JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD PROTOKOLARNE … · Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) je ... Uradni list RS, št. 97/2001) je sledila

JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD

PROTOKOLARNE STORITVE REPUBLIKE SLOVENIJE PREDOSLJE 39 4000 KRANJ

BRDO, marca 2012

LETNO POROČILO ZA JGZ BRDO 2011 2

KAZALO

I SPLOŠNI DEL ............................................................................................................ 6

1 OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA ............................................................................ 6

2 ORGANI VODENJA IN UPRAVLJANJA ............................................................... 6

2.1 POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA ............................................................................ 6

3 DEJAVNOST IN ORGANIZIRANOST ZAVODA ................................................... 7

3.1 DEJAVNOST ZAVODA ................................................................................................................. 7

3.2 ORGANIZIRANOST ZAVODA ...................................................................................................... 8

4 KLJUČNI DOSEŢKI V ŠTEVILKAH ...................................................................... 8

5 POMEMBNEJŠI PROTOKOLARNI DOGODKI LETA .......................................... 9

II POSLOVNO POROČILO ........................................................................................... 9

1 POSLANSTVO, VIZIJA, STRATEŠKI CILJI ......................................................... 9

1.1 POSLANSTVO .............................................................................................................................. 9

1.2 VIZIJA .......................................................................................................................................... 10

1.3 STRATEŠKI CILJI ....................................................................................................................... 10 1.3.1 Kakovost poslovanja ................................................................................................................ 10 1.3.2 Poslovni cilji ............................................................................................................................. 11 1.3.3 Upravljanje reprezentančnih objektov ..................................................................................... 11

2 RAZVOJ IN NALOŢBENE AKTIVNOSTI ............................................................ 11

2.1 OHRANJANJE FUNKCIONALNOSTI OBJEKTOV .................................................................... 11

2.2 PRIČAKOVANI RAZVOJ ZAVODA ............................................................................................. 12

3 SPLOŠNA SLUŢBA ............................................................................................ 12

3.1 KADRI ................................................................................................................................................. 12 3.1.1 Delo po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah in delo prek študentskega servisa ................ 13 3.1.2 Izobraţevanje zaposlenih ........................................................................................................ 14 3.1.3 Napredovanje zaposlenih ........................................................................................................ 14 3.1.4 Disciplinski in drugi ukrepi zoper zaposlene ............................................................................ 14 3.1.5 Invalidi ...................................................................................................................................... 14 3.1.6 Druga problematika in dogajanja na kadrovskem področju .................................................... 15

3.2 VARSTVO PRI DELU .................................................................................................................. 15


3.3 SPLOŠNI AKTI IN DRUGE SPLOŠNE ZADEVE ........................................................................ 15

3.4 UREJANJE PRAVNIH ZADEV .................................................................................................... 15

3.5 VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE ................................................................... 15

4 TEHNIČNA SLUŢBA ........................................................................................... 16

4.1 OPRAVLJENA DELA TEHNIČNE SLUŢBE ............................................................................... 16

4.2 REDNA DELA .............................................................................................................................. 18

4.3 DELA ZA DOGODKE .................................................................................................................. 20

4.4 IZREDNA DELA .......................................................................................................................... 20

4.5 PROJEKTNA DELA .................................................................................................................... 20

4.6 STROŠKI VZDRŢEVANJA PREMOŢENJA ................................................................................ 21 4.6.1 Električna energija ................................................................................................................... 22 4.6.2 Ogrevanje ................................................................................................................................ 23 4.6.3 Voda ........................................................................................................................................ 24 4.6.4 Vozila in delovni stroji .............................................................................................................. 25

5 PODROČJE NABAVNEGA TRŢENJA ................................................................ 26

5.1 JAVNA NAROČILA (JN) ............................................................................................................. 26

5.2 JN PO POOBLASTILU AGENCIJI ZA JAVNA NAROČILA IN DRUGIM DRŢAVNIM

ORGANOM ............................................................................................................................................... 28 5.2.1 Pooblastila Agenciji za javna naročila (v nadaljevanju AJN) ................................................... 28 5.2.2 Pooblastila drugim drţavnim organom .................................................................................... 28

5.3 MATERIALNO POSLOVANJE .................................................................................................... 29

6 GOSTINSKO-TURISTIČNA SLUŢBA ................................................................. 30

6.1 Področje prodajnega trţenja..................................................................................................... 30

6.2 PE BRDO ..................................................................................................................................... 35 6.2.1 Recepcija ................................................................................................................................. 35 6.2.2 Gospodinjstvo .......................................................................................................................... 38 6.2.3 Čiščenje ................................................................................................................................... 38 6.2.4 Pranje ...................................................................................................................................... 39 6.2.5 Wellness .................................................................................................................................. 39 6.2.6 Kuhinja ..................................................................................................................................... 40 6.2.7 Streţba .................................................................................................................................... 40

6.3 PE LJUBLJANA .......................................................................................................................... 41

6.4 PE PREHRANA LJUBLJANA ..................................................................................................... 41

6.5 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA .................................................................................... 42 6.5.1 Število vseh realiziranih dogodkov .......................................................................................... 42

6.5.1.1 Število protokolarnih dogodkov ....................................................................................... 43


6.5.2 Zasedenost sob HOTELA KOKRA .......................................................................................... 44 6.5.2.1 Kapacitete HOTELA KOKRA .............................................................................................. 44

6.4.2.2 Zasedenost sob HOTELA KOKRA ................................................................................. 44 6.4.3 Količinska realizacija kuhinj po skupinah jedi .......................................................................... 45 6.4.4 Realizacija bruto prometa GTS ............................................................................................... 46

6.4.4.1 HRANA ........................................................................................................................... 47 6.4.4.2 PIJAČA ........................................................................................................................... 48 6.4.4.3 NOČITVE ........................................................................................................................ 48 6.4.4.4 UPORABA DVORAN ...................................................................................................... 48 6.4.4.5 DODATNE STORITVE ................................................................................................... 48

6.4.5 STRUKTURA BRUTO PROMETA GTS PO PE ...................................................................... 49 6.4.5.1 PE BRDO ........................................................................................................................ 50 6.4.5.2 PE LJUBLJANA .............................................................................................................. 50 6.4.5.3 PE PREHRANA .............................................................................................................. 51

III FINANČNO POROČILO ......................................................................................... 51

1 IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŢBE .................................................................. 51

2 STRUKTURA PRIHODKOV IN ODHODKOV ...................................................... 51

2.1 DEJAVNOST GOSPODARSKE JAVNE SLUŢBE ..................................................................... 53

2.2 TRŢNA DEJAVNOST .................................................................................................................. 53

3 SREDSTVA IN VIRI SREDSTEV ......................................................................... 54

4 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ................................................... 54

4.1 PODLAGE ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV .......................................................... 54

4.2 RAČUNOVODSKE USMERITVE ................................................................................................ 55 4.2.1 Aktivne časovne razmejitve ..................................................................................................... 55 4.2.2 Zaloge ...................................................................................................................................... 55 4.2.3 Terjatve .................................................................................................................................... 55 4.2.4 Kapital ...................................................................................................................................... 55 4.2.5 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve .......................................................... 55 4.2.6 Obveznosti ............................................................................................................................... 55 4.2.7 Prihodki .................................................................................................................................... 56 4.2.8 Odhodki ................................................................................................................................... 56

5 RAZKRITJA ......................................................................................................... 57

5.1 RAZKRITJA K BILANCI STANJA .............................................................................................. 57 5.1.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva .............................. 57 5.1.2 Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve ........................................................................ 57 5.1.3 Zaloge ...................................................................................................................................... 57 5.1.4 Terjatve .................................................................................................................................... 57 5.1.5 Denarna sredstva .................................................................................................................... 59 5.1.6 Kapital ...................................................................................................................................... 59 5.1.7 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve ................................................................................. 59 5.1.8 Druge dolgoročne poslovne obveznosti ................................................................................... 59 5.1.9 Kratkoročne obveznosti ........................................................................................................... 59 5.1.10 Zabilančna sredstva in obveznosti ...................................................................................... 60


5.1.11 Poslovni dogodki po datumu bilance stanja ........................................................................ 60

5.2 RAZKRITJA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA .......................................................................... 60 5.2.1 Čisti prihodki od prodaje .......................................................................................................... 60 5.2.2 Drugi poslovni prihodki ............................................................................................................ 61 5.2.3 Drugi prihodki .......................................................................................................................... 61 5.2.4 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala ............. 62 5.2.5 Stroški storitev ......................................................................................................................... 62 5.2.6 Stroški dela .............................................................................................................................. 64 5.2.7 Odpisi vrednosti ....................................................................................................................... 64 5.2.8 Drugi poslovni odhodki ............................................................................................................ 64 5.2.9 Finančni prihodki iz posojil, danih drugim ................................................................................ 65 5.2.10 Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti ................................................................. 65 5.2.11 Drugi prihodki ...................................................................................................................... 65 5.2.12 Davek iz dobička ................................................................................................................. 65 5.2.13 Razkritja po SRS 25.25 in SRS 35.33 – stroški po funkcionalnih skupinah ........................ 65

5.3 RAZKRITJA V IZKAZU DENARNIH TOKOV ............................................................................. 66 5.3.1 Prejemki ................................................................................................................................... 66 5.3.2 Izdatki ...................................................................................................................................... 66

5.4 RAČUNOVODSKI KAZALNIKI NA PODLAGI RAČUNOVODSKIH PODATKOV ..................... 67

5.5 PRORAČUNSKI PRIHODKI PO NAČELU PLAČANE REALIZACIJE ....................................... 68

5.6 IZKAZI .......................................................................................................................................... 69 5.6.1 BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. 2011 ............................................................................... 69 5.6.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011 ................................................ 72 5.6.3 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011 .......... 73 5.6.4 IZKAZ DENARNIH TOKOV v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011 .................................................. 73

IV REVIZORJEVO POROČILO .................................................................................. 75

V SKLEP UPRAVNEGA ODBORA ............................................................................ 76

VI SKLEP VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ............................................................ 77


I SPLOŠNI DEL

1 OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA

Ime organizacije: JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD PROTOKOLARNE STORITVE REPUBLIKE SLOVENIJE

Skrajšana firma: JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS

Naslov: PREDOSLJE 39, 4000 KRANJ, REPUBLIKA SLOVENIJA

Matična številka: 1685953

Davčna številka: SI17471257

Direktor zavoda: dr. Iztok Purič

Vodje sluţb: mag. Joţe Poljak, mag. Branko Habjan, mag. Franci Jagodic, Jana Beravs Zavadlav

Predsednik upravnega odbora: mag. Janez Vertačnik (do 6.10.2011 mag. Alenka Bratušek)

2 ORGANI VODENJA IN UPRAVLJANJA Organa vodenja zavoda sta upravni odbor in direktor.

2.1 POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA

Po sklepu Vlade Republike Slovenije št. 01415-5/2009/18 z dne 6.10.2011 so bili razrešeni dosedanji člani upravnega odbora :

mag. Alenka BRATUŠEK, Ministrstvo za finance – predsednica

mag. Sonja Bukovec, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

dr. Stojan Pelko, Ministrstvo za kulturo

mag. Zoran Kus, Ministrstvo za okolje in prostor. Imenovan je bil Upravni odbor v sestavi:

Vlasta Vivod, Ministrstvo za okolje in prostor

Ţarko Bogunovič, Ministrstvo za kulturo

Mag. Janez Vertačnik, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Kot članici Upravnega odbora sta ostali Alenka Benčina kot predstavnica zaposlenih in Ksenija Benedetti, Protokol Republike Slovenije.

Upravni odbor se je v stari sestavi sestal na eni redni seji. Sprejel je pet sklepov, od tega je enega posredoval v soglasje Vladi RS. Upravni odbor v novi sestavi se je sestal enkrat na redni seji in enkrat odločal na korespondenčni seji. Člani upravnega odbora so za predsednika izvolili mag. Janeza Vertačnika in za namestnico Alenko Benčina. Sprejeli so pet sklepov, od tega so enega posredovali v soglasje ustanovitelju, Vladi RS. Upravnemu odboru je bila podana informacija o poslovanju Zavoda, predstavljeno je bilo Letno poročilo Zavoda za leto 2010 s priloţenim revizijskim poročilom, ki ga je upravni odbor


potrdil. Upravni odbor je potrdil Spremembe pravilnika o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Seznanjen je bil z Revizijski poročilom o opravljeni notranji reviziji postopkov oddaje javnih naročil v JGZ Brdo. Upravni odbor v novi sestavi je bil seznanjen z informacijo o tekočem poslovanju Zavoda, sprejel je Program dela in finančni načrt za leto 2012.

3 DEJAVNOST IN ORGANIZIRANOST ZAVODA

3.1 DEJAVNOST ZAVODA

Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) je pravni naslednik Servisa za protokolarne storitve. Ustanovljen je bil z Odlokom o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije (Uradni list RS št. 97/2001) s 1. januarjem 2002. Pravno statusna oblika izvajanja protokolarnih storitev v Republiki Sloveniji se je doslej ţe večkrat spreminjala ter se prilagajala potrebam časa in razmeram v okolju. Tudi zadnja pravno statusna sprememba ter ustanovitev Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije (Odlok Vlade RS – Uradni list RS, št. 97/2001) je sledila zahtevam okolja in postavljenim razvojnim usmeritvam in nalogam. Osnovno usmeritev razvoja v zadnjih petih letih lahko strnemo v naslednjo opredelitev: kontinuirano izboljševanje kakovosti izvajanja storitev, ohranjanje in izboljševanje funkcionalnosti objektov v upravljanju in povečevanje prihodkov od prodaje zunanjim uporabnikom z namenom razbremenitve prihodkov iz proračuna. Zavod vodi poslovne evidence (razvide) in računovodstvo na podlagi določil Zakona o gospodarskih javnih sluţbah (Uradni list RS št. 32/93 in 30/98) skladno z določili zakona, ki ureja gospodarske druţbe, in s Slovenskimi računovodskimi standardi (odslej: SRS). Osnovna naloga Zavoda je opravljanje storitev za protokolarne in reprezentančne dogodke, ki imajo prednost pri rezervaciji protokolarnih lokacij. Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti:

iz proračuna Republike Slovenije,

s prihodki od plačil uporabnikov protokolarnih storitev,

s prihodki od najemnin,

s prihodki od prodaje blaga in storitev,

s prihodki nadomestil tretjih oseb za opravljanje dejavnosti na zavarovanem območju,

z dotacijami, donacijami, darili in iz drugih virov. Sredstva iz prve alineje Zavod pridobiva na podlagi potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta in na podlagi sklenjene pogodbe z generalnim sekretariatom Vlade. Iz proračuna Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za izvedbo temeljnih funkcij dejavnosti Zavoda za zagotavljanje nemotenega delovanja reprezentančne in protokolarne funkcije (kader, prostori, oprema). Sredstva, ki jih Zavod pridobiva na podlagi druge do šeste alineje v skladu s potrjenim finančnim načrtom, se praviloma namenjajo za razvoj in širitev njegove dejavnosti, predvsem pa za vzdrţevanje premoţenja.


3.2 ORGANIZIRANOST ZAVODA

4 KLJUČNI DOSEŢKI V ŠTEVILKAH

2010 2011

Skupni prihodki v EUR 7.657.207 7.253.909

Sredstva v EUR 1.493.915 1.499.344

Naloţbe v osnovna sredstva v EUR - -

Povprečno število zaposlenih iz vseh ur 214 205

Število protokolarnih dogodkov 1.311 1.054

STROKOVNI DELAVEC I ZA

POSESTVO BRDO

PODROČJE UPRAVLJANJA Z

OBJEKTI

JAVNEGA GOSPODARSKEGA ZAVODA PROTOKOLARNE STORITVE REPUBLIKE SLOVENIJE

UPRAVNI ODBOR

DIREKTOR

GOSTINSKO

TURISTIČNA

SLUŢBA

TEHNIČNA SLUŢBASPLOŠNA

SLUŢBA

PODROČJE

NABAVNEGA TRŢENJA

TIM ZA VAROVANJETIM ZA

RAČUNOVODSTVO

PRILOGA 1ORGANIZACIJSKA SHEMA

FINANČNO

INFORMACIJSKA

SLUŢBA

PODROČJE

PRODAJNEGA TRŢENJA

POSLOVNA ENOTA

LJUBLJANA

POSLOVNA ENOTA

PREHRANA

V JAVNI UPRAVI

STROKOVNI

SODELAVEC VI

Višji svetovalec za načrt., analize in kontroling

Tajnica V

Strokovni svetovalec za protokolarne dogodke

Svetovalec direktorja za org. in razvojne zadeve

PODROČJE ZA VZDRŢEVANJE

IN GRADNJE

PODROČJE ZA VRTNARSTVO

IN UREJANJE PARKOV

PODROČJE ZA GOZDARSTVO,

KMETIJSTVO IN KONJEREJO

NAMESTNIK DIREKTORJA

STROKOVNI DELAVEC I ZA

POSESTVO BRDO

Višji svetovalec za

informacijsko

tehnologijo

Notranji revizor

POSLOVNA ENOTA BRDO


5 POMEMBNEJŠI PROTOKOLARNI DOGODKI LETA

Pomembnejši dogodki v Vili Podroţnik

Med pomembnejšimi gosti, ki smo jih gostili v PE Ljubljana, so predsedniki Republike Makedonije, Republike Armenije, Republike Avstrije, Republike Hrvaške, Republike Bolgarije, predsednik parlamenta Republike Hrvaške, predsednik parlamenta demokratične Republike Gruzije, predsednik vlade Republike Slovaške, zunanji minister Kraljevine Tajske, Ruske federacije, Republike Irana in Republike Kosova. Gostili smo tudi norveškega kralja s soprogo. Imeli smo tudi nekaj obiskov s strani Evropske unije ter ostalih ministrstev. Kot vsako leto smo v Vili pripravili HTB za LIONS klub Ljubljana.

Pomembnejši dogodki na Brdu

Najpomembnejši protokolarni dogodki v tem letu so bili: v februarju obisk makedonskega predsednika gospoda Branka Crvenkovskega, marca uradni obisk predsednika Ruske federacije gospoda Vladimirja Putina, aprila uradni obisk predsednika republike Armenije gospoda Serzha Sargsyana in uradni obisk predsednika Avstrije gospoda Heinza Fischerja, v maju drţavniški obisk norveškega kralja Harolda V. in kraljice Sonje, v juniju uradni obisk predsednika republike Bolgarije gospoda Georgija Parvanova in gospe Zorke Parvanov, v juliju pa uradni obisk predsednika Drţavne dume Federalnega zbora Ruske federacije gospoda Borisa Grizlova.

II POSLOVNO POROČILO

1 POSLANSTVO, VIZIJA, STRATEŠKI CILJI

1.1 POSLANSTVO

Osnovno poslanstvo Zavoda je organiziranje in izvajanje gostinskih in drugih storitev za potrebe protokolarnih in reprezentančnih dogodkov v objektih, v katerih se izvajajo protokolarne storitve, ter kakovostno redno in investicijsko vzdrţevanje teh objektov in pripadajočih zemljišč (parkov, gozdov in travnikov). Izvajanje navedenih gostinskih, vzdrţevalnih in drugih storitev temelji na visoki kakovosti in profesionalnosti ter na kulturnih in zgodovinskih danostih Slovenije. Z visoko kakovostnim opravljanjem dejavnosti in storitev Zavod daje tudi svoj prispevek k mednarodnemu ugledu Republike Slovenije. Zavod upravlja objekte, ki so kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo, naprave in zemljišča, v okviru katerih izvaja svoje osnovne dejavnosti. Osnovno vodilo pri upravljanju objektov je ohranjanje njihovega kulturnega in zgodovinskega izročila ter vzdrţevanje njihove funkcionalnosti ob hkratni ohranitvi naravnih znamenitosti. Upravljanje objektov poteka po načelih gospodarnosti in racionalnosti ob hkratnem doseganju visoke kakovosti osnovnih dejavnosti Zavoda.


Za doseganje cilja gospodarnosti in racionalnosti pri upravljanju objektov Zavod opravlja dejavnosti tudi za druge uporabnike. Izvajanje teh dejavnosti v nobenem primeru ne sme ovirati in tudi ne ovira izvajanja osnovnega poslanstva. Pri opravljanju osnovnih dejavnosti in storitev je poudarek na področjih, ki jih obvladamo in so zdruţljiva z našo osnovno dejavnostjo ter prispevajo k odprtosti in dostopnosti objektov, v katerih se izvajajo protokolarne storitve, za javnost. S trţno dejavnostjo ustvarjamo prihodek, ki je namenjen za vzdrţevanje in razvoj objektov, v katerih se izvajajo protokolarne storitve, ker s tem podpiramo svoje temeljno poslanstvo.

1.2 VIZIJA

Temeljna smer bodočega razvoja Zavoda je v oblikovanju, organiziranju in izvajanju visoko strokovnih in profesionalnih dejavnosti in storitev za protokolarne in reprezentančne dogodke. Prispevati mora svoj deleţ k uspehu protokolarnih dogodkov in k razpoznavnosti naše drţave. To zahteva stalen razvoj dejavnosti in storitev za dvig kakovosti, uvajanje sodobnih metod racionalne organiziranosti in uvajanje zdruţljivih dopolnilnih dejavnosti. Upravljanje glavnih in pomoţnih objektov bo usmerjeno v ohranjanje zgodovinske, kulturne in naravne dediščine z namenom funkcionalnega koriščenja za opravljanje osnovne in dopolnilnih dejavnosti ter prizadevanje za vzpostavitev primerne dostopnosti posameznih objektov za javnost, da bi pribliţali zgodovinsko in kulturno vrednost objektov najširšemu krogu obiskovalcev. Na podlagi dobrih izkušenj preteklih let bomo posebno pozornost še naprej namenjali tudi uporabi objektov za izvajanje različnih kulturnih ter umetniških prireditev in s tem prispevali svoj deleţ k obogatitvi obstoječe ponudbe kulturnih prireditev na Gorenjskem in v Sloveniji. Na področju kongresne dejavnosti in poslovnega turizma bomo pospešeno razvijali gostinske dejavnosti in storitve, zlasti kulinariko in streţbo ter dodatne storitve z jasno razpoznavnimi konkurenčnimi prednostmi, ki bodo temeljile na visoki kakovosti. Postali bomo prepoznavni ponudniki navedenih storitev z visoko kakovostjo. Pri organiziranju in izvajanju storitev za trţne dogodke ţelimo postati vodilni izvajalec v Sloveniji. Naša odlika in konkurenčna prednost temeljita na znanju in izkušnjah pri izvajanju protokolarnih in reprezentančnih storitev, ki jih bomo ustrezno prenesli tudi na to področje. Zdruţili bomo odličnost z zgodovinskim izročilom in naravnimi ter kulturnimi znamenitostmi Slovenije.

