K humanosti učitelja sodi, da učence K humanosti učitelja sodi, da učence posvari pred seboj!posvari pred seboj!

NietzscheNietzsche

UVOD V RAZUMEVANJE PRAVAUVOD V RAZUMEVANJE PRAVA PRAVO KOT “CELOTA” (KOT DRUŽBENI POJAV)PRAVO KOT “CELOTA” (KOT DRUŽBENI POJAV)

kaj je pravo / njegova družbena vloga? (iskanje bistva prava)kaj je pravo / njegova družbena vloga? (iskanje bistva prava)

temeljne značilnosti modernega pravatemeljne značilnosti modernega prava pravo in politikapravo in politikapravo in vrednotepravo in vrednote

TEMELJNE PRVINE PRAVNEGA REDA / SISTEMATEMELJNE PRVINE PRAVNEGA REDA / SISTEMA

nastajanje / uporabljanje pravanastajanje / uporabljanje prava pravni akt - ravno pravilo – pravno razmerje pravni akt - ravno pravilo – pravno razmerje

razlaga pravnih aktovrazlaga pravnih aktovutemeljevanje pravnih odločitevutemeljevanje pravnih odločitev

sistemizacija pravasistemizacija pravametode pravne znanostimetode pravne znanosti

  

KAJ JE PRAVO / NJEGOVA DRUŽBENA VLOGA ?KAJ JE PRAVO / NJEGOVA DRUŽBENA VLOGA ?

izhodišča izhodišča * pravo je ob državi osrednji družbeni pojav

*človekovo delovanje / ravnanje (javno in zasebno) je ujeto v pravna pravila

*moderna družba/civilizacija je “pravna civilizacija”(obstoj demokracije, pravne države, svobode, človekovih pravic itd. ni možen

brez prava) *že na prvi pogled kompleksen, večdimenzionalen, kompliciran

in ambivalenten pojav

ena sama “edina pravilna” opredelitev prava ni smiselna

bogato miselno odzivanjebogato miselno odzivanje

pravna znanost/veda kot posebna družboslovna disciplinapravna znanost/veda kot posebna družboslovna disciplina

ni družboslovne discipline/miselnega toka ki se ne bi dotaknil tudi pravani družboslovne discipline/miselnega toka ki se ne bi dotaknil tudi prava““pravniki še vedno iščejo definicijo svojega predmeta” pravniki še vedno iščejo definicijo svojega predmeta”

prevladuje normativno-pozitivistično pojmovanje obstajajo pa tudi drugačni prevladuje normativno-pozitivistično pojmovanje obstajajo pa tudi drugačni pogledipogledi

*opredelitev pojma in funkcije prava ima tudi praktičen pomen*opredelitev pojma in funkcije prava ima tudi praktičen pomen(oblikovanje in uresničevanje prava (oblikovanje in uresničevanje prava človekova domena človekova domena zgodovinske zgodovinske

zablode)zablode)

*težavnost opredeljevanja (bistva) prava*težavnost opredeljevanja (bistva) pravakompleksnost, svetovnonazorske razlike / družbeno-zgodovinski kontekst, kompleksnost, svetovnonazorske razlike / družbeno-zgodovinski kontekst,

različno pojmovanje znanosti, ideološko izkrivljanje, povezanost z oblastjo in različno pojmovanje znanosti, ideološko izkrivljanje, povezanost z oblastjo in politiko, domena pravniškega “ceha”, problem jezika itd.politiko, domena pravniškega “ceha”, problem jezika itd.

veliko različnih teorij veliko različnih teorij *vsaka se na svojevrsten način odziva na “bistvene prvine prava”*vsaka se na svojevrsten način odziva na “bistvene prvine prava”

*obstaja ustaljena shema*obstaja ustaljena shema* * bolj ali manj kritično vrednotijo družbeno vlogo pravabolj ali manj kritično vrednotijo družbeno vlogo prava

NARAVNOPRAVNE TEORIJENARAVNOPRAVNE TEORIJE

razlikovanje med (nadrejenim!) naravnim in pozitivnim pravompozitivno pravo zavezuje osrednji moralni princip pravičnost več zgodovinskih različic (klasična, racionalistična, sodobna itd.)

klasična NP teorija (Aristotel, Akvinski) pravo je (specifičen in relativno avtonomen ) del morale, oba pa sta del naravepravo zadeva objektivno plat ravnanja, subjektivni odnos pa je stvar morale

pravičnost v širšem in ožjem smislu naravno merilo za pravno urejanje iskanje pravičnosti / naravnega prava je negotovo zato postavljeno

pravo* NP vrednote (pravičnost) ostanejo kriterij veljavnosti pozitivnega

prava !racionalistična (moderna) NP teorija

pravičnost je še vedno sestavina pravadoločena je v obliki absolutnih načel ki jih določi človekov razum

naravno pravo kot “razumsko pravo” (dualizem ostaja)sodobna NP teorija Finnis, Fuller, Dworkin

* NP je imelo v času nastanka NP teorij revolucionaren značaj* NP je imelo v času nastanka NP teorij revolucionaren značaj *moderna različica je odprla možnost za zajetje NP v sistem pozitivnega prava*moderna različica je odprla možnost za zajetje NP v sistem pozitivnega prava

* problem udejanjanja naravnopravne teorije v praksi pravnega urejanja* problem udejanjanja naravnopravne teorije v praksi pravnega urejanja

NORMATIVISTIČNE / POZITIVISTIČNE TEORIJENORMATIVISTIČNE / POZITIVISTIČNE TEORIJE

zavračajo razlikovanje med naravnim in pozitivnim pravomzavračajo razlikovanje med naravnim in pozitivnim pravompravo je skupek norm ki jih oblikuje državna oblastpravo je skupek norm ki jih oblikuje državna oblast

pravna norma je osrednja sestavina pravapravna norma je osrednja sestavina pravakriterij pravnosti ni več v vrednotah temveč v prisilnosti p.normekriterij pravnosti ni več v vrednotah temveč v prisilnosti p.norme

pravičnost je prvina pozitivnega prava (legalistična t. pravičnosti) pravičnost je prvina pozitivnega prava (legalistična t. pravičnosti) oddaljevanje od vsebine prava (vrednot in družbenih razmerij) oddaljevanje od vsebine prava (vrednot in družbenih razmerij)

zametki že v antikizametki že v antikizačetek 20. stol. H.Kelsen: “čista teorija prava” začetek 20. stol. H.Kelsen: “čista teorija prava”

2. pol 20. stol. H.L.A. Hart in N. Bobbio: “analitična teorija prava”2. pol 20. stol. H.L.A. Hart in N. Bobbio: “analitična teorija prava”

*na te teorije so vplivale družbene razmere in pojmovanje znanosti v tistem času*na te teorije so vplivale družbene razmere in pojmovanje znanosti v tistem času*na normativističnih teorijah je nacistični / fašistični režim opravičeval svoje “pravo”*na normativističnih teorijah je nacistični / fašistični režim opravičeval svoje “pravo”

* v današnjem času so gotovo presežene* v današnjem času so gotovo presežene*normativizem je močno zasidran v moderni pravni mentaliteti (znanosti / praksi)*normativizem je močno zasidran v moderni pravni mentaliteti (znanosti / praksi)

SOCIOLOŠKE TEORIJESOCIOLOŠKE TEORIJE

pojavijo se istočasno kot pozitivistične teorije pojavijo se istočasno kot pozitivistične teorije upor normativizmu/legalizmu, poudarjanje družbenih odnosovupor normativizmu/legalizmu, poudarjanje družbenih odnosovbistvo prava je v družbi sami (ne v normah, ne v vrednotah)bistvo prava je v družbi sami (ne v normah, ne v vrednotah)

ponoven zasuk k vsebini prava (pravnih norm) !! ponoven zasuk k vsebini prava (pravnih norm) !! pravne norme/instituti vznikajo iz družbenih dejstevpravne norme/instituti vznikajo iz družbenih dejstev

pomembno je “življenje” prava (le-to ni logika ampak izkušnja) pomembno je “življenje” prava (le-to ni logika ampak izkušnja) do bistva prava lahko pridemo če proučujemo družbene razmere v katerih do bistva prava lahko pridemo če proučujemo družbene razmere v katerih

nastaja nastaja Evropa: Ihering, Ehrlich, Gurvitch idr., skandinavski pravni realizemEvropa: Ihering, Ehrlich, Gurvitch idr., skandinavski pravni realizem

ZDA: ameriški pravni realizem (“law in action”)ZDA: ameriški pravni realizem (“law in action”)*zanemarijo normativno prvino prava (Holmes: pravo je praksa ki se kaže v delu *zanemarijo normativno prvino prava (Holmes: pravo je praksa ki se kaže v delu

sodnikov in ravnanju pravnih subjektov)sodnikov in ravnanju pravnih subjektov) *pravo je dinamična in spremenljiva kategorija s katero človek posega *pravo je dinamična in spremenljiva kategorija s katero človek posega

v spreminjajoče se družbeno življenjev spreminjajoče se družbeno življenje*raziskovanje velja usmeriti na “real rules”, zavračanje “logičnega silogizma”*raziskovanje velja usmeriti na “real rules”, zavračanje “logičnega silogizma”

*zavračanje prisile kot temelja obveznosti prava*zavračanje prisile kot temelja obveznosti prava

INTEGRALNE TEORIJEINTEGRALNE TEORIJE

uveljavijo se v 2. pol. 20. stoletja uveljavijo se v 2. pol. 20. stoletja izhodišče: enostranskost dotedanjih pristopov / teorij izhodišče: enostranskost dotedanjih pristopov / teorij pravo je pojav v katerem se prepletajo vse tri prvinepravo je pojav v katerem se prepletajo vse tri prvine

vrednote, norme, dejstva (družbeni odnosi)vrednote, norme, dejstva (družbeni odnosi)izvor: latinska Amerika (Miguel Reale: “tridimenzionalna teorija prava”izvor: latinska Amerika (Miguel Reale: “tridimenzionalna teorija prava”

* pravo je normativni in kulturni pojav z elementi “tega kar je” in “tistega kar * pravo je normativni in kulturni pojav z elementi “tega kar je” in “tistega kar naj bi bilo”naj bi bilo”

*splošno uveljavljeni teoretični pogledi na pravo / njegovo bistvo *splošno uveljavljeni teoretični pogledi na pravo / njegovo bistvo →→

LIBERALNA TEORIJA PRAVALIBERALNA TEORIJA PRAVA(“demokratično pravo” je na svobodi in enakopravnosti utemeljen relativno (“demokratično pravo” je na svobodi in enakopravnosti utemeljen relativno

avtonomen avtonomen in nepristranski normativni mehanizem za urejanje družbenih odnosov) in nepristranski normativni mehanizem za urejanje družbenih odnosov) gre za celovite teorije o bistvu prava, ki naj zagotovijo kompleksnogre za celovite teorije o bistvu prava, ki naj zagotovijo kompleksno

teoretično podlago za (legitimno) delovanje pravnega sistema teoretično podlago za (legitimno) delovanje pravnega sistema v obstoječih (“zaostrenih”) družbenih razmerah se zdijo “deficitarne”v obstoječih (“zaostrenih”) družbenih razmerah se zdijo “deficitarne” ker ker

zastopajo povsem nekritičen pogled na družbeno funkcijo/vlogo pravazastopajo povsem nekritičen pogled na družbeno funkcijo/vlogo prava

KRITIČNI POGLEDI NA PRAVOKRITIČNI POGLEDI NA PRAVO

MARKSISTIČNA TEORIJA PRAVAMARKSISTIČNA TEORIJA PRAVA

marksizem: filozofska smer v 19. stoletjumarksizem: filozofska smer v 19. stoletju v začetku 20. stol. postane podlaga za socialistično družbeno ureditevv začetku 20. stol. postane podlaga za socialistično družbeno ureditev

potvarjanje njenih izhodišč privede do marksistične ideologije/totalitarne praksepotvarjanje njenih izhodišč privede do marksistične ideologije/totalitarne prakse v postmoderni dobi spet pridobiva na pomenu (vpliv na kritične smeri v v postmoderni dobi spet pridobiva na pomenu (vpliv na kritične smeri v

družboslovju)družboslovju)

ne gre za sistematizirano, celovito teorijo pravane gre za sistematizirano, celovito teorijo pravaobstajajo različne smeri marksistične teorije pravaobstajajo različne smeri marksistične teorije prava

*prava ni mogoče razumeti brez razumevanja celotne družbene *prava ni mogoče razumeti brez razumevanja celotne družbene strukt.strukt.

*pravo je “vrhnja stavba” in je kot takšno predvsem odraz *pravo je “vrhnja stavba” in je kot takšno predvsem odraz ekonomske strukture družbe ekonomske strukture družbe ↓ ↓↓ ↓

temeljne institucije in značilnosti modernega prava so funkcionalno povezanetemeljne institucije in značilnosti modernega prava so funkcionalno povezanes kapitalističnim družbeno-ekonomskim sistemoms kapitalističnim družbeno-ekonomskim sistemom

enakost pred zakonom ni moralni imperativ moderne družbe (temveč enakost pred zakonom ni moralni imperativ moderne družbe (temveč funkcionalni) funkcionalni)

pravo je v zakon prevzeta volja vladajočega (kapitalističnega) pravo je v zakon prevzeta volja vladajočega (kapitalističnega) razredarazreda

s preseženjem razredne družbe bo izginila potreba po pravu s preseženjem razredne družbe bo izginila potreba po pravu m. je kritična teorija ki jo je kompromitirala komunistična politična ideologijam. je kritična teorija ki jo je kompromitirala komunistična politična ideologija

““CRITICAL LEGAL STUDIES MOVEMENT”CRITICAL LEGAL STUDIES MOVEMENT”

*v 70-ih in 80-ih letih 20. stoletja v ZDA*v 70-ih in 80-ih letih 20. stoletja v ZDA*radikalna alternativa ustaljenim teoretičnim pogledom na pravo *radikalna alternativa ustaljenim teoretičnim pogledom na pravo

ki so tesno povezani z idejo in zasnovo liberalne državeki so tesno povezani z idejo in zasnovo liberalne države*moderna družba je krivična (ekonomske in socialne neenakosti, revščina, *moderna družba je krivična (ekonomske in socialne neenakosti, revščina,

prikrajšanost) prikrajšanost) in tudi moderno pravo (ki to družbo ureja) je v pretežni meri krivičen normativni redin tudi moderno pravo (ki to družbo ureja) je v pretežni meri krivičen normativni red*liberalna (naravnopravno-pozitivistična) teorija prava je ideološka in apologetska *liberalna (naravnopravno-pozitivistična) teorija prava je ideološka in apologetska

ter kot takšna neustrezna teoretična podlaga za legitimno pravno soočanje s ter kot takšna neustrezna teoretična podlaga za legitimno pravno soočanje s sodobnimi sodobnimi

družbenimi razmerami družbenimi razmerami *ČPTS (vrednostrni temelj modernega prava!) so tudi “humanistična fasada” ki *ČPTS (vrednostrni temelj modernega prava!) so tudi “humanistična fasada” ki

prikriva krivična družbena razmerja (hierarhične zatiralske odnose, družbene prikriva krivična družbena razmerja (hierarhične zatiralske odnose, družbene neenakosti itd.) neenakosti itd.)

ter predvsem zagotavlja uveljavljanje ter predvsem zagotavlja uveljavljanje svobode, enakopravnosti in interesov pripadnikov družbene elitesvobode, enakopravnosti in interesov pripadnikov družbene elite

naloga kritične teorije je da dosledno razkriva spornonaloga kritične teorije je da dosledno razkriva sporno

družbeno vlogo pravadružbeno vlogo prava*in da išče alternativne možnosti za tako ureditev družbe *in da išče alternativne možnosti za tako ureditev družbe ki ne bo temeljila na izkoriščanju in družbeni nepravičnostiki ne bo temeljila na izkoriščanju in družbeni nepravičnosti

POSTMODERNA TEORIJA PRAVAPOSTMODERNA TEORIJA PRAVA

*v širši okvir PM teorije prava sodi tudi CLS *v širši okvir PM teorije prava sodi tudi CLS *postmodernizem se v 80-ih letih kot kritična paradigma pojavi na vseh področjih družboslovja *postmodernizem se v 80-ih letih kot kritična paradigma pojavi na vseh področjih družboslovja

*kritičen pogled na (post)moderno družbo, njene institucije in na moderno znanost *kritičen pogled na (post)moderno družbo, njene institucije in na moderno znanost kot temelj družbene organizacije in njenega (nadaljnjega) razvoja kot temelj družbene organizacije in njenega (nadaljnjega) razvoja

*moderni družboslovni instrumentarij je v postmoderni, poznokapitalistični družbi *moderni družboslovni instrumentarij je v postmoderni, poznokapitalistični družbi zastarel in neustrezenzastarel in neustrezen

moderna formula “več razuma (in znanosti) več svobode (in pravičnosti)” itd. ne drži večmoderna formula “več razuma (in znanosti) več svobode (in pravičnosti)” itd. ne drži več razum in znanost nista le progresivni sili temveč tudi orodji razum in znanost nista le progresivni sili temveč tudi orodji

nadzora, dominacije, diskriminacije izkoriščanja in zatiranjanadzora, dominacije, diskriminacije izkoriščanja in zatiranja*potreba po rekonstrukciji ključnih družbenih konceptov in institucij*potreba po rekonstrukciji ključnih družbenih konceptov in institucij

na obrobju “uradne” teorije prava se porajajo postmodernistični na obrobju “uradne” teorije prava se porajajo postmodernistični pogledi pogledi

*zagovarjajo “zunanji pogled” na pravo, pravni sistem, pravno urejanje*zagovarjajo “zunanji pogled” na pravo, pravni sistem, pravno urejanje*poglavitni koncepti modernega pravnega sistema (svoboda, enakopravnost, lastnina) *poglavitni koncepti modernega pravnega sistema (svoboda, enakopravnost, lastnina)

so v obstoječih družbenih razmerah arbitrarni , prisilni in zastareli so v obstoječih družbenih razmerah arbitrarni , prisilni in zastareli potrebna je potrebna je de/rekonstrukcijade/rekonstrukcija

temeljna ideja je alternativno(!) iskanje boljšega, bolj pravičnega temeljna ideja je alternativno(!) iskanje boljšega, bolj pravičnega prava in družbeprava in družbe

TEMELJNE ZNAČILNOSTI TEMELJNE ZNAČILNOSTI MODERNEGA PRAVAMODERNEGA PRAVA

““moderna država” moderna država” tip države ki se je od 17./18. st. naprej tip države ki se je od 17./18. st. naprej izoblikoval v okviru v zahodne civilizacijeizoblikoval v okviru v zahodne civilizacije

““moderno pravo” moderno pravo” tip prava ki se je razvijal na enakihtip prava ki se je razvijal na enakihidejnih in družbenoekonomskih temeljih kot moderna državaidejnih in družbenoekonomskih temeljih kot moderna država

primerjava z drugimi zgodovinsko izoblikovanimi tipi pravaprimerjava z drugimi zgodovinsko izoblikovanimi tipi prava

sužnjelastniško pravo, fevdalno pravosužnjelastniško pravo, fevdalno pravo

* razpršenost državne oblasti / pravnih virov * razpršenost državne oblasti / pravnih virov ←← vplivvpliv

* kazuističnost * kazuističnost ←← ekonomskih in političnihekonomskih in političnih

* neenakopravnost / družbena slojevitost * neenakopravnost / družbena slojevitost ←← razmer srednjega razmer srednjega vekaveka

* podrejenost religiji * podrejenost religiji

ključni dejavniki razvoja modernega prava ključni dejavniki razvoja modernega prava * družbene (ekonomske, politične in kulturne) razmere v 17./18. * družbene (ekonomske, politične in kulturne) razmere v 17./18.

st.st.razsvetljenstvo, racionalizem, sekularizacija, meščanska revolucija,razsvetljenstvo, racionalizem, sekularizacija, meščanska revolucija,

kontraktualizem/konstitucionalizem, tržno gospodarstvokontraktualizem/konstitucionalizem, tržno gospodarstvo * recepcija rimskega prava* recepcija rimskega prava

RP je zagotavljalo sprejemljivo podlago za razvijajoče se tržno gospodarstvoRP je zagotavljalo sprejemljivo podlago za razvijajoče se tržno gospodarstvoše vedno pa je temeljilo na neenakopravnsti in suženjstvu še vedno pa je temeljilo na neenakopravnsti in suženjstvu splošnost, abstraktnost in sistematičnost ni bila zadostnasplošnost, abstraktnost in sistematičnost ni bila zadostna

vpliv na zasnovo in razvoj modernega “zasebnega prava” vpliv na zasnovo in razvoj modernega “zasebnega prava”

* realizacija ideje družbene pogodbe in liberalne države * realizacija ideje družbene pogodbe in liberalne države liberalna in pravna država kot garant svobode, enakosti pred zakonom, pravne liberalna in pravna država kot garant svobode, enakosti pred zakonom, pravne

varnosti,varnosti,človekovih “naravnih” pravic, tržne ekonomiječlovekovih “naravnih” pravic, tržne ekonomije

vpliv na zasnovo, ZNAČILNOSTI in razvoj modernega “javnega prava”vpliv na zasnovo, ZNAČILNOSTI in razvoj modernega “javnega prava”

splošnost, abstraktnost, sistematičnost itd.splošnost, abstraktnost, sistematičnost itd.

SPLOŠNOST SPLOŠNOST * pravne norme se ne obračajo na določeno (individualno) osebo * pravne norme se ne obračajo na določeno (individualno) osebo

temvečtemvečna nedoločeno število oseb (vsi pravni naslovljenci, določene skupine na nedoločeno število oseb (vsi pravni naslovljenci, določene skupine

ipd.)ipd.)

