Kako storimo, kar želimo.pdf

8/10/2019 Kako storimo, kar elimo.pdf

1/65

*

druinska psiholoka knjinica

Kako

storimo,

kar elimo


2/65

Kako storimo,

kar elimoTa knjig a je namen jena vsem tis tim , ki se jim zdi vsak

dan prekratek. Pokazala vam bo, kako si lahko uredi teivljenje, svoj as in same sebe.

Dr. Hauck je preprian, da smo vsi veliko bolj

sposobni, kot se nam dozdeva. Vsak izmed nas o

neem s anjari ali si esa eli, vendar tistega nik oli ne

uresnii, ker ga od tega odvraajo vsakodnevni

problemi. Z avtorjevo pomojo se bomo nauil i hitro opravit i s temi prob lemi, da nam bo os talo dovolj asa

za tiste stvari, ki bi jih radi poeli.

Ta knjiga vam bo pom agala, da boste uresniil i t isto,

kar je v vas najbolj ega, da boste od kril i svoje skritenadarjenosti in iveli polno ivljenje.

mladinska knjigaISBN 86-1 1-02527-X


3/65

CIP - katalogizacija v knjigi

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

159.947

HAUCK, Paul

Kako storimo, kar elimo / Paul Hauck ; [prevedel Slavko

Ziherl]. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1989. - (Zbirka

Druinska psiholoka knjinica)

Prevod dela: How to do what you want to do


4/65

Vsebina

UVOD

PRVO POGLAVJE

S P O Z N A J M O S E Z N E K A T E R IM I P RV A K I

S A M O D I S C I P L I N E

0

DRUGO POGLAVJE

Z A K A J J E T A K O L A H K O P O P U S T I T I

15

TRETJE POGLAVJE

T R I O V IR E Z A S A M O D IS C IP L IN O

29

ETRTO POGLAVJE

R A ZL I N I N A I N I S A M O D I S C I P L I N E

43

PETO POGLAVJE

S K L E P N E P R I P O M B E

67


5/65

7

UVOD

S to knjigo kon ujem tetralogijo, ki sem jo za el pred tirimi leti. eprav

je zadnja, ki sem jo napisal o ustvenih teavah, pa bi verjetno morala

biti prva. Mislim namre , da je med vsemi tirimi najpomembneja.

Brez samodiscipline je skoraj nemogo e dobiti tisti zagon in motivacijo,

ki sta potrebna za premagovanje depresije, pa vloiti napor, ki je

potreben za premagovanje sovranosti. Brez samodiscipline je tudi

nemogo e posvetiti se spopadu s teavami in bojaznimi, ki nas vivljenju nenehno spremljajo.

Te tiri knjige o ustvenih teavah sem napisal zato, ker se pri

svojem vsakdanjem delu sre ujem ravno s taknimi teavami, ki jih

opisujem v svojih knjigah. Ve ina ljudi, ki potrebuje psihoterapijo, ima

eno ali ve opisanih teav: depresijo, jezo, bojazen ali slabo samodis

ciplino. Zato sem tudi za el z DEPRESIJO, v kateri sem poudaril, da

so samoobtoevanje, samopomilovanje in pomilovanje drugih trije

glavni razlogi za depresijo. Tej knjigi je sledila KAKO SE POMIRIMO.V njej sem poudaril, da sta razlog za sovranost dve zmotni prepri anji:

1. Vedno moram imeti svoj prav in 2. Ljudje so slabi in morajo biti

hudo kaznovani, ker mi ne dajejo, kar si elim. In tretji : v knjigi

ZAKAJ BI SE BAL sem poudaril, da je nekaj, na kar se vedno znova

osredoto amo, pa je za nas nevarno in strah zbujajo e, lahko vzrok

bojazni v vseh njenih oblikah, na primer v oblikah zaskrbljenosti, zle

slutnje ali iv nosti.Samodisciplina je ravno tako pomembna spretnost, ki jo je

potrebno obvladati, kot je potrebno obvladati depresijo, sovranost alibojazen. Pravzaprav je tako: e ne obvladate samodiscipline, sploh

ne morete obvladati drugih omenjenih teav. e ste genij, pa ne berete

drugega kot stripe, ne boste - kljub nadarjenosti - presegli ravni

duevno zaostalega loveka. Lahko imate telo kot Tarzan, toda e

boste as preivljali ob pivu in pizzi, lahko kar pozabite na Tarzana.

Edison je rekel, da je genij sestavljen iz 10 odstotkov inspiracije

(navdiha) in 90 odstotkov perspiracije (znojenja). Lahko smo prepri a

ni, da teh 90 odstotkov znojenja pomeni predvsem samodisciplino.


6/65

8 Kako storimo, kar elimo

Prav zato trdim, da smo vsi veliko sposobneji, kot si sploh

predstavljamo. Le redko pa doseemo vse, esar smo sposobni, ker

preprosto nismo dovolj disciplinirani, da bi lahko prile do izraza vse

nae nadarjenosti. e elite izvedeti, esa ste sposobni, se moratenau iti spopadati s problemi, delati zoper dolg as, nau iti se morate

ubirati dolgotrajne laje poti, ne pa kratkotrajnih in tejih. Tako bodo

vae nadarjenosti zasijale v vsem svojem sijaju, kot niso sijale nikoli

prej. To pa lahko doseete na en sam na in - disciplinirajte se. Ta

knjiga vam bo poskusila pokazati, kako.

Torej: zavihajte rokave, zategnite pas, zajemite sapo. Gremo na

delo!


7/65

9

PRVO POGLAVJE

SPOZNAJMO SE Z NEKATERIMI

PRVAKI SAMODISCIPLINE

Bolehni planinec

Pred leti sem nekega zimskega ve era med vonjo domov poslual

radio v avtomobilu. Slial sem neki intervju, nisem pa ujel za etka.

Vendar je bilo tisto, kar sem slial, tako presenetljivo, da je vredno,

da tu zapiem.

Pogovor je tekel s lovekom, ki je imel ve ji del svojega ivljenja

tako duevne kot telesne teave. Ko je bil star trideset, je bil domala

invalid zaradi teav s plju i in srcem. Poleg tega so ga mu ili razni

strahovi, med njimi tudi strah pred viino. Svetovali so mu, naj se ne

napreza in naj si prizanaa, kolikor le more. To je tudi dolga leta po el,

vendar brez uspeha. Stanje se mu ni niti malo izboljalo. Nekega dne

se je odlo il, da ima dovolj omejevanja in odrekanja in da mora nekaj

ukreniti. Tistega ve era je odel v gostilno in ko je sedel pri svoji mizi,

se mu je pogled ustavil na sliki Mt. Blanca, ki je visela na steni. Tedaj

in tam se je odlo il, da bo premagal svoj strah pred viino tako, dase bo povzpel na Mt. Blanc. Kmalu zatem je o svojem na rtu povedal

prijateljem. Povedal je toliko prijateljem, da bi se osmeil, e ne bi

dra! besede. Raje kot bi se torej osmeil, je za el naporno vaditi.

Potem je odletel v Evropo, najel vodnika in se povzpel na Mt. Blanc.

Od takrat je bil na Mt. Blancu e estkrat in se poteguje za

amaterski svetovni rekord ( e mu bo uspelo e enkrat priti nanj).

Enkrat mu je uspelo priti na vrh v snenem viharju in pri tridesetih

stopinjah pod ni lo. Da bi obdral potrebno telesno zmogljivost, je

tekal nekaj milj vsak dan in preplaval ve kot ducat dolin bazena.

Trdno je prepri an, da mu je Mt. Blanc reil ivljenje. Namesto

da bi bil na smrt preplaen, ko se je moral spopasti z nevarnimi

strminami, ga je gora za ela nepremagljivo privla iti.

Si lahko zamislite, kakno disciplino je potreboval ta lovek

srednjih let, da je razvil svoje telo, ki je e bilo telo invalida, do stopnje,

ko se je v resnici lahko meril z izkuenim alpinistom? Si lahko

zamislite, kaken napor je potreben, da prete ete nekaj kilometrov in

preplavate nekaj dolin bazena vsak dan zato, da se pripravite na


8/65


9/65

Spoznajmo se z nekaterimi prvaki samodiscipline 11

hodi okrog s poveenimi rameni in se pripravlja na smrt. Ta lovek

pa - nasprotno - ivi zdravo, jemlje prek sto vitaminov na dan in e

58 let ni bil prehlajen. Vstaja ob zori in prete e 50 milj na teden.

Neko se je med telovadbo pettiso krat dvignil iz lee ega v sede i

poloaj, ne da bi vmes po ival.Kako pa je priel do te neverjetne telesne zmogljivosti ? Vedno,

ko eli napredovati, se preprosto prisili, da stori nekoliko ve , kot misli,

da zmore. To pa pomeni, da napreduje dokaj lagodno, ker naloge, ki

si jih postavlja, pove uje skoraj neopazno.

Morda je bil najbolj nenavaden njegov tek na 75 milj na njegov

75. rojstni dan. Vsa zgodba je bila opisana leta 1973 v Parade

magazine, ki izhaja v Davenportu v dravi lowa. Fotografija prikazuje

tega ilavega petinsedemdesetletnika, kako te e po atletski stezi,

medtem ko njegova ena teje kroge. In ne boste verjeli, na koncuje dodal e en krog, za dobro mero. Celo na svoj rojstni dan se je

malo posilil.

e potrebujete primer, kaj vse lahko naredi samodisciplina, potem

je ta lovek s svojimi doseki gotovo velika spodbuda.

Natakar iz San Francisca

Nekega ve era sem gledal po televiziji oddajo Show Johnnyja Carsona

in sem videl intervju z nekim lovekom, starim 106 let. Pri njem je

bilo vredno omembe to, da je dolga leta vsako jutro tekel v slubo,toda pri tem je moral prete i priblino 6 milj. Ko je bil star e sto let,

je sodeloval na tekmi in je pretekel 7 milj v manj kot eni uri. Kot dokaz

ima uradno potrdilo. Poskusite storiti kaj takega, ko boste stari sto let.

Pred kratkim sem elel preskusiti svojo telesno zmogljivost tako,

da bi im hitreje pretekel eno miljo in pol. Tekel sem dvanajst minut

in 47 sekund in bil sem skoraj popolnoma iz rpan, eprav sem zadnjih

est mesecev skoraj vsak dan tekel.

Isaac Asimov

Samo na en na in je lahko Asimov do zdaj napisal ve kot sto knjig:

s samodisciplino. V asih napie nekaj knjig v enem samem letu, in

to niso preproste ali kratke knjige. Nekatere med njimi so prav teke

in u ene.

Ker vemo, da nekateri ljudje potrebujejo ves dan, da napiejo

pismo, je jasno, da je Asimov izredno discipliniran in izurjen, da lahko


10/65

12 . Kako storimo, kar elimo

v enem dnevu napie cela poglavja. Nekateri ljudje se znojijo in mu ijo

vse ivljenje, da napiejo eno knjigo, on pa leto za letom napie tri

ali tiri. Kako je to mogo e? Asimov ve, kaj ho e. Ve, da se mu bo

marljivo delo obrestovalo in zato se raje spopade s problemom, kot

da bi se mu izognil. Prav to je ena izmed skrivnosti samodiscipline.

