IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA ......gasovod od TIRZ Skopje 1 do kasarna Stra{o Pinxur Skopje, KO Bunarxik, KO Miladinovce i KO Kadino - op{tina Ilinden, soglasno ~len

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

ZA

PROEKT ZA INFRASTRUKTURA ZA IZGRADBA NA GASOVOD OD TIRZ SKOPJE 1 DO KASARNA STRA[O

PINXUR SKOPJE, KO BUNARXIK, KO MILADINOVCI I KO KADINO - OP[TINA ILINDEN

NACRT VERZIJA

Skopje, 2011 godina

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz

ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite

aspekti od realizacija na Proekt za infrastruktura za izgradba na

gasovod od TIRZ Skopje 1 do kasarna Stra{o Pinxur Skopje, KO

Bunarxik, KO Miladinovce i KO Kadino - op{tina Ilinden, soglasno

~len 65, stav 2 od Zakonot za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br.

53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09 i 47/10), se naloì potrebata za

sproveduvawe na Strategiska ocena na ìvotnata sredina.

Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za

Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (videno od

Kopija na sertifikat, dadeno vo prilog).

Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie

vrz ìvotnata sredina u~estvuvaa:

Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist, \oko Dinev, dipl. in`. arhitekt, Maja Kostova, ekolog-biolog, Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Igor Kukulovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Keti Andonova, administrator.

Enviro Resursi, DOO

Emil Stojanovski

2

Vrz osnova na odredbite od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija donesuvam: R E [ E N I E Qup~o Avramovski, diplomiran ekonomist, se opredeluva za ovlasten ekspert za izrabotka na strategiska ocena na ìvotna sredina za Proekt za infrastruktura za izgradba na gasovod od TIRZ Skopje 1 do kasarna Stra{o Pinxur Skopje, KO Bunarxik, KO Miladinovce i KO Kadino - op{tina Ilinden. Obrazloènie: Qup~o Avramovski, diplomiran ekonomist, gi ispolnuva uslovite propi{ani vo odredbite od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija soglasno Potvrda za ovlasten ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina na proektite izdadena od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe na Republika Makedonija.

Enviro Resursi, DOO

_________________

Emil Stojanovski

3

Sodrìna: Voved .............................................................................................. 11 1. Celi na Planskiot dokument ................................................... 14 1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ................................ 17 1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ........................... 19 1.3 Upotrebena metodologija ......................................................... 20 1.4 Zakonodavna ramka ..................................................................... 21 1.5 Institucionalna ramka ............................................................ 25 1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina ...................................................................... 26 1.7 Rezime ............................................................................................ 27 2. Pregled na planskiot dokument .............................................. 28 2.1 Osnovi na Planskiot dokument ............................................... 28 2.2 Planski opfat ............................................................................. 29 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ................................. 29 2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ............................. .......... 30 3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 31 3.1 Soobra}ajno povrzuvawe ........................................................... 31 3.2 Soobra}aen plan ......................................................................... 31 3.3 Vodosnabditelna mreà ............................................................ 32 3.4 Fekalna i atmosferska kanalizacija ..................................... 32 3.5 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii.... 33

4. 4.1

Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina ...................................................................... Karakteristiki na prostorot .................................................

34 34

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ............................................................ 34 4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot ............ 35 4.1.3 Geolo{ki karakteristiki ........................................................ 35 4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot ............................ 36 4.1.5 Hidrotehni~ka struktura ......................................................... 36 4.1.6 Hidrotehni~ka infrastruktura ............................................. 37 4.1.7 Stopanstvo .................................................................................... 39 4.1.8 Klimatski i mikroklimatski karakteristiki ................... 42 4.1.9 Koristewe i za{tita na zemjodelsko zemji{te .................... 43 4.1.10 Energetski izvori i enrgetka struktura ............................... 44 4.1.11 Naselenie ...................................................................................... 44 4.1.12 Prirodno nasledstvo .................................................................. 45 4.1.13 Kulturno-istorisko nasledstvo ............................................... 46 4.1.14 Industrija ..................................................................................... 48

4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo planskiot opfat ..........................................................................

49

4.2.1 Vozduh.............................................................................................. 49 4.2.2 Voda ................................................................................................ 52 4.2.3 Otpad .............................................................................................. 52 4.2.4 Bu~ava ............................................................................................ 54 4.3 Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okolu

9

planskiot opfat .......................................................................... 55 5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ....... 57 6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ............. 58

7 Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina ...........................................................................................

60

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od implementacija na planskiot dokument ................................ 67 9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina ......... 80 10. Netehni~ko rezime ..................................................................... 81 11. Prilozi ......................................................................................... 87 Dodatok ........................................................................................... 92 Koristena literatura ................................................................. 95

10

Voved

Konceptot na planiran stopanski razvoj utvrden so Prostorniot

plan na Republika Makedonija }e se realizira so izrabotka na

urbanisti~ki planovi od regionalno i lokalno nivo, a koi }e se temelat

na osnovnite uslovi i pretpostavki za ostvaruvawe na celite i

opredelbite postaveni vo oblasta na razvojot.

So analiza na prostorot koj go zafa}a ovoj, se dobiva jasna slika za

me|usebniot odnos na istiot so prirodnoto opkruùvawe kako i za

negovata golemina, izgradenost i opremenost. Proektot za

infrastruktura za izgradba na gasovod od TIRZ Skopje 1 do kasarna

Stra{o Pinxur i TAV Skopje, KO Bunarxik, KO Miladinovci i KO

Kadino, op{tina Ilinden se donesuva vo soglasnost so proektnata

programa zadadena od strana na GA-MA AD Skopje i go izrabotuva pravno

lice so licenca za izrabotka na urbanisti~ka planska dokumentacija

soglasno ~len 18 od Zakonot.

Podgotovkata na razvojnite planski dokumenti vo op{tinite

(kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni) vo domenot na zemjodelstvoto,

{umarstvoto, ribarstvoto, energetikata, industrijata, rudarstvoto,

transportot, regionalniot razvoj, telekomunikaciite, upravuvaweto so

otpadot, upravuvawe so vodite, turizmot, prostornoto i urbanisti~ko

planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen

plan i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina ja nalaga

potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina od

sproveduvawe na Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina

na ovie planski i programski dokumenti. Celta e da se obezbedi

navremeno identifikuvawe i locirawe na mo`nite vlijanija vrz

ìvotnata sredina, kako rezultat na donesuvawe i sproveduvawe na

planskite dokumenti i na taa osnova definirawe na aktivnosti i merki

koi }e treba da se implementiraat za nadminuvawe ili ublaùvawe na

vlijanijata na ìvotnata sredina.

Strategiskata ocena na vlijanieto, kako vaèn dokument, treba da

go sledi donesuvaweto i implementacijata na planskite dokumenti i da

11

se realizira paralelno so nivnoto donesuvawe, razvivawe i usvojuvawe

od nadle`nite strukturi, kako bi se nadminale ili ublaìle bilo kakvi

negativni reperkusii i degradira~ki procesi vrz ìvotnata sredina.

Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo

Izve{tajot za ìvotna sredina, lokalnata samouprava na Ilinden e

dol`na da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od

implementacijata na planskiot dokument, a isto taka spored ~lenot 8 od

Arhuskata Konvencija e dol`na da nastojuva da go unapreduva aktivnoto

u~estvo na javnosta vo faza koga opciite se seu{te otvoreni. Za taa cel,

}e se prevzemat slednive merki:

1. ]e se utvrdi dinamikata i realnite rokovi {to }e ovozmoàt

efikasno u~estvo na zasegnatata javnost;

2. Nacrt-pravilata }e se objavat i }e bidat javno raspoloìvi,

odnosno dostapni do zasegnatata javnost, i

3. Na zasegnatata javnosta }e i se dade mo`nost da neposredno

u~estvuva preku davawe na komentira i sugestii ili istoto moè da

go ostvari i preku svoite reprezenti, odnosno konsultativni tela.

Rezultatot od u~estvoto na javnosta }e se zeme vo predvid {to e

mo`no pove}e. Uslovite za planirawe na prostorot izdadeni od

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe na

Republika Makedonija, na op{tina Ilinden i izdade Re{enie za uslovi

za planirawe (br. 15-2392/4 od 19.05.2011 godina) i Uslovi za planirawe

na prostorot od strana na Agencijata za planirawe na prostorot so br.

07311 od maj 2011 za izgradba na gasovod od TIRZ Skopje 1 do kasarna

Stra{o Pinxur i TAV Skopje, KO Bunarxik, KO Miladinovci i KO

Kadino, op{tina Ilinden, Urbanisti~ki proekt za tehnolo{ka

industriska razvojna zona Skopje 1 donesen so Re{enie br. 16-8774/3 od

01.09.2008, Urbanisti~ki proekt za kasarna N. H. Stra{o Pinxur

Petrovec donesen so Re{enie br. 16-11819/4 od 06.11.2008, Dràvna

urbanisti~ka planska dokumentacija Aerodrom Aleksandar Veliki

Skopje, op{tina Ilinden i Petrovec donesen so Re{enie br. 16-816/3 od

12.02.2010 koi pretstavuvaat vlezni parametri i smernici pri

planiraweto na prostorot i planskite koncepcii i re{enija po site

12

oblasti relevantni za planirawe na planskiot dokument, a koi se vo

soglasnost so Prostorniot plan na Republika Makedonija, kako osnoven

planski dokument.

Vo Izve{tajot za Strategiskata ocena na ìvotnata sredina daden

e opis na glavnite celi na planskiot dokument, osnovni podatoci za

ìvotnata sredina, vo i okolu granicite na planskiot opfat, kako i opis

na osnovnite komponenti na ìvotnata sredina. Pokraj niv, opfateni se

i socio - ekonomskite uslovi, kako i kulturno - istoriskite

karakteristiki na planskiot opfat.

Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na

koristeweto na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi

opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata

sredina, kako i procedurite za Strategiska ocena na ìvotnata sredina

(SO@S) obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj.

Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj Izve{taj

ukaùva na potrebata od neminovno vklu~uvawe na procedurata za

Strategiska ocena na ìvotnata sredina vo procesot na planirawe,

zaradi poefikasna primena na pravilno izbranata alternativa.

O~ekuvanite vlijanija vrz ìvotnata sredina, preporakite i merkite za

namaluvawe na vlijanijata i planot za monitoring se prikaàni vo

posebni segmenti od Izve{tajot.