* zagotavlja (zagotavljala naj bi !!) da je pravna norma odraz splošne * zagotavlja (zagotavljala naj bi !!) da je pravna norma odraz splošne volje volje

in ne odraz partikularnih ali individualnih interesov posameznikov in in ne odraz partikularnih ali individualnih interesov posameznikov in skupinskupin

* splošnost naj bi zagotavljala ENAKOST PRED ZAKONOM* splošnost naj bi zagotavljala ENAKOST PRED ZAKONOM

sorazmerna enakopravnostsorazmerna enakopravnost PAZI: imperativ pravne enakosti je bolj funkcionalni kot moralni imperativPAZI: imperativ pravne enakosti je bolj funkcionalni kot moralni imperativ

enakost pred zakonom in družbena (ne)enakostenakost pred zakonom in družbena (ne)enakost

* pomemben element sodobne normativne tehnike* pomemben element sodobne normativne tehnike

ABSTRAKTNOST ABSTRAKTNOST * se kaže v lastnosti pravnih norm da v naprej urejajo družbena razmerja* se kaže v lastnosti pravnih norm da v naprej urejajo družbena razmerja

* zagotavljala naj bi PRAVNO VARNOST IN PREDVIDLJIVOST* zagotavljala naj bi PRAVNO VARNOST IN PREDVIDLJIVOST

* izjemen pomen v kazenskem pravu (“nullum crimen nulla poena…”)* izjemen pomen v kazenskem pravu (“nullum crimen nulla poena…”)* uporabljanje prava * uporabljanje prava proces prehajanja od abstraktnega h konkretnemu proces prehajanja od abstraktnega h konkretnemu

- pravni silogizem (razvoj in pomen pravne logike)- pravni silogizem (razvoj in pomen pravne logike)

FORMALIZEM FORMALIZEM * odraža zahtevo da je treba pri ustvarjanju in uporabljanju prava * odraža zahtevo da je treba pri ustvarjanju in uporabljanju prava

v interesu pravne varnosti in kakovosti pravnega urejanja/odločanja v interesu pravne varnosti in kakovosti pravnega urejanja/odločanja upoštevati postopkovna pravila in oblikovne zahteve upoštevati postopkovna pravila in oblikovne zahteve

PAZI: posebna vloga na področju uporabljanja prava oz. pravnega odločanja PAZI: posebna vloga na področju uporabljanja prava oz. pravnega odločanja (enakopravnost/zagotavljanje enakih pravic udeležencev v pravnih postopkih)(enakopravnost/zagotavljanje enakih pravic udeležencev v pravnih postopkih)

* zagotavljal naj bi pravno varnost * zagotavljal naj bi pravno varnost * kritika: * kritika: pretiranpretiran formalizem ogroža učinkovitost / prilagodljivost formalizem ogroža učinkovitost / prilagodljivost

prava, prava, družbenim razmeram, ovira udejanjanje dejanske enakosti pred družbenim razmeram, ovira udejanjanje dejanske enakosti pred

zakonom & pravičnosti itd.zakonom & pravičnosti itd.

SISTEMATIČNOST SISTEMATIČNOST * na to lastnost je poleg družbenih sprememb vplival tudi racionalizem* na to lastnost je poleg družbenih sprememb vplival tudi racionalizem

težnja po sistematičnosti je nastala zaradi zahtev nastajajočega tržnega težnja po sistematičnosti je nastala zaradi zahtev nastajajočega tržnega gospodarstva, zasnove liberalne države in zametkov znanosti o pravu ki je gospodarstva, zasnove liberalne države in zametkov znanosti o pravu ki je

težila k racionalnostitežila k racionalnosti * izrazila se je v odpravi partikularizma in sprejemu prvih modernih * izrazila se je v odpravi partikularizma in sprejemu prvih modernih

kodifikacij (javnega in zasebnega) pravakodifikacij (javnega in zasebnega) prava * po tej lastnosti se pravo bistveno razlikuje od drugih normativnih * po tej lastnosti se pravo bistveno razlikuje od drugih normativnih

pojavovpojavov

PRAVNI SISTEMPRAVNI SISTEM

pojem in prvinepojem in prvineprvine sistemizacije pravaprvine sistemizacije prava

veliki pravni sistemiveliki pravni sistemi

* predzadnje poglavje v učbeniku !* predzadnje poglavje v učbeniku !

PRAVO IN POLITIKAPRAVO IN POLITIKA

oba pojava izražata človekovo težnjo po urejanju in usmerjanju družbe k določenim ciljem oba pojava izražata človekovo težnjo po urejanju in usmerjanju družbe k določenim ciljem (imata isto “bitnost” ki jo racionalno zaznavamo ločeno)(imata isto “bitnost” ki jo racionalno zaznavamo ločeno)

vrednostni normativni sistem usmerjanje družbene skupnosti k določenim vrednostni normativni sistem usmerjanje družbene skupnosti k določenim

ciljemciljem ureja zunanje družbene odnose način razreševanja družbenih ureja zunanje družbene odnose način razreševanja družbenih

protislovijprotislovij razrešuje spore med posamez./skup. določanje ciljev razvoja in izbiranje razrešuje spore med posamez./skup. določanje ciljev razvoja in izbiranje

sredstev sredstev sankcionira kršitve prava boj za oblast, vojna interesovsankcionira kršitve prava boj za oblast, vojna interesov (“nadaljevanje vojne z mirnimi…”)(“nadaljevanje vojne z mirnimi…”) “ “umazana…”umazana…” IZHODIŠČNA TEZAIZHODIŠČNA TEZA

oba pojava imata svojo lastno identitetooba pojava imata svojo lastno identitetoni pa ju mogoče med seboj povsem ločiti ni pa ju mogoče med seboj povsem ločiti

POLITIKA POLITIKA * politika se v sodobni pravni (državi) v pretežni meri * politika se v sodobni pravni (državi) v pretežni meri

udejanja skozi pravoudejanja skozi pravo

““policy” policy” → usmerjanje družbe/družbenega področja k ciljem→ usmerjanje družbe/družbenega področja k ciljem““politics → ravnanja in razmerja ki zadevajo pridobivanje, ohranjanje in izvajanje oblastipolitics → ravnanja in razmerja ki zadevajo pridobivanje, ohranjanje in izvajanje oblasti

PAZI: v širšem smislu pojem “politika”vključuje tudi institucionalne PAZI: v širšem smislu pojem “politika”vključuje tudi institucionalne

pravne mehanizme boja za oblast pravne mehanizme boja za oblast →→ strankarski in volilni sistemstrankarski in volilni sistem

* lastnosti : * lastnosti : * determiniranost z obstoječimi družbenimi razmerami* determiniranost z obstoječimi družbenimi razmerami

* visoka stopnja dinamičnosti in prilagodljivosti razmeram, ciljem, interesom, ideologiji* visoka stopnja dinamičnosti in prilagodljivosti razmeram, ciljem, interesom, ideologiji* pogosto visoka stopnja iracionalnosti in (interesne) pristranskosti, nizka stopnja objektivnosti* pogosto visoka stopnja iracionalnosti in (interesne) pristranskosti, nizka stopnja objektivnosti

PRAVO PRAVO * pravo je v normativno obliko prevzet politični konsenz* pravo je v normativno obliko prevzet politični konsenz

* ima ambivalentno družbeno vlogo (sredstvo oblasti/politike – omejitev oblasti)* ima ambivalentno družbeno vlogo (sredstvo oblasti/politike – omejitev oblasti) v zgodovinski perspektivi se obe vlogi izmenjujeta z različno stopnjo intenzitetev zgodovinski perspektivi se obe vlogi izmenjujeta z različno stopnjo intenzitete

* nadomešča logiko prisile s prisilo “logike”* nadomešča logiko prisile s prisilo “logike”v moderni dobi se normativna moč transformirala v kognitivno močv moderni dobi se normativna moč transformirala v kognitivno moč

kljub temu je prisila “razuma” oz. “logike” ultima racio utemeljena v prisili oblastikljub temu je prisila “razuma” oz. “logike” ultima racio utemeljena v prisili oblastirazum/logika je v stiku z realnostjo kljub navidezni formalnosti/objektivnostirazum/logika je v stiku z realnostjo kljub navidezni formalnosti/objektivnosti subjektiviziran(a) subjektiviziran(a) →→

predeterminiran(a) je z iracionalnimi vzgibi v posamezniku (z intuicijo, vrednostnimi nazori), z okoljem itd.predeterminiran(a) je z iracionalnimi vzgibi v posamezniku (z intuicijo, vrednostnimi nazori), z okoljem itd.zato pravo (tako kot politika!) ni izključno racionalno, objektivno, interesno nepristransko itd.zato pravo (tako kot politika!) ni izključno racionalno, objektivno, interesno nepristransko itd.

(na to vpliva tudi pomenska nedoločnost pravnih norm/pravnega jezika, pravna načela, pravne praznine itd).(na to vpliva tudi pomenska nedoločnost pravnih norm/pravnega jezika, pravna načela, pravne praznine itd).

meja med pravom in politiko je dokaj nejasna, spremenljivameja med pravom in politiko je dokaj nejasna, spremenljiva

pravo je v razmerju do politike (le) relativno avtonomno (velja tudi obratno)pravo je v razmerju do politike (le) relativno avtonomno (velja tudi obratno)formalni razlogi formalni razlogi → → abstraktnost, splošnost, sistematičnost in formalizem, pravni jezikabstraktnost, splošnost, sistematičnost in formalizem, pravni jezik

materialni razlogi materialni razlogi → vrednostna razsežnost prava, načela pravne države, človekove pravice itd.→ vrednostna razsežnost prava, načela pravne države, človekove pravice itd.

pravo ni le gola oblika, skozi katero bi se udejanjala oblast/politika, temveč jepravo ni le gola oblika, skozi katero bi se udejanjala oblast/politika, temveč je

vsebinsko relativno samostojnovsebinsko relativno samostojno politika mu posreduje “grobo vsebino” ki jo pravo podredi svojim lastnostim politika mu posreduje “grobo vsebino” ki jo pravo podredi svojim lastnostim →→

način oblikovanja pravnih aktov, hierarhija aktov, ustavna jamstva svobode, enakosti pred zakonom itd., način oblikovanja pravnih aktov, hierarhija aktov, ustavna jamstva svobode, enakosti pred zakonom itd., delitev oblasti, ustavno sodstvo ipd..delitev oblasti, ustavno sodstvo ipd..

vendar pravo hkrati tudi ni povsem objektivno sredstvo družbenega urejanjavendar pravo hkrati tudi ni povsem objektivno sredstvo družbenega urejanja*pravo ni nevtralni mehanizem / tehnično sredstvo za udejanjanje družbenih odnosov *pravo ni nevtralni mehanizem / tehnično sredstvo za udejanjanje družbenih odnosov

**ustvarjanje pravaustvarjanje prava je načeloma v domeni politične večine je načeloma v domeni politične večine*pri *pri uporabljanju pravauporabljanju prava v kontaktu z realnostjo ni absolutne objektivnosti v kontaktu z realnostjo ni absolutne objektivnosti

* uporabljanje / interpretacija prava ni mehanska temveč je ustvarjalna dejavnost (implicira subjektivne primesi) * uporabljanje / interpretacija prava ni mehanska temveč je ustvarjalna dejavnost (implicira subjektivne primesi)

kot relativno kot relativno ločeni in povezaniločeni in povezani entiteti pri usmerjanju družbe entiteti pri usmerjanju družbe nimata vedno enakih vlog nimata vedno enakih vlog včasih “progresivno” vlogo (kot omejevalni dejavnik!) odigra pravo, včasih pa politika (kot mobilizacijski d.!)včasih “progresivno” vlogo (kot omejevalni dejavnik!) odigra pravo, včasih pa politika (kot mobilizacijski d.!)družbeni premiki so le redko odraz razvojnih premikov v pravnem redu (prej obratno, se pa tudi to zgodi!)družbeni premiki so le redko odraz razvojnih premikov v pravnem redu (prej obratno, se pa tudi to zgodi!) družbeno-imaginativni potencial je pri pravu manjši kot pri politiki (p. je konservativna kategorija)družbeno-imaginativni potencial je pri pravu manjši kot pri politiki (p. je konservativna kategorija)

SINTEZASINTEZAzapleten odnos med pravom in politiko se kaže na treh ravnehzapleten odnos med pravom in politiko se kaže na treh ravneh

OBLIKOVANJE IN DELOVANJE DRŽAVNE OBLASTIOBLIKOVANJE IN DELOVANJE DRŽAVNE OBLASTIto področje je pravno urejeno, elementi obeh pojavov se prepletajoto področje je pravno urejeno, elementi obeh pojavov se prepletajo

USTVARJANJE PRAVAUSTVARJANJE PRAVAzakonodajni postopek zakonodajni postopek → → politika ustvarja pravopolitika ustvarja pravo

tudi tu pravo ohranja relativno avtonomijo tudi tu pravo ohranja relativno avtonomijo →→ politične ambicije so omejene s politične ambicije so omejene spostopkovnimi in materialnimi določbami ustave, podrejene so ustavnosodnemu nadzoru,postopkovnimi in materialnimi določbami ustave, podrejene so ustavnosodnemu nadzoru,

pravna zavest / občutek politične akterje usmerja k pravnim vrednotampravna zavest / občutek politične akterje usmerja k pravnim vrednotam

UPORABLJANJE PRAVAUPORABLJANJE PRAVAnačela zakonitosti, neodvisnosti sodstva in samostojnosti upravnih organovnačela zakonitosti, neodvisnosti sodstva in samostojnosti upravnih organov

vpliv politike je manj prisotenvpliv politike je manj prisotenkljub temu ostaja problem (ne)objektivnosti in (ne)ustvarjalnosti sodnikov itd.kljub temu ostaja problem (ne)objektivnosti in (ne)ustvarjalnosti sodnikov itd.

*poseben fenomen je neposreden (vulgaren) vpliv politike na pravo !!*poseben fenomen je neposreden (vulgaren) vpliv politike na pravo !!

** vloga (ustavnih) sodišč ** vloga (ustavnih) sodišč → → vsebinsko precizirajo vsebino prava vsebinsko precizirajo vsebino pravas svojimi odločitvami vzpostavljajo precedenčni temelj za razumevanje ustavnih načel in določbs svojimi odločitvami vzpostavljajo precedenčni temelj za razumevanje ustavnih načel in določb

PAZI: meja med pravnim in političnim odločanjem ustavnega sodišča je “ohlapna”PAZI: meja med pravnim in političnim odločanjem ustavnega sodišča je “ohlapna”

POLITIKA “NEKOČ IN DANES”POLITIKA “NEKOČ IN DANES” AVTOKRACIJA AVTOKRACIJA →→ podrejenost prava politiki podrejenost prava politiki DEMOKRACIJA DEMOKRACIJA → partnerski odnos (ne nadrejenost prava politiki!!)→ partnerski odnos (ne nadrejenost prava politiki!!)

ANTIKAANTIKA

““upravljanje javnih zadev s ciljem zagotavljanja splošne blaginje”upravljanje javnih zadev s ciljem zagotavljanja splošne blaginje”nasprotovanje despotstvu in tiranstvunasprotovanje despotstvu in tiranstvu

Aristotel: veščina zagotavljanja svobode in pluralnosti ki se navdihuje pri modrostiAristotel: veščina zagotavljanja svobode in pluralnosti ki se navdihuje pri modrosti

SREDNJI VEKSREDNJI VEKizraz “politika” nadomestijo izrazi “regnum”, “dominium”, “principatum”izraz “politika” nadomestijo izrazi “regnum”, “dominium”, “principatum”

→ → hegemonija srednjeveških vladarjevhegemonija srednjeveških vladarjevabsolutistična država: tehnicizacija (depolitizacija) politike in birokratizacijaabsolutistična država: tehnicizacija (depolitizacija) politike in birokratizacija

RENESANSA / NOVI VEKRENESANSA / NOVI VEKoživi antični pojem, liberalna država, tržno gospodarstvo oživi antični pojem, liberalna država, tržno gospodarstvo → težnja po demokratični oblasti→ težnja po demokratični oblasti

politika sčasoma postane mehanizem pridobivanja, izvajanja in ohranjanja oblastipolitika sčasoma postane mehanizem pridobivanja, izvajanja in ohranjanja oblastistopi se z državo, postane institucionalizirana oblika boja za oblaststopi se z državo, postane institucionalizirana oblika boja za oblast

““politikovo strast, modrost in odgovornost pri upravljanju javnih zadev zamenja že(l)ja po oblasti”politikovo strast, modrost in odgovornost pri upravljanju javnih zadev zamenja že(l)ja po oblasti”

KONSOLIDACIJA DEMOKRACIJEKONSOLIDACIJA DEMOKRACIJE

politiko nadomesti “policy”politiko nadomesti “policy”inženiring razporejanja družbenih dobrin , politika “blaginje” izpodrine politiko “smisla”inženiring razporejanja družbenih dobrin , politika “blaginje” izpodrine politiko “smisla”

golo upravljanje ki se uklanja diktatu trga, kapitalagolo upravljanje ki se uklanja diktatu trga, kapitala

SOCIALISTIČNA REVOLUCIJASOCIALISTIČNA REVOLUCIJA““politika je sredstvo (nad)oblasti, ki naj izgine z obzorja, ko bo izkoreninjena politika je sredstvo (nad)oblasti, ki naj izgine z obzorja, ko bo izkoreninjena

nadoblast”nadoblast”

““paradoks”paradoks”

AVTOKRATSKA OBLAST AVTOKRATSKA OBLAST → teži k podrejanju oz. ukinjanju politike→ teži k podrejanju oz. ukinjanju politike

* aktualno nezaupanje v politiko oz. večje zaupanje v pravo (juridizacija)* aktualno nezaupanje v politiko oz. večje zaupanje v pravo (juridizacija)kot v politiko je odraz krize demokracijekot v politiko je odraz krize demokracije

PRAVNO PRAVILOPRAVNO PRAVILOuvodne opazkeuvodne opazke

* pravo kot družbeni pojav – pravni sistem / pravni red * pravo kot družbeni pojav – pravni sistem / pravni red ++ njegovi sestavni deli njegovi sestavni deli

PRAVNI RED (v širšem smislu): PRAVNI RED (v širšem smislu): pravno pravilo, pravni akt, pravno razmerjepravno pravilo, pravni akt, pravno razmerje

* definicija PP→ * definicija PP→ z državnoz državno prisilo zavarovano pravilo o ravnanju pravnih naslovljencevprisilo zavarovano pravilo o ravnanju pravnih naslovljencev

* normativ(istič)na teorija prava → * normativ(istič)na teorija prava → PP je osrednja prvina modernega prava (pravnega sistema oz. pravnega reda)PP je osrednja prvina modernega prava (pravnega sistema oz. pravnega reda)

integralne teorije pravaintegralne teorije prava → PP je ena od ključnih prvin modernega prava (pravnega reda) → PP je ena od ključnih prvin modernega prava (pravnega reda)

* pravno pravilo “na splošno”, “kot tako”, “splošno-teoretični aspekt” * pravno pravilo “na splošno”, “kot tako”, “splošno-teoretični aspekt” vrste PP, sestavine PP ipd.vrste PP, sestavine PP ipd.

* raznolikost pravnih pravil* raznolikost pravnih pravilrazlična vsebinarazlična vsebina, , različne vrsterazlične vrste (npr. splošna in abstraktna - posamična in konkretne, (npr. splošna in abstraktna - posamična in konkretne,obvezna - dispozitivna, pravna načela itd.), obvezna - dispozitivna, pravna načela itd.), različne sestavinerazlične sestavine (s sankcijo ali brez nje, (s sankcijo ali brez nje,

s primarno hipotezo ali brez nje itd.), s primarno hipotezo ali brez nje itd.), različna podobarazlična podoba

ZGRADBA / SESTAVINE PRAVNIH PRAVILZGRADBA / SESTAVINE PRAVNIH PRAVILSMISELNOST PROUČEVANJA ZGRADBE PPSMISELNOST PROUČEVANJA ZGRADBE PP

* kakovostno oblikovanje * kakovostno oblikovanje ++ pravilno uporabljanje pravilno uporabljanje* PP ni mogoče enačiti z določbami pravnih aktov* PP ni mogoče enačiti z določbami pravnih aktov

osrednji sestavini sta osrednji sestavini sta dispozicija dispozicija in in sankcijasankcija (večina PP ima samo ti dve sestavini!) (večina PP ima samo ti dve sestavini!)

