 1 100,0 0 - 0 - 0 - 1 100,0 1 100,0 0 - 1 100,0

tehnik varovanja 49 100,0 0 - 0 - 0 - 49 100,0 44 100,0 6 100,0 49 100,0

tehnik zdravstv. nege 1062 65,7 18 77,6 0 - 929 68,3 151 68,9 246 61,3 834 86,6 1080 85,5

turistični tehnik 428 89,7 0 - 3 100,0 381 90,3 50 86,0 130 86,9 301 91,0 431 89,5

veterinarski tehnik 103 76,7 0 - 0 - 94 77,7 9 66,7 45 68,9 58 52,6 103 78,7

vrtnarski tehnik 50 90,0 3 100,0 0 - 50 90,0 3 100,0 12 100,0 41 67,8 53 90,5

vzgojitelj predš. otr. 645 94,6 0 - 657 98,6 453 95,5 858 97,2 53 94,3 1258 95,8 1311 96,7

zobotehnik 68 69,7 0 - 0 - 58 72,4 6 50,0 29 72,4 37 67,6 66 69,7

živiljski tehnik 26 69,2 5 20,0 0 - 21 76,2 10 30,0 10 50,0 21 66,7 31 81,3

živiljsko prehran. teh. 0 - 83 62,7 0 - 69 60,9 14 71,4 35 71,4 48 58,3 83 62,7

Skupaj 7134 86,9 2564 78,4 790 97,3 7544 85,8 2944 85,1 4952 84,3 5536 86,8 10488 85,6



Slika 5.2.5: Primerjava splošnega uspeha po vrsti izobraževalnega programa (Vir: Letno


Slika 5.2.6: Primerjava splošnega uspeha po statusu (Vir: Letno maturitetno poročilo o

poklicni maturi 2010)



Slika 5.2.7: Primerjava splošnega uspeha po spolu (Vir: Letno maturitetno poročilo o

poklicni maturi 2010)

Slika 5.2.8: Porazdelitev kandidatov po uspehu na poklicni maturi v posameznem izpitnem

roku poklicne mature 2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)



Sliki 5.2.9 in 5.2.10: Prikaza povprečnih ocen in povprečnih odstotnih točk po predmetih

poklicne mature (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)

Povprečja splošnega uspeha kandidatov po izobraţevalnih programih (slika 5.2.8) kaţejo na

najboljši splošni uspeh na spomladanskem izpitnem roku (14,9) in na najslabšega na

jesenskem (13,1), kar je primerljivo z letom 2009. V skladu s to ugotovitvijo je bila tudi

povprečna ocena vseh štirih predmetov na spomladanskem izpitnem roku višja v primerjavi

z jesenskim in z zimskim izpitnim rokom. Najniţja povprečna ocena je bila pri prvem

predmetu (2,9) in najvišja pri četrtem predmetu (4,1), to pa lahko povezujemo z večjo

praktično naravnanostjo četrtega predmeta. (slika 5.2.9 in slika 5.2.10)

V analizi poklicne mature je pomembno drugačen pogled na rezultate dveh skupin

kandidatov. Prva skupina so kandidati s statusom dijaka v spomladanskem izpitnem roku

poklicne mature, ki so se prijavili k opravljanju poklicne mature v celoti prvič, saj

opravljena poklicna matura v spomladanskem izpitnem roku ob izpolnjenih preostalih

pogojih omogoča tekoč prehod v terciarno stopnjo izobraţevanja. Druga skupina so

kandidati, za katere so prikazani zdruţeni podatki vseh treh izpitnih rokov 2010 skupaj, saj

na primer pri odraslih kandidatih na poklicni maturi spomladanski izpitni rok ni

reprezentativen.55




5.2.6. Ocene kandidatov pri posameznem predmetu poklicne mature 2010

V prikazu s tabelo 5.2.9 so upoštevani kandidati, ki so opravljali posamezni predmet

poklicne mature. Če je kandidat predmet v izbranih izpitnih rokih opravljal večkrat, je

upoštevana boljša ocena. Pri statusu kandidata je upoštevan kandidatov status ob prvem

od vključenih izpitnih rokov, v katerem je opravljal poklicno maturo. Pri prvem predmetu

so zaradi primerljivosti uporabljene ocene od 1 do 5 pred povišanjem.56

Tabela 5.2.9: Število in delež (v odstotkih) kandidatov po ocenah pri posameznem

predmetu poklicne mature (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)

4 Ocena 1 Ocena 2 Ocena 3 Ocena 4 Ocena 5 Skupaj

f % f % f % f % f % f %

1. predmet

Dijaki 94 1,3 1862 26.3 3075 43,4 1769 25,0 289 4,1 7089 100.0

Drugi 98 4,7 638 30.6 851 40,9 463 22,2 33 1,6 2083 100.0

Skupaj 192 2,1 2500 27,3 3926 42,8 2232 24,3 322 3,5 9172 100.0

2. predmet

Dijaki 250 3,3 1870 25,0 2135 28,6 2037 27,2 1185 15,8 7477 100.0

Drugi 155 4,7 696 21,0 902 27,2 966 29,7 581 17,5 3320 100.0 Skupaj 405 3,8 2566 23,8 3037 28,1 3023 28,0 1766 16,4 10797 100.0

3. predmet

Dijaki 213 2,9 1837 25,1 2440 33,4 1901 26,0 921 12,6 7312 100.0

Drugi 256 10,7 792 33,0 711 29,7 472 19,7 166 6,9 2397 100.0

Skupaj 469 4,8 2629 27,1 3151 32,5 2373 24,4 1087 11,2 9709 100.0

4. predmet

Dijaki 39 0,5 525 7,4 1405 19,8 2229 31,4 2911 40,9 7109 100.0

Drugi 32 1,1 209 7,3 502 17,6 876 30,7 1230 43,2 2849 100.0

Skupaj 71 0,7 734 7,4 1907 19,2 3105 31,2 4141 41,6 9958 100.0




Slike 5.2.11-5.2.14: Porazdelitve ocen po posameznem predmetu poklicne mature, ločeno

za dijake in za preostale kandidate(»drugi«) (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni

maturi 2010)



Analiza ocen kandidatov po posameznem predmetu poklicne mature iz tabele 5.2.9 in slik

5.2.11- 5.2.14 kaţe na različno porazdelitev. Normalno porazdelitev, ki sledi Gaussovi

krivulji zasledimo pri prvem in pri tretjem predmetu, pri drugem predmetu je opazna

enakost pri zadostni, dobri in prav dobri oceni, izrazito desno usmerjena pa je porazdelitev

pri četrtem predmetu. Več kot 40 % kandidatov, tako dijakov kakor drugih je doseglo

odlično oceno pri četrtem predmetu.

5.2.7. Analiza poklicne mature 2010 po posameznih predmetih

V tem poglavju predstavljamo in analiziramo izpitne predmete poklicne mature, ki so se

izvedli na poklicni maturi 2010. Analizirali ne bomo Italijanščine, Madţarščine kot materna

ali druga tuja jezika in Nemščine kot izbirnega predmeta za tretjo izpitno enoto, ker smo

se osredotočili na izpitne predmete, ki so se izvedli tudi na Srednji šoli Veno Pilon

Ajdovščina, v srednješolskem strokovnem izobraţevanju – predšolska vzgoja. Analizirali

bomo drugi izpitni predmet, ki predstavlja strokovno-teoretična znanja in umestili v

analizo Psihologijo in Pedagogiko, ki sta moţna izbira pri drugem izpitnem predmetu v

srednješolskem programu Predšolska vzgoja (v iztekajočem programu). Kot četrti predmet

bomo analizirali Izpitni nastop in zagovor.

Primerjava doseţenega uspeha po predmetih poklicne mature, ki vključuje spomladanski in

jesenski izpitni rok ter zimski izpitni rok poklicne mature 2010, kaţe, da so kandidati

ponovno dosegli najvišje ocene pri četrtem predmetu (skupna povprečna ocena 3,71). Z

velikim odklonom sledi drugi predmet s skupno povprečno oceno 2,74, nato tretji predmet

s skupno povprečno oceno 2,67, na zadnjem mestu pa je materinščina s skupno povprečno

oceno 2,65. (tabela 5.2.8 in slike 5.2.11- 5.2.14) Doseţeni povprečni rezultati so povsod

nekoliko višji kakor leto poprej.57

5.2.8. Slovenščina kot prvi izpitni predmet in slovenščina kot drugi jezik

Število kandidatov, ki opravljajo poklicno maturo, še vedno upada. Tako je na

spomladanskem izpitnem roku 2010 opravljalo izpit iz slovenščine (1. izpitni predmet)

8.027 kandidatov, to je 486 kandidatov manj kakor leto poprej in 737 kandidatov manj

kakor pred dvema letoma. (tabela 5.2.10) Prag za pozitivno oceno, ki je določen pri 50 %,

in meje med ocenami se ţe nekaj let ne spreminjajo.(tabela 5.2.1)

Deleţ pozitivno ocenjenih kandidatov na spomladanskem izpitnem roku je bil leta 2010

nekoliko niţji kakor v prejšnjih dveh letih, ocena 3,63 pa je primerljiva z ocenama zadnjih

dveh let. Povečalo se je število tistih kandidatov, ki so dosegli vseh osem točk: letos 0,66,

lani 0,52, predlani pa samo 0,35.58 Na jesenskem izpitnem roku je bilo letos uspešnih

skoraj 92 % kandidatov; visoka je bila tudi povprečna ocena (3,04). Uspešnejši kakor lani

(vendar manj uspešni kakor pred dvema letoma) so bili tudi kandidati na zimskem izpitnem

roku, dosegli so povprečno oceno 3,05. (tabela 5.2.10)

57 Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010. 58 Prav tam.



Tabela 5.2.10: Primerjava uspešnosti kandidatov glede na poklicne mature v prejšnjih

letih pri prvem izpitnem predmetu (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi

2010)

Čeprav neposredna primerjava med generacijami ni upravičena, je indeks zanesljivosti

testa na spomladanskem izpitnem roku poklicne mature 2010 višji (0,74) kakor leto poprej

(0,72) in precej višji kakor na poklicni maturi 2008 (0,66).59 Načeloma naj bi bil indeks

zanesljivosti višji od 0,90. Ta kriterij je zelo visok in v praksi pogosto ni izvedljiv. To še

posebno velja za pisni izpit iz slovenščine, saj se predmet deli na jezik in knjiţevnost,

preverjajo pa se različne zmoţnosti kandidatov. Indeks je praviloma niţji pri predmetih,

pri katerih je več nalog odprtega tipa in katerih vsebina je heterogena, to pa vsekakor

velja za slovenščino.60

Indeks objektivnosti (IO) testa zadeva interpretacijo odlomka umetnostnega besedila. Ker

je to naloga esejskega tipa, je vrednost indeksa objektivnosti 0,91 na poklicni maturi 2010

zelo zadovoljiva. Ta vrednost precej presega zaţeleno oziroma spodnjo mejo IO, ki naj bi

bila vsaj 0,80. Visok IO je bil značilen tudi za preizkusa leta 2009 (0,91) in leta 2008

(0,92).61 Visoko vrednost IO je pri nalogah odprtega tipa teţe doseči. K višji vrednosti

pripomorejo standardizacija izvedbe, ki zagotavlja enake moţnosti za vse testirane, dva

ocenjevalca, ki ocenjujeta esej, ter seveda podrobna in natančna navodila, ki usmerjajo

udeleţenca, in prav tako podrobna navodila za ocenjevalce.62

Pri pregledu indeksa teţavnosti (IT) posameznih nalog se je pokazalo, da tri naloge

presegajo priporočeno vrednost IT. Nasploh se kaţe, da imajo niţji IT naloge, s katerimi

preverjamo jezikovno in metajezikovno znanje.63

Pregled indeksa diskriminativnosti (ID) posameznih nalog pokaţe, da je deleţ nalog z ID <

0,20 manjši od 20 %. To razmerje je v primerjavi z nalogami na poklicni maturi 2009

povsem enako.64

59 Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010. 60 Prav tam. 61 Prav tam. 62 Prav tam. 63 Prav tam.



Uspešnost kandidatov na poklicni maturi 2010 pri predmetu Slovenščina je bila v skladu s

pričakovanji. Ţe več let se ugotavlja, da imajo kandidati največ teţav pri metajezikovni,

jezikovni in tvarni razčlembi besedila, pa tudi pri prepoznavanju neumetnostnega besedila.