13

1. Celi na Planskiot dokument

Pri definirawe na celite za izrabotka na Strategiska ocena na

ìvotnata sredina, potrebno e istite da proizleguvaat od planskiot

dokument. So takov pristap se sozdava mo`nost za pravilna primena na

merkite za za{tita na ìvotnata sredina vo ramkite na sodrìnite i

celite definirani so planskiot dokument i ovozmoùvawe na odr`liv

razvoj preku izbor na alternativni re{enija.

Soglasno Planskata programa na Nara~atelot, postavkite i

nasokite dadeni vo Uslovite za planirawe na prostorot za izrabotka na

planot, koj e osnoven razvoen dokument ima krajna cel preku:

• Maksimalno vklopuvawe na infrastrukturata i obejktite so

terenot;

• Racionalno koristewe na zemji{teto;

• Po~ituvawe i valorizacija na kulturnoto i graditelskoto

nasledstvo;

• Vgraduvawe za{titni merki;

• Po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi vo

planiraweto;

• Da gi utvrdi parametrite koi se potrebni za realizacija na

Proektot za infrastrukturata za izgradba na gasovod od TIRZ

Skopje 1 do kasarna Stra{o Pinxur i TAV Skopje, KO Bunarxik,

KO Miladinovci i KO Kadino, op{tina Ilinden.

Osnova za izrabotka na planot e Strategijata za odr`liv razvoj,

Uslovite za planirawe proizlezeni od Prostorniot plan na RM i

Proektnata programa, utvrdena od nadle`nite institucii i

Nara~atelot.

Planskata dokumentacija pretstavuva Proekt za

infrastrukturata, i se izrabotuva vo soglasnost so ~len 51-a od Zakonot

za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05,

137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11) i Pravilnikot za standardi i

normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10 i

64/11) kako i drugata zakonska regulativa {to go dopira planiraweto.

14

Sozdadenite vrednosti, kako ~initeli koi moàt da vlijaat vrz

razvojot na prostorot vo ramkite na opfatot na planot, go opfa}aat

demografskiot sostav na naselenieto, ekonomskiot razvoj, soobra}ajnata

povrzanost, infrastrukturata, kako i upotrebata na zemji{teto vo

ramkite na planskiot opfat.

Planskiot koncept e postaven vrz osnova na analizata na

prostorot, analizata na mo`nostite za prostoren razvoj i Proektnata

programa. Planskiot koncept e vo direktna zavisnost od sozdadenite i

prirodnite faktori, kompozicija, odnosno estetsko oblikuvawe na

prostorot. Odr`liviot razvoj e principot vrz koj se bazira planskiot

koncept. Istiot e usloven i od merkite za za{tita i spasuvawe.

Celi na planskiot dokument se slednive:

• Razvojot na infrastrukturnite sistemi pretstavuva zna~ajna

determinanta na idniot ekonomski razvoj. Elektro-energetskata i

komunalnata infrastruktura se zna~ajni faktori na razvojot i

razmestenosta na stopanskite dejnosti i kapaciteti;

• Proizvodstvoto, distribucijata i potro{uva~kata na energija se

edni od relevantnite indikatori za dostignato nivo na ekonomski

razvoj na edna zemja ili region;

• Od energetskata infra, odnosno suprastruktura pokraj izgradbata

na elektro-energetskite objekti so prenosnata mreà zna~ajna e

izgradbata na gasovodniot sistem ~ija namena e kvalitetno

zadovoluvawe na potrebite kako na {irokata potro{uva~ka, taka i

na ekonomskite dejnosti, od koi kako golem potro{uva~ i korisnik

na ovoj resurs se javuva industrijata.

• Gasovodniot sistem e zna~aen razvoen i lokaciski faktor za

prostornata razmestenost na odredeni ekonomski sodrìni,

proizvodni ili uslu`ni.

Objektivno, idniot ekonomski razvoj e usloven od obemot na

investiciite. Kako bitna osnova na idnoto investirawe pokraj

dominatnata orientiranost kon proizvodstvoto nameneto za izvoz,

investirawe vo tehnolo{ko osovremenuvawe na kapacitetite, razvivawe

investicioni proekti prete`no so trudointenzivnite karakteristiki

15

poradi obemnata ponuda na relativno eftina rabotna sila, treba da se

istakne i zna~eweto na opredelbata za prodolùvawe na investirawe vo

stopanska infrastruktura, vo tehnolo{ka modernizacija i gradba na

novi infrastrukturni objekti, no so jasno opredelena op{testvena i

ekonomska korisnost i investirawe vo mreà na lokalna i op{testvena

infrastruktura soglasno demografskite dvièwa i potrebata za

poramnomeren razvoj vo prostorot.

Snabduvaweto so energetski resursi se izdvojuva kako poseben

infrastrukturen uslov za razvoj i razmestenost na proizvodnite i

uslu`nite dejnosti. Sovremenata ekonomija e determinirana so

upotrebata na kombinacija na materijalnite resursi, rabotnata sila,

investiciite i tehnologijata, koi {to po definicija pretstavuvaat

faktori na razvojot. Proektot za infrastruktura e namenet za izgradba

na gasovodot od TIRZ Skopje 1 do planskiot opfat na kasarnata Stra{o

Pinxur i soglasno idniot razvoj i razmestenosta na proizvodnite i

uslu`ni dejnosti na ovoj prostor treba da bazira na primena na

principite i standardite za za{titata na ìvotnata sredina, osobeno

nivna preventivna primena i spre~uvawe na negativnite vlijanija vrz

ìvotnata i rabotnata sredina.

So razmestuvaweto na stopanskite kapaciteti i so

aglomeriraweto na naselenieto vo prostorot, se formiraat centri-

polovi na razvojot kako {to e gradot Skopje so gravitaciono vlijanie vrz

prostorot za koj se nameneti Uslovite za planirawe.

Polovite za razvoj gi formiraat oskite na razvojot koi vo

minatoto se formirale vo zavisnost od geografskite karakteristiki na

prostorite, t.e. spored reqefot, te~enijata na rekite i sli~no. Vo

dene{no vreme pozna~ajni stanaa delovnite odnosi, me|u~ove~kite

komunikacii, geografskite belezi, kako i izgradenite infrastrukturni

sistemi i stopanski kapaciteti.

So Prostorniot plan na R. Makedonija definirani se pet oski na

razvoj od koi relevantni za op{tinata Ilinden na ~ij prostor se nao|a

lokacijata za koja se nameneti Uslovite za planirawe e t.n. razvojna zona

Sever-Jug koja minuva po te~enieto na rekata Vardar. Site oski koi se

16

zacrtani so Prostorniot plan na Dràvata }e se imaat vo predvid za

prostornata organizacija, a vo prv red za modernizacijata na pati{tata,

za izgradbata na dalekuvodi, gasovodi itn.

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina

Vo ramkite na Evrointegraciskite procesi vo ìvotnata sredina

Republika Makedonija ima potpi{ano golem broj na me|unarodni

konvencii, protokoli i bilateralni dogovori i vo taa nasoka ima

dobieno status na zemja kandidat za priem vo Evropskata Unija (EU).

Procesot na aproksimacija na EU regulativite vo oblasta na ìvotnata

sredina preku transponirawe na EU Direktivite vo sektorite na

ìvotna sredina e zapo~nat, vo pomala ili pogolema mera vo site

mediumi vo ìvotnata sredina.

Vo periodot od 2004-2011 godina se doneseni slednite zakoni:

Zakon za ìvotna sredina, Zakon za kvalitet na ambientalniot vozduh,

Zakon za otpad, Zakon za vodi, Zakon za bu~ava, Zakon za GMO (genetski

modificirani organizmi), Zakon za za{tita na prirodata i Zakon za

hemikalii, kako i izmeni i dopolnuvawa na ovoj zakon. Procesot na

usoglasuvawe na tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU

Direktivite vo forma na podzakonski akti e vo zna~ajna faza, a vo

sektorite Ocenka na vlijanie vrz ìvotnata sredina, Strate{ka ocena

na vlijanieto vrz ìvotnata sredina, Integriranoto spre~uvawe i

Kontrola na zagaduvaweto i Kvalitet na vozduhot e skoro zavr{en. No,

isto taka del od sektorite u{te ne e usoglasen so tehni~kite standardi

na EU Direktivite, kako na primer, emisiite i grani~nite vrednosti na

zagaduva~i na otpadnite vodi, emisii vo vozduhot od stacionarni izvori,

hemikalii i dr. Ovoj proces se o~ekuva da zavr{i vo periodot 2010-2020

godina.

Listata na relevantni zakoni e dadena vo to~kata 11, dodeka EU

Direktivite i me|unarodnite dogovori se prikaàni vo listata na

relevantni EU Direktivi.

17

Site ovie zakonski obvrski i nacionalni strate{ki dokumenti

bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi

na za{tita na ìvotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvaweto

na ovoj Izve{taj.

Generalnite celi utvrdeni po ovie osnovi se slednite:

- Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursi

- podzemni vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od

realizirawe na planiraniot opfat;

- Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na

vodata, po~vata i vozduhot;

- Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od

soodvetni drvni rastenija;

- So~uvuvawe na postojniot biodiverzitet i eliminirawe na

mo`nite kontaminacii na istiot i negovo is~eznuvawe;

- Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na

sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite

mediumi vo ìvotnata sredina od strana na lokalnite i

republi~ki zdrastveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na

zdravjeto na naselenieto;

- Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na

sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnata

sredina;

- Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium

vo ìvotnata sredina po principot DPSIR (dviè~ka sila-

pritisok-sostojba na ìvotnata sredina-vlijanie-odgovor) na

lokalno i regionalno nivo.

Se predlaga pocelosno implementirawe na navedenite celi preku

realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, namaluvawe,

neutralizirawe ili kompenzacija na negativnite vlijanija od

realizacija na predvidenite planski sodrìni soglasno planot. Za taa

cel vo ponatamo{niot tekst na sodrìnata na ovoj dokument se

predlagaat:

18

– tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na

sporeduvaweto na planot;

– preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na

planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na

zakonskite obvrski vo ìvotnata sredina.

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina

se identifikuvani na osnova napravenata analiza na sostojbite i

problemite vo ìvotnata sredina vo planskiot opfat i okolinata i

identifikacija na najsenzibilnite segmenti vrz koi e utvrden pritisok

i se mo`ni negativni vlijanija so realizacijata na planskiot dokument.