↓ ↓ ↓↓

vsebina (obveznega) ravnanja pravna posledica za kršitev dispozicijevsebina (obveznega) ravnanja pravna posledica za kršitev dispozicije

IDEALNA ZGRADBAIDEALNA ZGRADBAhipoteza dispozicije (primarna hipoteza)hipoteza dispozicije (primarna hipoteza)

opis dejanskih okoliščin, ki morajo biti podane, da nastopi dolžnost obveznega ravnanjaopis dejanskih okoliščin, ki morajo biti podane, da nastopi dolžnost obveznega ravnanjapredpostavka, ki omogoča nastop primarne dispozicijepredpostavka, ki omogoča nastop primarne dispozicije

odvisna je od pravne tehnike in področja pravnega urejanja (običajno ni izrecno opredeljena!)odvisna je od pravne tehnike in področja pravnega urejanja (običajno ni izrecno opredeljena!)

dispozicija (primarna dispozicija)dispozicija (primarna dispozicija)osrednja sestavina PP; obvezen način ravnanja; različne vrste dispozicij !! osrednja sestavina PP; obvezen način ravnanja; različne vrste dispozicij !!

kršitev (sekundarna hipoteza)kršitev (sekundarna hipoteza)negacija primarne dispozicije; SH določa kršitev oz. njene znake (v PP ki določajo KD je izrecno opredeljena!) negacija primarne dispozicije; SH določa kršitev oz. njene znake (v PP ki določajo KD je izrecno opredeljena!)

sankcija (sekundarna dispozicija)sankcija (sekundarna dispozicija)dejanska sestavina: pravna posledica, ki zadane naslovljenca, ki ni ravnal v skladu s primarno dispozicijodejanska sestavina: pravna posledica, ki zadane naslovljenca, ki ni ravnal v skladu s primarno dispozicijo

normativna sestavina: določitev subjektov in njihovih ravnanj za izvršitev sankcije normativna sestavina: določitev subjektov in njihovih ravnanj za izvršitev sankcije

VRSTE DISPOZICIJ / PRAVNIH PRAVIL VRSTE DISPOZICIJ / PRAVNIH PRAVIL PAZI: v učbeniku so vrste PP prikazane kot vrste dispozicij PPPAZI: v učbeniku so vrste PP prikazane kot vrste dispozicij PP

kriteriji razvrščanja: kakovost , vsebina, narava, stopnja odrejenosti ravnanja kriteriji razvrščanja: kakovost , vsebina, narava, stopnja odrejenosti ravnanja

1. kriterij: KAKOVOST1. kriterij: KAKOVOST

splošna in abstraktna – posamična in konkretnasplošna in abstraktna – posamična in konkretnasplošnost in posamičnost → nanaša se na subjekte splošnost in posamičnost → nanaša se na subjekte

abstraktnost in konkretnost → nanaša se na ravnanjeabstraktnost in konkretnost → nanaša se na ravnanje______________

splošno PP: zadeva skupino (kategorijo) osebsplošno PP: zadeva skupino (kategorijo) osebposamično PP: zadeva posamično (individualno) osebo posamično PP: zadeva posamično (individualno) osebo

abstraktno PP: v naprej določa način ravnanja; ureja v naprej zamišljena (abstraktna) družbena razmerjaabstraktno PP: v naprej določa način ravnanja; ureja v naprej zamišljena (abstraktna) družbena razmerjakonkretno PP: nanaša se na že nastalo (konkretno) družbeno razmerjekonkretno PP: nanaša se na že nastalo (konkretno) družbeno razmerje

običajno: splošna in abstraktna – posamična in konkretna !!običajno: splošna in abstraktna – posamična in konkretna !!splošna in abstraktna → PP v zakonih in drugih splošnih pravnih aktihsplošna in abstraktna → PP v zakonih in drugih splošnih pravnih aktih

posamična in konkretna → PP v sodbah sodišč in drugih posamičnih pravnih aktih posamična in konkretna → PP v sodbah sodišč in drugih posamičnih pravnih aktih splošna in konkretna → PP v zakonu, ki npr. določa način odprave posledic potresasplošna in konkretna → PP v zakonu, ki npr. določa način odprave posledic potresaposamična in abstraktna → PP v pogodbi, ki opredeljuje posledice kršitve pogodbeposamična in abstraktna → PP v pogodbi, ki opredeljuje posledice kršitve pogodbe

* splošna in abstraktna PP omogočajo učinkovito urejanje družbenih odnosov, uresničevanje vrednot* splošna in abstraktna PP omogočajo učinkovito urejanje družbenih odnosov, uresničevanje vrednot

* posamična in konkretna PP omogočajo uresničevanje splošnih in abstraktnih PP v družbeni praksi * posamična in konkretna PP omogočajo uresničevanje splošnih in abstraktnih PP v družbeni praksi

2. kriterij: VSEBINA2. kriterij: VSEBINA

zapovedujoča in prepovedujoča PPzapovedujoča in prepovedujoča PPvsa PP ki naslovljencem nalagajo dolžnosti (v obliki storitve ali opustitve)vsa PP ki naslovljencem nalagajo dolžnosti (v obliki storitve ali opustitve)zavarovanje splošnega družbenega interesa (temeljnih družbenih vrednot)zavarovanje splošnega družbenega interesa (temeljnih družbenih vrednot)

PP na področju kazenskega prava, davčnega prava, pristojnosti in pooblastila državnih organov PP na področju kazenskega prava, davčnega prava, pristojnosti in pooblastila državnih organov dovoljujoča (pooblaščujoča) PPdovoljujoča (pooblaščujoča) PP

dovoljujejo oz. dopuščajo določeno ravnanje, od volje naslovljencev pa je odvisno ali bodo dovoljujejo oz. dopuščajo določeno ravnanje, od volje naslovljencev pa je odvisno ali bodo pooblastilo uporabili ali ne (dispozitivna PP)pooblastilo uporabili ali ne (dispozitivna PP)

“…“…upnik lupnik lahkoahko izterja dolg…” izterja dolg…”“…“…lastnik lastnik lahkolahko zahteva stvar nazaj, če jo nekdo pridobi protipravno…” zahteva stvar nazaj, če jo nekdo pridobi protipravno…”

izbirna (alternativna) PPizbirna (alternativna) PPPP ki pravnim subjektom omogočajo da izberejo obvezen način ravnanjaPP ki pravnim subjektom omogočajo da izberejo obvezen način ravnanja

razpolagalna (dispozitivna*) PPrazpolagalna (dispozitivna*) PPPP ki pravnim subjektom ponujajo način ravnanja ki pa ga lahko nadomestijo z drugim načinom ravnanjaPP ki pravnim subjektom ponujajo način ravnanja ki pa ga lahko nadomestijo z drugim načinom ravnanja

* najdemo jih na področjih kjer ni potrebno strogo enosmerno urejanje ravnanja* najdemo jih na področjih kjer ni potrebno strogo enosmerno urejanje ravnanjadiskrecijska PPdiskrecijska PP

pravica državnih organov do prostega preudarkapravica državnih organov do prostega preudarka ko odločajo o pravicah in obveznostih ko odločajo o pravicah in obveznostih diskrecijsko PP daje državnemu organu več svobode pri odločanjudiskrecijsko PP daje državnemu organu več svobode pri odločanju

na področju upravnega odločanja (sprejem v državljanstvo, priznanje pravice do prebivališča ipd.)na področju upravnega odločanja (sprejem v državljanstvo, priznanje pravice do prebivališča ipd.)pogoji so našteti primeroma ali pa so uporabljene pomensko nedoločne formulacije pogoji so našteti primeroma ali pa so uporabljene pomensko nedoločne formulacije

““in druge okoliščine, ki vplivajo na…”in druge okoliščine, ki vplivajo na…”državni organ je zavezan k spoštovanju načela zakonitosti, samoomejevanjadržavni organ je zavezan k spoštovanju načela zakonitosti, samoomejevanja

3. kriterij: NARAVA3. kriterij: NARAVAkogentna (kategorična) PP kogentna (kategorična) PP ta pravila imajo obvezno naravo ta pravila imajo obvezno naravo

ravnanje zapovedujejo ali prepovedujejo (zapovedujoča in prepovedujoča PP)ravnanje zapovedujejo ali prepovedujejo (zapovedujoča in prepovedujoča PP)

dispozitivna (konvencionalna) PP dispozitivna (konvencionalna) PP ta pravila imajo “neobvezno” naravo ta pravila imajo “neobvezno” naravo

ravnanje dajejo na izbiro oz.dovoljujejo, od naslovnika pa je odvisno ali bo “pooblastilo” uporabil ravnanje dajejo na izbiro oz.dovoljujejo, od naslovnika pa je odvisno ali bo “pooblastilo” uporabil dovoljujoča, alternativna, razpolagalnadovoljujoča, alternativna, razpolagalna

4. kriterij: STOPNJA ODREJENOSTI RAVNANJA4. kriterij: STOPNJA ODREJENOSTI RAVNANJAstriktnastriktna → → obvezen način ravnanja je podan striktnoobvezen način ravnanja je podan striktno

elastična elastična → → obvezen način ravnanja je podan ohlapno (kot načelo ali standard) obvezen način ravnanja je podan ohlapno (kot načelo ali standard) pravna načelapravna načela: npr. ustavna načela, načela obligacijskega prava, mednarodnega prava itd.: npr. ustavna načela, načela obligacijskega prava, mednarodnega prava itd.

pravni standardipravni standardi: npr. v obligacijskem pravu “dober gospodar”, “dober strokovnjak” : npr. v obligacijskem pravu “dober gospodar”, “dober strokovnjak”

* pomen metod razlage pravnih aktov, sodne prakse ipd. !! * pomen metod razlage pravnih aktov, sodne prakse ipd. !!

VRSTE SEKUNDARNIH HIPOTEZ (PRAVNIH KRŠITEV)VRSTE SEKUNDARNIH HIPOTEZ (PRAVNIH KRŠITEV) * pravna kršitev je ravnanje v nasprotju z dispozicijo (negacija dispozicije)* pravna kršitev je ravnanje v nasprotju z dispozicijo (negacija dispozicije)

*sekundarna hipoteza določa pravno kršitev in njene sestavine*sekundarna hipoteza določa pravno kršitev in njene sestavine* je predpostavka sankcije (različne pravne kršitve nimajo enake teže!) * je predpostavka sankcije (različne pravne kršitve nimajo enake teže!)

kazniva ravnanja (kazenski delikti)kazniva ravnanja (kazenski delikti)KAZNIVA DEJANJAKAZNIVA DEJANJA → ravnanja ki ogrožajo temeljne človekove in družbene vrednote → ravnanja ki ogrožajo temeljne človekove in družbene vrednotePREKRŠKI PREKRŠKI → ravnanja ki ogrožajo javni red na različnih področjih družbenih odnosov→ ravnanja ki ogrožajo javni red na različnih področjih družbenih odnosov

DISCIPLINSKI PRESTOPKIDISCIPLINSKI PRESTOPKI → kršitev obveznosti in discipline v organizacijah→ kršitev obveznosti in discipline v organizacijah*delovnih (javnih in zasebnih), interesnih in drugih*delovnih (javnih in zasebnih), interesnih in drugih

civilni delikti in kršitve (pogodbenih) obveznosticivilni delikti in kršitve (pogodbenih) obveznosti*kršitev splošnih in abstraktnih PP ki povzroči škodo*kršitev splošnih in abstraktnih PP ki povzroči škodo

*kršitev posamičnih in konkretnih PP ki izhajajo iz pogodbe kot ne-oblastnega posamičnega PA*kršitev posamičnih in konkretnih PP ki izhajajo iz pogodbe kot ne-oblastnega posamičnega PA

škoda → škoda → zmanjšanje premoženja, preprečitev povečanjazmanjšanje premoženja, preprečitev povečanja == premoženjska škodapremoženjska škoda

povzročitev telesnih in duševnih bolečin povzročitev telesnih in duševnih bolečin == nepremoženjska škodanepremoženjska škoda ↓ ↓

telesne in duševne bolečine → strah, bolečine ki so posledica posegov v osebnostne pravice telesne in duševne bolečine → strah, bolečine ki so posledica posegov v osebnostne pravice (dostojanstvo, telesna integriteta, prostost, zasebnost itd.) (dostojanstvo, telesna integriteta, prostost, zasebnost itd.)

↓↓↓↓razlogi zaradi katerih prihaja do pravnih kršitev !?razlogi zaradi katerih prihaja do pravnih kršitev !?

politično (državno) organizirana skupnost mora na reagirati na (hujše) pravne kršitvepolitično (državno) organizirana skupnost mora na reagirati na (hujše) pravne kršitveta reakcija se dogaja na organiziran, predvidljiv in čimbolj nedvoumen način → ta reakcija se dogaja na organiziran, predvidljiv in čimbolj nedvoumen način → s pravno sankcijos pravno sankcijo

* sankcijo lahko izrečemo samo ODGOVORNEMU STORILCU PRAVNE KRŠITVE* sankcijo lahko izrečemo samo ODGOVORNEMU STORILCU PRAVNE KRŠITVE

ODGOVORNOST ZA PRAVNE KRŠITVEODGOVORNOST ZA PRAVNE KRŠITVE

ODGOVORNOST ZA KAZNIVA RAVNANJAODGOVORNOST ZA KAZNIVA RAVNANJAnačelo subjektivne odgovornosti → krivda načelo subjektivne odgovornosti → krivda ++ prištevnost (dokazno breme nosi tožilec!) prištevnost (dokazno breme nosi tožilec!)

↓ ↓ ↓ ↓ prištevnostprištevnost : sposobnost pravilno zaznavati svet okoli sebe in obvladati svoje ravnanje : sposobnost pravilno zaznavati svet okoli sebe in obvladati svoje ravnanje ↓ ↓ neprišteven storilec : če ob storitvi ni mogel razumeti svojega ravnanja in ga ni imel v oblasti (neprišteven storilec : če ob storitvi ni mogel razumeti svojega ravnanja in ga ni imel v oblasti (actio liberaactio libera …) …) krivda : krivda : storilčev (negativni) odnos do PP in do dejanja ki ga je storil storilčev (negativni) odnos do PP in do dejanja ki ga je storil **naklepnaklep → če se je zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti → če se je zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti → → če se je zavedal da lahko nastane prepovedana posledica in je v tako posledico privolil če se je zavedal da lahko nastane prepovedana posledica in je v tako posledico privolil * * malomarnost malomarnost → če se je zavedal da lahko nastane prepovedana posledica pa je mislil, da jo bo preprečil ali → če se je zavedal da lahko nastane prepovedana posledica pa je mislil, da jo bo preprečil ali da ne bo nastalada ne bo nastala → → če se ni zavedal (možnosti) nastanka prepovedane posledice pa bi se po okoliščinah če se ni zavedal (možnosti) nastanka prepovedane posledice pa bi se po okoliščinah ravnanja in po svojih osebnih značilnostih tega moral ali mogel zavedatiravnanja in po svojih osebnih značilnostih tega moral ali mogel zavedati *storilec iz malomarnosti odgovarja le v primeru če je zakonodajalec izrecno določil da je dejanje kaznivo*storilec iz malomarnosti odgovarja le v primeru če je zakonodajalec izrecno določil da je dejanje kaznivo

**posebna pravila pri ugotavljanju odgovornosti oz. sankcij za mladoletne storilce**posebna pravila pri ugotavljanju odgovornosti oz. sankcij za mladoletne storilce

ODGOVORNOST ZA CIVILNE DELIKTE IN KRŠITVE OBVEZNOSTIODGOVORNOST ZA CIVILNE DELIKTE IN KRŠITVE OBVEZNOSTI

načelo subjektivne odgovornostinačelo subjektivne odgovornosti → krivda → krivda ++ prištevnost (PAZI: obrnjeno dokazno breme) prištevnost (PAZI: obrnjeno dokazno breme) načelo objektivne odgovornosti !! načelo objektivne odgovornosti !! →→

odgovornost ne glede na krivdo povzročiteljaodgovornost ne glede na krivdo povzročitelja ↓ ↓ odgovornost ki izhaja iz (škodljivega) delovanja in učinkov nevarne stvari odgovornost ki izhaja iz (škodljivega) delovanja in učinkov nevarne stvari **delovanje električnih in plinskih naprav, eksplozivnih snovi, žičnice(!) itd.delovanje električnih in plinskih naprav, eksplozivnih snovi, žičnice(!) itd. odgovornost za ravnanje ljudi ki so z odgovorno osebo/subjektom v specifičnem razmerju odgovornost za ravnanje ljudi ki so z odgovorno osebo/subjektom v specifičnem razmerju *država/organizacija odgovarja za škodo ki jo zaposleni povzročijo tretjim, *država/organizacija odgovarja za škodo ki jo zaposleni povzročijo tretjim, *starši pod določenimi pogoji odgovarjajo za škodo ki jo povzročijo (civilno neodgovorni) otroci*starši pod določenimi pogoji odgovarjajo za škodo ki jo povzročijo (civilno neodgovorni) otroci * odgovornost za duševno bolne osebe oz. osebe s trajno ali začasno duševno motnjo (?) * odgovornost za duševno bolne osebe oz. osebe s trajno ali začasno duševno motnjo (?) ________________________________________________________ pravna kršitev zaradi “nevednosti” oz. nepoznavanja prava ↓pravna kršitev zaradi “nevednosti” oz. nepoznavanja prava ↓ ““ignorantia iuris nocet”ignorantia iuris nocet” **conditio sine qua nonconditio sine qua non učinkovitega delovanja pravnega sistema in uresničevanja njegove funkcije učinkovitega delovanja pravnega sistema in uresničevanja njegove funkcije **velja domneva da ljudje poznajo pravo oz. se lahko z njim pravočasno seznanijo – velja domneva da ljudje poznajo pravo oz. se lahko z njim pravočasno seznanijo – načelo vacatio legisnačelo vacatio legis izjema : pravna zmota → izjema : pravna zmota → ni kazensko/civilno odgovoren če upravičeno ni vedel da je dejanje kaznivoni kazensko/civilno odgovoren če upravičeno ni vedel da je dejanje kaznivo pravna kršitev zaradi zmote v subjektu ali objektu ↓pravna kršitev zaradi zmote v subjektu ali objektu ↓

dejanska zmota → dejanska zmota → ni kazensko/civilno odgovoren ker niso podani vsi znaki KD/CDni kazensko/civilno odgovoren ker niso podani vsi znaki KD/CD**PAZI: ravnanje v **PAZI: ravnanje v skrajni siliskrajni sili ali ali silobranusilobranu ni kaznivo ravnanjeni kaznivo ravnanje

VRSTE PRAVNIH SANKCIJVRSTE PRAVNIH SANKCIJsankcija je zadnja sestavina “idealnega” pravnega pravilasankcija je zadnja sestavina “idealnega” pravnega pravila

negativne posledice ki zadenejo storilca kršitve (odražajo pretežno prisilno naravo prava)negativne posledice ki zadenejo storilca kršitve (odražajo pretežno prisilno naravo prava)PAZI: negativne in pozitivne sankcije (subvencije, olajšave, finančne nagrade itd. za zaželeno ravnanje)PAZI: negativne in pozitivne sankcije (subvencije, olajšave, finančne nagrade itd. za zaželeno ravnanje)

↓ ↓ zaradi raznolikosti pravnih kršitev so tudi pravne sankcije različne zaradi raznolikosti pravnih kršitev so tudi pravne sankcije različne

SANKCIJE ZA KAZNIVA RAVNANJA SANKCIJE ZA KAZNIVA RAVNANJA kazni opozorilne sankcije varnostni ukrepi vzgojni ukrepikazni opozorilne sankcije varnostni ukrepi vzgojni ukrepi

KAZNIVA DEJANJA:KAZNIVA DEJANJA: kazenkazen (zapor, den. kazen) (zapor, den. kazen) stranska kazenstranska kazen (prepoved vožnje, izgon)(prepoved vožnje, izgon) *prisilen poseg državne oblasti v posameznikove pravice (v pravico do svobode in v premoženjske pravice)*prisilen poseg državne oblasti v posameznikove pravice (v pravico do svobode in v premoženjske pravice) **v primeru KD država (na oster in boleč način) reagira v imenu družbe in njenih temeljnih vrednotv primeru KD država (na oster in boleč način) reagira v imenu družbe in njenih temeljnih vrednot načelo zakonitosti v kaznovalnem pravunačelo zakonitosti v kaznovalnem pravu (PAZI: lex certa, prepoved analogije, prepoved retroaktivnosti) (PAZI: lex certa, prepoved analogije, prepoved retroaktivnosti) polnoletni kazensko odgovorni storilci → polnoletni kazensko odgovorni storilci → zaporzapor in in denarna kazendenarna kazen (praviloma določena v razponu) (praviloma določena v razponu) individualizacija kazni : teža dejanja individualizacija kazni : teža dejanja ++ oteževalne/olajševalne okoliščine (pri denarni k: premoženjske raz.) oteževalne/olajševalne okoliščine (pri denarni k: premoženjske raz.) NAMEN!? zastraševalna funkcija (generalna in specialna prevencija), retribucija, varnost! *abolicionizem!!NAMEN!? zastraševalna funkcija (generalna in specialna prevencija), retribucija, varnost! *abolicionizem!!

pogojna obsodbapogojna obsodba varnostni ukrepivarnostni ukrepi (odvzem vozniškega dovoljenja, obvezno zdravljenje ipd.) (odvzem vozniškega dovoljenja, obvezno zdravljenje ipd.) → → manj nevarna KD manj nevarna KD ++ namen kaznovanja mora biti dosežen → nevarnost ponovitve namen kaznovanja mora biti dosežen → nevarnost ponovitve ++ učinkovitost učinkovitost PREKRŠKI : PREKRŠKI : gl. sankcijagl. sankcija: : globagloba; ; str. sankcijestr. sankcije: kaz. točke, prepoved vožnje, izgon, zaseg// UZ!: kaz. točke, prepoved vožnje, izgon, zaseg// UZ! DISCIPLINSKI PRESTOPKI : opomin, denarna kazen, prenehanje delovnega razmerja (statusa)DISCIPLINSKI PRESTOPKI : opomin, denarna kazen, prenehanje delovnega razmerja (statusa)

SANKCIJE ZA CIVILNE DELIKTE IN KRŠITVE OBVEZNOSTI SANKCIJE ZA CIVILNE DELIKTE IN KRŠITVE OBVEZNOSTI

posledica civilnih deliktov je nastanek premoženjske in / ali nepremoženjske škodeposledica civilnih deliktov je nastanek premoženjske in / ali nepremoženjske škode cilj oz namen sankcij → vzpostavitev stanja pred škodnim dogodkom (restitucija)cilj oz namen sankcij → vzpostavitev stanja pred škodnim dogodkom (restitucija) → → če to ni mogočeče to ni mogoče pride v poštev denarna odškodninapride v poštev denarna odškodnina

sankcioniranje civilnih deliktov ki so povzročili nepremoženjsko škodo ↓sankcioniranje civilnih deliktov ki so povzročili nepremoženjsko škodo ↓ * * moralno zadoščenja (opravičilo povzročitelja, objava sodbe ipd.) moralno zadoščenja (opravičilo povzročitelja, objava sodbe ipd.) * * denarna odškodnina (pomen sodne prakse, ZDA!!)denarna odškodnina (pomen sodne prakse, ZDA!!) * aktualno: posegi v zasebnost in dostojanstvo vs. “pravica do obveščenosti”, “umetniška svoboda” itd.* aktualno: posegi v zasebnost in dostojanstvo vs. “pravica do obveščenosti”, “umetniška svoboda” itd.

SANKCIJE ZA NEZAKONITE PRAVNE AKTE SANKCIJE ZA NEZAKONITE PRAVNE AKTE kazenske in civilne sankcije → zadevajo osebo (kršitelja)kazenske in civilne sankcije → zadevajo osebo (kršitelja) posebna vrsta sankcij → zadeva pravni akt, če je v njem prišlo do napak (kršitev PP)posebna vrsta sankcij → zadeva pravni akt, če je v njem prišlo do napak (kršitev PP)

tudi te kršitve imajo različno težo → različne sankcije → NIČNOST in NEVELJAVNOSTtudi te kršitve imajo različno težo → različne sankcije → NIČNOST in NEVELJAVNOST ** če ima PA takšne take napake da ne bi smel nastati → ODPRAVA če ima PA takšne take napake da ne bi smel nastati → ODPRAVA *če ima PA takšne napake da ne sme več povzročati pravnih posledic → RAZVELJAVITEV *če ima PA takšne napake da ne sme več povzročati pravnih posledic → RAZVELJAVITEV

PAZI: razlike pri nezakonitih/protiustavnih ne/oblastnih splošnih in posamičnih PA !!PAZI: razlike pri nezakonitih/protiustavnih ne/oblastnih splošnih in posamičnih PA !!