Kandidati se še vedno pogosteje odločajo za vodeno kakor za samostojno interpretacijo. V

obeh najslabše izraţajo zmoţnost povzemanja ugotovitev.65

5.2.9. Izbira tretjega izpitnega predmeta

Kandidati na poklicni maturi 2010 so pri tretjem predmetu izbirali med matematiko in

tujim jezikom. V 52 programih je bilo 40 (75 %) programov takšnih, kjer je več kakor

polovica kandidatov izbrala matematiko, v 11 programih je več kakor polovica kandidatov

izbrala tuji jezik in v enem programu je bilo razmerje med matematiko in tujim jezikom

enako: polovica udeleţencev je izbrala matematiko, polovica pa tuji jezik.(slika 5.2.15)

Tabela 5.2.11: Primerjava uspeha kandidatov v treh zaporednih spomladanskih izpitnih

rokih poklicne mature pri izpitnem predmetu Angleščina (Vir: letno maturitetno poročilo

o poklicni maturi 2010)

Leto Število kandidatov

O cena 1 Ocena 2 Ocena 3 Ocena 4 Ocena 5 Uspešni Povprečna ocena f % f % f % f % f % f %

2008 3256 102 3,1 522 16,0 1148 35,3 1058 32,5 426 13,1 3154 96,9 3,4

2009 3011 70 2,3 526 17,5 1153 38,3 893 29,7 369 12,3 2941 97,8 3,3

2010 2987 107 3,7 594 20,3 966 33,7 814 28,4 386 13,5 2760 96,3 3,3

Tabela 5.2.12: Povprečne ocene različnih izpitnih rokov poklicne mature iz Angleščine (3.

izpitni predmet) v zadnjih treh letih (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi

2010)

2008 2009 2010

Spomladanski izpitni rok 3,39 3,32 3,27

Jesenski izpitni rok 3,19 3,02 3,19 Zimski izpitni rok 3,04 3,19 3,32

V letu 2010 je od vseh kandidatov, ki so opravljali poklicno maturo, k Angleščini pristopilo

31,72 % kandidatov, v letu 2009 jih je bilo 31,67 %, v letu 2008 pa 32,54 %.66 Povprečna

ocena v treh zaporednih spomladanskih izpitnih rokih ostaja na podobni ravni. (tabela

5.2.12) V letu 2010 je bil odstotek negativnih ocen nekoliko višji, nekoliko več je bilo tudi

zadostnih ocen. Zmanjšal se je deleţ kandidatov z dobrimi in s prav dobrimi ocenami,

nekoliko več pa je bilo kandidatov z odlično oceno. Najvišje ocene (3, 4 in 5) je resda

dosegel precejšen del kandidatov v vseh treh obdobjih (tabela 5.2.11), to pa pripisujemo

64 Prav tam. 65 Prav tam. 66 Prav tam.



prilagojenosti izpitnim kompletom, sestavi populacije (širok nabor različnih programov,

kandidati z različnimi statusi) in usklajenosti poklicne mature s katalogi znanja.67

Drţavni izpitni center pripravlja natančnejše statistične izračune le za spomladanski izpitni

rok poklicne mature iz angleščine. Leta 2010 je bilo od skupnega števila vseh kandidatov

(2.987) v vzorec za statistično obdelavo vključenih 229 kandidatov ali 7,67 % celotne

populacije. Iz pridobljenih statističnih podatkov ugotavljamo68:

Indeks zanesljivosti testa na spomladanskem izpitnem roku 2010 se je v primerjavi z

letom 2009 izboljšal in znaša 0,74.

Indeks objektivnosti testa, ki znaša 0,90, je ustrezno visok.

Vrednosti indeksa diskriminativnosti pri nalogah iz bralnega razumevanja so

zadovoljive, dosegajo vrednosti blizu 0,20 in več. Ustreznejše vrednosti dosega

indeks diskriminativnosti pri nalogah iz poznavanja in rabe jezika, pri katerih ima

najniţjo vrednost 0,26, v večini primerov pa je v območju nad 0,40.

Kandidati so imeli največ teţav z nalogami iz poznavanja in rabe jezika. Pri teh

nalogah dosega indeks teţavnosti niţje vrednosti kakor pri drugih nalogah pisnega

dela.

Povprečne točke, ki jih kandidati doseţejo pri nalogah bralnega razumevanja in

poznavanja in rabe jezika, se ne razlikujejo bistveno od povprečja pri nalogah iz

pisnega sporazumevanja.




Slika 5.2.15: Izbira matematike oziroma tujega jezika pri tretjem predmetu poklicne

mature 2010 po izobraževalnih programih (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni

maturi 2010)



Tabela 5.2.13: Podatki o 3. izpitni enoti – Matematika za vse izpitne roke pri poklicni

maturi 2009 in pri poklicni maturi 2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi

2010)

Izpitni rok Število kandidatov (f) Povprečna ocena Odstotek (%) negativnih

Spomladanski izp. rok 2009 4969 3,11 2,54

6,78

Jesenski izpitni rok 2009 1228 2,24 26,14

Zimski izpitni rok 2009 266 2,28 25,94

Spomladanski izpitni rok 2010 4672 3,02 2,54

7,92 Jesenski izpitni rok 2010 630 2,20 30,48

Zimski izpitni rok 2010 268 2,39 27,24

Uspeh kandidatov na spomladanskem in na jesenskem izpitnem roku je bil v letu 2010

nekoliko slabši kakor v letu 2009, uspeh na zimskem izpitnem roku v letu 2010 pa

primerljiv z uspehom kandidatov v letu 2009. Doseţena povprečna ocena na poklicni maturi

2010 pri tretjem izpitnem predmetu – Matematika je 2,54. (tabela 5.2.13) Iz tabele 5.2.14

lahko razberemo, da so bile meje za vse ocene primerljive z mejami iz prejšnjih let.

Tabela 5.2.14: Določitev mej za ocene pri Matematiki (3. izpitni predmet) na poklicni

maturi v letih 2008, 2009 in 2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)

Ocena Leto POM

Zadostno (2) Dobro (3) Prav dobro (4) Odlično (5)

2008 40 56 72 87

2009 40 55 71 86

2010 40 54 70 86

Tako kakor v preteklih letih so tudi letos kandidati dosegli boljše rezultate na ustnem

kakor na pisnem delu izpita. Na ustnem delu izpita so v povprečju dosegli 22,82 točke, to

je 76 % moţnih točk (lani 22,41 točke, predlani 21,91 točke), na pisnem delu izpita pa so v

povprečju dosegli 36,95 točke, to je 53 % moţnih točk (lani 40,26, predlani 43,39 točke).69

Rezultati na ustnem delu izpita so bili primerljivi z lanskimi rezultati, rezultati na pisnem

delu izpita pa nekoliko slabši. Statistični indeksi so bili izračunani na vzorcu zgolj 331

kandidatov. Vse naloge spomladanskega izpitnega roka 2010 ne odstopajo bistveno od

priporočenih merskih karakteristik.70

5.2.9. Ocena in izvedba doseţenih rezultatov pri drugem in četrtem izpitnem

predmetu

Povprečni uspeh, doseţen pri drugem predmetu poklicne mature, ki vključuje

spomladanski in jesenski ter zimski izpitni rok poklicne mature 2010, za vse vrste

izobraţevalnih programov (SSI, PTI in PT), znaša 2,74. To je več kakor pri tretjem

predmetu poklicne mature (2,67) in pri materinščini (2,65). Kandidati so tudi tokrat dosegli




najboljše ocene pri četrtem predmetu poklicne mature (povprečje za vse tri izpitne roke

je 3,71). (slika 5.2.9)

Če pogledamo doseţeni uspeh pri drugem predmetu po statusu, vidimo, da so enako kakor

v preteklih letih dobivali dijaki slabše ocene kakor odrasli. 25,0 % dijakov je doseglo oceno

zadostno, medtem ko je le 21,0 % odraslih dobilo to oceno. 28,6 % dijakov in le 27,2 %

odraslih je dobilo oceno dobro. Oceno prav dobro je doseglo 27,2 % dijakov in kar 29,7 %

odraslih, odlično oceno pa le 15,8 % dijakov in 17,5 % odraslih. Zanimivo pa je, da ni

opravilo izpita oziroma je dobilo negativno oceno pri drugem predmetu le 3,3 % dijakov in

kar 4,7 % odraslih. (slika 5.2.12 in tabela 5.2.9)

Razporeditev doseţenih povprečnih ocen pri četrtem predmetu poklicne mature (izdelek

oziroma storitev in zagovor ali izpitni nastop in zagovor) je 3,71 (slika 5.2.9) in je

pribliţno enaka kakor v preteklih letih71 in je popolnoma drugačna kakor pri prvih treh

predmetih (doseţeni uspeh strmo narašča od najniţje ocene k najvišji). Kandidati (dijaki in

drugi skupaj) so dosegli največ odličnih ocen (41,6 %), nekoliko manj (31,2 %) je bilo prav

dobrih, sledijo dobre (19,2 %) in zadostne ocene (7,4 %). Negativnih ocen je bilo pri

četrtem predmetu malo, samo 0,7 %, a to je nekoliko več kakor v preteklem letu. (tabela

5.2.9 in slika 5.2.14)

Ko pogledamo doseţeni uspeh glede na status opazimo, da so v preteklih letih dijaki

dosegali višje ocene pri četrtem predmetu, letos to drţi pri ocenah prav dobro, dobro in

zadostno, odličnih ocen pa so letos dosegli odrasli kandidati več. Največ odličnih ocen so

torej dosegli odrasli (43,2 %), dijaki manj (40,9 %). Prav dobrih ocen so dosegli odrasli manj

(30,7 %), dijaki več (31,4), dobrih ocen tudi dijaki več (19,8 %), odrasli manj (17,6 %),

zadostnih pa pribliţno enako dijaki (7,4 %) in odrasli (7,3 %). Nezadostnih ocen dobijo še

vedno odrasli mnogo več, letos 1,1 %, dijaki pa 0,5 %. (slika 5.2.14 in tabela 5.2.9)

5.2.10. Dodatni (peti) maturitetni predmet

Dodatni maturitetni predmet je predmet splošne mature, ki kandidatu z opravljeno

poklicno maturo omogoča vpis na nekatere univerzitetne programe v skladu z vsakoletnim

razpisom za vpis v visoko šolstvo. Kandidati lahko opravljajo izpit v istem izpitnem roku

kakor poklicno maturo.

Ker je dodatni maturitetni predmet predmet splošne mature, se zato izvaja tako kakor

splošna matura, v dveh izpitnih rokih, spomladanskem in v jesenskem. Opravljalo ga je

1.818 kandidatov (tabeli 5.2.15 in 5.2.15 a), to je 7 % več kandidatov kakor v letu 2009

(1696 kandidatov)72, od teh ga je uspešno opravilo 1.003 ali 55 %, kar je v okviru nihanj

zadnjih štirih let. V letu 2010 je bilo 12 % več uspešnih kandidatov kot v letu 2009 (895

kandidatov)73. Letošnja povprečna ocena je bila 2,11, nekoliko boljša od lanske, ki je bila

2,05.74 Največ kandidatov je opravljalo zgodovino (351), to je ena petina vseh, ki so

opravljali dodatni maturitetni predmet (tudi v letu 2009 je največ kandidatov opravljalo

71 Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010, Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2009. 72 Prav tam. 73 Prav tam. 74 Prav tam.



zgodovino). Kandidati so opravljali 30 predmetov, med njimi tuje jezike in matematiko na

osnovnem in višjem nivoju.75 (tabeli 5.2.15 in 5.2.15a)

Deleţ uspešnosti kandidatov pri opravljanju dodatnega maturitetnega predmeta je različen

od predmeta do predmeta. Nekatere predmete z majhno udeleţbo so izdelali vsi, nekaterih

noben kandidat. Med izpiti, ki se jih je na spomladanskem izpitnem roku udeleţilo več

kakor 20 kandidatov, so bili kandidati najbolj uspešni pri računalništvu (95%), nemščini (91

%) in likovni teoriji (89 %). (tabela 5.2.15) Podobno kot prejšnja leta so bili kandidati manj

uspešni pri predmetih geografija (42 %), kemija (42 %), umetnostna zgodovina (33 %) in

sociologija (29 %).76 (tabela 5.2.15)

