Kako razvijati kompetence za · ekonomskega znanja oziroma ko še nimajo poslovne ideje. 1 srečanje na teden udeleženem omogoči, da več časa namenijo indidivualnemu učenju in

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno

odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.”

Kako razvijati

kompetence za

socialno podjetništvo? Priročnik za mentorje

Socialno podjetništvo za priseljence

(Social ENTrepreneurship for IMmigrants)

December 2016



Usposabljanje za razvoj podjetniških

kompetenc

Priročnik za usposabljanje sta razvila:

STEP Inštitut, Ljubljana, Slovenija

GO Bufalini, Città di Castello, Italija

Ta dokument je licenciran pod pogoji Creative Commons Attribution 4.0 International License



Pred vami je praktičen priročnik za trenerje, ki želite posameznikom ali skupini priseljencev pomagati

pri razvoju podjetniških kompetenc.

Glede na to, da je učni kontekst odvisen od znanja in kompetenc mentorjev in udeležencev, je ta

priročnik orodje, ki se lahko prilagaja udeležencem, njihovim potrebam in konkretnim situacijam.

Priporočljivo je, da usposabljanje vodijo mentorji, ki imajo dovolj znanja in informacij o ekonomiji ter

poslovnem ali start-up okolju in dinamiki. Poleg tega morajo imeti predavatelji predhodne in

relevantne izkušnje z izvajanjem usposabljanj, delavnic ali treningov na področju osebnega razvoja ali

razvija mehkih (ali drugih) veščin. V primeru, da mentorji oziroma trenerji nimajo dovolj izkušenj s

podjetništvom, je zaželeno, da se predhodno posvetujejo s strokovnjakom ali izkušenim podjetnikom

in ga povabijo na usposabljanje kot gostujočega predavatelja.

V priročniku bo na začetku na kratko predstavljeno izkustveno poučevanje podjetništva, vloga

mentorja, smernice za uporabo priročnika ter namen in cilji in usposabljanja.

Priročnik je strukturiran v 8 srečanj, ki korak za korakom vodijo mentorja v procesu poučevanja

podjetništva:

1. srečanje: Podjetništvo je …

2. srečanje: Dizajnersko razmišljanje in spoznavanje kupcev

3. srečanje: Ustvarjanje pomena iz zbranih podatkov, razumevanje trga

4. srečanje: Ustvarjanje idej

5. srečanje: Prototipiranje

6. srečanje: Poslovno modeliranje

7. srečanje: Povratne informacije, implementacija in pripovedovanje zgodb

8. srečanje: Predstavitev poslovnih idej

Vsako srečanje obsega specifične namige, priporočila in navodila:

- učne cilje, ki jih bodo udeleženci dosegli tekom srečanja,

- pomen srečanja,

- časovni načrt,

- vaje (s konkretnimi navodili kako se jih izvede),

- predloge za vodenje in odnos do teme in udeležencev.

Srečanja se časovno lahko izvedejo na dva načina: v krajšem časovnem obdobju (več srečanj

izvedenih v enem dnevu v obdobju enega tedna) ali v daljšem časovnem obdobju (1 srečanje/teden).

Prva možnost je bolj ustrezna v primeru, da udeleženci usposabljanja ne morejo obiskovati v obdobju

2 mesecev ali ko že imajo jasno poslovno idejo in jo želijo hitreje razviti. Druga možnost je bolj

ustrezna za udeležence, ki imajo malo ali sploh nimajo znanja o razvijanju poslovnih idej ali splošnega



ekonomskega znanja oziroma ko še nimajo poslovne ideje. 1 srečanje na teden udeležencem

omogoči, da več časa namenijo indidivualnemu učenju in terenskmu delu med posameznii srečanji.

Najbolj pomembno je, da se z udeleženci pogovorite o njihovih željah in pričakovanjih ter

uposabljanje prilagodite njihovemu znanju, časovnim zmožnostim, potrebam in motivaciji.

Ta priročnik je bil razvit v okviru projekta "Socialno podjetništvo za priseljence" ("SENTIM: Social

ENTrepreneurship for IMmigrants”), ki je financiran iz programa Erasmus+ KA2 Strateška partnerstva

na področju izobraževanja odraslih.

SENTIM vodi organizacija Burgos ACOGE (Španija), partnerji v projektu pa so še STEP Inštitut,

(Slovenija), Institute of Entrepreneurship Development (Grčija) in GO Bufalini (Italija).

Glavni cilj projekta je "raziskati in izkoristiti potencial socialnega podjetništva ob upoštevanju potreb

priseljencev in tudi potreb ostalih ranljivih skupin, ki se spopadajo z diskriminacijo na trgu dela ali

socialno izključenostjo".

Več informacij o projektu ter gradiva so dostopna na spletni strani: http://www.sentim.org/.

1

Contents

Uvod v izkustveno poučevanje podjetništva za mentorje ...................................................................... 4

1. srečanje: Podjetništvo je … ................................................................................................................ 8

1.1 Uvodna aktivnost ..................................................................................................................... 8

1.2 Vaja: 20 € ................................................................................................................................. 9

1.3 Gostujoči podjetnik ............................................................................................................... 10

1.4 Struktura podjetniškega usposabljanja ................................................................................. 10

1.5 Oblikovanje timov in projektno delo ..................................................................................... 12

1.6 Inspiracija .............................................................................................................................. 13

2. srečanje: Dizajnersko razmišljanje in spoznavanje kupcev .............................................................. 14

2.1 Uvodna aktivnost ................................................................................................................... 14

2.2 Uvod v dizajnersko razmišljanje ............................................................................................ 15

2.3 Kvalitativen pristop k raziskovanju ........................................................................................ 21

2.4 Opazovanje ............................................................................................................................ 24

2.5 Intervju .................................................................................................................................. 26

2.6 Terensko raziskovanje ........................................................................................................... 29

2.7 Vedenje raziskovalca ............................................................................................................. 30

2.8 Projektno delo: Učite se o svojem uporabniku ..................................................................... 32

3. srečanje: Ustvarjanje pomena iz zbranih podatkov, razumevanje trga ........................................... 33


3.2 Proces interpretacije ............................................................................................................. 34

3.3 Vedenja raziskovalca ............................................................................................................. 38

3.4 Projektno delo ....................................................................................................................... 38

4. srečanje: Ustvarjanje idej ................................................................................................................. 39


4.2 Proces ideacije ....................................................................................................................... 40

4.3 Brainstorming ........................................................................................................................ 41

4.4 Naključna spodbuda .............................................................................................................. 42

4.5 S.C.A.M.P.E.R. ........................................................................................................................ 43

4.6 Izbor idej ................................................................................................................................ 44

2

4.7 Vedenja raziskovalca ............................................................................................................. 44

4.8 Projektno delo ....................................................................................................................... 45

4.9 Dodatno gradivo .................................................................................................................... 45

5. srečanje: Prototipiranje .................................................................................................................... 46


5.2 Hitro prototipiranje ............................................................................................................... 50

5.3 Projektno delo ....................................................................................................................... 52

5.4 Dodatno gradivo .................................................................................................................... 52

6. srečanje: Poslovno modeliranje ....................................................................................................... 52

6.1 Razlika med poslovnim modeliranjem in poslovnim načrtovanjem ..................................... 53


6.3 Canvas poslovni model .......................................................................................................... 57

6.4 Poslovni model za lastno idejo .............................................................................................. 61

6.5 Predstavitev poslovnega modela za lastno idejo .................................................................. 62

6.6 Primerjava z asociacijami: ..................................................................................................... 62

6.7 Dodatno gradivo .................................................................................................................... 63

7. srečanje: Povratne informacije, implementacija in ustvarjanje zgodb ............................................ 64

7.1 Gostujoči podjetnik ............................................................................................................... 64

7.2 Uvod v implementacijo in pripovedovanje zgodb ................................................................. 64

7.3 Aktivnost ................................................................................................................................ 68

7.4 Pripovedovanje zgodb ........................................................................................................... 69

7.5 Projektno delo ....................................................................................................................... 69

7.6 Dodatno gradivo .................................................................................................................... 69

8. srečanje: Predstavitev poslovne ideje .............................................................................................. 70


8.2 Video ...................................................................................................................................... 71

8.3 Kratek javni nastop (Pitch) .................................................................................................... 71

8.4 Projektno delo ....................................................................................................................... 73

8.5 Dodatno gradivo .................................................................................................................... 73

9. Zaključni dogodek............................................................................................................................. 73

10. Podjetniške učne skupnosti .............................................................................................................. 74

3

10.1 Metode dela v učni skupnosti ............................................................................................... 74

11. Viri in literatura ................................................................................................................................ 75

4

Uvod v izkustveno poučevanje podjetništva za mentorje

Vaja 1. Asociacije povezane s podjetništvom

Podjetništvo se spreminja. Trend podjetništva v svetu raste kot odziv na tehnološke spremembe,

globalizacijo in spreminjanje vrednot, povezanih z delom. Podjetništvo ima danes veliko različnih

oblik, npr. socialno podjetništvo, ekološko podjetništvo, kmetijsko podjetništvo, tehnološko

podjetništvo. Ker se spreminja podjetništvo, je v preteklih letih tudi poučevanje podjetništva doživelo

manjšo renesanso. V tem uvodu bomo predstavili nekatere od teh sprememb.

Moje pozitivne misli in

asociacije o podjetništvu

so …

PODJETNIŠTVO

Moje negativne misli in

asociacije o podjetništvu

so …

Moja odprta vprašanja o podjetništvu so

...

5

1. Od poslovnega načrta k poslovnemu eksperimentiranju

Start-up ni zgolj manjša različica velikega podjetja. A vendar je podjetniško izobraževanje v

preteklosti temeljilo na tem, kako pripraviti dober poslovni načrt. Predpostavka za tem pristopom je

ta, da je prihodnost predvidljiva in da lahko pripravimo natančen načrt, v kolikor imamo ustrezno

znanje o trženju, financah in izdelku. Podjetniški mentorji so začeli spoznavati, da poslovni načrti v

praksi pogosto ne prinašajo uspeha. Uspešni pa niso zato, ker udeleženci nimajo možnosti preizkusiti

svojih predpostavk in svoj izdelek ali storitev razvijajo postopoma, s testiranjem odzivov uporabnikov.

Poslovni načrt tako v večji meri odraža posamezniko ustvarjalnost, ko pa njegove dejanske

podjetniške kompetence. Tako so se začeli pojavljati različni alternativni načini poučevanja

podjetništva. Najbolj znani so npr. metodologija vitkega start-up podjetja (Blank in Dorf, 2012),

poslovno modeliranje(Osterwalder, Pigneur in Clark, 2010) in dizajernsko razmišljanje (Brown in

Katz, 2009).

2. Od teorije do teorije zasnovane na praksi

Podjetništva se naučimo tako, da ga delamo, izvajamo (Neck, Greene in Brush, 2014). Udeleženec

nikoli ne vidi teorije, temveč jo raziksuje preko praktičnih vaj in nalog. Podjetništvo je metoda in

pomeni, da:

- lahko vsak postane podjetnik (podjetnik ni rojen),

- je podjetništvo povezano z razmišljanjem in vedenjem (ne obstajajo tipične lastnosti, ki bi

definirale podjetnika),

- nam lahko različni modeli pomagajo pri pridobivanju in krepitvi podjetniških kompetenc.

Podjetništvo kot metoda razvija, neguje podjetniški duh, kar pa zahteva učenje preko izkušenj in

refleksije teh izkušenj.

Tabela 1. Metoda vs. proces

Podjetništvo kot metoda (sodobno poučevanje)

Podjetništvo kot proces (tradicionalno poučevanje)

Nabor praks Znani inputi in predvideni outputi Faze učenja Koraki, ki jih dokončujemo

Interativno (ponavljajoče se) Linearno Kreativno Predvidevanje

Osredotočeno na akcijo Osredotočeno na načrtovanje Investicija v učenje Pričakovani rezultati

Sodelovalno Tekmovalno Vir: Povzeto po Neck idr. (2014)

6

3. Pet praks podjetniškega poučevanja

Sodobno podjetniško izobraževanje s pomočjo izkustvenega učenja spodbuja pridobivanje veščin,

znanj in načina mišljenja, ki so potrebni za podjetniško delovanje. Neck idr. (2014) so predstavili pet

praks za poučevanje podjetništva. Naš učni načrt temelji na njihovem predlogu in združuje poslovno

modeliranje, dizajnersko razmišljanje in pristope vitkega start-up podjetja v celovit nabor srečanj, ki

razvijajo ali krepijo podjetniške kompetence.

Slika 1. Prakse podjentiškega izobraževanja. Vir: Neck idr. (2014)

4. Vloga mentorja

Da bi udeleženci pridobili podjetniško izkušnjo, ki bo zanje imela vrednost in bo pomembna, mora

mentor spodbujati (ali odkriti) njihov podjetniški duh, krepiti naravnanost k praktičnemu učenji in

ustvarjati okolje v katerem se to lahko tudi dejansko realizira (Neck idr., 2014).

Tabela 2. Vloga mentorja v poučevanju podjetništva

Vsebina Podjetništvo kot metoda (sodobno poučevanje)

Podjetništvo kot proces (tradicionalno poučevanje)

Komunikacija Dvosmerna Ex-cathedra (enosmerna) Fokus poučevanja Spodbuja refleksijo Daje navodila

Vsebina Inovacije poslovnega modela Poglavja poslovnega načrta

Praksa refleksije

Praksa eksperi-

mentiranja

Praksa igre

Praksa empatije

Praksa ustvarjanja

7

Lokacija Učilnica in teren Učilnica Napake Dobrodošle Kaznovane

Viri učenja Izkušnje, primeri, refleksija Teorija, primeri Ocenjevanje Učnega procesa Kvalitete poslovnega načrta

5. Načrt srečanj in učne skupnosti

Usposabljanje obsega 16 pedagoških ur, ki jih lahko izvedemo v 8 srečanjih po 2 uri ali 4 srečanjih po

4 ure. Udeleženci bodo tekom srečanj razvijali lastno poslovno idejo z namenom, da bodo lahko

prakticirali igro, empatijo, ustvarjanje, ekspreimentirnje in refleksijo. Aktivnosti potekajo tudi med

srečanju. Po zaključenem usposabljanju lahko udeleženci oblikujejo učno skupnost ter tako

nadaljujejo s timskim delom in sodelovanjem. Učna skupnost služi kot mreža znotraj katere lahko

podjetniki izmenjujejo svoje izkušnje, si pomagajo pri reševanju težav, se podpirajo itd.