1.3 STRATEŠKI CILJI

1.3.1 Kakovost poslovanja

Osnovni cilj nadaljnjega razvoja dejavnosti Zavoda v prihodnjih letih je povečanje kakovosti izvajanja gostinskih dejavnosti in storitev za potrebe protokolarnih in reprezentančnih dogodkov v objektih, v katerih izvajamo protokolarne storitve. To bomo dosegli z dodatnim izobraţevanjem in izpopolnjevanjem zaposlenih.


1.3.2 Poslovni cilji

V prihodnjih letih bomo skušali vsaj obdrţati višino oz. povečati zaračunane prihodke glede na splošna gospodarska gibanja. Ustvarjeni prihodek iz trţnih dejavnosti bomo uporabili za izvajanje vzdrţevalnih del na objektih in s tem prispevali k ohranjanju naravne in kulturne dediščine teh objektov in na ta način posredno prispevali k razbremenitvi drţavnega proračuna.

1.3.3 Upravljanje reprezentančnih objektov

Pri upravljanju objektov in zemljišč bomo posebno pozornost namenjali varstvu naravne in kulturne dediščine, ki je ţe zaščitena s številnimi predpisi. Prizadevali si bomo za nadaljnje strokovno usmerjeno ravnanje z gozdnimi, parkovnimi in vodnimi površinami. Zato bomo razvijali samo takšne oblike dodatne ponudbe, ki ne bodo imele negativnega vpliva na obstoječe ekosisteme.

2 RAZVOJ IN NALOŢBENE AKTIVNOSTI

2.1 OHRANJANJE FUNKCIONALNOSTI OBJEKTOV

Zavod upravlja obseţno premoţenje, ki vključuje večje število objektov in zemljišč v skupni izmeri pribliţno 506 ha na sedmih lokacijah: Grad Brdo, Kongresni center, Hotel Kokra, Restavracija Zois s pripadajočimi pomoţnimi objekti in napravami ter zemljišči na Brdu pri Kranju, Grad Strmol s pomoţnimi objekti in zemljišči v Dvorjah pri Cerkljah, Vila Podroţnik v Ljubljani, Vila Zlatorog na Bledu, Vila Pršivec v Bohinju, Vila Tartini v Strunjanu, Plečnikov dvorec v Kamniški Bistrici ter obrati prehrane delavcev v javni upravi v Ljubljani. Večina objektov je prednostno namenjena protokolarni dejavnosti, kar pomeni, da so le sekundarno oz. pogojno trţni oz. odprtega tipa (gostinska, promocijska in kulturna dejavnost). Med objekte, v katerih se izvajajo protokolarne storitve v širšem smislu, je treba šteti tudi vse tiste objekte, ki sluţijo za vzdrţevanje in oskrbovanje osnovnih objektov (vrtnarija, delavnice, strojni depoji, garaţe, depandanse) ter enote prehrane v javni upravi. Ohranjanje funkcionalnosti takega števila objektov zahteva v prvi vrsti usposobljeno strokovno ekipo, ki je sposobna tekoče zadovoljevati večino potreb. Vendar pa je po letih relativno nizkih investicijskih vlaganj stanje objektov tako, da so nujni investicijski posegi, ki bodo omogočali nadaljnjo smotrno uporabo v skladu z namenom ustanovitve Zavoda. V spodnji tabeli so prikazane lokacije, število glavnih in pomoţnih objektov, površina pripadajočih zemljišč (parkov, gozdov in travnikov) in namembnost objektov:

Lokacija

Število objektov

Skupna površina

(ha)

Namembnost glavni pomoţni

Brdo 5 57 478,0 protokolarne in komercialne dejavnosti

Strmol 1 3 25,3 protokolarne in komercialne dejavnosti

Podroţnik 1 2 2,3 protokolarne in komercialne dejavnosti

Vila Pršivec 1 1 0,2 protokolarne dejavnosti

Vila Zlatorog 1 2 0,8 protokolarne in komercialne dejavnosti

Vila Tartini 1 2 0,8 v najemu

Plečnikov dvorec

1 - 0,8 v najemu


2.2 PRIČAKOVANI RAZVOJ ZAVODA

Poslovanje Zavoda za leto 2011 je opredeljeno v programu dela in finančnem načrtu, ki ga je sprejel upravni odbor in ga posredoval v soglasje Vladi RS. Omenjeni dokument predvideva racionalno gospodarjenje s sredstvi v upravljanju in hkrati ohranjanje naravne ter kulturne dediščine.

Po obračunskem obdobju ni bilo pomembnih poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na rezultat leta 2011.

Zavod nima finančnih tveganj, ker ne najema in ne daje kreditov in tudi nima finančnih naloţb.

Pri tem je pomembno opozoriti, da je bil Zavod na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list, št. 117/06) zavezanec za obračun in plačilo davka od dohodkov. Na podlagi obračuna po Pravilniku o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb je ta obveznost za leto 2011 znašala 41.704 EUR.

V letu 2011 je potekala obnova Gradu Strmol. Investicijo vodi in financira Ministrstvo za kulturo. Zaključek investicije je predviden poleti 2012.

3 SPLOŠNA SLUŢBA Naloge splošne sluţbe so definirane v Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Javnem gospodarskem zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji):

spremljanje izvrševanja funkcij in nalog

izpopolnjevanje organizacije in metod dela

izvajanje kadrovskih in izobraţevalnih dejavnosti

organiziranje in urejanje varstva pri delu

priprava splošnih aktov in urejanje pravnih zadev

organiziranje pisarniškega poslovanja

varstvo narave in kulturne dediščine ter ohranjanje in razvijanje kulturnih, zgodovinskih in naravnih dobrin in znamenitosti, ki so v sklopu protokolarnih objektov ter za njihovo odpiranje za javnost

varovanje oseb ter premičnega in nepremičnega premoţenja.

3.1 KADRI

V letu 2011 je bilo povprečno zaposlenih 208 delavcev (povprečno število zaposlenih iz ur 205). Iz tabele je razvidno število zaposlenih na začetku in koncu obdobja ter njihova dejanska izobrazba. Tako je bilo 31.12.2011 zaposlenih 205 (83 odstotkov) delavcev od sistemiziranega števila 247 delovnih mest.


ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z DEJANSKO IZOBRAZBO

Stopnja izobrazbe

I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. Skupaj

Št. zaposlenih na dan 31.12.2010

0

4

14

66

84

15

20

5

208

Št. zaposlenih na dan 31.12.2011

0

4

15

58

84

19

20

5

205

Sprememba - - + 1 -8 - + 4 - - -3

Na dan 31.12.2011 so bili 203 delavci zaposleni za nedoločen čas in 2 delavca za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev. Na novo je bilo v letu 2011 zaposlenih 9 delavcev, od tega 3 za določen čas.

Delovno razmerje je prenehalo 12 delavcem, 3x zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, 1x zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, 7x zaradi upokojitve, 1x zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

Enega delavca, zaposlenega za določen čas, smo zaposlili za nedoločen čas. Brez ustrezne izobrazbe za delovna mesta, na katera so razporejeni, je 12 delavcev, kar je 5,85 odstotka od vseh zaposlenih. Konec leta 2003 je bil izdelan poseben program razreševanja te problematike. Tako se je število zaposlenih z neustrezno izobrazbo zniţalo z 52 odstotkov (leta 2001) na 5,85 odstotka.

Na dan 31.12.2011 je bila povprečna starost zaposlenih 43,6 leta. Ţensk je bilo 112 ali 54,6 odstotka, moških pa 93 ali 45,4 odstotka. GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH V ZADNJIH PETIH LETIH

Vrsta/leto 2007 2008 2009 2010 2011

Stanje 31.12. 222 214 220 208 205

Povprečno mesečno stanje 209 221 218 216 208

Povprečno iz vseh ur 208 220 221 214 205

3.1.1 Delo po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah in delo prek študentskega

servisa

Za občasna, začasna in druga dela, ki nimajo narave delovnega razmerja, uporabljamo izvajalce na podlagi pogodb o delu, avtorskih pogodb in dela preko študentskega servisa. Ti izvajalci so nepogrešljivi predvsem poleti, v času največje intenzivnosti koriščenja letnih dopustov, ter ob drugih primerih kratkotrajnega povečanega obsega poslovanja (večji protokolarni dogodki, povečan obseg gostov, ipd.). Pa tudi na drugih področjih, kjer so potrebna specialna strokovna znanja ali veščine, pa ni smotrno, da bi imeli zaposlene delavce, uporabljamo zunanje izvajalce.

Tako smo imeli sklenjenih 13 pogodb o delu predvsem za naslednja dela:

masaţa in delo v recepciji

skrbnik objekta

vodenje tečaja jahanja

pomoč pri čiščenju

pomoč v kuhinji in streţbi

pomoč pri urejanju golf igrišča

voţnja kočije


trener fitnessa

vodenje organiziranih ogledov po objektu Brdo, pomoč v recepciji KC - garderoba

receptorska dela v wellness centru

pomoč v računovodstvu

pomoč – prodajno trţenje.

Sklenili smo 14 avtorskih pogodb, predvsem za naslednja dela:

fotografiranje po naročilu

umetniške slike

izdelava umetniškega programa, sodelovanje na glasbenih nastopih.

Delo študentov in dijakov smo uporabljali med povečanim obsegom dela za pomoč v kuhinji, streţbi, gospodinjskih, receptorskih delih ter kot pomoč v finančno informacijski in prodajni sluţbi ter tehnični sluţbi in v obdobju poletnih počitnic, ko je največ zaposlenih na letnih dopustih. V tem obdobju je delo opravljalo 101 dijakov oz. študentov.

3.1.2 Izobraţevanje zaposlenih

JGZ Brdo vodi politiko spodbujanja izobraţevanja zaposlenih. Z vsemi, ki se izobraţujejo za pridobitev višje stopnje izobrazbe, imamo sklenjene pogodbe, s katerimi so dogovorjene medsebojne pravice in obveznosti. Poleg izobraţevanja za pridobitev višje stopnje izobrazbe se zaposleni izobraţujejo še na drugih področjih, kot so strokovno izobraţevanje in izpopolnjevanje, z udeleţbo na različnih kratkotrajnih oblikah kot so seminarji, delavnice, konference, strokovna srečanja ipd., izobraţevanja s področja varstva pri delu, idr.

Sklenjenih smo imeli 28 pogodb o izobraţevanju. V letu 2011 smo sklenili 3 nove pogodbe. Izobraţevanje je zaključilo 6 zaposlenih.

3.1.3 Napredovanje zaposlenih

V letu 2011 je vlada zaradi varčevalnih ukrepov z interventnim zakonom zamrznila napredovanje. Kljub temu smo v marcu opravili ocenjevanje. Po treh letih bi moralo napredovati 84 zaposlenih, od tega jih 28 za napredovanje ni imelo zadostne ocene.

3.1.4 Disciplinski in drugi ukrepi zoper zaposlene

V tem obdobju smo eni zaposleni redno odpovedali pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, eni pa izrekli opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

3.1.5 Invalidi

V JGZ Brdo je zaposlenih 11 invalidov III kategorije. Ker nimamo invalidskih delovnih mest, jim prilagodimo obstoječa delovna mesta glede na preostalo delovno zmoţnost.

Po novem zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov smo razporejeni v kvotni sistem, ki opredeljuje, da moramo zaposlovati 2 odstotka invalidov od skupnega števila zaposlenih. Obvezna kvota za JGZ Brdo znaša 4 invalidi. To kvoto izpolnjujemo in dobivamo nagrado za preseganje kvote. Število invalidov se je zmanjšalo 1 x zaradi upokojitve in 1x zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.


3.1.6 Druga problematika in dogajanja na kadrovskem področju

V okviru Gorenjske štipendijske sheme, ki jo organizira in sofinancira RRA BSC Kranj, štipendiramo 6 dijakov za pridobitev srednje izobrazbe – gostinski tehnik.

V letu 2011 smo sklenili dve novi pogodbi o štipendiranju.

Sodelovali smo na informativnem dnevu za vpis v Srednjo gostinsko turistično šolo v Radovljici in na ta način prispevali k boljši prepoznavnosti in priljubljenosti gostinskih poklicev.

3.2 VARSTVO PRI DELU

Za izvajanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu in varstva pred poţarom imamo sklenjeno pogodbo z MIKROTOP d.o.o., Koprska 98, Ljubljana. MIKROTOP d.o.o. za JGZ Brdo opravlja vsa potrebna strokovna opravila na področju varstva in zdravja pri delu ter varstva pred poţari.

Izvajalec strokovnih nalog s področja varnosti pri delu in varstva pred poţarom je izdelal poročilo o stanju na področju varnosti in zdravja pri delu in varstva pred poţarom za leto 2010. Za leto 2011 je bil izdelan Program aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu in varstva pred poţarom. V letu 2011 se je zgodilo 9 nezgod pri delu, od tega 2 med prihodom oz. odhodom z dela. Zaradi poškodb pri delu so bili zaposleni bolniško odsotni 218 dni.

3.3 SPLOŠNI AKTI IN DRUGE SPLOŠNE ZADEVE

V letu 2011 so bili sprejeti ali spremenjeni naslednji splošni akti JGZ Brdo:

Akt o osebni varovalni opremi in delovni obleki

Pravilnik o delovnem času

Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest

Pravilnik o uporabi sluţbenih vozil

Pravilnik o stalni dosegljivosti v JGZ Brdo. V marcu 2011 smo uvedli nov način evidentiranja prisotnosti pri delu, za kar smo kupili nov računalniški program.

3.4 UREJANJE PRAVNIH ZADEV

Splošni sektor je sodeloval s Tehničnim sektorjem v postopkih denacionalizacije in pri urejanju legalizacije objektov ter odkupih zemljišč znotraj kompleksa Brdo.

V letu 2011 nadaljujemo postopek razdruţitve kompleksa, namenjenega za vračilo v naravi za denacionalizacijske upravičence. Trenutno imamo aţuriran seznam lastnikov, ki pa se še vedno spreminja zaradi zapuščinskih postopkov, naknadno pa teče še en postopek denacionalizacije na UE Kranj. S skladom kmetijskih zemljišč in gozdov sodelujemo v primerih menjave ali odkupa zemljišč, vendar v letu 2010 in 2011 ni bil realiziran noben primer menjave ali odkupa zemljišč.

3.5 VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE

Za vse posege v prostor in objekte, ki so naravovarstveno in kulturno zaščiteni, pridobivamo ustrezna soglasja. Ob obnovi gradu Strmol so bili odkriti doslej nepoznani kletni prostori. Zavod za varstvo kulturne dediščine je izdal smernice za ureditev najdenih kletnih prostorov.


4 TEHNIČNA SLUŢBA Za vzdrţevanje premoţenja Zavoda je odgovorna tehnična sluţba. Njene naloge so:

opravljanje rednih del na objektih in zemljiščih v upravljanju Zavoda, ki so potrebna, da so objekti in zemljišča ustrezno vzdrţevani in v svoji funkciji (redna dela)

izvajanje tehničnih nalog za pripravo in izvedbo dogodkov (ure za dogodke)

odpravljanje okvar in posledic raznih nepredvidljivih dogodkov (izredna dela)

izvedba projektnih nalog, predvsem kot izvedba investicij in investicijskega vzdrţevanja v lastni reţiji v okviru prostih kapacitet (projektna dela).

Tehnična sluţba je organizirana na štirih področjih:

področje za vzdrţevanje in gradnje

področje za upravljanje objektov

področje za gozdarstvo, kmetijstvo in konjerejo

področje za vrtnarstvo in urejanje parkov. Delo znotraj področij vodijo vodje področij. Z namenom učinkovitejšega vodenja vodje izdelajo tedenski načrt dela, ki sluţi tudi preverjanju načrtovanja in organiziranja dela, kasneje pa je to podlaga za vodenje evidence opravljenih del. Po področjih spremljamo tudi stroške, ki nastajajo na podlagi naših zahtevkov. Vodje področij so se sestajali z vodjem sluţbe na tedenskih sestankih, na katerih so sproti ocenjevali opravljanje nalog, odpravljali posamezne ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti, skrbeli za obvladovanje stroškov ter usklajevali zahteve za načrtno opravljanje posameznih delovnih nalog za teden dni naprej.

4.1 OPRAVLJENA DELA TEHNIČNE SLUŢBE

V letu 2011 je bilo v tehnični sluţbi s poprečno 41 delavci opravljenih 69.955 delovnih ur (brez vodje sluţbe in protokolarnega svetovalca; skupaj z njima je v tehnični sluţbi sistematiziranih 54 delovnih mest). Razpored ur po področjih, število nadur, dopustov in bolniških odsotnosti prikazuje tabela:

ŠTEVILO ZAPOSLENIH TER OBSEG RAZPOLOŢLJIVIH IN OPRAVLJENIH DELOVNIH UR, DOPUSTOV IN

BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI V TES V LETU 2011

Področje

Število

delavcev po

področjih

Delovne ure po

koledarju

Plačane nadure

Neplačane nadure

Ure skupaj

Dejansko opravljene

delovne ure

Dopusti

Bolniške odsotnosti

PVG1 7+2

5 16.872 93 -80 16.885 12.681 2.696 1.508

PUO2 7 14.112 225 -32 14.305 12.497 1.808 0

PGKK3 16+1

6 33.104 70 -64 33.110 27.110 3.632 2.368

PVUP4 10 20.160 0 -13 20.147 17.667 2.368 112

Skupaj 40+3 84.248 388 -189 84.447 69.955 10.504 3.988

odstotek 99,76 0,46 -0,22 100 82,84 12,44 4,72 1 Področje za vzdrţevanje in gradnje

2 Področje za upravljanje objektov

3 Področje za gozdarstvo, kmetijstvo in konjerejo

4 Področje za vrtnarstvo in urejanje parkov

5 Dvema delavcema je prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve, prvemu 30. 6. in drugemu 10. 10.

6 S 1. 8. je bil zaposlen en delavec na novo.


Število dejansko opravljenih ur v primerjavi s preteklimi leti je manjše za skoraj 8 odstotkov (v letu 2010 75.897 in v letu 2009 75.840 ur). Razlogi za to so v manjšem številu delovnih ur po koledarju, manjšem številu plačanih nadur, izravnavi stanja ur (neplačane nadure), večjemu koriščenju dopustov in v bolniških odsotnostih. Bolniška odsotnost je bila podobno kot v letu 2010 zelo velika (v letu 2009 2,34 odstotka in v letu 2010 4,16 odstotka). Vzrok za to je bila daljša neprekinjena odsotnost dveh delavcev zaradi hujših bolezni. Največ ur je bilo opravljenih za izvajanje rednih del. Glede na dejansko opravljeno število delovnih ur se je deleţ ur za redna dela celo nekoliko povečal, kar je posledica manjšega števila skupno opravljenih delovnih ur. Pribliţno tri četrtine ur rednega dela je bilo opravljenih za izvajanje standardnih rednih del, ki so potrebna za upravljanje in vzdrţevanje objektov in zemljišč v upravljanju (ohranjanje premoţenja v upravljanju v primerni kondiciji, kar je potrebno izvajati ne glede na to, ali se v njih kaj dogaja ali ne). Preostala redna dela so vezana predvsem na vremenske razmere (npr. zimska sluţba pozimi in zalivanje trat poleti). Ure za dogodke so ure, porabljene za tehnično pripravo in izvedbo dogodkov. Pri pripravi gre predvsem za pripravo prostorov za dogodke (postavitev notranje opreme, priprava tehnične opreme in postavitev dekoracij) v Kongresnem centru Brdo, Hotelu Kokra, Gradu Brdo in na Račjem otoku. Pri izvedbi dogodkov sodelujejo tehnični delavci z multimedijsko podporo dogodkom in operativno logistiko izvedbe dogodka. Za izredna dela ţelimo, da jih sploh ne bi bilo, vendar se temu ne da izogniti. Njihov deleţ smo s preventivnim ravnanjem zmanjšali na minimum. Projektna dela so dela enkratnega značaja, v okviru katerih naredimo nekaj novega ali izboljšamo nekaj obstoječega. Po področjih se deleţ ur, razdeljenih na skupine nalog, razlikuje v odvisnosti od del, za katera je posamezno področje zadolţeno. Število ur, potrebnih za opravljanje rednih del, ostaja dokaj konstantno. Izrednih del je bilo v letu 2011 zelo malo, nekoliko manj je bilo tudi ur, potrebnih za pripravo in izvedbo dogodkov. Za razliko od prejšnjih let so v letu 2011 ta dela opravili večinoma znotraj področja za upravljanje objektov. Glede na manjše število opravljenih skupnih delovnih ur je nekaj manjše tudi število ur porabljenih za projektna dela.

DELEŢI OPRAVLJENIH UR PO VRSTI NALOGE

Ure rednega dela 72%

Ure za dogodke 20%

Izredna dela 0%

Projektna dela 8%


PRIKAZ OPRAVLJENIH UR PO PODROČJIH IN VRSTI NALOGE

Področje

Dejansko opravljene

delovne ure

Ure rednega

dela

Deleţ ur rednega

dela

Ure za dogodke

Izredna dela

Projektna dela

PVG 12.681 11.326 89 % 183 48 1.124

PUO 12.497 2.746 22 % 9.700 51 0

PGKK 27.110 22.022 81 % 497 69 4.522

PVUP 17.667 14.387 81 % 3.280 0 0

Skupaj 69.955 50.481 72 % 13.660 168 5.646

4.2 REDNA DELA

V okviru rednih del tehnična sluţba skrbi na Brdu za:

štiri temeljne objekte (grad Brdo, Kongresni center, hotel Kokra in Restavracija Zois)

41 drugih različno velikih v kataster vpisanih stavb

3046 m meteorne kanalizacije

2358 m fekalne kanalizacije

2813 m sekundarnega vodovodnega omreţja

802 m toplovoda

768 m elektro kinet

1212 m telekomunikacijskih kinet

30 pomoţnih objektov

52 vodnih objektov

4,63 km cevovoda z 18 objekti

11 ribnikov s površino 12,5 ha in obodom 6,6 km

6,8 km potokov

30 ha intenzivno košenih parkovnih površin

5,8 ha manj intenzivno košenih parkovnih površin (7 travnikov)

26,6 ha gospodarsko košenih površin (17 travnikov)

11,8 km ţičnata ograja

21,2 km makadamskih cest

8,6 km asfaltiranih cest

3,0 km peščenih poti v parku

2,2 km ţive meje

26,2 ha parkovnega gozda

379,3 ha gozda.

Pri gospodarjenju z vsemi temi objekti in površinami moramo upoštevati naslednje statuse teh objektov in površin:

gozd s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 76/01, 28.9.2001)

lovišče s posebnim namenom Brdo pri Kranju (Ur. l. RS, št. 114/04, 22.10.2004)

naravna vrednota Brdo pri Kranju – parkovni kompleks (Ur. l. RS, št. 111/04, 14.10.2005)

območje Nature 2000 (Ur. l. RS, št. 49/04, 30.4.2004 in 110/04, 11.10.2004)

ekološko pomembno območje – Brdo grad pri Kranju (Ur. l. RS, št. 48/04, 30.4.2004),

kulturni spomenik drţavnega pomena (Ur. l. RS, št. 21/08).