Tabela 5.2.15: Podatki o kandidatih za dodatni maturitetni predmet splošne mature v

spomladanskem izpitnem roku 2010. Opomba: V – višji nivo (Vir: Letno maturitetno

poročilo o poklicni maturi 2010)

Predmet Prijavljeni (f) Delež od vseh kandidatov (%)

Opravljali (f)

Opravili (f) Delež uspešnih (%)

Povprečna ocena

Slovenščina kot drugi jezik 2 0,11 2 2 100,0 4,00

Italijanščina 25 1,34 16 14 87,5 2,69

Italijanščina (V) 1 0,05 1 0 0,0 1,00

Madžarščina kot drugi jezik 3 0,16 1 1 100,00 2,00

Angleščina 200 10,70 160 137 85,6 2,93

Angleščina (V) 13 0,70 12 10 83,3 4,25

Nemščina 63 3,37 57 52 91,2 3,82 Nemščina (V) 12 0,64 10 10 100,0 4,60

Španščina 9 0,48 5 5 100,0 3,40

Španščina (V) 4 0,21 3 3 100,0 6,67

Matematika 121 6,47 97 48 49,5 1,93

Matematika (V) 4 0,21 2 0 0,0 1,00

Fizika 109 5,83 87 54 62,1 1,95

Biologija 93 4,97 75 42 56,0 1,73 Kemija 107 5,72 95 40 42,1 1,63

Biotehnologija 1 0,05 1 0 0,0 1,00

Informatika 6 0,32 3 2 66,7 2,33

Geografija 144 7,70 111 47 42,3 1,59

Zgodovina 342 18,29 260 126 48,5 1,82

Sociologija 159 8,50 119 35 29,4 1,46

Filozofija 1 0,05 1 1 100,0 3,00 Psihologija 115 6,15 83 42 50,6 1,84

Likovna teorija 89 4,76 68 61 89,7 2,96

Umetnostna zgodovina 25 1,34 18 6 33,3 1,50

Glasba – glasbeni stavek 1 0,05 1 0 0,0 1,00

Glasba – petje in instrument 2 0,11 2 2 100,0 3,50

Ekonomija 87 4,65 71 46 64,8 2,10

Mehanika 51 2,73 34 20 58,8 2,00 Elektrotehnika 44 2,35 25 19 76,0 2,68

Računalništvo 37 1,98 21 20 95,2 3,10

SKUPAJ 1870 100,00 1441 845 58,6 2,37




Tabela 5.2.15a: Podatki o kandidatih za dodatni maturitetni predmet splošne mature v

jesenskem izpitnem roku 2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)

Predmet Prijavljeni (f) Delež od vseh kandidatov (%)

Opravljali (f)

Opravili izpit (f)

Delež uspešnih (%)

Povprečna ocena

Italijanščina 8 1,41 4 4 100,0 3,00 Angleščina 33 5,81 23 15 65,2 2,26

Angleščina (V) 1 0,18 0 0 - -

Nemščina 9 1,58 5 5 100,0 3,00

Španščina 2 0,35 2 2 100,0 3,00

Španščina (V) 1 0,18 1 1 100,0 6,00

Matematika 44 7,75 24 9 37,5 1,54

Fizika 23 4,05 17 5 29,4 1,29 Biologija 23 4,05 13 6 46,2 1,46

Kemija 24 4,23 18 14 77,8 1,83

Geografija 63 11,09 46 19 41,3 1,50

Zgodovina 130 22,89 91 21 23,1 1,27

Sociologija 95 16,73 65 18 27,7 1,42

Filozofija 1 0,18 1 1 100,0 5,00

Psihologija 48 8,45 30 19 63,3 1,97 Likovna teorija 14 2,46 4 2 50,0 2,50

Umetnostna zgodovina 11 1,94 9 5 55,6 2,00

Glasba – glasbeni stavek 1 0,18 1 0 0,0 1,00

Ekonomija 20 3,52 10 4 40,0 1,70

Mehanika 8 1,41 7 6 85,7 2,29

Elektrotehnika 4 0,70 3 2 66,7 2,00

Računalništvo 5 0,88 3 1 33,3 2,00 SKUPAJ 568 100,00 377 159 42,2 1,85

5.2.11. Analiza kakovosti poklicne mature 2010 po šolah

Cilj prikaza doseţkov poklicne mature po šolah je priprava podlag za analizo kakovosti

poklicne mature. Na različne načine predstavljeni doseţki kandidatov na poklicni maturi

skušajo prikazati posamezne vidike kakovosti v skladu z Zakonom o maturi in v skladu s

sprejeto metodologijo. Tako vsekakor ni moţno zajeti vseh vidikov kakovosti doseţenih

rezultatov, imajo pa šole moţnost, primerjati svoje doseţke z doseţki drugih šol in opraviti

analizo kakovosti svojega lastnega dela. Doseţki na poklicni maturi sami po sebi ne kaţejo

kakovosti dela šole kot celote, saj je za analizo kakovosti dela šole treba poznati širše

ozadje različnih dejavnikov, ki vplivajo na dobljene rezultate. Predstavljeni prikazi so tako

podlaga za evalvacijo in samoevalvacijo šol. Šole pa lahko s programskim orodjem (izdelal

ga je RIC) pripravijo podrobnejšo analizo svojih rezultatov.

V raziskavo smo vključili analizo rezultatov poklicne mature 2010 za srednješolski

izobraţevalni program – predšolska vzgoja za vse šole po Sloveniji, ki izobraţujejo za ta

program in za šolo posameznico.

5.2.12. Splošni uspeh na poklicni maturi v SSI – predšolska vzgoja

Splošni uspeh šole je povprečni splošni uspeh vseh kandidatov čez vse izpitne roke poklicne

mature 2010 skupaj in so poklicno maturo opravili, ločeno za kandidate s statusom dijaka

in za preostale kandidate. Slika 5.2.16 prikazuje število šol, ki so izvedle poklicno maturo v



programu SSI – predšolska vzgoja v vseh treh izpitnih rokih. Splošni uspeh pri dijakih se

giblje med 14 in 19 točkami od 23 moţnih točk na osmih šolah, pri »drugih« pa je splošni

uspeh zgoščen med 13 in 17 točkami od 23 moţnih točk iz rezultatih povzetih na 23

izobraţevalnih institucijah, ki poučujejo srednješolski program Predšolska vzgoja.

Slika 5.2.16: Porazdelitev šol glede na povprečni splošni uspeh v vseh izpitnih rokih poklicne mature 2010 za srednješolsko izobraževanje – predšolska vzgoja (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)

Tabela 5.2.16: Kandidati na poklicni maturi od 2002 do 2010, doseženo povprečno število

točk in standardni odklon (STD). Prikazan samo spomladanski rok poklicne mature; samo

dijaki. (Vir: Statistika poklicne mature, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina)

Leto PoM

Število prijavljenih kandidatov na PoM

(f)

Število kandidatov, ki so opravljali PoM

(f)

Povprečje doseženih točk na

PoM

STD 2002 55 51 15,71 2,53

2003 60 55 16,64 2,00

2004 60 60 16,43 4,16

2005 60 56 17,34 4,15

2006 64 60 15,92 4,70

2007 86 73 16,75 4,19

2008 84 72 16,31 3,48

2009 60 46 15,76 4,90

2010 77 69 14,45 4,76





Slike 5.2.18 - 5.2.20: Uspešnost kandidatov na spomladanskem roku poklicnih matur 2008-

2010 (samo dijaki). (Vir: Statistični podatki poklicne mature 2008 2010, Srednja šola Veno

Pilon Ajdovščina)

Tabela 5.2.16 kaţe podatke o uspehu na poklicni maturi v obdobju med 2002 in 2010 za

dijake SSI-predšolska vzgoja na šoli posameznici, kjer je dobro viden padec v uspehu v

zadnjih štirih letih (2007-2010) in je standardni odklon velik.

Zadnja tri leta (2008-2010) splošni uspeh na poklicni maturi v SSI-predšolska vzgoja, na šoli

posameznici, pada za več kot pol točke na leto, to je 2% letno, od vseh 23 točk. (tabela

5.2.16) Če je poklicna matura 2008 izraţala uspehe v obliki Gaussove krivulje, pa je uspeh

v letu 2009 po doseganju točk ţe bolj neenakomeren, tudi število neuspešnih se je

povečalo. Pri poklicni maturi 2010 pa je po številu dijakov doseţen splošni uspeh dokaj

izenačen. (slike 5.2.18 - 5.2.20)

Za izbirni predmet 3. izpitne enote poklicne mature 2010 se je za Angleščino (44 %)

odločilo nekoliko manj dijakov kot za Matematiko (56 %). Zadnja tri leta se pri izbiranju

vsebin 2. izpitne enote, več kot dve tretjini dijakov odloča za opravljanje izpita iz

Pedagogike, manj kot tretjina jih opravlja izpit iz Psihologije. (Tabele 5.2.17- 5.2.19)

Povprečna ocena pri posameznih predmetih poklicne mature 2010 je glede na uspeh v

prejšnjih letih padla. Pri prvi izpitni enoti (Slovenščina) kar za 0,57 dela ocene, na 2,92,

pri Angleščini za 0,07 ocene, na 3,50, pri Psihologiji za 0,60 ocene, na 3,50 , pri Pedagogiki

za 0,07 ocene, na 4,05, pri Matematiki za 0,09 ocene, na 3,22, pri četrti izpitni enoti

(Izpitnem nastopu z zagovorom) pa je ocena višja za 0,11 dela ocene (4,39), glede na

rezultate pri poklicni maturi 2009. (Tabele 5.2.17- 5.2.19) Glede na povprečne rezultate



poklicne mature 2010 po Sloveniji pa so rezultati pri vseh izpitnih enotah poklicne mature

v šoli posameznici boljši za 0,3 ocene in več.

Tabele 5.2.17 - 5.2.19: Statistični podatki o uspešnosti dijakov po izpitnih predmetih na

spomladanskem izpitnem roku poklicnih matur 2008-2010 (Vir: Statistični podatki

poklicne mature 2008 - 2010, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina)

PoM 2008 Število dijakov, ki so opravljali PoM (f)

% pozitivnih dijakov

Povprečna ocena Povprečno število točk od 100 točk

Slovenščina 70 100 3,44 72,89

Angleščina 37 100 3,57 77,14

Psihologija 25 96 4,12 80,24 Pedagogika 45 100 4,04 78,58

Matematika 33 100 3,36 66,24

Izpitni nastop z zagovorom

70 100 4,53 90,71




Slovenščina 47 97,87 3,49 74,23

Angleščina 14 100 3,57 78,14

Psihologija 10 100 4,10 77,90

Pedagogika 36 100 3,97 77,67

Matematika 33 93,94 3,27 67,48 Izpitni nastop z

zagovorom 47 100 4,28 87,70




Slovenščina 66 96,97 2,92 67,21

Angleščina 29 96,55 3,50 73,97

Psihologija 2 100 3,50 77,50

Pedagogika 64 98,44 4,05 79,38

Matematika 37 97,30 3,22 65,19

Izpitni nastop z zagovorom

66 100 4,39 90,35

5.2.13. Kandidati s posebnimi potrebami

Kandidati s posebnimi potrebami so opravljali poklicno maturo 2010 v skladu s 4. členom

Zakona o maturi77 in v skladu s Pravilnikom o načinu izvajanja mature za kandidate s

posebnimi potrebami.78 Na spomladanskem izpitnem roku je 136 kandidatov s posebnimi

potrebami opravljalo maturitetne izpite na 63 srednjih šolah. V skladu s 27. členom Zakona

77 Zakon o maturi (ZMat), Uradni list RS, št. 15/2003, 115/2006, 1/2007-UPB-1 78 Pravilnikom o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami, Uradni list RS, št. 6/2006, 17/2006 popr., 38/2007, 48/2010.







o maturi je 19 kandidatov opravljalo poklicno maturo v dveh delih, v dveh zaporednih

izpitnih rokih. Od tega je DK PM s sklepom odobrila 8 kandidatom pravico do uveljavljanja

spomladanskega izpitnega roka pri vpisu v nadaljnje izobraţevanje. Na jesenskem izpitnem

roku je imelo status kandidata s posebnimi potrebami 81 kandidatov, ki so opravljali

maturitetne izpite na 44 šolah, in na zimskem izpitnem roku 39 kandidatov na 28 šolah.79

Prilagojeno izvajanje maturitetnih izpitov vključuje prilagojeni način preverjanja znanja,

prilagoditev izpitnega gradiva, uporabo posebnih pripomočkov in prilagojeno ocenjevanje.