JEZIKOVNE ZNAČILNOSTI PRAVNIH PRAVILJEZIKOVNE ZNAČILNOSTI PRAVNIH PRAVILPP bi morala biti čimbolj jasna, natančna in razumljiva → načelo pravne države in pravne varnosti PP bi morala biti čimbolj jasna, natančna in razumljiva → načelo pravne države in pravne varnosti

jezikovna nejasnost in nenatančnost lahko ogrozita namen PP in prava nasploh (pravne vrednote!)jezikovna nejasnost in nenatančnost lahko ogrozita namen PP in prava nasploh (pravne vrednote!) ↓↓ ↓↓ zakonodajalec naj bi uporabljal pomensko izdelane, nedvoumne (striktne) besedezakonodajalec naj bi uporabljal pomensko izdelane, nedvoumne (striktne) besede pomen strokovnega pravnega jezika !!pomen strokovnega pravnega jezika !!

* problem pomenske nedoločnosti pravnih pravil (izhaja tudi iz narave /razlage/ PP in jezika)* problem pomenske nedoločnosti pravnih pravil (izhaja tudi iz narave /razlage/ PP in jezika) * * zakonodajalec se mora pogosto zatekati k pomensko odprtim, raztegljivim (elastičnim) zakonodajalec se mora pogosto zatekati k pomensko odprtim, raztegljivim (elastičnim)

pojmom, če hoče zagotoviti učinkovito pravno urejanje družbenih odnosov pojmom, če hoče zagotoviti učinkovito pravno urejanje družbenih odnosov → → to velja celo za področje kazenskega (materialnega) prava !!!to velja celo za področje kazenskega (materialnega) prava !!! pri opredelitvi kaznivih dejanj se pojavljajo nedoločni, pomensko raztegljivi pojmipri opredelitvi kaznivih dejanj se pojavljajo nedoločni, pomensko raztegljivi pojmi (“lahka telesna poškodba”, nevarno orodje”, “resna grožnja”, “posebno predrzen način” itd.)(“lahka telesna poškodba”, nevarno orodje”, “resna grožnja”, “posebno predrzen način” itd.) KAKO SE (ČE SE) PRAVNI RED IZOGNE PRAVNI NEVARNOSTI?? KAKO SE (ČE SE) PRAVNI RED IZOGNE PRAVNI NEVARNOSTI??

→ → pravne definicije (posebna vrsta PP), pomen sodne prakse in pravne znanostipravne definicije (posebna vrsta PP), pomen sodne prakse in pravne znanosti

**postmoderna (kritična) teorija prava**postmoderna (kritična) teorija prava → opozarja na izrazito pomensko nedoločnost prava, → opozarja na izrazito pomensko nedoločnost prava, vsebino prava določi interpretacija, “interpretatorji” - pravniki so večinoma pripadniki vsebino prava določi interpretacija, “interpretatorji” - pravniki so večinoma pripadniki družbene elite, navidez nevtralna PP privilegirajo nosilce družbene (ekonomske in politične) močidružbene elite, navidez nevtralna PP privilegirajo nosilce družbene (ekonomske in politične) moči → → pretežno politična narava prava pretežno politična narava prava

PRAVNI AKTI / VIRIPRAVNI AKTI / VIRI človekova zavestna dejanja / oblike v katerih nastajajo pravna pravilačlovekova zavestna dejanja / oblike v katerih nastajajo pravna pravila *so bistvena prvina p. reda saj so *so bistvena prvina p. reda saj so sredstvo za oblikovanje PPsredstvo za oblikovanje PP s čimer omogočajo funkc. prava s čimer omogočajo funkc. prava * na oblikovanje PA vplivajo številni dejavniki ekonomske, politične, vrednostne itd. narave * na oblikovanje PA vplivajo številni dejavniki ekonomske, politične, vrednostne itd. narave glede na vrsto PP (ki jih ustvarjajo PA) lahko PA razdelimo na:glede na vrsto PP (ki jih ustvarjajo PA) lahko PA razdelimo na: SPLOŠNESPLOŠNE (ti so hkrati formalni viri prava !) in (ti so hkrati formalni viri prava !) in POSAMIČNEPOSAMIČNE * tako splošni kot posamični PA so lahko * tako splošni kot posamični PA so lahko oblastnioblastni ali ali ne-oblastnine-oblastni

Kdo PA oblikuje? Kako nastajajo PA? V kakšni obliki? Kako vsebina PA postane razpoznavna?Kdo PA oblikuje? Kako nastajajo PA? V kakšni obliki? Kako vsebina PA postane razpoznavna? OBLIKOVNE ZNAČILNOSTI PAOBLIKOVNE ZNAČILNOSTI PA

oblikovalci oblikovalci pravni subjekti (fizične in pravne osebe); določi jih ustavodajalec/zakonodajalec; pravni subjekti (fizične in pravne osebe); določi jih ustavodajalec/zakonodajalec; oblastne PA oblikujejo državni organi, ne-oblastne pa osebe zasebnega pravaoblastne PA oblikujejo državni organi, ne-oblastne pa osebe zasebnega prava način način pravni postopek (dejanja ki jih je treba opraviti da PA nastane); narava / vrsta PA pravni postopek (dejanja ki jih je treba opraviti da PA nastane); narava / vrsta PA vpliva na zahtevnost postopka; postopek mora omogočiti/določiti: ugotovitev vseh relevantnih vpliva na zahtevnost postopka; postopek mora omogočiti/določiti: ugotovitev vseh relevantnih okoliščin, sodelovanje/pravice/dolžnosti udeležencev, pravno-tehnično kakovost PA okoliščin, sodelovanje/pravice/dolžnosti udeležencev, pravno-tehnično kakovost PA ustavno-revizijski, zakonodajni, sodni (kazenski, pravdni), upravni postopek ustavno-revizijski, zakonodajni, sodni (kazenski, pravdni), upravni postopek *jamstvo za nastajanje pravilnih in zakonitih PA (kršitve postopkovnih pravil *jamstvo za nastajanje pravilnih in zakonitih PA (kršitve postopkovnih pravil razveljavitev/odprava!?) razveljavitev/odprava!?)

postopkovna p. določajo tudi čas (roke) v katerem je treba opraviti procesna dejanja/sprejeti PApostopkovna p. določajo tudi čas (roke) v katerem je treba opraviti procesna dejanja/sprejeti PA * pri oblastnih PA je časovni vidik pomemben (razlike med splošnimi in posamičnimi PA)* pri oblastnih PA je časovni vidik pomemben (razlike med splošnimi in posamičnimi PA) praviloma ni mogoče predvideti kako zapletena bodo procesna dejanja (praviloma ni mogoče predvideti kako zapletena bodo procesna dejanja (instrukcijski rokinstrukcijski rok) ) ““odločiti v razumnem roku”, “kakor hitro je mogoče”, “brez nepotrebnega odlašanja”; IZJEMA UP ! odločiti v razumnem roku”, “kakor hitro je mogoče”, “brez nepotrebnega odlašanja”; IZJEMA UP ! *”justice delayed justice denied” (hitrost ne sme ogroziti kakovosti – zakonitosti/pravilnosti PA)*”justice delayed justice denied” (hitrost ne sme ogroziti kakovosti – zakonitosti/pravilnosti PA) procesna dejanja strank pa so običajno vezana na procesna dejanja strank pa so običajno vezana na prekluzivni rokprekluzivni rok (zamuda je sankcionirana) (zamuda je sankcionirana) * * pri ne-oblastnih PA je časovni (in nasploh postopkovni) vidik manj poudarjenpri ne-oblastnih PA je časovni (in nasploh postopkovni) vidik manj poudarjen postopek za oblikovanje postopek za oblikovanje ne-oblastnih splošnih PAne-oblastnih splošnih PA (avtonomnih PA) je enostavnejši (avtonomnih PA) je enostavnejši

ne-oblastni posamični PAne-oblastni posamični PA so manj uokvirjeni s postopkovnimi pravili (npr. pogodba!) so manj uokvirjeni s postopkovnimi pravili (npr. pogodba!)

oblikaoblika zunanja podoba PA (odvisna je od vrste PA !) zunanja podoba PA (odvisna je od vrste PA !) oblastni splošni PAoblastni splošni PA: : pisna oblika pisna oblika ++ javna objava) PAZI: pomen teh. pravil o obliki; neupoštevanje oblike javna objava) PAZI: pomen teh. pravil o obliki; neupoštevanje oblike oblastni posamični PAoblastni posamični PA: sodni: pisna : sodni: pisna ++ objava (upravni: praviloma ni javne objave, pravila vročanja) objava (upravni: praviloma ni javne objave, pravila vročanja) ne-oblastni splošni PAne-oblastni splošni PA: pisna oblika : pisna oblika ++ javna objava (prilagoditev avtonomnemu oblikovalcu PA) javna objava (prilagoditev avtonomnemu oblikovalcu PA) ne-oblastni posamični PAne-oblastni posamični PA: pravila o obliki so poenostavljena: pravila o obliki so poenostavljena *oblika je odvisna od pomena PA (varnost, preglednost itd.): ustna, pisna, sodelovanje prič, OJZ.. *oblika je odvisna od pomena PA (varnost, preglednost itd.): ustna, pisna, sodelovanje prič, OJZ.. *namen pisne oblike je lahko le lažje dokazovanje v primeru spora, lahko pa je pogoj veljavnosti*namen pisne oblike je lahko le lažje dokazovanje v primeru spora, lahko pa je pogoj veljavnosti (če je obv.) (če je obv.) ** vpliv elektronskega poslovanja državnih organov na obliko PA (in zlasti procesnih dejanj)** vpliv elektronskega poslovanja državnih organov na obliko PA (in zlasti procesnih dejanj) ** obličnostni obredi ob oblikovanju (ne)oblastnih PA (prostor, udeleženci, vložki itd.) ** obličnostni obredi ob oblikovanju (ne)oblastnih PA (prostor, udeleženci, vložki itd.)

SPLOŠNI PA IN DUGI PRAVNI VIRI SPLOŠNI PA IN DUGI PRAVNI VIRI SPA SPA posebno mesto v modernih pravnih sistemih posebno mesto v modernih pravnih sistemih osrednji osrednji viri pravaviri prava splošno zavezujoča pravna pravila za ravnanje naslovljencev in nastajanje PPA splošno zavezujoča pravna pravila za ravnanje naslovljencev in nastajanje PPA

SPA SPA ustvarjanje prava; PPA ustvarjanje prava; PPA uporabljanje prava (SPA) uporabljanje prava (SPA) *PAZI: razmejitev med ustvarjanjem in uporabljanjem prava je relativna! *PAZI: razmejitev med ustvarjanjem in uporabljanjem prava je relativna! **USTAVA EU USTAVA EU ((POGODBA O USTAVI ZA EUPOGODBA O USTAVI ZA EU) ) USTAVA RS (*TUL) USTAVA RS (*TUL) USTAVNI ZAKON USTAVNI ZAKON USTAVNI ZAKON USTAVNI ZAKON USTAVNI ZAKON USTAVNI ZAKON MEDNARODNA POGODBA MEDNARODNA POGODBA MEDNARODNA POGODBA MEDNARODNA POGODBA MEDNARODNA POGODBA MEDNARODNA POGODBA ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKONZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON PODZAKONSKI AKTI PODZAKONSKI AKTI (UREDBE ODLOKI PRAVILNIKI ODREDBE NAVODILA SPLOŠNI AKTI LOKALNIH SKUPNOSTI)(UREDBE ODLOKI PRAVILNIKI ODREDBE NAVODILA SPLOŠNI AKTI LOKALNIH SKUPNOSTI) NEOBLASTNI (AVTONOMNI) SPLOŠNI AKTI (STATUT, PRAVILA itd.)NEOBLASTNI (AVTONOMNI) SPLOŠNI AKTI (STATUT, PRAVILA itd.) -------------------------------------------------------------------------------------------------------- (NE)OBLASTNI POSAMIČNI AKTI (NE)OBLASTNI POSAMIČNI AKTI (SODBE SODIŠČ ODLOČBE/SKLEPI UPRAVNIH ORGANOV POGODBE IN DRUGI PRAVNI POSLI)(SODBE SODIŠČ ODLOČBE/SKLEPI UPRAVNIH ORGANOV POGODBE IN DRUGI PRAVNI POSLI) MATERIALNI AKTIMATERIALNI AKTI ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ hierarhija (ne)oblastnih PA (splošnih in posamičnih) v pravnem sistemu RShierarhija (ne)oblastnih PA (splošnih in posamičnih) v pravnem sistemu RS

USTAVA USTAVA PA najvišje pravne veljave (podrobneje po predstavljena kasneje) PA najvišje pravne veljave (podrobneje po predstavljena kasneje) ““družb. pogodba” družb. pogodba” z ustavo se oblikuje politično (državno) organizirana družbena skupnost z ustavo se oblikuje politično (državno) organizirana družbena skupnost

““materia constitutionis” materia constitutionis” PP o organizaciji državne oblasti PP o organizaciji državne oblasti ++ temeljne pravice temeljne pravice *temeljna načela pravnega reda – pravni izraz filozofsko političnih zamisli o usmerjanju družbe*temeljna načela pravnega reda – pravni izraz filozofsko političnih zamisli o usmerjanju družbe * garancija uveljavljanja javnega interesa pri izvrševanju oblasti, temelj legitimnosti oblasti* garancija uveljavljanja javnega interesa pri izvrševanju oblasti, temelj legitimnosti oblasti * poseben postopek (in organ) za sprejem/spremembo ustave* poseben postopek (in organ) za sprejem/spremembo ustave

zgodovinski razvoj ustavnosti zgodovinski razvoj ustavnosti akti ki so določali ustroj oblasti so obstajali že v antični Grčiji in Rimu akti ki so določali ustroj oblasti so obstajali že v antični Grčiji in Rimu Magna Charta Libertatem 1215Magna Charta Libertatem 1215 zasnova moderne ustave sovpada z zasnovo moderne liberalne države (družbena pogodba itd.) zasnova moderne ustave sovpada z zasnovo moderne liberalne države (družbena pogodba itd.) Ustava ZDA 1787, Ustava Francije 1791, 1793, 1795 (Ustava ZDA 1787, Ustava Francije 1791, 1793, 1795 (++ FDPČD 1789), 1875 FDPČD 1789), 1875 v 19. stoletju Ustava Švice, Švedske , Norveške, Nizozemske, Belgije v 19. stoletju Ustava Švice, Švedske , Norveške, Nizozemske, Belgije Ustava SZ 1918,24,36, Weimarska ustava 1919, Vidovdanska Ustava 1921, Ustava Avstrije 1920 Ustava SZ 1918,24,36, Weimarska ustava 1919, Vidovdanska Ustava 1921, Ustava Avstrije 1920 Ustava Italije 1948 Ustava ZRN 1949 Ustava Francije 1946 / 1958 Ustava Italije 1948 Ustava ZRN 1949 Ustava Francije 1946 / 1958 SFRJ / SRS: 1946, 1953, 1963, 1974; Republika Slovenija: december 1991SFRJ / SRS: 1946, 1953, 1963, 1974; Republika Slovenija: december 1991

ustava v formalnem smislu ustava v materialnem smisluustava v formalnem smislu ustava v materialnem smislu

ZAKONZAKON ob ustavi najpomembnejši SPA (in vir prava!) ob ustavi najpomembnejši SPA (in vir prava!) izraz “zakon” se uporablja v različnih kontekstihizraz “zakon” se uporablja v različnih kontekstih zakon mora izpolnjevati določene formalne in vsebinske kriterijezakon mora izpolnjevati določene formalne in vsebinske kriterije sprejem po določenem postopku, razglasitev in objava, ustrezna pravna močsprejem po določenem postopku, razglasitev in objava, ustrezna pravna močsplošnost in abstraktnost PP / splošno urejanje družbenih odn., načelna prepoved retroaktivnostisplošnost in abstraktnost PP / splošno urejanje družbenih odn., načelna prepoved retroaktivnosti človekove pravice in temeljne svoboščine (PAZI: absolutne in relativne)človekove pravice in temeljne svoboščine (PAZI: absolutne in relativne) PAZI: zakon v formalnem smislu - zakon v materialnem smisluPAZI: zakon v formalnem smislu - zakon v materialnem smislu ↑ ↑ ↑↑ ↑ ↑ *oblikovni (postopek itd.) in vsebinski kriteriji *oblikovni (postopek itd.) in vsebinski kriteriji ustava ustava ++ poslovnik zakonodajnega telesa poslovnik zakonodajnega telesa *nevarnost prekoračitve ustavno začrtanih okvirov zakonodajnega urejanja*nevarnost prekoračitve ustavno začrtanih okvirov zakonodajnega urejanjamehanizmi za preprečevanje zakonodajalčeve samovolje (načelo demokratičnosti, referendum, ustavno sodstvo)mehanizmi za preprečevanje zakonodajalčeve samovolje (načelo demokratičnosti, referendum, ustavno sodstvo) oblika zakona oblika zakona splošne določbe, osrednja poglavja, prehodne in končne določbe splošne določbe, osrednja poglavja, prehodne in končne določbe večina za sprejem zakona v zakonodajnem telesu večina za sprejem zakona v zakonodajnem telesu navadna relativna večina (zahtevnejša večina za “občutljivejšo” zakonodajno vsebino): PAZI: kvorum !navadna relativna večina (zahtevnejša večina za “občutljivejšo” zakonodajno vsebino): PAZI: kvorum !

zakonik zakonik zakon ki celovito in sistematično ureja širše področje družbenih odnosov zakon ki celovito in sistematično ureja širše področje družbenih odnosov Ustava RS: pravice in Ustava RS: pravice in obveznosti se urejajo (samo) z zakonom (legitimnost!)obveznosti se urejajo (samo) z zakonom (legitimnost!)

UREDBA IN DRUGI OBLASTNI PODZAKONSKI AKTIUREDBA IN DRUGI OBLASTNI PODZAKONSKI AKTI

z ustavo in zakoni se oblastno (abstraktno) urejanje družbenih odnosov ne izčrpaz ustavo in zakoni se oblastno (abstraktno) urejanje družbenih odnosov ne izčrpa izvršilna oblast s podzakonskimi splošnimi akti izvršuje zakone s podrobnejšim urejanjem izvršilna oblast s podzakonskimi splošnimi akti izvršuje zakone s podrobnejšim urejanjem narava in domet izvršilnih splošnih aktov je narava in domet izvršilnih splošnih aktov je odvisen od oblike organizacije državne oblastiodvisen od oblike organizacije državne oblasti **zoženje funkcije izvršilnih organov na izvrševanje zakonov zoženje funkcije izvršilnih organov na izvrševanje zakonov **prevzemanjem vloge zakonodajalcaprevzemanjem vloge zakonodajalca “delegirana zakonodaja”“delegirana zakonodaja” UREDBA UREDBA osrednji splošni pravni akt vlade osrednji splošni pravni akt vlade izvršilne uredbeizvršilne uredbe: urejajo : urejajo način način izvrševanja pravic, dolžnosti in ostalega kar urejajo zakoniizvrševanja pravic, dolžnosti in ostalega kar urejajo zakoni *splošno in posebno zakonsko pooblastilo za izvrševanje zakonov z uredbo*splošno in posebno zakonsko pooblastilo za izvrševanje zakonov z uredbo uredbe z zakonsko močjouredbe z zakonsko močjo: kadar ustava dopušča delegirano zakonodajno dejavnost : kadar ustava dopušča delegirano zakonodajno dejavnost * del zakonodajne funkcije opravi vlada, SLO: izključno v izrednem ali vojnem stanju (PR),* del zakonodajne funkcije opravi vlada, SLO: izključno v izrednem ali vojnem stanju (PR), v državah s (pol)predsedniškim sistemom oblasti je delegirana zakonodaja zelo prisotnav državah s (pol)predsedniškim sistemom oblasti je delegirana zakonodaja zelo prisotna

izvršilno-upravni organi (ministrstva) in SLS sprejemajo tudi druge splošne PA izvršilno-upravni organi (ministrstva) in SLS sprejemajo tudi druge splošne PA pravilniki, odredbe, navodila odloke (SLS)pravilniki, odredbe, navodila odloke (SLS)

*določajo pravila o ravnanju upravnih organov pri izvrševanju zakonov in uredb*določajo pravila o ravnanju upravnih organov pri izvrševanju zakonov in uredb*urejajo notranjo organizacijo in način dela v upravnih organih / njihovih organizacijskih enotah*urejajo notranjo organizacijo in način dela v upravnih organih / njihovih organizacijskih enotah

SLS z odloki (v skladu z zakoni) urejajo zadeve lokalnega pomenaSLS z odloki (v skladu z zakoni) urejajo zadeve lokalnega pomena

NE-OBLASTNI (AVTONOMNI) SPLOŠNI PRAVNI AKTINE-OBLASTNI (AVTONOMNI) SPLOŠNI PRAVNI AKTI

organi državne oblasti niso edini oblikovalci splošnih pravnih aktovorgani državne oblasti niso edini oblikovalci splošnih pravnih aktov država nekaterim subjektom prepušča avtonomno urejanje svoje organizacije in delovanja država nekaterim subjektom prepušča avtonomno urejanje svoje organizacije in delovanja namen namen bolj učinkovito urejanje ki bolj dosledno upošteva posebnosti neke organizacijebolj učinkovito urejanje ki bolj dosledno upošteva posebnosti neke organizacije statuti/pravila gospod. in negospodarskih organizacij, paradr.. ustanov, kolektivne pogodbestatuti/pravila gospod. in negospodarskih organizacij, paradr.. ustanov, kolektivne pogodbe država s svojimi splošnimi PA še vedno določa okvir avtonomnega pravnega urejanja ↓država s svojimi splošnimi PA še vedno določa okvir avtonomnega pravnega urejanja ↓ pristojnost organov avtonomnih organizacij, način sprejemanja avtonomnih aktov, objavljanje, začetek pristojnost organov avtonomnih organizacij, način sprejemanja avtonomnih aktov, objavljanje, začetek

veljavno. veljavno. državni organi v skladu z ustavo in zakoni izvršujejo državni organi v skladu z ustavo in zakoni izvršujejo nadzor zakonitosti avtonomnih PAnadzor zakonitosti avtonomnih PA PP so (v pogledu zgradbe) v avtonomnih aktih podobna kot v oblastnih PA; PP so (v pogledu zgradbe) v avtonomnih aktih podobna kot v oblastnih PA; razlika: sankcijarazlika: sankcija

→ → avtonomna PP ne morejo predvideti sankcij ki posegajo v človekovo osebno svobodo (prostostavtonomna PP ne morejo predvideti sankcij ki posegajo v človekovo osebno svobodo (prostost))→ → morajo pa biti sankcije (in kazniva ravnanja – disciplinski prestopki) v naprej določene, organ, postopek itd. morajo pa biti sankcije (in kazniva ravnanja – disciplinski prestopki) v naprej določene, organ, postopek itd.