MichelangeloMichelangelo je potreboval tiri leta in pol, da je poslikal strop

Sikstinske kapele. Dan za dnem je leal na hrbtu pod stropom in slikal

na vlaen omet, ustvarjajo umetnino, eprav ni posebno uival v

slikanju. Njegova resni na ljubezen je bila kiparstvo. Lahko re emo,

da je bila potrebna neusmiljena samodisciplina, da je lahko ustvaril

nekatere umetnike mojstrovine, ki jih poznamo danes. Njegov kipDavida in njegova Pieta sta samo dva o arljiva in fantasti na primera

neverjetne nadarjenosti, vendar pa tudi primera neverjetne samodis-

cipline. Ne glede na nadarjenost ne bi njegove mojstrovine nikoli

zagledale lu sveta, e ne bi imel tudi zelo veliko volje in samodisci-

pline, da bi to nadarjenost spravil v ivljenje.

Razlini primeriAli si lahko zamislite, da slep lovek enakovredno igra golf? To je

mogo e in se je tudi zgodilo. Nekdo v Kaliforniji je tekel 25 maratonov

na leto, kar je e samo po sebi izredno. e pa pomislite, da ni imel

prstov na nogi, niti pet in ne dela stopala, potem lahko za nete res

ceniti njegovo izredno samodisciplino, ki jo je moral imeti za takne

izredne doseke.Kaj pravite o loveku, ki ima dravni rekord v amerikem nogome-

tu, dosegel je namre gol iz najve je mogo e razdalje (v amerikem

nogometu, seveda)? Ta lovek namre nima palcev na nogah.

Plavalec na olimpijskih igrah je osvojil dve zlati in dve srebrnimedalji in to dva dni po operaciji na plju ih. Kaj je potrebno za tak

doseek? Nedvomno veliko poguma in zaupanja vase. To dvoje pa

je mogo e pridobiti le z veliko mero samodiscipline.

astiti Bob Richards, nekdanji olimpijski prvak, nam zagotavlja,

da sploh ni treba biti velikan, e ho e biti prvak. Mora pa biti

samodiscipliniran. To tudi pojasnjuje, zakaj je 95 odstotkov prvakov

na svetu visokih 1 meter in 77 centimetrov ali manj in tekih

78 kilogramov ali manj. Slabotnei tega sveta, le pogum, ni e vse


11/65

Spoznajmo se z nekaterimi prvaki samodiscipline 13

izgubljeno! Nadomestite s samodisciplino, kar vam manjka v miicahin lahko postanete izreden lovek tako na podro ju telesnih kot tudidrugih dosekov. Ati ste e sliali za Gandhija?

Natel sem le nekaj prvakov izmed mnogih, ki so nam pokazali

pot do samodiscipline. Morda se ne strinjamo z njihovimi cilji, vsekakorpa jim lahko estitamo za obvladovanje samih sebe, s katerim so tecilje dosegli. Bili so mojstri svoje usode, saj so poznali skrivno pot dosamodiscipline. Brez nje bi njihove nadarjenosti in najbolje namereostale le sklepi, kakrne vsakdo med nami sprejme vsako leto, a jihle redko izpelje. In prav to je tisti razlog, zaradi katerega nas ve inane postane prvakov.

elim vam pomagati, da si pridobite samodisciplino, in to na vao

zahtevo. Potem jo lahko uporabljate, kadarkoli si to zaelite in netakrat, ko nekdo drug tako ho e ali pa takrat, ko ste isto uni eni innimate drugih monosti. ivljenje je lahko bistveno laje, e steopremljeni s samodisciplino. In tudi vi imate sposobnosti za samodisciplino - vsi jih imamo. Kar e potrebujemo, je odlo itev, kdajsamodisciplino uporabiti in kdaj ne. To bo eden izmed glavnihnamenov te knjige: pomagati vam storiti, kar si res elite in totakrat, ko si res elite.


12/65



13/65

15

DRUGO POGLAVJE

ZAKAJ JE TAKO LAHKO POPUSTITI

Preden se poglobimo v tehniko razvijanja dobre samodiscipline, se

vpraajmo, zakaj je sposobnost samodiscipline tako teko razviti.

Zakaj imamo nenehno teave z njo?

Slaba samodiscipl ina je naravna lovekovalastnost

Nekatere oblike vedenja e po naravi laje osvojimo, nekatere pa nam

delajo teave. Ni ni bolj naravnega kot izogibanje tekim poloajem,

saj nas takojnja zadovoljitev tako zlahka zapelje. Takni smo pa

ljudje.

lovek ne uiva v ovirah, zato si jih eli takoj odstraniti in pri tem

ubrati najkrajo pot do zadovoljitve. Seveda pa to e ne pomeni, da

je to tudi smiselno in zdravo. Kot vam bom poskusil pokazati na

naslednjih straneh, je sicer zadovoljitev na najhitreji mogo i na in

trenutno zelo prijetna, vendar pa je dolgoro no lahko hudo potratna

in bole a.

Otrok mora imeti svoj nain preivetja

Otrok je osredoto en samo na kratkotrajne uitke. e mora predolgo

akati na svoj obrok hrane, lahko resno zboli. Imeti mora dovolj spanja,

sicer postane razdraljiv. Ne sme ostati predolgo moker, sicer se

njegova nena koa odzove z izpu ajem ali okubo. Z drugimibesedami, vsi smo bili navajeni, da se nae potrebe zadovoljijo precej

hitro. Zato smo tudi preiveli tista ob utljiva otroka leta. Vendar pa

nas je ta razvajenost tudi nekaj stala. Bila je zdrava in pomembna v

dolo enem obdobju naega ivljenja. Zdaj pa, ko smo odrasli, moramo

opustiti to pri akovanje, da se nam bo vse, kar si elimo, tudi hitro

izpolnilo. V resnici je pogosto ravno narobe: e dobimo, kar si elimo,

hitro in brez teav, nam to lahko koduje. Zadovoljevanje naih hotenj

na po asen na in je veliko laje in manj bole e.


14/65


Zdi se, da se slaba samodisciplina obrestujeZavarovalnice se dobro zavedajo pohlepa, ki ga nekateri ljudje kaejoz namiljenimi boleznimi zato, da bi dobili odkodnino. Namesto da

bi iveli im bolj polno ivljenje in razvili svoje nadarjenosti, se nekateriljudje raje pustijo povoziti zaradi kakne nesre e, ker je mordainvalidnina finan no tako privla na. Ti ljudje teijo le za takojnimi inne dolgoro nimi koristmi. Mehanik se bo raje, kot da bi se nau il novespretnosti in se vrnil na delo, zadovoljil z odkodnino 50.000 dolarjevin potem preivel naslednja leta v svojem gugalniku na verandi in nebo po el popolnoma ni esar.

Tenja, da bi druba nagrajevala slabo samodisciplino, postajavedno bolj pere problem. Ljudje zlorabljajo ustvene motnje za

izogibanje raznim obremenjujo im poloajem. Doivljajo iv ne zlome,da bi se lahko znebili nezadovoljujo e slube, da bi shajali s svojimipartnerji ali pa izsilili so utje in pozornost. Namesto da bi se spopadlis problemi in jih morda reili in s tem tudi zoreli, se zatekajo kdramatiziranju in nezrelemu, otrokemu vedenju. Jasno je, da takodoseejo svoje, vendar pa jih to dolgoro no zelo veliko stane. Takniljudje nikoli prav ne odrastejo, nikoli ne postanejo, kar bi lahko bili.Da bi vedno znova dobili svoje, morajo namre kar naprej ponavljati

svoje ustvene izbruhe. iv no se tresejo, pulijo si lase, jezno me ejoposodo po tleh, nenehno jih je strah sr nega napada in kaejo edruge znake iv ne razrvanosti. Na nesre o je zanje dobro poskrbljeno. Zlahka se spravijo v bolninico in to zaradi povsem navadnih

ustvenih teav. Stavite lahko zadnji dinar, da bo tak nediscipliniran lovek - ko si bo elel oddahniti od tega krutega ivljenja - postalpotrt ali iv en, preve popil ali poskual samomor. Spravili ga bodov sodobno bolninico, dobil bo veliko pozornosti in so utja in nikakorse ne bo hotel vrniti v slubo vse dotlej, dokler bo lahko kazal dovolj

motenj, da lahko opravi i svoje bivanje v bolninici. Na kratko; socialnozavarovanje in delovna organizacija (ki si eli, da pride na delo imprej) ga nagrajujeta za njegovo bolezen in ga tako spodbujata, daostaja ivljenju odmaknjen.*

Tiste odrasle, ki jim zdravniki ne morejo povsem zanikati kakneokvare, neverjetno mika, da bi postali teki simulanti. Odlo ijo se, da

Opis ane razm ere vel ja jo seveda za ameriko okol je. eprav je tudi pri nas vasih prav podobno (opomba prev.).


15/65

Zakaj je tako lahko popustiti 17

si bodo privo ili razkoje vztrajanja v svojih bolezenskih teavah

preprosto zato, ker dobivajo zadostno denarno odkodnino zanje.

Ravno to nagrajevanje, ki ga dobivajo za svoje okvare, jim onemogo a,

da bi si sploh eleli razviti vztrajnost in disciplino,, ki sta potrebni za

premagovanje teav.

Denimo, da ima vojak priznano 75-odstotno invalidnino zaradi

pokodbe nog. To se seveda zdi lepa poteza, ki jo je napravila

razumevajo a domovina iz hvalenosti za vojakovo zvesto sluenje.

Vendar pa se bo vojak - razen, e je dovolj zna ajen - po util ob

svojem mese nem prejemku preve varnega, da bi sploh poskual

premagati svojo invalidnost in tako shajati brez invalidnine. Tako

postane takna invalidnina v bistvu razlog, da ostaja za vedno invalid.

Industrija se nenehno soo a s problemom delavcev, ki so sipokodovali na primer hrbtenico ali ki trpijo zaradi ustvenih teav.

Ko se jim namre to zgodi, jih dajo v bolniki stale in dobijo boleznino.

Seveda vsakogar mika, da se mu zdravje sploh ne bi izboljalo, e

pa je pla an za to, da je bolan. Tako pa tisti, ki dobivajo takne

ugodnosti, v nedogled ivijo uivako in nedisciplinirano ivljenje samo

zato, ker jim trenutno tako prija. Dolgoro no pa bi bilo zanje veliko

bolje, e ne bi bili odvisni od boleznine, e bi se upirali invalidnosti in

se poskuali im hitreje znebiti denarnih ugodnosti*.

Videl sem neteto ljudi, ki so bili hospitalizirani na psihiatri nih

oddelkih bolninic, ne da bi jim bilo treba pla ati oskrbnino. Gledal

sem jih, kako niso niti priblino tako motivirani za zdravljenje, kot bi

bili, e bi morali sami prispevati pla ilo strokov. e bi bili nekoliko

zaskrbljeni za svoj poloaj, bi jim to koristilo pri zdravljenju, ker bi se

sami bolj trudili odpravljati svoje napetosti ali potrtosti. e lovek ve,

da je volk pred vrati, se ne utegne pritoevati nad zanohtanjem,

glavoboli ali otonostjo. To pa je ravno tisto, kar nam skuajo razni

zavarovalniki programi storiti. Delajo nas namre medle in mehkune,potem pa izkori amo tisto, kar je bilo miljeno kot velikanska pomo

in dobrodelno dejanje v asih hude krize in potrebe.