Na poklicni maturi 2010 so bili kandidati najpogosteje deleţni prilagoditev načina

preverjanja znanja in prilagojenega ocenjevanja. (slika 5.2.21)

Slika 5.2.21: Delež posameznih prilagoditev na spomladanskem izpitnem roku (Vir: Letno

maturitetno poročilo poklicne mature 2010)

S tehničnimi prilagoditvami se izpitna pola prevede v kandidatu dostopno komunikacijsko

obliko (povečava gradiva s formata A4 na A3; zapis nalog v obliki .pdf na zgoščenki; zapis

nalog iz matematike v pisavi Latex80 v obliki .doc; zvočni zapis nalog pri matematiki;

prevod v Braillovo pisavo). Prilagoditve vsebujejo motnji, oviri ali primanjkljaju

prilagojene spremembe nalog v preizkusu, prilagoditve naslovnice (dovoljeno dodatno

gradivo in pripomočki, navodila kandidatu) in prilagoditve navodil za ocenjevanje.

ŠMK PM Drţavnemu izpitnemu centru v skladu z odločbo o usmeritvi in v skladu s

strokovnim mnenjem predlaga prilagojene oblike ocenjevanja. Opisi prilagojenega

ocenjevanja, ki so jih pri posameznem predmetu izvajali učitelji pri pouku, morajo biti čim

bolj natančni, saj le tako omogočijo strokovno korektno ocenjevanje.

Na spomladanskem izpitnem roku 2010 je bilo med kandidati s posebnimi potrebami največ

kandidatov s primanjkljaji na posameznih področjih učenja – 63 kandidatov, 33 je bilo

dolgotrajno bolnih kandidatov, 22 gibalno oviranih kandidatov, 14 kandidatov z govorno-

jezikovno motnjo in enako število kandidatov z naglušnostjo in gluhoto – 10 kandidatov. V

79 Letno maturitetno poročilo poklicne mature 2010. 80 LaTeX je dokument, označevalni jezik in sistem priprave dokumentov za program TeX. LaTeX oblikovanje dokumenta temelji na ideji, da se avtor pisanja lahko osredotoči na vsebino, ne da bi ga motila vizualna predstavitev. Pri pripravi dokumenta LaTeX, avtor navede logično strukturo z znanimi koncepti, kot so poglavja, sestavki, tabele, slike, itd in omogoča, da LaTeX sistem poskrbi za predstavitev teh struktur. Prebrano na: http://www.latex-project.org/, dne 25.12.2011.

http://www.latex-project.org/



primerjavi z letom 2009 poklicne mature ni opravljal noben slep kandidat in noben

kandidat s čustveno-vedenjskimi motnjami. Prvič pa je poklicno maturo s prilagoditvijo

opravljal en kandidat z motnjo avtističnega spektra.81

Na šoli, posameznici, kjer smo pripravili tudi analizo podatkov o kandidatih s posebnimi

potrebami, je iz podatkov razvidno, da je v na poklicni maturi 2008 opravljala prilagojeno

ena kandidatka, leta 2009 en kandidat in leta 2010 dva kandidata. Prilagoditve so ustrezale

dolgotrajno bolnim dijakom.82

5.2.14. Zlati maturanti na poklicni maturi 2010

Za izobraţevalne programe, pri katerih so bili tudi zlati maturanti, sta v tabeli 5.2.20

navedeni število zlatih maturantov in število vseh maturantov, ki so v spomladanskem, v

jesenskem in v zimskem izpitnem roku uspešno opravili poklicno maturo 2010.

Na vseh treh izpitnih rokih poklicne mature je bilo 143 zlatih maturantov (1,2 % od vseh

uspešnih maturantov), največ iz izobraţevalnih programov vzgojitelj predšolskih otrok

(19,6 %), ekonomski tehnik (17,5 %) in tehnik zdravstvene nege (13,3 %). V teh programih

je bilo tudi največ uspešnih maturantov. Največji deleţ zlatih maturantov med vsemi

uspešnimi maturanti po programih so dosegli farmacevtski tehniki, to je 9,9 %. (tabela

5.2.20)

Tabela 5.2.20: Število in deleži zlatih maturantov in vseh uspešnih maturantov po

posameznem izobraževalnem programu v vseh treh izpitnih rokih poklicne mature 2010

skupaj(Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010)

Izobraževalni program

Zlati maturanti (f)

Delež vseh zlatih maturantov (%)

Vsi uspešni maturanti (f)

Delež zlatih maturantov po programih (%)

Aranžerski tehnik 1 0,7 68 1,5

Ekonomski tehnik 25 17,5 3035 0,8

Elektrotehnik eletronik 1 0,7 129 3,4

Elektrotehnik elektronike 1 0,7 238 0,4

Elektrotehnik energetike 1 0,7 119 0,8

Elektrotehnik računalništva 11 7,7 631 1,7

Farmacevtski tehnik 14 9,8 142 9,9 Gostinski tehnik 1 0,7 133 0,8

Gradbeni tehnik 6 4,2 260 2,3

Hortikularni tehnik 1 0,7 72 1,4

Kemijski tehnik 3 2,1 114 2,6

Kmetijski tehnik 1 0,7 111 0,9

Medijski tehnik 3 2,7 166 1,8

Strojni tehnik 9 8,1 953 0,9 Tehnik oblikovanja 1 0,7 91 1,1

Tehnik zdravstvene nege 19 13,3 1154 1,6

Turistični tehnik 13 9,1 455 2,9

Veterinarski tehnik 2 1,4 108 1,9

Vzgojitelj predšolskih otrok 28 19,6 1480 1,9

Zobotehnik 2 1,4 66 3,0

SKUPAJ 143 100 11705 1,2

81 Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010. 82 Statistični podatki poklicne mature na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina.



Največ zlatih maturantov, po 9, sta imeli dve šoli. Ena od teh dveh šol je imela 58 uspešnih

maturantov, med njimi 9 zlatih, to pomeni 15,5 %. Med zlatimi maturanti prevladujejo

dekleta (prek 70 %). Med zlatimi maturanti so tudi udeleţenci izobraţevanja odraslih.83

Na šoli posameznici, kjer smo zbrali podatke tudi o zlatih maturantih ugotavljamo, da je

na poklicni maturi 2010, v srednješolskem programu predšolska vzgoja zlatih maturantov le

1% vseh maturantov, kar je v letih od 2002 najmanj. Največ zlatih maturantov je bilo na

šoli na poklicni maturi 2003 (15 %), leta 2005 pa 8%. (tabela 5.2.21)

Tabela 5.2.21: Zlati maturanti poklicne mature od leta 2002 do leta 2010 na šoli, v SSI-

predšolska vzgoja (Vir: Zbornik Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina od leta 2001 do leta

2011)

Poklicna matura v letu Število zlatih

maturantov (f) Število vseh maturantov

(f) Delež zlatih maturantov

(%)

2002 5 77 6

2003 4 61 15

2004 3 69 4

2005 4 72 8

2006 2 70 3

2007 5 93 5

2008 3 97 3

2009 3 72 4

2010 1 102 1

5.3. PRIMERJAVA IN KORELACIJA MED SPREMENLJIVKAMI

Tabela 5.3.1: Povezanost splošnega uspeha poklicne mature 2010 in povprečje uspehov

zadnjega in predzadnjega letnika srednje šole (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni

maturi 2010)

Splošni uspeh na poklicni maturi

Povp. uspeh 3. in 4. let.

Neuspe šni

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

Skupaj

5 3 9 11 28 50 74 92 71 88 63 25 514

4,5 1 1 2 3 9 25 33 49 56 71 85 41 29 16 2 423

4 1 4 23 52 112 176 242 289 340 280 223 141 90 27 12 1 2013

3,5 6 5 14 47 76 131 163 161 155 123 94 68 26 12 3 1 1085

3 54 25 86 228 305 324 372 312 183 129 65 30 8 2 2123

3,5 22 8 19 42 38 44 25 21 18 10 3 3 1 254

2 8 2 9 11 12 11 6 7 2 1 69

Skupaj 92 40 132 352 485 625 754 777 691 680 548 469 353 216 147 92 28 6481

83 Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010.



Pearsonov koeficient (r)

Splošni uspeh na poklicni maturi 2010

Povprečni uspeh v 3. in 4. letniku

r = 0,64 Sig < 0,01 N = 6.481

V analizi so upoštevani kandidati, ki so opravljali poklicno maturo v vključenih izpitnih

rokih in za katere je bil na voljo podatek o uspehu v zadnjem in v predzadnjem letniku

srednje šole. Podatki zajemajo 51,7 % vseh 12.545 kandidatov, ki so v teh treh izpitnih

rokih opravljali poklicno maturo. Iz tabele 5.3.1 je razvidno, da obstaja močna pozitivna

povezanost med splošnim uspehom na poklicni maturi in povprečjem uspehov zadnjih dveh

letnikov srednje šole. Pearsonov korelacijski koeficient med obema spremenljivkama je

statistično pomemben in znaša 0,64. V letu 2009 je znašal 0,67.84

Tabela 5.3.2: Povezanost splošnega uspeha poklicne mature 2010 in vsote ocen pri

maturitetnih predmetih poklicne mature v zadnjem letniku srednje šole (Vir: Letno


Splošni uspeh na poklicni maturi

Vsota ocen 4. letnika

Neuspe šni

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

Skupaj

20 1 4 6 8 14 14 25 30 21 123

19 1 2 5 9 19 25 55 41 34 24 4 219

18 1 9 12 27 26 40 53 47 37 26 11 288

17 2 2 4 9 28 39 50 53 66 40 26 10 3 332

16 1 1 5 13 29 48 69 95 72 74 47 18 6 2 1 481

15 1 9 15 46 54 73 98 85 75 54 27 10 5 1 553

14 1 1 5 16 38 46 67 98 90 70 45 30 10 6 1 524

13 3 1 4 31 41 72 101 73 82 47 26 15 8 504

12 6 4 9 45 68 84 86 54 40 33 11 4 1 445

11 8 4 23 46 50 60 55 55 21 18 14 5 359

10 5 6 17 27 44 32 35 31 11 8 2 3 221

9 1 4 7 19 15 14 11 9 2 2 2 86

8 3 2 3 10 3 2 4 2 29

Skupaj 27 22 70 207 281 373 461 485 485 447 365 337 249 152 105 72 26 4164

Pearsonov koeficient (r)

Splošni uspeh na poklicni maturi 2010

Vsota ocen v zaključnem letniku

r = 0,70 Sig < 0,01 N = 4.164

V analizi so upoštevani kandidati, ki so opravljali poklicno maturo in za katere so bili na

voljo podatki o uspehu pri tistih štirih predmetih, iz katerih je posamezni kandidat

84 Letno maturitetno poročilo poklicne mature 2010.



opravljal poklicno maturo, v zadnjem letniku srednje šole. Podatki zajemajo 33,2 % vseh

12.545 kandidatov, ki so v teh treh izpitnih rokih opravljali poklicno maturo. Povezava

med vsoto ocen vseh štirih predmetov poklicne mature v zadnjih dveh letnikih srednje šole

in skupnim uspehom na poklicni maturi je statistično pomembna (tabela 5.3.2). Pearsonov

korelacijski koeficient med obema spremenljivkama znaša 0,70 in pomeni močno pozitivno

korelacijo (v letu 2009 je bila 0,71).85

5.4. ANALIZA VPLIVA USPOSOBLJENOSTI UČITELJEV, PRIPRAVLJALCEV IN

OCENJEVALCEV PRI POKLICNI MATURI

5.4.1 Usposabljanje učiteljev za izvedbo poklicne mature v šolskem letu

2009/2010 in pripravljalcev, ocenjevalcev pri poklicni maturi 2010

Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) se je za pripravo in izvedbo poklicne mature

2010 za prvo in za tretjo izpitno enoto vključeval v različne oblike sodelovanja z DPK PM in

z RIC ter učitelji, ki so pripravljali kandidate na poklicno maturo in vrednotili izdelke.