Poleg objektov na Brdu skrbimo še za vse ostale objekte v upravljanju (razen dveh, ki sta v najemu):

Grad Strmol v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem


Vila Zlatorog na Bledu

Vila Podroţnik v Ljubljani

Vila Pršivc v Bohinju

počitniški objekt v Termah Čateţ

počitniški objekt na Pokljuki

kuhinje (5) in razdelilnice (3). Vsako izmed področij tehnične sluţbe je odgovorno za izvedbo natančno določenih rednih del. Večina teh del je standardizirana. Za njihovo realizacijo se na letni ravni porabi pribliţno 37.800 ur ali tri četrtine delovnih ur rednih del. Za vsakodnevna redna dela, kot so dela v hlevu, pobiranje smeti, kontrola delovanja čistilne naprave in podobno, je dnevno potrebnih 36,25 ure dela ali 9500 ur letno. Na enak način za tedenska dela 6700 ur in za mesečna 4600 ur. Standardizirana redna dela so nadalje razdeljena še na redna trimesečna, polletna in letna dela. Preostala četrtina rednih delovnih ur je bila porabljena za izvedbo rednih del, ki so pogojena vremensko (zimska sluţba, zalivanje trat ipd.), za izvedbo naročil (izdelava in postavitev cvetličnih aranţmajev za pogodbene naročnike in podobno) in za neenakomerno razporejena redna dela (redna sečnja, obnova grmišč ipd.). Nekaj najpomembnejših rednih del s porabo časa v letu 2011 predstavlja tabela v nadaljevanju:

PORABA DELOVNIH UR ZA NAJPOMEMBNEJŠA REDNA DELA

Redno delo Porabljene ure

Parkovna košnja na Brdu (28 ha) 3.440

Servisi in popravil po enotah v Ljubljani 1.256

Pospravljanje listja na Brdu 2.710

Nadziranje delovanja različnih postrojenj (podpostaje, čistilna naprava in podobno)

642

Obrezovanje ţivih mej na Brdu (50.000 m2) 476

Ključavničarska dela 696

Servisiranje delovnih strojev 2.543

Tekoče vzdrţevanje strojev 316

Vzdrţevanje objektov s čiščenjem ţlebov 232

Vzdrţevanje makadamskih cest na posestvu Brdo (25 km) 382

Na osnovi analize porabe časa za posamezna opravila v letu 2011 in primerjave s preteklimi leti ugotavljamo naslednje:

poraba časa za vzdrţevanje objektov in naprav je primerljiva s preteklimi leti

poraba časa za vzdrţevanje zemljišč (posestva) je primerljiva s preteklimi leti

večjo porabo časa smo ugotovili pri vzdrţevanju parkovnih površin, kjer v zadnjih letih dajemo velik poudarek dvigu kakovosti; analiza rezultatov kaţe, da smo prišli do točke, od katere naprej se kakovost dviguje vse počasneje, močno pa narašča poraba časa

v letu 2011 ni bilo teţav z zimskimi nevšečnostmi, za njihovo odpravljanje smo porabili le 32 delovnih ur (lani 1.464 in predlani 1.160)

spremenilo se je razmerje med prodajo in premiki vrtnarskih artiklov; nabava po nabavnih cenah v letu 2011 je enaka kot v letu 2010, 17 odstotkov je bilo prodanega direktno na vrtnariji, 83 odstotkov pa izdanega s premiki, leto prej je bilo razmerje 36 odstotkov : 64 odstotkov.


4.3 DELA ZA DOGODKE

Tehnična sluţba je odgovorna za pripravo prostorov za dogodke, za izdelavo in postavitev cvetličnih aranţmajev za dogodke in za multimedijsko pripravo ter izvedbo dogodkov. Pri vseh dogodkih v gradu Brdo, pri vseh večjih in tudi nekaterih drugih dogodkih sodelujemo še na druge načine, ki so pomembni za izvedbo posameznih dogodkov (garderoba, urejanje prometa, prevozi in podobno). V preteklem letu so delavci področja za upravljanje objektov pripravili prostore za izvedbo dogodkov večinoma sami, nekaj pa tudi s pomočjo delavcev drugih področij tehnične sluţbe ali študentov. Obseg dela za dogodke je bil najbolj izrazit v času priprav in poteka dogodkov ob obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina in nemške kanclerke Angele Merkel (ob njenem obisku smo sodelovali pri pripravah na Ljubljanskem gradu). Vodja področja za upravljanje objektov je po naročilu prodajne sluţbe izdeloval načrte postavitev za izvedbo komercialnih in protokolarnih dogodkov ter pripravljal tehnične rešitve in delavniške risbe za rešitev različnih problemov v zvezi s pripravo prostorov za dogodke.

4.4 IZREDNA DELA

V letu 2011 so se pojavljali nepredvidljivi dogodki manjših razseţnosti, zaradi katerih je bilo treba takoj opraviti določena dela, ki niso bila predvidena in so bila potrebna kot reakcija na nepričakovan dogodek. Ker je šlo za dogodke manjših razseţnosti, je bila tudi poraba časa za njihovo odpravo bistveno manjša kot v preteklih letih. Skupno smo za takšna dela porabili 168 ur (v preteklem letu 1.779 ur). Največji in najteţji nepredvidljiv dogodek je bil pojav talne vode v prostoru nizkonapetostnega stikališča v Kongresnem centru. Vodo smo črpali iz prostora, delo pa je po interventni začasni rešitvi prešlo iz izrednega v projektno. Po objektih so med izrednimi deli v 90-ih odstotkih prevladovale okvare na vodovodnih in ogrevalnih napeljavah, ki so zahtevale takojšnje menjave pip, ventilov ali podobnega in odpravo poškodb po izliti vodi. Vremenskih nevšečnosti v letu 2011 k sreči ni bilo. Takoj na začetku leta smo še pospravljali podrto drevje iz decembrskega snegoloma.

4.5 PROJEKTNA DELA

Leto 2011 sta zaznamovali dve večji projektni deli, to sta obnova oken v atriju gradu Brdo in oblaganje breţine drugega jezera s kostanjevimi okroglicami. V atriju gradu Brdo smo se v letu 2010 lotili brušenja hrastovih oken in jih na novo lakirali. Ob tem smo izdelali tudi nove zaključne letve. V letu 2010 smo obnovili 12 oken, v letu 2011 pa še preostalih 8. Ko smo tako z okni v pritličju zaključili, smo se lotili še tistih v nadstropju in obnovili 4. Ocenjujemo, da nam bo preostalih 16 oken uspelo obnoviti v letu 2012. V letu 2010 smo ob prenovi Račjega otoka breţino obloţili z leseno zaščito iz kostanjevih okroglic. V letu 2011 smo s takšno zaščito nadaljevali na breţini 2. jezera. Obloţili smo cca. 400 m breţine. Na spodnjem delu breţine smo naleteli na oviro; zaradi strme breţine, obloţene z betonskimi pragovi, smo ţeleli še bolj spustiti vodo iz jezera, vendar nam zasut izpustni objekt tega ni omogočal. Tako smo se lotili izdelave novega izpustnega objekta, ki


smo ga po več preštudiranih moţnih variantah naredili zelo enostavno s podbojem in namestitvijo ventila, s katerim je sedaj jezero moţno izprazniti. Narejenih je bilo še več drugih, po obsegu manjših projektnih del, najpomembnejša so bila:

zamenjava azbestnih prečk na pergoli za gradom Brdo z macesnovimi

preureditev parkovne poti mimo Koče jezero do Račjega otoka

redčenje v parkovnem gozdu na Brdu

sečnja v parku Vile Podroţnik in Vile Zlatorog

selitev pred prenovo kuhinje v Vladni palači

sečnja v parku gradu Strmol

obrezovanje smrekove ţive meje na vzhodni strani posestva (cca. 3 km)

odvoz materiala z odbijališča na nekdanjem hipodromu

brananje in zasejanje ''novega travnika''

priprava Oranţerije za obnovo

priprava pohištva za gostinski zbor

obnova prikolice za hlevski gnoj in enoosne prikolice

izdelava stojal za plazme v Kongresnem centru

izdelava obešal za tepihe v Kongresnem centru

izdelava RF robnikov za obrobo parkovnih poti. Vodili smo projekte, ki so jih izvajali zunanji izvajalci:

obnova fasade na prizidku Oranţerije

zamenjava strehe na Oranţeriji

dobava in montaţa novih televizij v hotelu Kokra

pleskanje dveh predavalnic in hodnika v hotelu Kokra

zamenjava tlaka v dveh predavalnicah in hodniku v hotelu Kokra

planiranje ''novega travnika''

pleskanje vrtne ute v parku Vile Podroţnik

zamenjava oken v pritličju juţne fasade Vile Podroţnik

popravilo mostička, pergole in stopnic ob Vili Podroţnik

premaz parketa v Kongresnem centru

postavitev platnene strehe na račjem otoku. Strokovni sodelavec in vodje področij so vodili ali sodelovali še pri nekaterih drugih projektih:

reševanje lastninskih razmerij

priprave podatkov za podelitev stavbne pravice Nogometni zvezi Slovenije

aktivnosti za promocijo naravnih zanimivosti posestva Brdo

izdelava registra drevnine Parka Brdo pri Kranju

spremljanje prenove gradu Strmol s pripadajočimi pristavami, prenovo vodi Ministrstvo za kulturo

sodelovanje v okviru intenzivnega monitoringa stanja gozdov na ploskvi na Brdu.

4.6 STROŠKI VZDRŢEVANJA PREMOŢENJA

Premoţenje v upravljanju je obremenjeno z visokimi rednimi stroški poslovanja in tekočega vzdrţevanja. Stroški tekočega vzdrţevanja so znašali 334.365 EUR (indeks na leto 2010 je 107) in redni stroški poslovanja 671.707 EUR (indeks na leto 2010 je 95), skupaj 1.006.072 EUR. Največje stroške povzročajo poraba električne energije in kurilnih medijev, ki znašajo za leto 2011 skupaj 439.058 EUR ali 65 odstotkov rednih stroškov poslovanja oziroma 44 odstotkov stroškov rednega poslovanja in tekočega vzdrţevanja.


V tehnični sluţbi zato redno nadzorujemo porabo električne energije, kurilnih medijev in vode. Z rednim nadzorom spremljamo njihovo porabo, hitro odkrivamo morebitne napake, ki jih zato hitreje odpravimo, obenem pa pridobimo podatke o porabi po posameznih objektih. V spodnjem grafikonu je prikazana poraba električne energije, zemeljskega plina in vode za Brdo na izhodiščno leto 2008.

INDEK PORABE glede na leto 2008

1,00 1,00 1,00

0,91

0,79 0,79

0,74

0,83

0,89

0,71

0,830,81

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

voda elektrika plin

2008

2009

2010

2011

4.6.1 Električna energija

Stroški porabe električne energije v letu 2011 so znašali 231.344 EUR, indeks na leto 2010 je 93. Največja poraba električne energije je na Brdu, kjer preskrba z električno energijo poteka prek dveh transformatorjev, kjer sta tudi merilni mesti. Prvo merilno mesto je pri transformatorju v Hotelu Kokra in drugo pri transformatorju v Kongresnem centru. Poraba električne energije na teh dveh merilnih mestih v obdobju od leta 1999 do 2011 je prikazana v grafikonu. Iz grafikona je razvidno, da se je v letu 2008 na merilnem mesto TP Brdo-park poraba močno povečala. Vzrok za to je priključitev novega Kongresnega centra in njegova maksimalna zasedenost v prvi polovici leta, ko je Slovenija predsedovala Svetu EU. S koncem predsedovanja in s sprejetjem ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije, ki jih sproti izvajamo na vseh objektih, se je poraba v letu 2009 glede na leto 2008 zmanjšala, v letu 2010 pa glede na leto 2009 malenkostno povečala in ostala pribliţno enaka tudi v letu 2011. Kljub varčevalnim ukrepom je poraba zelo odvisna od pomembnejših dogodkov, zaradi katerih so vključeni večji porabniki.


PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MERILNIH MESTIH IN SKUPAJ V OBDOBJU 1999–2011

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

TP hotel Kokra

TP Brdo - park

SKUPAJ

PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH V OBDOBJU 2008–2011

0,0

50,0

100,0

150,0

200,0

250,0

300,0

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

MW

h

2008

2009

2010

2011

4.6.2 Ogrevanje

V primerjavi z letom poprej so stroški ogrevanja, ki so znašali 207.714 EUR, skoraj enaki (indeks 100). Največji stroški ogrevanja so na posestvu Brdo, kjer so površine za ogrevanje največje. Kljub temu, da je bila poraba zemeljskega plina v primerjavi z letom poprej manjša, so bili skupni stroški primerljivi, ker se je cena zemeljskega plina v jeseni po novem razpisu povišala. Objekti na Brdu so ogrevani iz kotlovnice, ki je bila prenovljena v letu 2006, ko smo zamenjali tudi energent in prešli s kurilnega olja na zemeljski plin. Kotlovnica je v Hotelu Kokra. Drugi objekti, razen treh manjših, ki imajo lokalna kurišča, so s kotlovnico povezani s toplovodom. V letu 2011 smo za ogrevanje objektov, za ogrevanje sanitarne vode, za kuhanje in za potrebe pralnice v kompleksu Brdo porabili 372.569 sm

3 zemeljskega plina.

Porabo energenta (preračunano v kurilno olje) za zadnjih 16 let prikazuje grafikon. Iz diagrama je razvidno, da se je kljub povečanju ogrevalnih površin za pribl. 8000 m

2 v letu

2008 poraba energenta na Brdu zmanjšala zaradi uvedbe varčevalnih ukrepov na tem področju in je v letu 2009 najmanjša v zadnjih 15 letih.


PORABA KURILNEGA MEDIJA V OBDOBJU 1995–2011

0

100000

200000

300000

400000

500000

600000

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

litri

kuril

nega

olja

[l]*

PRIMERJAVA PORABE ZEMELJSKEGA PLINA PO MESECIH ZA LETA 2008 - 2011

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

Sm

3

2008

2009

2010

2011

Glavni varčevalni ukrep na področju ogrevanja je v letu 2009 izključitev toplovoda iz sistema ogrevanja zunaj kurilne sezone, kar prikazuje zgornji grafikon. Obratovanje toplovoda je bilo potrebno zaradi ogrevanja sanitarne vode v Kongresnem centru. Zaradi majhne potrebe po topli sanitarni vodi v Kongresnem centru smo ogrevanje vode preklopili na električno ogrevanje, kar pa zaradi majhnih potreb ni vplivalo na večjo porabo električne energije.

4.6.3 Voda

V letu 2011 smo na Brdu porabili 11.270 m3 vode, kar je najmanj od leta 1995 dalje, odkar

porabo vode redno spremljamo. V preteklosti je zaradi okvar na sekundarnem vodovodnem omreţju prihajalo do vse večjih izgub vode, zato je viden trend naraščanja porabe vode do vključno leta 1997. Prvi ukrep je bil ukinitev kroţnega namakalnega sistema, na katerem smo imeli največ okvar. Poraba se je v naslednjem letu zmanjšala za polovico, potem pa je bil trend povečanja spet do leta 2002, ko smo porabili rekordnih 71.000 m

3 vode. V letu 2003 smo pričeli zamenjavo sekundarnega

vodovodnega omreţja. Prvo leto je bil zamenjan odsek do Gradu Brdo, drugo leto do Hotela Kokra, v naslednjih letih pa še do drugih objektov. Zamenjava omreţja je bila zaključena v letu 2010, ko so se na novo zgrajeno omreţje priključili še zadnji porabniki.


PORABA VODE V OBDOBJU 1995–2011

60210

51015

62183

29399

42039

47396

42709

71766

38597

26450 25945

2243020776

16315

11636 11270

14143

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

[m3]

V prihodnjih letih pričakujemo podobno porabo vode. V objektih z namestitvenimi kapacitetami (Hotel Kokra, Grad Brdo) je namreč zaradi ukrepov proti legionelozam potrebno tedensko izpiranje vode do ustalitve temperature vode. V primeru nezasedenih kapacitet so zato potrebna daljša izpiranja. Stroški porabe vode in komunalnih storitev v letu 2011 so znašali 54.278 EUR, indeks na leto 2010 je 114. Porast stroškov komunalnih storitev je v največji meri posledica porasta cen odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov.

4.6.4 Vozila in delovni stroji

Število vozil, skupne prevoţene kilometre in stroške prikazuje tabela. V letu 2011 sta bili nabavljeni dve novi vozili, ki sta zamenjali stari dotrajani vozili. Registriranih vozil je ostalo enako kot v letu 2010. Povečalo se je število neregistriranih vozil in število delovnih strojev (valjar in traktor Carraro 4400 HTS).

PREVOŢENI KILOMETRI IN STROŠKI ZA GORIVO PO SKUPINAH VOZIL Število

2008

Število

2009

Število

2010

Število

2011

Prevoţeni

kilometri

Gorivo

(EUR)

Ostali

Stroški

(EUR)

Stroški

vozil

skupaj

(EUR)

Osebna vozila 15 14 14 14 99.405 12.003 7.361 19.363

Dostavna in

tovorna vozila

10 9 8 8 51.046 8.954 5.186 14.140

Neregistrirana

vozila

6 3 3 5 - 1.204 0 1.204

Traktorji in

delovni stroji

22 21 21 23 - 21.545 0 21.545

SKUPAJ 53 47 46 50 150.451 43.706 12.547 56.252

Skupno število prevoţenih kilometrov se je glede na pretekli dve leti zmanjšalo. Z osebnimi vozili je bilo v primerjavi s preteklimi leti narejenih bistveno manj kilometrov, ravno tako z dostavnimi in tovornimi vozili.


ŠTEVILO PREVOŢENIH KILOMETROV OSEBNIH IN DOSTAVNIH/TOVORNIH VOZIL

155.449

177.839

133.766

99.405

69.991

54.782

76.782

51.046

2008 2009 2010 2011

Osebna vozila

Dostavna in tovorna vozila

5 PODROČJE NABAVNEGA TRŢENJA

5.1 JAVNA NAROČILA (JN)

Skupno število vseh izvedenih postopkov JN (brez naročilnic) v letu 2011 je 23, od tega 6 JN po postopku javnega naročila male vrednosti, 12 JN po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, 3 JN po postopku s pogajanji brez predhodne objave in dva postopka preverjanja konkurence po predhodno zaključenem odprtem postopku.

ŠTEVILO IZVEDENIH NAROČIL V 2011 PO POSAMEZNEM POSTOPKU

Skupna vrednost vseh oddanih JN v letu 2011 (brez upoštevanja naročilnic) je 1.629.150 EUR

brez DDV. Opozarjamo, da so v to vrednost všteta nekatera naročila, ki so ţe bila realizirana v letu 2011 in predračunske oz. okvirne vrednosti (okvirne zaradi gibljivih potreb) naročil, ki so bila le delno realizirana v letu 2011 in bodo končno realizirana v letu 2012.

Glede na skupno vrednost oddanih naročil po posameznem predmetu naročila (blago, storitev, gradbeno delo) ugotavljamo, da skupna vrednost oddanih naročil blaga znaša 1.467.398 EUR brez DDV, kar prestavlja 90-odstotni deleţ skupne vrednosti oddanih naročil, ostalih 10 odstotkov oz. 161.751 EUR brez DDV pa predstavljajo naročila storitev. JN gradbenih del v letu 2011 ni bilo.


PORAZDELITEV VREDNOSTI VSEH ODDANIH JN V LETU 2011 GLEDE NA PREDMET NAROČILA

Vrednosti oddanih naročil glede na posamezni postopek JN pa so naslednje: na JN, izvedena po postopku s pogajanji brez predhodne objave, odpade 4,91 odstotka skupne vrednosti oddanih JN, 11,11 odstotka vrednosti predstavljajo javna naročila male vrednosti, 23,87 odstotka naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in 60,11 odstotka postopek preverjanja konkurence po predhodno zaključenem odprtem postopku.

SKUPNA VREDNOST JN GLEDE NA POSAMEZNI POSTOPEK

Ugotavljamo, da znaša povprečno število dni za izvedbo postopka oddaje JN (ki ga je potrebno objaviti na portalu javnih naročil) od dne objave pa do sklenitve pogodbe med 33 in 46 dnevi, odvisno od postopka. Opomniti pa velja, da bi povprečno število dni naraslo v primeru popolne izvedbe odprtega postopka (v letu 2011 je bila izvedena zgolj njegova krajša ponovitev oz. preverjanje konkurence). V letu 2011 v zvezi z vsemi JN nismo prejeli nobenega zahtevka za pravno varstvo v postopkih JN pred Drţavno revizijsko komisijo, kar dodatno potrjuje prizadevanje nabavne sluţbe k oblikovanju konkretnih in gospodarnih razpisnih dokumentacij ter transparentnosti izvedbe postopkov javnih naročil. Poleg tega pa to še dodatno potrjuje pomembnost sodelovanja notranjih uporabnikov v postopkih javnih naročil, saj se le na tak način lahko oblikujejo dovolj strokovne razpisne dokumentacije, katerih rezultat je v večini primerov zadovoljitev potreb uporabnikov. S kakovostnimi razpisnimi dokumentacijami in transparentnostjo se bistveno skrajša čas izvede postopka javnega naročila.


Glede na obdobje izvedbe JN ugotavljamo, da je skozi celo leto 2011 (razen v decembru) bil v fazi realizacije vsaj en postopek JN. Največ postopkov je bilo začetih sredi leta, in sicer maja in junija (4 in 5), ostala naročila po so nekako enakomerno porazdeljena skozi celo leto.

OBDOBJE IZVEDBE POSTOPKOV JN V LETU 2011

5.2 JN PO POOBLASTILU AGENCIJI ZA JAVNA NAROČILA IN DRUGIM

DRŢAVNIM ORGANOM

5.2.1 Pooblastila Agenciji za javna naročila (v nadaljevanju AJN)

V začetku leta 2011 je z delom pričela AJN http://www.ajn.si/ , ki je bila ustanovljena z namenom bolj učinkovitega, gospodarnega in transparentnega javnega naročanja. Glede na sklep vlade o skupnih javnih naročilih smo se zavod kot javni naročnik v letu 2011 pridruţili k nekaterim skupnim javnim naročilom, ki jih je in bo v letu 2012 izvedla AJN. S pooblastilom o sodelovanju je zavod AJN pooblastil, da:

izvede postopek oddaje predmetnega naročila od izključno sklepa o začetku postopka do izdaje odločitve o oddaji naročila ter podpisa krovne pogodbe

sestavi strokovno komisijo

odloča o vseh zadevah, ki so po zakonu potrebne za uspešen zaključek postopka oddaje skupnega javnega naročila in morebitnega z njim povezanega revizijskega postopka.