Eden najbolj alostnih rezultatov tega dogajanja je, da nekateri

ljudje, ki so bili v poklicu uspeni in so bili vse ivljenje ambiciozni,

postanejo ustveni invalidi. Odvisni postanejo od ugodnosti, ki jim jih

* Spet je t reba poudarit i , da so pri nas r azmere ven darle nekol iko drug ane in je

torej za nas pr ikazani pr imer neprepril j iv. Je pa kl jub temu dovol j jasno, o em nas

el i pisec prepriat i (opomba prevajalca).

2 KAKO STOfllMO, KAD ELIMO


16/65


prinaajo boleznine ali odkodnine, denar torej, za katerega jim ni

treba delati. To je obalovanja vredno razmetavanje lovekih talentov,

ki se dogaja mnogo prepogosto. V kon ni posledici pripelje le do slabe

samodiscipline. Ti ljudje namre mislijo, da je veliko laje izogniti se

teki nalogi, kakrno je na primer okrevanje od bolezni, kot pa soo itise s trudom, ki je potreben, da se lovek spet postavi na noge.

Igre na sre o so izrazit primer, kako se lahko v asih pride do

ne esa hitro in brez truda. lovek, ki nima potrpljenja in bi rad na

hitro obogatel, se bo zlahka predal raznim igram na sre o, kjer ga

muhasta sre a res utegne obogatiti. Tudi e mu sre a obrne hrbet,

se bo nenehno vra al k svoji igri, da bi morda le dosegel tisto, kar

se obi ajno dosee z veliko truda in nadarjenosti. Dejstvo, da nekdo

res lahko dobi velik dobitek, e vloi samo nekaj denarja, je za tenestrpnee zadostna spodbuda, da mislijo, da jim sploh ni potrebno

delati. Tako lahko porabijo za igre na sre o ves svoj denar.

Tim je bil tak lovek. Spravljalo ga je v bes, ko je videl, da gre

drugim veliko bolje kot njemu. Poskual je z napornim delom in

var evanjem in si je tako na svojem ban nem ra unu v resnici

nakopi il kar dobren znesek. Vendar pa je bila ta dolga poasna pot

zanj preprosto prepo asna. Odlo il se je za kratkoin teko pot.Za el

je vsako no igrati poker in staviti na konjskih dirkah. ez no je

zapravil vse prihranke. Seveda je dobil v tem asu tudi kaken dobitek,vendar ta ni bil nikoli tako velik, da bi odtehtal izgube.

Njegov propad je povzro ilo njegovo zmotno prepri anje, da je

kratka pot tudi lahka pot. Pou en je primer loveka, ki ga je k meni

napotilo sodi e. Ujeli so ga pri kraji dragocenih obla il v eni izmed

boljih trgovin v mestu. Priznal je, da e leta krade po trgovinah in to

blago v vrednosti nekaj deset tiso dolarjev.

Bil je kakor obealnik za obleke: imel je neubranljivo eljo, da se

z obleko postavlja kot pav. O itno pa za kaj takega ni imel dovolj

sredstev, zato je pa ukradel, kar je potreboval. Da bi opravi il svoje

o itne tatvine, si je izmiljal prav preproste in celo otro je razloge.

Trdil je, na primer, da je isto vseeno, e je kradel v trgovinah, saj

so te tako zavarovane. Poleg tega je on reven, trgovine pa bogate.

Mo no sem se trudil, da bi ga pripravil do spoznanja, da nima nobene

pravice krasti denarja drugim, ne glede na to, koliko ga imajo. Rekel

sem tudi, da je s krajo pove eval ceno drugim potencialnim kupcem.

Kljub vsemu je ostal prepri an, da je prav, kar je po el. Imel je mo an


17/65


ob utek manjvrednosti, ki se je udovito izgubil tisti hip, ko si je nadel

lepo obleko. Bil je tudi prepri an, da je laje krasti kot pa delati. Skual

sem mu dopovedati, da se zdaj pogovarja s psihologom, da je v

kazenskem postopku in da je velika monost, da bo obsojen na nekaj

let zapora. Kako lahko potem e vztraja, da je bila to zanj laja pot?

Res je ubral krajo pot, vendar pa je bila to o itno tudi teja pot, vsajdolgoro no.

Teji del zdravljenja se je za el takrat, ko ga je bilo treba pripraviti

do tega, da bi opustil svojo, v preteklosti tako uspeno, tatinsko

dejavnost. Vedel je, da ima pri kraji monost 5 proti 1, da mu uspe

in dokler je imel takne dobre monosti, je bil pripravljen z veseljem

nadaljevati s krajo. isto odkrito sem mu povedal svoje mnenje, da

bo nadaljeval s svojim vedenjem, dokler ga ne bodo za nekaj asazaprli. Strinjal se je z menoj, da je to edino, kar bi ga lahko prepri alo,

da se nespametno vede. V tem primeru je zanj zagotovo prava terapija

zapor, ne pa psihoterapija, saj imamo opraviti s lovekom brez

moralno eti nih vrednot, vsaj kar zadeva lastnino drugih. Bil pa je tudi

v osnovi nezrel in razvajen. eprav se je ves as pritoeval, kako je

bil v otrotvu za marsikaj prikrajan, pa je tudi kot odrasel ostal na

mo razvajen.

Bil je iskreno prepri an, da ga ljudje morajo preivljati in da ima

pravico jemati tujo lastnino preprosto zato, ker ti ljudje niso iveli tako

bednega otrotva kot on. Taki kot on pa navadno niso dovzetni za

moraliziranje in pridiganje. Njim so potrebne teke izkunje, da se

nau ijo dejstva, da je vseeno, ali se strinjajo z nami ali ne, kraji konec

bodo vedno potegnili sami.

Sicer pa je izkunja velika u iteljica, ki pomaga loveku brez

samodiscipline do spoznanja, da tisto, kar po ne, zanj sploh ni takodobro.

Kot sem predvideval, se Bill - uspeni tat v trgovinah - ni zmogelodre i tuji lastnini. Ponovno so ga ujeli pri kraji in tokrat je bil obsojen

na zaporno kazen.

Marsikateri strokovnjak s podro ja duevnega zdravja bi pri

razlagi njegovega vedenja opozoril na njegovo depresivnost, na

poskuse premagovanja ob utka manjvrednosti z gizdalinskimi oble

kami ali pa na globoko zakoreninjeno sovranost do drube, ki ga je

kot otroka za marsikaj prikrajala. Vse to je lahko res. Vendar pa bi

ve ina strokovnjakov v tem primeru spregledala dejstvo, da imamo


18/65


opraviti isto preprosto s lovekom, ki se nikoli ni nau il discipline.

Veliko pogosteje, kot si mislijo mnogi psihoterapevti, se ljudje znajdejo

v teavah preprosto zato, ker so odrasli, ne da bi se nau ili iveti z

obremenitvami in razo aranji. Bill bi bil lahko isto sposoben lovek

brez ve jih ustvenih teav, e bi se nau il prenaati razo aranja

oziroma se z njimi sprijazniti, e ne bi mogel reiti problema in se

truditi dose i zastavljene cilje, ne pa misliti, da je upravi en do

takojnje pomiritve trenutnega razo aranja. e bi si obleke kupoval,

namesto da jih je kradel, bi vsekakor bolje shajal.

Beanje v domil ji jo daje hitre rezultate

Slaba samodisciplina je tudi zato tako privla na, ker ponuja takojnjezadovoljitve. Kako pa naj se bojujemo zoper nekaj, kar nam daje

takojnje olajanje po neki obremenitvi ? e se bojite gne e, pa spijete

nekaj kozar kov, preden greste na zabavo, preprosto zato, da bi se

po utili bolj samozavestni, je popolnoma jasno, da se boste tudi v

prihodnje zatekali k tej hitri reitvi.Ko ste doma, osamljeni, pa si zaelite, da bi imeli veliko prijateljev,

a se bojite zavrnitve, bi vam gotovo prijalo predati se domiljiji, da ste

velik lovek, znan po vsem svetu, ki ga mnogi ljudje nenehno oblegajo.

Zadovoljstvo, ki bi ga tako dobili brez vsakega truda, bi bilo velikanskoin bi ga bilo vredno ponoviti, saj je tako prijetno in ni ne stane.

Ko se soo ite s kaknim pretepa em, pa pobegnete, gotovo

doivite takojnje olajanje. Vendar pa se niste nau ili, kako se ubraniti

in jutri boste morda spet v enaki nevarnosti.

Vse te izkunje nas utrjujejo v prepri anju, da nam izogibanje

tekim okoli inam daje takojnje zadovoljstvo, zato se neprijetnim

okoli inam raje izogibamo, kot pa da bi vztrajali v njih. To je tudi

razlog, zakaj so se droge tako razirile. Naa mladina in drugi se nisozatekli v droge samo zato, ker so jih k temu silili prijatelji, ampak tudi

zato, ker je beg iz resni nosti z drogo tako popoln in prijeten. Mladeni ,

ki danes ni mogel dobiti slube, se s tem zlahka pomiri, e si vbrizga

v ilo na roki drogo. Mladenka, ki med fanti ni preve priljubljena in

se ni nikoli potrudila, da bi postala zanimiva enska, potrebuje samo

nekaj droge in e se bo po utila kot zvezda na naslovnici znane revije.

V doseganju takih hitrih uitkov in zadovoljitev je torej domala

nepremagljiv mik.


19/65


Odklanjanje resninosti

Preden se disciplinirate za premagovanje teav, morate sprejetidejstvo, da se je treba z resni nostjo soo iti. Primeri za to so:

shujevalna kura, zgodnje vstajanje in odhod na delo, govor ve jiskupini ljudi. Prav ni vam ne koristi, e se prepri ujete, da vam nebi bilo treba vstajati zgodaj zjutraj, da bi morali biti obdarjeni sspretnostjo govorjenja in potem ne bi bili iv ni pred polno dvorano,in da je narava storila hudo napako, ko je nekatere obdarila znagnjenostjo k debelosti.

Vse te trditve seveda nimajo nobenega smisla, saj ni nobenegarazloga, da bi svet moralbiti druga en, kot je. Vi pa se vedete pravotro je, e vsakomur razlagate, da bi moral biti svet druga en, ker

taknega pa ne marate. Ta otro ja veli avnost je prav smena. Pravtakna naravnanost vas lahko odvrne od samodiscipline, s katero bise lahko spoprijeli s temi neve nostmi, e si boste nenehno ponav-ljali, da razo aranj ne bi smelo biti, se ne boste zmogli discipliniranobojevati proti njim. Najprej morate seveda problem spoznati, elepotem se lahko spoprimete z njim. e pa vztrajate, da stvari ne bismele biti takne, potem ne zmorete uvideti, kakne SO v resnici. eto pomeni, da morate stradati, e ho ete shujati, a vam to ni ve ,potem pa ta problem odmislite.

Vendar pa se ne pritoujte, da je hujanje preve neprijetno.Seveda je in seveda je koda, da je. Toda tako je in tu se ne da nipomagati.

jri nikar se ne pritoujte, kako krivi no da je, ker morate hujati,drugim pa ni treba. e imate telo, ki vse, kar pojeste, spremeni vma obo, va prijatelj pa lahko poje trikrat toliko, pa je e vedno videtikot stradajo a ptica, potem nikar ne preklinjajte in ne godrnjajte, kakopokvarjen je ta svet. Seveda je ivljenje pogosto res pokvarjeno in

krivi no. Ali kot je dejal neki moj klient: To je smrdljivo in krivi noivljenje in treba se je privaditi na njegov smrad. Zagotavljam vam,da boste postali bolj zrel lovek, e se boste sprijaznili s tistim, esarne morete spremeniti, pa z dejstvom, da lovek postane la en, ene je ali da mora delati v sodobni drubi ve asa, kot pa spi.