Za sekoj zna~aen element na Strategiskata ocena se utvrdeni celi,

koi se osnova na identifikacija na vlijanijata od realizacijata na

sodrìnite utvrdeni vo planskiot dokument:

• Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiot

dokument;

• Podobruvawe na ekonomskite uslovi, podobruvawe na kvalitetot

na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

• Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na

postojnoto nivo na flora i fauna;

• Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na

hortikulturni nasadi od aspekt na pojava na bu~ava i vibracii;

• Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata;

• Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija za

za~uvuvawe na po~vata, a so toa minimizirawe na otpadot;

• Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii;

• Za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo;

• Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i ìvotnata sredina.

Ispolnuvaweto na navedenite celi na Strate{kata ocena preku

realizacija na sodrìnite na planskiot dokument }e se sledi preku

predloèni indikatori.

19

1.3 Upotrebena Metodologija

Grafi~ki prikaz na metodologijata za izrabotka na Izve{tajot za ocena na `ivotnata sredina

Pri podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena se kreira{e

metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten

so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i

dokumenti i izvr{eniot uvid na lice mesto. Postapno se prevzedoa

slednite ~ekori:

– Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo `ivotnata

sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i

po{iroko;

20

– Podetalno se prou~i sodrìnata {to e predvidena da se locira

vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata i

kategorijata na zemji{teto;

– Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za

realizacija na proektnata zada~a;

– Definirani se celite za za{tita na ìvotnata sredina

utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i

me|unarodno nivo;

– Se napravi uvid na postojnata realizirana urbanisti~ka

sostojba na podra~jeto definirano so planskiot opfat

(bespravna gradba, soobra}aen pristap, i sl.);

– Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnata

sredina od realizacija na sodrìnata predvidena so planot;

– Nadminuvawe na negativnite vlijanija po ìvotnata sredina od

realizacija na sodrìnata predvidena so planot;

– Nadminuvawe na negativnite vlijanija ili nivno ublaùvawe i

za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki;

– Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na

sostojbite;

– Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo

procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na

sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot.

Pri izgotvuvawe na planskiot dokument koristena e stru~na

literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki

dokumenti, relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori,

prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi

dokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina za Proekt

za infrastruktura za izgradba na gasovod od TIRZ Skopje 1 do kasarna

Stra{o Pinxur Skopje, KO Bunarxik, KO Miladinovce i KO Kadino -

21

op{tina Ilinden e izraboten soglasno postojnata zakonska regulativa

vo ìvotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:

Zakon za @ivotna sredina

1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05);

2. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot na ìvotna sredina

(„Sl. Vesnik na RM” br. 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10 i

51/11).

Strategiska ocena na ìvotnata sredina

1. Uredba za za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat

odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat

zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto

(„Sl. Vesnik na RM” br. 144/07);

2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);

3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na

tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se

sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata

sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM”

br. 153/07);

4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i

drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08);

5. Pravilnik za informaciite {to treba da gi sodrì

izvestuvaweto za namerata za izveduvawe na proektot i postapkata

za utvrduvawe na potrebata od ocena na vlijanieto na proektot vrz

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 33/06);

6. Pravilnik za sodrìnata za izve{tajot za sostojbata na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 35/06);

22

7. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,

procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S,

vospostavuvawe na komisijata za ocenka za znaeweto na ekspertite

za SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07).

Za{tita na prirodata

1. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06,

84/07, 35/10 i 47/11).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh

1. Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br.

67/04, 92/07, 35/10 i 47/11).

Upravuvawe so otpadot

1. Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 09/11-

pre~isten tekst i 51/11);

Za{tita od bu~ava

1. Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na

RM” br. 79/07, 124/10 i 47/11).

Indikatori za bu~ava

1. Pravilnik za primena na indikatorite za bu~ava, dopolnitelni

indikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite za

ocenuvawe so indikatorite za bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl.

Vesnik na RM” br. 117/08);

2. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08).

23

Monitoring za bu~ava

1. Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl.

Vesnik na RM” br. 120/08);

2. Pravilnik za pobliskite uslovi vo pogled na potrebnata oprema

koja treba da ja poseduvaat ovlasteni nau~ni stru~ni organizacii i

institucii kako i drugi pravni i fizi~ki lica za vr{ewe na

opredeleni stru~ni raboti za monitoring na bu~ava („Sl. Vesnik

na RM” br. 152/08).

Zakon za voda

1. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 06/09, 161/09, 83/10 i

51/11);

2. Zakon za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani

otpadni vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 28/06 i 103/08);

3. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99).

Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020)

Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015)

Zakon za za{tita i spasuvawe

Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08,

124/10 i 18/11).

Zakon za sproveduvawe na prostoren plan

Zakon za sproveduvawe na prostoren plan („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04).

24

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br.

51/05; izmeni 137/07 i 24/08-pre~isten tekst, 91/09, izmeni 124/10, 53/11 i

pre~isten tekst 60/11).

Pravilnik za ureduvawe na prostorot („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06)

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organi na upravata gi definira odgovornostite na

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, kako {to

sledi:

• Sledewe na sostojbata so ìvotnata sredina;

• Predlagawe na merki i aktivnosti za za{tita na vodite, po~vata,

vozduhot i ozonskiot sloj, za{tita od bu~ava i zra~ewe, za{tita na

biolo{kata raznovidnost, geolo{kata raznovidnost, nacionalnite

parkovi i za{titeni oblasti;

• Sorabotka so nau~ni institucii so cel sozdavawe standardi, normi

i pravila za postapka za regulirawe na za{titata na ìvotnata

sredina;

• Sorabotka so gra|anski zdruènija, gra|anski inicijativi i drugi

formi na gra|anska aktivnost;

• Razvivawe na sistem za samo-finansirawe od nezavisni izvori i

vospostavuvawe na tipovi i sumi na kompenzacii za ìvotnata

sredina i drugi stavki;

• Drugi aktivnosti odredeni so Zakon.

Drugi ministerstva i dràvni institucii so odredeni

nadle`nosti na poleto na za{tita na ìvotnata sredina se:

• Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;

• Ministerstvo za transport i vrski;

• Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita;

• Ministerstvo za zdravstvo i

25

• Hidrometerolo{ki Zavod.

Postoi i Parlamentarna komisija za ìvotna sredina, koja

sorabotuva so Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno

planirawe.

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena

na ìvotnata sredina

Sledej}i gi odredbite na Uredbata za sodrìnata za Strategiska

ocena na ìvotna sredina, ovoj Izve{taj gi obrabotuva slednite

sodrìni:

• relevantni aspekti na momentalnata sostojba na ìvotnata

sredina i {to najverojatno bi se slu~ilo dokolku ne dojde do

implementacija na planskiot dokument;

• karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bile

zna~itelno zasegnati;

• drugi problemi koi se relevantni za planskiot dokument,

vklu~uvaj}i gi posebno onie koi se pojavile vo nekoja od oblastite,

koi se od posebno zna~ewe za ìvotnata sredina, a osobeno od

aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite;

• celite na za{titata na ìvotnata sredina, odredeni na

nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot

dokument i na~inot na koj ovie celi i drugite aspekti na

ìvotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite

podgotovki;

• verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina,

vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, ~ovekovoto

zdravje, faunata, florata, po~vata, vodata, vozduhot, klimatskite

faktori, materijalnite pridobivki, kulturnoto nasledstvo, koe

vklu~uva arhitektonsko i arheolo{ko nasledstvo, pejsaòt i

me|usebnata povrzanost na ovie faktori. Ovie vlijanija

vklu~uvaat sekundarni, kumulativni, sinergisti~ki, kratkoro~ni,

so sredno i dolgoro~ni, trajni i privremeni pozitivni i negativni

efekti;

26

• merkite predvideni za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe vo

najgolema mo`na mera na site zna~ajni negativni vlijanija vrz

ìvotnata sredina od implementacijata na planskiot dokument;

• rezime/kratok pregled na pri~inite za izborot na alternativite,

opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site

pote{kotii (kako {to se tehni~ki nedostatoci ili nedostigot na

know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite

informacii;

• opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo

soglasnost so zakonskite obvrski;

• ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so

barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocenka na ìvotnata

sredina za Proekt za infrastruktura za izgradba na gasovod od TIRZ

Skopje 1 do kasarna Stra{o Pinxur Skopje, KO Bunarxik, KO

Miladinovce i KO Kadino - op{tina Ilinden, istiot moè da se

izraboti soglasno izbranata alternativa i kako takov e prifatliv za

implementacija.

27

2. Pregled na Planskiot dokument

2.1 Osnovi na Planskiot dokument

Pri izrabotkata na Proektot za infrastruktura primenet e

metodolo{ki pristap i postapka soglasno Zakonot za prostorno i

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09,

124/10, 18/11 i 53/11) kako i Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i

na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na

RM” br. 78/06) i Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ki

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10 i 64/11) , se bazira na analizi i

sintezi za problematikata i funkcijata na ovoj prostor.

Planiraniot gasovod }e predizvika pozitivni impulsi i efekti

vrz celoto neposredno okruùvawe od aspekt na infrastrukturna

opremenost i uredenost na prostorot i se razbira ekonomski efekti

dokolku e bazirana vrz principite na odr`liv razvoj i se odlikuva so

maksimalno po~ituvawe i vgraduvawe na normativite i standardite za

za{tita na ìvotnata sredina.

Planskata dokumentacija e izrabotena soglasno Zakonot za

prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05,

137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11), Pravilnikot za pobliska sodrìna,

razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl.

Vesnik na RM” br. 78/06) i Pravilnikot za standardi i normativi za

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10).

Vo ramkite na planskiot opfat namenite se soglasno Pravilnikot

za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe:

Infrastruktura (grupa na klasa na nameni E);

• E1-komunalna infrastruktura-gasovod;

• E2-komunalna suprastruktura-merna stanica za gas.

So proektnoto re{enie predvideno e povrzuvawe so primarnata

gasovodna instalacija so potrebnite {ahti od postoe~kata glavna merna

stanica vo TIR 3 Skopje 1 do kasarnata Stra{o Pinxur na granicata so

opfatot na Aerodromot Aleksandar Veliki, so postavuvawe na merni

28

stanici za dvata kompleksa. Site vkrstuvawa so postoe~kite instalacii,

potisen vodovodni linii, telefonska instalacija, elektri~na

instalacija zadolìtelno }e se izvr{at soglasno zakonskata regulativa.

Izveduvaweto na potrebnite podpatnici i premini preku otvoreni

kanali za atmosferska voda isto taka }e se izvr{at soglasno zakonskata

regulativa.