Prvi del tega priročnika predstavlja strukutro in vsebino podjetniškega usposabljanja za priseljence.

Drugi del predstavljal strukturu učnih skupnosti v obsegu 10 srečanj.

Slika 2. Mentor ustvarja podporno podjetniško okolje za priseljence

Podporno podjetniško okolje

za priseljence

Podjetniško usposabljanje

- izkustvena srečanja za razvoj poslovne ideje

- 16 pedagoških ur

Učne skupnosti - podporna skupina po

usposabljanju

- 10 srečanj

8

1. srečanje: Podjetništvo je …

Ob koncu tega srečanja bodo udeleženci:

- razumeli kaj je podjetništvo

- razlikovali med klasičnimi in start-up podjetji

- motiviratni za projektno delo

- seznanjeni s strukturo podjetniškega usposabljanja

Namen:

- Ozavestiti, da je lahko vsak izmed nas podjetnik, če si to zares želi.

Načrt srečanja1:

Vsebina Čas

Uvodna aktivnost (ledolomilec) 15 min

Vaja: 20 € 15 min

Gostujoči podjetnik 30 min

Struktura usposabljanja, pričakovanja in vložek udeležencev

20 min

Oblikovanje timov 10 min

1.1 Uvodna aktivnost

Vaja 2. Predstavitev z WC papirjem

Mentor prinese rolico WC papirja in jo poda udeležencem z navodilom, da naj si vsak vzame toliko

lističev WC papirja kot jih bo potreboval v času celotnega usposabljanja. Ko imajo vsi udeleženci

lističe, jih mentor povabi, da se predstavijo drug drugemu. Vsak udeleženec za vsak posamezen listič,

ki ga ima pri sebi, predstavi eno lastnost oziroma zanimivost o sebi. Npr. če nekdo vzame 5 lističev

papirja, pove 5 stvari o sebi.

1 Srečanje se lahko podaljša za dodatno uro glede na potrebe mentorja in število udeležencev.

9

1.2 Vaja: 20 €

Vaja 3. 20 €

V žepu imate 20 €. Katere poslovne ideje bi lahko realizirali s temi 20 €? Naštejte vsaj 7 idej v 7-ih

minutah.

Prostor za vaše ideje

10

Vprašanja za diskusijo:

Kaj potrebujete, da začnete start-up podjetje?

Je podjetnik rojen ali narejen?

Velik atletski talent se ne nujno enači z velikim atletom. Zakaj? Kako se to povezuje s

podjetništvom?

Cilj te vaje je ozavestiti, da denar ni najbolj pomembna stvar za začetek podjetniškega udejstvovanja

Najbolj pomembno je biti proaktiven, kreativen in ciljno usmerjen. Seveda pa je pomembno imeti

tudi dobro ekipo.

1.3 Gostujoči podjetnik

Na prvo srečanje povabimo uspešnega podjetnika priseljenca, katerega zgodba bo lahko služila kot

navdih udeležencem. Najprej naj mentor vodi intervju s podjetnikom in ga povabi, da predstavi svojo

zgodbo.

Nekaj predlogov vprašanj za vodenje intervjuja:

Kako ste se odločili, da boste ustanovili podjetje oz. začeli s podjetniškim udejstvovanjem?

Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno prispevalo k vašemu uspehu?

Kaj najbolj cenite pri sebi, svojem delu in strokovnosti?

Kakšen je vaš tipični delovni dan?

Kaj najbolj cenite pri sebi kot podjetniku?

Katera je vaša najbolj dragocena izkušnja v času podjetniške kariere?

Kakšen nasvet bi dali udeležencem, ki si želijo biti aktivni v podjetništvu?

Kasneje povabite udeležence k postavljanju vprašanj in diskusiji z vabljenim gostom.

1.4 Struktura podjetniškega usposabljanja

Aktivnosti:

8 srečanj po 2 uri

Projektno delo v timih, v katerih boste razvili podjetniško idejo

Aktivnosti v času med posameznimi srečanji (projektno delo)

Vsako srečanje bo obsegalo ledolomilec, podjetniško vsebino in projektno delo

Spodbujali bomo:

Timsko delo

Zapisovanje idej – vsaka idea je pomembna in dragocena

Eksperimentiranje – napake so dobrodošle, saj se iz njih lahko veliko naučimo

Proaktivnost – biti aktiven je osrednja značilnost podjetništva

11

Terensko delo – podjetništvo se dogaja na terenu, ne v pisarni ali učilnici

Konstruktivno, kreativno in produktivno mišljenje

Aktivno udeležbo in prispevek udeležencev

In sedaj več o vas samih:

Kakšni so vaši cilji za to usposabljanje?

Kaj ste pripravljeni investirati v času usposabljanja, da

boste dosegli te cilje?

12

1.5 Oblikovanje timov in projektno delo

Timi bodo v času usposabljanja razvijali poslovne ideje. Udeleženci se odločijo v katerih timih želijo

sodelovati. V vsakem timu je lahko od 4 do 6 udeležencev (s tem zagotovimo večjo učinkovitost).

Morda bodo nekateri udeleženci že tvorili tim, ki ima poslovno idejo. Morda bodo nekateri želeli

delati individualno. Morda nekateri ne bodo imeli ideje. Vse te možnosti se realno lahko zgodijo.

Timi, ki še nimajo ideje, naj o njej razmislijo in jo oblikujejo do naslednjega srečanja. Mentor jih lahko

usmeri v iskanje navdiha za ideje znotraj aktualnih trendov, ki jih lahko udeleženci vidijo na sledečih

spletnih straneh:

www.trendhunter.com

www.trendwatching.com

www.entrepreneur.com/topic/business-idea-trends

www.globalfuturist.com

www.unternehmerpositionen.de

Udeleženci, ki že imajo poslovno idejo, naj prav tako pregledajo aktualne trende in razmislijo kako se

njihova ideja povezuje s temi trendi.

Vaja 4. Ustvarite ime in slogan vašega tima.

Ime tima:

Naš slogan je:

http://www.trendhunter.com/

http://www.trendwatching.com/

http://www.entrepreneur.com/topic/business-idea-trends

http://www.globalfuturist.com/

http://www.unternehmerpositionen.de/

13

1.6 Inspiracija

I do not choose to be a common man,

It is my right to be uncommon … if I can,

I seek opportunity … not security.

I do not wish to be a kept citizen.

Humbled and dulled by having the

State look after me.

I want to take the calculated risk;

To dream and to build.

To fail and to succeed.

I refuse to barter incentive for a dole;

I prefer the challenges of life

To the guaranteed existence;

The thrill of fulfillment

To the stale calm of Utopia.

I will not trade freedom for beneficence

Nor my dignity for a handout

I will never cower before any master

Nor bend to any threat.

It is my heritage to stand erect.

Proud and unafraid;

To think and act for myself,

To enjoy the benefit of my creations

And to face the world boldly and say:

This, with God’s help, I have done

All this is what it means

To be an Entrepreneur.

Thomas Paine: Common Sense, 1776

Ne odločam se za usodo navadnega človeka.

Pravico imam biti nekaj posebnega … če zmorem.,

Iščem priložnost … ne pa varnosti. Kot državljan ne želim biti vzdrževanec,

ponižan in otopel, ker mora država skrbeti zame.

Hočem preudarno tvegati,

sanjati in graditi. Najsi mi spodleti ali uspe.

Ne želim zabarantati spodbude za podporo; življenjski izzivi so mi ljubši

od zagotovljenega životarjenja; srh izpolnitve

ljubši od postanega miru Utopije.

Svoje svobode ne zamenjam za tujo dobrotljivost,

in svojega dostojanstva ne za milodar. Nikdar se ne bom hulil pred kakim

gospodarjem in se ne pripogibal pred kako grožnjo.

Moja rojstna pravica je, da stojim zravnan,

ponosen in neustrašen; da mislim in delujem sam od sebe,

da uživam koristi od tega, kar ustvarim, in da se drzno kosam s svetom, govoreč:

To je, z božjo pomočjo, moje delo. Vse to pomeni biti podjetnik.

Thomas Paine: Common Sense, 1776


Kako je ta pesem relevantna za podjetnika?

Kaj bi morda dodali (ali odvzeli) tej pesmi?

Ustvarite kratek podjetniški kredo za vaš tim.

14

2. srečanje: Dizajnersko razmišljanje in spoznavanje kupcev


- razumeli koncept dizajnerskega razmišljanja

- razlikovali med različnimi tehnikami raziskovanja pri razvijanju poslovne ideje

- oblikovali raziskovalni načrt za njihovo poslovno idejo

Namen:

- Ponotranjiti idejo, da se podjetništvo dogaja med ljdmi (uporabniki) in ne v laboratoriju

Načrt srečanja:

Vsebina Čas

Uvdona aktivnost 15 min

Predstavitve poslovnih idej 15 min

Uvod v dizajnersko razmišljanje 30 min

Raziskovanje uporabnikov 40 min

Načrtovanje terenskega dela 20 min


Vaja 5. Krepitev empatije za raziskovanje kupcev

Udeleženci delajo v skupinah po 4 ali 5 oseb. Mentor pripravi delovne liste z različnimi poklici (tabela

spodaj). Vsaka skupina dobi en poklic. Udeleženci imajo 3 minute časa, da opišejo učilnico iz

perspektive osebe, katere poklic je zapisan na listu. Kaj ta oseba opazi? Kaj misli? Kaj občuti?

Udeleženci ne smejo povedati poklica osebe, predstavijo le opis učilnice. Ostali udeleženci pa ugibajo

kateri poklic je predstavljala določena skupina.

Gasilec Kuhar Arhitekt

Vlomilec Načrtovalec porok Kmetovalec


15

Empatija je veščina vživljanja v drugo osebo. Pomeni torej razumevanje problemov in

realnosti ljudi, za katere razvijamo idejo. Kako nam lahko empatija pomaga v podjetništvu?

Z empatijo se lahko veliko naučimo o naših kupcih. Kaj se lahko naučimo? Zakaj je to tako

pomembno?

Kako lahko izboljšate svoje veščine empatije?

Kaj lahko ovira empatijo?

2.2 Uvod v dizajnersko razmišljanje

Zgodovinsko je bil dizajn obravnavan kot eden kasnejših korakov v razvojnem procesu – oblikovalci so

se procesu pridružili šele po fazi inovacij ter dodali le "lepotno" pikico na i poslovni ideji. Poudariti je

potrebno, da je tudi ta pristop spodbujal tržno rast s tem, ko je nove izdelke in tehnologije naredil

bolj estetske in privlačne za kupce. Prav tako pa tudi s tem, ko je s krepitvijo blagovne znamke preko

pametnih strategij oglaševanja in komunikacije, ki pri potrošnikih spodbuja močne, prepoznavne

podobe, misli ali čustva. V drugi polovici 20. stoletja je postal dizajn precej bolj prepoznavna in

vredna konkurenčna prednost, predvsem na področju elektronike, avtomobilske industrije in prodaje

dobrin v embalažah. V večini ostalih industrij oziroma področij pa je še ostal le "dodatek" v kasnejši

razvojni fazi (Brown, 2008).

Danes podjetja oblikovalce vključujejo v začetne faze, da skupaj razmišljajo o idejah kako zadovoljiti

potrebe in želje kupcev. Slednje podjetju oziroma izdelkom, storitvam daje novo in drugačno

vrednost. Oblikovalci tako niso več le tisti, ki že razvito idejo naredijo bolj privlačno za kupce – ta

njihova vloga je bila taktična, rezultati pa omejeni (Brown, 2008).

Danes je dizajn povsod okoli nas.

16

Slika 3. Dizajnersko razmišljanje integrira različne perspektive. Vir: Brown, 2009

Kaj se dizajnira?

Izdelek

Storitev

Estetska vrednost

Uporabniška izkušnja

Poslovni model

Delovni proces

Strategija podjetja

Timsko delo

…

Dizajnersko razmišljanje lahko razumemo kot metodologijo, ki se je lahko naučimo v petih fazah.

Najprej bo sledil kratek pregled pristopa k dizajnerskemu razmišljanju v petih fazah: raziskovanje

(uporabnikov), interpretacija, ideacija, prototipiranje (ekperimentiranje)nin implementacija. Kasneje

bodo faze predstavljene bolj konkretno in ločeno.

Faze dizajnerskega razmišljanja niso linearne; tekom procesa se nenehno vračamo na predhodne faze

ter tako zagotavljamo, da smo na poti k doseganju želenega cilja.

Poslovni vidik (poslovni model)

Uporabniški vidik

(uporabnost)

Tehnološki vidik

(izvedljivost)

Dizajnersko

razmišljanje

Inovacije na podlagi

emocij: Blagovne

znamke, odnosi s

kupci, marketing

Procesne inovacije

Funkcionalne inovacije

17

Raziskovanje Interpretacija Ideacija Eksperimentiranje

(prototipiranje)

Implementacija

Imam izziv.

Kako naj se ga

lotim, se z njim

spopadem?

Nekaj sem se

naučil.

Kako lahko to

razložim?

Vidim priložnost.

Katere ideje se

mi ob tem

porajajo?

Imam idejo.

Kako jo lahko

razvijem, gradim?

Nekaj sem

preizkusil.

Kako lahko to

realiziram?

Tabela 1: Faze dizajnerskega razmišljanja. Vir: IDEO, 2011.

Primer dizajnerskega razmišljanja

Leta 2006 je ameriška banka Bank of America uvedla novo varčevalno storitev. Pri plačevanju z

debetno kartico so uporabniki imeli možnost, da se znesek, ki so ga plačali samodejno zaokroži na

najbližje celo število. Vsak znesek, ki je torej presegal dejanski znesek plačila, se je avtomatsko

prenesel na varčevalni račun posameznika. Storitev je hitro postala priljubljena. Banka je v manj kot

letu dni privabila 2,5 milijona uporabnikov, odprla 700.000 novih tekočih računov in 1 milijon novih

varčevalnih računov. Banka je pri razvoju te storitve sodelovala s svetovalnim podjetjem, poslovnega

izziva pa so se lotili z uporabo metodologije dizajnerskega razmišljanja. Ta primer bomo uporabili za

ponazoritev različnih faz dizajnerskega razmišljanja (primer je dostopen na spletni strani

www.ideo.com).