Izvedel je usposabljanja za učitelje predmetov, ki so tudi maturitetni predmeti na poklicni

maturi, znotraj teh usposabljanj ali posebej pa še za ocenjevanje na poklicni maturi. Pri

Slovenščini in Slovenščini kot drugem jeziku, so svetovalci ZRSŠ izvajali koordinacijo

sestankov pri delu Drţavne predmetne komisije, pripravi izpitnih kompletov in meril za

ocenjevanje ter moderiranih navodil, pri izvajanju seminarjev za slovenščino na poklicni

maturi, študijskih skupin za slovenščino v srednjih šolah, pri določanju praga za pozitivno

oceno in meja med ocenami ter pri pripravi sklepnega poročila.

ZRSŠ je v sodelovanju z DPK PM usposabljal učitelje prvega in tretjega predmeta za

ocenjevanje poklicne mature. Seminarji za ocenjevalce, ki jih izvaja ZRSŠ so pokazali, da

imajo nekateri učitelji ocenjevalci še vedno teţave z interpretacijo meril za ocenjevanje

pisnih izdelkov, zato je pomembno, da se še dalje redno izobraţujejo. Razlike med

ocenjevalci in na seminarjih izraţena mnenja dodatno opravičujejo tudi potrebo po

dvojnem ocenjevanju.86

Spremljava ustnega dela izpita iz angleščine je pokazala nekatere teţave pri vsebinski in

pri formalni izvedbi izpita, kar je DPK PM pojasnila z obvestilom s poudarki ocenjevalcem.

Poročila DPK PM in sodelujočih javnih zavodov kaţejo skrb za kakovost izpitnih gradiv in

tendenco po nadaljnjem izpopolnjevanju.87

V okviru članstva v DPK PM je potekala izvedba vseh predvidenih nalog (priprava izpitnih

kompletov in mreţnih diagramov, priprava moderiranih navodil za vse tri izpitne roke

poklicne mature 2010, postavljanje mejá za ocene in priprava poročila. V okviru projekta

Poklicna matura je bila izvedena spremljava novosti in sprememb na poklicni maturi iz

matematike za programe, sprejete po letu 2004, v obliki spletnega vprašalnika za učitelje.

Spremembe in novosti pri poklicni maturi iz matematike so bile predstavljene na študijskih

srečanjih učiteljev matematike in več seminarjih o pripravah ustnih vprašanj, simulacijah

85 Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010. 86 Prav tam. 87 Prav tam.



ocenjevanja na ustnem delu in metodologiji ocenjevanja na ustnem izpitu. Potrebno je

bilo usklajevanje med komisijami za angleščino, za nemščino in za italijanščino na ravni

priprave izpitnih pol, pri določanju tipov nalog, pri merilih za ocenjevanje pisnih

sestavkov, pri pripravi ustnega dela in pri standardizaciji navodil k posameznim nalogam.88

Pri usposabljanju učiteljev ki poučujejo, pripravljalcev in ocenjevalcev na poklicni maturi

ima vidno vlogo Center za poklicno izobraţevanje (CPI), ki aktivno sodeluje z Drţavno

izpitno komisijo za poklicno maturo in sodelovalno svetuje učiteljem strokovnih predmetov

prek študijskih skupin, na seminarjih v okviru Kataloga programov nadaljnjega strokovnega

izobraţevanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraţevanju (Katis) za

šolsko leto 2009/2010, pri pripravi skupnih izpitnih gradiv za drugi predmet poklicne

mature, s sodelovanjem učiteljev in svetovalcev CPI in drugih strokovnjakov v projektu

Evropskega socialnega sklada (ESS) in pri spremljanju poklicne mature 2010.

CPI v Letnem maturitetnem poročilu o poklicni maturi 2010 poroča, da so svetovalci CPI v

sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki izvedli sedem seminarjev, ki so bili razpisani v Katis-u

in dvaintrideset študijskih srečanj, ki so bila namenjena usposabljanju učiteljev za

kakovostno izvedbo poklicne mature. Pri izvedbi enotnih pisnih izpitov za drugi predmet

poklicne mature šolam pomagajo svetovalci CPI, ki jih usmerjajo in koordinirajo. S skupaj

pripravljenimi pisnimi izpitnimi polami in s skupaj izvedenim pisnim izpitom se dviga

kakovost izvedbe izpita iz drugega predmeta. Zagotovljene so večja veljavnost,

objektivnost, zanesljivost in pravičnost, istočasno pa je doseţena tudi večja

transparentnost. V okviru projekta ESS Sofinanciranje ključnih skupnih nalog za podporo

uvajanju novih izobraţevalnih programov v srednje poklicno in strokovno izobraţevanje v

letih 2008-2010, se je izvajala aktivnost z naslovom Dvig kakovosti vrednotenja znanja in

spretnosti, v kateri so sodelovali učitelji, ki poučujejo v novih oziroma prenovljenih

izobraţevalnih programih. Cilj aktivnosti v sklopu projekta je bil, dvigniti kakovost izpitov

ob koncu izobraţevanja in hkrati pomagati učiteljem pri pripravi izpitnih gradiv za poklicno

maturo. Gradiva so bila pripravljena s pomočjo v projektu sodelujočih učiteljev.

Preizkušena je bila njihova uporabna vrednost, objavljena je bila publikacija Priporočila za

pripravo in izvedbo drugega in četrtega predmeta poklicne mature (Ljubljana, junij 2010).

V 15 novih oziroma prenovljenih izobraţevalnih programih so svetovalci CPI z učitelji in

zunanjimi eksperti pripravljali kompetenčno zastavljena izpitna vprašanja oziroma naloge

na višjih taksonomskih stopnjah. Vsako vprašanje oziroma naloga vsebuje navodilo

kandidatu za reševanje, kompetenčno zastavljeno vprašanje in navodilo za ocenjevanje.

Projekt se nadaljuje in širi na vse izobraţevalne programe v prihodnjih letih.89

5.4.2. Analiza anketnega vprašalnika za ravnatelje o izvedbi poklicne mature 2010

Vprašalnik za ravnatelje je namenjen ugotavljanju stališč ravnateljev do poklicne mature,

odkrivanju teţav in nejasnosti v zvezi z njeno pripravo in izvedbo in pridobivanju predlogov

za njeno izboljšavo. Vprašalnik je bil v marcu 2011 objavljen na spletni strani RIC.

Izpolnjevale pa so ga tiste izobraţevalne ustanove, ki so izvajale poklicno maturo 2010 v

88 Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010. 89 Prebrano na spletni strani CPI: http://www.cpi.si, 7.11.2011

http://www.cpi.si/



spomladanskem, jesenskem ali zimskem izpitnem roku. Izpolnjevanje vprašalnika je

potekalo elektronsko.

Anketni vprašalnik za ravnatelje o izvedbi poklicne mature je izpolnjevalo 141 od 161

organizacij (87,6 %), ki so izvajale poklicno maturo 2010 v spomladanskem, v jesenskem in

v zimskem izpitnem roku. Iz analize vprašalnika bomo povzeli le dele, ki se dotikajo

raziskave iz naše naloge.

V splošnem imajo ravnatelji do poklicne mature pozitivno stališče. Večina jih meni, da

daje poklicna matura primeren okvir za boljše znanje dijakov. Okoli tri četrt jih je mnenja,

da poklicna matura omogoča dijakom primerno strokovno usposobljenost za študij in tudi

primerno strokovno usposobljenost za delo na izbranem področju, okoli tri četrt pa se jih

tudi ne strinja z negativnimi posledicami poklicne mature za širšo razgledanost dijakov.

Manj jih je prepričanih (dve tretjini), da sta se zaradi poklicne mature okrepili sodelovanje

in timsko delo med učitelji, še manj pa (slabih 60 %), da se poklicna matura kaţe tudi v

večji kvaliteti poučevanja in da je konec šolskega leta bolj miren, če so poznana pravila in

kriteriji znanja. Še vedno jih je več kakor 70 % prepričanih, da sta zaradi poklicne mature

navzoči vznemirjenost in zaskrbljenost dijakov. Ravnatelji razloge zanju najpogosteje

pripisujejo prevelikemu pomenu točk, ki so potrebne za vpis na visokošolske strokovne

programe. Moderacijo navodil za ocenjevanje pri drugem predmetu poklicne mature je

izvedlo 29,3 % organizacij, od tega največ s področja ekonomije, zdravstva, prometa in

predšolske vzgoje.

Večina ravnateljev meni, da je ocenjevanje pisnih in ustnih izpitov pri prvem, pri drugem

in pri tretjem predmetu poklicne mature ustrezno (nad 90 %), nekoliko manj pa se jih

strinja (nad 80 %), da so ustrezni tudi v PIK zapisani kriteriji za ocenjevanje četrtega

predmeta poklicne mature in usposabljanja za ocenjevalce prvega in tretjega predmeta

poklicne mature.

Usposabljanja za ocenjevalce drugega predmeta se zdijo ustrezna 68 % ravnateljev,

neustrezna 13 %, kar 19 % pa jih o njih nima mnenja. Ravnatelji so sodelovanje z

Ministrstvom za šolstvo in šport, Drţavno komisijo za poklicno maturo, Drţavnim izpitnim

centrom, Zavodom RS za šolstvo in s Centrom za poklicno izobraţevanje ocenili zelo visoko

saj je povprečna ocena za vse inštitucije in organe za poklicno maturo presega oceno 4,0

od 5,0 moţnih.

Tudi ustreznost maturitetnih predpisov so ravnatelji ocenjevali z lestvico od 1 (zelo slabo)

do 5 (odlično). Ocene so dodeljevali trem predpisom: maturitetnemu koledarju za poklicno

maturo, maturitetnim pravilom o varovanju izpitne tajnosti in izpitnemu redu.

S podobnima povprečnima ocenama vrednotijo ravnatelji ustreznost maturitetnih pravil o

varovanju izpitne tajnosti in ustreznost izpitnega reda (ocena 4,5). Nekoliko niţjo

povprečno oceno dodeljujejo maturitetnemu koledarju za poklicno maturo (ocena 4,1). 90

90 Vir: Analiza anketnega vprašalnika za ravnatelje o izvedbi poklicne mature 2010



6. ZAKLJUČEK

6.1. TEST HIPOTEZ

H1: Med ravnjo doseganja poklicnih kompetenc in rezultati 2. in 4. izpitne enote, ki

predstavljata strokovno-teoretična in praktična znanja, obstaja povezanost.

Hipoteza drţi.

Povprečna ocena pri drugi izpitni enoti (2,74) in četrti izpitni enoti (3,71), sta boljši kot

oceni prve in tretje izpitne enote. Razporeditev doseţenih ocen pri četrti izpitni enoti

(izdelek oziroma storitev in zagovor ali izpitni nastop in zagovor) je popolnoma drugačen

kakor pri prvih treh izpitnih enotah, saj doseţen uspeh strmo narašča od najniţje ocene k

najvišji. Rezultati pri drugi izpitni enoti predstavljajo strokovno teoretična znanja, pri

četrti izpitni enoti pa strokovno praktična znanja. Na podlagi upoštevanja meril

ocenjevanja in vrednotenja znanja ter sestave izpitnih pol in nenazadnje tudi dobrih

rezultatov na poklicni maturi pri drugi in četrti izpitni enoti ugotavljamo, da ti rezultati

lahko predstavljajo nivo poklicne kompetenčnosti kandidata na poklicni maturi. Rezultate

lahko razumemo kot boljšo poklicno kompetenčnost od splošne razgledanosti kandidatov,

ki opravljajo poklicno maturo.

Za opravljanje poklica so potrebne specifične kompetence, ki večinoma temeljijo na

znanju in veščinah iz poklicne dejavnosti in področja dela. Gre za uporabo tehničnih,

postopkovnih znanj in strokovnih veščin, da je delo uspešno opravljeno. Res pa je, da

spričevalo, diploma ali certifikat ne pomenijo nujno, da imate tudi visoko razvite poklicne

kompetence. Najbolj pa se to v spričevalu izkazuje v ocenah druge in četrte izpitne enote,

ki predstavljata ovrednoteno strokovno znanje in praktično usposabljanje za poklic.

Seveda tudi oblikovanje poklicno specifičnih kompetenc zahteva določeno trajanje

praktičnega dela, saj ne morete imeti razvitih vseh potrebnih kompetenc ţe pred

nastopom dela. Ker je vrednotenje kompetenc novost v slovenskem izobraţevalnem

sistemu, jih sedaj vrednotimo le pri poklicni maturi s pomočjo praktičnih nalog s katerimi

kandidati izkazujejo poklicne kompetence. Pri oblikovanju tem za izdelke oziroma storitve

za četrti predmet poklicne mature so po projektni metodi dela sodelovali tudi kandidati,

kar je dobro, saj se s tem poveča njihova motiviranost. Kandidati so pripravili poročilo, iz

katerega je razvidno,da so pri izpitu iz četrte izpitne enote izkazali poklicne kompetence s

svojega strokovnega področja, vključevali so postavitev ciljev, načrtovanje, praktični

izdelek ali storitev in uporabo virov.