Ovie prostorni celini se opsluèni i me|usebno povrzani so

interna soobra}ajna infrastruktura koja e postavena i realizirana

spored konceptot na grupirawe na sodrìni nameneti za odredeni

dejnosti, procesi ili operacii {to se odvivaat vo niv.

Ovojplan, vo op{tina Ilinden i po{iroko }e predizvika

pozitivni impulsi i efekti vrz celoto neposredno okruùvawe od

aspekt na povisoka organizacija, infrastrukturna opremenost i

uredenost na prostorot i se razbira ekonomski efekti manifestirani

preku privlekuvawe na nova rabotna sila i vrabotuvawe, dokolku e

bazirana vrz principite na odr`liv razvoj i se odlikuva so maksimalno

po~ituvawe i vgraduvawe na normativite i standardi za za{tita na

ìvotnata sredina.

2.2 Planski opfat

2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Trasata na planiraniot gasovod treba da zapo~ne od postoe~kata

merna stanica vo ramki na TIRZ Skopje 1-Bunarxik, pominuva niz KP

688, 646, 645, 644, 642, 641, 640, 620/1, 599, 597, 557, 643, 548, 546 ko

Bunarxik, KP 25/2 KO Miladinovci, preminuva preku avtopatot M4

(delnica klu~ka Miladinovci-klu~ka Hipodrom), KP 27/1, 28, 29, 30 KO

Miladinovci, KP 205, 206, 207, 210 KO Kadino, vleguva vo UP za kasarna

Stra{o Pinxur i se povrzuva so nova merna stanica za potrebite na

kasarnata Stra{o Pinxur i TAV-Aerodrom Aleksandar Veliki.

Vkupnata dolìna na gasovodot iznesuva 5,5 km.

29

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto

Namenite vo planskiot opfat soglasno Pravilnikot za standardi i

normativi za urbanisti~ko planirawe se slednite:

Infrastruktura (grupa na klasa na nameni E);

• E1-komunalna infrastruktura-gasovod;

• E2-komunalna suprastruktura-merna stanica za gas.

30

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija

za izgradba na komunalna i soobra}ajna

infrastruktura

Osnovnite re{enija na komunalnata infrastruktura se baziraat

na postojnata i planirana sostojba. Istite se izraboteni vo soglasnost so

postojnite vaè~ki propisi za proektirawe na vakov vid na objekti,

prisposobeni na lokalnite uslovi, odnosno diktirani od niv (lokaciski,

reqefni i uslovenosta od postojnata izvedena infrastrukturna mreà).

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe

Predmetniot planski opfat e povrzan preku pristapnite

soobra}ajnici do tehnolo{kata industriska razvojna zona Skopje 1-

Bunarxik preku klu~kata od avtopatot M4 (Al-]afasan-Struga-Ki~evo-

Skopje-Miladinovci-M1) i preku pristapot do kasrnata Stra{o Pinxur,

odnosno preku postoe~kata klu~ka so M1 (E-75), a planiranata nova

klu~ka za aerodromot Aleksandar Veliki isto taka ovozmoùva

povrzuvawe so planskiot opfat.

Relevanten regionalen paten pravec e R-101 (granica so RS-

Tabanovce-Kumanovo-Skopje-vrska so R-103).

3.2 Soobra}aen plan

Magistralnite patni pravci avtopatot M1 (E-75) (granica so

Srbija-Kumanovo-Miladinovci-Veles-Gevgelija-granica so Grcija) I M4

(Al - ]afasan - Struga - Ki~evo - Skopje - Miladinovci - M1), koj go

definiraat opfatot se izgradeni vo soglasnost so Prostorniot plan na

RM. Planiranata klu~ka za aerodromot Aleksandar Veliki ne e izvedena.

31

3.3 Vodosnabditelna mreà

Vo planskiot opfat evidentirano e vkrstuvawe so vodovodnata

linija Jurumleri-Okta, kako i postoe~kiot potisen cevovod so koj

upravuva JKP Vodovod, naselba Ilinden i so koj se snabduva so voda

kasarnata Straso Pinxur.

Vodovodna instalacija

Vo planskiot opfat evidentirano e vkrstuvawe so vodovodnata linija

Jurumleri-OKTA, kako i postoe~kiot potisen cevkovod so koj upravuva

JKP Vodovod, naselba Ilinden i so koj se snabduva so voda kasrnata

Stra{o Pinxur.

3.4 Fekalna i atmosferska kanalizacija

Vo planskiot opfat ne e evidentirana kanalizaciona instalacija.

3.5 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacija

Od prenosnata mreà na 110 kV, na 1,2 km minuva vodot Skopje 1-

@TP Miladinovci, dodeka vodot Skopje 4-Rafinerija OKTA minuva

poseverno i nemaat konflikt so gasovodot.

So Prostorniot plan ne se planirani novi prenosni vodovi vo ovoj

region. Izvedena e podzemna elektri~na instalacija od 10 kV, koja ja

povrzuva postoe~kata trafostanica vo TIRZ Skopje 1 so kasarnata.

Gasovodna mreà

Izgradeniot gasovod, krakot @idilovo-Skopje e del od

me|unarodniot tranziten gasovoden sistem Rusija-Romanija_Bugarija-

Makedonija.

Za korisnicite na TIRZ-Skopje 1 izgraden e gasovod so koj e

obezbedeno kontinuirano i sigurno snabduvawe so priroden gas.

32

Za planskiot opfat predvidena e gasovodna infrastruktura kako

prodol`uvawe na izgradeniot krak do TIRZ Skopje 1 i postoe~kata

glavna merna stanica, do kasrnata Stra{o Pinxur so potrebnata merna

stanica za kasarnata i Aerodromot Aleksandar Veliki so site potrebni

premini, podpatnici i vkrstuvawa.

Postojniot naftovod Solun-Skopje minuva 2 km isto~no od

planiranata trasa na gasovodot i nemaat konflikt. Planiraniot

produktovod od Rafinerija OKTA kon Kosovo soglasno podatocite od

OKTA minuva vo neposredna blizina na planiraniot gasovod no nema

vkrstuvawe.

Evidentirana e telefonska instalacija paralelno so trasata na

avtopatot, koja prodol`uva vo planskiot opfat, soglasno grafi~kite

prilozi.

33

4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so `ivotnata sredina

4.1 Karakteristiki na prostorot

Op{tina Ilinden se nao|a vo neposredna blizina na Skopje,

odnosno na 10-15 km od potesnoto gradsko podra~je, a go zafa}a isto~niot

del na Skopskata kotlina, na trome|ata Skopje-Kumanovo-Veles.

Sedi{teto na Op{tinata se nao|a vo n.m. Ilinden, porane{no

Belimbegovo. Od zapad se grani~i so op{tina Gazi Baba, od severozapad

so op{tina Ara~inovo, od severoistok so Kumanovo, a od istok i jug so

op{tina Petrovec. Vkupnata povr{ina iznesuva 106,7 km2 od koja 1.240 ha

e grade`no zemji{te, a 9.340 ha agrarno zemji{te, od koe: 6.980 ha (74%) se

obrabotlivo zemji{te; pasi{tata i livadite zafa}aat 2.400 ha (25%),

dodeka pod {umi ima samo 50 ha. Spored toa, jasno e deka vo Op{tinata

postojat povolni uslovi za razvoj na zemjodelstvoto, kako poledelstvo i

gradinarstvo taka i sto~arstvo.

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost

Op{tina Ilinden ima mnogu dobra soobra}ajna povrzanost,

bidej}i preku nejzinata teritorija minuvaat delnicite M-1, M-3 i M-4 od

34

me|unarodnite avtopati i toa: koridorot 8 (E-65) Istok-Zapad i

koridorot 10 (E-75) Sever-Jug, èlezni~kata linija Belgrad-Skopje-

Atina i me|unarodniot Aerodrom "Skopje".

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot

Teritorijata na Op{tina Ilinden se nao|a me|u 230 i 550 m.n.v. Vo

osnova ima ramni~arska morfologija na terenot {to pretstavuva 80% od

povr{inata, a so 20% e zastapen mal ridest del vo severnata i isto~nata

oblast.

4.1.3 Geolo{ki karakteristiki

Od geolo{ka gledna to~ka zastapeni se prete`no deluvijalni

po~vi nastanati so erozija i transportirawe na mati~niot substrat na

po~vata od povisokite ridski predeli so pomo{ na povr{inskite vodi i

vodoteci nastanati od porojni vrneì. Po~vata naj~esto e

pesoklivolesta, lesno cedliva, propustliva, topla i dobro aerirana.

Sodrì nizok procent na inertna vla`nost i e so nizok voden kapacitet,

poradi {to e podlo`na na su{a. Isto taka, zastapeni se raznovidni

glini, sivobeli laporci, pesoci, slabo vrzani peso~nici, krupno zrnesti

pesoci, glinoviti pesoci. Prose~niot litolo{ki sostav pretstavuva

35

glina so tenki proslojki i mlazevi od pesoklivi i pra{nesti glini koi

se dobro zbieni i vodonepropustlivi.

4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot

Spored inènerisko-geolo{kite uslovi terenot, spored

stabilnosta, e kategoriziran kako prete`no nestabilen kade se mo`ni

pojavi na site deformacii vo prirodni uslovi, ili pri deluvaweto na

~ovekot. Spored dosega nabquduvanite zemjotresi vo 1963 godina e

registriran epicentar so intenzitet nad 60 po MCS skalata i dlabo~ina

na àri{teto od 10 km. Spored o~ekuvanite seizmi~ki intenziteti ovaa

lokacija e izloèna na potresi nad 80 po MCS skalata. Namaluvaweto na

seizmi~kiot rizik moè da se izvr{i so primena na soodvetni ekonomski

merki za za{tita na sozdadenite vrednosti (grade`nata intervencija na

nosivata konstrukcija na postojnite objekti, zaradi doveduvawe na

otpornost protiv najsilnite zemjotresi), odnosno zadolìtelna primena

na normativno-pravnata regulativa, so koja se uredeni postapkite,

uslovite i barawata za postignuvawe na tehni~ki konzistenten i

ekonomski odr`liv stepen na seizmi~ka za{tita kaj izgradbata na novite

objekti.

4.1.5 Hidrotehni~ka struktura

Op{tina Ilinden ima skromna hidrografija, bidej}i na svojata

teritorija nema postojani prirodni vodoteci, osven slivot na Suva Reka

koj go so~inuvaat dve pomali reki koi se vo pogolemiot del od godinata

presu{eni. Ovaa sostojba ja menuvaat kanalite za odvodnuvawe na

povr{inskata i visokata podzemna voda koi se koristat i za navodnuvawe

na zemjodelskite povr{ini. Postojat dva glavni kanali i nekolku

pomali, sporedni kanali za odvodnuvawe na povr{inite, ~ija vkupna

dolìna iznesuva okolu 60 km.