Slika 4: Oglas za storitev "Keep the Change". Vir: http://www.dexigner.com/news/11490.

Raziskovanje Razlaganje Generiranje

idej Eksperiment-

iranje Implementacija

http://www.ideo.com/

http://www.dexigner.com/news/11490

18

Raziskovanje. Zagovorniki dizajnerskega razmišljanja (DR) pogosto kritizirajo uporabo tradicionalnih

tržnih raziskav za razvoj novih izdelkov ali storitev. Zakaj? Ker menijo, da je uporabnikom težko

ubesediti kaj si resnično želijo, tržne raziskave pa temeljijo ravno na mnenjih uporabnikov. V procesu

DR ima kvalitativno raziskovanje veliko večjo težo in pomen. Namen te faze se je temeljito seznaniti z

izzivom ter opredeliti ciljno skupino in njihove potrebe, vrednote in motivacijo. Metode, ki jih

uporabljamo, so opazovanje, terenske raziskave in fotografija. Raziskovalci morajo stopiti v stik z

dejanskimi uporabniki, raziskovaanje ne sme potekati zgolj v pisarni. Ta faza je namenjena

opazovanju, ne interpretaciji. Intervjuji so še posebej pomembi in ključnega pomena je, da zna

raziskovalec postavljati prava vprašanja. Pomembna je tudi izbira sogovornika, ki naj bo predstavnik

ciljne skupine, hkrati pa mora imeti tudi potencial, sposobnost, da nas veliko nauči. Morda je to lahko

nekdo, ki krši določena pravila uporabe neke storitve ali izdelka. Zagovorniki DR poudarjajo pomen

uporabe antropoloških in etnografskih pristopov v raziskovanje, kar je v poslovnem okolju

razmeroma neobičajno. Skupna značilnost ekip, ki uporabljajo DR, je njihova raznolikost iz vidika

njihovega strokovnega znanja in izobrazbe. Ekipa je lahko nr. sestavljena iz biologov, matematikov,

psihologov in etnografov.

Takšen pristop so uporabili v Bank of America. Oblikovali so raznoliko skupino, ki so jo sestavljali

predstavniki banke in svetovalnega podjetja. Cilj skupine je bil ugotoviti, kako prepričati ženske "baby

boom" generacije, še posebej tiste z otroki, da odprejo tekoče in varčevalne račune pri banki. V fazi

raziskovanja je skupina obiskala številne družine in izvedla tudi intervjuje z ljudmi na ulici. Opazovali

so ljudi, ko so opravljali denarne transakcije. Opazovali so matere, ko so nakupovale, jedle v

restavracijah in plačevale račune.

Interpretacija. To je druga faza DR. Interpretacija daje pomen zgodbam in informacijam ter jih

preoblikuje v neprecenljiv uvid in navdih. Namen te faze je poiskati jasno smer za ustvarjanje idej. V

tej fazi razvijamo konkretne zgodbe ljudi s pomočjo ugotovitev zbranih v prvi fazi. Vendar moramo

biti pozorni, da se izognemo posploševanju, sodbam in napačnim predpostavkam. Iščemo vzorce in

odnose med informacijami, kategorije in skupine. Lahko si celo vizualiziramo zgodbo – to nam bo

pomagalo, da bomo celotno sliko videli bolj jasno. Pomembno je, da interpretacija poteka iz vidika

ciljne skupine in ne našega lastnega. DR daje velik pomen tudi empatiji. Ko določimo posamezne

teme in vzorce, lahko začnemo oblikovati, graditi priložnosti. To pomeni, da se premikamo od

trenutne situacije k bodočim priložnostim. To pomeni, da problem ponovno opredelimo iz vidika

uporabnikovih potreb. To nam bo dalo jasno usmeritev za ustvarjanje idej. Priložnosti se lahko

izrazijo v obliki akcijskih, ki se začnejo z besdami "Kako lahko ...". Nekaj primerov: Kako lahko

spodbudimo mentorje k eksperimentiranju z novimi tehnologijami? Kako lahko zaposlene vključimo v

razvoj novih izdelkov? Kako lahko uporabnikom ponudimo boljšo kakovost storitev? Priložnosti niso

rešitve, temveč so vprašanja, ki dajejo izhodišče za ustvarjanje idej.

Ko je skupina banke izbrala svoje zgodbe in opazovanja s terena, je oblikovala dva glavna zaključka.

Prvič: nekateri ljudje znesek plačila pogosto zaokrožijo navzgor, ker je bilo to bolj enostavno in

hitreje. Drugič: veliko mater z otroki ni imelo nobenih prihrankov, sajsi tega niso mogle privoščiti ali

pa nismo bile zmožne nadzorovati svojih nakupovalnih navad. Priložnost skupine za oblikovanje idej v

19

naslednji fazi pa je bila sledeča: kako lahko materam z otroki omogočimo prihranke oz. jih

spodbudimo, da bodo začele varčevati?

Ideacija. To je tretja faza DR. Pravijo, da je najbolj zanesljiv način ustvarjanja kakovostne idej ta, da

ustvarimo veliko število idej. Zato je glavni cilj te faze ustvariti čim več idej. Ljudje v procesu DR

običajno uporabljajo brainstorming (viharjenje možganov) in sledijo pravilom te tehnike. Vendar

lahko uporabimo katerokoli drugo tehniko kreativnega razmišljanja oziroma kombinacijo različnih

tehnik. Pomembno je, da razmišljamo široko, brez omejitev in ne vrednotimo, sodimo idej. Prav tako

je lahko uporabno, da svoje ideje narišemo. Na koncu te faze izberemo najbolj obetavne ideje, s

katerimi bomo eksperimentiraliv naslednji fazi.

V tej fazi je skupina bankeizvedla 20 brainstorming srečanj in oblikovala 80 konceptov za izdelke.

Nato so to število zmanjšali na 12 najbolj obetavnih idej, od katerih je bila ene soglasno izbrana za

nadaljnje eksperimentiranje. To je bila ideja za avtomatsko zaokroževanje plačila navzgor.

Experimentiranje. V tej fazi preizkusimo naše ideje. Prototipi so odlična orodja, s katerimi se lahko

več naučimo o ideji, hkrati pa ji damo oprijemljivo obliko in spodbujamo nadaljnje razmišljanje. Tako

pridobivamo nove informacije in učne izkušnje. Ustvarjanje prototipov v zgodnješih fazah razvoja

omogoča, da se čim prej odmaknemo od neuporabnih idej in z njimi ne zapravljamo časa. Prototip

mora biti preprost. Ko bo ustvarjen, bo omogočil pridobivanje povratnih informacij. V tej fazi

moramo biti pripravljeni opuščati ideje, če se izkažejo za neučinkovite.

V banki so ustvarili prototip v obliki animacije, v katerije ženska kupila kavo v vrednost 1,5 $. Nato se

je prikazalo kako se je znesek zaokrožil na 2 $, 50 centov pa se je avtomatsko preneslo na varčevalni

račun. Storitev so nato testirali tako, da so jo prikazali 1600 uporabnikom na spletu. Rezultati so bili

zelo spodbudni: uporabniki so stortiev ocenili z vioskimi ocenami.

Implementacija. Naš cilj v zadnji fazi DR je ustvariti končni rezultat. Povratne informacije, pridobljene

v fazi eksperimentiranja, uporabimo za izpopolnitev izbrane ideje. Spremenimo tiste elemente, kjer

so ljudje zaznali morebitne ovire ter ocenimo relevnatnost vsake posamezne povratne informacije.

Načrtujemo nadaljnje korake in vire, ki so potrebni za realizacijo ideje: pripravimo izračune, določimo

roke, predstavimo idejo ljudem, ki nam lahko pomagajo v procesu implementacije. Ne smemo pa

pozabiti dokumentirati celotnega procesa implementacije. Pripravimo privlačno ponudbo ali

predstavitev, ki bo pritegnila prave ljudi. Ponudba naj govori, predstavi zgodbo.

20

V tej fazi je ekipa banke uporabila metodo fokusne skupine, s pomočjo katere je izbrala ime za novo

storitev: Keep the Change (Obdržite drobiž). Na podlagi povratnih informacij uporabnikov so storitvi

dodali še tri dodatne funkcije, in sicer: združitev varčevalnega računa v obstoječi transakcijski račun,

varčevanjev obliki zaokroževanja zneskov kot začšita pred prekoračitev limita na transakcijsem

računu; banka bo podvojila vse prihranke v prvih treh mesecih v vrednosti do 250 eur. S fokusno

skupino je ekipa tako pridobila še ideje kako tržiti storitev končnim uporabnikom, nazadnje pa je

implementirala marketinški načrt.

SREDIŠČE NAŠE POZORNOSTI JE

UPORABNIK

21

2.3 Kvalitativen pristop k raziskovanju

Namen raziskovanja uporabnikov je:

razmueti njihove potrebe

razumeti ovire

razmueti omejitve

Kako?

Brez predsodkov

Brez ocenjevanja

Brez predpostavk

Brez obsojanja

Govorimo o KVALITATVNEM RAZISKOVANJU. Na koncu te fate bomo imeli več vprašanj kot

odgovorov.

V PROCESU DIZAJNERSKEGA RAZMIŠLJANJA

RAZMIŠLJAMO O IZKUŠNJI

Končni izdelek ali storitev je le vrh

ledene gore. V času razvoja

moramo imeti v mislih celotno uporabniško

izkušnjo z izdelkom ali storitvijo.

V mislih imamo uporabnost, estetsko

vrednost, občutke tehnološko

izvedljivost in učinkovit poslovni

model.

22

Vaja 6. Terensko raziskovanje

Kako je Indiana Jones raziskoval in preiskoval? Kako raziskuje znana antropologinja Jane Goodall?

Kako bi 7-letnik pristopil k raziskovanju in proučevanju?

Prvi korak v našem poslovnem izzivu je sestaviti ekipo. Raziskovanje potrebuje posebno okolje. Cilj je

prepoznati posebne vidike človeškega vedenja in jih uporabiti ali preoblikovati tako, da prinašajo tako

prednosti za uporabnika kot tudi poslovno vrednost. Zakaj mnoga podjetja ne morejo ubrati takšne

poti do uspeha in zakaj je podjetjem, ki so bila pri tem v preteklosti sicer uspesno, to težko ponoviti?

Ti procesi se ne spontano vključujejo v delovni proces. Če pobližje pogledamo različne faze

raziskovanja in razvoja, vidimo, da je potrebna kombinacija dveh načinov razmišljanja: analitičnega in

ustvarjalnega. Zelo redko pri eni osebi najdemo kombinacijo obeh načinov razmišljanja, saj ljudje

pogosto uporabljajo le en ali drug način.

Vendar pa je to oviro mogoče preiti z oblikovanje raznolike ekipe. Raznolikost ljudi v ekipi bo

presegla ozko razmišljanje vsakega posameznika. Optimalna velikost za ekipo, ki bo delovala po

metodi dizajnerskega razmišljanja, je štiri do šest oseb. Pomembno je, da skušamo izbrati ljud z

različno izobrazbo in izkušnjami ter različnega spola in značaja. Skupna pa jim mora biti sposobnost

timskega dela.

Pri raziskovanju potreb uporabnikov je pomembno razlikovati med opazovanjem in interpretacijo. V

prvi fazi se osredotočimo na zbiranje informacij brez interpretacije. Slednja sledi nato v naslednjih

fazah.

23

Vaja 7. Opazovanje in interpretacija

Oglejte si spodnjo sliko. Kaj vidite, le jo e opazujete? Kaj vidite, če jo interpretirate?

Opazovanje

Interpretacija

V nadaljevanju bomo spoznali tri tehnike raziskovanj uporabnikov: intervju, opazovanje in terensko

raziskovanje.

Te pristope v raziskovanju uporabljamo zato, ker uporabniki ne naredijo, delajo vedno tistega kar

rečejo. Se tudi ne zavedajo v celoti svojih želja in potreb, pa tudi, če se jih, jih pogosto ne znajo

ubesediti.

Če bi svoje uporabnike vprašal kaj si želijo, bi odgovorili, da si želijo

hitrejšega konja.

24

2.4 Opazovanje

Najprej se vprašajte kaj že veste o svojem poslovnem izzivu. Tako se boste izognili pridobivanju že

zbranih informacij.

Tehnike zbiranja informacij:

Fotografiranje

Snemanje (video material)

Zapisovanje

Skiciranje

Zbiranje materialov, zloženk, brošur, embalaž, izrezkov iz časopisov

Kaj opazujemo?

Fizični prostor: fizične lastnosti, kaj izstopa in kaj ne

Kateri ljudje so vpleteni: uporabniki, zaposleni, proizvajalci, menedžerji, mediji, institucije in

lokalne oblasti, interesne skupine

Aktivnosti: aktivnosti in vedenja posameznikov, povezane aktivnosti, ndividual activities and

behaviours, related activities, zaporedje aktivnosti, podobnosti in razlike med aktivnostmi

Objekti: prisotnost ali odsotnost objektov, značilnosti objektov

Dogodki: kaj se dogaja, kdaj delajo ljudje

Čas: zaporedje, začetki, konci, posamezna časovna obdobja, trajanje, čas, ko se dolčena

vedenja, aktivnosti pojavijo

Cilji: kaj ljudje skušajo doseči

Čustva: katera čistva ljudje doživljajo in izražajo

Opazujemo kaj ljudje:

GOVORIJO: Katere izraze ali specifične besede uporablja uporabnik?

DELAJO: Katere aktivnosti in vedenja opazimo?

RAZMIŠLJAJO: O čem razmišlja (bi lahko razmišljal) uporabnik? Kaj nam to pove o njegovih

prepričanjih?

ČUTIJO: Katera čustva doživlja (bi lahko doživljal) uporabnik?

Zavedati se moramo, da misli/prepričanj in občutkov/čustev ne moremo opazovati neposredno.

Pozorni moramo biti na različne namige, ki nam lahko pomagajo razumeti kaj uporabnik misli, čuti:na

telesno govorico, glas in izbiro besed.

25

Vaja 8. Pozornost in opazovanje

Kaj opazite v tej učilnici? V 1 minuti zapišite čim več.

Sedaj se osredotočite na ½ učilnice. Kaj opazite sedaj? V 30 sekundah zapišite čim več.