H2: Na raven doseganja ključnih kompetenc vplivajo rezultati iz 1. in 3. izpitne enote, ki

predstavljajo splošna znanja kandidatov na poklicni maturi.

Hipoteza drţi.

Deleţ pozitivno ocenjenih kandidatov pri prvi izpitni enoti poklicne mature 2010 je blizu

deleţema iz zadnjih dveh let, povprečna ocena (2,70) pa je tudi primerljiva z ocenama

zadnjih dveh let. Sporazumevalna kompetenca je rezultat osvojitve maternega jezika za

ustno in pisno sporazumevanje ter prilagajanje lastnega sporazumevanja zahtevam

današnjih okoliščin. Kandidati na poklicni maturi 2010 so pri tretjem predmetu izbirali med

matematiko in tujim jezikom. V 52 programih je bilo 40 (75 %) programov takšnih, kjer je

več kakor polovica kandidatov izbrala matematiko, v 11 programih je več kakor polovica



kandidatov izbrala tuji jezik in v enem programu je bilo razmerje med matematiko in

tujim jezikom enako: polovica udeleţencev je izbrala matematiko, polovica pa tuji jezik.

Najvišje ocene (3, 4 in 5) pri angleščini je resda dosegel precejšen del kandidatov v vseh

treh obdobjih, to pa pripisujemo prilagojenosti izpitnih kompletov, sestavi populacije

(širok nabor različnih programov, kandidati z različnimi statusi) in usklajenosti poklicne

mature s katalogi znanja. Povprečna ocena je višja kot pri maternem jeziku in znaša 3,20.

Enake glavne razseţnosti kompetence sporazumevanja kot pri maternem jeziku veljajo tudi

za tuje jezike. Sporazumevanje v tujih jezikih zahteva tudi sposobnosti, kot sta

posredovanje in medkulturno razumevanje. Posameznikova stopnja usposobljenosti je

poleg poslušanja, govorjenja branja in pisanja odvisna tudi od posameznikovega kulturnega

in druţbenega ozadja, okolja potreb in interesov. Doseţena povprečna ocena na poklicni

maturi 2010 pri tretjem izpitnem predmetu – Matematika je 2,54. Matematična

kompetenca je sposobnost osvojitve in uporabe matematičnega načina razmišljanja za

reševanje mnogih teţav v vsakdanjem ţivljenju. Pozitiven odnos do matematike temelji na

spoštovanju resnice in pripravljenosti za iskanje razlogov ter za ocenjevanje njegove

veljavnosti.

Rezultati pri prvi izpitni enoti predstavljajo splošno znanje maternega jezika, pri tretji

izpitni enoti pa znanja tujega jezika ali pa matematike. Na podlagi upoštevanja meril

ocenjevanja in vrednotenja znanja ter sestave izpitnih pol in nenazadnje tudi

kandidatovega izbora pri tretji izpitni enoti, kjer se odloči med matematiko in tujim

jezikom ugotavljamo, da ti rezultati lahko predstavljajo nivo splošnega znanja in

doseganje ključnih kompetenc na poklicni maturi. Rezultate lahko razumemo kot slabšo

splošno razgledanost od dobre poklicne kompetenčnosti kandidatov, ki opravljajo poklicno

maturo.

H3: Med splošnim uspehom na poklicni maturi in uspehom v zadnjih dveh zaključnih

letnikih izobraţevanja na srednji šoli, obstaja povezanost.

Hipoteza drţi.

Da obstaja povezanost med splošnim uspehom na poklicni maturi in povprečjem uspehov

zadnjih dveh letnikov srednje šole nam pokaţe vrednost Pearsonovega korelacijskega

koeficienta, ki je statistično pomembna in znaša 0,64. V letu 2009 je znašala 0,67.

H4: Med vsoto ocen iz maturitetnih predmetov poklicne mature v zadnjem letniku

izobraţevanja in splošnim uspehom na poklicni maturi obstaja povezanost.

Hipoteza drţi. Podatki zajemajo 33,2 % vseh 12.545 kandidatov, ki so v teh treh izpitnih rokih opravljali poklicno maturo. Povezava med vsoto ocen vseh štirih predmetov poklicne mature v zadnjih dveh letnikih srednje šole in skupnim uspehom na poklicni maturi je statistično pomembna. Pearsonov korelacijski koeficient med obema spremenljivkama ima visoko vrednost in znaša 0,70 (v letu 2009 je bil 0,71).

H5: Na ključno in poklicno kompetenčnost kandidatov pri poklicni maturi vplivajo

organizirane priprave učiteljev na poklicno maturo.

Hipoteza drţi.



Za usposabljanje učiteljev ali še posebej za ocenjevanje na poklicni maturi, za prvo in za

tretjo izpitno enoto poskrbi Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ). Povratne informacije iz seminarjev

kaţejo, da se dileme pri ocenjevanju še vedno pojavljajo, zato je nadaljnje izobraţevanje

potrebno in pomembno za zadostitev vseh kriterijev ocenjevanja. Svetovalci Centra za

poklicno izobraţevanje (CPI) v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki so izvedli veliko

seminarjev in študijskih srečanj, namenjenih usposabljanju učiteljev za izvedbo enotnih

pisnih izpitov za drugo izpitno enoto in tako pripomogli k dvigu kakovosti izvedbe izpita. S

Priporočili za pripravo in izvedbo drugega in četrtega predmeta poklicne mature pa je CPI

pomembno pripomogel h kompetenčni opredelitvi doseţkov pri poklicni maturi.

6.2. POVZETEK UGOTOVITEV

Enotni predmetni izpitni katalogi zagotavljajo moţnost za doseganje enake stopnje

zahtevnosti in znanja pri posameznih maturitetnih predmetih poklicne mature. Kandidati

na poklicni maturi potrebujejo dober rezultat pri zrelostnem izpitu, saj bo odločal o

njihovi nadaljnji profesionalni poti. Za dobro pripravljenost na zrelostni izpit sta odgovorna

oba, kandidat in učitelj, pripravljalec na poklicni maturi.

Poklicno maturo 2010 je opravljalo 12.545 kandidatov in jo opravilo 11.705 kandidatov, kar

predstavlja 93,3 % deleţ. Glede na status je bilo prijavljenih 66 % dijakov in 34 % »drugih«,

ki so preteţno kandidati iz izobraţevanja odraslih. Kandidati na poklicni maturi 2010 so bili

med najbolj uspešnimi generacijami v primerjavi z vsemi kandidati od začetka poklicne

mature 2002 dalje, vendar manj uspešni od leta 2009.

Uspešnost kandidatov po letu rojstva, v starostni skupini med 18 in 23 let je okrog 90 %,

medtem, ko so v starostni skupini od 24 do 43 in več let bolj uspešni.

Splošni učni uspeh na poklicni maturi se meri od 8 do 23 točk. Glede na vrsto programa, na

status in spol kandidatov Gaussova krivulja kaţe normalno porazdelitev.

Splošna razgledanost prek rezultatov, merjenih pri prvem izpitnem predmetu (slovenščina)

je ocenjena z 2,75, pri tretjem izpitnem predmetu, kjer so kandidati izbrali angleščino je

ocenjena s 3,20 in matematiko z 2,54, vrednotena z ocenami med 2,00 in 5,00 (med

zadostno in odlično oceno) in je v spodnji meji srednje vrednosti (3,5).

Analiza ocen kandidatov pri posameznem predmetu poklicne mature kaţe na različno

porazdelitev rezultatov. Relativno normalna je pri prvem in pri tretjem predmetu in desno

usmerjena pri četrtem predmetu. Več kot 40 % kandidatov je doseglo odlično oceno pri

četrtem predmetu. Pri drugem predmetu je porazdelitev za ocene zadostno, dobro in prav

dobro dokaj izenačena (med 20 % in 30 %). Povprečen uspeh, doseţen pri drugem

predmetu poklicne mature 2010 znaša 2,74. To je več kot pri tretjem predmetu (2,67) in

pri materinščini (2,65). Najboljšo povprečno oceno so kandidati dosegli pri četrtem

izpitnem predmetu (3,71) in je pribliţno enaka kakor v preteklih letih. Doseţen uspeh

strmo narašča od najniţje k najvišji oceni.

Pri izračunu korelacije med povprečnim uspehom v zadnjih dveh letih srednješolskega

izobraţevanja in splošnim učnim uspehom na poklicni maturi 2010 je bila ugotovljena

statistično pomembna vrednost Pearsonovega koeficienta 0,64.

Tudi med vsoto ocen pri maturitetnih predmetih poklicne mature v zadnjem letniku

srednje šole in splošnim uspehom poklicne mature 2010 obstaja povezanost, izraţena s

statistično pomembno vrednostjo Pearsonovega koeficienta in znaša 0,70.



Splošni uspeh šole posameznice ocenimo skozi povprečni splošni uspeh vseh kandidatov v

vseh izpitnih rokih poklicne mature 2010. V srednjem strokovnem izobraţevalnem

programu Predšolska vzgoja, na slovenski ravni, se splošni uspeh pri dijakih giblje med 14

in 19 točkami, pri »drugih« pa je splošni uspeh na poklicni maturi zgoščen med 13 in 19

točkami iz intervala vrednosti med 8 in 23 moţnimi točkami.

Glede na povprečne rezultate poklicne mature 2010 na slovenski ravni so rezultati pri vseh

izpitnih enotah v šoli posameznici boljši za 0,3 ocene in več. Medtem, ko ugotavljamo, da

je zlatih maturantov na šoli pa za 0,2 % manj od slovenskega povprečja (1,2 %)

Za usposabljanje učiteljev ali posebej za ocenjevanje na prvi in tretji izpitni enoti poklicne

mature poskrbi Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ).

Svetovalci CPI v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki so v šolskem letu 2009/2010 izvedli

več seminarjev in študijskih srečanj, ki so bila namenjena usposabljanju učiteljev za

izvedbo enotnih pisnih izpitov za drugi predmet poklicne mature in s tem pripomogli k

dvigu kakovosti izvedbe izpita iz drugega predmeta poklicne mature. Zagotovljena so večja

veljavnost, objektivnost, zanesljivost in pravičnost, istočasno pa je doseţena tudi večja

transparentnost.

6.3. KRITIČNA ANALIZA

Starejši kot so kandidati na poklicni maturi, več imajo praktičnih znanj, ţivljenjskih

izkušenj, samodiscipline in odgovornosti, kar vse prispeva k večji uspešnosti pri opravljanju

poklicne mature, kot kompleksnega izpita.

Rezultati poklicne mature 2010 kaţejo slovensko srednješolsko znanje na nivoju

»povprečnosti«, ko gledamo splošni uspeh poklicne mature. Splošna razgledanost je v

spodnji meji srednje vrednosti.

Sporazumevanje v maternem jeziku, ki je ključna, generična kompetenca vsakega

drţavljana, vključuje pripravljenost za kritičen in konstruktiven dialog in zanimanje za

interakcijo z drugimi. To vključuje zavest o vplivu jezika na druge ljudi in potrebo po

razumevanju in uporabi jezika na pozitiven in druţbeno odgovoren način. Bistvena znanja

za sporazumevanje v tujih jezikih so ključna kompetenca posameznika, ki kaţejo pozitiven

odnos pri spoštovanju kulturne radovednosti glede jezikov in medkulturnega

sporazumevanja. Potrebno znanje matematike vključuje sposobnost uporabe temeljnih

matematičnih načel in postopkov v vsakodnevnih okoliščinah doma in v sluţbi. Biti

matematično kompetenten drţavljan pomeni, da je le-ta sposoben matematično

razmišljati, razumeti matematične dokaze, se sporazumevati v matematičnem jeziku ter

uporabljati ustrezne pripomočke. Kadar umestimo ocenjeno splošno razgledanost pri

poklicni maturi v okvire ključnih kompetenc sporazumevanja v maternem jeziku in tujih

jezikih ter matematične kompetence, ugotovimo da je le-ta bolj kot ne na spodnji stopnji

povprečja.