Isto taka, postoi i mala ve{ta~ka akumulacija na Suva Reka kaj

n.m. Bu~inci so povr{ina od okolu 2 ha i dlabo~ina 3 do 4 metri koja se

36

koristi za sobirawe na nadojdenite vodi od padinite na Skopska Crna

Gora i za{tita od poplava na naselenite mesta po slivot na rekata

(Mr{evci, Bujakovci i Miladinovci). Isto taka, se koristela za

navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini vo okolinata.

Vo tek na podolgotraen su{en period i ovaa akumulacija

presu{uva.

4.1.6 Hidrotehni~ka infrastruktura

Vodosnabduvawe

Za potrebite na vodosnabduvaweto na naselenieto na Op{tina

Ilinden dosega se izgradeni i sé u{te se vo izgradba: regionalen

vodosnabditelen sistem i lokalni sistemi, a se koristat i individualni

bunari i pumpi. Poradi sé pointenzivniot urban i stopanski razvoj, kako

i zgolemuvaweto na vkupniot broj ìteli, a i poradi koristeweto na

vodata za piewe za industriski i zemjodelski celi, verojatno vo kratok

vremenski period }e bide dostignat maksimalniot kapacitet na

postoe~kite vodosnabditelni sistemi. Edinstven resurs za

vodosnabduvawe na Op{tinata se podzemnite vodi koi poradi visokoto

nivo i vkupnite sostojbi na teritorijata na Op{tinata izloèni se na

zagaduvawe i namaluvawe na kvalitetot i upotreblivosta. Pri~ina za toa

se: ramni~arskata konfiguracija na terenot so lokalni depresii,

vlijanieto od rekata Vardar, prisustvoto na golem broj septi~ki jami kaj

doma}instvata i industrijata, ispu{taweto otpadni vodi direktno na

povr{inata i vo kanalite za odvodnuvawe, slevaweto na atmosferskite

vodi po povr{inata na terenot, koristeweto na hemiski preparati vo

zemjodelstvoto itn.

Vo ovoj moment realiziran e samo eden del od regionalniot

vodosnabditelen sistem i toa za naselenite mesta vo Op{tina Ilinden.

Od regionalniot vodovod so voda za piewe se snabduvaat 12.859 ìteli od

{est naseleni mesta i toa: Ilinden, Marino, Kadino, Mralino, Bunarxik

i Ajvatovci. Na ovoj vodovod se planira priklu~uvawe na Mr{evci i

37

Bu~inci, a od nego koristat voda i pove}e industriski kapaciteti vo

Op{tinata. So ovoj vodosnabditelen sistem stopanisuva JKP „Ilinden”.

Spored Proektot za regionalen vodovod, na sistemot za

vodosnabduvawe treba da se priklu~at i naseleni mesta od Op{tina

Petrovec. Kako izvori{te na voda, ovoj sistem koristi voda od bunari

locirani vo atarot na n.m. Jurumleri (op{tina Gazi Baba), pokraj

ragionalniot pat kon Petrovec i rekata Vardar od drugata strana.

Postojat dva bunara so kapacitet od okolu 30 l/sek. Vo momentov vo

izgradba se u{te dva bunari. So pumpi, preku hlorinatorna stanica i

potisen cevkovod vodata se potisnuva do zaedni~kite rezervoari

locirani vo naselenite mesta Bunarxik (2 rezervoara so zapremina od po

500 m) i Ajvatovci (1 rezervoar so zapremina od 500 m). Vo neposredna

blizina na bunarite se iskopuva pesok i se vr{at intenzivni stopanski i

zemjodelski aktivnosti, poradi {to e potrebno sproveduvawe za{tita na

vodonosnoto podra~je, spored postapkite predvideni so zakon. Isto taka,

za{titnata zona okolu rezervoarite za voda vo Bunarxik i Ajvatovci e

neogradena, neuredena i neza{titena, zaradi {to neophodno e da se

prezemat merki spored zakonskata regulativa za nadminuvawe na ovaa

sostojba.

Lokalen sistem za vodosnabduvawe koristi Rafinerijata „OKTA“.

Vodata se zafa}a od 5 bunari locirani, isto taka, vo atarot na n.m.

Jurumleri. Na ovoj sistem priklu~eni se i naselenite mesta Bujkovci i

Miladinovci i avto-bazata na „Mlaz“. Od juni 2004 g., vodosnabditelniot

sistem na OKTA (sistem Miladinovci-Bujkovci) premina vo nadle`nost

na JKP „Ilinden“. Naselenoto mesto Mr{evci se snabduva so voda preku

lokalen vodosnabditelen sistem, so zafa}awe na podzemnite vodi od

bunari, vo blizina na naselenoto mesto i pumpawe vo rezervoar so

kapacitet od 400 m. Naselenoto mesto Bu~inci e so nere{eno pra{awe za

vodosnabduvawe. Distributivnata vodovodna mre`a niz naselenite mesta

vo golema merka e izvedena i gi zadovoluva momentalnite potrebi, pri

{to treba da se ima vo predvid brziot porast na naselenieto i

industriskite kapaciteti. Vo tek e izvedbata na distributivnata

vodovodna mre`a vo n.m. Mralino. Postoi i lokalen sistem za

38

porane{nata @ivinarska farma „Belimbegovo”. Zafa}a voda od bunar

lociran vo n.m. Ilinden, vo mesnosta [amak. Denes voda od ovoj sistem

koristi kravarskata farma i drugi objekti vo sklop na DZS „Ilinden“.

Aerodromot „Aleksandar Veliki” ima svoj lokalen sistem za

vodosnabduvawe. Voda zafa}a od bunari vo neposredna blizina na n.m.

Kadino, koja so pumpi, preku rezervoar {to se nao|a vo blizina na

Miladinovci, se distribuira do objektite na aerodromot.

Od regionalniot vodovod so voda se snabduvaat 12.859 ìteli, a od

lokalni sistemi i izvori se snabduvaat 3.035 ìteli. Vkupnata

potro{uva~ka na voda od regionalniot vodovod za 2004 godina iznesuva

okolu 650.000 m/god. Zagubite vo distribucijata dostignuvaat nad 25% ili

okolu 160.000 m/god. Lokalniot vodovod na Rafinerijata „OKTA“

obezbeduva 1.710.000 m/god, od koi 974.000 m/god za tehnolo{kiot proces,

438.000 m/god za vrabotenite, 288.000 m/god za naselenite mesta

Miladinovci i Bujkovci i 10.000 m/god za avto-bazata na „Mlaz“.

Lokalniot vodovod vo Mr{evci obezbeduva okolu 90.000 m/god. Za

potrebite na industrijata se zafa}a okolu 1.200.000 m/god.

Spored dobienite podatoci, vo Op{tinata ima vkupna

potro{uva~ka na voda (za piewe, za doma}instvata, za industrijata i dr.)

nad 2.700.000 m/god, od {to moè da se o~ekuva deka koli~inata na

otpadnite vodi e najmalku 1.800.000 m/god.

4.1.7 Stopanstvo

Konceptot na planiran stopanski razvoj utvrden so Prostorniot

plan na Republika Makedonija }e se realizira so izrabotka na prostorni

i urbanisti~ki planovi od regionalno i lokalno nivo koi }e se temelat

na osnovnite uslovi i pretpostavki za ostvaruvawe na celite i

opredelbite postaveni vo oblasta na razvojot i razmestenosta na

stopanskite dejnosti.

Stopanstvoto na Republikata, a sledovatelno i stopanstvoto na

poodelnite op{tini, so ogled na ograni~enata sopstvena akumulacija i

potrebata za pointenziven stopanski razvoj i menuvawe na nepovolnata

39

stopanska struktura i natamu }e bide upateno na koristewe na

dopolnitelna akumulacija od stranstvo.

Vo investicionite odluki za materijalnoto proizvodstvo,

striktno treba da se po~ituvaat lokacionite, tehni~ko-ekonomskite i

kriteriumite za za{tita na ìvotnata sredina, koi se usvoeni na

nacionalno nivo.

Osnovnata strategija vo organizacijata i koristeweto na

prostorot, vo smisla na poddr{ka na razvojot na stopanstvoto, ja

so~inuvaat takvi re{enija vo prostorot koi ovozmoùvaat: pogolema

atraktivnost na prostorot; za{tita na prirodnite i sozdadenite resursi

i bogatstva; soobra}ajno, informati~ko i upravuva~ko povrzuvawe;

razvoj na informacionen sistem za prostorot i ìvotnata sredina;

lokaciona fleksibilnost vo donesuvawe na investicionite odluki.

Osnova na idniot razvoj i razmestenost na stopanskite aktivnosti

vo prostorot na Republika Makedonija se definiranite celi na

ekonomskiot razvoj Nacionalanata strategija na ekonomskiot razvoj,

opredelbite za racionalno koristewe na potencijalite i pogodnostite

na razvojot i postavenosta na sistemot na naselbi, kako i politikata za

poramnomerna i proporcionalna prostorna organizacija na

stopanstvoto. Objektivno, idniot razvoj treba da se naso~i kon:

proizvodstvo nameneto za izvoz; tehnolo{ko osovremenuvawe na

kapacitetite; investicioni proekti prete`no so trudointenzivni

karakteristiki poradi obemnata ponuda na relativno evtinata rabotna

sila; investirawe vo mreàta na lokalnata i regionalnata

infrastruktura.

Razmestuvaweto na stopanskite dejnosti, spored objektivnite

faktori se vr{i na dva na~ina: spontano, so izbor na lokacijana oddelni

firmi, pretprijatija, kapaciteti, pogoni, spored odlukite oddelnite

sopstvenici ili menaxeri i programirano, so izgradba spored

predviduvawata i odlukite na op{todràvnite organi ili na organite vo

lokalnata samouprava.

Dvete metodi zaedno ja izrazuvaat prostornata organizacija na

stopanstvoto. So ove dve metodi na odlu~uvawe, prostornata organizacija

40

se ostvaruva, so tekot na vremeto, kako disperzija vo prostorot i kako

koncentracija na stopanstvoto na oddelni mesta.