Sedaj se osredotočite na drugo ½ učilnice. Kaj opazite sedaj? V 30 sekundah zapišite čim več.

V katerem primeru ste opazili več? Zakaj?

Opazovanje se močno povezuje z našo pozornostjo. Če se v danem trenutku osredotočimo na manjše

dele, bomo bolj verejetno opazili več. Pomembno je, da občasno zamenjamo fokus oz. se

osredotočimo na kaj drugega.

26

2.5 Intervju

Če ste dober poslušalec in znate ustvariti zaupno okolje, se bodo ljudje odprli in vam več zaupali.

Njihove zgodbe vam bodo prinesle nove vpoglede, navdih in ideje.

Uporabite pol-strukturirane intervjuje. Začnite tako, da nekaj vprašanj oblikujete že v naprej, potem

pa sledite zgodbi sogovornika in postavljajte nova vprašanja, ki se navezujejo na zgodbo. Intervjuje

lahko izvedemo s posamezniki ali skupinami, uporabniki ali strokovnjaki, različimi udeleženci. Vedno

je zaželeno poiskati osebo, ki izdelek/storitev uporablja na drugačen nenavaden način.

Imate dve ušesi in ena usta.

Uporabite jih v tem razmerji tudi kadar izvajate intervjuje.

Poslušajte tako z očesi kot tudi ušesi!

Postavjlajte odprta vprašanja, saj spodbujajo pogovor in vabijo sogovornika, da pove več, se odpre,

zaupa. Odprta vprašanja naj predstavljajo večji del intervjuja. Takšna vprašanja se običajno začnejo

na črko K: kaj, kdo, kdaj, kje, kateri, kakšen, kako itd.

Nekaj primerov odprtih vprašanj:

Kaj mi lahko poveste o ...

Kaj mi še lahko poveste o tem?

Kaj vam je pri tem všeč?

Kaj vam pri tem ni všeč?

27

Kaj pogrešate?

Kako uporabljate ...

Na kakšne načine uporabljate ta izdelek/to storitev?

Kaj delate kadar ...

Kaj naredite, ko ...

Povejte mi več o tem.

Kako bi opisali ...

Mi lahko pokažete ...

Kako pogosto posežete po ...

Kaj si želite doseči?

Kakšen je proces?

Kakšni so koraki?

Kaj je tem stvarem skupnega?

Kaj se zgodi najprej? Kaj sledi?

Kaj je vam pomembno?

Kaj vam to prinaša?

Kako doživljate …?

Na kaj ste pozorni?

Kakšna je vaša razlaga?

Kako se ob tem počutitte?

Kakšne so posledice?

Spodbujajte sogovornika, da razmišlja na glas.

Čeprav je vprašanje, ki se začne z "zakaj", prav tako odprto, ga moramo uporabljati previdno: "zakaj"

vprašanja se lahko zdijo kot zasliševanje. V tem primeru bo sogovornik manj sproščen in bolj "na

preži". Ker so razlogi za določeno vedenje v pristopu dizajnerskega razmišljanja zelo pomembni,

skušajte čim bolj pogosto zamenjati "zakaj" z drugimi vprašanji..

Nekaj alternativ, ki jih lahko uporabimo:

V kakšen namen?

Kako ste sprejeli to odločitev?

Kaj je za tem?

Kakšni so razlogi za to?

28

Še eno zanimivo vprašanje je "kaj če". To vprašanje spodbuja kreativno razmišljanje, odpira nove

možnosti in pomaga testirati naše hipoteze.

Nekaj primerov "kaj če" vprašanj:

Kaj če bi ta izdelek imel ...

Kaj bi se zgodilo, če ...

Kaj če te ovire ne bi obstajale?

Zaprta vprašanja zaključujejo pogovor in vodijo v kratke odgovore. Takšna vprašanja se začenjo z

"ali". Če sogovornika vprašate "Ali vam je všeč za izdelek?", bo zelo verjetno odgovoril z da ali ne. Če,

na drugi strani, vprašate "Kaj točno vam je pri tem izdelku všeč?", boste povečaki možnosti, da vam

sogovornik pove več. Zaprta vprašanja so manj primerna za začetek intervjuja, lahko pa so koristna

proti koncu intervjuja, ko lahko z njimi preveite vaše razumevanje. Primer: Če prav razumem, ta

storitev vzame preveč časa, drži?

Raziskovalni namigi:

Skrbno izberite vašega uporabnika. Vaša mama, oče ali prijatelj niso vaši uporabniki (vsaj ne v fazi

raziskovanja).

Poiščite inovativne uporanike, ki izdelke uporabljajo na nove in inovativne načine.

Spodbujajte pripovedovanje zgodb in deljenje izkušenj.

Nikar ne predstavljajte svoje poslovne ideje in sprašjte uporabnikov, če jim je všeč, kako bi jo

spremeniki, kdaj bi ta izdelek/storitev uporabili in koliko bi zanjo plačali!

Dokumentirajte intervju: fotografirajte, rišite, zapisujte snemajte itd.

Vaja 9. Vadite veščine vodenja intervjuja

Radi bi razvili nov pametni telefon, zato ste se odločili izvesti intervju s sošolcem, da vam predstavi

izkušnje s svojim trenutnim telefonom.

V 3 minuath pripravite intervju z vprašanji.

29

Sedaj imate na voljo 5 minut, da intervju izvedete in dokumentirate.


Kaj ste naredili dobro?

Katere veščine so potrebne za učinkovit intervju?

Kaj bi spremenili prihodnjič?

Kako lahko izboljšate svoje veščine vodenja intervjuja?

2.6 Terensko raziskovanje

To pomeni raziskovanje vedenj in izkušenj ljudi v njihovem naravnem okolju. Če razvijate idejo za

novo restavracijo, opazujte ljudi v restavracijah. Če razvijate novo kolo, se pridružite kolesarjem na

terenu. Če razvijate novo medicinsko naprava, se pridružite zdravstvenemu osebju, ki to vrsto naprav

uporablja itd.

Pridružite se uporabnikom in postanite njihova senca. "Potopite" se v kontekst, zlijte se v okolje. Z

uporabiki se pogovarjajte sproščeno. Postavite se v njihove čevlje.

Premaknite se tudi stran od obstoječega okolja, konteksta ter iščite nove. Primer: Če skušate

izboljšati logistiko v distribucijskem podjetju, bo morda koristilo, da opazujete sistem logsitke v

letalskem podjetju.

Iščite anomalije in navdih, vedno postavite stvari v kontekst. Kako se uporaniki razlikujejo med seboj?

Ali kdorkoli izstopa pri načinu uporabe določenega izdelka, storitve? Ali izdelek, storitev uporabljajo

na nenavaden način?

Uporabite vse čute: glejte, poslušajte, okušajte, vonjajte in se dotikajte.

30

Vaja 10. Ideje za terensko raziskovanje

Radi bi razvili nov prodajni avtomat. Oblikujte 7 konkretnih idej kako bi pristopili k terenskemu

raziskovanju. Katere lokacije bi opazovali? Kaj bi opazovali? S katerimi ljudmi bi opravili intervju?

Kako lahko v raziskovanje vključite igranje vlog? Kako bi zbirali informacije? Za to nalogo imate 10

minut.

2.7 Vedenje raziskovalca

Empatija – postavi se v čevje drugega

Ima resničen interes za uporabnika, je radoveden

Vzpostavlja odnose, ki temeljijo na zaupanju

Posluša

Opazuje podrobnosti in "veliko sliko"

31

Vaja 11. Raziskovalni načrt za vašo poslovno idejo

Pripravite raziskovalni načrt za vašo poslovno idejo. Oblikujte ideje za raziskovanje, naredite načrt kako bo raziskovanje potekalo, razdelite vloge v timu in določite roke za posamezno aktivnost. Prav tako določite na kakšen način boste dokumentirali raziskovalni proces.

Kaj bomo naredili?

Kako bomo to naredili?

Kdo bo to naredil?

Kdaj? Dokumentiranje

32

2.8 Projektno delo: Učite se o svojem uporabniku

Terensko delo je prvi korak v razvoju poslovne ideje, kvaliteta tega koraka pa se povezuje z vsemi

ostalimi koraki. O naših uporabnikih se ne moremo učiti v učilnici. Potrebno je iti ven, na teren in

poiskati ustrezne in relevantne vire znanja o naših (potencialnih) kupcih.

Terensko delo bo vaš prvi stik s kupci. Z njimi se boste sicer lahko še pogosto srečevali, npr. ko boste

pridobivali povratne informacije o vaši poslovni ideji. Naj vas vodi raziskovalni načrt, ki ste ga

pripravili. Bodite ambiciozni in zberite čim več informacij.

Ne pozabite, da potrebujete dokumentacijo, da boste lahko informacije delili z vašimi kolegi v

skupini: video, fotogragije, zapiske, skice …

Opravite vsaj 15 intervjujev, opazujte vsaj 10 situacij, preizkusite vsaj 3 igre vlog, sami preizkusite

izdelek, sotoritev (če je to le mogoče), identificirajte vsaj 7 (različnih) virov informacij.

Kako lahko preidemo začetne ovire?

Če vas skrbi izvajanje intervjujev, jih izvedite v parih.

Če ne veste kako bi pridobili 15 ljudi za intervjuje, lahko začnete z 1 ali 2. Te osebe vam lahko

nato povedo kje bi lahko našli ostale kandidate za intervju.

Podobno je z opazovanjem. Če ne veste kaj bi opazovali, začnite z 1 situacijo in boste nato

dobili ideje kaj vse lahko v nadaljevanju opazujete. Menjate lahko tudi vaš fokus: v eni

situacije se npr. bolj osredotočite na čustva, naslednjič na vedenja itd.

Je vaša ideja povezana s spletom in se vam zvi, da ne morete izvesti terenskega dela? Vaš

teren je v tem primeru internet. Analizirate lahko različne spletne skupnosti ali opazujete

uporabnike, medtem ko so aktivni na različnih portalih.

Analizirajte hierarhijo uporabnikovih potreb (glejte sliko 15).

33

3. srečanje: Ustvarjanje pomena iz zbranih podatkov,

razumevanje trga


- razumeli in izvedli proces interpretacije podatkov

- evalvirali pomen podatkov

- ustvarili poslovne priložnosti, ki bodo izhajale iz potreb kupcev

Namen:

- Razumeti kupca ter tako lahko prilaodili poslovno idejo njegovim potrebam

Načrt srečanja:

Tema Čas

Uvodna aktivnost 15 min

Povzetek procesa dizajnerskega razmišljanja 15 min

Uvod v proces interpretacije 15 min

Projektno delo: interpretacija 60 min

Predstavitev “Kako bi lahko …” vprašanj 15 min


Vaja 12. Ustvarjanje pomena

Udeležencem pokažite eno od del Salvadorja Dali in jih prosite, da zapšiejo kaj vidijo na sliki. Nato naj

zaišejo vsaj 3 naslove za to sliko. Za vsako nalogo imajo 3 minute časa. Udeleženci lahko delajo tudi v

parih.

Slika 4. Swans Reflecting Elephants (levo) in Apparition of Face and Fruit Dish on a Beach (desno)

Salvador Dali

34

Vidim …

Možni naslovi …

Vpraanja za diskusijo:

Kako ste se odločili za naslove?

Kakšna so možna skrita sporočila na sliki?

Vaši uporabniki imajo prav tako nekatera odkrita in tudi nekatera skrita sporočila za vas. Kaj

potrebujete, da bi odkrili skrita sporočila?

3.2 Proces interpretacije

Šele v tej fazi lahko začnemo interpretirati stvari. V prejšnji fazi smo le zbirali informacije in vsebine.

Namen faze interpretacije je:

ustvarjati pomen iz vsebin – sinteza

dobiti vpogled v oziroma se naučiti kaj o uporabnikovih potrebah

definirati priložnosti za razvoj novega izdelka ali storitve

Vsi člani tima se morajo sestati na enem mestu.

1. Delite svoje zgodbe

Zberite zapiske, fotografije in druge materiale od vseh člasnov tima.

Delite svoje zgodbe, pogovarjajte se.

Bodite specifični

Pišite, pišite, zapišite.

Kdo, kaj, kdaj, kje, zakaj, kako

Slika 5. Ustvarjanje pomena se začne z zbiranjem in združevanjem informacij

35

2. Identificirajte vzorcev

Izluščite ključne pomene

Ločeno zbirajte ključne informacije

Določite skupne točke, teme, ki se povezujejo

Delajte postopno, korak za korakom, ne preskakujte ničesar, bodite sistematični

Slika 6. Osredotočite se na pomen, ki je oziroma se skriva za podatki

3. Poišite teme

Raziskujte podobnosti, razlike odnose

Določite kategorije

Raziščite odnose med številnimi kategorijami

Razdelite v skupine, reorganizirajte (večkrat)

Slika 7. Kategorije pomagajo, da izziv vidimo, razumemo bolj jasno

4. Grafična predstavitev

Pripravite vizualno predstavitev vaših interpretacij

Dobra grafična predstavitev vam bo pomagala bolj jasno videti, razumeti izzive

36

Slika 8. Z grafično predstavitvijo lahko bolj jasno vidimo, razumemo izziv

5. Ustvarite "diagram razumevanja kupca" (ang. empathy map)

Diagram odraža vaše razumevanje potreb kupca

Je diagram empatije, ki nam pomaga sintetizirati naša opažanja

GOVORIJO: Katere izraze ali specifične besede uporablja uporabnik?

DELAJO: Katere aktivnosti in vedenja opazimo?

RAZMIŠLJAJO: O čem razmišlja (bi lahko razmišljal) uporabnik? Kaj nam to pove o

njegovih prepričanjih?

ČUTIJO: Katera čustva doživlja (bi lahko doživljal) uporabnik?

Zavedati se moramo, da misli/prepričanj in občutkov/čustev ne moremo opazovati

neposredno. Pozorni moramo biti na različne namige, ki nam lahko pomagajo

razumeti kaj uporabnik misli, čuti:na telesno govorico, glas in izbiro besed.

Slika 9. Primeri diagramov

37

Slika 10. Prazen diagram za razmišljanje o vašem kupcu. Vir: Gray, 2010.

6. Priložnosti

od obstoječih pogojev do bodočih možnosti

korak proti naslednji fazi (ideacija)

ponovna opredelitev problemov ali potreb

oblikovanje stavka, ki se začne z "Kakolahko ..."