V letu 2011 so bila izdana pooblastila št.:

51-14/2011-110-2 za izvedbo postopka sukcesivnih dobav električne energije

51-7/2011-110-2 za izvedbo sukcesivnih dobav goriva

51-16/2011-110-2 za izvedbo sukcesivnih dobav kurilnega olja

51-13/2011-110-2 za izvedbo poštnih storitev

53-6/2011-110-13 za izvedbo zavarovanja prostorov v objektu Langusova 4.

5.2.2 Pooblastila drugim drţavnim organom

Poleg pooblastil AJN smo v lanskem letu pooblastila za sodelovanje v javnih naročilih posredovali tudi nekaterim drţavnim organom, kjer imamo poslovne prostore. Predvsem gre za prostore na Kotnikovi in Langusovi ulici. Izdana so bila sledeča pooblastila št.:

52-6/2011-110-8 za Min. za gospodarstvo, v katerem smo se priključili javnemu naročilu za izvedbo upravljanja obratovanja, vzdrţevanja ter čiščenja in morebitna nepredvidena dela prostorov na Kotnikova 5 v Ljubljani. Po zaključenem postopku je bil izbran izvajalec Tabor Ljubljana d.d. Pogodbena vrednost za obdobje dveh let

http://www.ajn.si/


pa je 4.683 EUR brez DDV. Po izteku veljavnosti pogodbe bomo po vsej verjetnosti ponovno pozvani k pooblastilu.

53-1/2011-110-1 za Min. za promet, v katerem smo se priključili javnemu naročilu izvedbe storitev upravljanja, obratovanja in vzdrţevanja objektov, garaţ, vgrajenih sistemov in naprav ter urejanje in čiščenje skupnih prostorov, funkcionalnih zemljišč in garaţ na objektih upravnega centra na Trţaški cesti 19, 19a in Langusovi ulici 4, Ljubljana. Izbran je bil izvajalec SPL d.d., vrednost pogodbe za JGZ Brdo pa je 7.635 EUR brez DDV za obdobje dveh let. Po izteku veljavnosti pogodbe bomo po vsej verjetnosti ponovno pozvani k pooblastilu.

5.3 MATERIALNO POSLOVANJE

Na področju materialnega poslovanja smo v preteklem letu obdelali okvirno 6820 računov, ki so se nanašali na naročila blaga, storitev in gradbenih del skozi celoletno obdobje. Na področju nabave ţivil je bilo obdelanih 9600 dobavnic blaga, ki jih je bilo potrebno uskladiti z 2182 zbirnimi računi dobaviteljev. Pri tem smo izvajali kontrolo dogovorjenih cen in zabeleţili 44 računov s previsokimi cenami, te smo reklamirali in z dobropisi prihranili 2.950 EUR. Promet ţivil in trgovskega blaga je v preteklem letu znašal okvirno 634.883 EUR brez DDV.

Na področju materialnega poslovanja skladišča pijač ugotavljamo, da smo v preteklem letu izvedli okoli 270 prevzemov blaga in okoli 557 izdaj blaga v notranjem materialnem poslovanju. Promet s pijačami in tobakom je v lanskem letu znašal okvirno 125.500 EUR brez DDV, in sicer tobak v višini 7.098 EUR, pijača (alkoholna in brezalkoholna) v višini 66.518 EUR brez DDV in buteljčna vina v višini 51.957 EUR brez DDV. Na področju materialnega poslovanja skladišča čistil, tehničnega blaga, drobnega inventarja, osnovnih sredstev in pisarniškega blaga je promet v preteklem letu znašal okvirno 659.448 EUR brez DDV. Od tega glede na posamezno skladišče:

skladišče tehničnega materiala 130.846 EUR

skladišče drobnega inventarja nad 1 leto 36.452 EUR

skladišče drobnega inventarja do 1 leta 32.081 EUR

skladišče pisarniškega materiala 36.860 EUR

skladišče čistil 28.448 EUR

skladišče potrošnega materiala 67.855 EUR

skladišče kurilnega olja 2.084 EUR

skladišče goriva 20.834 EUR

skladišče silaţe in krmil 14.597 EUR

skladišče osnovnih sredstev 240.783 EUR

skladišče delovne obleke in obutve 48.538 EUR

skladišče trgovskega blaga 71 EUR.

Na področju materialnega poslovanja tehničnih vrst blaga ugotavljamo, da je v letu 2011 bilo potrebno obdelati 4370 računov, od tega smo jih zavrnili 37. Na podlagi zgoraj predstavljenih podatkov ugotavljamo, da je skupni materialni promet v preteklem letu znašal 1.419.831 EUR brez DDV, od tega 634.833 EUR za ţivila, 125.500 EUR za pijače in tobak ter 659.448 eur za tehnične materiale, osnovna sredstva, drobni inventar, čistila, pisarniški material itn.


Skozi celoletno obdobje smo na področju materialnega poslovanja preverjali skladnost cen, aţurirali šifrante materiala, vnašali nove cene ob aktualizaciji predračunov ter spremljali realizacijo pogodb in naročilnic. Poleg navedenega pa smo izvajali tudi mesečne inventure zalog materiala ter skrbeli za racionalizacijo naročil posameznih vrst blaga, ki smo ga ţe imeli na zalogi. Izpostavimo npr. racionalizacijo pisarniškega materiala, kjer smo občutno zniţali zaloge ter vrednost nabav za okoli 40 odstotkov glede na leto 2010.

Za nami je pestro delovno leto. Ugotavljamo, da je področje JN izredno dinamično in postaja zaradi zakonodajnih sprememb čedalje bolj kompleksno. Zato postajajo tudi postopki JN vedno bolj zahtevni in od vpletenih v postopke JN zahtevajo vedno večjo mero strokovnosti in odgovornosti. V prihodnje bomo s svojim vestnim in odgovornim delom svoje znanje, ki ga bomo pridobili na dodatnih izobraţevanjih in izpopolnjevanjih, z veseljem prenesli na sodelavce, ki so vključeni v postopke javnih naročil. S tem bomo zagotovili še učinkovitejše in gospodarno poslovanje zavoda v prihodnjih letih. Gospodarnost in učinkovitost pa bomo z ţe uvedenimi postopki kontrol vhodnih cen in preglednejšim ter racionalnejšim skladiščnim poslovanjem še dodatno povečali.

6 GOSTINSKO-TURISTIČNA SLUŢBA

6.1 Področje prodajnega trţenja

V letu 2011 je bilo na Brdu realiziranih za 15 odstotkov manj dogodkov kot preteklo leto (24 odstotkov manj protokolarnih dogodkov in 9 odstotkov manj trţnih dogodkov). Recesija je prinesla številne varčevalne ukrepe, kar je evidentno pri organizaciji dogodkov, saj se naročniki posluţujejo minimalnih naročil; predvsem gre za najem dvoran in osnovno gostinsko ponudbo. Pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letu 2012. Prodajne aktivnosti so zato v največji meri usmerjenje k ohranjanju obstoječih in pridobivanju novih naročnikov z izrazitim individualnim pristopom in k še večji konkurenčnosti naše poslovne politike na trgu podobnih ponudnikov. Za leto 2011 je bil plan prihodkov iz naslova javnih in trţnih sluţb 3.286.400 EUR, realizacija pa je bila 3.015.835 EUR, kar je za 8 odstotkov slabše od plana. Vzrok za to je predvsem v bolj previdnem načrtovanju dogodkov in varčnejši izvedbi le-teh. Ocenjujemo, da bo v letu


2012 varčevanje naročnikov pri izvedbi dogodkov še večje. Zato smo pripravili tudi konkretno strategijo prodaje naših storitev, ki vključuje pridobivanje novih naročnikov oz. partnerjev, povečanje sodelovanja z obstoječimi naročniki, večjo prepoznavnost Brda kot prireditvenega prostora, povečanje deleţa mednarodnih dogodkov in umeščanja Brda v panoge MICE (meetings, incentive, congresses, events). Iz Sumarnega poročila JGZ Brdo za leto 2011 je razviden padec števila dogodkov v primerjavi s prejšnjim letom za 15 odstotkov in padec števila gostov za isto obdobje za 13 odstotkov. To pomeni, da smo lahko z realizacijo prometa v letu 2011 zadovoljni, saj je bila kljub omenjenim dejstvom le za 6 odstotkov niţja kot v letu 2010.

Vsebina dela na področju prodajnega trženja konkretno zajema naslednje dejavnosti:

oblikovanje ponudbe za naročnika, ki so vse manj tipske in jih individualno oblikujemo glede na ţelje in potrebe naročnikov

spremljanje konkurenčnih ponudnikov na slovenskem trţišču (2x letno analiza konkurence)

poleg analize konkurence v prodaji pripravljamo še različne statistične podatke (analiza kupcev, analiza zasedenosti dvoran, število rezerviranih dogodkov, število in razlog storniranih ponudb, obnavljanje adrem, analiza popustov, statistika izvedenih dogodkov)

ohranjanje obstoječih naročnikov in obnavljanje pogodb

pridobivanje novih naročnikov tako za kongresne kot hotelske storitve

obnavljanje in optimizacija spletne strani

oglaševanje JGZ Brdo

izobraţevanje prodajnih kadrov

snovanje in izvedba trţnih aktivnosti.

Realizacija poslovanja v letu 2011 V letu 2011 smo pripravili 902 ponudbi za različne dogodke. Od tega je bilo v tem letu storniranih 145 ponudb. V odstotkih to pomeni 16 odstotkov storniranih in 84 odstotkov realiziranih ponudb. V primerjavi z lanskim letom je bilo pripravljenih za 25 odstotkov več ponudb. Tudi storniranih dogodkov je bilo v letošnjem letu manj kot v preteklem (34 odstotkov). Vseh dogodkov je bilo 1253 (za 15 odstotkov manj kot preteklo leto), po številu dogodkov pa izstopajo naslednji meseci: marec (134), april (130), maj (166) in oktober (157) in november (135). Od skupnega števila dogodkov je bilo le-teh iz naslova javnih sluţb 432 (34 odstotkov), trţnih pa 821 (66 odstotkov). Obnovili smo vse pogodbe z obstoječimi naročniki in sklenili še nekaj novih. Skupno je bilo sklenjenih 35 pogodb za kongresne in namestitvene storitve, kar je za 21 odstotkov več kot lansko leto. Glede na obstoječo gospodarsko situacijo in analizo konkurenčnih ponudnikov kongresnega turizma v Sloveniji smo prilagodili oz. zniţali cene naših tehničnih in kulinaričnih storitev. Oblikovali smo tudi nov Pravilnik o popustih z namenom, da smo s storitvami, ki jih ponujamo, čim bolj konkurenčni. V mesecu marcu smo pripravili akcijo pospeševanja prodaje in našim najboljšim naročnikom na prvi pomladni dan poslali pomladansko cvetlico z najboljšimi ţeljami. S tem smo jih opozorili nase in na našo ponudbo. Akcija je bila odlično sprejeta. V juniju smo izvedli Dan odprtih vrat. Na vseh razpoloţljivih lokacijah na Brdu smo pripravili različne postavitve prostorov, različne pogrinjke in raznoliko cvetlično dekoracijo, ki jo


nudimo. Kroţen ogled smo zaključili s skromno pogostitvijo na Račjem otoku. Akcija nam je prinesla 15 novih naročnikov. Za pridobivanje novih naročnikov smo v tem letu naredili pregled naročnikov, ki so uporabljali naše storitve pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU, po njem pa z njimi nismo več sodelovali. Na 597 naslovov smo poslali dopis z našo predstavitvijo. V nadaljevanju smo poslali personalizirane ponudbe 32 oglaševalskim agencijam, 16 avtomobilističnim podjetjem, 24 zdravstvenim in farmacevtskim zdruţenjem v tujini, 17 zdravstvenim zdruţenjem v Sloveniji. Z odzivom nismo bili zadovoljni, saj smo le z dvema naročnikoma v nadaljevanju imeli sestanek in 1 realiziran dogodek. Pripravili smo tudi seznam t.i. »tradicionalnih dogodkov« - dogodkov, ki se na Brdu ponavljajo več let, z namenom, da ţe preliminarno rezerviramo termin in obenem izrazimo ţeljo, da tudi v bodoče izpeljejo te dogodke pri nas. V letu 2011 smo organizirali sestanke s petimi ključnimi naročniki, kjer smo skupaj analizirali prednosti in slabosti naše ponudbe. Udeleţili smo se seminarja g. Philipa Hesketa na temo Kako vplivati na nakupne odločitve strank. Realizirali smo tudi dve interni izobraţevanji, in sicer Sommelier ljubitelj in Veščine sodobnega vodenja, ki je bil s strani prisotnih izredno pozitivno ocenjeno. Redno obnavljamo našo spletno stran z našo ponudbo in fotomaterialom. Letos je na spletni strani začel delovati interaktivni zemljevid z natančnim opisom vseh lokacij na našem posestvu. Interaktivni zemljevid vključuje tudi natančen opis dvoran z različnimi postavitvami in ustreznimi fotografijami. Dodali smo tudi brošuro v listajoči obliki. V nadaljevanju podajamo nekaj statističnih podatkov o obisku naše spletne strani, ki zajemajo obdobje od 1.1. 2011 do 31.12. 2011 za spletno stran www.brdo.si in obdobje od 5.10.2011 do 31.12. 2011 za spletno podstran konferencne-dvorane.brdo.si (t.j. interaktivni zemljevid). Statistični podatki za www.brdo.si: skupno število unikatnih obiskovalcev je bilo 28.963, absolutno število obiskov (posameznik lahko spletno stran obišče večkrat) pa je bilo 40.528. Največji obisk ponovno beleţimo v oktobru, in sicer 4480 obiskov posameznikov. Povprečno je posamezni obiskovalec na spletni strani prebil 2 minuti in 32 sekund. Tako imenovana 'zapustna stopnja' (orig. bounce rate), ki govori o deleţu obiskovalcev, ki so si na spletni strani pogledali le eno stran (kar lahko pomeni, da jih spletna stran s svojimi vsebinami in izgledom ni prepričala v nadaljnje raziskovanje), je bila 36,99 odstotka. To pomeni, da je več kot tretjina vseh obiskovalcev spletno stran zapustila ţe po ogledu ene strani. To je več od povprečja v spletu. V nadaljevanju bo potrebno spletno stran še bolj optimizirati, kar bo zapustno stopnjo pomagalo zniţevati. Več kot polovica obiskovalcev (56,63 odstotka) spletne strani je bilo iz Slovenije, in sicer 22.952 od skupno 28.963. Na drugem mestu sledijo obiskovalci iz ZDA s 481 obiski (a z 61,54-odstotno zapustno stopnjo, kar pomeni, da sta dve tretjini obiskovalcev zgrešili iskano spletno stran – spletna stran Brda verjetno ni bila tista, ki so jo iskali), na tretjem pa so obiskovalci s Hrvaške s 452 obiski. Skupno pa so spletno stran obiskali uporabniki iz 103 drţav. Odstotkovno je bilo 69,12 odstotka novih obiskovalcev in 30,88 odstotka povratnikov. Skupno je večina novih obiskovalcev do spletne strani dostopala s pomočjo t.i. spletnih iskalnikov (Google, Bing, Najdi.si ipd.), in sicer 21.268 ali 75,72 odstotka obiskovalcev, 3.537 ali 12,59 odstotka obiskovalcev pa je do spletne strani dostopalo neposredno preko spletnih naslovov www.brdo.si in www.brdo.com. Skupno je bilo s pomočjo spletnih iskalnikov poslano 30.848 zahtev za iskanje s 5.468 različnimi ključnimi besedami. Tri najbolj pogoste iskalne fraze so bile 'brdo pri kranju', 'brdo' in 'hotel Kokra', ki so bile skupno v iskalnike vpisane 8.925 krat. Obisk spletne strani počasi narašča. Glede na omenjeno relativno visoko zapustno

http://www.brdo.si/

http://konferencne-dvorane.brdo.si/

http://www.brdo.si/

http://www.brdo.si/

http://www.brdo.com/


stopnjo bo obisk lahko še višji s sprotno optimizacijo spletne strani in skrbjo, da bodo obiskovalcem pogosto na voljo sveţe in privlačne vsebine. Statistični podatki za spletno podstran: konferencne-dvorane.brdo.si V letu 2011 smo matični spletni strani www.brdo.si dodali spletno (pod)stran, ki vsebuje uporabniku prijazen grafični in vsebinsko pregleden način za spoznavanje konferenčnih kapacitet JGZ Brda. Podstran je bila uporabnikom dostopna od 04.10.2011 dalje, tako da so statistični podatki bolj skopi. Skupno število unikatnih obiskovalcev je bilo 352, absolutno število obiskov (posameznik lahko spletno stran obišče večkrat) pa je bilo 430. Od teh je bilo 81,16 odstotka novih obiskovalcev, 18,84 odstotka pa povratnikov. Obiskovalci do spletne (pod)strani ne dostopajo neposredno, ampak preko povezave na matični spletni strani. Povprečno je posamezni obiskovalec na spletni strani prebil 2 minuti in 28 sekund. 'Zapustna stopnja' je bila 49,30-odstotna, kar je zelo visoko. Verjetno jo lahko pripišemo še relativni neprepoznavnosti spletne (pod)strani. Realno oceno o uspešnosti bo moč podati šele v drugi polovici 2012, ko bo od začetka dostopnosti spletne (pod)strani preteklo vsaj eno leto. Oglaševanje naših storitev je bilo izvedeno skozi sledeča komunikacijska orodja:

bluetooth aplikacija (projekt sodelovanja STO in Aerodrom Ljubljana pri moţnostih najbliţjih namestitev ob pristanku na Letališču Joţeta Pučnika)

oglaševanje na spletni strani www.traveleurope.com (ena najbolj obiskanih nemških spletnih strani za namestitvene kapacitete)

oglaševanje na spletni strani www.sloveniaholidays.com

oglaševanje namestitvenih zmogljivosti na letališču Joţe Pučnik z distribucijo promocijskega materiala

sodelovanje na sejmu kongresnega turizma Conventa

oglaševanje v reviji Hotel

oglaševanje v brošuri Zgodovinska mesta in kultura, ki jo je v okviru Ministrstva za gospodarstvo pripravilo Zdruţenje zgodovinskih mest Slovenije

oglaševanje v brošuri The Slovenian Times Guide, kjer smo se skupaj s TIC Kranj predstavili v okviru MO Kranj

oglaševanje na interesni točki Monolit (opis Brda v obliki interesne točke, ki se uporablja za navigacijo v Sloveniji)

oglaševanje na spletni strani www.slovenia.info, kjer smo prisotni s predstavitvijo naših storitev in s povezavo na našo spletno stran.

Iz analize zasedenosti dvoran v najbolj izstopata dvorani Splendens (32-odstotna zasedenost) in Steklena dvorana (28-odstotna), sledijo jima dvorana Virgo (23-odstotna), dvorana Grandis (18-odstotna), dvorana Heros (14-odstotna) – vse v Kongresnem centru in Elegans (8-odstotna zasedenost) v Hotelu Kokra. V spodnji tabeli je prikazana kumulativna zasedenost dvoran januar-december 2011.

http://www.brdo.si/

http://www.traveleurope.com/

http://www.sloveniaholidays.com/

http://www.slovenia.info/


0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0

GRANDIS

SPLENDENS

HEROS

STEKLENA

EU SOBA

SLO SOBA

ELEGANS

VIRGO

ELEGANS + VIRGO

SEKRETARIAT

SS

ZASEDENOST DVORAN V OBDOBJU JANUAR -DECEMBER 2011

JS

TD

V prodajnem trţenju vodimo tudi poročila o vseh dogodkih. Iz teh poročil lahko razberemo, koliko dogodkov je bilo v posameznem obdobju, kakšen značaj ima dogodek, kakšno je število udeleţencev in kje se dogodki vršijo.

Kadri V letu 2011 so bile v prodajnem trţenju redno zaposlene 3 sodelavke, od tega ena oseba za določen čas (nadomeščanje sodelavke na porodniškem dopustu). Poleg redno zaposlenih so bile izmenično v pomoč pri administrativnih opravilih tri študentke.

Hotel Kokra V preteklem letu smo za potrebe poslovanja hotela Kokra realizirali kar nekaj investicij. Sobe smo posodobili z novimi LCD televizijskimi ekrani, določeno število sob smo opremili z dodatno razsvetljavo, primerno za poslovne hotele. Posodobili smo informacijsko mapo, ki se nahaja v sobah in s tem dodali promocijo dopolnilnih dejavnosti na posestvu Brdo. Dokupili smo novo posteljnino za sobe. Za laţje in bolj učinkovito čiščenje hotela pa smo nabavili še stroj za mokro čiščenje, ki se je v tem letu iztrošil. V oddelku recepcije in wellnessa nismo imeli stroškov investicij. Z rednim vzdrţevanjem in negovanjem osnovnih sredstev še naprej zagotavljamo, da je hotel v zelo dobrem stanju. Na osnovi plana trţenja hotela in prepoznavnosti le-tega kot samostojnega prodajnega produkta smo opredelili ciljne skupine gostov v hotelu in opravili ustrezne trţenjske aktivnosti. Za boljšo fleksibilnost na trgu smo sprejeli nov pravilnik o popustih na namestitev, dopolnilnih dejavnostih in paketnih storitvah, ki bodo nedvomno vplivale na večjo moţnost realizacije rezervacij. Aktivnosti, ki so bile opravljene:

Spletni rezervacijski portali; dodali smo vsebino in ponudbo hotela na dodaten portal www.venere.com , posodobili smo vsebino in ponudbo na slovenskem turističnem portalu www.slovenija.info, kjer smo postali samostojni upravljalec spletnih vsebin, prav tako smo dodali ponudbo v CRS – centralni rezervacijski sistem v Sloveniji. Na vseh spletnih portalih bo treba redno osveţevati ponudbo in spremljati dodatne promocijske akcije proti doplačilu.

SIW agencije; agencije, ki so bile prisotne na sejmu SIW (Slovenian International Workshop) v letu 2010 in 2011; vsem agencijam smo poslali ponudbo in pogoje sodelovanja ter jih tudi osebno obiskali, vendar ţal konkretnega odziva še ni bilo.

http://www.venere.com/

http://www.slovenija.info/


TA tuje; gre za tuje turistične agencije, ki so pri nas ţe povpraševale v preteklih dveh letih, pa do realizacije ni prišlo, tem smo sedaj ponudili boljše pogoje z niţjimi cenami namestitev.

STO – Sejmi; prisotni smo bili na vseh aktualnih sejmih s svojim promocijskim materialom v okviru stojnice STO, kot so TTG Rimini, WTM London, BIT Milano, EIBTM Barcelona. Za zdaj smo bili prisotni s promocijskim gradivom, ki nam je na voljo, v prihodnosti imamo zasnovano dodatno promocijsko gradivo za sejme.