So Prostorniot plan na Republika Makedonija definirani se pet

oski na razvoj od koi relevantni za analiziraniot prostor za

stopanskata zona e t.n. razvojna oska Sever-Jug koja minuva po sredinata

na teritorijata na zemjata. Taa go sledi Skopje na jug te~enieto na rekata

Vardar. Formirana e istoriski vo tekot na celiot HH vek, pa i porano, a

na jug, preku granicata stignuva do Solun. Po Prvata Svetska vojna taa

prodol`i i na sever, pa se spoi so oskata po te~enieto na rekata Morava.

Denes, na teritorijata na zemjata gi povrzuva gradovite: Kumanovo -

Skopje - Veles - Negotino (i Kavadarci) - Demir Kapija - Valandovo -

Gevgelija. Na sever od Skopje ima i eden krak do Pri{tina. Kakvi

promeni i da se slu~at, vo narednite decenii ovaa oska }e ostane glavna.

Site oski koi se zacrtani so Prostorniot plan na Dr`avata }e se

imaat predvid za prostornata organizacija, a vo prv red za

modernizacijata na pati{tata, za izgradba na dalekuvodi, gasovodi i.t.n.

Zna~aen impuls vo razvojot i napredokot na nacionalnata

ekonomija obezbeduvaat mo`nite formi na specifi~nite stopanski

41

prostorni inovacii bazirani vrz strate{kite celi koi {to treba da se

postignat so nivnata promocija.

Poradi svojata geografska polo`ba i bogata infrastruktura:

struja, vodovod, telefonska mreà, lokalni i regionalni pati{ta,

èlezni~ka linija, aerodrom, blizina na glavniot grad, op{tina

Ilinden pretstavuva odli~na sredina za industriski i ekonomski razvoj,

a toa go potvrduvaat i prisustvoto na golem broj pogolemi i pomali

industriski kapaciteti. Spored Popisot od 2002 godina, na teritorijata

na op{tina Ilinden registrirani se 682 delovni subjekti od koi 240 se

aktivni. Kako pozna~ajni stopanski subjekti na teritorijata na

op{tinata se: Rafinerija „Okta”, Aerodromot „Aleksandar Veliki”,

Slobodnata ekonomska zona „Bunarxik”, Mesnata industrija „Nikas”,

Skladi{teto na AD „Makpetrol”, @ivinarskata farma „Belimbegovo”,

Hotelot „Belvi i dr.

4.1.8 Klimatski i mikroklimatski karakterisitki

Klimata e subtropska so karakteristi~ni topli i suvi leta i

vla`ni i ponekoga{ ostri zimi. Srednata godi{na temperatura na

vozduhot iznesuva 12,5°C. Apsolutnata maksimalna temperatura iznesuva

41,5°C, a apsolutniot minimum iznesuva minus 25,6°C. Vo letnite meseci

sredniot mese~en maksimum iznesuva 30,9°C, a dnevniot 35,8°C.

Minimalni temperaturi se registriraat vo januari so sredno mese~en

prosek od +0,2°C i sreden mese~en minimum od minus 3,4°C.

Visinata na atmosferskite vrneì se dviì okolu 500 mm

godi{no, a sredno godi{nata relativna vla`nost na vozduhot iznesuva

70%. Vrneìte, glavno, se zastapeni so do`d, dodeka sne`nata pokrivka

se zadrùva prose~no 25 dena vo godinata. Ima prose~no 63 dena so magla,

a godi{nata insolacija iznesuva prose~no 2.102 son~evi ~asovi.

Vetrovi se javuvaat od site pravci i me|upravci, a preovladuva

Vardarecot koj duva od severozapaden pravec. Srednata brzina na veterot

e skoro ista vo site pravci i se dviì od 6 do 8 m/sek, a maksimalnata

brzina e izmerena od severoisto~en pravec i iznesuva 23 m/sek.

42

4.1.9 Koristewe i za{tita na zemjodelskoto zemji{te

Za~uvuvaweto, za{titata i racionalnoto koristewe na

zemjodelskoto zemji{te e osnovna planska opredelba i glaven preduslov

za efikasno ostvaruvawe na proizvodnite i drugite funkcii na

zemjodelstvoto, a konfliktnite situacii, koi }e proizleguvaat od

razvojot na drugite stopanski i op{testveni aktivnosti, }e se re{avaat

vrz osnova na kriteriumi za globalna op{testveno ekonomska

racionalnost i opravdanost.

Za optimalno iskoristuvawe na ekolo{kite i drugi uslovi so

Prostorniot plan na R. Makedonija do 2020 godina, se predlaga da se

koristi reonizacija spored koja Republika Makedonija e podelena vo 6

zemjodelsko-stopanski reoni i 54 mikroreoni.

Teritorijata na op{tina Ilinden zafa}a 106,7 km2 od koi vkupna

agrarna povr{ina e 9430 ha. Vo obrabotlivo zemji{te spa|aat 6980 ha

(poljodelstvo 4500 ha, gradinarstvo 1000 ha, ovo{tarstvo 500 ha), pasi{ta

2400 ha i 50 ha e pod {umi. Povr{inite podlo`ni na erozija se 5 do 10 ha.

Okolu 88% od vkupnata povr{ina na atarot e agrarno zemji{te, so

{to op{tinata Ilinden pretstavuva podra~je so mo`nost za razvoj na

zemjodelstvoto. Kako neplodno, grade`no zemji{te i zemji{te pod

objekti, evidentirani se vkupno 1240 ha ili 12% od vkupnata povr{ina na

op{tinata. Pod obrabotlivi povr{ini (nivi, lozja, gradini, bav~i i sl.)

43

pripa|aat vkupno 6980 ha, odnosno 74% od vkupnata povr{ina na

agrarnoto zemji{te.

4.1.10 Energetski izvori i energetska struktura

Od aspekt na energetikata i energetskata infrastruktura so

Prostorniot plan na Republika Makedonija se definiraat sostojbite,

potrebite i na~inite na zadovoluvawe na potro{uva~kata na raznite

vidovi na energija, odnosno zadovoluvawe na potro{uva~kata so doma{no

proizvodstvo.

Razmenata na elektri~na energija pome|u balkanskite

elektroenergetski sistemi (~ii zemji naj~esto se uvoznici) e mnogu

zna~aen faktor za natamo{niot razvoj. Elektro energetskite sistemi na

balkanskite zemji treba da bidat povrzani so konektivni vodovi koi {to

nema da pretstavuvaat tesno grlo vo transmisija na potrebnite koli~ini

na elektri~na mo}nost. Makedonija dosega ima 400 kV konektivni vodovi

so Grcija (kon Solun i Amindeo), Kosovo (Kosovo-B) i Bugarija (Crvena

Mogila) a vo plan e gradbata na vodovi kon Srbija i Albanija. Vo ovoj

region minuva 400 kV vodot [tip-Crvena Mogila.

4.1.11 Naselenie

Vo sostav na Op{tinata vleguvaat 12 naseleni mesta i toa:

Ilinden, Marino, Kadino, Mralino, Ajvatovci, Bunarxik, Miladinovci,

Bujkovci, Mr{evci, Bu~inci, Tekija i Deqadrovci.

Spored popisot na naselenieto od 2002 godina, vkupniot broj

ìteli iznesuva 15.894, koi ìveat vo 4.298 doma}instva ili prose~no po

3,7 ~lenovi vo doma}instvo. Gustinata na naselenost iznesuva 150

ìteli/km.

Spored nacionalnata pripadnost, na teritorijata na Op{tina

Ilinden ìvee prete`no makedonsko pravoslavno naselenie i toa 13.959

ìteli (87,82%); Srbi 912 (5,73%); Romi 428 (2,69%); Albanci 352

44

(2,01%); Turci 17 (0,10%) i drugi 226 (1,41%). Spored polovata

zastapenost ima 8.180 maì ili 51,5%, a 7.714 se èni ili 48,5%.

Spored obrazovnata struktura, 95,7% od naselenieto na vozrast

nad 10 godini e pismeno. Strukturata na naselenieto na vozrast nad 15

godini, spored {kolskata podgotovka e sledna:

• bez obrazovanie - 655

• nekompletno osnovno obrazovanie - 1771

• osnovno obrazovanie - 3774

• sredno obrazovanie - 6157

• vi{o obrazovanie - 120

• visoko obrazovanie - 174

• postdiplomski studii - 2

Kako rabotosposobno naselenie, na vozrast nad 15 godini, ima

vkupno 12.639 gra|ani, od koi aktivni se 6.486, a neaktivni 6.153. Stapkata

na nevrabotenost iznesuva 34,6%. Od vkupniot broj rabotosposobno

naselenie, stapkata na vrabotenost e 37,7%.

Najgolem del se vraboteni vo grade`ni{tvoto (preku 50%), potoa

vo industrijata (35%), vo nestopanskite dejnosti (5%), vo zemjodelstvoto

(5%) i drugo.

Bruto doma{niot proizvod (BDP) po ìtel iznesuva 11.964 SAD $.

Vo poslednite pet godini prirodniot prirast na naselenieto iznesuva

prose~no 1% godi{no.

4.1.12 Prirodno nasledstvo

Od oblasta na za{tita na prirodata (prirodno nasledstvo i

biolo{kata i predelskata raznovidnost), urbanisti~kite planovi i

proekti treba da se usoglasat so Prostorniot plan na Republikata na toj

na~in {to, vrz osnova na reìmot za za{tita, }e se organizira raspored

na aktivnosti i izgradba na objekti koi }e se usoglasat so barawata koi

gi postavuva odr`livoto koristewe na prirodata i sovremeniot tretman

na za{tita.

45

Posebno vnimanie pri za{titata na prirodata, treba da se obrne

na na~inot, vidot i obemot na izgradbata {to se predviduva vo

za{titenite prostori za da se odbegnat ili da se nadminat sudirite i

koliziite so inkompatibilnite funkcii. Za taa cel e neophodno

po~ituvawe na slednite principi:

- optimalna za{tita na prostorite so isklu~itelna vrednost;

- optimalna za{tita na proizvodnite prirodni potencijali i

unapreduvawe na priodnite bogatstva;

- za~uvuvawe na dominantnite karakteristiki na postojanata

sostojba;

- racionalna izgradba na infrastrukturata;

- koncentracija i ograni~uvawe na izgradbata;

- optimalna izgradba na rekreativnata infrastruktura;

- pravilen izbor na soodvetna lokacija.

4.1.13 Kulturno - istorisko nasledstvo

Vo svoeto mileniumsko postoewe, ~ovekovata civilizacija od

praistorijata do denes, na teritorijata na Republika Makedonija,

ostavila zna~ajni tragi od vonredni kulturi, istoriski i umetni~ki

vrednosti, koi go potvrduvaat postoeweto, kontinuitetot i indentitetot

na makedonskiot narod na ovie prostori.