20/65


21/65

kljub temu, da se dolgo asite? Ali ne morete obdelovati nekega

problema in se hkrati dolgo asiti?

K l ie n t :Seveda ne. Vsakdo ve, da ne more dati vsega od sebe,

e te stvar ne zanima.

T e r a pe v t : Saj nisem rekel, da morate dati vse od sebe. Rekelsem le, da lahko opravite neko delo, etudi ga ne marate in etudi

se pri tem na smrt dolgo asite. Lahko vam zagotovim, da ne boste

kaj prida dosegli v ivljenju, e boste akali, da vas bo nekaj navduilo,

preden se boste tistega tudi lotili. Vaa teava je v tem, da se vam

zdi dolg as nekaj groznega in da vam dolg as nujno prepre i vse,

esar se lotite. Zakaj pa? Saj lahko neki nalogi posvetite nekaj

svojega asa, pa eprav vam ta ni ve in eprav vas dolgo asi. Ve

truda boste vloili v delo, ve spretnosti si boste pridobili in bolj bostemorda pri delu uivali. Naj vam zato priporo im - zato da boste

premagali dolg as - da se trudite dvakrat bolj ravno takrat, ko se

najbolj dolgo asite.

Tako vas bo delo za elo znova zanimati in s tem se bo dolg as

sam po sebi izgubil.

Sprva ta dijak ni zmogel razumeti, kam merim. Po nekaj tednih

pa je za el bolj razumno premiljevati o svoji navadi in je e poskual

uresni iti moje napotke. Namesto da bi se izgovarjal z dolg asom voli, se je odlo il, da se bo posvetil tudiju. Spoznal je, da pri tudiju

vedno bolj uiva, im ve truda vlaga vanj. S tem si je tudi popravil

ocene, to pa ga je e bolj spodbodlo k u enju. In tako je odkril, da

ga zanima marsikaj. Dolg as je kmalu izginil. Izognil pa se je tudi

popravnemu izpitu, ki je bil zadnja stvar na tem svetu, ki bi st jo elel.

Ta doseek pa ne bi bil mogo , e bi mu dolg as e naprej pomenil

nekaj nepremagljivega.

e se znajdete v podobnem poloaju, potem tudi za vas velja:

pri akujte dolg as. In predvsem si zapomnite, da: 1, dolg as v asihmora biti in da 2. sploh ni tako slabo, e se dolg as e pojavi. e

boste vztrajali pri nalogi, ki ste si jo postavili in se boste e trudili

ravno takrat, ko vam bo dolg as, vas bo naloga za ela po asi zanimati

in morda boste v njej odkrili celo nove privla nosti.



22/65


Kljubovanje, strah in opravievanje samegasebe

Ta tri nevroti na* stanja so pogosto kriva, da se nekateri ljudje ne

morejo disciplinirati. Ta stanja so dokaj razumljiva, zato jih ne bompodrobno opisoval, ampak le na kratko razloil. Zadnje od treh

(opravi evanje samega sebe) je nekoliko bolj zanimivo in je pogosto

podzavestno in zato manj razumljivo. Najlae ga bom razloil z

dobesednim zapisom svetovalnega pogovora z mladim dekletom.

Toda pojdimo po vrsti.

Kljubovanje

e so vas stari nenehno gnjavili in skuali upravljati vae ivljenje,

bi bil zadnji as, da se jim uprete. e so vam ukazovali, da morate

shujati, da se morate ve u iti, da morate po istiti garao in tako

dalje, ste se morda zalotili, da ma evalno in kljubovalno po nete

ravno nasprotno. Tako ste hoteli dokazati (sebi in njim), da vas ne

morejo pripraviti do poslunosti. Saj ne gre za to, da ne bi imeli

samodiscipline za opravljanje naro enega. Vendar pa ste bili jezni,

ker so vam stari ukazovali. To vas je odvrnilo od tega, da bi

samodisciplino sploh uporabili in opravili delo. Temu dogajanju bi

lahko rekli boj za premo . Vsakdo ho e namre drugemu dokazati,kdo je glavni.

e vam mo ukae, da pospravite stanovanje, vas bo njegova

brezobzirnost tako ujezila in prizadela, da boste namerno in kljubo-

valno stanovanje e bolj zanemarili. To je hkrati ma evanje in

dokazovanje, da vas v resnici ne more pripraviti do tega, da po istite

stanovanje, e sami tega no ete. eprav ste morda tudi sami mislili

po istiti, pa boste zdaj ravnali ravno nasprotno, kot ste nameravali.

To seveda ni ni hudega, e gre za pospravljanje stanovanja. Kaj

pa e zaradi kljubovanja partnerju no ete shujati? Na alost se

dogaja ravno to in onemogo a dobro samodisciplino. Sploh ne gre

ve za to, da se ne morete disciplinirati, pa pa za dokazovanje, kdo

je mo neji; preprosto no ete biti disciplinirani.

* NEVROTI EN je tisti lovek, ki ima bolezenske motnje brez organskegarazloga. Te so posledica iztirjenega osebnostnega razvoja in konfliktne izkrivljenenaravnanosti v odnosu do sebe in do sveta. Vzroki za takno doivljanje segajo e votrotvo, je pa zanje nevrotik povsem neuvideven, (op. prev.)


23/65


Veliko bolje bi bilo, e bi opustili boj za premo in pustili, da vam

v asih tudi kdo ukazuje. e vam partner pravi, da nehajte kaditi in si

to tudi sami elite, ne odvrnite kljubovalno, da vas on e ne bo pripravil

do tega. To je jasno samo po sebi. Nih e vas ne more prisiliti, da

shujate, po istite stanovanje ali opustite kajenje, e tega samino ete. Zato nikar ne dokazujte ne esa, kar je vsem jasno. Preprosto

se sami odlo ite, ali je to tisto, kar ho ete storiti. e res elite

uravnavati svoje ivljenje, potem nikar ne dopustite, da bi vas zahteve

nekoga drugega odvrnile od tistega, kar sami ho ete. e si elite

opustiti kajenje, pa storite nasprotno samo zato, ker vam je nekdo

prav to ukazal, je o itno, da niste sami tisti, ki uravnavate svoje

ivljenje. V bistvu se samo odzivate na nekaj, kar vam je rekel nekdo

drug. V resnici vam torej uravnavajo ivljenje besede vaega partnerja,pa eprav so v popolnem nasprotju s tistim, kar ste hoteli vi. Ne

uravnavate sami svojega ivljenja, uravnava ga va partner ali ef ali

kdorkoli drug.

Samo pomislite, kaken slabi ste v o eh drugih, ki vidijo, da se

vedete tako le zaradi ma evanja ali pa zaradi boja za premo .

Recimo, da moa moti, ker ena takoj po kosilu ne pomije posode.

e je to kljubovalna ena, ji mora samo re i, da ne mara ljudi, ki takoj

po kosilu sko ijo pokonci in da vztraja, da ena prej posedi e ob

kavi. Tako jo bo zelo verjetno pripravil do tega, da se bo takoj lotilapomivanja posode.

Vi pa bodite sami svoj ef. Nikar se ne zapletite v boj za premo .

Vsak med nami se lahko obvlada do te mere, da ga nih e ne more

pripraviti k dejanju, ki ga no e storiti, razen z grobo silo, seveda.

Strah

Strah je drugi med trojico, ki nevroti no zavira samodisciplino. Strah

pred neuspehom, strah pred garanjem ali pa kaken drug strah vamlahko prepre ijo, da bi storili tisto, kar si elite. Naj navedem primer

loveka, s katerim sem se ukvarjal nekaj mesecev, ker ni imel dovolj

samodiscipline za hujanje. Napredka nisva dosegla nobenega. Zdelo

se mi je, da mora imeti e kaken drug - psiholoki - razlog, da

ohranja svojo teo (135 kg). Pri tem je popolnoma zavrnil monost,

da ga je ne esa strah. Napeljal sem ga na misel, da se morda boji

spremenjenega druabnega ivljenja, kakrnega bi pri akovali od

njega, e bi shujal, ali pa da bi pri akovali, da bo bolj in ve delal


24/65


ali kaj podobnega. Vse te monosti je odlo no odklonil, zato sva seponovno za ela ukvarjati s problemom samodiscipline. Vsak teden jenekoliko shujal, a kmalu zatem spet pridobil prejnjo teo. Ko se jeto ponavljalo e nekaj tednov, je tudi sam spoznal, da se zredi iz

njemu nerazumljivega vzroka. Sele tedaj je bil pripravljen na poglobljeno iskanje tega razloga. Ni ve nasprotoval mojim razlagam monihvzrokov, ki so ga bolj spodbujali k jelu kot pa k hujanju.

Ko se je poglobil v svojo preteklost vse do otrotva, je spoznal,da ga je okolje mnogokrat odklanjalo. Tako se je za el bati, da se bomoral - e bo shujal - ve druiti z ljudmi in bi tako tvegal, da gabodo ti spet odklonili. Dokler je bil debel, je bil lahko miren, saj jevedel, da ne bo nobeno dekle lo z njim na zmenek in da bo njegovodruabno ivljenje zelo omejeno. To ga je pomirjalo in varovalo predmonostjo odklonitve. ele ko je za el razumevati, da se v bistvu bojidruenja z ljudmi, se je lahko resni no posvetil hujanju. Ve krat se

je spomnil, da monost, da ga ljudje odklonijo, e vedno ni tako slabakot prenaanje svojega 135-kilogramskega telesa. Ko je torej spoznal,zakajodklanja hujanje, mu ni bilo ve teko hujati. Popravil si jepodobo o samem sebi in se ni ve tako bal, da ga bodo ljudjeodklanjali.

Opravievanje samega sebeLjudje s slabo samodisciplino so v nekem smislu podobni alkoholikom.Izmiljajo si prav neverjetna opravi ila, samo da bi verjeli, kar ho ejoverjeti. Enega najlepih primerov takega opravi evanja predstavljadeklica, ki ji je lo v oli slabo, eprav je bila sposobna dose i povsemprimerne ocene. Poleg tega je tudi kradla po trgovinah, za kar naj biimela svoje utemeljene razloge. Sploh se ni dovolj disciplinirala, dabi nehala krasti, ker je v resnici prepri ala samo sebe, da je krajaisto vredu zadeva. Navajam del terapevtskega pogovora, ki naj

nazorno pokae njen na in opravi evanja same sebe.

K u e n t k a : e zelo dolgo nisem ni esar ukradla.T er ap ev t: Zakaj pa ne?K l i e n t k a: No , enostavno ni esar ne potrebujem.T er ap ev t: Ho e re i, da bi morda kaj ukradla, e bi kaj

potrebovala? mK l ie n t k a : Ja, seveda, kradem lahko, kadar koli ho em.


25/65

Zakaj je tako lahko popustiti 2 7

T e r a pe v t :Ali te je mikalo krasti ? Si videla kakno stvar, ki bi jo...

K l ie n t k a : Namesto da bi kradla denar, si vzamem kakno

sladkarijo ali kaj podobnega. Ni velikega.