TA incoming; domače turistične agencije, ki se ukvarjajo z receptivnim turizmom; le tem smo poslali ponudbo s cenami prilagojenimi za agencijo, vendar ţal tudi ni prišlo do realizacije. Ocenjujemo, da je tu še vedno dejavnik previsoke cene ali pač da gre le za trenutno povpraševanje in ne za dolgoročno sodelovanje.

TA domače; vsem slovenskim turističnim destinacijam smo poslali ponudbo in cenik, prirejen za turistične agencije. Ocenjujemo, da je potreben še dodaten oseben kontakt po agencijah.

Aerodrom Ljubljana; na področju letališča še naprej ostajamo prisotni s promocijskim gradivom ter akcijo Blootooth, ki je projekt STO in ALJU.

Sodelovanje z ostalimi hoteli; s pridobitvijo novega hotela v Kranju smo dosegli tudi, da so se hoteli v občini Kranj prvič povezali in zastavili določene akciji tudi v skupni predstavitvi.

Zavod za turizem Kranj; v sodelovanju z njimi smo pristopili k projektu Alpe-Adria. Ocenjujemo, da bi bila lahko podpora zavoda veliko večja glede na vlogo posestva Brda, ki jo ima v občini Kranj.

Spletna stran Brda; posodobili smo vsebino wellness centra in jo predstavili uporabniku bolj prijazno in dostopno, pripravili smo 3D virtualne sprehode po hotelu in posestvu.

Paketna ponudba; poleg klasične vikend ponudbe in wellness paketa smo letos začeli tudi s sodelovanjem z RTC Krvavcem in oblikovali paket za smučanje.

Podjetja v bližini; v preteklem letu smo pridobili enajst novih podjetij, s katerimi smo za leto 2012 tudi sklenili pogodbe.

Ocenjujemo, da za pridobitev domačega prostočasnega turista hotel Kokra na posestvu Brdo še vedno ni zanimiv produkt. Z določenimi aktivnostmi na področju trţenja bi to lahko v prihodnosti izboljšali. Kar zadeva tuje turistične agencije, pa morda še vedno nismo dovolj zanimiv produkt. Razlog za to je lahko tudi dejstvo, da se ne nahajamo na turistični destinaciji.

6.2 PE BRDO

6.2.1 Recepcija

Zasedenost hotela in statistika gostov V času med 1.1.2011 in 31.12.2011 smo v hotelu Kokra realizirali 6209 nočitev, kar je za 17odstotkov več kot v predhodnem letu 2010. Od tega je bilo 882 domačih gostov, kar predstavlja 22,42 odstotka vseh gostov, in 5327 tujih gostov, kar predstavlja 77,58 odstotka vseh gostov. V primerjavi z lanskim letom opaţamo, da se je deleţ domačih gostov zmanjšal.


RAZMERJE MED DOMAČIMI IN TUJIMI GOSTI

Največji deleţ nočitev tujih gostov predstavljajo gostje iz Republike Češke (1068 nočitev), nato gostje iz ZR Nemčije (180 nočitev), Francije (95 nočitev), Hrvaške (93 nočitev), Italije in Rusije( 88 nočitev).

ŠTEVILO NOČITEV PO DRŢAVAH

Največji del gostov predstavljajo udeleţenci dogodkov (2113 nočitev), nekaj manj je pogodbenih partnerjev, s katerimi imamo sklenjene letne pogodbe o sodelovanjih (1995 nočitev), javne sluţbe (1298 nočitev) in posamezni gostje ( 803 nočitve). Največji deleţ nočitev od pogodbenih partnerjev nam je v letu 2011 realiziralo podjetje Czech Airlines C.E.F, in sicer 1080 nočitev, sledita Nogometna zveza Slovenije (427 nočitev) in Šola za ravnatelje (64 nočitev).

On-line rezervacijski sistem Hotel Kokra posluje z različnimi on-line rezervacijskimi sistemi (Bookings, Hotel.de, HRS,Venere). Preko on-line rezervacijskih sistemov smo v letu 2011 realizirali 125 nočitev, in sicer: preko Bookings 41 nočitev, preko Hotel.de (48 nočitev), preko HRS (36 nočitev) in Venere (0 nočitev). Glede na podatke leta 2010 (32 nočitev) se je povečala prodaja preko on- line rezervacijskih sistemov za kar 93 nočitev.

Prodaja dodatnih storitev V recepciji hotela Kokra prodajamo in vodimo tudi evidence dodatnih storitev (vodeni in individualni obiski parka Brdo, jahanje konj za hotelske goste, uporaba vadišča za golf Brdo, voţnja s kočijo po parku in lovišču Brdo, voţnja s sanmi, fotolov in naravoslovni dnevi, kar je novost v letu 2011). V letu 2011 smo imeli skupno 117 vodenih ogledov posestva Brda. Največ vodenih ogledov smo organizirali v mesecu maju ( 27 ).


ŠTEVILO OGLEDOV PO MESECIH

53 2

14

27

16

86

17

12

43

0

5

10

15

20

25

30

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC

ŠTEVILO OGLEDOV SKUPAJ

Kadri Recepcija Hotela Kokra je odprta 24 ur dnevno in 365 dni v letu, kar pomeni 8760 ur letno. Dnevni receptorji opravljajo receptorska dela od 06.00 do 22.00 (dve izmeni), kar letno pomeni 5840 ur. V času nočne izmene (22.00 - 06.00) delo na recepciji opravljajo nočni receptorji – varnostniki, kar pomeni 2920 ur letno. Na recepciji Hotela Kokra je zaposlenih pet rednih receptorjev. Ena od receptork ima skrajšani delavnik 30 ur/tedensko. V letu 2011 je bila ena receptorka na porodniškem dopustu. Kadrov za nadomeščanje nismo zaposlovali, pač pa smo delo v recepciji pokrivali z dodatnim delov študentk.

Opravljena dela v recepciji v letu 2011 Osnovna receptorska dela:

prijava /odjava gostov

posredovanje potrebnih informacij gostom

izdajanje računov gostom za opravljene storitve

prodajanje in zaračunavanje dodatnih storitev

dela na telefonski centrali

sprejemanje in vodenje evidenc rezervacij ( elektronske, pisne in telefonske)

urejanje rooming liste

pregledovanje elektronske pošte

sprejem paketov

priprava reklamnih cenikov (print in vezava)

izdelava in prevodi menu kartic

izdelava usmerjevalnih napisov

izdelava imenskih napisov. Ostala administrativna dela:

evidenca prispelih faksov

evidenca on – line rezervacij

statistika gostov

evidenca o prodaji počitniških kapacitet

evidenca prodanih vstopnic ARS

evidenca vodenih ogledov

evidenca prodaje hotelske trgovinice

vodenje evidenc o prodanih penzionskih obrokih

vodenje in organiziranje dela v recepciji Kongresnega centra Brda

vodenje in organiziranje dela v garderobi Kongresnega centra Brda

prodaja bonov za prehrano

vodenje in vnos inventur za recepcijo HK in Wellness center Vrelec Brdo


evidenca prodaje darilnih bonov za Welnes center Vrelec

evidenca prodaje darilnih bonov - voţnja s kočijo po posestvu Brdo

pisanje razporeda in vodenje ur študentom, ki delajo v KC Brdo (info – točka + garderoba).

6.2.2 Gospodinjstvo

V skupini za čiščenje, pranje in likanje je zaposlenih sedemnajst sobaric (pet jih dela v pralnici, ena je terenska sobarica, po ena sobarica dela v gradu Brdo in v Vrelcu, ostale pa skrbijo za red in čistočo hotela Kokra in KC z okolico), tri gospodinje (grad Strmol, grad Brdo, Vila Zlatorog) in glavna gospodinja. Ena sobarica v pralnici zaradi bolezni lahko opravlja samo laţja dela. V letu 2011 so sobarice opravljale naslednje dejavnosti po objektih:

redno čiščenje KC

generalno čiščenje KC

redno in generalno čiščenje Hotela Kokra; kopalnic, pohištva, tekstilnih oblog po hotelu, pohištva po predavalnicah, kletni prostori, menza, prostorov za osebje

redno in generalno čiščenje vrelca Brdo

pranje, likanje ter šivanje

redno in generalno čiščenje pralnice

grad Brdo – priprava objekta na dogodke, redno vzdrţevanje in negovanje antikvariatnega pohištva, generalna čiščenja (polkna, okna, tekstilne obloge, lesene obloge, kamnite obloge, lestenci), redno vzdrţevanje tiskovnega centra

generalno čiščenje in priprava brunarice 5. jezero in redno čiščenje

Vila Zlatorog - priprava objekta na dogodke, redno vzdrţevanje in ostala potrebna dela, generalna čiščenja

redno in generalno čiščenje restavracije Zois

čiščenje prostorov Oranţerije in pisarn v Oranţeriji

priprava in čiščenje brunarice na hipodromu in brunarice za golf

priprava in čiščenje Račjega otoka, koče Jezero, koče Bele

redno in generalno čiščenje objektov po posestvu: sedlarna, bife, garderobe, pisarne tehničnega in kmetijskega oddelka, čuvajnic

čiščenje ter priprava Vile Pršivec za goste.

6.2.3 Čiščenje

Normativi del za sobarice, ki jih je izdala Gospodarska zbornica Slovenije za hotel s štirimi in petimi zvezdicami, je 7-urni normativ dela: pospravljanje 12 do 15 sob oziroma 8 do 10 sob/dan. Normativ za čiščenje poslovnih in konferenčnih prostorov ter restavracij, stopnišč, hodnikov je med 800 in 1000 m

2 na 7-urni delovnik.

Poleg pospravljanja sob je treba upoštevati tudi urejanje pripadajočih prostorov: hodnika, stopnišča, predavalnic, garderob, skupnih toaletnih prostorov in ostalih zaključnih del kot so: dovoz in odvoz umazanega perila, zlaganje perila v omare in na servirne vozičke, odvoz smeti, čiščenje sredstev za delo, priprava servirnega vozička za naslednji dan, priprava sobnih in kopalniških standardov ter ostalega potrošnega materiala. V delokrog sobaric spada še čiščenje skupnih prostorov, pisarn, garderob in brunaric po celotnem posestvu Zavoda.


6.2.4 Pranje

V letu 2011 je bilo oprano 60980kg perila. V naši šivalnici smo iz odpisanega materiala (rjuhe, prti, brisače) zašili brisalne krpe za vse enote čiščenja. Dodatni prihodek je bil ustvarjen tudi iz naslova pranja perila za goste. Natančnejši vpogled v količino opranega perila podajata naslednji preglednici:

mesec 20 kg stroj(kg) 10 kg stroj(kg) SKUPAJ KG

jan 2.937 1.340 4277

feb 1.843 1.120 2963

mar 4.503 1.570 6073

apr 3.378 1.110 4488

maj 3.928 1.440 5368

jun 4.492 1.730 6222

jul 4.156 1.200 5356

avg 3.342 1.510 4852

sep 4.610 1.790 6400

okt 4.419 1.400 5819

nov 3.354 1.590 4944

dec 3.018 1.200 4218

SKUPAJ 43980 17000 60980

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC skupaj ROČNO

ZLIKANO

kuharska majica 182 156 180 159 209 261 184 173 206 183 152 128 2173

kuharska bluza ţenska 416 366 437 332 360 328 292 272 455 375 347 310 4290

kuharska bluza moška 143 124 139 134 173 181 115 72 105 160 167 114 1627

kuharska halja 72 72 91 79 68 63 53 56 78 63 58 52 805

kuharsko krilo 23 8 15 27 20 42 43 53 53 20 16 13 333

kuharske hlače ţenske 261 208 240 216 216 221 183 166 234 225 172 143 2485

kuharske hlače moške 30 22 18 23 53 31 16 12 16 48 24 19 312 12025

kuharski predpasnik 355 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 355

natakarska bluza 189 95 107 114 297 104 102 96 93 74 95 82 1448

natakarska srajca 219 310 469 401 335 323 304 248 325 298 300 294 3826 5274

6.2.5 Wellness

Oddelek wellnessa je tudi to leto posloval brez vodje wellnessa, ki je edina redno zaposlena, saj je bila na porodniškem dopustu. Tako sta bila celotno delo in organizacija le-tega razporejena na vodjo hotela in študentko, ki je prevzela operativni del poslovanja wellnessa. Glede na sedanji obseg prometa in vsebino prodajnega produkta so trenutno zaposlene receptorke (3 študentke), maserke (2 študentki in 4 pogodbenice) in fitnes inštruktor (1 pogodbenik). Vse storitve se izvajajo po predhodnem naročilu, tako da organizacija dela z zunanjim kadrom nemoteno deluje.


Wellness v sklopu svojih storitev ponuja obisk savne, tretmaje za pare masaţe in nege telesa, maske in obloge ter fitnes program. Naši najbolj prodani produkti so:

obiska savne;

tretmaji za pare;

masaţe.

Glede na blagovno znamko Brda in posledično Wellnessa je naš še vedno najbolje prodajani produkt darilni bon, ki ga naše stranke kupujejo za razna obdarovanja in podjetja za nagrajevanja. Promet je v letu 2011 v primerjavi s preteklim letom narasel. Kot je bilo ţe v preteklosti ugotovljeno, je potrebno za povečanje prometa izvesti dodatne trţenjske aktivnosti.

6.2.6 Kuhinja

Spremljanje porabe surovin se je začelo ţe ob koncu leta 2010. V preteklem letu smo vzpostavili predpogoje za izdelavo receptur in normativov za vse obroke. Podlaga za kalkulacije so normativi. Najprej so bili pripravljeni za najmanj obširno in zato najbolj obvladljivo skupino jedi – jedi po naročilu. Normativi, izračuni kalkulacij, razmerja in usklajevanja cen se gradijo naprej v sistemu, s katerim naj bi obvladovali kompleten sklop hrane v JGZ. V kuhinji PE Brdo se tako pripravlja in koordinira projekt normativov in porab za vse lokacije v PE Brdo. Namen tega projekta je, da doseţemo kontrolo nad uporabo materialov v tolikšni meri, da se pribliţamo predpisanim - zahtevanim pribitkom. Zaposleni kuhinje so se udeleţili številnih ogledov sejmov in sodelovali na vseh načrtovanih kulinaričnih manifestacijah. Sodelovanje s DKSS (Slovensko kuharsko reprezentanco) je potekalo skozi celo leto. Aktivnosti na področju spremljanja HACCP so skozi vse leto potekale po ustaljenih planih brez večjih teţav. Sprotno je bilo zasledovanje sprememb na predpisanem področju in določene dejavnosti oz. spremembe so ţe rezultat spremljanja novih uredb na tem področju. V kuhinji hotela Kokra ostaja povprečno 18 zaposlenih. Skozi vse leto smo omogočili opravljanje obvezne šolske prakse dijakom SŠGT iz Radovljice, študentom VŠGT z Bleda, SŠGT iz Ljubljane in BIC Naklo.

6.2.7 Streţba

V preteklem letu smo veliko pozornosti namenili porabam in inventurnemu stanju zalog. Kar nekaj stvari se je izboljšalo, na kar kaţejo podatki FRS. Bilo je kar nekaj anomalij pri materialnem poslovanju, ki smo jih skozi leto odpravili. Aktivnosti na področju spremljanje HACCP sistema smo namenili vsakodnevno pozornost. Spremljali smo novosti na tem področju in po potrebi dopolnili naše postopke in evidence. Z našimi vinskimi svetovalci smo pripravili devet različnih ponudb degustacij vina s prigrizki in o tem spisali strokovno spremno besedilo. V enoti streţbe je zaposlenih 16 sodelavcev. Za občasno pomoč pri pripravi večjih dogodkov, prav tako kot enota kuhinje na Brdu, sodelujemo s SŠGT Radovljica in VŠGT Bled.


V oktobru 2011 so se v Čateţu na prizorišču Gostinsko turističnega zbora vrstile razstave kulinarične in slaščičarske artistike ter številna tekmovanja kot so: tekmovanje za kuharja leta Grand Prix, tekmovanje kuharjev s sestavinami iz Magic boxa, tekmovanje Euroskills za študente višjih strokovnih šol za gostinstvo in turizem, tekmovanje kuharjev v pripravi menija, v pripravi jedi v kotličku, v pripravi jedi pred gosti, v pripravi dietnega menija, tekmovanje barmanov v mešanju pijač, tekmovanje vinskih svetovalcev v spajanju vina s siri, tekmovanje natakarjev v postreţbi menija, tekmovanje sobaric, tekmovanje gospodinj turističnih kmetij, tekmovanje hotelskih receptorjev, tekmovanje ekip v pripravi hladno-toplega bifeja, tekmovanje v postavitvi pogrinjkov, tekmovanje dijakov srednjih ţivilskih šol smeri pekarstvo in slaščičarstvo, tekmovanje v pripravi in postreţbi kave, tekmovanje o poznavanju in točenju piva in številna druga. Na Gostinsko turističnih zborih ţe tradicionalno nastopa in sodeluje tudi ekipa JGZ Brdo. Letošnja bera odličij je bila za naš zavod izvrstna, saj smo poleg Pokala kakovosti (najvišje moţno priznanje za podjetje na tem področju) osvojili še 10 zlatih medalj, 3 srebrne in eno bronasto priznanje s področij kuhinje, streţbe in gospodinjstva.

6.3 PE LJUBLJANA

Osnovna dejavnost naše poslovne enote je organizacija in izvedba svečanih obrokov ter skrb za reprezentanco. V Vladni palači je pribliţno štirideset usluţbencev upravičenih do postreţbe v svojih kabinetih. Poleg tega skrbimo za Urad predsednika drţave, Kabinet predsednika Vlade, Generalni sekretariat Vlade, Protokol, različna ministrstva ter Vladne sluţbe. Zagotavljamo tudi hladne in tople napitke ter dnevno kuhamo malico za pribliţno 140 zaposlenih uradnikov. Tudi v Vili Podroţnik je število dogodkov zelo upadlo, vendar smo bili kljub temu v stalni pripravljenosti za nepredvidena srečanja najvišjih organov oblasti v drţavi. V lanskem letu smo popolnoma obnovili kuhinjo in vse spremljajoče prostore v Vladni palači, zato kuhinja ni obratovala od 15. 7 .2011 pa vse do novega leta. Reprezentanca se je izvajala nemoteno, saj smo vzpostavili zasilno točilnico. Protokolarni dogodki se bili deloma preusmerjeni v Vilo Podroţnik, večina pa jih je bila na Brdu. Vila Podroţnik je bila v tem času namenjena izključno Predsedniku vlade ter Predsedniku drţave, zato je bil tudi tam velik upad ostalih protokolarnih dogodkov.

6.4 PE PREHRANA LJUBLJANA

V PE Prehrana Ljubljana imamo 4 kuhinje, 2 razdelilnici in točilnico. Kuhinje na Langusovi (MJU), Ţupančičevi (Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za Finance), na Voţarskem potu (Zavod za Statistiko RS) so zaprtega tipa. Tudi razdelilnica na Vojkovi (ARSO) je zaprtega tipa. Vstop v kuhinje je moţen samo za zaposlene usluţbence pristojnih ministrstev in sluţb. Odprtega tipa sta v preteklem letu ostali le kuhinja na Kotnikovi (Ministrstvo za gospodarstvo) in razdelilnica na Parmovi (del zavoda za Statistiko in Zdravstveni inšpektorat RS). Zaprte kuhinje pomenijo višjo raven storitev za javne usluţbence, za nas pa padec prometa. V letu 2012 se nam obeta še vsaj začasno zaprtje kuhinje na Voţarskem potu zaradi selitve Zavoda za Statistiko RS na novo lokacijo. Glede usode obstoja kuhinje na Voţarskem potu čakamo navodila Direktorata za investicije in nepremičnine na MJU. Zaradi prihajajoče recesije smo ţe v letu 2010 začeli ukrepati in uvajali normiranje delovnih postopkov in postavljanje normativov posameznih jedi. Uvedbo sistema normiranja smo v preteklem letu nadgradili in zaključili. S tem smo poostrili nadzor tako pri dobavah, pripravi in


prodaji hrane in pijač. Povišali smo storilnost, uvedli še več priprave v domačem okolju, s čimer smo dosegli niţjo ceno trţnega izdelka. V preteklem letu so se poleg padca prometa za 6 odstotkov bistveno zniţale tudi reprezentančne storitve za pristojna ministrstva. Z vsemi opisanimi ukrepi smo pripomogli, da navkljub niţji realizaciji ni prišlo do padca ostanka dohodka.

6.5 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA

6.5.1 Število vseh realiziranih dogodkov

V letu 2011 je bilo realiziranih skupaj 1875 dogodkov, kar je za 15 odstotkov manj kot v letu 2010. Večina dogodkov je bila protokolarna - 1054, njihovo število je glede na preteklo leto niţje za 20 odstotkov, komercialnih dogodkov je bilo 821 oz. 9 odstotkov manj kot v letu 2010.

ŠTEVILO VSEH DOGODKOV PO MESECIH IN LETIH

meseci 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 IND

2011/2010

JANUAR 161 189 169 266 157 145 166 114

FEBRUAR 148 149 159 276 148 144 143 99

MAREC 154 176 203 301 191 237 186 78

APRIL 141 140 147 384 153 192 175 91

MAJ 156 223 190 292 257 206 219 106

JUNIJ 171 214 216 193 238 270 186 69

JULIJ 174 161 121 71 91 131 90 69

AVGUST 141 126 85 95 100 79 53 67

SEPTEMER 194 188 176 206 271 209 148 71

OKTOBER 195 217 199 242 286 241 190 79

NOVEMBER 166 182 181 214 325 202 172 85

DECEMBER 156 185 163 174 205 158 147 93

JAN-DEC 1.957 2.150 2.009 2.714 2.422 2.214 1.875 85

DOGODKI JS DOGODKI TD DOGODKI SKUPAJ

PE JAN-DEC

2010

JAN-DEC

2011 IND

JAN-DEC

2010

JAN-DEC

2011 IND

JAN-DEC

2010

JAN-DEC

2011 IND

BRDO 566 432 76 902 821 91 1.468 1.253 85

LJUBLJANA 745 622 83 1 0 746 622 83

SKUPAJ 1.311 1.054 80 903 821 91 2.214 1.875 85

V strukturi vseh dogodkov je bilo protokolarnih 56 odstotkov in komercialnih 44 odstotkov. Glede na lokacije je bilo 67 odstotkov dogodkov na lokacijah PE BRDO in 33 odstotkov v PE LJUBLJANA.

Obseg realiziranih dogodkov lahko predstavimo tudi s številom gostov, ki smo jih pogostili v okviru realiziranih dogodkov. V letu 2011 je bilo skupaj 81033 gostov, kar je 13 odstotkov manj kot v letu 2010. Največ je bilo komercialnih gostov: 47042 oz. za 17 odstotkov manj kot v preteklem letu, protokolarnih gostov je bilo 33991 oz. 8 odstotkov manj od preteklega leta.