V srednješolske programe, ki se zaključujejo s poklicno maturo in se iz njih velika večina

vpiše v terciarno izobraţevanje, je vključeno 40 % generacije. Tako velik deleţ generacije

ne more dosegati standardov znanja, ki so jih v preteklosti ţe dosegali manjši deleţi

generacije. Za matematiko obstajajo relevantni podatki o padanju standardov znanja v

slovenskih srednjih šolah (Japelj Pavišič et al., 2009 v Zupanc in Bren, 2010, str. 129),

zniţuje se teţavnost, znanje se ne utrdi, izgublja se temeljna znanja na določeni stopnji

izobraţevanja (Zupanc, 2010 v Zupanc in Bred, 2010, str. 129). Tu se prepoznavajo



posledice permisivne vzgoje in se vsaka prizadevnost za dobro dijakove samopodobe

nagradi, čeprav niso talentirani za zapletene in abstraktne miselne operacije. V nezahtevni

šoli lahko hitro občutimo diferenciacijo otrok, ker se nekaterim zapirajo poti do prestiţnih

mest v druţbi (Gaber in Tašner, 2009 v Zupanc in Bren, 2010, str. 130). Zgodovina nas uči,

da druţbena moč temelji na moči vpliva na kadrovske odločitve.

Najboljšo povprečno oceno so kandidati dosegli pri četrtem izpitnem predmetu in je

pribliţno enaka kakor v preteklih letih. Doseţen uspeh strmo narašča od najniţje k najvišji

oceni. Če sodimo poklicno kompetenčnost kandidatov na poklicni mturi prek njihovih

rezultatov, ni pretirane skrbi, da bi le-ta upadala.

Cilj prenove poklicnega in strokovnega izobraţevanja je priprava kompetenčno zasnovanih

izobraţevalnih programov z jasno določenimi učnimi doseţki, kar so ključne ter poklicno in

predmetno specifične kompetence. S tem je zasledovan temeljni cilj, to je dvig poklicne

usposobljenosti diplomantov poklicnih in strokovnih šol, pa tudi boljše splošno znanje

dijakov. Vedno močnejša vpetost poklicnega izobraţevanja v širši evropski prostor, sprejem

evropskega ogrodja kvalifikacij, ki bo referenčno ogrodje za kvalifikacije v nacionalnih

sistemih in nastajajoča priporočila o kreditnem sistemu v poklicnem izobraţevanju, dajejo

velik poudarek učnim doseţkom (angl. learning outcomes) posameznikov, kajti le-ti so

predmet priznavanja, prenosa in vrednotenja v skupnem evropskem prostoru izobraţevanja

in dela ter imajo velik pomen pri uveljavljanju nacionalne in evropske politike

zaposlovanja.

Evalvacije po seminarjih za ocenjevalce so pokazale, da imajo nekateri ocenjevalci še

vedno teţave z interpretacijo meril za ocenjevanje pisnih izdelkov, zato je pomembno, da

se še dalje redno izobraţujejo.

V publikaciji Priporočila za pripravo in izvedbo drugega in četrtega izpitnega predmeta

poklicne mature so podana navodila za pripravo kompetenčno zastavljenih izpitnih

vprašanj z navodili za reševanje in ocenjevanje, ki pa se šele uvajajo v prenovljene

srednješolske izobraţevalne programe.



6.4. PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE

Izvedba izpita iz drugega predmeta poklicne mature v prenovljenih izobraţevalnih

programih, kjer kandidati izkazujejo poklicne kompetence, ki so jih osvojili pri različnih

obveznih strokovnih modulih, bi morala vplivati na organizacijo izobraţevalnega procesa,

predvsem na načrtovanje izvedbenega kurikula in kadrovsko izvedbo strokovnih modulov.

Prek analiz rezultatov poklicne mature je vedno bolj opazna potreba po poenotenju

kriterijev pri drugem predmetu poklicne mature in po večji diferenciaciji pri četrtem

predmetu. Sodelovanju delodajalcev pri izvedbi četrtega predmeta poklicne mature

postaja vedno bolj opazno, a bi bilo temu potrebno posvetiti več pozornosti. Pri četrtem

izpitnem predmetu bi bilo smiselno razpisati čim več praktično uporabnih tem in manj

teoretičnih.

Poleg tega se je kot dobra praksa izkazala organizacija priprav na poklicno maturo v

zadnjem letniku, predvsem tam, kjer so z izvedbenim kurikulom razporedili izvajanje

strokovnih modulov, ki so podlaga za drugi predmet, v niţje letnike. Predstavniki šol

menijo, da je izvedba predpreizkusa iz drugega predmeta poklicne mature smiselna in

pomembno vpliva na poznejšo izpeljavo izpita.

V novih in prenovljenih izobraţevalnih programih, ki so kompetenčno zastavljeni, dijaki

osvajajo in dosegajo kompetence v času učnega procesa. Ker je vrednotenje kompetenc

novost in nimamo na tem področju dovolj znanja in izkušenj, jih za začetek najlaţje

vrednotimo na zaključku izobraţevanja, na poklicni maturi, s pomočjo avtentičnih,

praktičnih nalog, kot zaključno delo in izdelek oziroma storitev, s katerimi kandidati

izkazujejo poklicne kompetence. Trenutno še vedno v času procesa ocenjujemo

kandidatovo znanje, spretnosti, veščine, medtem ko meriti kompetenc še vedno ne znamo.

Za vrednotenje kompetenc bo potrebno še razvijati metodologijo in orodja za vrednotenje

kompetenc; model izkazovanja poklicnih kompetenc kot poklicno oziroma zaključno delo,

izdelek oziroma storitev; pripraviti baze kompetenčno zastavljenih vprašanj za izkazovanje

poklicnih kompetenc (avtentične naloge, učne situacije) ter dokumentirati in evidentirati

kompetence v obliki e-mape učnih doseţkov.

V slovenskem šolstvu je potrebnih kar nekaj korakov stran od populističnih pristopov

nezahtevne, »prijazne« in neučinkovite šole, ki se ţe pri načrtovanju izogiba standardom

znanja in preseganju le-teh. Učitelji pri tem potrebujejo avtonomijo v pristopih, načinih in

metodah poučevanja in vzgoje, pri čemer niso neprijazni, so pa tudi odgovorni za svoje

rezultate. Ţelimo si dijakov, ki dosegajo nacionalno in mednarodno dogovorjene standarde

znanja. Inovacije in novi projekti naj vodijo k izboljšavam, ki prispevajo večjo učinkovitost

in boljše znanje, a ne na račun visoke propustnosti in dobrih ocen. Šola mora posredovati

realno povratno informacijo o doseţenem znanju in razlikovati med nesprejemljivim in

primernim, med neuspešnim in uspešnim ter tudi med dobrim in izjemnim. Prav bi bilo, da

bi pri tem druţboslovni, humanistični in naravoslovni predmeti sklenejo koalicijo za realno

prikazovanje in ocenjevanje doseţenega znanja in spretnosti.

Če raziskovalna in politična skupnost zna ponuditi zadovoljiv odgovor o tem, katere so

ključne in poklicno specifične kompetence v poklicnem in strokovnem izobraţevanju ter o

tem ponuditi različne rešitve, pa je zelo malo znanega o načinih njihovega razvoja,

merjenja in ocenjevanja, kar je namen večletnega projekta, podprtega s strani evropske

unije. Ţe več let poteka zbiranje ugotovitev relevatnih slovenskih in evropskih



raziskovalnih programov in projektov s posebnim ozirom na koncepte standarizacije znanja

ter merjenja znanja in kompetenc, ki se preverjajo ob zaključku poklicnega in strokovnega

izobraţevanja.

Dolgoročni plani razvoja podjetij in ustanov zahtevajo enakovredno plane razvoja

materialne osnove kot tudi plane razvoja njihovih človeških virov, za zviševanje njihovih

poklicnih kompetenc in kompetenc za uspešno vodenje svojih ţivljenjskih nalog tudi izven

delovnega mesta. Pomembno je, da posamezniki zvišujejo raven znanja, urijo spretnosti in

razvijajo svoje sposobnosti za uspešno opravljanje nalog v vseh svojih ţivljenjskih vlogah,

saj se le z ţivljenjem zadovoljni delavci lahko v kar največji meri posvetijo delu v

podjetjih.

Zelo pomembno je še dalje zagotavljati usposabljanje za ocenjevalce za vse predmete pri

poklicni maturi, pa tudi izvedbo predmaturitetnih preizkusov – oboje prispeva h kakovosti

izvedbe poklicne mature. Da bi se usposabljanja udeleţili vsi in ne samo nekateri, pa bi

izobraţevanje moralo biti brezplačno.



LITERATURA

Bucik, V. (2001). Zakaj potrebujemo kakovostno zunanje preverjanje in ocenjevanje

znanja? Sodobna pedagogika, 52, št. 3, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije,

Ljubljana, str. 40-52.

Bucik, V. (2009). Splošna matura na Slovenskem: včeraj, danes, jutri, Sodobna pedagogika,

60, št. 1, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana, str. 116-134.

Cankar, G. (2004). Standardna napaka ocenjevalnega procesa preizkusov znanja,

Psihološka obzorja. 13, št. 3, str. 63-76.

Cencič, M. (2000). Kako učitelji lahko sami preverjajo svojo zanesljivost in

objektivnost ocenjevanja pisnih izdelkov učencev? Vzgoja in izobraţevanje, 31, št. 2-3,

str. 87-91.

Ferjan, M. (2005). Management izobraževalnih procesov, Moderna organizacija v okviru

FOV, Kranj.

Fukayama, F. (1992). The End of History and the Last Man, Harmondsworth, Penguin

Books.

Jakara, V. (2000). Kakovost v procesih preverjanja in ocenjevanja znanja, Andragoška

spoznanja, 6, št. 4, str. 96-104.

Jerončič, S. (2007): Eksternost in objektivnost ocenjevanja pri poklicni maturi, diplomsko

delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Kolenc, J., Kamenšček, P. H. in Kelava, P. (2007). Dualni sistem poklicnega izobraževanja,

Radovljica, Didakta.

Marentič Poţarnik, B. (2000). Preverjanje in ocenjevanje znanja: merjenje ali presoja,

Vzgoja in izobraţevanje, 31, št. 2-3, str. 3-9.

Marentič Poţarnik, B. (2001). Zunanje preverjanje, kultura učenja in kakovost

(maturitetnega) znanja, Sodobna pedagogika, št. 3/2001, Zveza društev pedagoških

delavcev Slovenije, str. 52-74.

Medveš Z. (2005). Opredelitev poklicne mature, v Poročilo o poklicni maturi 2005,

Ljubljana, Drţavni izpitni center, str. 9-13.

Muršak, J. (2008). Sistematično zbiranje informacij o gibanju generacij v poklicnem in

strokovnem izobraževanju in usposabljanju. V: Kolenc, J. in Kramberger, A., Kakovost

poklicnega in strokovnega izobraţevanja – normativne in strokovne podlage, Ljubljana,

Pedagoški inštitut, str. 66-94.



Muršak, J. (2009). Kriza poklicne identitete: vloga poklicnega in strokovnega

izobraževanja, Sodobna pedagogika, 60, št. 1, str. 154-171.

R Development Core Team (2010). R: A language and environment for statistical

computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. ISBN 3-900051-07-0,

URL: http://www.R-project.org/.

Rutar Ilc, Z. (2000). Izhodišče nove kulture preverjanja znanja, Vzgoja in

izobraţevanje, 31, št. 2/3, str. 78-81.

Sagadin, J. (2003). Statistične metode za pedagoge, Maribor, Obzorja.

Strmčnik, F. (2001). Didaktika, Osrednje teoretične teme, Ljubljana, Znanstveni inštitut

Filozofske fakultete.

Šimenc, M. (2000). K razmerju med notranjim in zunanjim preverjanjem znanja, Vzgoja in

izobraţevanje, 31, št. 2-3, str. 20-22.

Štrajn, D. (2010). Poklicno/strokovno izobraževanje in visoko vrednotenje terciarne

izobrazbe, Sodobna pedagogika, št. 2/2010, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije,

Ljubljana,str. 22-36.

Šućur, M. (2009). Financiranje visokošolskega izobraževanja, diplomsko delo

univerzitetnega programa, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.

Zupanc, D.(2001). Interno ocenjevanje pri maturi, Sodobna pedagogika, 52, št. 3, Zveza

društev pedagoških delavcev Slovenije, str. 98-109.