SODNA PRAKSA KOT (NEFORMALNI) VIR PRAVASODNA PRAKSA KOT (NEFORMALNI) VIR PRAVA

evropski kontinentalni pravni sistem → evropski kontinentalni pravni sistem → posamični oblastni PAposamični oblastni PA niso splošno obvezen vir prava niso splošno obvezen vir prava *šlo naj bi za uporabljanje prava (torej *šlo naj bi za uporabljanje prava (torej nene za oblikovanje splošnih in abstraktnih PP z “erga omnes” učinki ) za oblikovanje splošnih in abstraktnih PP z “erga omnes” učinki )

sodna praksa v SLO pravnem redu ni (splošno obvezen oz. formalni) vir prava sodna praksa v SLO pravnem redu ni (splošno obvezen oz. formalni) vir prava razlaganje in uporabljanje prava, ki ima zavezujoče učinke za udeležene subjekte (pravni učinki “inter partes”)razlaganje in uporabljanje prava, ki ima zavezujoče učinke za udeležene subjekte (pravni učinki “inter partes”) sodna praksa omogoča le predvidevanje o tem kako bodo sodišča odločila v podobnih primerih sodna praksa omogoča le predvidevanje o tem kako bodo sodišča odločila v podobnih primerih

TODA POZOR!!: sodno odločanje ni mehanska temveč je ustvarjalna dejavnostTODA POZOR!!: sodno odločanje ni mehanska temveč je ustvarjalna dejavnost formalni pravni viri (splošni PA) so pogosto pomensko nedoločni, odprti, pomanjkljivi → formalni pravni viri (splošni PA) so pogosto pomensko nedoločni, odprti, pomanjkljivi → šele uporaba formalnih pravnih virov (s pomočjo interpretacije) določi njihovo vsebino šele uporaba formalnih pravnih virov (s pomočjo interpretacije) določi njihovo vsebino *naraščanje pomena sodne praksi ki pa kljub vsemu ni formalni vir prava (pomen *naraščanje pomena sodne praksi ki pa kljub vsemu ni formalni vir prava (pomen ustaljene sodne prakseustaljene sodne prakse!)!)

odločbe ustavnih sodišč → odločbe ustavnih sodišč → poseben pomen (“negativni zakonodajalec”)poseben pomen (“negativni zakonodajalec”) anglo-ameriški pravni sistem → “common law” sistem (anglo-ameriški pravni sistem → “common law” sistem (common law: “obče” oz. “poenoteno” pravo) common law: “obče” oz. “poenoteno” pravo) (angleški sodniki so z odločitvami v konkretnih primerih poenotili običajno pravo s tem ko so odločitve višjih (angleški sodniki so z odločitvami v konkretnih primerih poenotili običajno pravo s tem ko so odločitve višjih

sodišč v podobnih primerih postale zavezujoče za nižja sodišča – PRECEDENSI) sodišč v podobnih primerih postale zavezujoče za nižja sodišča – PRECEDENSI)

→ → oba velika sistema se zbližujeta (naraščanje vloge zakonodajalca na kontinentu in obratno)oba velika sistema se zbližujeta (naraščanje vloge zakonodajalca na kontinentu in obratno)

SPA/VIRI MEDNARODNEGA IN “EVROPSKEGA” PRAVASPA/VIRI MEDNARODNEGA IN “EVROPSKEGA” PRAVA

za urejanje družbenih odnosov v državi so pomembni tudi za urejanje družbenih odnosov v državi so pomembni tudi viri mednarodnega prava;viri mednarodnega prava; v EU pa tudi v EU pa tudi viri E-pravaviri E-prava mednarodno javno pravomednarodno javno pravo → ureja odnose v mednarodni skupnosti (med državami in medn. org) → ureja odnose v mednarodni skupnosti (med državami in medn. org) * * mednarodni običajimednarodni običaji → nastali so postopoma (spontano); zavezujejo vse države (problem učinkovitosti!) → nastali so postopoma (spontano); zavezujejo vse države (problem učinkovitosti!) **mednarodne pogodbe in sporazumimednarodne pogodbe in sporazumi → nastajajo organizirano; zavezujejo le države ki so jih sklenile → nastajajo organizirano; zavezujejo le države ki so jih sklenile ali ki so pristopile ali ki so pristopile

razmerje med MP in notranjim pravom (uveljavitev & status v hierarhiji PA) ↓razmerje med MP in notranjim pravom (uveljavitev & status v hierarhiji PA) ↓ neposreden sprejem MP v notranje pravo (z ratifikacijo) prevedba MP v notranje pravoneposreden sprejem MP v notranje pravo (z ratifikacijo) prevedba MP v notranje pravo izenačenost z zakoni umeščenost za ustavo in pred zakone izenačenost z zakoni umeščenost za ustavo in pred zakone

“ “ evropsko pravo” → viri prava Evropske skupnosti in Evropske unijeevropsko pravo” → viri prava Evropske skupnosti in Evropske unije * zgodovina nastanka ES in EU !* zgodovina nastanka ES in EU !* gre za naddržavno skupnost in naddržavno pravo katerega narava se nekoliko razlikuje od MP ↓* gre za naddržavno skupnost in naddržavno pravo katerega narava se nekoliko razlikuje od MP ↓

države so se odrekle delu svoje suverenosti → EU je v okviru svoje suverenosti vzpostavila lasten pravni države so se odrekle delu svoje suverenosti → EU je v okviru svoje suverenosti vzpostavila lasten pravni

sistemsistem načelo subsidiarnosti in sorazmernostinačelo subsidiarnosti in sorazmernosti primarni in sekundarni viri “evropskega prava”primarni in sekundarni viri “evropskega prava” položaj prava EU v hierarhiji pravnih virov v državah članicahpoložaj prava EU v hierarhiji pravnih virov v državah članicah

POSAMIČNI (INDIVIDUALNI) PRAVNI AKTIPOSAMIČNI (INDIVIDUALNI) PRAVNI AKTI

PPA so “sredstvo” s katerim pravni subjekti splošna in abstraktna PP ki so v SPA aplicirajo na konkretne PPA so “sredstvo” s katerim pravni subjekti splošna in abstraktna PP ki so v SPA aplicirajo na konkretne prim.prim.

TODA POZOR!: v nekaterih spl. in abstr. PP najdemo dispozicije ki se lahko neposredno uporabijo TODA POZOR!: v nekaterih spl. in abstr. PP najdemo dispozicije ki se lahko neposredno uporabijo *nekatere temeljne ČP, zastaranje, priposestvovanje ipd. *nekatere temeljne ČP, zastaranje, priposestvovanje ipd. pogosto pa je za uveljavljanje splošnih in abstraktnih PP (dispozicije in/ali sankcije) treba oblikovati PPA pogosto pa je za uveljavljanje splošnih in abstraktnih PP (dispozicije in/ali sankcije) treba oblikovati PPA oblastni PPA (upravni in sodni)oblastni PPA (upravni in sodni) ne-oblastni PPAne-oblastni PPA (izdajajo jih DO v okviru izvrševanja pristojnosti) (PPA s katerimi subjekti zasebnega prava urejajo razmerja) (izdajajo jih DO v okviru izvrševanja pristojnosti) (PPA s katerimi subjekti zasebnega prava urejajo razmerja) UPRAVNI AKT UPRAVNI AKT izdajajo jih državni up. organi, organi LS in organi podjetij in org. ki opravljajo naloge drž. uprave (koncesija)izdajajo jih državni up. organi, organi LS in organi podjetij in org. ki opravljajo naloge drž. uprave (koncesija) PPA na temelju SPA ustanovijo, spremenijo ali odpravijo pravice in/ali dolžnosti v konkretnem p. razmerjuPPA na temelju SPA ustanovijo, spremenijo ali odpravijo pravice in/ali dolžnosti v konkretnem p. razmerju v večini primerov izdajanja up. aktov gre za uveljavljanje pravic posameznikov in varovanje javnega interesa v večini primerov izdajanja up. aktov gre za uveljavljanje pravic posameznikov in varovanje javnega interesa upravni organi v primerih ko tako določa zakon odločajo na podlagi prostega preudarka upravni organi v primerih ko tako določa zakon odločajo na podlagi prostega preudarka

različna vsebina UA; po učinkih konstitutivni in deklarativni UArazlična vsebina UA; po učinkih konstitutivni in deklarativni UA upravna odločbaupravna odločba → splošni upravni postopek (ZUP); po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke → splošni upravni postopek (ZUP); po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke*oblika odločbe: uvod, izrek, obrazložitev, pravni pouk; pritožba (razlogi!); upravni spor, IPS,UP *oblika odločbe: uvod, izrek, obrazložitev, pravni pouk; pritožba (razlogi!); upravni spor, IPS,UP

SODNI AKTSODNI AKT oblastni PPA ki jih sodišča na podlagi ustave in zakonov izdajajo v KP, PP, NP, IP, US in UPoblastni PPA ki jih sodišča na podlagi ustave in zakonov izdajajo v KP, PP, NP, IP, US in UP izjemen pomen za varovanje (temeljnih) pravic, uveljavljanje dolžnosti in nasploh varovanje pravnih razmerijizjemen pomen za varovanje (temeljnih) pravic, uveljavljanje dolžnosti in nasploh varovanje pravnih razmerij pravni sistem naj bi sodiščem zagotovil pravni sistem naj bi sodiščem zagotovil visoko stopnjo neodvisnostivisoko stopnjo neodvisnosti → nepristransko & zakonito odločanje → nepristransko & zakonito odločanje kompleksnost sodnih postopkov → popolna ugotovitev dejstev, pravilno in utemeljeno pravno odločanje kompleksnost sodnih postopkov → popolna ugotovitev dejstev, pravilno in utemeljeno pravno odločanje sodbasodba → odločitev v KP, PP in US (sklep → postopkovna vprašanja; NP in IP) → odločitev v KP, PP in US (sklep → postopkovna vprašanja; NP in IP)KP → na zahtevo/predlog upravičenega tožilca (javnega/zasebnega); obsodilne, oprostilne in zavrnilne sodbeKP → na zahtevo/predlog upravičenega tožilca (javnega/zasebnega); obsodilne, oprostilne in zavrnilne sodbe

PP → na zahtevo upravičene tožeče stranke; dajatvene, ugotovitvene in oblikovalne sodbePP → na zahtevo upravičene tožeče stranke; dajatvene, ugotovitvene in oblikovalne sodbe * oblika sodbe; pritožba; izredna pravna sredstva (obnova postopka, revizija, izredna omilitev kazni itd.), UP * oblika sodbe; pritožba; izredna pravna sredstva (obnova postopka, revizija, izredna omilitev kazni itd.), UP

ZASEBNI PRAVNI AKT (PRAVNI POSLI)ZASEBNI PRAVNI AKT (PRAVNI POSLI)

z njimi fizične in pravne osebe (ki niso izvrševalci javne oblasti) urejajo medsebojna razmerjaz njimi fizične in pravne osebe (ki niso izvrševalci javne oblasti) urejajo medsebojna razmerjanastajajo na podlagi svobodne (avtonomne) volje udeležencev (strank)nastajajo na podlagi svobodne (avtonomne) volje udeležencev (strank)

* avtonomija je omejena: zakonodajalec določa pogoje za nastanek, način uresničevanja in prenehanje ZPA* avtonomija je omejena: zakonodajalec določa pogoje za nastanek, način uresničevanja in prenehanje ZPA prvine ZPA prvine ZPA → subjekti, volja (izjava volje), predmet (dajatev, storitev, pravice in obveznosti itd.), oblika→ subjekti, volja (izjava volje), predmet (dajatev, storitev, pravice in obveznosti itd.), oblika spori pri izpolnjevanju pravnih poslov (sodni postopek; ADR; izjemoma silobran in skrajna sila)spori pri izpolnjevanju pravnih poslov (sodni postopek; ADR; izjemoma silobran in skrajna sila)

pogodbapogodba → soglasje dveh ali več strank o oblikovanju, spremebi ali odpravi premož. pr. raz.→ soglasje dveh ali več strank o oblikovanju, spremebi ali odpravi premož. pr. raz. *pogodbeno pravo (sodi v okvir obligacijskega prava) → splošni in posebni del*pogodbeno pravo (sodi v okvir obligacijskega prava) → splošni in posebni del

SPOZNAVNI VIRI PRAVASPOZNAVNI VIRI PRAVA

sodobni pravni sistem je kompleksna celota ki bi jo brez ustreznih sredstev (spoznavnih PV!) težko spoznali sodobni pravni sistem je kompleksna celota ki bi jo brez ustreznih sredstev (spoznavnih PV!) težko spoznali spoznavni viri pravaspoznavni viri prava → omogočajo spoznanje vsebine PA in drugih pravnih informacij → omogočajo spoznanje vsebine PA in drugih pravnih informacij **z razvojem informacijske tehnologije je prišlo na področju SVP do “revolucije” ! **z razvojem informacijske tehnologije je prišlo na področju SVP do “revolucije” ! uradna glasila (uradni listi)uradna glasila (uradni listi) → UR.L.RS: → UR.L.RS: SPA državnih organov in organov LS; uradni list EU (OJEU)SPA državnih organov in organov LS; uradni list EU (OJEU) * knjižna in elektronska oblika uradnih listov* knjižna in elektronska oblika uradnih listov registri predpisovregistri predpisov → → zbirke podatkov o SPA zbirke podatkov o SPA *omogočajo iskanje SPA; posredujejo podatke o naslovu, objavi, sprejemu, začetku veljavnosti in *omogočajo iskanje SPA; posredujejo podatke o naslovu, objavi, sprejemu, začetku veljavnosti in spremembah SPA;spremembah SPA; knjižni knjižni in in elektronski elektronski registri predpisov (knjižni registri → abecedna in stvarna kazala / registri predpisov (knjižni registri → abecedna in stvarna kazala / e-registri → “iskalniki”) e-registri → “iskalniki”)

zbirke predpisovzbirke predpisov → knjižne in → knjižne in elektronske zbirke predpisovelektronske zbirke predpisov e-e-

zbirka predpisov/drugih aktov DZ /drugih državnih organov (vključujejo tudi druge info.)zbirka predpisov/drugih aktov DZ /drugih državnih organov (vključujejo tudi druge info.) IUS-INFO / IUS-INFO, EUR-LEX, WESTLAW, LEXISIUS-INFO / IUS-INFO, EUR-LEX, WESTLAW, LEXIS * vključujejo tudi zbirke sodne/upravne prakse, pravne literature in drugih pravnih informacij * vključujejo tudi zbirke sodne/upravne prakse, pravne literature in drugih pravnih informacij → → PRAVNI INFORMACIJSKI SITEMIPRAVNI INFORMACIJSKI SITEMI

znanstvena in strokovna literaturaznanstvena in strokovna literatura → → monografije, periodične publikacije, individualne (el.) objave itd. monografije, periodične publikacije, individualne (el.) objave itd.

RAZLAGA PRAVNIH AKTOVRAZLAGA PRAVNIH AKTOV

UPORABLJANJE/UDEJANJANJE PRAVA → spontano / po uradni dolžn.UPORABLJANJE/UDEJANJANJE PRAVA → spontano / po uradni dolžn. * primarna učinkovitost pravnih pravil → prostovoljno spoštovanje dispozicij* primarna učinkovitost pravnih pravil → prostovoljno spoštovanje dispozicij * oblikovanje novih splošnih pravnih aktov → “ustvarjanje prava” (SPA)* oblikovanje novih splošnih pravnih aktov → “ustvarjanje prava” (SPA) * uporabljanje SPA v konkretnih primerih → oblikovanje PPA * uporabljanje SPA v konkretnih primerih → oblikovanje PPA * uporabljanje SPA in /ali PPA pri izvajanju oblastnih materialnih aktov* uporabljanje SPA in /ali PPA pri izvajanju oblastnih materialnih aktov uporabljanje prava kot logično sklepanje uporabljanje prava kot logično sklepanje LOGIČNI oz. PRAVNI SILOGIZEM LOGIČNI oz. PRAVNI SILOGIZEM

težave pri ugotavljanju vsebine SPS (splošnih in abstraktnih PP)težave pri ugotavljanju vsebine SPS (splošnih in abstraktnih PP) ugotavljanje pravno ovrednotenje dejstev je lahko zapleteno in dolgotrajnougotavljanje pravno ovrednotenje dejstev je lahko zapleteno in dolgotrajno ta shema je predvsem prikaz bistvenih prvin uporabljanja prava ta shema je predvsem prikaz bistvenih prvin uporabljanja prava * zanima nas splošno in abstraktno PP, ki je vsebovano v SPA * zanima nas splošno in abstraktno PP, ki je vsebovano v SPA do njega se dokopljemo z do njega se dokopljemo z dejavnostjo ki jo opredeljujemo kot RAZLAGA PRAVNIH AKTOV dejavnostjo ki jo opredeljujemo kot RAZLAGA PRAVNIH AKTOV

SHEMA SHEMA zgornja premisa (splošno in abstraktno pravno pravilo ki je v SPA)zgornja premisa (splošno in abstraktno pravno pravilo ki je v SPA)

spodnja premisa (ugotovljeno dejansko stanje)spodnja premisa (ugotovljeno dejansko stanje) --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

sklep (posamično in konkretno pravno pravilo ki izhaja iz PPA)sklep (posamično in konkretno pravno pravilo ki izhaja iz PPA)

** PAZI: razlaga je prisotna in pomembna v vseh prvinah uporabljanja prava !! ** PAZI: razlaga je prisotna in pomembna v vseh prvinah uporabljanja prava !! ni uporabljanja prava brez razlage/razumevanja prava (obratno pa ne velja) ni uporabljanja prava brez razlage/razumevanja prava (obratno pa ne velja) “ “ustvarjalnost” uporabljalcev prava !?ustvarjalnost” uporabljalcev prava !? Razlaga pravnih aktov / njen namenRazlaga pravnih aktov / njen namen “ “razlaga” razlaga” prizadevanje da bi “nekaj” napravili razumljivo prizadevanje da bi “nekaj” napravili razumljivo “ “nekaj” : jezikovni znaki ki so vsebovani v pravnem aktu / njegovih določbahnekaj” : jezikovni znaki ki so vsebovani v pravnem aktu / njegovih določbah oblikovalec PA oblikuje določbe PA, razlagalec pa odkriva pravno pravilo ki je v njih oblikovalec PA oblikuje določbe PA, razlagalec pa odkriva pravno pravilo ki je v njih subjekt razlage / razumevanja PA ni nepristranski avtomat temveč (so)ustvarjalec pravnega subjekt razlage / razumevanja PA ni nepristranski avtomat temveč (so)ustvarjalec pravnega

pravila (na rezultatu razlage se odražajo subjektivne prvine subjekta razlage ki jih z pravila (na rezultatu razlage se odražajo subjektivne prvine subjekta razlage ki jih z zanašanjem na razum/logiko ni mogoče v celoti odpraviti zanašanjem na razum/logiko ni mogoče v celoti odpraviti različni subjekti različno razlagajo) različni subjekti različno razlagajo) pomenska nedoločnost jezikapomenska nedoločnost jezika *starejše teorije prava (teorije o razlagi prava) *starejše teorije prava (teorije o razlagi prava) “razlagalec je trobilo zakona” “razlagalec je trobilo zakona” * nekatere novejše smeri v teoriji prava (pravni realizem, kritične t.) * nekatere novejše smeri v teoriji prava (pravni realizem, kritične t.) “law in action” “law in action” * dojemanje abstraktno-urejevalne in konkretno-aplikativne razsežnosti prava se* dojemanje abstraktno-urejevalne in konkretno-aplikativne razsežnosti prava se razlikuje v različni pravnih kulturah in zgodovinskih obdobjih (bolj ali manj odraža razlike prirazlikuje v različni pravnih kulturah in zgodovinskih obdobjih (bolj ali manj odraža razlike pri dojemanju prava in njegove funkcije na splošno)dojemanju prava in njegove funkcije na splošno)

Subjekti razlageSubjekti razlage Kdo (lahko) razlaga pravne akte??Kdo (lahko) razlaga pravne akte?? ““obvezni” razlagalciobvezni” razlagalci “neobvezni” razlagalci“neobvezni” razlagalci državni organi, organi lokalnih skupnosti posamezniki, pravni strokovnjaki državni organi, organi lokalnih skupnosti posamezniki, pravni strokovnjaki vsi nosilci javnih pooblastil ki pravno odločajo (praktiki in teoretiki)vsi nosilci javnih pooblastil ki pravno odločajo (praktiki in teoretiki) Vrste razlageVrste razlage OBVEZNA RAZLAGA TEORETIČNA RAZLAGA OBVEZNA RAZLAGA TEORETIČNA RAZLAGA obvezna razlagalna pravilaobvezna razlagalna pravila neobvezna razlagalna pravilaneobvezna razlagalna pravila *obvezni razlagalni napotki ki jih oblikovalec *metode razlage PA ki jih je razvila*obvezni razlagalni napotki ki jih oblikovalec *metode razlage PA ki jih je razvila SPA da uporabljalcem prava pravna znanost SPA da uporabljalcem prava pravna znanost

abstraktne razlagalne določbe tradicionalna metoda abstraktne razlagalne določbe tradicionalna metoda

pravne definicije (tradicionalen pristop k razlagi/razumevanju prava) pravne definicije (tradicionalen pristop k razlagi/razumevanju prava)

pravna načela moderne metode razlage pravapravna načela moderne metode razlage prava

avtentična razlagaavtentična razlaga

tradicionalna metodatradicionalna metoda *tradicionalno razumevanje narave ter vloge in pomena razlage prava*tradicionalno razumevanje narave ter vloge in pomena razlage prava razvila se je v Franciji v 19. stoletju (po sprejetju Code Napoleon 1804)razvila se je v Franciji v 19. stoletju (po sprejetju Code Napoleon 1804) zaton že konec 19. st. (kot legitimna ali celo edini možen pristop k razumevanju /razlage/ prava)zaton že konec 19. st. (kot legitimna ali celo edini možen pristop k razumevanju /razlage/ prava)

sovpada z legalistično-normativističnim dojemanjem prava (PAZI: glej uvodno poglavje) sovpada z legalistično-normativističnim dojemanjem prava (PAZI: glej uvodno poglavje) zakon / pravni red so v še vedno pretežno agrarnem času razumeli kot zakon / pravni red so v še vedno pretežno agrarnem času razumeli kot popolenpopolen in in samozadostensamozadosten “ “pravno ustvarjalen” je zakonodajalec ki mora ustvariti popolen, jasen in neprotisloven zakon pravno ustvarjalen” je zakonodajalec ki mora ustvariti popolen, jasen in neprotisloven zakon konkretni uporabljalci zakona (sodišča in drugi državni organi) zgolj “mehanično” uporabljajo p.konkretni uporabljalci zakona (sodišča in drugi državni organi) zgolj “mehanično” uporabljajo p. vztrajanje pri “zaprtem pravnem redu/sistemu” je zasledovalo vrednote meščanske revolucije !! vztrajanje pri “zaprtem pravnem redu/sistemu” je zasledovalo vrednote meščanske revolucije !! ker je/mora biti zakon jasen in popolen je tradicionalen pristop k razlagi prisegal na →ker je/mora biti zakon jasen in popolen je tradicionalen pristop k razlagi prisegal na → jezikovno metodo razlage jezikovno metodo razlage (razumljena je bila kot vrednostno in ideološko nevtralna) (razumljena je bila kot vrednostno in ideološko nevtralna) logično metodo razlagelogično metodo razlage (v primeru da je j.m. opozorila na nejasnosti – tudi pri uporabi te (v primeru da je j.m. opozorila na nejasnosti – tudi pri uporabi te metode (tj. formalne logike) je/naj bi razlagalec ostal “nepristranski” in “brezoseben” – metode (tj. formalne logike) je/naj bi razlagalec ostal “nepristranski” in “brezoseben” – formalno-logično je/naj bi bilo mogoče oblikovati pravna načela, iz njih pa prav tako formalno-formalno-logično je/naj bi bilo mogoče oblikovati pravna načela, iz njih pa prav tako formalno-logično tudi uporabno pravno pravilologično tudi uporabno pravno pravilo Nemčija (sredi 19. st.) → “pojmovna jurisprudenca” (Begrifsjurisprudenz)Nemčija (sredi 19. st.) → “pojmovna jurisprudenca” (Begrifsjurisprudenz)*v interesu objektivnosti teži k oblikovanju “abstraktnih” “čistih” pravnih konceptov z uporabo formalne logike*v interesu objektivnosti teži k oblikovanju “abstraktnih” “čistih” pravnih konceptov z uporabo formalne logike

že ob nastanku tega pristopa je praksa odstopala od “teorije” !! (kar pa v bistvu ni pomembno!)že ob nastanku tega pristopa je praksa odstopala od “teorije” !! (kar pa v bistvu ni pomembno!)