ŠTEVILO POSTREŢENIH GOSTOV

MESEC PROTOKOLARNI DOGODKI KOMERCIALNI DOGODKI SKUPAJ

LETO 2010 2011 IND

2011/10 2010 2011

IND

2011/10 2010 2011

IND

2011/10

JANUAR 2.149 3.069 143 2.951 2.733 93 5.100 5.802 114 FEBRUAR 2.959 3.692 125 2.082 2.665 128 5.041 6.357 126 MAREC 3.499 4.345 124 4.026 3.116 77 7.525 7.461 99 APRIL 2.636 3.915 149 6.396 2.774 43 9.032 6.689 74 MAJ 3.437 3.227 94 7.029 4.841 69 10.466 8.068 77 JUNIJ 6.602 3.284 50 6.183 6.307 102 12.785 9.591 75 JULIJ 1.168 604 52 1.531 863 56 2.699 1.467 54 AVGUST 444 24 5 1.757 1.124 64 2.201 1.148 52 SEPTEMBER 2.499 1.025 41 7.186 4.357 61 9.685 5.382 56 OKTOBER 3.262 4.976 153 6.655 6.267 94 9.917 11.243 113 NOVEMBER 4.510 3.419 76 5.454 6.468 119 9.964 9.887 99 DECEMBER 3.847 2.411 63 5.214 5.527 106 9.061 7.938 88

Skupna vsota 37.012 33.991 92 56.464 47.042 83 93.476 81.033 87

6.5.1.1 Število protokolarnih dogodkov

V letih od 2001 do 2007 je bilo realiziranih povprečno 977 protokolarnih dogodkov na leto. V letu 2008 je bilo v prvi polovici leta na Brdu predsedovanje EU in se je število protokolarnih dogodkov povečalo na 2232. Leta 2011 jih je bilo 1054, za 20 odstotkov manj kot preteklo leto.

Lokacija 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

IND

2011/

2010

HOTEL KOKRA 28 26 44 54 106 291 404 474 275 203 136 67

GRAD BRDO 86 69 53 46 46 52 61 91 57 64 83 130

GRAD STRMOL 38 25 11 14 13 21 15 7 10 11 0 0

ZOIS 29 26 18 25 23 13 27 28 14 5 21 420

KONGRESNI CENTER 10 1.009 343 242 165 68

KOČA JEZERO 19 17 2 11 10 8 19 9 24 22 16 73

RAČJI OTOK 3 6 2 6 2 5 3 6 1 1 0 0

KOČA BELA 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 1

VILA PODROŢNIK 75 76 96 82 139 112 129 90 112 110 105 95

VLADNA PALAČA ** 539 606 618 608 592 775 506 485 627 635 515 81

VILA ZLATOROG 0 0 4 1 20 24 9 7 2 1 0 0

VILA JADRANKA 0 0 1 0 3 2 4 0 0 0 0

ostale lokacije 0 0 0 0 7 7 12 26 10 17 12 71

SKUPAJ 817 851 850 848 961 1.310 1.199 2.232 1.476 1.311 1.054 80 OSTALE LOKACIJE: KOČA BELA, KOČA JEZERO, R.ZOIS, RAČJI OTOK, VILA ZLATOROG.. 51 49 28 44 65 59 74 76 52 46 50 109

** Število dogodkov v Vladni palači po številu izdanih računov


6.5.2 Zasedenost sob HOTELA KOKRA

6.5.2.1 Kapacitete HOTELA KOKRA

DNEVNE KAPACITETE

TIP SOBE ŠTEVILO SOB

Kokra apar 11

Kokra dvop 60

Kokra dvopF 3

Kokra eno+I 3

Kokra apar1 1

Skupaj 78

6.4.2.2 Zasedenost sob HOTELA KOKRA

Zasedenih je bilo 5402 sob Hotela Kokra, kar je za 7 odstotkov več od plana za leto 2011, za 18 odstotkov več kot v letu 2010 in pomeni povprečno 19-odstotno zasedenost vseh sob.

2008 2009 2010 2011

Mesec Št.

sob

Pro

dano

2008

odstotek

zase.mes.

odstote

k zased.

kumul.

Št.

sob

Pro

dano

2009

odstotek

zase.mes.

odstote

k zased.

kumul.

Št.

sob

Pro

dano

2010

odstotek

zase.mes.

odstote

k zased.

kumul.

Št.

sob

Pro

dano

2011

odstotek

zase.mes.

odstote

k zased.

kumul.

JAN 2.418 137 5,67 5,67 2.418 288 11,91 11,91 2.449 96 3,92 3,92 2.418 262 10,84 10,84

FEB 2.262 63 2,79 4,27 2.184 463 21,20 16,32 2.198 123 5,60 4,71 2.184 352 16,12 13,34

MAR 2.418 286 11,83 6,85 2.418 320 13,23 15,26 2.418 413 17,08 8,95 2.418 522 21,59 16,18

APR 2.340 168 7,18 6,93 2.340 304 12,99 14,69 2.340 318 13,59 10,10 2.328 453 19,46 17,00

MAJ 2.418 390 16,13 8,81 2.418 574 23,74 16,55 2.418 352 14,56 11,01 2.409 620 25,74 18,79

JUN 2.340 193 8,25 8,71 2.340 505 21,58 17,39 2.335 624 26,72 13,60 2.340 483 20,64 19,10

JUL 2.418 69 2,85 7,86 2.418 117 4,84 15,55 2.418 292 12,08 13,38 2.400 252 10,50 17,85

AVG 2.418 338 13,98 8,64 2.418 285 11,79 15,07 2.418 367 15,18 13,61 2.418 289 11,95 17,09

SEP 2.340 724 30,94 11,08 2.340 674 28,80 16,58 2.340 548 23,42 14,69 2.338 792 33,88 18,94

OKT 2.418 881 36,44 13,66 2.418 926 38,30 18,79 2.418 891 36,85 16,94 2.415 721 29,86 20,05

NOV 2.340 576 24,62 14,64 2.340 635 26,79 19,48 2.340 368 15,73 16,83 2.334 332 14,22 19,53

DEC 2.418 263 10,88 14,32 2.418 127 5,19 18,26 2.418 170 7,03 16,00 2.190 324 14,79 19,16

LETO 28.548 4.088 14,32 28.470 5.050 18,26 28.510 4.562 16,00 28.192 5.402 19,16

MESEČNA DINAMIKA ŠTEVILA PRODANIH SOB V LETIH OD 2008 DO 2011

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

štev

ilo s

ob

2008 2009 2010 2011


MESEČNA ZASEDENOST SOB V LETIH od 2008 do 2011

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

v %

2008 2009 2010 2011

KUMULATIVNA ZASEDENOST SOB V LETIH od 2008 do 2011

0

5

10

15

20

25

JAN JAN-

FEB

JAN-

MAR

JAN-

APR

JAN-

MAJ

JAN-

JUN

JAN-

JUL

JAN-

AVG

JAN-

SEP

JAN-

OKT

JAN-

NOV

JAN-

DEC

v %

2008 2009 2011 2011

6.4.3 Količinska realizacija kuhinj po skupinah jedi

Za predstavitev fizičnega obsega poslovanja kuhinj GTS v letu 2011 nam nazorno sliko predstavljajo podatki o številu prodanih posameznih obrokov hrane in toplih napitkov.

V celotni gostinski sluţbi je bilo v letu 2011 realiziranih 804080 raznih obrokov hrane in toplih napitkov, kar je glede na leto 2010 za osem odstotkov manjši fizični obseg.

SKUPAJ VSI OBROKI KUHINJ

MESEC/LETO 2009 2010 2011 IND 2011/10

JANUAR 89.057 70.381 71.243 101

FEBRUAR 82.655 65.483 63.759 97

MAREC 95.491 85.915 82.650 96

APRIL 77.374 66.999 63.599 95

MAJ 84.528 80.119 73.905 92

JUNIJ 76.517 72.624 69.206 95

JULIJ 62.437 57.669 48.482 84

AVGUST 48.342 50.288 44.230 88

SEPTEMBER 80.812 78.917 69.043 87

OKTOBER 88.307 77.532 76.190 98

NOVEMBER 83.952 86.874 74.251 85

DECEMBER 82.340 78.879 67.522 86

Skupna vsota 951.812 871.680 804.080 92


SKUPINA JEDI 2009 2010 2011 IND

2011/10 STRUKTURA

2009

STRUKTURA

2010

STRUKTURA

2011

GLAVNI OBROKI 252.677 209.042 188.360 90 27% 24% 23%

JEDI PO NAROČILU (SENDVIČI) 48.665 43.796 34.633 79 5% 5% 4%

JUHE 28.839 26.207 26.332 100 3% 3% 3%

PRILOGE, PRIKUHE 46.094 43.328 44.459 103 5% 5% 6%

SADJE RAZNO 18.954 14.067 8.244 59 2% 2% 1%

SLADICE 64.204 67.081 62.999 94 7% 8% 8%

SOLATE 41.776 35.865 39.300 110 4% 4% 5%

TOPLI NAPITKI - ŠANK 342.026 319.146 296.312 93 36% 37% 37%

OSTALO 108.577 113.148 103.441 91 11% 13% 13%

SKUPAJ VSI OBROKI KUHINJ 951.812 871.680 804.080 92 100% 100% 100%

V strukturi predstavljajo največji deleţ topli napitki s 37 odstotki, sledijo glavni obroki (kosila, večerje, razni obroki in malice) s 23 odstotki, sladice z 8 odstotki, dodatne jedi – ostalo s 13 odstotki, jedi po naročilu – sendviči s 4 odstotki. Manjši deleţ predstavljajo juhe, solate, priloge in sadje s skupaj 15 odstotki.

POVPREČNO ŠTEVILO PRIPRAVLJENIH POSAMEZNIH OBROKOV NA DELOVNI DAN

SKUPINA JEDI 2009 2010 2011 IND

2011/10 STRUKTURA

2009

STRUKTURA

2010

STRUKTURA

2011

GLAVNI OBROKI 995 821 725 88 27% 24% 23%

JEDI PO NAROČILU (SENDVIČI) 192 172 133 78 5% 5% 4%

JUHE 114 103 101 98 3% 3% 3%

PRILOGE, PRIKUHE 181 170 171 101 5% 5% 6%

SADJE RAZNO 75 55 32 58 2% 2% 1%

SLADICE 253 262 242 92 7% 8% 8%

SOLATE 164 141 151 107 4% 4% 5%

TOPLI NAPITKI - ŠANK 1.347 1.254 1.141 91 36% 37% 37%

OSTALO 427 444 398 90 11% 13% 13%

SKUPAJ VSI OBROKI KUHINJ 3.747 3.423 3.096 90 100% 100% 100%

6.4.4 Realizacija bruto prometa GTS

Realiziranega je bilo 3,23 milijona evrov bruto prometa, kar je za 3 odstotke manj kot v letu 2010.

meseci 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 INDEKS

2011 / 2010

JANUAR 187.650 263.629 208.527 330.225 261.301 212.600 222.932 105

FEBRUAR 189.619 213.807 221.762 333.960 296.596 189.036 233.958 124

MAREC 217.124 213.079 274.437 377.398 309.747 324.460 366.295 113

APRIL 203.339 173.421 237.761 420.251 251.307 256.717 259.048 101

MAJ 249.743 281.331 322.874 385.178 392.694 319.599 321.868 101

JUNIJ 295.997 313.578 384.735 301.468 356.015 361.793 306.349 85

JULIJ 212.754 221.757 270.827 202.509 184.912 184.197 147.953 80

AVGUST 186.094 194.384 263.898 202.839 164.759 151.956 149.611 98

SEPTEMER 303.844 300.728 368.801 434.756 378.777 374.322 336.737 90

OKTOBER 260.487 278.305 356.460 413.447 443.430 363.238 350.696 97


NOVEMBER 253.567 229.878 339.673 385.725 386.988 331.169 285.669 86

DECEMBER 382.109 214.100 291.328 350.620 355.700 267.691 250.068 93

SKUPAJ 2.942.327 2.897.997 3.541.083 4.138.376 3.782.226 3.336.778 3.231.183 97

V strukturi celotnega prometa HRANA predstavlja 55 odstotkov, PIJAČA 20 odstotkov, NOČITVE 12 odstotkov, UPORABA PROSTOROV 6 odstotkov in DODATNE STORITVE 7 odstotkov.

MESEČNA DINAMIKA BRUTO PROMETA GTS v letih 2005 - 2011

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

450.000

500.000

JANUAR

FEBR

UAR

MAREC

APR

ILM

AJ

JUNIJ

JULI

J

AVG

UST

SEP

TEM

ER

OKTO

BER

NO

VEM

BER

DECEM

BER

v

EV

RIH

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

6.4.4.1 HRANA

Realiziranega je 1,8 milijona evrov bruto prometa s hrano v GTS, kar je za 5 odstotkov manj kot leta 2010.

MESEČNA DINAMIKA BRUTO PROMETA HRANE GTS v letih 2005 - 2011

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

JANUAR

FEBRUAR

MARE

C

APRIL

MAJ

JUNIJ

JULIJ

AVGUST

SEPTEM

ER

OKTO

BER

NO

VEMBER

DEC

EM

BER

v E

VR

IH

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011


6.4.4.2 PIJAČA

Realiziranega je 0,6 milijona evrov bruto prometa s pijačo v GTS, kar je za 3 odstotke manj kot v letu 2010.

MESEČNA DINAMIKA BRUTO PROMETA PIJAČE GTS v letih 2005 - 2011

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

JANUAR

FEBRUAR

MARE

C

APRIL

MAJ

JUNIJ

JULIJ

AVGUST

SEPTEM

ER

OKTO

BER

NO

VEMBER

DEC

EM

BER

v E

VR

IH

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

6.4.4.3 NOČITVE

Realiziranega je 400.609 evrov bruto prometa nočitev, kar je za 18 odstotkov več kot v letu 2010.

6.4.4.4 UPORABA DVORAN

Realiziranega je 187.875 evrov bruto prometa z uporabo dvoran, kar je za 27 odstotkov manj kot v letu 2010.

6.4.4.5 DODATNE STORITVE

Realiziranega je 215.743 evrov bruto prometa z dodatnimi storitvami, kar je za 11 odstotkov več kot v letu 2010.

MESEČNA DINAMIKA BRUTO PROMETA STORITEV GTS v letih 2005 - 2011

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

JANUAR

FEBRUAR

MAREC

APRILM

AJ

JUNIJ

JULIJ

AVGUST

SEPTEMER

OKTOBER

NOVEM

BER

DECEMBER

v EV

RIH

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011


6.4.5 STRUKTURA BRUTO PROMETA GTS PO PE

V strukturi celotnega prometa GTS predstavlja največji deleţ PE BRDO s 60 odstotki (2007 –59 odstotkov, 2008 – 63 odstotkov, 2009 – 58 odstotkov, 2010 – 57 odstotkov), PE PREHRANA s 33 odstotki (2007 – 32 odstotkov, 2008 – 30 odstotkov, 2009 – 34 odstotkov in 2010 – 34 odstotkov) in PE LJUBLJANA s 7 odstotki (2007 – 9 odstotkov, 2008 – 7 odstotkov, 2009 – 8 odstotkov, 2010 – 9 odstotkov).

BRUTO PROMET JAN-DEC 2011 V GTS

PE PREHRANA (HRANA)

29%

PE LJUBLJANA (PIJAČA)

2%

PE LJUBLJANA (NOČITVE)

0%

PE LJUBLJANA (OSTALO)

0%

PE BRDO (DODATNE ST.)

7%

PE LJUBLJANA (HRANA)

4%

PE BRDO (UPORABA PR.)

6%

PE BRDO (NOČITVE)

12%

PE BRDO (PIJAČA)

12%

PE BRDO (HRANA)

23%

PE PREHRANA (PIJAČA)

5%

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

3.500.000

4.000.000

4.500.000

v E

VR

IH

PE BRDO PE LJUBLJANA PE PREHRANA GTS

BRUTO PROMET PO PE V GTS JAN-DEC

2008 2009 2010 2011


6.4.5.1 PE BRDO

Realiziranega je 1,9 milijona evrov bruto prometa v PE BRDO, kar je za 2 odstotka več kot leta 2010.

Promet s HRANO je od leta 2010 višji za 5 odstotkov, s PIJAČO je promet niţji za 1 odstotek, NOČITVE so vrednostno višje za 18 odstotkov, promet od UPORABE DVORAN je niţji za 27 odstotkov in DODATNE STORITVE so višje za 10 odstotkov.

MESEČNA DINAMIKA BRUTO PROMETA PE BRDO v letih 2005 - 2011

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

JANUAR

FEBRUAR

MARE

C

APRIL

MAJ

JUNIJ

JULIJ

AVGUST

SEPTEM

ER

OKTO

BER

NO

VEMBER

DEC

EM

BER

v E

VR

IH

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

V strukturi celotnega prometa HRANA predstavlja 39 odstotkov, PIJAČA dvajset odstotkov, NOČITVE 21 odstotkov, UPORABA DVORAN 10 odstotkov in DODATNE STORITVE 10 odstotkov.

6.4.5.2 PE LJUBLJANA

Realizirano je 213.685 evrov bruto prometa v PE LJUBLJANA, kar je za 27 odstotkov manj kot v letu 2010.

MESEČNA DINAMIKA BRUTO PROMETA PE LJUBLJANA

v letih 2005 2011

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

JANUAR

FEBRUAR

MAREC

APRILMAJ

JUNIJJULIJ

AVGUST

SEPTEMER

OKTOBER

NOVEMBER

DECEMBER

v EV

RIH

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

V strukturi celotnega prometa HRANA predstavlja 62 odstotkov in PIJAČA 38 odstotkov.


6.4.5.3 PE PREHRANA

Realiziranega je 1,1 milijona evrov bruto prometa v PE PREHRANA, kar je za 6 odstotkov manj kot v letu 2010.

V strukturi celotnega prometa HRANA predstavlja 84 odstotkov in PIJAČA 16 odstotkov.

MESEČNA DINAMIKA BRUTO PROMETA PE PREHRANA

v letih 2005 - 2011

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

JANUAR

FEBRUAR

MAREC

APRILM

AJ

JUNIJ

JULIJ

AVGUST

SEPTEMER

OKTOBER

NOVEM

BER

DECEMBER

v E

VR

IH

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

III FINANČNO POROČILO

1 IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŢBE Poslovodstvo Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije potrjuje računovodske izkaze druţbe za poslovno leto 2011, pojasnila k računovodskim izkazom ter uporabljene računovodske usmeritve. Poslovodstvo izjavlja, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoţenjskega stanja druţbe in izidov njenega poslovanja za leto 2011. Poslovodstvo potrjuje, da so bili računovodski izkazi sestavljeni v skladu z Zakonom o gospodarskih druţbah, Slovenskimi računovodskimi standardi in drugimi predpisi, ki urejajo področje računovodstva. Računovodski izkazi so izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju druţbe.

2 STRUKTURA PRIHODKOV IN ODHODKOV Prihodki in odhodki so primerjani na realizacijo 2010 in na rebalans plana 2011. Struktura je prikazana po glavnih skupinah prihodkov in odhodkov po naravnih vrstah zaradi preglednega in laţjega razumevanja poslovnega izida, kot ga obravnava proračunski način. V naslednji tabeli so prikazani celotni prihodki in odhodki po vrstah:


Proračunski prihodki so imeli indeks 94 glede na realizacijo 2010. Pri tem so bili prihodki za plače realizirani z indeksom 94 glede na realizacijo 2010, ker je Zavod zmanjšal oziroma racionaliziral število zaposlenih. Prihodki za materialne stroške pa so bili nakazani v skladu s sprejetim proračunom za leto 2010. Pri prihodkih od odprave dolgoročnih rezervacij se zaradi uveljavitve določil SRS 35.38 (2006) Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih sluţb ne izkazujejo več sredstva v upravljanju in posledično tudi ne prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij, ki so bile namenjene pokrivanju amortizacije. V planu za 2011 so bila sredstva še upoštevana, ker v času izdelave plana to še ni bilo natančno opredeljeno.

Zaračunani prihodki so bili manjši zaradi upada prihodkov tako gospodarske javne sluţbe (indeks 88) kot tudi trţne dejavnosti (indeks 96), kar je posledica splošne gospodarske krize oz. recesije. Finančni prihodki se nanašajo na obresti od kratkoročnih depozitov pri banki, ki pa so zaradi nizkih obrestnih mer in ob majhnih razpoloţljivih prostih sredstvih dokaj skromni. Drugi prihodki se nanašajo na prejete odškodnine od zavarovanj, zaračunanje pogodbeno dogovorjenih odškodnin in druge prihodke, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti med redne prihodke, ker so bolj naključni oz. občasni (indeks 184 glede na leto 2010).

Kot je bilo ţe omenjeno, so se pri odhodkih stroški materiala in storitev glede na realizacijo 2010 zniţali zaradi zmanjšanega obsega zaračunanih prihodkov. Stroški amortizacije se zaradi ţe omenjenih določil Slovenskih računovodskih standardov ne izkazujejo, ker je usahnil vir za njeno pokrivanje, pojavljajo se le v planu za 2011. Stroški dela v znesku 3.933.732 EUR so bili evidentirani na podlagi dejanskih izplačil, negativna razlika do višine prihodkov za plače v znesku 599 EUR pa je znesek refundacije bolniške odsotnosti.