Zupanc, D. (2010). Razlike v dosežkih dijakov pri zunanjih preverjanjih znanja pred

vpisom in zaključku gimnazijskih in drugih srednješolskih programov, Sodobna pedagogika,

61, št. 2, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, str. 142-163.

Zupanc, D. in Bren, M. (2010). Izbira predmetov pri maturi in splošni uspeh – ali

naravoslovne predmete izberejo po uspehu boljši? Šolsko polje, XXI, št. 5/6, str. 107-135.

Ţibert, S. (2007). Preverjanje – ocenjevanje – znanje ali kako z ustreznim preverjanjem in

ocenjevanjem do uporabnega znanja, Preverjanje in ocenjevanje, letnik 3, št. 4, Zaloţba

EDUCA, str. 19 – 27.

VIRI

Analiza anketnega vprašalnika za ravnatelje o izvedbi poklicne mature, pripravila Semen, E., Drţavni izpitni center: http://www.ric.si/poklicna_matura/statisticni_podatki/, prebrano dne 20.12.2011.


http://www.ric.si/poklicna_matura/statisticni_podatki/



Cognitive Capitalism: http://p2pfoundation.net/Cognitive_Capitalism, prebrano dne 9.11.2011. Education at a Glance 2008: OECD Indicators, prebrano na: http://www.oecd.org/document/9/0,3746,en_2649_39263238_41266761_1_1_1_1,00.htmldne 8.11.2011

Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov:

http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/izhodisca.pdf, prebrano dne 8. 11. 2011.

Ključne kompetence za vseživljensko učenje: Evropski referenčni okvir: http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/publ/pdf/ll-learning/keycomp_sl.pdf, prebrano dne 12.12.2011.

Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2009, izdelal Drţavni izpitni center, sprejela Drţavna komisija za poklicno maturo na svoji 19. redni seji, dne 21. 5. 2010: http://www.ric.si/poklicna_matura/statisticni_podatki/, prebrano dne 52.11.2011. Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010, izdelal Drţavni izpitni center, sprejela Drţavna komisija za poklicno maturo na 30. redni seji, dne 20.5.2011: http://www.ric.si/poklicna_matura/statisticni_podatki/, prebrano dne 20.11.2011. Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo 2010, določil Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraţevanje, v skladu z 20. členom Zakona o maturi, na 110. seji, dne 7. 8. 2008: www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/.../$fileN/M-MIK-2010.pdf, prebrano dne 1. 11.2011. Pravilnikom o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami, Uradni list RS, št. 6/2006, 17/2006 popr., 38/2007, 48/2010: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_PRAV6715.html, prebrano dne 12.12.2011. Pravilnik o poklicni maturi, Uradni list RS št. 99/2001, 44/2008: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_PRAV4035.html, prebrano dne 1. 11. 2011.

Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju, Uradni list RS, št. 96/99

in 108/99: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_PRAV2182.html, prebrano dne

11.11.1011.

Pravilniku o šolskem koledarju v srednjih šolah, Uradni list RS, št. 78/2007 in 45/2010:

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_PRAV7955.html, prebrano dne 11.11.2011.

Predmetni izpitni katalog za četrti predmet poklicne mature za SSI-predšolska vzgoja: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2009/programi/PIK/2010.htm, prebrano dne 1. 11. 2011. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo 2010 – Angleščina: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2009/programi/PIK/2010.htm, prebrano 10.12.2011. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo 2010 – Matematika: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2009/programi/PIK/2010.htm, prebrano dne 10.12.2011.

http://p2pfoundation.net/Cognitive_Capitalism

http://www.oecd.org/document/9/0,3746,en_2649_39263238_41266761_1_1_1_1,00.html

http://www.oecd.org/document/9/0,3746,en_2649_39263238_41266761_1_1_1_1,00.html

http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/izhodisca.pdf

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/publ/pdf/ll-learning/keycomp_sl.pdf



http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/.../$fileN/M-MIK-2010.pdf














Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo 2010 – Slovenščina: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2009/programi/PIK/2010.htm, prebrano 10.12.2011.

Spletna stran Centra za poklicno izobraţevanje: http://www.cpi.si/kurikul/podlage-za-

pripravo-izobrazevalnih-programov.aspx, prebrano dne 7. 11.2011.

Spletna stran Centra za poklicno izobraţevanje : http://www.cpi.si/mednarodno-

sodelovanje.aspx, prebrano dne 12.12.2011.

Spletna stran Drţavnega izpitnega centra: http://www.ric.si/ric, prebrano dne 20.12.2011.

Statistični podatki poklicne mature 2008 – 2010, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina,

pregledano 1.12. 2011.

Zgodovina mature v Sloveniji: http://sl.wikipedia.org/wiki/Matura, prebrano dne 1. 11.

2011.

Zakon o maturi (ZMat), Uradni list RS, št. 15/2003, 115/2006, 1/2007-UPB-1:

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO2064.html, prebrano dne 1. 11. 2011

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Uradni list RS, št. 16/2007 –

UPB5, 36/2008, 58/2009, 64/2009 in 65/2009.

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI), Uradni list RS, št. 12/1996,

44/2000, 86/2004-ZVSI, 79/2006-ZPSI-1:

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO982.html, prebrano dne 1. 11. 2011.

Zakon o visokem šolstvu (ZVis), Uradni list RS št. 67/1993, 119/2006-UPB3, 59/2007-ZŠtip

(63/2007 popr.), 15/2008 Odl.US:U-I-370/06-20, 64/2008, 86/2009, 62/2010-

ZUPJS, 34/2011 Odl.US: U-I-156/08-16, 78/2011:

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO172.html, prebrano dne 1.11.2011.

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP), Uradni list RS št.

54/2000, 118/2006-ZUOPP-A, 3/2007-UPB1, 52/2010: , prebrano dne 1.11.2011

60 let Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina, Zbornik Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina od

leta 2001 do 2011, Ajdovščina, november 2011.




http://www.cpi.si/mednarodno-sodelovanje.aspx

http://www.cpi.si/mednarodno-sodelovanje.aspx

http://www.ric.si/ric

http://sl.wikipedia.org/wiki/Matura



















KAZALO TABEL IN SLIK

Tabela 5.2.1: Meje za pretvorbo odstotnih točk v točkovne ocene pri prvem in pri tretjem

predmetu poklicne meture 2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010) 38

Tabela 5.2.1a: Osnovni podatki o kandidatih po programu za vse izpitne roke poklicne

nature 2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010) ........................ 39

Tabela 5.2.2: Osnovni podatki o kandidatih po spolu za vse izpitne roke poklicne mature

2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010) ................................. 39

Tabela 5.2.3: Osnovni podatki o kandidatih po statusu za vse izpitne roke poklicne mature

2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010) ................................. 39

Slika 5.2.1: Uspešnost kandidatov po programih, po statusu in po spolu v vseh izpitnih rokih

poklicne mature 2010 skupaj (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010) .... 40

Slika 5.2.2: Uspešnost kandidatov na poklicni maturi od leta 2002 dalje (Vir: Letno

maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010) ..................................................... 41

Tabela 5.2.4: Število kandidatov na poklicni maturi 2010 po letu rojstva (Vir: Letno


Tabela 5.2.5: Uspešnost kandidatov na poklicni maturi 2010 po letu rojstva(Vir: Letno


Slika 5.2.3: Uspešnost kandidatov na poklicni maturi 2010 po letu rojstva (Vir: Letno


Slika 5.2.4: Struktura kandidatov na poklicni maturi 2010 glede na status (Vir: Letno

maturitetno poročilo za poklicno maturo 2010) ................................................... 44

Tabela 5.2.6: Uspešnost kandidatov po programu, statusu in po spolu za spomladanski, za

jesenski in za zimski izpitni rok poklicne mature 2010 skupaj (Vir: Letno maturitetno

poročilo o poklicni maturi 2010) ..................................................................... 45

Tabela 5.2.7: Splošni uspeh kandidatov po programu, po statusu in po spolu za

spomladanski, za jesenski in za zimski izpitni rok poklicne mature 2010 skupaj (Vir: Letno


Tabela 5.2.8: Število kandidatov in uspešnost po posameznem izobraţevalnem programu

glede na vrsto programa, glede na status in glede na spol za spomladanski, jesenski in

zimski rok poklicne mature 2010 skupaj (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi

2010)..................................................................................................... 46



Slike 5.2.5 – 5.2.7: Primerjava splošnega uspeha po vrsti izobraţevalnega programa, po

statusu in po spolu (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010) ................ 47

Slika 5.2.8: Porazdelitev kandidatov po uspehu na poklicni maturi v posameznem izpitnem

roku poklicne mature 2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010) ...... 48

Sliki 5.2.9 in 5.2.10: Prikaza povprečnih ocen in povprečnih odstotnih točk po predmetih

poklicne mature (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010) ................... 49

Tabela 5.2.9: Število in deleţ (v odstotkih) kandidatov po ocenah pri posameznem

predmetu poklicne mature (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010) ...... 50

Slike 5.2.11-5.2.14: Porazdelitve ocen po posameznem predmetu poklicne mature, ločeno

za dijake in za preostale kandidate(»drugi«) (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni

maturi 2010) ............................................................................................ 50

Tabela 5.2.10: Primerjava uspešnosti kandidatov glede na poklicne mature v prejšnjih letih

pri prvem izpitnem predmetu (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010) ... 53

Tabela 5.2.11: Primerjava uspeha kandidatov v treh zaporednih spomladanskih izpitnih

rokih poklicne mature pri izpitnem predmetu Angleščina (Vir: letno maturitetno poročilo o

poklicni maturi 2010) ................................................................................. 54

Tabela 5.2.12: Povprečne ocene različnih izpitnih rokov poklicne mature iz angleščine v

zadnjih treh letih (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010) ................. 54

Tabela 5.2.14: Določitev mej za ocene (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi

2010)..................................................................................................... 57

Tabela 5.2.15: Podatki o kandidatih za dodatni maturitetni predmet splošne mature v

spomladanskem izpitnem roku 2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi

2010)..................................................................................................... 59

Tabela 5.2.15a: Podatki o kandidatih za dodatni maturitetni predmet splošne mature v

jesenskem izpitnem roku 2010 (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2010) .. 60

Slika 5.2.16: Porazdelitev šol glede na povprečni splošni uspeh v vseh izpitnih rokih

poklicne mature 2010 za srednješolsko izobraţevanje – predšolska vzgoja (Vir: Letno


Tabela 5.2.16: Kandidati na poklicni maturi od 2002 do 2010, doseţeno povprečno število

točk in standardni odklon (STD). Prikazan samo spomladanski rok poklicne mature; samo

dijaki. (Vir: Statistika poklicne mature, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina) ................ 61

Slike 5.2.18 - 5.2.20: Uspešnost kandidatov na spomladanskem roku poklicnih matur 2008-

2010 (samo dijaki). (Vir: Statistični podatki poklicne mature 2008, Srednja šola Veno Pilon

Ajdovščina) ............................................................................................. 63



Tabele 5.2.17 - 5.2.19: Statistični podatki o uspešnosti dijakov po izpitnih predmetih na

spomladanskem izpitnem roku poklicnih matur 2008-2010 (Vir: Statistični podatki poklicne

mature 2008, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina) ............................................... 64

Slika 5.2.21: Deleţ posameznih prilagoditev na spomladanskem izpitnem roku ............. 65

Tabela 5.2.20: Število zlatih maturantov in vseh uspešnih maturantov po posameznem

izobraţevalnem programu v vseh treh izpitnih rokih poklicne mature 2010 skupaj(Vir: Letno


Tabela 5.2.21: Zlati maturanti poklicne mature od leta 2002 do leta 2010 na šoli, v SSI-

predšolska vzgoja (Vir: Zbornik Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina od leta 2001 do leta

2011)..................................................................................................... 67

Tabela 5.3.1: Povezanost splošnega uspeha poklicne mature 2010 in povprečje uspehov

zadnjega in predzadnjega letnika srednje šole (Vir: Letno maturitetno poročilo o poklicni

maturi 2010) ............................................................................................ 67

Tabela 5.3.2: Povezanost splošnega uspeha poklicne mature 2010 in vsote ocen pri

maturitetnih predmetih poklicne mature v zadnjem letniku srednje šole (Vir: Letno


Documents

IZRAŢANJE POKLICNE KOMPETENČNOSTI IN … · sploŠne razgledanosti v rezultatih poklicne mature mentor: ... interno in eksterno preverjanje znanja ... test hipotez