T e r a pe v t : Ho e re i, da st e ukradla ve je stvari, da pa zdaj

krade samo majhne?

K l ie n t k a : Ni nujno. In tudi ne kradem tako, da uni ujem. Svojim

prijateljem pravim, da sta dve vrsti vandalizma: tisti, ki ni uni evalen,

in tisti, ki je uni evalen. Uni evalen je takrat, ko me e steklenice po

cesti ali pa predira avtomobilske gume. Pri tem ne ve, koga lahko

pokoduje. Lahko bi ravno takrat prila po cesti tvoja mama in bi jo

pokodoval. Pa e kavcijo za steklenice tako izgubi.

e pa si pri tatvini ustvarjalen - se pravi, da nisi uni evalen -

potem ima lahko kdo e korist od tega. e vzame nekomu drugemu,potem ima sam e takoj korist. In e to proda nekomu za nizko

ceno, bo dobil nekaj malega denarja, pa e tisti, ki bo kupil, bozadovoljen.

e pa kaj ukradem... Ukradla sem nekaj pred dvema tednoma

in sem ugotovila, da tistega ne maram. Bila je stvar, vredna 20 dolarjev

in lahko bi jo prodala za dolar ali vrgla stran. Pa sem jo nesla v

trgovino in jo postavila tja, kjer je bila. Vidite, res nisem za uni evalno

krajo. Kradem le iz astnih nagibov. Nikoli ne bom ravnala tako kot

tisti otroci, ki kradejo in razbijajo izlobe in sploh po nejo take stvari.Ne, jaz e-ne.

T e r a pe v t : V asih loveka res mika, da bi kaj ukradel in si tako

pridobil nekaj dodatnega denarja. Pa si kdaj pomislila - eprav ti je

to po etje isto prijetno - da te lahko ujamejo? In e te ujamejo - na

primer z nekaj ukradenimi bonboni - bo imela kartoteko na policiji

in bo morda celo zaprta? Ali sploh kdaj pomisli, da je morda laje,

e se spopade z navidez tejim poloajem, kot je na primer, da gre

la na domov in po aka, da dobi doma sladkarije, da je torej to lajekot pa krasti?

K l ie n t k a : Res je. Nikamor se mi ne mudi, lahko po akam, saj je

tako lahko ukrasti hrano, pa sladkarije. e pa ne maram sladkarij, ker

dobim po njih izpu aje po obrazu, si raje izberem jabolko. Grem in

si vzamem jabolko, pa ga pojem.

T e r a pe v t :Vendar stvar ni v tem. V resnici se je lae odpovedati

jabolku, kajti e se ne, te lahko to kasneje drago stane.

K l ie n t k a :Kako?


26/65


T e r a pe v t : No , lahko te ujamejo. Za tvojo prihodnost je gotovo

bolje, e ne tvega. Sploh bo bolje zate, e se s teavami spopade,

ne pa se jim izogiba. Se spomni, da sem ti to e prej rekel? To je

deloma tudi razlog, zakaj si e zala v teave in zato bo zanesljivo

- e ne bo pazila - zala e v ve je teave. Vedno bolj in bolj sibo kodila. Vendar pa je vse to odvisno samo od tebe. Nih e ti tega

ne more prepre iti. Zase vem, da ti ne morem. Saj tudi ni moja stvar,

da ti bi. To je povsem tvoja stvar. Lahko mirno odkoraka in si re e:

Uh, kako je ta lovek zmean, kar si si morda e mislila. Vendar

ti moram e enkrat zagotoviti, da bo z nadaljevanjem svojega po etja

zala v hude teave. O tem ni nobenega dvoma, saj si si izbrala tejo

pot v ivljenju. Ze res, da dobiva tu in tam majhna zadovoljstva,

vendar pa si bo slej ko prej hudo kodovala.K l ie n t k a : Saj me e nikoli niso ujeli.

T e r a pe v t : Vendar te enkrat bodo, o tem ni dvoma. e bo

nadaljevala s krajo, te bodo zanesljivo ujeli. Ko ti kraja uspe, postane

e bolj drzna in ho e e ve . Enkrat pa ti bo tudi sre a obrnila hrbet,

to je tako zanesljivo, kot imajo zapori zanesljivo reetke. Smeno je,

da misli, da jo bo vedno sre no odnesla.


27/65

29

TRETJE POGLAVJE

TRI OVIRE ZA SAMODISCIPLINO

Razvajanje

Otroci, za katere stari od mladih nog preve skrbijo in jih razvajajo,bodo prav gotovo zrasli v ljudi s slabo samodisciplino. Lahko bodopametni, o arljivi, izobraeni in znali se bodo uveljaviti; imeli bodotorej vse, kar je potrebno za uspeh. Vendar pa zaradi nenehnega

razvajanja le redko prenesejo, da nekaj ni tako, kot ho ejo. Niso senau ili dose i uspeha s trdim delom, niso se nau ili prenaatirazo aranj in zagrizenega spopadanja z nalogo, ki jim je e ve kratspodletela. Preprosto ne vedo, kako naj si neutrudno prizadevajo, neda bi se pri tem zabavali ali uivali.

Ti ljudje, vzgojeni v razvajanju, so pomilovanja vredni. Pomagatijim je mogo e le tako, da se jih prisili, da se postopoma vedno boljzanesejo sami nase. Karkoli storimo, ne smemo jih e naprej razvajati,tako kot so jih doslej njihovi stari.

Ted izvira iz uspene poslovne druine. Oba stara sta fakultetnoizobraena in sta tega bistrega mladostnika opremila z vsemi sredstviin monostmi za odra anje, razen z eno. Ker sta ga hudo razvajala,

je postal nesamozavesten nerodne, ki je sicer zabaven in o arljiv,ker je vse po njegovem, pa prvorazreden nevrotik, ko se sre a zovirami in razo aranji. Ni udnega, e vemo, kako so ga vzgajali.

Njegova stara, eprav sposobna in bistra na vseh drugih podro jih ivljenja - na primer pri vodenju svojih poslov in uveljavljanju pri

svojih vrstnikih - sta bila povsem nemo na, ko se je bilo treba odlo nopostaviti zoper tega de ka. e sta mu naro ila, naj pospravi svojosobo, a je ni, je namesto njega to storila mati. e ni odnesel smeti,

je to opravil njegov o e. Toda to so bili samo za etki. e je fant pri akoval slab dan v oli in je hotel zato malo poleati,

mu je o e rade volje napisal opravi ilo. Ted se je o tem takole izrazil: e sta me hotela reiti pred olsko nalogo, bi bil pa nor, e tegane bi izkoristil.

Toda dogajalo se je e marsikaj. Ko je imel Ted za nalogo napisati


28/65


obnovo prebrane knjige, je stopil do svojih pametnih starev in jimarekel, da je pod hudim pritiskom in ali ne bi izvolila onadva namestonjega prebrati knjige in napisati obnove. In sta jo! Pogosto ju je sprilizovanjem pripravil do tega, da sta mu pisala doma e naloge. Na

sre o je bil dovolj bister, da je dobival povpre ne ocene in se takonekako pretolkel skozi srednjo olo.Postopno, vendar vedno bolj trdno spoznanje, da postaja vse

manj sposoben spoprijemati se z ivljenjem, ga je kmalu pripeljalo dozatekanja k drogam in na rob drube. Zdaj, po nekaj letih takegaivljenja, ko ni priel nikamor, je priel po nasvet, kako si pridobitidobro samodisciplino. Pred njim je neizmerno teka naloga. Oteuje

jo dejstvo, da nobeden od starev e zdaj ni dovolj nepopustljiv donjega in se mora torej sam ubadati s tem problemom. Ker se ni nikoli

nau il odrekanja, se pogosto po uti povsem izgubljenega, ko ho epremagati svojo razvajenost. In tisti hip, ko si to zaeli, so mu starina voljo za nadaljnje razvajanje. Ni udno, da ga pogosto mika opustitisamodisciplino in se prepustiti ponovnemu razvajanju.

Ruth je ena izmed tistih mater, ki je natan no tako ravnala ssvojim sinom Billom. e ko je bil v drugem razredu osnovne ole, jeta de ek pridno lagal in ljudi prinaal okrog. Ruth se je tolaila zzagotovilom de kovega dedka, da bo fant prerasel te slabe navade.

Fant pa se je e naprej vedel tako neodgovorno; mati se je izogibalakaznovanju in je raje pustila, dajo nadleguje z vedno novimi zahtevami.Ko je e nekoliko zrasel, se ni znal ni emur ve odpovedati. Raje

kot da bi var eval denar in si potem kupil sla ice, si je kupil, karkolisi je zaelel in tako nagrmadil obilico ra unov, ki sta jih potem staraporavnala.* e sta pri tem negodovala, se je delal prizadetega in

jeznega ter ju je obdolil, da ga nimata rada. V asih je grozil celo ssamomorom. Ta gronja je vedno delovala.

Prilo je e tako dale , da je moral fant ob asno zapustiti mesto,

da se je izognil izterjevalcem ra unov. Pa e potem, ko je delal vkaknem oddaljenem mestu, se je dogajalo, da je obupan telefoniralsvojima upokojenima starema, naj mu poljeta na primer 1000dolarjev, da ga reita pred zaporom. Do dne, ko sta prila po pomov svetovalnico, sta e mo no na ela svoje prihranke in prodala celoletoviko hiico.

* Opis ano je m ogo e le v ZDA, saj pri nas v trgovinah ne poslujejo tako, da biotroci lahko ku povali n a kredit, stari pa bi kasneje ra un e poravnali (op. prev ).


29/65

Tri ovire za samodisciplino 31

Z veliko razumevanja sem jima pojasnil, da sta fanta hudorazvadila in e ga ne bosta pustila, da sam prenaa posledice svojihdejanj, ne bo nikoli spremenil svojega ravnanja. Svetoval sem jima,naj mu odklonita pomo , etudi bo grozil s samomorom. Njun majhenotrok je zdaj moakar pri tridesetih in e ga ne bosta zdaj pripravilado bolj odgovornega vedenja, bo iz njiju iztisnil poslednji cent, ki gaimata.Teko je kaj takega povedati prijetnim in ljube im ljudem, a treba se

je sprijazniti z resni nostjo. Odla sta trdno odlo ena, da bosta sinuodrekla svojo pomo . Prilonost za to se je ponudila prej, kot smopri akovali.

Nekaj dni po naem pogovoru je sin telefoniral, da je brez denarjain naj mu brzojavno poljeta dolo eno vsoto. kripaje z zobmi mu je

mati rekla, naj si dobi slubo, naj gre na socialno skrbstvo, naj prosja iali pa si denar sposodi, da bo lahko preivel nekaj naslednjih dni.Potem pa naj bolj premiljeno troi. Sin je ves zgroen odloil slualko.Tega ve era mati ni mogla jesti in prebedela je vso no . Mikalo jo je,da bi ga poklicala in mu zagotovila e nadaljnjo podporo. Ker sem jipred tem ve krat ponavljal, da se je njeno dolgoletno in pretiranorazvajanje izkazalo za nezdravo in neljube e, ji je to pomagalo vztrajatiin sina ni poklicala. Naslednje jutro me je v stiski poklicala. Ponovno

sem ji potrdil, da je ravnala povsem pravilno.Temu njenemu dejanju so sledila e druga, vsa pa so bila

usmerjena v to, da bi sina odvadila razvajenosti, da bi ga napravilamo nejega, bolj discipliniranega in bolj samostojnega.