V EVRIH REALIZACIJA

2010 REALIZACIJA

2011 IND PLAN 2011 IND

ELEMENT vrednost % vrednost % 11/10 vrednost % RE/PL

A. PRIHODKI

I. PRORAČUNSKI PRIHODKI 4.422.125 65 4.171.569 58 94 5.792.821 64 72

– prihodki za plače 4.165.478 36 3.934.331 54 94 4.199.624 46 94

– prihodki za materialne str. 256.647 3 237.238 3 92 250.376 3 95

– prihod. od odprave rezervacij 0 27 0 0 - 1.342.821 15 0

II. ZARAČUNANI PRIHODKI 3.235.082 35 3.082.340 42 95 3.302.224 36 93

– prihod. gospod. javne sluţbe 648.602 13 571.732 8 88 701.400 8 82

– trţna dejavnost 2.554.576 20 2.449.771 34 96 2.585.000 28 95

– finančni prihodki 994 0 4.051 0 408 824 0 492

– drugi prihodki 30.910 1 56.786 1 184 15.000 0 379

SKUPAJ A (I. + II.) 7.657.207 100 7.253.909 100 95 9.095.045 100 80

B. ODHODKI

– stroški materiala 1.725.918 23 1.648.246 24 95 2.107.562 24 78

– stroški storitev 1.168.545 13 1.065.958 16 91 1.103.590 12 97

– amortizacija 0 27 0 0 - 1.342.821 15 0

– stroški obresti 124 0 633 0 510 176 0 360

– stroški dela 4.167.557 35 3.933.732 58 94 4.199.624 47 94

– drugi odhodki 111.228 2 113.328 2 102 108.714 1 104

SKUPAJ B 7.173.372 100 6.761.897 100 94 8.862.487 100 76 C. PRIHODKI – ODHODKI (A – B) 483.835 492.012 232.558


Pri planiranih prihodkih je zaznati odstopanje navzdol pri prihodkih proračuna za plače in materialne stroške, kar je posledica rebalansa proračuna za leto 2011 (Uradni list RS, št. 74/11). Drugi prihodki, ki se pojavljajo občasno in jih ni mogoče uvrstiti med redne, so bili zaradi previdnosti prenizko planirani. Finančni prihodki so sicer močno presegli planirane, vendar v absolutnem znesku ne predstavljajo omembe vrednega zneska. Na podlagi navedenega je po odbitku davka od dohodkov pravnih oseb v znesku 41.704 EUR čisti dobiček poslovnega leta znašal 450.308 EUR. V skladu s 15. in 27. členom odloka o ustanovitvi Zavoda ter na podlagi 8. člena Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Ur. l., št. 33/2011) je treba prikazati tudi delitev prihodkov in odhodkov glede na dejavnost gospodarske javne sluţbe in trţno dejavnost v skladu s sodilom, ki je bilo ţe uporabljeno pri sestavi poslovnega poročila in potrjeno s strani revizorja ter upravnega odbora JGZ Brdo. Kot sodilo za delitev odhodkov je bil upoštevan ključ na podlagi realiziranih zaračunanih prihodkov gospodarske javne sluţbe in prihodkov trţne dejavnosti, kar je v skladu s SRS 35.33.

2.1 DEJAVNOST GOSPODARSKE JAVNE SLUŢBE

Osnovna naloga Zavoda je opravljanje storitev za protokolarne in reprezentančne dogodke, ki imajo prednost pri rezervaciji protokolarnih lokacij.

Deleţ stroškov oziroma odhodkov dejavnosti gospodarske javne sluţbe je bil izračunan na podlagi razmerja med prihodki gospodarske javne sluţbe in trţne dejavnosti kot sledi:

V EUR REALIZACIJA

2010 REALIZACIJA



A. PRIHODKI

I. PRORAČUNSKI PRIHODKI 4.422.125 87 4.171.569 88 94 5.792.821 89 72

– prihodki za plače 4.165.478 82 3.934.331 83 94 4.199.624 65 94

– prihodki za materialne str. 256.647 5 237.238 5 92 250.376 4 95

– prihodki od por. dolg. rez. 0 0 0 0 - 1.342.821 21 0

II. ZARAČUNANI PRIHODKI 648.602 13 571.732 12 88 701.400 11 82

– prihodki gosp. javne sluţbe 648.602 13 571.732 12 88 701.400 11 82

SKUPAJ A (I. + II.) 5.070.727 100 4.743.301 100 94 6.494.221 100 73

B. ODHODKI

– stroški materiala 646.563 13 590.710 12 91 694.242 11 85

– stroški storitev 234.282 5 197.721 4 84 234.405 4 84

– amortizacija 0 0 0 0 - 1.342.821 21 0

– stroški obresti 25 0 117 0 468 37 0 313

– stroški dela 4.167.557 82 3.933.732 83 94 4.199.624 65 94

– drugi odhodki 22.300 0 21.021 0 94 23.091 0 91

SKUPAJ B. 5.070.727 100 4.743.301 100 94 6.494.221 100 73

C. PRIHODKI – ODHODKI (A – B) 0 0 0

2.2 TRŢNA DEJAVNOST

Po enaki metodi, kot je bila obračunana dejavnost gospodarske javne sluţbe, je obračunana tudi trţna dejavnost, kar je razvidno iz naslednje tabele:


V EUR REALIZACIJA

2010 REALIZACIJA



A. PRIHODKI

II. ZARAČUNANI PRIHODKI

– komercialni prihodki 2.554.576 99 2.449.771 98 96 2.585.000 99 95

– finančni prihodki 994 0 4.051 0 408 824 0 492

– drugi prihodki 30.910 1 56.786 2 184 15.000 1 379

SKUPAJ A. 2.586.480 100 2.510.608 100 97 2.600.824 100 97

B. ODHODKI

– stroški materiala 1.079.356 51 1.057.536 52 98 1.413.320 60 75

– stroški storitev 934.263 44 868.237 43 93 869.185 37 100

– stroški obresti 99 0 516 0 521 139 0 372

– drugi odhodki 88.927 4 92.307 5 104 85.623 4 108

SKUPAJ B. 2.102.645 100 2.018.596 100 96 2.368.266 100 85

C. PRIH. – ODHODKI (A II. – B) 483.835 492.012 232.558

Trţna dejavnost nam v bistvu kaţe smotrno kombinirano rabo protokolarnih objektov. Tako se pridobivajo dodatna sredstva prek prostega trga, ki zniţujejo porabo proračunskih sredstev.

3 SREDSTVA IN VIRI SREDSTEV

Stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev je razvidno iz glavnih podatkov bilance stanja na dan 31. december 2011, in sicer:

V EUR 2011 2010

SREDSTVA 1.499.344 1.493.915

DOLGOROČNA SREDSTVA 1.022 790

KRATKOROČNA SREDSTVA 1.498.322 1.493.125

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.499.344 1.493.915

Dolgoročna sredstva obsegajo druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve. Med kratkoročna sredstva spadajo zaloge, poslovne terjatve, kratkoročne finančne naloţbe in dobroimetje pri bankah ter gotovina. Pri obveznostih do virov sredstev gre za finančne in poslovne obveznosti do drţave ter za kratkoročne poslovne obveznosti.

4 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

4.1 PODLAGE ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Zavod vodi poslovne evidence in računovodstvo na podlagi določil Zakona o gospodarskih javnih sluţbah (Ur. l., št. 32/93 in 30/98) skladno z določili Zakona o gospodarskih druţbah (ZGD-1, Ur. l., št. 42/06, 60/06, 10/08, 68/08, 42/09) in Slovenskimi računovodskimi standardi (odslej: SRS). Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah, vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovne omejenosti delovanja ter kakovostne značilnosti računovodskih


izkazov, to so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost.

4.2 RAČUNOVODSKE USMERITVE

4.2.1 Aktivne časovne razmejitve

Pri dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitvah gre za dolgoročno odloţene stroške, pri kratkoročnih pa gre za terjatve in druga sredstva in obveznosti, ki se bodo pojavili v enem letu.

4.2.2 Zaloge

Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se izvirno vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne in druge dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Če se v obračunskem obdobju cene na novo nabavljenih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov enot iste vrste v zalogi, se med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda drsečih povprečnih cen.

4.2.3 Terjatve

Terjatve se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi plačane. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku, je treba šteti kot dvomljive, če se zaradi njih začne sodni postopek, pa kot sporne. Prevrednotenje terjatev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Opravi se lahko ob koncu poslovnega leta ali med njim. Povečanje terjatev povečuje finančne prihodke, zmanjšanje terjatev pa povečuje finančne odhodke.

4.2.4 Kapital

Celoten kapital Zavoda je čisti poslovni izid poslovnega leta, ki se v skladu s sklepom Vlade nameni za investicijsko vzdrţevanje in nabavo novih sredstev Zavoda v upravljanju.

4.2.5 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveznosti, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, in katerih velikosti je mogoče zanesljivo oceniti. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve izkazujejo odloţene prihodke (drţavne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov), ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili odloţene odhodke. Z njimi pokrivamo stroške amortizacije teh sredstev oziroma določene druge stroške in se porabijo s prenašanjem med prihodke. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve se ne prevrednotujejo. Na koncu obračunskega obdobja se popravijo tako, da je njihova vrednost enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki so po predvidevanjih potrebni za poravnavo obveznosti.

4.2.6 Obveznosti

Kratkoročne in dolgoročne obveznosti se na začetku ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku. Dolgoročne obveznosti se izkazujejo kot dolgoročne finančne obveznosti in dolgoročne poslovne obveznosti. Dolgoročne finančne obveznosti so dolgoročna posojila, dolgoročne


poslovne obveznosti pa so dolgoročni krediti, dolgoročno dobljeni predujmi in varščine. Povečujejo se za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom. Del dolgoročnih obveznosti, ki je ţe zapadel v plačilo, in del dolgoročnih obveznosti, ki bo zapadel v plačilo v letu dni, se v bilanci stanja preneseta med kratkoročne obveznosti. Pri kratkoročnih obveznostih se ločeno izkazujejo kratkoročne finančne obveznosti in kratkoročne poslovne obveznosti. Kratkoročne finančne obveznosti so dobljena posojila. Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev, obveznosti do dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za nezaračunano blago in storitve, obveznosti do delavcev, obveznosti do drţavnih institucij in druge obveznosti. Dolgoročni in kratkoročni dolgovi, izraţeni v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto. Povečanje kratkoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke, zmanjševanje dolgoročnih dolgov pa redne finančne prihodke.

4.2.7 Prihodki

Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. a) Poslovni prihodki

Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih na fakturah in drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot preseţki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

b) Finančni prihodki Finančni prihodki so prihodki od naloţbenja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naloţbami in tudi v zvezi s terjatvami v obliki obračunanih obresti.

4.2.8 Odhodki

Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke. a) Poslovni odhodki

Poslovne odhodke predstavljajo vsi stroški, nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih vrstah, kot so stroški materiala, stroški storitev, popravek obratnih sredstev, amortizacija in podobno. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavijo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s preseţkom iz prevrednotenja kapitala iz njihove predhodne okrepitve.

b) Finančni odhodki Finančni odhodki so odhodki za financiranje. Med odhodki za financiranje so zajeti predvsem stroški obresti.


5 RAZKRITJA

5.1 RAZKRITJA K BILANCI STANJA

5.1.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva

V skladu s SRS 35.38 (2006) Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih sluţb se neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva, ki se nanašajo na sredstva v upravljanju, po 31. decembru 2009 ne izkazujejo v bilanci stanja, ker so evidentirana pri lastniku.

5.1.2 Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Znesek 1.022 evrov se nanaša na rezervni sklad za pripadajoči del v objektu št. 00240 PTC Ledina (Kotnikova ulica 5), kjer se nahaja obrat prehrane.

5.1.3 Zaloge

Zaloge so bile v skladu s SRS 4.16 vrednotene glede na porabo po metodi drsečih povprečnih

cen in so na dan 31. december 2011 znašale 109.491 EUR, kot je prikazano v spodnji preglednici:

VRSTA ZALOGE V EUR

ZALOGA MATERIALA ZA VRTNARIJO 8.248

ZALOGA GORIVA 2.323

ZALOGA HRANE 32.714

ZALOGA PIJAČE 41.769

ZALOGA TRGOVSKEGA BLAGA 24.437

SKUPAJ 109.491

Pri zalogah trgovskega blaga gre za promocijski material, ki ga tudi trţimo. Koeficient obračanja zalog materiala je znašal 8,33, koeficient obračanja zalog trgovskega blaga pa 0,38.

5.1.4 Terjatve

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev zajemajo naslednje postavke:

VRSTA TERJATVE V EUR

KUPCI V SLOVENIJI 136.179

KUPCI V TUJINI 92.299

OSLABITEV ZARADI SPORNIH IN DVOMLJIVIH TERJATEV -99.230

SKUPAJ 129.248

V skladu s SRS 5.25 je treba terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, šteti kot dvomljive, če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Kratkoročne terjatve do drugih znašajo, kot sledi:


Vrsta terjatev EUR

TERJATVE DO PRORAČUNA 307.479

KRATKOROČNE TERJATVE DO NEPOSREDNIH UPORABNIKOV PRORAČUNA DRŢAVE 83.539

KRATKOROČNE TERJATVE DO POSREDNIH UPORABNIKOV PRORAČUNA DRŢAVE 33.233

TERJATVE ZA DDV 31.235

BOLEZNINE NAD 30 DNI 12.505

TERJATVE DO DELAVCEV 476

DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE 1.447

DRUGI KRATKOROČNI PREDUJMI IN PREPLAČILA 2.342

SKUPAJ 472.256

Znesek 307.479 EUR predstavlja terjatve za decembrske plače 2011. Neposredni in posredni uporabniki proračuna so opredeljeni z Odredbo o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov drţavnega in občinskih proračunov (Ur. l. RS, št. 13/2000). Po protokolarnih cenah, ki pomenijo 61,73-odstotni pribitek na ceno materiala, smo zaračunavali storitve v skladu s Sklepom o določitvi protokolarnih pravil (Ur. l. RS, št. 36/94) naslednjim neposrednim proračunskim uporabnikom: Vlada RS, Urad predsednika Republike Slovenije, ministrstva, Računsko sodišče, Drţavni zbor, Ustavno in Vrhovno sodišče ter varuh človekovih pravic. Za druge proračunske uporabnike pa so veljale trţne cene.

Druge kratkoročne terjatve se nanašajo na terjatve do izdajateljev kreditnih kartic, s katerimi nam poravnavajo svoje obveznosti fizične osebe (Diners, Aktiva ...). Drugi kratkoročni predujmi se nanašajo na avanse za časopise oz. revije. Terjatve so v večini nezavarovane, vendar se ob večjih naročilih zavarujejo s sklenitvijo pogodbe, kjer se vnesejo določila o zavarovanju terjatev. Roki zapadlosti terjatev do kupcev v Slovenji so razvidni iz naslednje tabele:

KUPCI V SLOVENIJI ZNESEK V EUR

NEZAPADLO 52.126

30 5.987

60 25.945

90 240

NAD 90 51.881

SKUPAJ 136.179

Roki zapadlosti terjatev do kupcev v tujini so razvidni iz naslednje tabele:

KUPCI V TUJINI ZNESEK V EUR

NEZAPADLO 3.702

30 3.833

60 5.132

90 8.612

NAD 180 71.019

SKUPAJ 92.298


5.1.5 Denarna sredstva

Vrsta sredstev EUR

DENAR V BLAGAJNI 400

PREHODNI KONTO BLAGAJNA 2.186

TRANSAKCIJSKI RAČUN 575.791

DENARNI MAKSIMUM NA BLAGAJNI 5.195

SKUPAJ 583.572

Stanje sredstev v blagajni je na dan 31. december 2011 znašalo štiristo EUR, sredstva na transakcijskem računu pa 575.791 EUR. Prehodni konto pomeni evidentirano realizacijo sredstev v višini 2.186 EUR konec leta 2011, ki se bodo zaprla s transakcijskim računom v letu 2012. Denarna sredstva so skupaj z denarnim maksimumom v blagajni znašala 583.572 EUR.

5.1.6 Kapital

Kapital v znesku 450.306 EUR je čisti poslovni izid poslovnega leta, ki pomeni razliko med prihodki in odhodki v višini 492.012 EUR, zmanjšano za davek od dohodka v znesku 41.704 EUR.

5.1.7 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v znesku 69.059 EUR predstavljajo prejeti dolgoročni avans Mobitela za postavitev antene.

5.1.8 Druge dolgoročne poslovne obveznosti

Druge dolgoročne poslovne obveznosti v znesku 211.740 EUR predstavljajo sredstva neporabljenih dobičkov iz preteklih let za nabavo novih oziroma nadomeščanje odsluţenih osnovnih sredstev po ţe sprejetih sklepih Vlade Republike Slovenije. Po nakupu se osnovna sredstva prenesejo na lastnika.

5.1.9 Kratkoročne obveznosti

Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti sestavljajo te postavke:

Vrsta obveznosti EUR

DOBAVITELJI ZA OSNOVNA SREDSTVA V DRŢAVI 9.706

DOBAVITELJI ZA GIBLJIVA SREDSTVA V DRŢAVI 425.594

DOBAVITELJI ZA GIBLJIVA SREDSTVA V TUJINI 371

TURISTIČNA TAKSA 321

DELO PO POGODBI 777

OSTALE OBVEZNOSTI 331.470

Skupaj 768.239


Dolgovi so ovrednoteni z zneski iz ustreznih listin ob njihovem nastanku. Med drugimi obveznostmi pomenijo največji deleţ obveznosti do zaposlenih in drţavnih ustanov iz naslova plač, obračunanih za december 2011 in izplačanih v januarju 2012. Roki zapadlosti obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva v drţavi so razvidni iz naslednje tabele:

DOBAVITELJI ZA OSNOVNA SREDSTVA V DRŢAVI ZNESEK V EUR

NEZAPADLA 9.706

SKUPAJ 9.706

Roki zapadlosti obveznosti do dobaviteljev za gibljiva sredstva v drţavi so razvidni iz naslednje tabele:

DOBAVITELJI ZA GIBLJIVA SREDSTVA V DRŢAVI ZNESEK V EUR

NEZAPADLA 425.484

30 47

NAD 180 63

SKUPAJ 425.594

5.1.10 Zabilančna sredstva in obveznosti

Zabilančna sredstva oz. obveznosti v znesku 29.511.345 evrov pomenijo konsignacijsko blago različnih dobaviteljev v znesku 1.195 evrov in bivši sklad za osnovna sredstva v upravljanju v znesku 29.510.150 evrov, ki ga v skladu s SRS 35.38 od 31. decembra 2009 ne izkazujemo v bilanci stanja.

5.1.11 Poslovni dogodki po datumu bilance stanja

Po obračunskem obdobju ni bilo pomembnih poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na stanje sredstev in obveznosti (dolgov).

5.2 RAZKRITJA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

5.2.1 Čisti prihodki od prodaje

Zavod je ustvaril čiste prihodke od prodaje kot sledi:

VRSTA PRIHODKOV EUR

PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV NA DOMAČEM TRGU 25.370

UPORABA PROSTOROV 92.466

ŠPORTNE IN KULTURNE DEJAVNOSTI 6.486

VSTOPNINE 18.845

NOČNINE 353.185


HRANA 1.276.558

PIJAČA 377.975

PTT,OBRATOVALNI STROŠKI,ELEKTRIKA 90

OSKRBA KONJ 8.400

PRALNICA IN ČIŠČENJE 589

DRUGI PRIHODKI 69.215

HRANA ZA DEJAV. GOPOD. JAVNIH SLUŢB 237.463

PIJAČA ZA DEJAV. GOPOD. JAVNIH SLUŢB 132.568

NOČNINE ZA DEJAV.JAV.GOPOD.SLUŢB 61.254

DRUGI PRIHODKI OD PRODAJE ZA DEJAV. GOPOD. JAVNIH SLUŢB 34.432

UPORABA PROSTOROV ZA JAVNE GOSP. SLUŢBE 54.183

PRIHODKI OD NAJEMNIN ZA OPREMO ZA JGS 51.078

TRGOVSKO BLAGO V GOSTINSTVU 17.351

TRGOVSKO BLAGO ZA DEJAVNOST GOPOD. JAVNIH SLUŢB 753

PRIHODKI OD NAJEMNIN ZA POSLOVNE PROSTORE 177.019

PRIHODKI OD NAJEMNIN ZA OPREMO 26.223

SKUPAJ 3.021.503

V preglednici so razvidni vsi prihodki po vrstah, ki nastajajo pri trţni dejavnosti in dejavnosti gospodarske javne sluţbe. Dejavnost gospodarske javne sluţbe je zaračunana po protokolarnih cenah. Za druge prihodke od prodaje za dejavnost javnih gospodarskih sluţb pa so zajeti prihodki od prodaje cvetja oz. cvetličnih aranţmajev in priprave ozvočenj ter podobno. Med druge prihodke trţne dejavnosti so zajeti prihodki od prodaje razglednic, časopisov, knjig, priprave ozvočenja in podobno.

5.2.2 Drugi poslovni prihodki

VRSTA PRIHODKOV EUR

PRIHODKI IZ PRORAČUNA ZA PLAČE IN DODATKE 3.934.330

PRIHODKI IZ PRORAČUNA ZA MAT.STROŠKE IN STORITVE 237.238

SKUPAJ 4.171.568

Proračunski prihodki za plače in materialne stroške so v skladu s 23. členom Odloka o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije.

5.2.3 Drugi prihodki

VRSTA PRIHODKOV EUR

PRIHODKI OD SUBVENCIJ 38.020

PREJETE ODŠKODNINE 7.222

PREJETE KAZNI 2.440

OSTALI PRIHODKI 9.104

SKUPAJ 56.786


Prihodki od subvencij v znesku 38.020 EUR so nastali v zvezi z zaposlovanjem invalidov po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Prejete odškodnine so nakazila zavarovalnic v zvezi z nastalimi škodnimi primeri. Prejete kazni pa se nanašajo na zaračunane pogodbene penale. Ostali prihodki se v glavnem nanašajo na subvencije sklada za razvoj kadrov in uporabnino strehe za proizvodnjo električne energije.

5.2.4 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega

materiala

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala so po posameznih vrstah razvidni iz naslednje tabele:

VRSTA STROŠKOV EUR

PORABA HRANE 629.835

PORABE PIJAČE 104.303

ČISTILNI MATERIAL 29.061

ELEKTRIČNA ENERGIJA 231.123

PORABA KURIV IN STR. OGREVANJA 206.768

PORABA GORIVA 41.531

MAT. ZA VDRŢ.OS IN NADOMESTNI DELI 20.513

ODPIS DROBNEGA INVENTARJA 31.910

PISARNIŠKI MATERIAL 37.346

ČASOPISI,KNJIGE,REVIJE,STROKOVNA LITERATURA 5.309

DRUGI STROŠKI MATERIALA 232.827

PORABA SILAŢNIH IN KRMILNIH PRIDELKOV 18.055

SLUŢBENA OBLEKA IN UNIFORME 48.159

ZDRAVILA,ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI IN SANITETNI MATERI 367

DRUGI POSEBNI MATERIALI 1.260

NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 9.880

SKUPAJ 1.648.247

Drugi stroški materiala v znesku 232.827 EUR predstavljajo nabavo rezanega cvetja, lončnic, baliranega sena, slame, gramoza, ţarnic, vrvic in ţic za ţage, cevi, jaškov, travne ruše, kostanjevih pilotov, panelov, umetnih gnojil, soli za zimsko sluţbo, ţagovine, presejane zemlje, pleskarskega materiala, pločevine, pomoţnega materiala za vzdrţevanje kmetijskih strojev in podobno.