Prostorniot aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo e predmet

na analiza vo korelacija so dolgoro~nata strategija za ekonomski,

op{testven i prostoren razvoj, odnosno strategija za za~uvuvawe i

za{tita na toa nasledstvo vo uslovi na pazarno stopanstvo.

Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, za

potrebite na Prostorniot plan na Republikata, izgotvi Eksperten

elaborat za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo od posebno

zna~ewe.

Inventarot sodr`i spisok na registrirani i evidentirani

nedvi`ni kulturni dobra, {to podrazbira spisok na nedvi`nite

parametri so utvrdeno svojstvo spomenik na kultura, odnosno na

46

nedvi`nite predmeti za koi osnovano se pretpostavuva deka imaat

spomeni~no svojstvo. Toa se: arheolo{ki lokaliteti, crkvi, manastiri,

xamii, bawi, bezisteni, kuli, saat kuli, turbiwa, mavzolei, konaci,

mostovi, zgradi, ku}i, stari ~ar{ii, stari gradski jadra i drugi

spomenici so nivnite imiwa, lokacii, bliskite naseleni mesta, period

na nastanuvawe i op{tinite vo koi se nao|aat spomenicite.

Soglasno so Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl.

Vesnik na RM” br. 20/04), vidovi na nedvi`no kulturno nasledstvo se:

spomenici, spomeni~ki celini i kulturni predeli.

Zna~aen del od nedvi`noto kulturno nasledstvo (okolu 45%), se

nao|a vo ruralnite naselbi i ridsko-planinskite podra~ja, koi se

celosno ili delumno napu{teni, {to zna~itelno ja uslo`nuva nivnata

za{tita i koristewe.

Vo Arheolo{kata karta na Republika Makedonija, koja gi prou~uva

predistoriskite i istoriskite sloevi na ~ove~kata egzistencija, od

najstarite vremiwa do docniot sreden vek, na analiziranoto podra~je

nema evidentirani arheolo{ki lokaliteti.

47

4.1.14 Industrija

Razvojot i prostornata razmestenost na industrijata pretstavuva

klu~en faktor i dviè~ka sila za pottiknuvawe na razvojot na vkupnoto

stopanstvo i modernizacija na drugite oblasti od stopanskiot i

op{testveniot ìvot. Efikasnoto i uspe{noto sproveduvawe na

nasokite i opredelbite za pottiknuvawe na razvojot na proizvodnite

industriski dejnosti i nivno racionalno razmestuvawe vo prostorot gi

determinira pozitivnite promeni i vo drugite segmenti na ekonomijata:

porast na vrabotenosta, zgolemuvawe na bruto doma{niot proizvod,

podobruvawe na ìvotniot standard i dr.

Vo oblasta na industrijata, vo periodot po osamostojuvaweto na

zemjata, nastanaa va`ni promeni vo pogled na sopstvenosta,

organiziranosta na rabotite i prestruktuiraweto na proizvodstvoto

{to se od osobeno zna~ewe za poefikasnoto stopanisuvawe i

zgolemuvawe na proizvodstvoto.

Vrz osnova na soznanijata i opredelbite na nacionalnata

strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedonija (MANU, 1997),

kako i vrz osnova na dosega{niot razvoj, a osobeno konceptot na odr`liv

razvoj, osnovnite nasoki i strate{ki opredelbi na dolgoro~niot razvoj

na industrijata se slednite: tehnolo{ko prekonstruktuirawe, izvozna

orientacija na vode~kite faktori i granki; po{iroko voveduvawe i

razvoj na ekolo{ki-prostorno prifatlivo industrisko proizvodstvo so

razvoj na {tedlivi tehnologii (vo odnos na prirodnite resursi,

energijata i gorivoto i rabotnata sila) i/ili malootpadni (bezotpadni)

tehnologii; zgolemuvawe na efikasnosta na proizvodstvoto; po~ituvawe

na investicionite kriteriumi vrz baza na kontinuirano planirawe i

prifa}awe na pazarnite kriteriumi na stopanisuvawe; strategija na

razmestenost na industriskite kapaciteti koja ja respektira

prostornata struktura na faktorite na razmestenosta, racionalniot

raspored na materijalnite proizvodstveni fondovi, od aspekt na

vkupniot prostor na Republikata i potrebite od kompleksen razvoj na

odelni teritorijalni edinici; razvoj na malite pretprijatija, zaradi

48

ostvaruvawe na konceptot na decentaraliziraniot razvoj i razmestenost

na industrijata.

Razvojot na industrijata po oddelnite op{tini, osobeno pomalite,

se o~ekuva da se ostvaruva so gradba na mali, fleksibilni kapaciteti i

pogolema zastapenost me|u drugoto i na agroindustriskiot sektor.

Vrz ovie osnovi, vo naredniot period, industriskoto proizvodstvo

se o~ekuva da bide zastapeno vo site op{tini i da ostvaruva raste` koj }e

pridonese za zgolemuvawe na vrabotuvaweto, podobruvawe na uslovite za

ìveewe na gra|anite na po{irokiot prostor na zemjata.

Soglasno opredelbite na Prostorniot plan na Republika

Makedonija izgradbata i funkcioniraweto na prerabotuva~kite

kapaciteti treba da bidat postaveni vrz principite za za{tita na

ìvotnata sredina i istovremeno racionalno koristewe na zemji{teto.

Industrijata koja e vode~ka stopanska dejnost i dvigatel na

razvojot na vkupnoto stopanstvo ima zna~ajno vlijanie vrz kvalitetot na

ìvotnata sredina. Vo uslovi na usvoenata razvojna paradigma na

odr`liv razvoj, naporite treba da se naso~at kon su{testveni promeni vo

strategijata i politikata za razvoj i prostorna lokacija na industriski

granki zasnovani na principite na ekolo{kata za{tita.

4.2. Opis na sega{nata sostojba so ìvotnata sredina vo planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnata

sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe

na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi

na ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava),

kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata.

4.2.1 Vozduh

Soglasno Direktivite na Evropskata Unija, zagaduvaweto e

neposredno ili posredno vnesuvawe, kako rezultat na ~ovekovite

49

dejstvija, na materii, vibracii, toplina ili bu~ava vo vozduhot, vodata

ili vo po~vata, koi {to moàt da bidat {tetni po ~ovekovoto zdravje

ili po kvalitetot na ìvotnata sredina, od koi {to moè da proizleze

{teta po materijalniot imot ili koi {to gi naru{uvaat ili vlijaat vrz

prirodnite ubavini i drugite legitimni na~ini na koristewe na

ìvotnata sredina.

Kvalitetot na vozduhot e eden od pova`nite ~initeli na koi treba

da se vnimava pri planirawe na prostorot zaradi spre~uvawe na

degradacija na istiot so implementacija na planskiot dokument.

Pogolema grupa na polutanti vo ambientalniot vozduh se

emitiraat preku sistemot za odveduvawe na otpadni gasovi od

soobra}ajnite sredstva kako: CO, VOC (volatilni organski soedinenija),

NO2, TSP (vkupni suspendirani ~esti~ki), SO2, CO2, olovni soedinenija.

Toa nastanuva preku sogoruvawe na fosilnite goriva vo motorite i VOC

emisiite zaedno so isparuvawe na gorivata vo soobra}ajnite sredstva.

Emisijata na CO, VOC i TPS se posledica od nekompletno

sogoruvawe na gorivata, a isto taka i kako posledica na promenlivata

optovarenost i uslovite na vozewe. Tie zavisat od na~inot na vozewe,

tipot na motorot, goleminata i sostojbata na motorot.

Visokata vnatre{na temperatura vo motorite pri sogoruvawe na

gorivoto e pri~ina za formirawe na NO2 emisijata i CO2 i olovoto se

posledica na prisustvoto na sulfurni i/ili olovni soedinenija vo

motornite goriva.

Se smeta deka vo izduvnite gasovi na vozilata ima duri 180

organski komponenti kako {tetni materii ~ija koncentracija e

najgolema na mesta so zgolemen broj na vozila i rabota na motorite vo

mesto ili zapirawe, koga emisijata na toksi~ni materii vo odnos na

brzinata na dvièwe od 70 km/~ e pogolema za 2,5 pati. Spored

istraùvawata vo ovoj domen, se smeta deka na 1000 litri sogoren benzin

vo motornite vozila, vo atmosferata emitira 98 kg jaglen monoksid, 6-8

azotni oksidi, 4-5 kg sulfurni soedinenija i 0,5 kg olovo.

Emisionite faktori na zagaduva~ki materii se pretstaveni vo

slednata tabela:

50

Soedinenie Benziski motori Dizel motori

Sulfur dioksid 0,4 4,5

Azotni oksidi 20 90

Organski volatili 40 110

Vkupni suspendirani ~esti~ki 3 15

Jaglenoroden monoksid 220 90

Olovo 0,45 0

Vlijanieto na toksi~nite gasovi moè da ostavi posledici na

lu|eto koi se direktno i dolgovremeno izloèni na istite i toa preku

nivnoto direktno dejstvo (vdi{uvawe) i indirektno. âdot, na primer,

dejstvuva prete`no na di{nite organi, na koàta i sli~no, a

jaglerodnite oksidi deluvaat kako silni otrovi i antioksidanti.

Maksimalno dozvoleni koli~ini na {tetni materii spored

zakonskata regulativa treba da se dviàt vo slednite granici:

Komponenti Emisiono koli~estvo Emisioni koncentracii MKD (g/h) MKD (mg/m3)

olovo 25 5 azotni oksidi 5000 500-800 jaglevodorodi / 500 formaldehid 100 20 cvrsti ~esti~ki / 130 jaglen monoksid / 650 jaglen dioksid / 2,5

Kako zagaduva~i na vozduhot na teritorijata na op{tinata se

javuvaat: Rafinerijata „Okta”, organizaciite koi imaat kotlari i

individualnite loì{ta. Merewata na kvalitetot na vozduhot vo

op{tinata ne se vr{at, osven preku mernata stanica vo krugot na

Rafinerijata.

Uslovite za za{titata na kvalitetot na vozduhot i drugite

segmenti na ìvotnata sredina {to se zagrozeni so zagaduvaweto na

vozduhot se obebzeduvaat so primena na na~elata za odr`liv razvoj,

na~elata za celosno planirawe i primena na najdobro dostapnite i

primenlivi tehnologii, tehni~ki re{enija i merki.