V asih pa niso stari tisti, ki ne nehajo razvajati otrok. V asih soto ole in druge ustanove. Adam je eden tistih bistrih in o arljivih otrok,ki jim jezik te e kot namazan. Tako je sposoben pripraviti ljudi dotega, da mu marsikdaj pogledajo skozi prste, pa eprav se stari s

tem ne strinjajo. Stari namre poznajo njegov dar govora in vedo,da mu ljudje nasedajo in da to v bistvu koduje samo njemu. epravsta ga skuala e zdavnaj spraviti na stvarna tla, je zunaj doma ostal lovek, ki si i e uitkov po najkraji poti in brez truda.

Zgodilo se je na primer, da je e nekajkrat prekora il svoj ban nira un in vsakokrat so mu to v banki spregledali. Stari so zahtevali,naj pla a globo, naj ga toijo ali naj mu vsaj zaprejo ra un. Ni takegase ni zgodilo.


30/65


e bolj pa sta bila stara jezna, ker so v oli odklonili, da bi bilinepopustljivi z Adamom, e si je zasluil slabo oceno. Adam se jevedno izvlekel s svojim armom in z raznimi opravi ili. Stara sta utila, da vse to pelje v izjemno razvajenost in sta zato v oli zahtevala,

naj z njim ravnajo tako, kot je treba in ga vrejo na izpitu. Toda v oliso to odklonili.

Ko je Adam priel k meni, ga je bilo povsem nemogo e prepri ati,da si bo na tak na in nakopal teave. Kaken dokaz pa imam zasvojo trditev, da se mu bo njegovo vedenje neko ma evalo?Ugodnosti, ki so bile posledica slabe samodiscipline, so bile o itne inon je to vedel. as pa je nedvomno na moji strani in na strani starev.Priel bo dan, ko bo moral poravnati ra une. Priel bo dan, ko si bo

elel iti v olo. Tedajbo pla al za svojo brezbrinost.

Tenja po popolnosti

Kar veliko je ljudi, ki imajo slabo samodisciplino in se tega zavedajo,vendar jih to ni ne moti. Brez smotra zapravljajo as in pri tem uivajovsak trenutek, eprav vedo, da bodo nekega dne to drago pla ali.Dober primer so tisti, ki na smrt kadijo in tvegajo, da zbolijo za plju nimrakom, pa vendar niti za hip ne pomislijo, da bi pokadili kakno cigareto

manj, kaj ele da bi sploh nehali kaditi.Poleg teh pa so tudi ljudje, ki se obupno trudijo, da bi bili bolj

disciplinirani, pa jih pri tem ovirajo nevroti ni in nezavedni razlogi.Prisluhnite, kaj je dejala ena mojih tudentk psihologije o svojemslabitvu. Zdi se mi, da me od vsega najbolj daje strah predneuspehom. Ta strah mi je e velikokrat kodoval. Namesto da bi sie bolj elela dose i zastavljene cilje, zaradi njega samo e boljomahujem.

Bojim se celo, da bi sploh za ela uresni evati neki na rt, zlastitakrat, ko gre za dolgoro en na rt. e pa e za nem in mi kaj vzamepogum, vso stvar opustim, strah pa se mi e pove a. Lahko me pripeljedo tega, da sploh ni esar ne po nem; ne grem na delo, ne grem volo. Freud je dejal, da je lenoba samo strah pred neuspehom. Zvsem srcem se strinjam z njim. Saj ta strah prizadeva vse mojedruabno in zasebno ivljenje. Ko se sre am z ljudmi, ki jih ob udujem,se jim bodisi umaknem ali pa se jim preve nasilno pribliam. imbolj se ne esa boji, hitreje si to tudi nakoplje, se mi zdi.


31/65


Ta mlada enska trpi za zna ilno tenjo po popolnosti. e ne esa

ne more napraviti izredno dobro, potem raje tega sploh ne napravi.

Zanjo sta uspeh in sijajen doseek vse. Sploh pa je ne zanimata

poskuanje in u enje iz izkuenj. Ker je zanjo uspeh tako zelo

pomemben, ga vedno znova ne more dose i.

Pa vzemimo primer gospoda Shere, ki je bil dokaj bister moak,

a je skoraj vse ivljenje ivel na ra un socialnega skrbstva. Za el je

kot klepar in to e kar dober, vendar pa ni nikoli dobil priznanja in

napredovanja, ki si ju je tako elel. Zato je tudi opustil ta poklic in

postal strojnik. Pa tudi to ni bil dovolj izzivalen poklic zanj, eprav

seveda ni mogel postati najbolji strojnik v kratkih dveh letih. In tako

se je oprijel drugega podro ja. Tako je preivel prvih deset let svojega

zakonskega ivljenja, vedno tee pa je nael zaposlitev. Moral je ivetiod socialne podpore. Zavod za zaposlovanje ga je hotel ponovno

usposobiti za ustvarjalnega delavca, pa so ga poslali na psihoterapijo

- najprej k enemu, nato k drugemu psihoterapevtu. Nobeden ga ni

mogel prepri ati, da se delo spla a in da je ivljenje od socialne

podpore v resnici teje kot pa opravljanje osemurnega delavnika. Ko

je priel k meni - to je bil tretji in zadnji poskus rehabilitacijskega

urada, ki so ga bili e pripravljeni ponuditi fantu - nisem imel ni ve

uspeha kot drugi. V njem sem videl loveka, ki se je nenavadno dobro

discipliniral za ugotavljanje na inov, kako ostati brez dela. Preprosto

je odklanjal vsakrno sodelovanje, saj ni mogel spremeniti svojega

stali a, da mora biti najbolji pri vsem, kar po ne. Niti na misel mu

ni prilo, da bi se pridruil kakni delovni skupini in dal vse od sebe.

Tako se je bal tekmovanja in neuspeha, da bi bilo od njega povsem

zaman pri akovati kakrno koli ustvarjalnost. Takno je bilo moje

mnenje o njem.

Iz tega primera se lahko nau imo nekaj bistvenega: POMEM-

BNEJE JE STVARI POETI, KOT PA JIH POETI DOBRO. Nehajteigrati boga in ne vztrajajte, da mora biti vse, kar storite, dobro. Priznajte

si enkrat za vselej, da ima vsaka stvar svoj za etek. V tem za etku

stvari obi ajno po nete slabe in pri tem niste ni druga ni od drugih

ljudi. Zato se torej stvari mirno lotite in vztrajajte, dokler postopomane postanete spretneji.

Kako vas lahko storilnost in elja po popolnosti ovirata, da bi dali

vse od sebe, je lepo pokazala tudija inteligentnih in bogatih otrok.

Tem otrokom so vse ivljenje govorili, da so druga ni od drugih otrok

3 KAKO STOPIMO. KAP ELIMO


32/65


in jim zalo ni potrebno dokazovati svoje premo i. Na alost pa je takanaravnanost v otrokih porodila ob utek strahu, da morda ne bodozmogli iveti skladno z velikimi pri akovanji starev. Ti so namremislili, da so njihovi otroci tako popolni, da sploh ne morejo delati

napak. Tako se je zgodilo, da otroci niso opravljali svojih nalogsamozavestno in z uitkom, marve so se jim pogosto izognili ali paso jih opravili le zaradi strahu, da ne bi razo arali starev. Pod takimipogoji je samodisciplina izjemno teavna.

Betty je dekle iz premone druine. Nekateri lani njene druineso se uveljavili na univerzah, kjer so bili zaposleni, ali pa v dravnipolitiki. Zato tudi sama uti, da bi morala dose i nekaj podobnega kot

njeni predniki. Karkoli stori, vse mora biti napravljeno tako dobro, dane bo nih e imel nobene pripombe. S srcem in duo se Betty ubadaz zaklju no nalogo, do iznemoglosti i e podatke v literaturi, pretipkavanalogo dvakrat ali trikrat in je tako odlo ena, da bo naloga vrhunskiizdelek, da ji na koncu zmanjka asa. Takrat zaprosi profesorja, naj

ji podalja rok in obi ajno ji ta ustree. Vendar pa potem za ne znovas svojim iskanjem popolnosti, nalogi dodaja nove in nove podatke,popravlja cele odstavke in znova pretipkava vse od za etka. Na koncu- ko bi morala vse skupaj oddati - pa spet najde razlog, da tega ne

stori. Tako ne dokon a semestra, kar se ji seveda ne zgodi prvi .Naposled mora olanje opustiti.

Betty najde potem opravi ilo zase, da tako ni hotela ravno na toolo in da sploh ni elela vpisati prav tega predmeta. Tako se vpiena drugo olo. Vendar pa jo e vedno vodijo enaka nevroti nost intenje k popolnosti.

alostna stran zgodbe je, da je Betty sposobna in inteligentna.Njeno delo bi lahko dobilo povsem sprejemljive, e ne celo odli ne

ocene. Na alost pa ho e imeti Betty samo najbolje ocene ali pasploh nobenih. Namesto da bi delo opravila v prepri anju, da je boljeopraviti kot pa opraviti dobro, se je zatekla v povsem nasprotnomiselnost, ki so jo vcepili milijonom in milijonom ljudi: e ne morene esa opraviti dobro, se tistega sploh ne loti.

Ta miselnost je eno najbolj zmotnih pravil, ki so jih kdajkoli vcepiliotrokom v glavo. Postojte za trenutek in razmislite, kako nesmiselno

je vse skupaj. e nekaj ne more biti opravljeno dobro, potem naj splohne bo opravljeno - to je namre ta zahteva. Ali se potemtakem od


33/65


nas pri akuje, da moramo vse, kar po nemo, e v prvem poskusuopraviti dobro? Ravno to nam ta miselnost vsiljuje. Kako pa je tosploh mogo e napraviti ? e bi po eli samo tiste stvari, ki jih naredimo

dobro, bi si v glavnem brisali nos ali pa si natakali juho. Tega sevedane moremo jemati resno. e od nekdaj je bilo tako, da se je lovekufil s poskusom in zmoto. Pogosto delamo napake in e se iz tehnapak u imo, lahko svoje znanje izpolnjujemo, dokler spet ne odkri

jemo drugih napak. Tako lahko nekaj poskuamo ne glede na to, alibomo tisto stvar storili brezhibno ali ne. Ob tem namre lahkospoznavamo svoje napake in jih popravljamo ter si tako dovolimoznova in znova poskuati, vse to poskuanje pa nam omogo i, danapredujemo. Nasprotno pa nam omenjena miselnost dopu a ponav

ljati le tiste stvari, ki jih opravimo dobro, hkrati pa naj bi vse, karopravimo slabo, pozabili.

Po moje je bistveno to, da ni nikakrna sramota, e kakne stvarine opravimo dobro. Celo neizogibnoje, da prvi naredimo tudi kaknonapako. To je pa del u enja. Nemogo e je namre , da bi se ne esanau ili dobro e kar na za etku (razen, e gre za izjemno preprostozadevo). Vse ivljenje se dajemo z opravili, ki so se sprva zdela teka,a se zdaj zdijo smeno lahka. Nih e se ni zlahka nau il hoditi, vsi

smo pri tem mnogokrat padli. Tudi govoriti smo se nau ili z velikonapora, nerazlo no smo izgovarjali besede, ponavljali glasove innarobe izgovarjali kup besed. In tudi vilice in no smo se nau iliuporabljati dokaj pozno. U enje kolesarjenja je bilo zagotovo bole ein morda velja to tudi za plavanje. Celo pi anec se mora nau iti,kako kljuniti koruzo, saj te spretnosti ne prinese s seboj na svet. Tudipi anci pogosto s kljunom zgreijo koruzo in kar nekaj asa traja,da si pridobijo to spretnost. e bi pi anec uboga! nasvet, naj nepobira s kljunom, e ne pobira natan no, bi stradal do smrti.