5.2.5 Stroški storitev

Stroški storitev po posameznih vrstah so razvidni iz naslednje tabele:

VRSTA STROŠKOV EUR

STROŠKI STORITEV PRI USTVARJANJU PROIZVODOV IN STORITEV 36.173

PRISTOJBINE ZA REGISTRACIJO VOZIL 3.383

STROŠKI TRANSPORTNIH STORITEV 5.617

VZDRŢEVANJE IN POPRAVILA VOZIL 33.396

TEKOČE VZDRŢEVANJE POSLOVNIH OBJEKTOV 105.320


TEKOČE VZDRŢEVANJE DRUGIH OBJEKTOV 1.630

DRUGI IZDATKI ZA TEKOČE VZDRŢEVANJE 73.580

TEKOČE VZDRŢEVANJE KOMUNIKACIJSKE OPREME IN RAČUNA 5.445

TEKOČE VZDRŢEVANJE DRUGE OPREME 110.697

NAJEM RAČUNALNIŠKE IN PROGRAMSKE OPREME 2.143

DRUGE NAJEMNINE, ZAKUPNINE IN LICENČNINE 19.444

DNEVNICE V SLOVENIJI 2.033

HOTELSKE IN RESTAVRACIJSKE STORITVE V SLOVENIJI 2.306

DNEVNICE V TUJINI 803

DRUGI IZDATKI ZA SLUŢBENA POTOVANJA 121

STROŠKI KM IN PREVOZA V SLOVENIJI 13.663

STROŠKI KM IN PREVOZA V TUJINI 210

PLAČILO BANČNIH STORITEV 11.458

POGODBENA PROVIZIJA PLAČILNIH KARTIC 7.535

PLAČILA STORITEV DAVČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE 76

ZAVAROVALNE PREMIJE ZA MOTORNA VOZILA 5.613

ZAVAROVALNE PREMIJE ZA OPREMO 4.102

ZAVAROVALNE PREMIJE ZA OBJEKTE 6.711

DRUGE ZAVAROVALNE PREMIJE 6.016

RAČUNALNIŠKE STORITVE 47.051

STROKOVNO IZOBRAŢEVANJE ZAPOSLENIH 19.924

STROŠKI KONFERENC,SEMINARJEV IN SIMPOZIJEV 28.408

RAČUNOVODSKE,REVIZORSKE IN SVETOVALNE STORITVE 35.099

STROŠKI PREVAJALNIH STORITEV 180

SODNI STROŠKI,STORITVE ODVETNIKOV, NOTARJEV IN DRU 13.126

STROŠKI ZDRAVSTVENIH STORITEV 38.814

REPREZENTANCA 30.753

STROŠKI OGLAŠEVALSKIH STORITEV 15.227

AVTORSKI HONORARJI 4.541

POGODBE O DELU 21.922

SEJNINE 492

PRISPEVKI IZ DOHODKA NA AH 7.598

PRISPEVKI IZ DOHODKA NA POGODBENO DELO 9.145

PRISPEVKI NA SEJNINE 181

DELO ŠTUDENTOV 106.177

DAJATVE ZA DELO ŠTUDENTOV 15.505

STROŠKI DRUGIH STORITEV 70.803

STORITVE VAROVANJA 14.078

VODA IN KOMUNALNE STORITVE 33.338

ODVOZ SMETI 20.939

TELEFON,TELEKS,FAKS,ELEKTRONSKA POŠTA 70.717

POŠTNINA IN KURIRSKE STORITVE 4.465

SKUPAJ 1.065.958

Tekoče vzdrţevanje druge opreme v znesku 110.697 EUR obsega stroške servisov in popravil na raznih strojih in napravah (likalniki, pralni stroji, pomivalni stroji, konvektomati, klimatske


naprave, dozirne črpalke, tehtnice, kopirni stroji, motorne kose, kosilnice, puhalniki, hladilniki in podobno), upravljanje plinske kotlovnice, mesečne kontrole dvigal in alarmnih naprav, vzdrţevanje multimedijskih sistemov, opravljanje meritev reagentov in podobno. Sejnine v znesku 492 EUR in prispevki na sejnine v znesku 181 EUR predstavljajo skupni znesek vseh stroškov, ki so bili potrebni za plačilo sejnin članom upravnega odbora. Storitve v skladu s 57. členom ZGD – revidiranje letnega poročila znašajo 8400 EUR.

5.2.6 Stroški dela

Stroški dela v znesku 3.933.732 EUR so sestavljeni iz stroškov plač v znesku 2.803.049 EUR, stroškov socialnih zavarovanj v znesku 546.778 EUR in drugih stroškov dela v znesku 583.905 EUR. Plača direktorja je znašala 60.220 EUR. Drugi stroški dela so sestavljeni kot sledi:

VRSTA STROŠKOV EUR

POVRAČILO STROŠKOV PREHRANE MED DELOM 156.241

PREVOZ NA DELO 226.332

JUBILEJNE NAGRADE 7.941

ODPRAVNINE 40.644

SOLIDARNOSTNE POMOČI 5.775

DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 210

REGRES ZA LETNI DOPUST 146.762

SKUPAJ 583.905

5.2.7 Odpisi vrednosti

Odpisi vrednosti v znesku 8.578 EUR predstavljajo prevrednotovalne poslovne odhodke pri obratnih sredstvih, ki pomenijo odpis in popravek vrednosti zastarelih in neizterljivih terjatev, za katere so bili izvedeni vsi postopki za izterjavo oz. zaradi racionalnosti in nizkih vrednosti ni bilo smotrno uvesti nadaljnjih postopkov.

5.2.8 Drugi poslovni odhodki

Drugi poslovni odhodki so razvidni iz naslednje tabele:

VRSTA STROŠKOV EUR

DAJATVE,KI NISO ODVISNE OD STR.DELA ALI DRUGIH V RS 6.889

NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 76.890

DAJATVE V ZVEZI Z VARSTVOM OKOLJA 1.508

DRUGA NADOMESTILA ZA UPORABO ZEMLJIŠČA 0

NAGRADE DIJAKOM IN ŠTUDENTOM 5.662

ŠTIPENDIJE DIJAKOM IN ŠTUDENTOM 7.626

OSTALI STROŠKI 805

ČLANARINE 5.319

SKUPAJ 104.699


Drugi stroški v znesku 805 EUR se nanašajo na provizije agencij, ki organizirajo in zagotavljajo prihode gostov.

5.2.9 Finančni prihodki iz posojil, danih drugim

Finančni prihodki iz danih posojil v znesku 4.051 EUR so prihodki od obresti za kratkoročne vezave sredstev pri bankah.

5.2.10 Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti

Ti odhodki v znesku 633 EUR so plačila zamudnih obresti zaradi zamud pri plačilih iz objektivnih in subjektivnih vzrokov.

5.2.11 Drugi prihodki

Drugi prihodki v znesku 56.786 EUR se nanašajo na prejete subvencije za zaposlene invalide od SVZI v znesku 38.020 EUR, odškodnine v znesku 7.222 EUR, prejete kazni v znesku 2.440 EUR in druge prihodke v znesku 9.104 EUR.

5.2.12 Davek iz dobička

Davek iz dobička v znesku 41.704 EUR je obračunan na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list, št. 117/06) in Pravilnika o izvajanju zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list, št. 60/07) ter Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list, št. 109/07, 68/09) in Zakona od davčnem postopku (Uradni list, št. 117/06, 24/08, 125/08, 47/09).

5.2.13 Razkritja po SRS 25.25 in SRS 35.33 – stroški po funkcionalnih skupinah

V skladu s SRS 25.25 in SRS 35.33 je podjetje, ki se odloči za obliko izkaza po prvi različici, dolţno pojasniti tudi stroške po funkcionalnih skupinah, glede na opravljanje gospodarske javne sluţbe in trţne dejavnosti, in sicer: v EUR.

VRSTA STROŠKOV SKUPNO 2011 2010

NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 9.880 8.277

STROŠKI PRODAJANJA 241.072 349.083

STROŠKI SPLOŠNIH DEJAVNOSTI 6.510.945 6.816.012

SKUPAJ 6.761.897 7.173.372

VRSTA STROŠKOV ZA GOSPODARSKO JAVNO SLUŢBO 2011 2010


STROŠKI PRODAJANJA Z AMORTIZACIJO 157.636 231.168


SKUPAJ 4.743.301 5.070.727

VRSTA STROŠKOV ZA TRŢNO DEJAVNOST 2011 2010


STROŠKI PRODAJANJA 83.436 117.915


SKUPAJ 2.018.596 2.102.645


5.3 RAZKRITJA V IZKAZU DENARNIH TOKOV

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po neposredni metodi (prvi različici), pri čemer smo uporabili zaporeden stopenjski izkaz. Sestavine posamezne aktivne postavke izkaza so prikazane v nadaljevanju.

5.3.1 Prejemki

Prejemki od prodaje proizvodov in storitev v znesku 3.581.420 EUR so sestavljeni iz prejemkov denarnih sredstev v blagajni in transakcijskem računu od slovenskih ter tujih kupcev v letu 2011. Drugi prejemki pri poslovanju v znesku 4.038.900 EUR vsebujejo finančne prihodke, izredne prihodke, prihodke iz proračuna za plače in materialne stroške. Pri finančnih prihodkih gre za kratkoročne vezave (prek vikenda, prek noči) denarnih sredstev pri banki, kjer imamo odprt transakcijski račun. Ker gre za tako kratka obdobja, tega ne obravnavamo kot finančno naloţbo.

5.3.2 Izdatki

Izdatki za nakupe materiala in storitev v znesku 2.832.789 EUR so sestavljeni iz izdatkov denarnih sredstev v blagajni in izdatkov sredstev na računu za gibljiva sredstva doma in v tujini. Izdatki za plače v znesku 4.160.377 EUR predstavljajo realizacijo izplačil za plače v obravnavnem letu. Drugi izdatki pri poslovanju v znesku 202.500 EUR predstavljajo vse druge izdatke vključno z obrestmi in druge neobičajne izdatke. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev v znesku 427.008 EUR so vsi izdatki v zvezi z nabavo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev. Izdatki za dane obresti v znesku 633 EUR predstavljajo plačila obresti drugim.


5.4 RAČUNOVODSKI KAZALNIKI NA PODLAGI RAČUNOVODSKIH PODATKOV

KAZALNIK Leto 2011 Leto 2010 Indeks

2011/2010

Temeljni kazalniki stanja financiranja (vlaganja)

Stopnja lastniškosti

kapital 450.306

financiranja = --------------------------------------------------- = --------------- 30,0 29,7 101

(v odstotek) obveznosti do virov sredstev 1.499.344

Stopnja dolgoročnosti

kapital+dolg.dolgovi+rezerv.+dolg.PČR 731.105

financiranja = -------------------------------------------------- = --------------- 48,8 48,8 100

(v odstotek) obveznosti do virov sredstev 1.499.344

Temeljni kazalniki stanja investiranja (naloţbenja)

Stopnja osnovnosti

osnovna sredstva 1022

investiranja = --------------------------------------------------- = ---------------- 0,1 0,1 129

(v odstotek) sredstva 1.499.344

Stopnja dolgoročnosti

OS + NN + DFN + DPT 790

investiranja = --------------------------------------------------- = ---------------- 0,1 0,1 129

(v odstotek) sredstva 1.499.344

Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja

Koeficient kapitalske

kapital 450.306

pokritosti osnovnih sred.

= --------------------------------------------------- = ---------------- 44.061,3 56.149,2 78

(v odstotek) osnovna sredstva 1.022

Koeficient neposr. pokrit.

likvidna sredstva (denar) 583.572

kratkoročnih obveznosti

= --------------------------------------------------- = ---------------- 76,0 76,7 99

(v odstotek) (hitri koeficient)

kratkoročne obveznosti 768.239

Koeficient posp. pokrit.

denarna sredstva + kratkoročne

terjatve 1.388.831


= --------------------------------------------------- = ------------- 180,8 178,5 101

(v odstotek) (pospešeni koef.)


Koeficient krat. pokrit.

kratkoročna sredstva 1.498.322


= --------------------------------------------------- = ---------------- 195,0 195,3 100

(v odstotek) (kratkoroč. koef.)


Temeljni kazalniki gospodarnosti

Koeficient gospodarnosti

poslovni prihodki 7.193.070

poslovanja = --------------------------------------------------- = ------------- 106,4 106,4 100

(v odstotek) poslovni odhodki 6.761.213


5.5 PRORAČUNSKI PRIHODKI PO NAČELU PLAČANE REALIZACIJE

Kot gospodarski javni zavod smo dolţni voditi poslovne knjige v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih sluţbah (Ur. l., št. 32/93 in 30/98) in skladno z določili Zakona o gospodarskih druţbah (ZGD-1, Ur. l., št. 42/06 in 60/06), ki narekujeta uporabo Slovenskih računovodskih standardov.

Za potrebe usklajevanja računovodskih podatkov z drţavnim proračunom prikazujemo proračunske prejemke po načelu plačane realizacije v letu 2011 v skladu s 26. členom Odloka o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije (Uradni list, št. 97/01 in 16/05), in sicer:

prejemki iz proračuna za plače so znašali 3.962.762,35 evra (proračunska postavka 2175 JGZ – Brdo),

prejemki iz proračuna za materialne stroške so znašali 237.237,65 evra (proračunska postavka 2175 JGZ – Brdo),

Navedena razkritja so namenjena poenotenju evidenc po denarnem toku na MINISTRSTVU ZA FINANCE in v JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS.


5.6 IZKAZI

1. BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. 2011

2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011

3. IZKAZ DENARNIH TOKOV v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011

5.6.1 BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. 2011

BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. 2011

Postavka Znesek v EUR

Tekoče leto Preteklo leto

Sredstva 1.499.344 1.493.915

A. Dolgoročna sredstva 1.022 790

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 1.022 790

1. Dolgoročne premoţenjske pravice 0 0

2. Dobro ime

3. Predujmi za neopredmetena sredstva

4. Dolgoročno odloţeni stroški razvijanja

5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve 1.022 790

II. Opredmetena osnovna sredstva 0 0

1. Zemljišča in zgradbe 0 0

a) Zemljišča 0 0

b) Zgradbe 0 0

2. Proizvajalne naprave in stroji 0 0

3. Druge naprave in oprema 0 0

4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 0 0

a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 0 0

b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 0 0

5. Osnovna čreda 0 0

6. Večletni nasadi 0 0

III. Naloţbene nepremičnine

IV. Dolgoročne finančne naloţbe 0 0

1. Dolgoročne finančne naloţbe razen posojil 0 0

a) Delnice in deleţi v druţbah v skupini

b) Delnice in deleţi v pridruţenih druţbah

c) Druge delnice in deleţi

č) Druge dolgoročne finančne naloţbe 0 0

2. Dolgoročna posojila 0 0

a) Dolgoročna posojila druţbam v skupini

b) Dolgoročna posojila drugim 0 0

c) Dolgoročno nevplačani vpoklicani kapital

V. Dolgoročne poslovne terjatve 0 0


1. Dolgoročne poslovne terjatve do druţb v skupini

2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev

3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih

VI. Odloţene terjatve za davek

B. Kratkoročna sredstva 1.498.322 1.493.125

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo

II. Zaloge 109.491 128.540

1. Material 85.054 101.267

2. Nedokončana proizvodnja

3. Proizvodi in trgovsko blago 24.437 27.273

4. Predujmi za zaloge

III. Kratkoročne finančne naloţbe 203.755 200.293

1. Kratkoročne finančne naloţbe, razen posojil 0 0

a) Delnice in deleţi v druţbah v skupini

b) Druge delnice in deleţi

c) Druge kratkoročne finančne naloţbe

2. Kratkoročna posojila 203.755 200.293

a) Kratkoročna posojila druţbam v skupini

b) Kratkoročna posojila drugim 203.755 200.293

c) Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 601.504 577.733

1. Kratkoročne poslovne terjatve do druţb v skupini

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 129.248 81.389

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 472.256 496.344

V. Denarna sredstva 583.572 586.559

C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 0

Zabilančna sredstva 29.511.345 31.036.280

Obveznosti do virov sredstev 1.499.344 1.493.915

A. Kapital 450.306 443.579

I. Vpoklicani kapital 0 0

1. Osnovni kapital

2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)

II. Kapitalske rezerve

III. Rezerve iz dobička 0 0

1. Zakonske rezerve

2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleţe

3. Lastne delnice in lastni poslovni deleţi (kot odbitna postavka)

4. Statutarne rezerve

5. Druge rezerve iz dobička

IV. Preseţek iz prevrednotenja

V. Preneseni čisti poslovni izid 0 0

VI. Prenesena čista izguba 0 0


VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta 450.306 443.579

VIII. Čista izguba poslovnega leta 0 0

B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 69.059 99.503

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti

2. Druge rezervacije

3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 69.059 99.503

C. Dolgoročne obveznosti 211.740 186.306

I. Dolgoročne finančne obveznosti 0 0

1. Dolgoročne finančne obveznosti do druţb v skupini

2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank

3. Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic

4. Druge dolgoročne finančne obveznosti

II. Dolgoročne poslovne obveznosti 211.740 186.306

1. Dolgoročne poslovne obveznosti do druţb v skupini

2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev

3. Dolgoročne menične obveznosti 0 0

4. Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov

5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti 211.740 186.306

III. Odloţene obveznosti za davek

Č. Kratkoročne obveznosti 768.239 764.527

I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev

II. Kratkoročne finančne obveznosti 0 0

1. Kratkoročne finančne obveznosti do druţb v skupini

2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 0 0

3. Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic

4. Druge kratkoročne finančne obveznosti

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 768.239 764.527

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do druţb v skupini

2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 435.670 406.975

3. Kratkoročne menične obveznosti

4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 313 501

5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 332.256 357.051

D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0

Zabilančne obveznosti 29.511.345 31.036.280


5.6.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011



1. Čisti prihodki od prodaje 3.021.503 3.203.179

2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 0 0

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 0

4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 4.171.568 4.426.717

5. Stroški blaga, materiala in storitev 2.714.205 2.894.464

a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 1.648.247 1.725.919

b) Stroški storitev 1.065.958 1.168.545

6. Stroški dela 3.933.732 4.167.556

a) Stroški plač 2.803.049 2.958.111

b) Stroški socialnih zavarovanj 546.778 569.453

I. Stroški pokojninskih zavarovanj 342.355 354.138

II. Stroški drugih zavarovanj 204.423 215.315

c) Drugi stroški dela 583.905 639.992

7. Odpisi vrednosti 8.578 10.837

a) Amortizacija 0 0

b) Prevrednotovalni poslov. odhodki pri neopredmetenih sred. in opredmet. os. sred. 0 0

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 8.578 10.837

8. Drugi poslovni odhodki 104.699 100.210

9. Finančni prihodki iz deleţev 0 0

a) Finančni prihodki iz deleţev v druţbah v skupini

b) Finančni prihodki iz deleţev v pridruţenih druţbah

c) Finančni prihodki iz deleţev v drugih druţbah

č) Finančni prihodki iz drugih naloţb

10. Finančni prihodki iz danih posojil 4.051 994

a) Finančni prihodki iz posojil, danih druţbam v skupini

b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 4.051 994

11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 0 0

a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do druţb v skupini

b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih

12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naloţb

13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 633 124

a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od druţb v skupini

b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank

c) Finančni odhodki iz izdanih obveznic

č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 633 124

14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 0 0

a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do druţb v skupini

b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti

c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti

15. Drugi prihodki 56.786 26.317

16. Drugi odhodki 51 181

17. Davek iz dobička 41.704 40.256

18. Odloţeni davki

19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (1 + 2 + 3 + 4 - 5 - 6 - 7 - 8 + 9 + 10 + 11 - 12 - 13 - 14 + 15 - 16 - 17 +18(-18))

450.306 443.579


5.6.3 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA v obdobju 1. 1. do 31.

12. 2011

IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011


Tekoče leto

Preteklo leto

19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 450.306 443.579

20. Spremembe iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev

0 0

21. Spremembe preseţka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo

0 0

22. Dobički in izgube, ki izhajajo iz pretvorbe računovodskih izkazov druţb v tujini (vplivi sprememb deviznih tečajev)

0 0

23. Druge sestavine vseobsegajočega donosa 0 0

24. Celoten vseobsegajoči donos obračunskega obdobja (19 + 20 + 21 + 22 + 23)

450.306 443.579

5.6.4 IZKAZ DENARNIH TOKOV v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011

IZKAZ DENARNIH TOKOV v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011



A. Denarni tokovi pri poslovanju

a) Prejemki pri poslovanju 7.620.320 8.459.867

Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 3.581.420 3.885.209

Drugi prejemki pri poslovanju 4.038.900 4.574.658

b) Izdatki pri poslovanju 7.195.666 8.016.297

Izdatki za nakupe materiala in storitev 2.832.789 2.976.409

Izdatki za plače in deleţe zaposlencev v dobičku 4.160.377 4.321.411

Izdatki za dajatve vseh vrst

Drugi izdatki pri poslovanju 202.500 718.477

c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali 424.654 443.570

prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b) 0 0

B. Denarni tokovi pri naložbenju

a) Prejemki pri naloţbenju 0 0

Prejemki od drugih, ki se nanašajo na naloţbenje

Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev

Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev

Prejemki od odtujitve naloţbenih nepremičnin

Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naloţb

Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naloţb

b) Izdatki pri naloţbenju 427.008 237.409

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 427.008 237.409

Izdatki za pridobitev naloţbenih nepremičnin


Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naloţb

Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naloţb

c) Prebitek prejemkov pri naloţbenju ali 0 0

prebitek izdatkov pri naloţbenju (a + b) 427.008 237.409

C. Denarni tokovi pri financiranju

a) Prejemki pri financiranju 0 0

Prejemki od vplačanega kapitala

Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti

Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti

b) Izdatki pri financiranju 633 124

Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje 633 124

Izdatki za vračila kapitala

Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti

Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti

Izdatki za izplačila dividend in drugih deleţev v dobičku

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali 0 0

prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) 633 124

Č. Končno stanje denarnih sredstev 583.572 586.559

x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) -2.987 206.037

+

y) Začetno stanje denarnih sredstev 586.559 380.522


IV REVIZORJEVO POROČILO


V SKLEP UPRAVNEGA ODBORA

JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD

PROTOKOLARNE STORITVE REPUBLIKE SLOVENIJE PREDOSLJE 39 4001 KRANJ

Datum: 12.6.2012 Številka: UO –02 /12 Upravni odbor JGZ Brdo Protokolarne storitve RS se je na 2. redni seji dne 12.6.2012 pod točko 6. seznanil s priloţenim gradivom in sprejel

SKLEP ŠT. 12

Upravni odbor Zavoda je sprejel Letno poročilo za leto 2011 in ga v skladu s 15.

členom Odloka o ustanovitvi JGZ Brdo Protokolarne storitve RS predlaga v

soglasje ustanovitelju Vladi RS. UO predlaga, da se čisti poslovni izid v znesku

450.305,95 evrov nameni za investicije in investicijsko vzdrţevanje premoţenja,

ki ga ima Zavod v upravljanju.

Mag. Janja Garvas Hočevar predsednica Upravnega odbora


VI SKLEP VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

Documents

JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD PROTOKOLARNE … · Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) je ... Uradni list RS, št. 97/2001) je sledila