51

4.2.2 Voda

Kolku vodite vo odreden prostor moè da se smetaat za voden

resurs zavisi od mo`nosta za nivno iskoristuvawe, odnosno od mo`nosta

za realizirawe na vodostopanski re{enija so koi vodite }e se iskoristat

za pokrivawe na potrebite od voda za naselenieto, zemjodelstvoto,

industrijata i za{titata na ìviot svet. Vodata kako resurs ja ima mnogu

pomalku od prisutnite vodi {to treba da se ima sekoga{ vo predvid pri

planiraweto za nejzino iskoristuvawe.

Za podmiruvawe na potrebite na voda najzna~ajni se povr{inskite

vodi, bidej}i tie se najrasprostraneti, najbliski se do mestata na

~ovekovata aktivnost, obezbeduvaat ìvot i razvoj na ekosistemot.

Izda{nosta na podzemnite vodi zavisi od klimatskite,

morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovie

vodi poradi posebniot kvalitet se zna~ajni i moè da bidat korisni za

pokrivawe na potrebite od voda.

Na celata teritorija na op{tina Ilinden, vo naselenite mesta,

nema izgradeno kanalizacionen sistem za zafa}awe i odveduvawe na

fekalnite i atmosferskite otpadni vodi, a problemot so otpadnite vodi

kaj doma}instvata i stopanskite subjekti e re{avan individualno.

Seto ova pretstavuva seriozen izvor na zagaduvawe na ìvotnata

sredina, osobeno na po~vata i podzemjeto i oformuva àri{ta na

najrazli~ni zarazni zaboluvawa.

4.2.3 Otpad

Komunalen otpad pretstavuva sekakov vid na otpad {to se

producira od doma}instvata, javnite i ekonomskite ustanovi i

pretprijatija i instituciite na edna urbana sredina. Otpadot {to se

producira od industrijata, zemjodelieto i rudarstvoto, kako i patogenite

ostatoci od izumreni ìvotni ne spa|aat vo ovoj vid na otpad.

Vo minatoto, otpadot {to go sozdaval ~ovekot od zadovoluvaweto

na svoite ìvotni potrebi bil vo koli~ini i oblik {to prirodata bila

52

sposobna sama da go razgradi do oblik na izvorna materija, so {to se

vospostavila ramnoteà pome|u ~ovekot i negovata okolina. Me|utoa, vo

ponovo vreme na intenziven industrisko tehnolo{ki razvoj od edna

strana i demografskata eksplozija i pregolema gustina vo naselenost od

druga, svedoci sme na superprodukcija na cvrst otpad vo koli~ini i oblik

koj prirodata nemoè samostojno da go razgradi so {to se naru{uva

ramnoteàta pome|u ~ovekot i negovata ìvotna okolina. Cvrstiot

otpad se pove}e gi osvojuva zemjenite povr{ini, ja zagaduva po~vata,

vozduhot i povr{inskite i podzemnite vodi.

Sobiraweto i transportiraweto na komunalniot otpad se vr{i so

specijalni vozila za taa cel. Javnoto komunalno pretprijatie „Ilinden”

vr{i usluga na sobirawe, transportirawe i deponirawe na komunalniot

otpad na teritorija na Op{tina Ilinden. Deponiraweto na komunalniot

otpad i drugi vidovi na neopasen otpad se vr{i vo lokalnata deponija

Drisla.

Problemot so formiraweto, obnovuvaweto i upornoto koristewe

na divi deponii na podra~jeto na op{tinata e zagriùva~ko. Od vkupno

16000 m2 povr{ina pod |ubri{ta sanirani se 10000 m2 ili 60%.

Od vkupnite tro{oci za upravuvawe so otpadot, 31% otpa|a na

sobirawe od korisnicite, 13% sobirawe od ulicite, 27% transport, 29%

odlagawe vo sanitarna deponija.

Ne postoi lokalna mreà za sledewe i upravuvawe so neopasen

otpad. Od parametrite za otpadot se sledat samo parametrite: koli~estvo

sozdaden otpad i kolki~estvo otstranet otpad.

Prisustvoto na otpadot i postapuvaweto so nego producira

negativni efekti vrz kvalitetot na ìvotnata sredina, osobeno vrz

kvalitetot na vozduhot, zemji{teto, vodite, ìviot svet a preku niv i vrz

zdravjeto na lu|eto i vkupniot kvalitet na ìvotot. Od divite deponii i

neza{titenite deponii se raznesuvaat positni delovi od otpadot,

pra{ina i neprijatna mirizba, a goreweto na otpadot vo divite deponii

producira ~ad so {tetni produkti na sogoruvawe, a vo vozduhot postojano

se osloboduva deponiski gas (metan).

53

4.2.4 Bu~ava

Na nivo na Republika Makedonija mereweto na nivoto na bu~ava se

meri od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno

planirawe i Republi~kiot Zavod za zdravstvena za{tita so svojata

mreà na regionalni zavodi.

Problemot na bu~ava na podra~jeto na op{tina Ilinden dosega ne

e analiziran i istraùvan. Vo ovoj region izvorite na sozdavawe na

bu~ava ne se od takov vid da ovoj problem vo ìvotnata sredina

pretstavuva zna~itelna zakana za zdravjeto na lu|eto.

Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa:

• Soobra}aj;

• Proizvodni i delovni procesi;

• Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni

centri i sl).

54

4.3. Sega{ni problemi so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako

vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto

na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i

po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i

sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni).

Najosetlivi elementi na ìvotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni faktori dobra

Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na

ìvotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na

Strategiska ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se

vospostavuvaat celi na strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na

SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel.

Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot

dokument vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so

koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite

na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da

se predloì soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel

na SO@S.

Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi so

elementite na ìvotnata sredina:

55

Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opftenocena na `ivotna sredina problem

Vozduh Naru{en kvalitet na vozduhot od zgolemen soobra}aj h

Nemawe kvalitetna medicinskabaza na podatoci vo odnos na zaboluvawata predizvikani od zagaduvaweto na vozduhot h

Voda Broj na postaveni filtri soglasno otpadnite materii h

Necelosen monitoring za kvalitetot i kvantitetot na povr{inskite, podzemnite i otpadnite vodi h

Otpad Postoewe na divi deponii h

Nepostoewe deponija za otpad {teten po zdravjeto na lu|eto h

Po~va

Zagaduvawe na po~vata so hemiski sredstva (osobeno vo industriskata zona na op{tinata) h

Divi deponii na teritorijata h Predel Uzurpacija i degradacija na prostorot h

Nedovolna zastapenost na parkovi i zeleni povr{ini h

Naselenie Niska ekolo{ka svest kaj gra|anite vo op{tinata h

Nevrabotenost h

Klimatski faktori Koristewe na ogrevno drvo za zatopluvawe h

Nepostoewe strategija za iskoristuvawe na alternativni izvori na energija h

Materijalni dobra Postoewe na bespravni gradbi h

56

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Zna~eweto na realizacija na planskiot dokument Proekt za

infrastruktura za izgradba na gasovod od TIRZ Skopje 1 do kasarna

Stra{o Pinxur Skopje, KO Bunarxik, KO Miladinovce i KO Kadino -

op{tina Ilinden, e o~igleden vo pogled na operacionalizirawe na

prostorot vo podra~jeto na op{tina Ilinden. Treba da se zeme vo

predvid i sega{nata sostojba so najosetlivite elementi na ìvotnata

sredina na planskiot opfat (To~ka 4.2).

Isto taka, se razgleduva opcijata bez da se sprovede (bussiness as

usual) planska aktivnost, odnosno rabotite da оstanat vo prvobitnata

polo`ba.

Vo konkretniov slu~aj, dokolku Proekt za infrastruktura za

izgradba na gasovod od TIRZ Skopje 1 do kasarna Stra{o Pinxur Skopje,

KO Bunarxik, KO Miladinovce i KO Kadino - op{tina Ilinden ne se

sprovede se o~ekuvaat slednive posledici:

• Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomska

vrednost;

• Intenzivno zagaduvawe na podzemnite vodi i po~vata;

• Intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen,

industriski i drugi vidovi otpad) i postoewe na divi deponii;

• Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo ìvotnata sredina;

• Otsustvo na finansiski investirawa {to bi se dovelo do slab

ekonomski razvoj na stopanstvoto;

• Namaleni prihodi vo buxetot;

• Namalena mo`nost za vrabotuvawe;

• Namalen ìvoten standard;

• Nerealizacijata na planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta za

ekonomski-odr`liv razvoj.

57

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa

Realizacijata na Proekt za infrastruktura za izgradba na gasovod

od TIRZ Skopje 1 do kasarna Stra{o Pinxur Skopje, KO Bunarxik, KO

Miladinovce i KO Kadino - op{tina Ilinden e od osobeno zna~ewe za

funkcionalna operacionalizacija na razvoj na planskiot opfat i

op{tinata.

Realizacijata na ovoj Planski dokument e od fundamentalno

zna~ewe i pretstavuva osnova za negovo ekonomsko oìvuvawe.

Sekako, osobeno zna~ajno e za izgotvuvawe na strategiska ocena,

{to e i voobi~aena postapka, da se izanalizira varijantata (Bussines as

usual scenario), odnosno opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie

so {to sostojbata bi ostanala onakva kakva {to e. Vo takviot slu~aj

realno e da se o~ekuva da ne se promeni fakti~kata sostojba, odnosno da

prodolàt trendovite na u{te pogolema pasivizacija na analiziraniot

planski region.

Vo toj slu~aj realno e da se o~ekuvaat slednite trendovi:

– inicirawe na u{te pogolema stagnacija na regionot;

– namaluvawe na ekonomskata vrednost na zemji{teto;

– neperspektivnost za mladite generacii;

– negativni vlijanija vrz zdrastvenata sostojba na naselenieto.

Kako vtora alternativa za Proekt za infrastruktura za izgradba

na gasovod od TIRZ Skopje 1 do kasarna Stra{o Pinxur Skopje, KO

Bunarxik, KO Miladinovce i KO Kadino - op{tina Ilinden, se

pokaùva poprifatliva od pove}e aspekti:

– povolna geografska polo`ba;

– dobri mikroklimatski uslovi;

– mo`nost za koristewe na obnovlivi izvori na energija;

– povolna dispozicija vo odnos na soobra}ajnici;

– minimizirawe na sozdavaweto n

Documents

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA ......gasovod od TIRZ Skopje 1 do kasarna Stra{o Pinxur Skopje, KO Bunarxik, KO Miladinovce i KO Kadino - op{tina Ilinden, soglasno ~len