Potemtakem so ravno tisti, ki ho ejo biti najbolj popolni, najboljnepopolni. Malokdaj bodo dosegli tisto, esar so zmoni, ker pamerijo na zvezde, namesto da bi si postavili kaken uresni ljiv cilj -tu, na zemlji. Tisti, ki ho ejo igrati nad loveka, bodo kmalu spoznali,da njihovo povsem loveko telo preprosto ni dovolj opremljeno zato, da bi bili v vsem najbolji. Najve nas je tako taknih, ki nismonajbolji v ni emer, pa je ivljenje kljub temu lahko lepo, sre no insmiselno.

Vendar pa se moramo najprej znebiti mnenja, da je tako strano


34/65


igrati drugo violino, da moramo vedno biti tevilka ena, da naj ne bi

storili ni esar, e tistega ne storimo dobro in e celega kupa takih

nesmislov. Vince Lombardi je bil eden glavnih zagovornikov taknega

kodljivega in bolestnega miljenja. Zdi se mi, daje rekel nekaj takega:

Zmaga ni vse, zmaga je edino, kar je vredno! Sam pa menim, da

lahko tudi poraz prinaa svoje uitke, e si seveda ne postavljate

nevroti nih ciljev, da morate biti vedno in povsod najbolji. Izkunje

mi govorijo, da sem lahko ve ino svojega po etja uival, kadar se

nisem silil, da bi za vsako ceno zmagal. Kadar mi je bilo na primer

pri kakni igri vseeno, ali zmagam, in sem igral le zavoljo zabave,

sem bistveno bolj uival. V asih sem zmagal in v asih izgubil, pa mi

je bilo isto vseeno, saj ni lo za igro, v kateri naj bi dokazal svojo

popolnost. Bila je igra, ki ni dokazovala ni drugega kot to, da se lovek lahko zabava z nogometom, plavanjem ali podobnimi igrami.

e vas je strah, da bi se preskuali in doiveli polom, nehajte iskati

razloge, zakaj se vam ne posre i. Zelo verjetno je pravi razlog ta, da

se bojite priznati si, da ste samo lovek, ki ne more biti v vsem dober.

Zato vedno kon ajte, kar ste za eli, pa eprav boste bolj slabo opravili.

Lotite se dela in tvegajte. Potem pa se poskusite e pri kakni drugi

nalogi. Nikar pa ne zapravljajte ivljenja tako, da nekaj za nete, tisto

skoraj dokon ate, pa vse skupaj zavrete, ko vidite, da vam ne bo

uspelo napraviti mojstrovine. Storite ravno nasprotno - kon ajte

za eto delo in ne razmiljajte o tem, da bi ga morali opraviti do

popolnosti; dovolite si vsaj poskuati.

Vaneje je opraviti kot pa opraviti dobro. Ljudje, gnani od

elje po popolnosti, imajo zmotno predstavo o uspenosti. Zanje je

uspeh le, e naredijo nekaj stoodstotno dobro in niti za odstotek manj.

Vendar pa nima prav nobenega smisla opredeliti uspenost le kot

nekaj, kar je blizu popolnosti. Raje si predstavljajte uspeh kot malen

kostno izboljanje tistega, kar ste bili e sposobni narediti. Tudi enekaj poskuate in ne vidite takojnjega napredka, to ne pomeni, da

ne napredujete. Li inki vaega po etja se bodo namre pokazali

kasneje.

Vzemimo primer, da ho ete razbiti skalo z macolo. Potrebnih bo

kar nekaj udarcev, preden se bo skala zdrobila, vendar pa ne boste

na skali opazili nobene spremembe skoraj do zadnjega udarca. Ali to

pomeni, da se na skali ni ni spremenilo vse do zadnjega udarca?

Nedvomno je skala skoraj nevidno pokala in vsak udarec s kladivom


35/65


36/65

38 Kako storimo, kar alimo

tudi manj vreden od vas kot plesalec, e zmorem plesati le fox-trot,vi pa znate vse plese od sambe do afrikih bojnih plesov. Odkritolahko priznam, da sem na vseh teh podro jih manjvreden od vas.Zato pa e ni prav ni potrebno, da se po utim manjvrednega loveka.

Ne govorim namre o tem, kakni smo ljudje, govorim samo o tem,kakne zna ilnosti imamo. Nekatere moje zna ilnosti (ali lastnosti) sogotovo manjvredne od vaih, nedvomno pa so nekatere vae lastnostimanjvredne od mojih. To pa nima ni opraviti z nao lovekovrednostjo. Prav ni ni potrebno, da sebe obsojam, ne glede na tevilopodro ij, na katerih sem manjvreden v odnosu do drugih ljudi. Sevedavelja to tudi za vas. Potemtakem ni presenetljivo, da je vsakdo vmarsi em manjvreden od drugega, odvisno pa od tega, katerezna ilnosti primerjamo. e boste primerjali svoje sposobnosti s sposobnostmi zadostnega tevila ljudi, boste ugotovili, da ste mnogo boljiod nekaterih, pa tudi mnogo slabi od nekaterih drugih.

Ve ina ljudi je prepri anih, da so slabi od drugih, vendar le zato,ker se primerjajo z ljudmi, ki so v nekaterih sposobnostih res mnogobolji od njih. e to po nete, ni udno, da pridete do sklepa, da stemanjvredni na vseh podro jih, saj se primerjate z drugimi na izrazitosebi nenaklonjeni na in.

Lahko se na primer primerjate s prijateljem, ki igra klavir bolje

kot vi. Tako ugotovite, da je to e eno podro je, na katerem stemanjvredni od drugih ljudi. Vendar pa pri tem spregledate dejstvo, daznate morda bolje zasluiti denar kot prijatelj, ki tako dobro igra klavir.Morda ste bolj uravnoveeni od njega, morda ste bolji poznavalecumetnosti ali pa ste bolj zdravi. Tako bi lahko nadaljevali z natevanjemin hitro bi ugotovili, da imate cel kup lastnosti, ki vas odlikujejo inzaradi katerih ste ve vredni. al pa se nas ve ina ne ocenjuje na takna in. Najve krat se ocenjujemo le na osnovi ene ali dveh lastnostiin navadno to niso tiste najbolje.

Biti manjvreden pomeni torej samo to, da ste nepopoln lovek,ki ne more biti v vsem najbolji. Najbolje se je sprijazniti s splonoznano resnico, da boste v nekaterih pogledih prekaali druge, vnekaterih pogledih pa bodo drugi prekaali vas. To je vse, kar ho empovedati z oznako biti manjvreden.

utiti se manjvrednegapa pomeni nekaj povsem drugega. Kadarse imamo za slabe ljudi samo zato, ker smo zares manjvredni nanekaterih podro jih, se podcenjujemo in mislimo, da smo ljudje brez


37/65


vrednosti ter da bi se morali sramovati samih sebe. S podcenjevanjem

samega sebe pa postanemo v odnosu do ivljenja nedejavni, pasivni.

Imamo ob utke krivde, menimo, da si zasluimo najsiabe ravnanje,

in vse to samo zato, ker verjamemo, da smo zares slabi in nepomem

bni. Ob utek manjvrednosti je zelo zmoten ob utek, ker sodite sebepo svojih dejanjih. Re ete si: Slabo opravljam stvari, torej sem slab

in nevreden. To je bistvo ob utka manjvrednosti. Sodimo se po

dejanjih ali - kot je rekel Dr. Ellis - dajemo si nekakne ocene,

podobno kot v oli. e ho ete premagati ob utek manjvrednosti, nehajte ena iti svoje

vedenje s samim seboj. Nehajte se soditi po svojih dejanjih. Nehajte

ena iti svojo mo in slabost s samim seboj, pa se ne boste nikoli ve

poutiti manjvredni, eprav boste morda imeli e vedno neznansko

tevilo manjvrednih lastnosti.

Ali priznanje svojih slabosti pomeni, da ne boste ni storili, da jih

odpravite? Seveda ne. Ravno takrat, ko ste dovolj pogumni, da se

soo ite s svojimi pomanjkljivostmi, lahko tudi kaj storite z njimi.

Pogosto se dogaja, da ljudje ne spreminjajo svojih osebnostnih potez

in pomanjkljivosti, ker se jih sramujejo priznati. Toda e ne morete

priznati, da imate napako, kako naj jo spremenite?

Kar nekaj dejstev govori za to, da bi v ivljenju bolje shajali, e

se ne bi ocenjevali po dejanjih, lastnostih, sposobnostih ali zna ilnostih. Da bi jih bolje razumeli, si jih podrobneje oglejmo.

1. Ena znailnost vas ne more nikoli v celoti oznaiti.

Ljudje smo neznansko zapletena bitja. Sestavljeni smo iz mnogih

nadarjenosti, vedenj, osebnostnih potez in zna ilnosti. Ena slaba

lastnost ne more izni iti tevilnih dobrih. e nekdo tehta samo 45

kilogramov, e nima pravice re i, da je manjvreden, saj bi s tem

zapostavil vse svoje odlike in doseke. Morda je nadarjen za matema

tiko ali ah. Morda je zelo lep mladeni ali pa ima velik smisel zahumor, mogo e je za svoja leta nadpovpre no zrel. Prav smeno bi

bilo na osnovi ene same zna ilnosti (v tem primeru telesne ibkosti)

trditi, da je manjvreden.

2. Tudi tevilne znailnost i vas ne morejo v celoti oznaiti.

Toda zakaj ne? spraujete. Ali ni mogo e, da setejem vse svoje

dobre in vse slabe to ke ter ugotovim, katerih je ve ? Lepo bi bilo,

e bi bilo tako preprosto, vendar ni.


38/65

e bi hoteli seteti vse svoje odlike in vse pomanjkljivosti, bi

morali najprej vedeti, koliko odlik imamo in koliko pomanjkljivosti.

Vendar pa nih e ne ve, koliko razli nih lastnosti imamo. To bi bil

namre domala neskon en seznam; poznamo potenost, dobroto,

pripravljenost pomagati, odkritosr nost, nezahtevnost, prijaznost, mar-ljivost, prizadevnost in tako dalje. Kje se tak seznam kon a? Teganih e ne ve.

3. loveke znailnosti niso bile nikoli znanstveno ocenjene injih ne moremo posploevati.

e bi se hoteli ocenjevati z vsemi lastnostmi in spretnostmi tega sveta,

bi morali najprej dati vsaki med njimi neko vrednost. Potem bi morali

vse te vrednosti seteti in jih deliti s tevilom lastnosti in spretnosti,

da bi dobili neko srednjo vrednost. Ali bi bilo to sploh veljavno?Ali je skoputvo trikrat slabe od zamujanja? Ali pa je morda

tirikrat slabe? Ali stokrat slabe? Zagotovo je hudobno vedenje do

otrok huje od ob asnega zamujanja. Vendar pa je vpraanje, koliko-

krat huje? Kdo bi to vedel.