"Kako lahko ..." stavek

Ta stavek je ključen v procesu dizajnerskega razmišljanja, saj nam pomaga, da ponovno opredelimo

osnovni izziv. Problem definiramo iz vidika uporabnika. Stavek oblikujemo v prvi osebi, saj nam bo to

aktivno izhodišče kasneje pomagalo lažje generirati ideje. Ta stavek je lahko precej drugačen od

začetnega izziva. Do sedaj je bil izziv temeljito analiziran in obravnavan iz vidika uporabnika. Recimo,

da je bil naš začetni izziv kako zvišati prodajo nekega kmetijskega stroja. Morda bomo tekom procesa

dizajnerskega razmišljanja ugotovili, da uporabniki niso zadovoljni s podporo pri poprodajnih

storitvah in bodo zato izbrali drug, drugačen stroj. V tem primeru bi naš "Kako lahko" stavek bil

sledeč: Kako lahko pomagamo kupcem pri iporabi našega kmetijskega stroja?

Nekaj primerov "Kako lahko" stavkov:

Kako lahko gospodinjam/gospodinjcem omogočimo, da enostavno najdejo ideje za pripravo

obrokov?

Kako lahko ustvarimo okolje, ki bo prebivalce spodbudilo k pridelovanju zelenjae?

Kako lahko obiskovalcem nakupovalnih središč pomagamo pri varstvu otrok?

Kako lahko vozikom olajšamo dolge ure sedenja v avtu?

38

3.3 Vedenja raziskovalca

Analitčno mišljenje

Sintetično mišljenje

Kategoriziranje

Iskanje vzorcev v ozadju

Poslušanje

Zapisovanje

Risanje, skiciranje

3.4 Projektno delo

Vprašajte vsah 3 različne osebe iz vašega lokalnega okolja (seveda ne vaših sorodnikov ali prijateljev;

pojdite na teren) kako smo lahko bolj kreativni. Prinesite odgovore na naslednje srečanje.

39

4. srečanje: Ustvarjanje idej


- uporabili različne tehnike kreativnega razmišljanja

- imeli odnos do spodbujanja kreativnosti

- evalvirali različne ideje

Namen:

- Biti vztrajen v procesu razvijanja poslovnih idej in se ne zadovoljiti z najbolj očitno idejo

Načrt srečanja2:

Vsebina Čas

Uvodna aktivnst 15 min

Povzetek procesa dizajnerskega razmišljanja 05 min

Uvod v ideacijo 15 min

Uporaba tehnik kreativnega razmišljanja za razvoj poslovne ideje

55 min


Vaja 13. Sprehod po galeriji

Udeleženci delajo v skupinah po 4 ali 5 oseb. S seboj imajo odgovore iz prejšnje vaje (kako smo lahko

bolj kreativni). Mentor razdeli materiale: 1 plakat, 3 različne revije ali časopise s fotografijami, lepilo,

škarje in flomastre. Udeleženci pripravijo plakate o tem kako lahko izboljšamo kreativnost. Za nalogo

imajo 10 minut časa. Nato skupine plakate prilepijo na steno. Naslednjih 10 minut si skupine ogledajo

vse plakate.

2 Srečanje ja lahko daljše gelde na število udeležencev.

40

4.2 Proces ideacije

Tabela 2. Spodbujevalci in zaviralci kreativnosti

Spodbujevalci Zaviralci

Pričakovanja, da smo kreativni Sodbe, obsojanje Osredotočena pozornost Ja, ampak … Zapisovanje idej Kritiziranje idej Namensko iskanje povezav in naključij Razumevanje posameznikov Empatija Pasivnost Humor Strah pred napakami Tehnike kreativnega razmišljanja Prezgodnje zadovoljstvo s prvimi idejami

Namen te faze je ustvariti čim več idej za izziv, ki smo ga izrazili v "Kako lahko" stavku. Na tej točki je

najbolj pomembno, da se osredotočimo na kvantiteto in ne kvaliteto idej. 100, 200, 300 idej –

omejitev ni.

V fazi ideacije lahko uporabimo različne tehnike za ustvarjanje idej:

Brainstorming (viharjenje možganov)

Tehnike mišljenja – Edward de Bono:

o De Bono, E. (1988). De Bono's thinking course. London: BBC Books. (De Bono, 1988)

o De Bono, E. (1998). Simplicity. London: Viking. (De Bono, 1998)

o De Bono, E. (2010). Lateral thinking. London: Viking. (De Bono, 2010)

o De Bono, E. (1986). Six thinking hats. Harmondsworth, Middlesex, England ; New

York, N.Y., U.S.A: Viking. (De Bono, 1986)

Tehnike mišljenja - Michael Michalko

o Michalko, M. (2001). Cracking creativity: the secrets of creative genius. Berkeley,

Calif.: Ten Speed Press. (Michalko, 2001)

o Michalko, M. (2006). Thinkertoys: a handbook of creative-thinking techniques.

Berkeley: Ten Speed Press. (Michalko, 2006)

V nadaljevanju bomo proces ideacije spoznali preko 3 različnih metod: brainstorming, naključna

spodbuba in SCAMPER.

41

4.3 Brainstorming

Vaja 14. Načela brainstorminga

Pripravite seznam načel brainstorminga. V skupinah po 4 ali 5 oseb pripravite smernice za učinkovito

izvedbo tehnike brainstorminga. Zapišite vsaj 7 načel v 7 minutah.

Načela brainstorminga …

Izogibajte se ocenjevanju in evalvaciji.

Spodbujajte nore ideje.

Gradite na idejah drugih.

Ostanite osredotočeni na temo.

Vizualizirajte.

Zapisujte svoje ideje.

Ko ena oseba govori, ostali poslušajo.

Delajte na kvantiteti idej.

Slika 11. Kvantiteta je ključna v procesu ideacije

Vaše izhhodišle je "kako lahko" stavek.

42

Vse člane skupine opomnite na načela brainstorminga. Ustvarite čim več idej. Kvantiteta je

pomembna. Bodite vztrajni in si vzemite čas. Možgani začnejo najboljše ideje ustvarajti po 20

minutah brainstorminga. Na začetku namreč razmišljamo o najbolj očitnih asociacijah in idejah

4.4 Naključna spodbuda

Avtor tehnike naključne spodbude je Edward de Bono. Oglejmo si video o tej tehniki:

https://www.youtube.com/watch?v=dQbxUSF7ZS8

Potrebujemo nov način, kako izstopiti iz "začaranega kriga", now dražljaj, ki nam bo pokazal drugačno

"pot". Za to pa moramo uporabiti tehniko, ki je naključna in nepovezana z našimi izkušnjami in

nenazadnje tudi sodbami.

Nove ideje težko dobimo tako, da bolj zavzeto delamo s starimi, zato moramo v proces razmišljanja

vključiti naključno informacijo oziroma nekaj kar sploh ni povezano z določeno situacijo.

Naključna spobuda nam omogoči, da začnemo razmišljati druageče, v novi smeri.

Naključna spodbuda: primer

Cigerti PO milo (PO je zgolj kratica s katero nakažemo kateri naključni dražljaj povežemo z osnovno

informacijo, temo, izzivom). Milo predstavlja nekaj svežega, sveže se povezuje s pomladjo in ob tem

pomislimo na rože. Morda bi morala vsaka cigareta vsebovati semena rože v filtru, da bi nato iz

cigaretnega ogorka lahko zrasla roža. Parki bi tako bili lepši.

Vaja 15. Vadimo naključno spodbudo

Individualno delo. Skušate ustvariti nov detektivski lik po imenu James Cooper. Da bi dobili nekaj

novih idej, uporabite naključno spodbudo:

“James Cooper PO sladoled”.

Kaj lahko uporabimo kot naključno spodbudo? Besedo, sliko, zvok …

https://www.youtube.com/watch?v=dQbxUSF7ZS8

43

4.5 S.C.A.M.P.E.R.

Michael Michalko je analiziral stile mišljenja znanih osebnosti: Einsteina, Leonarda da Vinci, Freuda,

Darwina, Mozarta … Zbral in objavil je različne tehnike kreativnega razmišljanja. Ena od njih je

S.C.A.M.P.E.R.

Tukaj si lahko ogledamo video o S.C.A.M.P.E.R. tehniki:

https://www.youtube.com/watch?v=G8w0rJhztJ4

Proces uproabe S.C.A.M.P.E.R. tehnike je preprost:

1. Izolirajte izziv ali temo o kateri želite razmišljati.

2. Postavljajte SCAMPER vprašanja:

• Kaj lahko nadomestim?

• Na kakšen način lahko kombiniram, združujem?

• Kaj lahko prilagodim od drugod, od koga drugega?

• Kako lahko preoblikujem ali spremenim moj način?

• Kaj lahko povečam ali doda mojemu načinu?

• Kako lahko uporabim moj izziv v druge namene?

• Kaj lahko odstranim, izločim?

• Kaj je nasprotno od moje metode?

• Kaj lahko obrnem, preuredim?

Slika 12. S.C.A.M.P.E.R.

Substitute (nadomesti)

Combine (združi, sestavi, kombiniraj)

Adapt (prilagodi)

Modify / Magnify (spremeni, zmanjšaj, povečaj)

Put to other use (daj v drug kontekst, spremeni uporabo)

Eliminate (izloči, odstrani)

Reverse / Rearrange (obrni, išči nasprotje, preuredi)

https://www.youtube.com/watch?v=G8w0rJhztJ4

44

4.6 Izbor idej

Ko končamo z ideacijo, je ptorebno zožati nabor idej in narediti seznam izbranih. Nato razmislimo in

ocenimo prednosti in slabosti vsake ideje na tem seznamu in izberemo tiste, na katerih bomo delali v

prihodnje.

Ker razvijamo poslovno priložnost, se bodo izbrane ideje verjetno povezovale in skupaj odražale širšo

zgodbo.

Dot-mocracy

Ko imamo pripravljen končen seznam idej, dobi vsak udeleženec 3 – 6 manjših nalepk. Vsak

udeleženec nato svoje nalepke (pike) razdeli med, po njegovem mnenju, najboljše ideje (vsaka ideja

lahko od enega udeleženca dobi maksimalno 2 piki/nalepki).

PMI: plus, minus, zanimivo

Tehnika PMI (plus, minus, interesting) odraža odprt način razmišljanja, ki ga lahko uporabimo kot

orodje. Tehniko predstavimo na tej točki, uporabimo pa jo lahko tudi tekom nadaljnjih srečanj.

Namesto, da bi se zgolj odločili ali nam je ideja všel, nas ta tehnika spodbuja, da se potrudimo

poiskati pozitivne vidike (P = plus), negativne vidike (M = minus) in zanimive vidike (I = zanimivo

(intersting) določene ideje. Zanimivi vidiki so takšni, ki niso niti dobri, niti slabi, jih je pa vredno

opaziti, izpostaviti.

PMI je način za obravnavo idej in predlogov. Naravni odziv na idejo je ta, da nam je ali ni všeč, da jo

odobrimo ali zavrnemo. Če nam je ideja npr. všeč, običajno ne razmišljamo o negativnih vidikih in

tudi obratno. Prav tako je zelo neobičajno, da bi razmišljali o zanimivih vidikih ideje (brez ocene ali so

dobri ali slabi). Uporabite PMI za vsako od idej, ki ste jo izbrali v vaji dot-mocracy.

Plus Minus Zanimivo

4.7 Vedenja raziskovalca

Odprto, kreativno razmišljanje

Neomejeno razmišljanje

Poslušanje idej drugih ljudi

Komuniciranje idej na način, da jih lahko drugi razumejo (risanje, vizualiziranje, zapisovanje)

45

4.8 Projektno delo

Poiščite še eno tehniko kreativnega razmišljanja od Edwarda de Bono ali Michael-a Michalko in jo

uporabite za vaš poslovni izziv. Ta naloga je individualna.

Prosite ljudi okrog sebe za povratno informacijo o vaših idejah, ki so nastale s pomočjo izbrane

kreativne tehnike.

4.9 Dodatno gradivo

O Edwardu de Bono: https://en.wikipedia.org/wiki/Edward_de_Bono

Edward de Bono na YouTube:

https://www.youtube.com/results?search_query=edward+de+bono

Orodja in tehnike za spodbujanje kreativnosti – Michael Michalko:

http://creativethinking.net/#sthash.6Aj5OFBF.dpbs

https://en.wikipedia.org/wiki/Edward_de_Bono

https://www.youtube.com/results?search_query=edward+de+bono

http://creativethinking.net/#sthash.6Aj5OFBF.dpbs

46

5. srečanje: Prototipiranje

Ob koncu tega poglavja bodo udeleženci:

- Razumeli vlogo prototipiranja v procesu razvoja podjetniške zamisli

- Spoznali kako prevesti ideje v fizične oblike

- Izkusili prototipiranje na lastnih idejah

Namen:

- Naučiti se kako razviti/izboljšati podjetniško idejo

Načrt srečanja:3

Vsebina Čas


Povzetek dizajnerskega razmišljanja 05 min

Uvod v protitipiranje 15 min

Prototipiranje 30 min

Predstavitev prototipov in diskusija 25 min

Preizkusi ideje preden ne investiraš prevelikih vsot denarja... zato prototipitaj

poceni, ustvarjaj in preizkusi preden postane predrago.

Tom Kelley, podjetje IDEO, 2011

"Ne strinjam se, da nisem bil uspešen. Sem le odkril 10.000 različnih poti, ki NE pripeljejo do želenega

cilja. “ – Thomas Edison, inovator.