→ → KRITIKA TRADICIONALNEGA PRISTOPA (konec 19. st.)KRITIKA TRADICIONALNEGA PRISTOPA (konec 19. st.)

konec 19. in v začetku 20. st. → novi pogledi na bistvo prava in razlage pravakonec 19. in v začetku 20. st. → novi pogledi na bistvo prava in razlage prava * premiki v razvoju moderne države in prava (nastajanje “intervencijske” oz. socialne države)* premiki v razvoju moderne države in prava (nastajanje “intervencijske” oz. socialne države)

““fetišizem” popolnega in samozadostnega zakona/pravnega reda je pokazal svojo zmotnostfetišizem” popolnega in samozadostnega zakona/pravnega reda je pokazal svojo zmotnost ideja o popolnem in konsistentnem PR ostane vendar njen uresničevalec ni več le zakonodajalec↓ideja o popolnem in konsistentnem PR ostane vendar njen uresničevalec ni več le zakonodajalec↓ iskanje novih metod za uresničitev te idejeiskanje novih metod za uresničitev te ideje

R.Ihering → R.Ihering → tradicionalni metodi razlage je očital napačno iskanje sorodnosti med tradicionalni metodi razlage je očital napačno iskanje sorodnosti med uporabljanjem prava in matematiko/logičnim procesom, neobčutljivost za družbena razmerja uporabljanjem prava in matematiko/logičnim procesom, neobčutljivost za družbena razmerja

ter njihovo vrednostno, interesno itd. naravo (“interesna jurisprudenca”) – ter njihovo vrednostno, interesno itd. naravo (“interesna jurisprudenca”) – teleološka metodateleološka metoda F. GenyF. Geny → → tako kot vsako človekovo dejanje je tudi zakon nepopolen (praznine, nejasnosti,tako kot vsako človekovo dejanje je tudi zakon nepopolen (praznine, nejasnosti, protislovja); nasprotuje “čistim”/togim pravnim konceptom/institutom; uporabljanje zakonaprotislovja); nasprotuje “čistim”/togim pravnim konceptom/institutom; uporabljanje zakona vključuje “ustvarjalno” razlago pomena jezikovnih znakov (zgodovinski/namenski/vrednostni vključuje “ustvarjalno” razlago pomena jezikovnih znakov (zgodovinski/namenski/vrednostni

kontekst oblikovanja pravnega pravila) – kontekst oblikovanja pravnega pravila) – zgodovinska, teleološka in aksiološka metodazgodovinska, teleološka in aksiološka metoda ““Freirechtsbewegung”Freirechtsbewegung” → → pravi ustvarjalec prava je sodnik, mehanično uporabljanje pravi ustvarjalec prava je sodnik, mehanično uporabljanje zakona ni mogoče, noben pravni sistem ni tako popoln da bi bil brez pravnih praznin – te zakona ni mogoče, noben pravni sistem ni tako popoln da bi bil brez pravnih praznin – te lahko zapolni uporabljalec prava (do izraza nujno pride tudi njegova vrednostna, lahko zapolni uporabljalec prava (do izraza nujno pride tudi njegova vrednostna,

svetovnonazorska in ideološka naravnanost) svetovnonazorska in ideološka naravnanost) sociološka jurisprudenca → sociološka jurisprudenca → poudari pomen razumevanja politične, ekonomske in kulturne poudari pomen razumevanja politične, ekonomske in kulturne

družbene resničnosti ter družbenih vrednot/ciljev pri razlagi pravnih aktov – družbene resničnosti ter družbenih vrednot/ciljev pri razlagi pravnih aktov – sociološka m.sociološka m. integralni razlagalni pristop → integralni razlagalni pristop → razlaga ne more ostati slepa do vrednost – razlaga ne more ostati slepa do vrednost – aksiološka metodaaksiološka metoda → → poudari tudi idejo o celovitosti pravnega sistema – poudari tudi idejo o celovitosti pravnega sistema – sistematiča metodasistematiča metoda kritična / postmoderna teorija pravakritična / postmoderna teorija prava → → poudari ideološko dimenzijo pri razlagi pravapoudari ideološko dimenzijo pri razlagi prava

v pravi teoriji se je v zadnjih desetletjih razvila posebna v pravi teoriji se je v zadnjih desetletjih razvila posebna TEORIJA ARGUMENTACIJETEORIJA ARGUMENTACIJE ↓↓ ↓↓ * izhodišče: nedoločnost, dvoumnost in pomenska odprtost ne vodi nujno v subjektivnost in iracionalnost* izhodišče: nedoločnost, dvoumnost in pomenska odprtost ne vodi nujno v subjektivnost in iracionalnost * argumentacija→ prepričljivo/dosledno utemeljevanja rezultata razlage (ustvarjalnost obdrži v logičnih okvirih)* argumentacija→ prepričljivo/dosledno utemeljevanja rezultata razlage (ustvarjalnost obdrži v logičnih okvirih) *preprečevala naj bi samovoljnost in zagotavljala zavezanost uporabljalca na cilje/vrednote pravnega sistema*preprečevala naj bi samovoljnost in zagotavljala zavezanost uporabljalca na cilje/vrednote pravnega sistema

teorija argumentacije se sklicuje na 5 temeljnih razlagalnih metod: teorija argumentacije se sklicuje na 5 temeljnih razlagalnih metod: jezikovna, logična, sistematična, zgodovinska, funkcionalnajezikovna, logična, sistematična, zgodovinska, funkcionalna * v okviru teh metod so se razvile nekatere “podmetode” (teleološka, vrednostna ipd.)* v okviru teh metod so se razvile nekatere “podmetode” (teleološka, vrednostna ipd.) JEZIKOVNA METODAJEZIKOVNA METODA ugotavlja pomen jezikovnih znakov iz katerih je sestavljen pravni akt ugotavlja pomen jezikovnih znakov iz katerih je sestavljen pravni akt slovnično razčlenjevanje jezika in iskanje nj. pomenaslovnično razčlenjevanje jezika in iskanje nj. pomena *analitična teorija prava: razčlenjevanja pravnih virov in iskanje njihovega pomena s celovitejšim prodiranjem *analitična teorija prava: razčlenjevanja pravnih virov in iskanje njihovega pomena s celovitejšim prodiranjem

v zgradbo in delovanje jezika z uporabo lingvistike, logike, semantike in semiotike v zgradbo in delovanje jezika z uporabo lingvistike, logike, semantike in semiotike **pravn(ški)i jezik: abstrakten, formalen, koncizen, natančen, varčen, brezoseben/razosebljen (namen, kritika!)pravn(ški)i jezik: abstrakten, formalen, koncizen, natančen, varčen, brezoseben/razosebljen (namen, kritika!) * pravniki jezik uporabljajo kot instrument, hkrati pa tudi jezik kot duhovno-kulturno-zgodovinska* pravniki jezik uporabljajo kot instrument, hkrati pa tudi jezik kot duhovno-kulturno-zgodovinska tvorba “obvladuje” pravnike (oz. celotno področje človekovega delovanja)tvorba “obvladuje” pravnike (oz. celotno področje človekovega delovanja) ** novejše smeri na področju lingvistike → strukturalizem, postrukturalizem itd. (Saussaire, Barthes, Derrida) ** novejše smeri na področju lingvistike → strukturalizem, postrukturalizem itd. (Saussaire, Barthes, Derrida)

LOGIČNA METODA LOGIČNA METODA uporabljanje logike v procesu uporabljanja pravauporabljanje logike v procesu uporabljanja prava * nastajanje pravnih odločitev (bolj ali manj logični proces izpeljave posledice iz obeh premis)* nastajanje pravnih odločitev (bolj ali manj logični proces izpeljave posledice iz obeh premis) * preizkus (rezultata) jezikovne (ali druge) razlage PA z vidika logičnega mišljenja * preizkus (rezultata) jezikovne (ali druge) razlage PA z vidika logičnega mišljenja * izvirno iskanje pomena PA * izvirno iskanje pomena PA Katera “logika”? → Katera “logika”? → formalna formalna ++ argumentativna argumentativna formalnaformalna → “mehanična logika”; zagotavlja formalno pravilno mišljenje (sklepanje iz trditev); → “mehanična logika”; zagotavlja formalno pravilno mišljenje (sklepanje iz trditev);

zahteva uporabo logičnega jezika (uporabo simbolov); uporablja se pri izpeljevanju posledice iz zahteva uporabo logičnega jezika (uporabo simbolov); uporablja se pri izpeljevanju posledice iz obeh premis, tudi za ugotavljanje pravega pomena dvoumnih pojmov, odpravljanje antinomij in obeh premis, tudi za ugotavljanje pravega pomena dvoumnih pojmov, odpravljanje antinomij in odpravljanje pravnih praznin v PA; odpravljanje pravnih praznin v PA;

TODA : za slednje pogosto ne zadošča formalno-logično dokazovanje; ugotavljanje TODA : za slednje pogosto ne zadošča formalno-logično dokazovanje; ugotavljanje “ “pravega pomena” terja dokazovanje “prepričljivosti” določene razlage in posledično odločitvepravega pomena” terja dokazovanje “prepričljivosti” določene razlage in posledično odločitve

argumentativnaargumentativna → “neformalna logika”; oblikovanje prepričljivih razlogov za takšno ali → “neformalna logika”; oblikovanje prepričljivih razlogov za takšno ali drugačno razumevanje pomena določb PA in za pravno odločitev; NAMEN PRAVA drugačno razumevanje pomena določb PA in za pravno odločitev; NAMEN PRAVA razreševane sporov, čim bolj učinkovito uresničevanje namena, vrednot ipd. (ne iskanje resnice!) razreševane sporov, čim bolj učinkovito uresničevanje namena, vrednot ipd. (ne iskanje resnice!) – določitev vsebine PA in pravna odločitev mora biti predvsem prepričljiva (vsebinsko – določitev vsebine PA in pravna odločitev mora biti predvsem prepričljiva (vsebinsko argumentirana) argumentirana)

““razlagalni argumenti”razlagalni argumenti” z njimi se utemeljuje možen pomen jezikovnih znakov do katerega privede jezikovna razlaga PAz njimi se utemeljuje možen pomen jezikovnih znakov do katerega privede jezikovna razlaga PA

argumentum a contrario → argumentum a contrario → sklepanje po nasprotnem razlogovanjusklepanje po nasprotnem razlogovanju * prepoveduje uporabo analogije (uporabo dispozicije za subjekte/stvari ki jih PA izrecno ne omenja) * prepoveduje uporabo analogije (uporabo dispozicije za subjekte/stvari ki jih PA izrecno ne omenja) * uporablja se v zvezi z določanjem pristojnosti državnih organov in represivnih ukrepov, v kazenskem pravu * uporablja se v zvezi z določanjem pristojnosti državnih organov in represivnih ukrepov, v kazenskem pravu

* privilegiran položaj v okviru tradicionalne metode* privilegiran položaj v okviru tradicionalne metode

argumentum a simili ad simile → argumentum a simili ad simile → sklepanje po podobnostisklepanje po podobnosti * vključuje uporabo analogije (dispozicija se uporabi tudi za subjekte in stvari ki jih PA izrecno ne omenja)* vključuje uporabo analogije (dispozicija se uporabi tudi za subjekte in stvari ki jih PA izrecno ne omenja) analogija znotraj posameznih določb (“intra legem”) in znotraj posameznega zakona (“legis”) analogija znotraj posameznih določb (“intra legem”) in znotraj posameznega zakona (“legis”)

argumentum a fortiori → “a maiori ad minus” argumentum a fortiori → “a maiori ad minus” (sklepanje od večjega na manjše)(sklepanje od večjega na manjše) ““a minori ad maius”a minori ad maius” (sklepanje od manjšega na večje) (sklepanje od manjšega na večje) * iz obsežnejšega pomena PA sklepamo na ožji pomen in obratno* iz obsežnejšega pomena PA sklepamo na ožji pomen in obratno

argumentum a coherentiaargumentum a coherentia → → argument koherentnostiargument koherentnosti * uporablja se za premoščanje situacije v kateri si dve dispoziciji nasprotujeta * uporablja se za premoščanje situacije v kateri si dve dispoziciji nasprotujeta

(vključuje podargumente ki v širšem smislu sodijo v sistematično metodo !) (vključuje podargumente ki v širšem smislu sodijo v sistematično metodo !)

* temelji na domnevi notranje koherentnosti (skladnosti) pravnega reda* temelji na domnevi notranje koherentnosti (skladnosti) pravnega reda argumentum a completudine → argumentum a completudine → argument popolnosti (*nesamostojen argument !)argument popolnosti (*nesamostojen argument !)

SISTEMATIČNA METODA SISTEMATIČNA METODA * izhodišče: PA/določbe oz. pravna pravila tvorijo celoto * izhodišče: PA/določbe oz. pravna pravila tvorijo celoto pravni sistem (ki ima načela!) pravni sistem (ki ima načela!) enotnost enotnost pravni sistem je hierarhično organizirana celota (višji PA vpliva na pomen določb nižjega PA) pravni sistem je hierarhično organizirana celota (višji PA vpliva na pomen določb nižjega PA) notranja skladnostnotranja skladnost z ustrezno razlago je treba odpraviti vsebinska nasprotja (antinomije) v PA z ustrezno razlago je treba odpraviti vsebinska nasprotja (antinomije) v PA kriteriji za odpravljanje nasprotijkriteriji za odpravljanje nasprotij hierarhični kriterijhierarhični kriterij lex superior derogat legi inferiori lex superior derogat legi inferiori časovni kriterijčasovni kriterij lex posterior derogat legi priori lex posterior derogat legi priori kriterij specialnostikriterij specialnosti lex specialis derogat legi generali lex specialis derogat legi generali popolnost popolnost v okviru pravnega sistema je moč najti rešitev za vsak primer ki terja pravno urejanje v okviru pravnega sistema je moč najti rešitev za vsak primer ki terja pravno urejanje tradicionalni pristop – popolnost zagotovi zakonodajalec s popolno zakonodajotradicionalni pristop – popolnost zagotovi zakonodajalec s popolno zakonodajosodobni pristop (teorija argumentacije) – uporabljalec prava (sodnik itd.) je dopolnjevalec nepopolnega zakono.sodobni pristop (teorija argumentacije) – uporabljalec prava (sodnik itd.) je dopolnjevalec nepopolnega zakono. * pravna rešitev je zagotovljena tudi v primeru da v PA na prvi pogled ni neposredno uporabne dispozicije* pravna rešitev je zagotovljena tudi v primeru da v PA na prvi pogled ni neposredno uporabne dispozicije **p. prazninop. praznino zapolnimo z načeli in razlagalnimi argumenti (logična m.) ki vključujejo uporabo zapolnimo z načeli in razlagalnimi argumenti (logična m.) ki vključujejo uporabo analogijeanalogije

PAZI !: prepoved pravnih praznin v kazenskem (materialnem) pravu – PAZI !: prepoved pravnih praznin v kazenskem (materialnem) pravu – nullum crimen nulla poena sine… nullum crimen nulla poena sine… pravna praznina v širšem pomenu – nov pravni red (načelo /dis/kontinuitete)pravna praznina v širšem pomenu – nov pravni red (načelo /dis/kontinuitete)

analogija legisanalogija legis ima poudarjene logične prvine (zatoima poudarjene logične prvine (zato sodi v področje sistematične in logične razlage)sodi v področje sistematične in logične razlage)

analogija iurisanalogija iuris iskanje dispozicije z razlago pravnih načel (sodi v področje sistematične razlage) iskanje dispozicije z razlago pravnih načel (sodi v področje sistematične razlage) * pri * pri analogji legisanalogji legis je problem v dokazovanju “podobnosti”; analogija iuris – “ustvarjanje” prava !! je problem v dokazovanju “podobnosti”; analogija iuris – “ustvarjanje” prava !!

ZGODOVINSKA METODA ZGODOVINSKA METODA * do dispozicije se skušamo dokopati z “raziskovanjem” zgodovine nastajanja PA* do dispozicije se skušamo dokopati z “raziskovanjem” zgodovine nastajanja PA analiziramo pripombe, dopolnitve in spremembe v fazi nastajanja PA in tako skušamo izluščiti dispozicijoanaliziramo pripombe, dopolnitve in spremembe v fazi nastajanja PA in tako skušamo izluščiti dispozicijo primerjamo predpise ki so veljali v preteklosti primerjamo predpise ki so veljali v preteklosti raziskujemo družbene razmere, neposredne in posredne (politične, ekonomske itd.) vzroke za nastanek PA raziskujemo družbene razmere, neposredne in posredne (politične, ekonomske itd.) vzroke za nastanek PA * v tej prvine se zgodovinska metoda približa funkcionalni metodi* v tej prvine se zgodovinska metoda približa funkcionalni metodi subjektivistična razlagasubjektivistična razlaga – odkrivamo voljo zakonodajalca kot je bila ob nastanku PA – odkrivamo voljo zakonodajalca kot je bila ob nastanku PA objektivistična razlagaobjektivistična razlaga – s pomočjo ZM iščemo pomen ki je dejansko razpoznaven iz PA (v času in prostoru) – s pomočjo ZM iščemo pomen ki je dejansko razpoznaven iz PA (v času in prostoru)* * subjektivistična razlaga je STATIČNA RAZLAGA, objektivistična razlaga pa je DINAMIČNA RAZLAGAsubjektivistična razlaga je STATIČNA RAZLAGA, objektivistična razlaga pa je DINAMIČNA RAZLAGA * * objektivistična razlaga je omogočila obdržanje starejših PA v pravnem redu (stabilnost, pravna varnost) objektivistična razlaga je omogočila obdržanje starejših PA v pravnem redu (stabilnost, pravna varnost)

FUNKCIONALNA (NAMENSKA) METODAFUNKCIONALNA (NAMENSKA) METODA * nastala je konec 19. st. (v okviru tradicionalnega pristopa k razlagi še ni bila aktualna)* nastala je konec 19. st. (v okviru tradicionalnega pristopa k razlagi še ni bila aktualna)izhodišče: razlagalec išče funkcijo (namen, cilj) ki naj bi jo imelo sporočilo PA (tj. dispozicija pravnega pravila)izhodišče: razlagalec išče funkcijo (namen, cilj) ki naj bi jo imelo sporočilo PA (tj. dispozicija pravnega pravila) uporabna je zlasti ko iz ohlapnega besedila določbe PA izhaja več možnih dispozicijuporabna je zlasti ko iz ohlapnega besedila določbe PA izhaja več možnih dispozicij problem: vnašanje subjektivnih (lahko tudi arbitrarnih, samovoljnih) prvin v iskanje namena problem: vnašanje subjektivnih (lahko tudi arbitrarnih, samovoljnih) prvin v iskanje namena meje so ohlapne: družbenopolitične in ekonomske razmere v katerih je PA nastal, ideološki in vrednostni okvirmeje so ohlapne: družbenopolitične in ekonomske razmere v katerih je PA nastal, ideološki in vrednostni okvir posebna vloga pravne izobrazbe, pravne teorije, ideološke, svetovnonazorske in vrednostne orientacije razlagal.posebna vloga pravne izobrazbe, pravne teorije, ideološke, svetovnonazorske in vrednostne orientacije razlagal. varovalkevarovalke: teh primerov ni veliko; iskanje namena/dispozicije mora ostati v okviru vrednostnih temeljev PS;: teh primerov ni veliko; iskanje namena/dispozicije mora ostati v okviru vrednostnih temeljev PS; “ “vrednotenje” in “izbiranje” je ustvarjalno toda ne sme biti“iracionalno” vrednotenje” in “izbiranje” je ustvarjalno toda ne sme biti“iracionalno” pomembno z vidika pravne varnosti pomembno z vidika pravne varnosti REZULTAT RAZLAGE REZULTAT RAZLAGE rekonstrukcija pravnega pravila (dobesedna, restriktivna, ekstenzivna)rekonstrukcija pravnega pravila (dobesedna, restriktivna, ekstenzivna)