Naslednji korak v razvoju poslovne ideje je razviti prototip, ki omogoča testiranje idej in sprotno

učenje. Zelo pomembno je, da se ideje vizualizirajo in prerastejo iz 2D skic konceptov v 3D

perspektivo. Običajno se beseda prototip nanaša na izdelke,vendar temu ni tako, dandanes se

pogosto prototipira tudi storitve predvsem preko uporabniške izkušnje. Obstajajo različne definicije

in opisi, kaj je in kako poteka prototipiranje, ampak ena stvar je skupna prav vsem opisom, in sicer

3 Ko mentorji usposabljanje izvajajo prvič, se zna zgoditi, da bodo potrebovali več časa za to srečanje. Ker je

poudarek tega srečanja na ustvarjanju prototipa (in ne končnega izdelka ali storitve), je zaželeno, da se čas srečanja omeji na 1,5 ure. Običajno prototipi niso boljši, tudi če se podaljša čas. Mentorji morajo zato spodbujati udeležence, da razmišljajo hitro in so učinkoviti pri razvijanju prototipa. Če pa imajo udeleženci idejo, ki zahteva daljši čas razvoja oziroma je proces razvoja bolj kompleksen, lahko čas za prototipiranje razdelimo na več delov (npr. določimo sklope za različne vidike/dele/faze izdelka/storitve). Prav tako lahko dodaten čas ali srečanje (maksimalno 1,5 ure) namenimo izbojšavam prototipa – po tem, ko so udeleženci pridobili povratne informacije o prototipu oziroma njihovi ideji.

47

prototip je namenjen testiranju in nadaljnjemu razvoju ideje, izdelka, storitve ali uporabniških

izkušenj.

Wikipedija razlaga, da je prototip zgodnji vzorec, model ali predstavitev izdelka, zgrajen z namenom

testiranja koncepta ali procesa, ki ga je možno nadgraditi in z njim se učiti. To velja za različne

prototipe, z različnimi pogledi, bodisi z semantičnimi, oblikovalskimi, elektronskimi ali

programerskim ozadjem.

Prototip je namenjen testiranju in pridobivanju idej za nov dizajn s strani sistemskih analitikov in

uporabnikov. Prototipiranje služi za zagotavljanje specifikacij za pravi, delovni sistem in ne zgolj več

kot teoretični. V nekaterih delovnih procesov je ustvarjanje prototipa korak med formalizacijo in

vrednotenjem ideje (Wikipedia 2015).

Po načelu Stanfordskega D.school-a (Stanfor šola za dizajn) velja prototipiranje za preskus in

interakcijo artefaktov z nizko ločljivostjo, ki sondirajo različne vidike podjetniške ideje oziroma

rešitve ali oblikovanje rešitve. Osnovni način preskušanja prototipov je dajanje v preizkušnjo

uporabnikom in pri čemer se opazuje njihovo odzivanje. Pri ustvarjanju prototipov za testiranje z

uporabniki imate priložnost preučiti svoje odločitve o rešitvah, kot tudi dojemanje uporabnikov in

njihovih potreb (Stanford D.school, 2011).

Razvidno je, da vsaka definicija poudari različen vidik prototipiranja. Tako na primer spletna stran

www.usability.gov opisuje prototip kot osnutek različice izdelka, ki omogoča, da posameznik razišče

svoje ideje in pokaže funkcije bodočega produkta ali splošnega koncepta za uporabnike, preden

investira preveč denarja v razvoj. Prototip je lahko v nizki resoluciji (papirnati prototip) ali v visoki

resoluciji (npr. delujoča spletna stran).

Predavanje o prototipiranju je namenjeno dodatnemu razmišljanju o poslovnih idejah, omogoča

dodaten vpogled v to, kaj se želite naučiti s svojimi prototipi in ustvariti preproste predmete ter

scenarije, ki omogočajo nadaljnji razvoj produkta. Že zelo enostaven koncept vam omogoča, da

pridobite kopico novih idej, brez prevelikega dodatnega napora. Stanford d.school spodbuja izdelavo

prototipov, ki ne sledijo cilju ustvariti model ali koncept rešitev; gre za ustvarjanje izkušenj, na katere

lahko uporabniki reagirajo. O testiranju v kontekstu, da bi dejansko uporabljali poslovno idejo ali nov

izdelek. Na primer, če nameravate spremeniti ali znova ustvariti novo uporabniško izkušnjo za

shranjevanje hrane, uporabnikom omogočite, da ga testirajo v svojih kuhinjah doma - prejeli boste

nekaj povratnih informacij in hkrati se bodo pojavila pomembna dodatna vprašanja, ki so potrebna za

nadaljnji razvoj.

48

Na podlagi teorije, prototipe lahko uvrstimo v 5 kategorij:

- prototipi slabše resolucije prikazujejo vizualizacijo ideje

- Prototipi ustvarjajo komunikacijo z uporabniki

- Prototipi prikazujejo funkcionalnost ideje

USTVARI KOMUNIKACIJO

IN TESTIRAJ

UPORABNIŠKO IZKUŠNJO

FUNKCIONALNOST

VIZUALIZACIJA IDEJE &

DIZAJNIRANJE

49

- Prototipi testirajo materiale

- Prototipi prikazujejo različne koncepte v praksi


Vaja 16. Darilo za rojstni dan

Prišli ste v službo in izvedeli da ima sodelavka rojstni dan. Namesto zgolj rojstnodnevnega voščila,

želite ustvariti kreativno presenečenje, lahko v obliki izdelka/malenkosti, lahko pa zgolj v obliki

dogodka, ki bo šel s težka v pozabo. V predalu pod mizo se nahajajo različni predmeti, ki nakazujejo

iztočnico za kreativne/nore ideje. Izberite enega in predstavite idejo:

RAZMIŠLJAJ Z ROKAMI

TESTIRAJ RAZLIČNE

MATERIALE

50

Sponka Post-it Svinčnik Lepilni trak

5.2 Hitro prototipiranje

Vaja 17. Prototip spletne strani

Poiščite spletno mesto, ki ga pogosto obiskujete za različne namene. Nato poskusite analizirati

uporabniško perspektivo in poiskati možnosti za izboljšave / ideje za novo vsebino / storitev. Ko

končate z analizo, začnete s prototipiranjem nove spletne strani, ki je nadgrajena z vašimi

predlogami/idejami in jo izboljšate. Ne komplicirajte preveč. To naredi s pomočjo papirja in

svinčnika. Oglejte si spodnji primer. Imate 5 minut za analizo in 5 min za izdelavo prototipov.

51

Nekaj navodil za prototipiranje po metodi dizajnerskega razmišljanja (Kelley 2011):

Začni razvijati, graditi. Tudi če nisi prepričan kaj počneš, je pomembno, da začneš. Zgrabi

nekaj materiala (papir, trak in lego kocke so dobez začetek) in to bo dovolj za začetek.

Ne izberi dokončne odločitve o izdelku/storitve še preden je prototip dokončan.

Ne zapravljaj preveč časa na enem prototipu. Izogibaj se čustveni navezanosti na svoje ideje.

Izogibaj se destruktivnemu razmišljanju (npr. to je nemogoče, to ni za nas…).

Velikost prototipa ni pomembna – koncept nove hiše ne pomeni zgraditi hišo, ampak

pokazati maketo (npr. uporaba LEGO kock).

Končnega uporabnika imejte vedno v mislih, in to pred tehnološkimi in finančnimi resursi.

Identificiraj ključne točke/vidike prototipa. Vedeti moraš, kaj vsak prototip testira. Prototip

mora odgovoriti na določeno vprašanje.

Prototip je lahko:

• Papirnati model

• Programi, spletne strani

• Digitalni 3D model

• FlipBook – Scenariji

• Simulacija

• Sheme, tabele, procesi

• Mock-up • Animacije

52

• Mehanični model

• Skice

5.3 Projektno delo

Testirajte svoje prototipe in rezultate predstavite na naslednjem srečanju.

5.4 Dodatno gradivo

Knjige:

Brown, T., & Katz, B. (2009). Change by design: how design thinking transforms organizations

and inspires innovation (1st ed.). New York, USA: HarperBusiness. (Brown & Katz, 2009)

Kelley, T., & Littman, J. (2001). The art of innovation. London: HarperCollinsBusiness. (Kelley

& Littman, 2001)

Video:

http://www.youtube.com/watch?v=VTyvnLQUP1c&feature=related)

Spletne strani:

https://popapp.in/

http://www.creativebloq.com/ux/how-prototype-websites-paper-31514246

https://en.wikipedia.org/wiki/Prototype

http://dschool.stanford.edu/

6. srečanje: Poslovno modeliranje

Ob koncu srečanja bodo udeleženci:

http://www.youtube.com/watch?v=VTyvnLQUP1c&feature=related

https://popapp.in/

http://www.creativebloq.com/ux/how-prototype-websites-paper-31514246

https://en.wikipedia.org/wiki/Prototype

http://dschool.stanford.edu/

53

- Razumeli razliko med poslovnim modeliranjem in poslovnim načrtovanjem

- Spoznali canvas poslovno modeliranje

Namen:

- Spoznati proces kako sistematično razviti poslovno idejo v poslovno priložnost

Načrt srečanja4:

Vsebina Čas


Uvod v poslovno modeliranje 20 min

Poslovni model Canvas 60 min

Predstavitev poslovnih modelov 30 min

Ko enkrat razumeš kaj pomeni poslovno modeliranje, potem lahko začneš protipirati poslovne

modele, kot na primer izdelke ter storitve.

Alexander Osterwalder, 2009.

6.1 Razlika med poslovnim modeliranjem in poslovnim načrtovanjem

Definicija poslovnega modela:

Canvas poslovni model je strateško upravljavsko in podjetniško orodje. Z njim načrtujemo,

oblikujemo, opisujemo, izzovemo, izumimo in premikamo meje poslovanja podjetja.

Business Model Generation, 2011

Poslovni model je abstraktna predstavitev organizacije, bodisi konceptualnega, besedilnega in / ali

grafičnega prikaza, vseh temeljnih medsebojno povezanih arhitekturnih, kooperativnih in finančnih

dogovorov, ki jih je oblikovala in razvila organizacija. Vse osnovne izdelke in storitve, ki jih

organizacija ponuja ali bo ponudila na trg, bodo organizirani na podlagi dogovorov iz poslovnega

modela in so potrebni za doseganje strateških ciljev.

Wikipedia, 2015

Primarni konstrukti ali dimenzije poslovnega modela so predlog vrednosti za kupce v povezavi z

ostalimi vrednostmi, ki jih ustvarja podjetje (finančne, kulturne, organizacijske).

Al-Debei and Avison 2008

4 Lahko se prilagodi. V primeru, da je potrebnega več časa, predlagamo podaljšanje iz 2 na 3 ure.

54

Poslovni model opisuje razloge, kako organizacija ustvarja, prinaša in ulovi vrednost v

gospodarskem,socialnem, kulturnem ali drugem kontekstu. Proces oblikovanja poslovnih modelov je

del poslovne strategije.

Investopedia 2015

Poslovni model je strateški načrt, ki ga družba izvaja za ustvarjanje prihodkov in dobiček iz

poslovanja. Model vključuje sestavne dele in funkcije podjetja, pa tudi stroške in prihodke, ki jih

ustvarja.

Različne spletne strani, navedene v knjigi Marginality, Von Braun & Gatzwailer, 2014.

Vsakdanji ljudje bi lahko rekli, da je besedna zveza poslovni model modna muha novejših generacij, ki

poimenujejo poslovanje podjetja, ko le-to ne deluje oziroma ne prinaša želenih rezultatov. Pa vendar

je to močno povezano s poslovanjem podjetji in na grobo prikazuje kako podjetje ustvarja vrednost in

pri tem zasluži denar. Poslovni model je lahko preprost ali zelo zapleten.

Obstaja nekaj zelo nazornih primerov:

"Poslovni model restavracije je zaslužiti s kuhanjem in serviranjem hrane lačnim kupcem."

"Poslovni model spletnega mesta morda ni tako jasen, saj obstaja veliko načinov, na katere

lahko ti tipi podjetij ustvarjajo prihodek - nekateri zaslužijo (ali vsaj poskusijo) z

zagotavljanjem brezplačne storitve in nato s prodajo oglaševanja drugim podjetjem, drugi pa

lahko prodajajo izdelek ali storitev neposredno strankam preko spletnega nakupa. "

Ustvarite lastno definicijo:

55

Definicije poslovnega načrta:

Poslovni načrt je dokument, ki podrobno opisuje, kako bo novo podjetje doseglo svoje cilje. Poslovni

načrt določi poslovanje s treh vidikov: trženjskega, finančnega in operativnega. Največkrat se

poslovni načrt pripravi za ustaljeno poslovanje obstoječega podjetja.

Investopedia 2015

Poslovni načrt je dokument, ki opisuje naravo poslovanja, strategijo prodaje ter trženja, hkrati pa

prikazuje finančno ozadje vseh aktivnosti in napoveduje izkaz poslovnega izida.

Podjetnik.com, 2015

Poslovni načrt je formalna dokument, ki prikazuje informacije o poslovnih ciljih, razlogih, ki jih je

mogoče doseči, in načrte za njihovo doseganje. Lahko vsebuje tudi osnovne informacije o organizaciji

ali skupini, ki poskušajo doseči te cilje. Poslovni načrti lahko vsebuje tudi informacije o strateških

spremembah v podjetju in blagovni znamki. V kolikor se spremeni lastništvo podjetja, je potrebno

ponovno načrtovanje, saj se tako 3 do 5 letni cilji lahko spremenijo.

Wikipedia, 2015

Poslovni načrt je dokument, ki ga običajno pripravi vodstvo podjetja. Dokument povzema njegove

operativne in finančne cilje v bližnji prihodnosti (običajno od enega do treh let) in pokaže, kako bodo

cilji doseženi. Služi kot načrt za vodenje in za strategijo podjetja, ki pa se lahko nenehno spreminja,

glede na pogoje iz okolja in poslovanja (grožnje, priložnosti). Pri pripravi za zunanjo bralce

(posojilodajalci, potencialni vlagatelji) opisuje preteklost, sedanjo in napovedano poslovno uspešnost

podjetja. Običajno vsebuje tudi bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov, ki

ponazarja, kako bo iskano financiranje vplivalo na finančni položaj podjetja.

Businessdictionary.com, 2015

Ustvarite lastno definicijo:

56


Kaj vidite na sliki? Poskusite poimenovati vseh 9 ilustracij oziroma jim poiščite ime!

Slika 13. Canvas poslovni model

Zapiši svoje ideje/zamisli:

Kaj vidite na sliki? Poiskusite poimenovati vsaj 3 ilustracije …

Prostor za zapiske:

57

6.3 Canvas poslovni model

Obstaja velika razlika med podjetjem, ki je osredotočeno na kupca in podjetjem, ki se ukvarja z

organizacijo poslovanja. To je posledica moči socialnih omrežij, ki so omogočila ljudem, da postanejo

močnejši od podjetij po vsem svetu. V spodnji tabeli so predstavljena osnovna vprašanja, ki si jih

postavljajo posamezniki v obeh vrstah podjetij.