RAZLAGA POSAMIČNIH PRAVNIH AKTOVRAZLAGA POSAMIČNIH PRAVNIH AKTOV PAZI: v dosedanji razpravi so bili PPA v bistvu rezultat uporabljanja / razlage SPA / pravnega odločanjaPAZI: v dosedanji razpravi so bili PPA v bistvu rezultat uporabljanja / razlage SPA / pravnega odločanja TODA:TODA: tudi PPA so sestavljeni iz jezikovnih znakov tudi PPA so sestavljeni iz jezikovnih znakov zato je tudi PPA treba razlagati zato je tudi PPA treba razlagati tudi pri razlagi tudi pri razlagi oblastnih PPAoblastnih PPA so aktualna : so aktualna : obvezna razlagalna pravilaobvezna razlagalna pravila in in neobvezne metode razlageneobvezne metode razlage

sodbasodba: določbe v procesnih zakonih : določbe v procesnih zakonih ki se nanašajo na izdelavo sodbe, določajo kršitve postopka ipd. ki se nanašajo na izdelavo sodbe, določajo kršitve postopka ipd. * podobno velja tudi za posamične upravne akte* podobno velja tudi za posamične upravne akte tudi v zvezi s PPA se zastavljajo ista vprašanja /problemi v zvezi z razlago kot pri SPA tudi v zvezi s PPA se zastavljajo ista vprašanja /problemi v zvezi z razlago kot pri SPA kje so meje razlagalnega procesa pri vnašanju subjektivnih prvin kje so meje razlagalnega procesa pri vnašanju subjektivnih prvin kje so meje razlagalnega procesa pri odkrivanju dejavnikov ki so vplivali na oblikovanje PPAkje so meje razlagalnega procesa pri odkrivanju dejavnikov ki so vplivali na oblikovanje PPA pri razlagi pri razlagi neoblastnih PPAneoblastnih PPA (pravnih poslov) so obvezna razlagalna pravila v OZ-ju (neobv. pa v pravni teoriji) (pravnih poslov) so obvezna razlagalna pravila v OZ-ju (neobv. pa v pravni teoriji) določila pogodbe se uporabljajo tako kot se glasijodoločila pogodbe se uporabljajo tako kot se glasijo pri pomensko nejasnih določilih je treba iskati skupen namen pogodbenikov (v skladu z načeli OP)pri pomensko nejasnih določilih je treba iskati skupen namen pogodbenikov (v skladu z načeli OP) tipske pogodbe: nejasna določila se razlagajo v korist druge (šibkejše) stranketipske pogodbe: nejasna določila se razlagajo v korist druge (šibkejše) stranke nejasna določila v odplačni pogodbi se razlagajo v skladu z načelom vzajemnosti oz. sorazmernosti dajatevnejasna določila v odplačni pogodbi se razlagajo v skladu z načelom vzajemnosti oz. sorazmernosti dajatev * problem št. 1 : tudi navedena razlagalna pravila terjajo razlago (v vsakem konkretnem primeru posebej)* problem št. 1 : tudi navedena razlagalna pravila terjajo razlago (v vsakem konkretnem primeru posebej) * problem št. 2 : pri iskanju skupnega namena se ustvarja prostor za (pretirano) vnašanje subjektivnih prvin * problem št. 2 : pri iskanju skupnega namena se ustvarja prostor za (pretirano) vnašanje subjektivnih prvin posebnosti pri razlagi oporoke (kot specifičnega neoblastnega PPA)posebnosti pri razlagi oporoke (kot specifičnega neoblastnega PPA)

UTEMELJEVANJE (OBRAZLOŽITEV) PRAVNIH ODLOČITEV/RAZLAGEUTEMELJEVANJE (OBRAZLOŽITEV) PRAVNIH ODLOČITEV/RAZLAGE * zavest o nujnosti obrazložitve oz. utemeljitve pravne odločitve se poudari šele z uveljavitvijo * zavest o nujnosti obrazložitve oz. utemeljitve pravne odločitve se poudari šele z uveljavitvijo modernega prava modernega prava ++ njegovih temeljnih značilnosti in vrednost njegovih temeljnih značilnosti in vrednost pravna odločitev (PPA) je nastala kot posledica uporabe/aplikacije SPA (njegovih določb) na konkretni primerpravna odločitev (PPA) je nastala kot posledica uporabe/aplikacije SPA (njegovih določb) na konkretni primer treba jo je obrazložiti (navesti in obrazložiti razloge) in s tem izključiti samovoljo !! treba jo je obrazložiti (navesti in obrazložiti razloge) in s tem izključiti samovoljo !! * utemeljevanje pravne odločitve je hkrati utemeljevanje razlage (SPA) ki je privedla do odločitve * utemeljevanje pravne odločitve je hkrati utemeljevanje razlage (SPA) ki je privedla do odločitve

funkcija obrazložitvefunkcija obrazložitve omogoča razumevanje odločitve (npr. sodbe), pomaga pri odločanju o pritožbi (TP!), omogoča razumevanje odločitve (npr. sodbe), pomaga pri odločanju o pritožbi (TP!), določa smisel in pomen SPA ki je bil podlaga pravne odločitve (določa smisel in pomen SPA ki je bil podlaga pravne odločitve (erga omneserga omnes pomen), je pomembna pomen), je pomembna

informacija za organe ki sprejemajo pravne odločitve iste vrste (je pomembna prvina sodne/upravne prakse), informacija za organe ki sprejemajo pravne odločitve iste vrste (je pomembna prvina sodne/upravne prakse), je pomembna informacija za pravno teorijo, dolžnost obrazložitve sili k odgovornemu in je pomembna informacija za pravno teorijo, dolžnost obrazložitve sili k odgovornemu in kakovostnemu odločanju, pomeni zavarovanje stranke pred samovoljo (in zavarovanje kakovostnemu odločanju, pomeni zavarovanje stranke pred samovoljo (in zavarovanje organa pred sumom samovolje) organa pred sumom samovolje)

pri utemeljevanju pravne odločitve oz. razlage SPA ki je bil podlaga odločitve so pomembne pri utemeljevanju pravne odločitve oz. razlage SPA ki je bil podlaga odločitve so pomembne metode razlagemetode razlage ki jih je razvila pravna znanost ki jih je razvila pravna znanost * razvoj od strogo (formalno) logičnih postopkov k razlagalnim argumentom * razvoj od strogo (formalno) logičnih postopkov k razlagalnim argumentom

BISTVO UTEMELJEVANJA (OBRAZLOŽITVE) PRAVNIH ODLOČITEV BISTVO UTEMELJEVANJA (OBRAZLOŽITVE) PRAVNIH ODLOČITEV uresničevanje p. vrednot uresničevanje p. vrednot

PRAVNE PANOGEPRAVNE PANOGE → → kratka predstavitev tradicionalnih pravnih panogkratka predstavitev tradicionalnih pravnih panog * ta materija sodi v poglavje “Sistemizacija prva”* ta materija sodi v poglavje “Sistemizacija prva” * * ustavno pravoustavno pravo je predstavljeno v drugem delu (glej “temelji državne ureditve”) je predstavljeno v drugem delu (glej “temelji državne ureditve”)

↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓

KAZENSKO PRAVOKAZENSKO PRAVO* vsebina: s pravom urejena in omejena prisila; definicije kaznivih dejanj in kazenskih sankcij* vsebina: s pravom urejena in omejena prisila; definicije kaznivih dejanj in kazenskih sankcij

* materialno/procesno, splošno/posebno, redno/izredno, mednarodno* materialno/procesno, splošno/posebno, redno/izredno, mednarodno

DRUŽBENE FUNKCIJE KAZENSKEGA PRAVADRUŽBENE FUNKCIJE KAZENSKEGA PRAVA

varstvena funkcija varstvena funkcija →→ 1. sredstvo za varovanje obstoječe družbene ureditve/pravnega reda1. sredstvo za varovanje obstoječe družbene ureditve/pravnega reda 2. varovanje vrednot občečloveške narave (življenje, telesna nedot., čast ipd.) 2. varovanje vrednot občečloveške narave (življenje, telesna nedot., čast ipd.)

garantna funkcija garantna funkcija →→ varovanje posameznika pred morebitnim samovoljnim, nezakonitim in nečloveškim varovanje posameznika pred morebitnim samovoljnim, nezakonitim in nečloveškim represivnim delovanjem oblasti (omejevanje s strani države monopolizirane uporabe fizične prisile)represivnim delovanjem oblasti (omejevanje s strani države monopolizirane uporabe fizične prisile)

normativno-integrativna funkcija normativno-integrativna funkcija →→ ponotranjenje vrednot, ki jih KP varujeponotranjenje vrednot, ki jih KP varuje

VIRI KAZENSKEGA PRAVAVIRI KAZENSKEGA PRAVA

ustavaustava →→ določa temeljne družbene vrednote (npr. ČPTS), ki potrebujejo kazenskopravno varstvo; opredeljuje določa temeljne družbene vrednote (npr. ČPTS), ki potrebujejo kazenskopravno varstvo; opredeljuje razmerje med posameznikom in državo na področju represijerazmerje med posameznikom in državo na področju represije

(ratificirane in objavljene) mednarodne pogodbe(ratificirane in objavljene) mednarodne pogodbe →→ prelitje v konkretne kazenskopravne norme prelitje v konkretne kazenskopravne norme

zakonzakon →→ kazensko pravo je zakonsko pravo! (28. člen URS); *v SLO: KZ RS, ZKP, ZOPOKD kazensko pravo je zakonsko pravo! (28. člen URS); *v SLO: KZ RS, ZKP, ZOPOKD

*običaji, sodna praksa, kazenskopravna znanost*običaji, sodna praksa, kazenskopravna znanost →→ niso viri veljavnega KP, lahko pa predstavljajo niso viri veljavnega KP, lahko pa predstavljajo razlago pojmov ipd. razlago pojmov ipd.

TEMELJNA NAČELA KPTEMELJNA NAČELA KP

načelo legitimnosti in omejenosti represije → načelo legitimnosti in omejenosti represije → moralna in etična upravičenost vsakega represivnega moralna in etična upravičenost vsakega represivnega posega v človekove svoboščine; *posega v človekove svoboščine; *ultima ratioultima ratio (poslednje sredstvo) (poslednje sredstvo)

načelo zakonitosti → načelo zakonitosti → KD in kazen zanj je potrebno določiti z zakonom, še preden je bilo storjeno (KD in kazen zanj je potrebno določiti z zakonom, še preden je bilo storjeno (nullum nullum crimen, nulla poena, sine lege praevia)crimen, nulla poena, sine lege praevia); ;

*zahteve: KD mora biti zapisano z zakonom (*zahteve: KD mora biti zapisano z zakonom (lec scriptalec scripta); prepovedana uporaba pravne in zakonske analogije ); prepovedana uporaba pravne in zakonske analogije ((lex strictalex stricta); čimbolj natančna določitev znakov KD (); čimbolj natančna določitev znakov KD (lex certalex certa); prepoved retroaktivne veljave ); prepoved retroaktivne veljave

novosprejetih kazenskih norm (novosprejetih kazenskih norm (lex praevialex praevia); ni kazni brez zakona (); ni kazni brez zakona (nulla poena sine legenulla poena sine lege))

načelo humanosti → načelo humanosti → ustava RS: v Sloveniji ni smrtne kazni (17. člen), prepoved mučenja (18. člen), ustava RS: v Sloveniji ni smrtne kazni (17. člen), prepoved mučenja (18. člen), spoštovanje čl. osebnosti in dostojanstva med postopkom, odvzemom prostosti in izvrševanje kazni (21. spoštovanje čl. osebnosti in dostojanstva med postopkom, odvzemom prostosti in izvrševanje kazni (21.

člen)člen)* v KP pomembno zlasti pri oblikovanju, izbiri, odmeri in izvrševanju kazenskih sankcij* v KP pomembno zlasti pri oblikovanju, izbiri, odmeri in izvrševanju kazenskih sankcij

načelo subjektivne ali krivdne odgovornosti → načelo subjektivne ali krivdne odgovornosti → sama povzročitev posledice še ni zadosten temelj za sama povzročitev posledice še ni zadosten temelj za obsodbo in kaznovanje storilca; potrebna je ugotovitev krivde – storilčevega (očitka vrednega) obsodbo in kaznovanje storilca; potrebna je ugotovitev krivde – storilčevega (očitka vrednega) subjektivnega odnosa do dejanja, ki ga je storil in do prepovedane posledice, ki jo je povzročil; subjektivnega odnosa do dejanja, ki ga je storil in do prepovedane posledice, ki jo je povzročil;

individualnost kazenske odgovornostiindividualnost kazenske odgovornosti

načelo individualizacije kazenskih sankcij → načelo individualizacije kazenskih sankcij → različnost KD, njihovih pojavnih oblik in lastnosti različnost KD, njihovih pojavnih oblik in lastnosti storilcev narekuje tudi različno obravnavo (ustavno načelo enakosti pred zakonom!)storilcev narekuje tudi različno obravnavo (ustavno načelo enakosti pred zakonom!)

*vrste kazenskih sankcij: kazni (zaporna, denarna, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države), *vrste kazenskih sankcij: kazni (zaporna, denarna, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države), opoz. sankcije (pogojna obsodba, sodni opomin), varnostni ukrepi (npr. prepoved opravljanja poklica) in opoz. sankcije (pogojna obsodba, sodni opomin), varnostni ukrepi (npr. prepoved opravljanja poklica) in

vzgojni ukrepi (namenjeni mladoletnikom, npr. ukor, prepovedi, oddaja v vzgojni zavod ipd.)vzgojni ukrepi (namenjeni mladoletnikom, npr. ukor, prepovedi, oddaja v vzgojni zavod ipd.)

KAZNIVO DEJANJEKAZNIVO DEJANJE→ → pojem: pojem: ravnanje, delovanje, vedenje, ki je samo po sebi in po svoji posledici zaznavno v ravnanje, delovanje, vedenje, ki je samo po sebi in po svoji posledici zaznavno v

zunanjem svetu, ki je protipravno, nevarno, določeno v zakonu in ki ga je storil kazensko zunanjem svetu, ki je protipravno, nevarno, določeno v zakonu in ki ga je storil kazensko odgovorni storilecodgovorni storilec

TEMELJNI ELEMENTI KDTEMELJNI ELEMENTI KD→ → človekovo voljno ravnanje: človekovo voljno ravnanje: ravnanje, pri katerem ima človek svoje gibe in vedenje v oblasti ravnanje, pri katerem ima človek svoje gibe in vedenje v oblasti

(storitev oz. opustitev)(storitev oz. opustitev)→ → prepovedana posledicaprepovedana posledica: navadno je v kazenskopravnem pomenu poškodba dobrine tista, ki je : navadno je v kazenskopravnem pomenu poškodba dobrine tista, ki je

kazensko pravno varovana (poškodbena kazniva dejanja), obstajajo pa tudi ogrozitvena kazensko pravno varovana (poškodbena kazniva dejanja), obstajajo pa tudi ogrozitvena kazniva dejanja (ogrozitev v smislu konkretne nevarnosti)kazniva dejanja (ogrozitev v smislu konkretne nevarnosti)

→ → vzročna zvezavzročna zveza: med voljnim ravnanjem storilca in nastalo pravno posledico mora obstajati : med voljnim ravnanjem storilca in nastalo pravno posledico mora obstajati razmerje vzroka in posledice (kljub navidezni preprostosti eden najtežjih problemov razmerje vzroka in posledice (kljub navidezni preprostosti eden najtežjih problemov

kazenskega prava!)kazenskega prava!)→ → določenost v zakonudoločenost v zakonu: izraz načela zakonitosti (: izraz načela zakonitosti (lex praevia lex praevia in in lex certalex certa); * enotnost kaznivega ); * enotnost kaznivega

dejanja in stek (idealni/realni) kaznivih dejanjdejanja in stek (idealni/realni) kaznivih dejanj→ → protipravnostprotipravnost: za kaznivo dejanje šteje le dejanje, ki je formalno in materialno protipravno : za kaznivo dejanje šteje le dejanje, ki je formalno in materialno protipravno

(torej družbeno nevarno); *izključitev protipravnosti v primerih silobrana, skrajne sile, sile in (torej družbeno nevarno); *izključitev protipravnosti v primerih silobrana, skrajne sile, sile in grožnje, privolitve oškodovanca, dejanja majhnega pomena, samopoškodbegrožnje, privolitve oškodovanca, dejanja majhnega pomena, samopoškodbe

→→ kazenska odgovornostkazenska odgovornost: subjektivni element KD – psihični odnos storilca do izvršenega : subjektivni element KD – psihični odnos storilca do izvršenega dejanja (očitek storilcu, da ni ravna v skladu z dolžnostmi, vendar le v primeru, če ima takšne dejanja (očitek storilcu, da ni ravna v skladu z dolžnostmi, vendar le v primeru, če ima takšne

duševne lastnosti, da je sposoben razumeti in obvladati svoja ravnanja, in ima negativen duševne lastnosti, da je sposoben razumeti in obvladati svoja ravnanja, in ima negativen subjektivni odnos do zapovedi oz. prepovedi ter izvršenega KD) subjektivni odnos do zapovedi oz. prepovedi ter izvršenega KD) →prištevnost + krivda→prištevnost + krivda

* i* izključitev kazenske odgovornost v primerih neprištevnosti, bistveno zmanjšane prištevnosti zključitev kazenske odgovornost v primerih neprištevnosti, bistveno zmanjšane prištevnosti (izjema je samozakrivljena!), zmote (dejanska/pravna)(izjema je samozakrivljena!), zmote (dejanska/pravna)

PRAVO JAVNE UPRAVEPRAVO JAVNE UPRAVEJAVNA UPRAVA JAVNA UPRAVA → → vladnivladni (vladne službe, ministrstva ipd.) in (vladne službe, ministrstva ipd.) in nevladninevladni (predsednik RS, DZ, VČP, SAZU (predsednik RS, DZ, VČP, SAZU

ipd.) delipd.) del

* naloga: izvrševati oblast; izvajati javne službe in druge javno pomembne dejavnosti* naloga: izvrševati oblast; izvajati javne službe in druge javno pomembne dejavnosti

OSEBE JAVNEGA PRAVA →OSEBE JAVNEGA PRAVA → j. zavodi in drugi izvajalci javnih služb j. zavodi in drugi izvajalci javnih služb;; javne agencije javne agencije (za plačilni (za plačilni promet, za trg vrednostnih papirjev itd.); promet, za trg vrednostnih papirjev itd.); skladi soc. zavarovanjaskladi soc. zavarovanja (npr. Zavod RS za zaposlovanje); (npr. Zavod RS za zaposlovanje); javni javni skladiskladi;; javna podjetja javna podjetja;; zbornice zbornice (npr. Socialna zbornica Slovenije); (npr. Socialna zbornica Slovenije); samoupravne narodne skupnostisamoupravne narodne skupnosti

UPRAVNE NALOGEUPRAVNE NALOGE → → sodelovanje pri oblikovanju politik sodelovanje pri oblikovanju politik (predlogi zakonov, podzakonskih (predlogi zakonov, podzakonskih predpisov ter druga gradiva ipd.); predpisov ter druga gradiva ipd.); izvršilne naloge izvršilne naloge (izvrševanje zakonov in drugih sprejetih predpisov, (izvrševanje zakonov in drugih sprejetih predpisov,

izdajanje internih aktov, vstopanje v civilnopravna razmerja v imenu RS itd.); izdajanje internih aktov, vstopanje v civilnopravna razmerja v imenu RS itd.); inšpekcijski nadzorinšpekcijski nadzor (nadzor (nadzor nad izvajanjem predpisov); nad izvajanjem predpisov); spremljanje stanja spremljanje stanja (vodenje zbirke podatkov in evidenc, skrb za razvoj (vodenje zbirke podatkov in evidenc, skrb za razvoj

družbe na določenih področjih); družbe na določenih področjih); razvojne naloge razvojne naloge (usmerjanje družbenega razvoja); (usmerjanje družbenega razvoja); zagotavljanje javnih zagotavljanje javnih službslužb

UPRAVNI ORGANI → UPRAVNI ORGANI → ministrstvaministrstva (opravljanje nalog na enem ali več upravnih področjih); (opravljanje nalog na enem ali več upravnih področjih); organi v organi v sestavi ministrstvasestavi ministrstva (specializirane strokovne naloge, inšpekcijski in drug nadzor ipd.); (specializirane strokovne naloge, inšpekcijski in drug nadzor ipd.); upravna enotaupravna enota (teritorialno izvajanje in organizacija nalog drž.uprave); (teritorialno izvajanje in organizacija nalog drž.uprave); javna agencijajavna agencija; ; druge osebe javnega pravadruge osebe javnega prava (z (z

javnim pooblastilom za opravljanje upravnih nalog)javnim pooblastilom za opravljanje upravnih nalog)*koncesija javne službe (pogodba o koncesiji med koncesionarjem in koncedentom kot podlaga za opravljanje *koncesija javne službe (pogodba o koncesiji med koncesionarjem in koncedentom kot podlaga za opravljanje

javne službe) javne službe)

*ZUP (opredeljuje splošni/posebni upravni postopek)*ZUP (opredeljuje splošni/posebni upravni postopek)

STVARNO PRAVOSTVARNO PRAVO

* stvarno pravo je del civilnega prava (vsebuje pravna pravila o razmerjih med pravnimi subjekti * stvarno pravo je del civilnega prava (vsebuje pravna pravila o razmerjih med pravnimi subjekti glede stvari; obeavnava stvari kot predmet prava in stvarne pravice)glede stvari; obeavnava stvari kot predmet prava in stvarne pravice)

* pojem stvarnih pravic (so premoženjske pravice!)* pojem stvarnih pravic (so premoženjske pravice!)