Tabela 3. Sprememba od usmerjenosti v organizacijo k usmerjenosti v kupca

Usmerjenost v organizacijo

Kaj lahko prodamo kupcem?

Kako lahko bolje ciljamo naše kupce?

Kakšen odnos lahko vzpostavimo s kupci?

Kje in kako zaslužiti denar?

Katero tehnologijo uporabiti?

Usmerjenost v kupca Kakšne so potrebe strank in kako jim lahko

pomagamo?

Kakšne kanale komuniciranja pričakujejo kupci od

nas?

Kakšen odnos pričakujejo kupci?

Kakšna je vrednost kupca, ki je pripravljen plačati?

Kako lahko uporabimo že obstoječo tehnologijo, ki je dostopna vsem?

Poslovni okvir Canvasa predstavlja 9 blokov, ki jih je mogoče opisati kot predlogo vitkega podjetništva

za razvijanje novega ali dokumentiranje obstoječih poslovnih modelov. Gre za grafikon z elementi, ki

opisujejo vrednost ponudbe, infrastrukturo, kupca in finance podjetja ali izdelka/storitve.

Podjetnikom je v pomoč pri usklajevanju posameznih dejavnosti v smiselno celoto.

Slika 14. Poslovni model (Osterwalder idr., 2010)

58

Vsak element je mogoče enostavno opisati z odgovori na vprašanja. V praksi to pomeni, da z

odgovori na vprašanja preprosto ponazorite oblikujete poslovni model. Imejte v mislih vaše podjetje

in skušajte karseda iskreno odgovoriti na naslednja vprašanja:

Kdo so segmenti kupcev?

Kdo so naši kupci?

Kako so povezani s preostankom našega poslovnega modela?

Kako dragi so?

Katero delo opravljamo za kupca? Katere potrebe zadovoljujemo?

Množičen trg, tržna niša, segmentiranost, raznolikost ...

Katero vrednost ponudbe ponujamo?

Katero vrednost prinašamo kupcu?

Kakšen problem pomagamo rešiti?

Kateri sveženj izdelkov in storitev ponujamo vsakemu segmentu?

Katere kupčeve potrebe zadovoljujemo?

59

Slika 15. Hierarhija potreb uporabniške izkušnje. Seductive Interaction Design, Andersen 2011

Kateri so naši distribucijski kanali?

• Preko katerih kanalov želijo biti naši segmenti doseženi?

• Kako jih dosegamo zdaj?

• Kako so naši kanali integrirani?

Kako načrtujemo/upravljamo/gradimo naše odnose s kupci?

• Kakšen tip odnosa imamo z vsako izmed naših strank?

• Katere odnose bomo vzpostavili?

Pomemben - ima oseben pomen

Prijeten - omogoča nepozabno doživetje

Priročen - enostaven za uporabo, deluje kot si želimo

Uporaben - uporablja se brez težav

Zanesljiv - razpoložljiv in točen /natančen

Funkcionalen (uporaben) - deluje kot načrtovan, prpgramiran

60

Kateri so naši ključni viri?

• Kateri so ključni viri za podporo naših dejavnosti?

• Kako enostavno jih je mogoče ponoviti, ponovno uporabiti?

Katere so naše ključne aktivnosti?

• Katere ključne aktivnosti zahteva uresničevanje naše vrednosti za kupca?

• Kakšni so naši distribucijski kanali?

• Odnosi s kupci?

• Viri prihodkov?

Kdo so naši ključni partnerji? Katera so naša ključna partnerstva?

• Kdo so naši ključni partnerji?

• Kdo so naši ključni dobavitelji?

• Katera ključna sredstva pridobivamo od partnerjev?

• Katere ključne aktivnosti partnerji izvedejo bolje in ceneje od nas?

61

Naši stroški (struktura stroškov):

• Kateri so najpomembnejši stroški, ki so del našega poslovnega modela?

• Kateri ključni viri so najdražji?

• Katere ključne aktivnosti so najdražje?

Kakšni so naši prihodki (viri prihodkov)?

• Za kakšno vrednost so naši kupci pripravljeni plačati?

• Za kaj trenutno plačujejo?

• Kako trenutno plačujejo?

• Kako bi želeli plačevati?

6.4 Poslovni model za lastno idejo

Pripravite in predstavite poslovni model za vašo idejo.

Partnerji Viri-Sredstva Vrednost za

kupce

Upravljanje s

kupci

Kupci -

Segmenti

Aktivnosti Distribucijski

Kanali

Stroški Prihodki

62

6.5 Predstavitev poslovnega modela za lastno idejo

Predstavite idejo osebam izven vašega podjetniškega tima ter poslušajte/zapišite njihove

komentarje, povratne informacije.

6.6 Primerjava z asociacijami:

Poslovni Model

vihari z možgani

ustvari

razmisli

prototipiraj

opazuj

razmisli

Poslovni načrt

analiziraj

načrtuj

preračunaj

piši

beri

spremeni

63

6.7 Dodatno gradivo

Knjiga:

Alexander Osterwalder & Yves Pigneur 2010. Business model Generation. Wiley.

Video:

Osterwalder explaining the Business Model Canvas

https://m.youtube.com/watch?v=RzkdJiax6Tw

Dodatno branje:

http://www.businessdictionary.com/definition/business-plan.html#ixzz3e3pP8CMS

https://m.youtube.com/watch?v=RzkdJiax6Tw

http://www.businessdictionary.com/definition/business-plan.html#ixzz3e3pP8CMS

64

7. srečanje: Povratne informacije, implementacija in

ustvarjanje zgodb


- Spoznali kako biti odprti za prejemanje povratnih informacij

- Razumeli process ustvarjanja zgodb s pomočjo “kontaktnih točk”

- Uporabili zgodbe za razvoj in razlago svojih poslovnih idej

Namen:

- Uspešno implementirati poslovno idejo

Načrt srečanja:

Topic Time

Uvod – gostujoči podjetnik 15 min

Predstavitev prototipov in poslovnih modelov 45 min

Uvod v pripovedovanje zgodb 10 min

Ustvariti zgodbo na podlagi poslovne ideje 20 min

7.1 Gostujoči podjetnik

Mentor povabi enega (ali več) podjetnika, da se udeleži srečanja. Gost predstavi svojo poslovno

zgodbo. Nato udeleženci predstavijo svoje poslovne modele in prototipe. Podjetnik daje

udeležencem informativne povratne informacije o njihovi predstavitvi, prototipu in poslovnem

modelu.

7.2 Uvod v implementacijo in pripovedovanje zgodb

Ustvari uporabniško izkušnjo, ki nekaj pomeni!

Thomas Lockwood, 2010

Implementacija poslovnih idej

“Ni dovolj imeti ideje...potrebno je ideje spraviti v življenje.” - Scott Belsky, soustanovitelj Behance.

65

Če začetna faza pomeni začetek podjetniškega projekta, kjer je poslovna ideja v začetnih vatlih, je

potem izvedbena faza čas, ko ideja preraste v končno zgodbo, ki ima smisel. V tej fazi postanejo ideje

vidne tudi zunanjim sodelavcem, za katere se lahko zdi, da se je projekt pravkar začel. Faza izvajanja

je faza »akcije«, zato je pomembno ohraniti zagon in motivacijo.

Slika 16. Proces dizajnerskega razmišljanja

Kontaktne točke (t. i. touch points) in zadovoljstvo potrošnikov

Vsako podjetje želi izboljšati zadovoljstvo potrošnikov, zato je pomembno, da jih imamo vedno v

mislih. Vedno lahko dostavite odličen izdelek, pravočasno, z nasmeškom, pa vendar napačne

kontaktne točke, kot so na primer brezciljno oglaševanje, napake pri zaračunavanju ali slabo

postavljena spletna stran, lahko potrošnike odvrnejo. Na srečo lahko večino kontaktnih točk tudi sami

nadzorujete. Vse kar morate narediti je, da jih odkrijete – prav vse – in začnete pridobivati povratne

informacije o zadovoljstvu (“feedback”).

Trgovina Gumb iStore

Slika 17. Primer kontaktnih točk Apple

Kontaktna točka (dostopna točka, kontakt za potrošnike, “trenutek resnice”, kontakt)

potrošnikom/uporabnikom, ne-potrošnikom, zaposlenim ali ostalim deležnikom, opiše izdelek,

storitev ali znamko, pred, med in po transakciji. Lahko se uporablja na nivoju B2B kakor tudi B2C.

Wikipedia 2015

Raziskovanje Razlaganje Generiranje

idej Eksperiment-

iranje Izvedba

66

Dostopne točke za potrošnike so kontaktne točke neke znamke namenjene potrošnikom, od začetka

do konca. Na primer, potrošniki lahko najdejo neko podjetje online ali v oglasu, si nato ogledajo

njegove ocene in recenzije, obiščejo njegovo spletno stran, nakupujejo v spletni prodajalni ali

kontaktirajo center za potrošnike. Zdi se, da je lista dostopnih točk dolga, vendar so to le nekatere

izmed njih!

www.surveymonkey.com/mp/identify-customer-touchpoints, 2015

Slika 18. Potrošniške kontaktne točke

Grajenje znamke in pripovedovanje zgodb

Pripovedovanje zgodb je eden izmed najmočnejših načinov kako vdahniti v neko znamko življenje in

je pogosto ena od glavnih sestavin vsebinskega marketinškega pristopa. S tem, ko svojim izdelkom in

storitvam vdahnete identiteto, s pomočjo ustvarjanja in deljenja zgodb, si jih vaše ciljno občinstvo še

bolj želi doživeti oziroma preiskusiti. Da bi potrošniki ustvarili osebno povezavo z vašo znamko,

morajo biti zgodbe podjetja verodostojne, kreativne in inspirativne.

Čustveno ustvarjanje znamk (“Emotional branding”) je napredna marketinška strategija, ki lahko

poveča prihodke in poviša lojalnost potrošnikov. Kaj neka oseba čuti o znamki je ključno za odločitev

ali bo kupila izdelek ali ne. Znamka je stvar zaznave. Ko ustvariš zgodbo, ki vključuje človeške izzive,

ustvariš izkušnjo, ki je odmevna pri potrošnikih.

Ko ustvarjate zgodbo za svojo znamko, morate biti konkretni pri opisu kaj morajo bralci storiti in

ponazoriti, zakaj je zgodba pomembna za njihova življenja. Opisati je treba dejanske ukrepe in

pokazati kako prepoznati nagrado. Prodaja mora biti kreativna, vendar še vedno premišljena, pa

http://www.surveymonkey.com/mp/identify-customer-touchpoints

67

vendar pogosto neposredna. Pripovedovanje zgodb ni izmišljevanje zgodb. V zgodbah je opisano

zakaj pravzaprav vaš posel obstaja, zakaj ste razvili nek izdelek oziroma storitev in zakaj delate kar

delate. V kolikor želite predstaviti vaše rešitve, potem je potrebno pripovedovati zgodbe.

Pripovedovanje zgodbe je lahko pristop v določenem projektu, pa tudi način pisanja in ustvarjanja

vsebin, tako da pripojite osebne in obstoječe zgodbe k pripovedi blagovne znamke. Nekateri ljudje

pravijo, da je dobra vsebina tista ki se pripovedovanje v obliki zgodbe. To je mit. Včasih mora biti

vsebina povsem informativna. Dobro pripovedovanje zgodbe niti ni neposredno o vas, vaših

blagovnih znamkah in vaših rešitvah / izdelkih. Gre za čustva, potrebe in pisne in nenapisane podobe,

ki so povezane s temi čustvi.

Trenerji lahko spodbudijo udeležence, da razmišljajo tudi o svoji viziji, strategiji in kako / kje bodo v

prihodnosti videli svoje poslovanje. Te elemente in informacije lahko nato vključijo v pripovedovanje

zgodb ali jih uporabijo kot navdih za zgodbo. Pomembno je razmišljati o prihodnjem razvoju (ali

potencialu) izdelka, storitve ali podjetja in imeti dolgoročno perspektivo v mislih že na začetku

poslovne / zagonske kariere.

Edinstveno mesto prodaje

Edinstveno mesto prodaje (t.i. unique selling point, tudi unique selling proposition) je ključni faktor

vpliva, ki razlikuje izdelek / storitev od konkurentov, kot so najnižji stroški, najvišja kakovost ali prvi

izdelek te vrste. Edinstveno mesto prodaje bi lahko mislili, da je "to, kar imate vi in nihče od

konkurentov nima. Vsak oglas mora ponuditi uporabniku doživetje, ne samo besed, izdelkov ali

oglasov na zaslonu. Vsak oglas mora vsakemu bralcu povedati zgodbo, v kateri je korist. Doživetje

mora biti edinstveno - bodisi v znamki bodisi v zahtevku, ki ga ostali deli tega oglaševalskega področja

ne ponujajo.

Razlogi za pripovedovanje zgodb:

Pripovedovanje zgodb gradi verodostojnost

Pripovedovanje zgodb sprošča strasti, čustva in pomaga ekipam, da se povežejo

Zgodbe dajejo dovoljenje za odkrivanje kontroverznih tematik ali tematik ob katerih nam je

nelagodno

Pripovedovanje zgodb dela heroje

Zgodbe vabijo uporabnike, da se pridružijo novemu življenjskemu stilu

Podjetniška ekipa mora po eni strani nadaljevati z zbiranjem in pripovedovanjem zgodb ter hkrati po

drugi strani pridobivati povratne informacije s strani uporabnikov. Zgodbe zbrane s strani

uporabnikov bodo ekipi pomagale ustvariti podlago za sledenje, kako rešitve s pomočjo nekega

izdelka vplivajo na posameznikovo življenje. Zbiranje aktualnih povratnih informacij bo ekipi

pomagalo identificirati nove ideje z namenom, da bi bile le-te bolj učinkovite, primerne in bolj

stroškovno učinkovite.

68

7.3 Aktivnost

Vaja 18. Ustvari zgodbo

Vizualno pripovedovanje zgodb je klasičen primer predstave, ki je podobna predstavi tematskih

vsebin v osnovni šoli. Otroci se učijo hitreje, ko dejansko vidijo in občutijo predmet, ne pa učenje o

njem v knjigah. Podobno kot mi odrasli doživljamo vizualno podobo zgodbe, ki je veliko boljša prek

videoposnetkov in slik na digitalnih medijih. In z digitalnimi mediji, še posebej socialna omrežja, so

odlično orodje za predstavitev vizualne vsebine za posredovanje sporočila.