TEMELJNA NAČELA SPTEMELJNA NAČELA SP → načelo absolutnosti → načelo absolutnosti (stvarne pravice učinkujejo zoper vsakogar); (stvarne pravice učinkujejo zoper vsakogar); načelo omejenega števila stvarnih pravicnačelo omejenega števila stvarnih pravic; ; načelo javnostinačelo javnosti (objava konkretnih (objava konkretnih

stvarnopravnih položajev); stvarnopravnih položajev); načelo specialnostinačelo specialnosti (predmet stvarnih pravic so lahko le (predmet stvarnih pravic so lahko le samostojne stvari); samostojne stvari); načelo povezanosti zemljišča in objektanačelo povezanosti zemljišča in objekta; ; prednostno načeloprednostno načelo (tisti, ki je (tisti, ki je

hitrejši po času, je močnejši po pravici)hitrejši po času, je močnejši po pravici)

VRSTE STVARNIH PRAVIC → lastninska pravica VRSTE STVARNIH PRAVIC → lastninska pravica (je pravna oblast oz. pravica do imetja, (je pravna oblast oz. pravica do imetja, uporabljanja, uživanja in razpolaganja s stvarjo); uporabljanja, uživanja in razpolaganja s stvarjo); posest posest (dejanska oblast nad stvarjo, daje (dejanska oblast nad stvarjo, daje možnost ekonomskega izkoriščanja stvari ne glede na sočasni neobstoj lastninske pravice; možnost ekonomskega izkoriščanja stvari ne glede na sočasni neobstoj lastninske pravice; *neposredna/posredna, lastniška/nelastniška, dobroverna/nedobroverna); *neposredna/posredna, lastniška/nelastniška, dobroverna/nedobroverna); služnost služnost (stvarna (stvarna

pravica na tuji stvari, daje pravico uporabljati tujo stvari oz. izkoriščati tujo pravico; pravica na tuji stvari, daje pravico uporabljati tujo stvari oz. izkoriščati tujo pravico; *stvarna/osebna); *stvarna/osebna); zastavna pravicazastavna pravica (namenjena je zavarovanju terjatev; (namenjena je zavarovanju terjatev;

*prostovoljna/prisilna; *prostovoljna/prisilna; druge stvarne pravice na tuji stvari druge stvarne pravice na tuji stvari (zemljiški dolg, stvarno breme, (zemljiški dolg, stvarno breme, stavbna pravica)stavbna pravica)

OBLIGACIJSKO PRAVOOBLIGACIJSKO PRAVO

* OP je del civilnega prava in obsega pravne norme za urejanje obligacijskih razmerij * OP je del civilnega prava in obsega pravne norme za urejanje obligacijskih razmerij

* Pojem obligacijskega razmerja (razmerje upnik – dolžnik)* Pojem obligacijskega razmerja (razmerje upnik – dolžnik)

VRSTE OBLIGACIJSKIH RAZMERIJ (OBVEZNOSTI)VRSTE OBLIGACIJSKIH RAZMERIJ (OBVEZNOSTI)

glede na način ravnanja → glede na način ravnanja → pozitivne (dajatev, storitev) / negativne (dopustitev, opustitev)pozitivne (dajatev, storitev) / negativne (dopustitev, opustitev)glede na predmet obveznosti → glede na predmet obveznosti → alternativne / fakultativnealternativne / fakultativne

glede na deljivost izpolnitve → glede na deljivost izpolnitve → deljive / nedeljive deljive / nedeljive glede na čas trajanja → glede na čas trajanja → trenutne / trajnetrenutne / trajne

glede na pravni temelj → glede na pravni temelj → pogodbene (dvostranski pravni posel) / enostranski pravni posel (npr. pogodbene (dvostranski pravni posel) / enostranski pravni posel (npr. obljuba nagrade) / odškodninske obveznosti (pravni temelj je nastanek škode) / neupravičena obljuba nagrade) / odškodninske obveznosti (pravni temelj je nastanek škode) / neupravičena

obogatitev obogatitev

GOSPODARSKO PRAVOGOSPODARSKO PRAVOKaj je gospodarsko pravo?Kaj je gospodarsko pravo?

→→ pravo gospodarskih družb (korporacijsko pravo)pravo gospodarskih družb (korporacijsko pravo)

* pravila, ki urejajo posamezne gospodarske subjekte, njihov pravni položaj in notranjo * pravila, ki urejajo posamezne gospodarske subjekte, njihov pravni položaj in notranjo organizacijoorganizacijo

* pojem gospodarske družbe, vrste (npr. delniška družba, komanditna družba, d.o.o., d.n.o., s.p. * pojem gospodarske družbe, vrste (npr. delniška družba, komanditna družba, d.o.o., d.n.o., s.p. ipd.) ipd.)

→ → gospodarsko pogodbeno pravogospodarsko pogodbeno pravo

→→ tržno pravo (pravo konkurence in industrijske lastnine)tržno pravo (pravo konkurence in industrijske lastnine)* pojem industrijske lastnine (obsega tehnične inovacije, npr. izume in tehnične izboljšave, ter * pojem industrijske lastnine (obsega tehnične inovacije, npr. izume in tehnične izboljšave, ter

znake razlikovanja, kot so npr. blagovne in storitvene znamke)znake razlikovanja, kot so npr. blagovne in storitvene znamke)* industrijska lastnina je sestavni del intelektualne lastnine, kamor spada (poleg varstva tehničnega * industrijska lastnina je sestavni del intelektualne lastnine, kamor spada (poleg varstva tehničnega

napredka in znakov razlikovanja) varstvo književnih in umetniških del ter interpretacija, torej napredka in znakov razlikovanja) varstvo književnih in umetniških del ter interpretacija, torej avtorske (moralne/materialne) in njim sorodne pravice (npr. pravice izvajalcev, filmskih avtorske (moralne/materialne) in njim sorodne pravice (npr. pravice izvajalcev, filmskih

producentov, založnikov itd.)producentov, založnikov itd.)* konkurenčno pravo kot del tržnega prava obsega protimonopolno pravo (ureja prepoved * konkurenčno pravo kot del tržnega prava obsega protimonopolno pravo (ureja prepoved

omejevanja konkurence) in pravo zatiranja nelojalne konkurenceomejevanja konkurence) in pravo zatiranja nelojalne konkurence

DELOVNO IN USLUŽBENSKO PRAVODELOVNO IN USLUŽBENSKO PRAVO

* posebna pravna veja, ki ureja * posebna pravna veja, ki ureja delovna razmerja kot trajno pravno urejena razmerja med delovna razmerja kot trajno pravno urejena razmerja med delodajalcem in delavcemdelodajalcem in delavcem pri delu in v zvezi z delom pri delu in v zvezi z delom

* delovno pravo je samostojna pravna panoga šele v novejšem času, prej so se delovnopravna * delovno pravo je samostojna pravna panoga šele v novejšem času, prej so se delovnopravna razmerja urejala s pravili civilnega prava; pojmuje se kot izid in soglasje nenehnega razmerja urejala s pravili civilnega prava; pojmuje se kot izid in soglasje nenehnega

družbenega družbenega nasprotja interesov med delom in kapitalomnasprotja interesov med delom in kapitalom

RAZVRSTITEV DELOVNEGA PRAVARAZVRSTITEV DELOVNEGA PRAVA

→ → kolektivno kolektivno (kolektivne pogodbe, socialno partnerstvo, sodno varstvo pravic, itd.)(kolektivne pogodbe, socialno partnerstvo, sodno varstvo pravic, itd.)→ → individualno individualno (posebej varuje interese delavcev kot šibkejših strank v razmerju)(posebej varuje interese delavcev kot šibkejših strank v razmerju)

* uslužbensko pravo * uslužbensko pravo (ureja posebnosti delovnih razmerij, kjer so delodajalec država, lokalna (ureja posebnosti delovnih razmerij, kjer so delodajalec država, lokalna skupnost in druge osebe javnega prava)skupnost in druge osebe javnega prava)

NALOGE DP → ekonomskeNALOGE DP → ekonomske (učinkovito urediti razmerja med delodajalci in delojemalci v prid (učinkovito urediti razmerja med delodajalci in delojemalci v prid ciljem, kot so učinkovita zaposlenost, gospodarska rast itd.), ciljem, kot so učinkovita zaposlenost, gospodarska rast itd.), varstvo položaja šibkejšega varstvo položaja šibkejšega

(vrste standardov minimalnih pravic, vzpostavitev sistema socialnega varstva)(vrste standardov minimalnih pravic, vzpostavitev sistema socialnega varstva)

* ZNAČILNOST DELOVNEGA PRAVA: kombinacija pogodbenega in javnopravnega urejanja * ZNAČILNOST DELOVNEGA PRAVA: kombinacija pogodbenega in javnopravnega urejanja delovnih razmerijdelovnih razmerij

DRUŽINSKO PRAVODRUŽINSKO PRAVO* vsebuje pravna pravila, ki urejajo * vsebuje pravna pravila, ki urejajo družinska razmerjadružinska razmerja (osebna in premoženjska razmerja med (osebna in premoženjska razmerja med

člani družine)člani družine)

1. PARTNERSKO PRAVO1. PARTNERSKO PRAVO* v slovenskem prostoru so urejene tri partnerske pravne oblike: zakonska zveza, zunajzakonska * v slovenskem prostoru so urejene tri partnerske pravne oblike: zakonska zveza, zunajzakonska

skupnosti, istospolna partnerska skupnostskupnosti, istospolna partnerska skupnost* * temeljna načela: načelo monogamije temeljna načela: načelo monogamije (onemogoča priznavanje nove zunajzakonske skupnosti, (onemogoča priznavanje nove zunajzakonske skupnosti,

sklenitev nove zakonske skupnosti ali istospolne partnerske skupnosti, dokler prej sklenjena sklenitev nove zakonske skupnosti ali istospolne partnerske skupnosti, dokler prej sklenjena zveza oz. skupnost še traja), zveza oz. skupnost še traja), načelo enakopravnosti partnerjevnačelo enakopravnosti partnerjev, , načelo laicitete načelo laicitete (zakonska (zakonska zveza, sklenjena pred organi verskih skupnosti, nima pravnih učinkov), zveza, sklenjena pred organi verskih skupnosti, nima pravnih učinkov), načelo razveznosti načelo razveznosti

zakonske skupnostizakonske skupnosti

2. STARŠEVSKO (OTROŠKO) PRAVO2. STARŠEVSKO (OTROŠKO) PRAVO* ureja razmerja med starši (tako roditelji, kot posvojitelji) in otroki* ureja razmerja med starši (tako roditelji, kot posvojitelji) in otroki

* temeljna načela: načelo varstva družine, materinstva, očetovstva, otrok in mladine* temeljna načela: načelo varstva družine, materinstva, očetovstva, otrok in mladine , , načelo načelo roditeljske pravice kot dolžnostnega upravičenja roditeljske pravice kot dolžnostnega upravičenja (starši imajo v razmerju do otrok pravice (starši imajo v razmerju do otrok pravice in dolžnosti), in dolžnosti), načelo enakopravnosti staršev do otroknačelo enakopravnosti staršev do otrok, , načelo enakopravnosti zakonskih načelo enakopravnosti zakonskih

in zunajzakonskih otrokin zunajzakonskih otrok, , načelo svobodnega odločanja o rojstvu otroknačelo svobodnega odločanja o rojstvu otrok

* REJNIŠTVO → * REJNIŠTVO → posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino (le-ti posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino (le-ti namreč začasno ne morejo bivati v biološki družini)namreč začasno ne morejo bivati v biološki družini)

* * SKRBNIŠTVO → SKRBNIŠTVO → zakonsko urejena oblika varstva oseb, ki ne morejo same skrbeti za svoje zakonsko urejena oblika varstva oseb, ki ne morejo same skrbeti za svoje koristi (tri oblike: varstvo mladoletnikoc, za katere ne skrbijo starši; varstvo polnoletnih oseb, koristi (tri oblike: varstvo mladoletnikoc, za katere ne skrbijo starši; varstvo polnoletnih oseb,

ki niso sposobne skrbeti zase; varstvo oseb, ki nimajo možnosti, da bi skrbeli zase)ki niso sposobne skrbeti zase; varstvo oseb, ki nimajo možnosti, da bi skrbeli zase)

DEDNO PRAVODEDNO PRAVO

* zajema tista civilnopravna razmerja, ki zadevajo prehod premoženja umrle osebe na drugo * zajema tista civilnopravna razmerja, ki zadevajo prehod premoženja umrle osebe na drugo fizično ali pravno osebofizično ali pravno osebo

TEMELJNE ZNAČILNOSTI (NAČELA)TEMELJNE ZNAČILNOSTI (NAČELA)

→ → predmet dedovanja je predmet dedovanja je zapuščinazapuščina (lastninska pravica na stvareh in druge premoženjske pravice, (lastninska pravica na stvareh in druge premoženjske pravice, ki pripadajo posameznikom)ki pripadajo posameznikom)

→ → v kolikor zapustnik nima niti oporočnih niti zakonskih dedičev, preide njegova zapuščina v v kolikor zapustnik nima niti oporočnih niti zakonskih dedičev, preide njegova zapuščina v državno lastdržavno last

→ → pri dedovanju gre za pri dedovanju gre za univerzalno sukcesijouniverzalno sukcesijo, kjer z zapustnikovo smrtjo preidejo na dediče vsa , kjer z zapustnikovo smrtjo preidejo na dediče vsa zapustnikova premoženjska razmerja (dediči odgovarjajo tudi za zapustnikova premoženjska razmerja (dediči odgovarjajo tudi za zapustnikove dolgovezapustnikove dolgove))

→ → načelo enakopravnosti načelo enakopravnosti (vsi državljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju, tujci (vsi državljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju, tujci so izenačeni s slovenskimi državljani ob pogoju vzajemnosti)so izenačeni s slovenskimi državljani ob pogoju vzajemnosti)

→ → zakonsko dedovanjezakonsko dedovanje (partnerska razmerja ter sorodstvena razmerja, *nujni dediči!) (partnerska razmerja ter sorodstvena razmerja, *nujni dediči!)

→ → oporočno dedovanje oporočno dedovanje (dedovanje na podlagi oporoke, testamenta – omogoča odstopanje od (dedovanje na podlagi oporoke, testamenta – omogoča odstopanje od pravil zakona, razen v primeru nujnih dedičev)pravil zakona, razen v primeru nujnih dedičev)

PRAVO EUPRAVO EU

* Pravo EU kot nadnacionalno pravo velja v vseh članicah te nadnacionalne skupnosti (Slovenija * Pravo EU kot nadnacionalno pravo velja v vseh članicah te nadnacionalne skupnosti (Slovenija je tako leta 2004 s polnopravnim članstvom prevzela pravni red Unije)je tako leta 2004 s polnopravnim članstvom prevzela pravni red Unije)

* zgodovina nastanka EU, ES! * zgodovina nastanka EU, ES!

VIRI PRAVA EUVIRI PRAVA EU1.1. primarna zakonodaja → primarna zakonodaja → temeljne pogodbe, pristopne pogodbetemeljne pogodbe, pristopne pogodbe

2.2. sekundarna zakonodaja → sekundarna zakonodaja → temelji na konstitutivnih pogodbah : uredbe, direktive, odločbe, temelji na konstitutivnih pogodbah : uredbe, direktive, odločbe, priporočila in mnenja (sprejemajo jo EP skupaj s Svetom, Svet in Komisija)priporočila in mnenja (sprejemajo jo EP skupaj s Svetom, Svet in Komisija)

TEMELJNE ZNAČILNOSTI IN NARAVA PRAVA EUTEMELJNE ZNAČILNOSTI IN NARAVA PRAVA EU→ → naddržavnost prava EU naddržavnost prava EU oz. prevlada prava EU nad pravom države članice (omejenost njene oz. prevlada prava EU nad pravom države članice (omejenost njene

suverenosti) in suverenosti) in medvladnostmedvladnost →→ trije stebri:trije stebri: prviprvi tvori primarno pravo ES (ustanovitvene pogodbe), tvori primarno pravo ES (ustanovitvene pogodbe), drugidrugi skupno zunanjo in skupno zunanjo in

varnostno politiko, varnostno politiko, tretjitretji pa pravosodje in notranje zadeve pa pravosodje in notranje zadeve→ → avtonomnost in primarnostavtonomnost in primarnost (neposredna uporabnost – pravo EU ima prednost pred (neposredna uporabnost – pravo EU ima prednost pred

nacionalno zakonodajo)nacionalno zakonodajo)→→ sistem sodnega varstva sistem sodnega varstva (*MJP nima mednarodnega sistema sodnega varstva!): (*MJP nima mednarodnega sistema sodnega varstva!): Evropsko Evropsko

sodiščesodišče→ → delitev pristojnosti med EU in državami članicami (*delitev pristojnosti med EU in državami članicami (*subsidiarnost in sorazmernostsubsidiarnost in sorazmernost))

EVROPSKI PARLAMENTEVROPSKI PARLAMENT* * sestavasestava: ga predstavniki narodov držav, združenih v Skupnosti, izvoljeni na splošnih : ga predstavniki narodov držav, združenih v Skupnosti, izvoljeni na splošnih

neposrednih volitvah za dobo petih let; organiziranost v politične skupineneposrednih volitvah za dobo petih let; organiziranost v politične skupine* najpomembnejše pristojnosti* najpomembnejše pristojnosti: zakonodajna, sprejemanje proračuna in nadzor nad izvršilno : zakonodajna, sprejemanje proračuna in nadzor nad izvršilno

vejo oblastivejo oblasti* delovanje* delovanje: letna zasedanja : letna zasedanja

SVET EU (Ministrski svet)SVET EU (Ministrski svet)* naloge* naloge: skrb za usklajevanje splošnih ekonomskih politik držav članic, pristojnost odločanja, : skrb za usklajevanje splošnih ekonomskih politik držav članic, pristojnost odločanja,

prenos pristojnosti (s sprejetjem pravnih aktov) za izvajanje svojih predpisov na Komisijoprenos pristojnosti (s sprejetjem pravnih aktov) za izvajanje svojih predpisov na Komisijo* sestava in delovanje* sestava in delovanje: po en predstavnik posamezne države članice na ministrski ravni; Svetu : po en predstavnik posamezne države članice na ministrski ravni; Svetu

izmenično predsedujejo države članice za dobo šestih mesecev po vrstnem redu, ki ga izmenično predsedujejo države članice za dobo šestih mesecev po vrstnem redu, ki ga soglasno določi; navadno odloča z večino svojih članov; Svetu pomagata tudi soglasno določi; navadno odloča z večino svojih članov; Svetu pomagata tudi odbor odbor (priprava (priprava

dela sveta in izvajanje dodeljenih nalog) in dela sveta in izvajanje dodeljenih nalog) in generalni sekretariat generalni sekretariat

EVROPSKI SVET IN EVROPSKA KOMISIJAEVROPSKI SVET IN EVROPSKA KOMISIJA* naloge * naloge svetasveta so določanje prioritet, dajanje političnih usmeritev, pospeševanje razvoja EU in so določanje prioritet, dajanje političnih usmeritev, pospeševanje razvoja EU in

reševanje vsebinskih vprašanj, ki so se pokazala kot nepremostljive ovire pri delu reševanje vsebinskih vprašanj, ki so se pokazala kot nepremostljive ovire pri delu Ministrskega svetaMinistrskega sveta

* EK* EK ima v institucionalni strukturi EU ključni položaj – na vseh področjih enotnih pravil (prvi ima v institucionalni strukturi EU ključni položaj – na vseh področjih enotnih pravil (prvi steber Pogodbe o EU!) je EK izključni nosilec predlagalne pravice za nove predpise, varuh steber Pogodbe o EU!) je EK izključni nosilec predlagalne pravice za nove predpise, varuh

spoštovanja ustanovitvenih pogodb, nosilec pristojnost za nadzor nad izvajanjem vseh spoštovanja ustanovitvenih pogodb, nosilec pristojnost za nadzor nad izvajanjem vseh odločitev (EK opravlja funkcijo izvršilnega telesa EU), odgovorna za upravljanje izvrševanja odločitev (EK opravlja funkcijo izvršilnega telesa EU), odgovorna za upravljanje izvrševanja

proračuna EU proračuna EU

* sestava* sestava Komisije in položaj njenih članov: Komisije in položaj njenih članov: vsaj po en državljanvsaj po en državljan vsake države članice (ne več vsake države članice (ne več kot dva!); člani so pri svojem delu kot dva!); člani so pri svojem delu popolnoma neodvisnipopolnoma neodvisni in ne smejo opravljati nobene druge in ne smejo opravljati nobene druge

poklicne dejavnostipoklicne dejavnosti* delovanje Komisije: * delovanje Komisije: deluje pod političnim vodstvom svojega predsednika, odloča z večino deluje pod političnim vodstvom svojega predsednika, odloča z večino

števila članov (veljavno zaseda le, če je na zasedanju navzoče s poslovnikom določeno število števila članov (veljavno zaseda le, če je na zasedanju navzoče s poslovnikom določeno število članov); Svet in Komisija se posvetujeta in v soglasju določita načine svojega sodelovanjačlanov); Svet in Komisija se posvetujeta in v soglasju določita načine svojega sodelovanja

EVROPSKO SODIŠČEEVROPSKO SODIŠČE* je sodna veja oblasti Skupnosti; pristojno za * je sodna veja oblasti Skupnosti; pristojno za reševanje sporovreševanje sporov, v katerih kot stranke nastopajo , v katerih kot stranke nastopajo

države članice, institucije Evropske unije ter pravne osebe ali posamezniki z območja EUdržave članice, institucije Evropske unije ter pravne osebe ali posamezniki z območja EU

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČEEVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE* izvaja * izvaja revizijerevizije vseh prihodkov in odhodkov Skupnosti (ter organov, ki jih je ustanovila, če vseh prihodkov in odhodkov Skupnosti (ter organov, ki jih je ustanovila, če

takšne revizije ne izključuje ustrezni ustanovni akt); po koncu vsakega proračunskega leta takšne revizije ne izključuje ustrezni ustanovni akt); po koncu vsakega proračunskega leta pripravi pripravi letno poročiloletno poročilo