Sedaj končajte zgodbo, tako da dodate svoje besede naslednjemu stavku:

Ko sem bil mlad, se spominjam ... ali

Richard ima 17 let in rad bi ...

69

7.4 Pripovedovanje zgodb

Vaja 19. Pripovedovanje zgodbe

Predstavljajte si oziroma ustvarite zgodbo o izdelku na sliki (dizajnerski stol).

Primer: Evropska paleta je paleta, ki jo določi Evropsko združenje palet (EPAL) in je izdelana iz lesa.

Vsaka paleta ima zgodovino potovanja po vsem svetu ... zato lahko uporabimo informacije o njenem

zadnjem potovanju ...

7.5 Projektno delo

Pripravite svojo zgodbo in jo predstavite vsaj 3 različnim osebam, da dobite povratne informacije.

7.6 Dodatno gradivo

Knjige:

Lockwood, T. (2009). Design thinking: integrating innovation, customer experience and brand

value. New York, USA: Allworth Press; Design Management Institute. (Lockwood, 2009)

Kelley, T., & Littman, J. (2005). The ten faces of innovation: IDEO's strategies for beating the

devil's advocate & driving creativity throughout your organization. New York:

Currency/Doubleday. (Kelley & Littman, 2005)

Video:

http://www.referralcandy.com/blog/storytelling-in-marketing-11-examples/

http://blog.linkbird.com/en/content-marketing/4-top-storytelling-examples-inspire-

optimize-content-marketing/

Spletne strani:

https://www.surveymonkey.com/mp/identify-customer-touchpoints/

http://www.marketingdonut.co.uk/marketing/marketing-strategy/branding/ten-ways-to-

build-a-brand-for-your-small-business

http://www.referralcandy.com/blog/storytelling-in-marketing-11-examples/

http://blog.linkbird.com/en/content-marketing/4-top-storytelling-examples-inspire-optimize-content-marketing/

http://blog.linkbird.com/en/content-marketing/4-top-storytelling-examples-inspire-optimize-content-marketing/

https://www.surveymonkey.com/mp/identify-customer-touchpoints/

http://www.marketingdonut.co.uk/marketing/marketing-strategy/branding/ten-ways-to-build-a-brand-for-your-small-business

http://www.marketingdonut.co.uk/marketing/marketing-strategy/branding/ten-ways-to-build-a-brand-for-your-small-business

70

8. srečanje: Predstavitev poslovne ideje


- Uporabili video posnetke za predstavitev svojih idej

- Razumeli kaj pomeni in razviti uspešen predstavitveni govor

Namen:

- Preizkusiti se v različnih predstavitvenih tehnikah

Načrt srečanja:

Vsebina Čas


Uvod v predstavitveni govor 15 min

Priprava predstavitvenega govora 35 min

Predstavitev in ocena govora 30 min

"Pravi čas, vztrajnost in desetletje poskusov vam bo sčasoma izgledal kot uspeh čez noč."

Biz Stone, soustanovitelj Twitter-ja


Vaja 20. Čokoladna škatla

Napišite pozitivno sporočilo za svoje sodelavce, da jih še dodatno opogumite za učinkovito javno

nastopanje. Napišite sporočilo na kos papirja, prilepite papir na čokoladico in ga postavite v

kartonasto škatlo. Vsak udeleženec vzame eno čokolado s sporočilom iz škatle.


Kako ste se počutili, ko ste prebrali sporočilo?

Kakšna je povezava med pozitivnimi sporočili in našo samozavestjo?

71

8.2 Video

Kratek videoposnetek vaše poslovne ideje bo na kratko predstavil bistvo ideje in bo pripravljen za

promocijo. Pri ustvarjanju videoposnetka se zavedamo, da manj je enako več. Dolgi videoposnetki ne

privabljajo pozornosti, zato naj bo kratka, kar je največ 3 minute. Tako kot so posnetki na

Kickstarterju.

The aims of the video are:

To attract potential investors in your business idea

To promote the idea to your customers

Tukaj je nekaj nasvetov za izdelavo dobrih videoposnetkov:

Videoposnetek mora jasno povedati, kdo ste. Ljudje vam bodo zaupali samo, če se bodo

lahko poistovetili s posameznikom, ki ima zgodovino.

Zgodba o projektu je vedno zelo zanimiva. Vidiki, kot so kako si prišel do ideje, kako daleč je

končan in kako strastno ste v zvezi z vašo akcijo.

Da bi ustvarili sredstva, boste morali pojasniti, zakaj jih potrebujete in kako boste sredstva

porabili med projektom.

Videoposnetek se mora osredotočiti na interese občinstva.

Če igrate različne vloge v videoposnetku, se primerno oblecite.

Predstavite ljudi, s katerimi delate.

Uporabite humor, če lahko na pravi način.

Dajte prototipu jasen poudarek.

Velikost slik v videoposnetku mora biti strateško določena, saj mora vzbuditi radovednost

gledalca.

V videoposnetku ne postavljajte nobene avtorske glasbe brez predhodnega dovoljenja.

Vir: http://thestartupvideos.com/video-tips/tips-to-create-video-kickstarter-campaign/

8.3 Kratek javni nastop (Pitch)

Vsak predstavitveni govor ima dva elementa: vsebino in dostavo sporočila. Če želite učinkovito javno

nastopati, morate upoštevati oba elementa.

http://thestartupvideos.com/video-tips/tips-to-create-video-kickstarter-campaign/

72

Slika 19. Dva elementa predstavitvenega govora

Struktura javnega nastopa

Kljub temu da gre za kratek javni nastop (največ 5 minut), morate z nastopom odgovoriti na več

pomembnih vprašanj (Gray, Brown, & Macanufo, 2010):

Who is the target customer? Do not say everyone. Have a clear idea about your customer

profile.

Kdo je ciljni kupec? Ne nagovarjaj vsakogar. Imeti je potrebno jasno predstavo o vašem

profilu kupca.

Kaj potrebuje kupec? Povejte, kaj je problem stranke in kakšno rešitev boste dobili s svojim

izdelkom / storitvijo.

Kaj je ime izdelka? Ne samo ime, temveč tudi celotna blagovna znamka, vključno z logotipom

in sloganom.

Kakšna je tržna kategorija? To je opis ideje, na primer portal zaposlenih, program

usposabljanja, enakovredna skupnost.

Kakšna je prednost? To je odgovor na vprašanje, zakaj kupiti izdelek.

Kdo so konkurenti? Konkurenca vedno obstaja. Potrdite in povejte, kako je vaša rešitev

boljša.

V čem je izdelek edinstven? Recite, kdo ali kaj bo ciljni kupec primerjal to idejo, in kaj je

edinstveno glede vaše ideje.

Ocena javnega nastopa

V spodnji tabeli lahko uporabite predlogo za oceno javnega nastopa. To oceno lahko poda mentor ali

vsi sodelujoči. Glavni namen je pridobiti povratne informacije o poslovni ideji.

Javni

nastop

Dostava: očesni kontakt,

govorica telesa, ton

govora, obleka…

Vsebina: rešitev

problema, vrednost za

uporabnike, poslovni

model...

73

Kategorija Opis Ocena

Ideja Kaj je to? Kako deluje? (Jasen in dobro razumljen opis izdelka ali storitve)

1 2 3 4 5

Uporabniki Komu je namenjeno? (Začetni ciljni trg je jasno opisan in velikost jasno določena)

1 2 3 4 5

Potreba Zakaj jih potrebujejo? (Problem ali priložnost je jasno naveden in razumljen)

1 2 3 4 5

Poslovni model

Kako se bo služil denar? (Jasno razumejo različne elemente poslovnega modela)

1 2 3 4 5

Diferenciacija Zakaj je izdelek/storitev edinstvena in drugačna? (Določeni in utemeljeni so bili nekateri edinstveni vidiki)

1 2 3 4 5

Ljudje/Tim Ekipa ima sposobnosti ali pa je opredelila potrebne spretnosti,ki jih še potrebuje ).

1 2 3 4 5

Finance Finančni načrt je smiseln in opredeljen je določen znesek financiranja .

1 2 3 4 5

Tabela 4. Babson Rocket ocena javnega nastopa (Neck idr., 2014)

8.4 Projektno delo

Pripravite končno predstavitev vaše poslovne ideje za zaključni dogodek.

8.5 Dodatno gradivo

Amy Cuddy: Power poses

https://www.ted.com/talks/amy_cuddy_your_body_language_shapes_who_you_are

https://www.youtube.com/watch?v=zmR2A9TnIso

9. Zaključni dogodek

Končni dogodek je priložnost za predstavitev poslovnih idej širši javnosti. Mentor lahko na dogodek

povabi številne podjetnike in svetovalce na področju podjeništva. Udeleženci povabijo svoje

prijatelje, družino in druge posameznike, ki bi jih dogodek utegnil zanimati.

Udeležnci predstavijo svoje ideje v 5-ih minutah, pokažejo tudi video posnetke. Mentor lahko

organizira:

- glasovanje/tekmovanje za najboljšo idejo

- sodelovalen proces dajanja povratnih informacij posameznim podjetniškim ekipam

- okrogle mize

- predstavitve podjetniških tem, vsebin

https://www.ted.com/talks/amy_cuddy_your_body_language_shapes_who_you_are

https://www.youtube.com/watch?v=zmR2A9TnIso

74

10. Podjetniške učne skupnosti

Po zaključku podjetniškega usposabljanja so udeleženci na začetku svoje podjetniške poti, po kateri

lahko lažje ali hitreje hodijo, če so del učne skupnosti in imajo podporo vrstnikov, kolegov. Mentor

jim lahko tudi po uspoabljanju ponudi možnst sodelovanja v učni skupnosti. Posamezniki v tej

skupnosti bi sodelovali na 10-ih srečanjih po 2 pedagoški uri.

Cilji učne skupnosti:

- preko sodelovanje, skupnea učenja, izmenjave izkušenj in znanj ter strokovnega diaologa

izboljšati veščine in znanje podjetnikov

- izboljšati podjetniška prizadevanja in uspehe

- vrtniška podpora

- mreženje

- refleksija izkušenj (individualnih in skupnih)

Vloga mentorja:

- organizacija skupnosti: določanje datumov, redna komunikacija, praktični dogovori

- moderiranje in vodenje srečanj

- odločanje o metodah dela

- spodbujanje udeležencev, da se na srečanja pripravijo in predstavijo svoje dileme, odprta

vprašanja in izzive

Ljudje lahko veliko dosežejo z dobrim stikom in sodelovanjem. Na ta način so ljudje pozorni drug na

drugega in razvije se lahko veliko dobrih idej. Učna skupnost je metoda učenja drug od drugega

znotraj skupine podjetnikov o vsakodnevnih delovnih izzivih in zadevah. Prav tako predstavlja

priložnost, da se posameznik ustavi in reflektira dvoje delovanje v podjetniškem delovnem okolju, ki

sicer zahteva veliko fleksibilnosti in prilagajanja.

10.1 Metode dela v učni skupnosti

Mentor spodbuja udeležence k ustvarjanju idej in deljenju pričakovanj. Kaj si želijo pridobiti od

skupine? Mentor metode dela izbere v skladu s pričakovanji udeležencev. Nekaj idej:

- zajtrk/kava s podjetnikom

- okrogla miza z različnii podjetniki

- brainstorming

- diskusije v manjpših skupinah, parih ali trojkah

- šest klobukov razmišljanja

- svetovna kavarna

- proaktivna kavarna

- "talking chips"

- veriga razumevanja

- caroussel

http://www.debonogroup.com/six_thinking_hats.php

http://www.theworldcafe.com/tools-store/hosting-tool-kit/image-bank/guidelines/

https://sites.google.com/a/pro-action.eu/pro-action-caf-/how-to-become-a-host/hosting-kit

http://www2.gsu.edu/~mstjrh/cooperative_learning_struc.htm

http://gamestorming.com/games-for-design/understanding-chain/

http://gamestorming.com/games-for-any-meeting/caroussel/

75

11. Viri in literatura

• Blank, S., & Dorf, B. (2012). The startup owner's manual. Vol. 1: the step-by-step guide for building a great company (1st ed.). Pescadero, Calif.: K&S Ranch, Inc.

• Brown, T., & Katz, B. (2009). Change by design: how design thinking transforms organizations and inspires innovation (1st ed.). New York, USA: HarperBusiness.

• De Bono, E. (1986). Six thinking hats. Harmondsworth, Middlesex, England; New York, N.Y., U.S.A: Viking.

• De Bono, E. (1988). De Bono's thinking course. London: BBC Books. • De Bono, E. (1998). Simplicity. London: Viking. • De Bono, E. (2010). Lateral thinking (New ed.). London: Viking. • Gray, D., Brown, S., & Macanufo, J. (2010). Gamestorming: a playbook for innovators,

rulebreakers, and changemakers (1st ed.). Beijing; Cambridge Mass.: O'Reilly. • Kelley, T., & Littman, J. (2001). The art of innovation. London: HarperCollinsBusiness. • Kelley, T., & Littman, J. (2005). The ten faces of innovation: IDEO's strategies for beating the

devil's advocate & driving creativity throughout your organization. New York: Currency/Doubleday.

• Lockwood, T. (2009). Design thinking: integrating innovation, customer experience and brand value. New York, USA: Allworth Press; Design Management Institute.

• Michalko, M. (2001). Cracking creativity: the secrets of creative genius. Berkeley, Calif.: Ten Speed Press.

• Michalko, M. (2006). Thinkertoys: a handbook of creative-thinking techniques. Berkeley: Ten Speed Press.

• Neck, H. M., Greene, P. G., & Brush, C. G. (2014). Teaching entrepreneurship : a practice-based approach. Cheltenham, UK ; Northampton, MA: Edward Elgar.

• Osterwalder, A., Pigneur, Y., & Clark, T. (2010). Business model generation: a handbook for visionaries, game changers, and challengers. Hoboken, USA: Wiley.

Documents

Kako razvijati kompetence za · ekonomskega znanja oziroma ko še nimajo poslovne ideje. 1 srečanje na teden udeleženem omogoči, da več časa namenijo indidivualnemu učenju in