4. Znailnosti in spretnosti se spreminjajo.Recimo, da se strinjamo glede neke zna ilnosti, po kateri vas lahko

kot loveka ocenimo. Recimo, da je ta zna ilnost vaa nespretnost

pri sluenju denarja, kar vas dela manjvrednega. Po tej zna ilnosti bivas bilo smiselno soditi le, e se ta vaa zna ilnost nikoli ne bi

spremenila.

Toda kaj bi se na primer zgodilo z vao oceno, e bi dobili

poviico? Bi se e naprej po utili manjvredni? Ali e bi izgubili slubo

in bi bili nezaposleni ves mesec; bi se po utili e bolj manjvrednega

kot poprej? In kaj bi se zgodilo, e bi po vsem tem dobili dobro slubo

in bi zasluili dvakrat toliko, kot zasluite zdaj? Bi se po utili samo

pol manjvrednega kot poprej? e povemo to e druga e: e neka lastnost ni stalna, kako naj

potem jemljemo vao manjvrednost kot stalno lastnost? e se ta

lastnost spreminja in kot oga na vrvici ska e gor in dol, se tudi vaa

manjvrednost spreminja in je enkrat bolj izraena drugi manj. Ali e

povem e z drugo prispodobo: meriti vao manjvrednost bi bilo ravno

tako kot meriti pisalno mizo, narejeno iz snovi, ki nenehno spreminja

velikost. Morda bi zjutraj ugotovil, da je dolga 160 centimetrov, zve er

pa 225 centimetrov. In e bi me vpraali, koliko je miza v resnici dolga,



39/65

bi bil v hudi zadregi. Povedal bi vam lahko le, koliko je dolga v

dolo enem trenutku.

Mize se seveda ne vedejo tako, loveke lastnosti pa se. e bi

me na primer ocenjevali kot tenikega igralca, bi kar naprej spreminjali

svoje mnenje, saj sem kaken dan kar dober, naslednjega dne paprav slab. Kako naj se torej ocenim po neki lastnosti ali sposobnosti,

ki ni nikoli enaka?

5. Kdo je tis ti, ki odloa, po katerih lastnost ih in sposobnostihnaj se ocenjujemo?

Recimo, da smo kljub vsemu imeli neko stalno lastnost in da je bila

to ena sama lastnost. Ali je kdo na tem svetu, ki bi lahko namesto

mene dolo il, katero lastnost naj uporabim za oceno samega sebe?Kdo na svetu bi sploh bil sposoben take ocene? Ali naj namesto vas

jaz prevzamem takno ocenjevanje, zato, ker sem klini ni psiholog?

Toda jaz sem samo lovek in vas morda ne poznam tako dobro, kot

se poznate sami. Ali elite tako oceno prepustiti svojemu prijatelju,

duhovniku, u itelju, psihoterapevtu? Dobro veste, da bi imeli vsi

razli no mnenje. igavo boste upotevali? e torej ne moremo

upotevati mnenja drugih, zakaj ne bi upotevali lastnega mnenja?

Tega pa ne moremo preprosto zato, ker nismo v vsakem trenutku

ivljenja isti. !n ker se nenehno spreminjamo, se spreminja tudi naedoivljanje lastnih sposobnosti. Enkrat smo zelo zagrenjeni, ker

ne esa ne zmoremo, drugi pa nam te nesposobnosti sploh ni mar.

Torej nima nobenega smisla sploh pomisliti, da je na svetu kdo, ki

nam lahko pove, po katerih lastnostih naj se ocenjujemo.

Povzetek

Vse argumente zoper ocenjevanje samega sebe po naih sposobno-stih in lastnostih bi lahko strnili takole: niti najmanj ne ravnamo

pametno, kadar se ocenjujemo, ker: a) se nae lastnosti nenehno

spreminjajo; b) nismo enotni glede tega, kaj je dobro ali slabo vedenje

v dolo enem asu; c) se ne moremo ocenjevati Je po del ku svojega

vedenja; d) ne vemo, katere dele svojega vedenja naj vklju imo v

oceno samega sebe in ker e) se ne bomo nikoli strinjali, kdo je

usposobljen za takno oceno, etudi ne bi bilo vseh omenjenih

pomislekov.



40/65


To pa nas privede do preprostega sklepa: n ik o l i s e n e s o d i t e .

Presojajte svoje vedenje, e e ho ete, vendar pa ne sebe.

Skual sem vam dokazati, da vi in vaa dejanja niste eno in isto. e

boste imeli to dejstvo vedno pred o mi, si boste zlahka priznali napake,

vendar se pri tem ne boste po utili manjvrednega samo zato, ker ste

manjvredni v nekaterih pogledih. Pomembno je, da si zapomnite te

tri zadnje besede - v nekaterih pogledih. In to je v bistvu vse.

e boste premagali svoj ob utek manjvrednosti, boste zmogli tudi

vso svojo energijo, ki jo nedvomno imate, posvetiti temu, kar res radi

po nete v ivljenju. In pri tem boste lahko res uivali. Tudi ko vam

nekaj ne bo lo od rok - pa eprav se zadeve lotite disciplinirano -

se ne boste po utili manjvredne. Nasprotno, znova se boste lotili

zadeve, ne da bi si pri tem sploh postavili vpraanje svoje lovekevrednosti.

Manjvrednih ljudi ni, so samo manjvredne poteze. Ker pa nimamo

pravice ceniti sebe ali drugih po njihovem vedenju, nimamo niti pravice

obsojati sebe ali drugih.


41/65

43

ETRTO POGLAVJE

RAZLINI NAINI SAMODISCIPLINE

Skrivnost zaupanja vase: tveganjeStrah je eno tistih ustev, ki nas pogosto vodi v nedelavnost.Nemogo e je dose i kakren koli uspeh, e ste tako preplaeni, dase sploh ne boste lotili dela, ki se ga bojite. Da bi premagali to oviro,boste morali spremeniti naslednji nesmiselni prepri anji: 1) da bi bila

katastrofa, e bi se e kdaj lotili zadeve, ki se je bojite in 2) da je laeizogniti se nekemu delu, kot pa se ga lotiti.Karen je bila lanica olske plavalne ekipe. Neko je med tekmo

porla nekaj vode, za ela kaljati, izgubila sapo, se za nekaj sekundpotopila in prila zadnja na cilj. Od tedaj je zaradi plavanja (posebnotekmovalnega) v asih tako napeta, da za ne hitro dihati in postaneomoti na ter jo morajo spraviti iz bazena. Ko so jo stari pripeljali kmeni, je bila e odlo ena, da opusti tekmovalno plavanje.

Moral bi ji torej odpraviti strah do te mere, da bi lahko spet plavala

in se v vodi dovolj sprostila. Najprej sem jo pripravil do tega, da seje vpraala, ali je res tako grozno, e za ne v vodi hitro dihati? Ali bires utonila, ko pa ducat gledalcev opazuje vsak njen gib? Ali ne bimogla splavati do roba bazena, ko za uti omotico? Ali bi se ji ljudjeposmehovali in e bi se ji, ali tega ne bi prenesla?

Potem sem jo silil, naj e veplava, naj e ve tvega, naj se neizogiba teavam, pa eprav ji bo to e tako teko. Hotel sem, da bispremenila svoje nevroti no prepri anje, da je izogibanje teavam

laje od spopadanja z njimi. e se ne bo spu ala v tvegana dejanja- pa naj bodo videti e tako teavna - se bo navadila beati predvsem, kar jo plai. S tem pa bi se njen strah raziril e na drugedejavnosti in prav kmalu bi njeno ivljenje postalo prava mora.

O tem sva se dvakrat pogovarjala in nekaj tednov kasneje semdobil pismo, v katerem me njena stara obve ata, da h i spet tekmujev plavanju, se ne boji ve , da bi bila ob sapo in spet zaupa vase.

ivljenja, v katerem ni ni tveganja, ni vredno iveti. Po nite tisto,kar vas zanima, ne bodite opazovalec ivljenja. Le e stvari ponemo,


42/65


se nau imo, kaj deluje in kaj ne. Nikar se ne slepite, da boste imeli

govore ele takrat, ko boste postali bolji govornik. Sploh ne boste

postali bolji govornik, e ne boste govorili v javnosti. Ves dan lahko

opazujete in posluate govornike, pa se ne boste nau ili pol toliko,

kot bi se, e bi samo pet minut govorili, na primer na roditeljskemsestanku. Tako je zato, ker se pa najve nau imo takrat, ko neko

spretnost vadimo.Saj to je vsakomur jasno, boste rekli. Vendar pa dvomim, da je

res tako jasno. Ali niste e kdaj imeli dolo enih ciljev, ki ste jih eleli

dose i, pa jih niste, ker preprosto niste nikoli poskuali? Morda ste

eleli dobro plesati, pa ste se sramovali svoje nerodnosti in niste nikoli

poskusili. Ho ete nasvet? Pojdite na plesi e z vso svojo nerodnostjo

in pleite, pleite, pleite. Izkoristite vsako prilonost za ples, doklerne boste dober plesalec.

Ampak, boste ugovarjali, kaj pa je narobe, e najprej nekaj

asa opazujem druge in ele potem sam poskusim ? Ali se ne bi tako

izognil zadregi?Seveda bi se lahko. Vendar pa bi vam koristilo le kratkotrajno

opazovanje. Prej ali slej boste morali na plesi e in tam sami ugotoviti,

kakne napake delate.

Stari, ki ne dajo svojim otrokom monosti, da se u ijo s trdim

delom, bodo vzgojili otroke z malo zaupanja vase in s slabo samodisciplino. e vaa h erkica eli spe i kola , ji to pustite. Seveda veste,

da bo morda vse skupaj prismodila, da kola sploh ne bo vzhajal in

da bo vsa kuhinja, kot bi vanjo tre ila bomba. Morda bo celo razbila

kakno posodo. Toda kako naj se sicer nau i pe i? Torej ji pustite,

da to stori. Lahko vas dolge mesece opazuje pri peki, pa se ne bo v

resnici ni esar nau ila. Vaneje je storiti kot pa storiti dobro. Ko bo

drugi sama poskuala spe i kola , se bo zelo verjetno spomnila

svojih napak, ki jih je delala prvi . Tudi ob drugih poskusih bo morda

e vedno vse narobe, vendar pa se bo, e bo dovolj pogosto

poskuala, nau ila peke tako, kot ste se je nau ili vi - s poskuanjem

in napakami.

Ali ho ete imeti otroke, polne zaupanja vase in s im manj ob utki

manjvrednosti? Potem jim nikoli ne jemljite poguma, ko nekaj posku

ajo (razen, e je tisto skrajno neumno ali nevarno). Seveda bodo

sprva vse grozno slabo opravili. Ravno zato jih je treba spodbujati pri

njihovem poetju.Nehajte jim venomer kazati, kako se plete, zamenja


43/65

Razlini naini samodiscipline 45

kolo na avtu, zaigra neki del skladbe na klavirju ali pa spe e omleto.

Enkrat ali dvakrat bo kar zado alo. Potem pa samo upajte, da bodo

hoteli sami poskuati.

Neki znanstvenik je napravil tudijo, ki osvetljuje ravno ta problem.

Vzel je skupino otrok, ki je najprej opazovala sestavljanje zapletenega

mehanizma, potem pa so ga morali sami sestavljati. V povpre ju so

za uspeno sestavljanje potrebovali estnajst poskuanj.

Otroci v drugi skupini pa so najprej poskuali sestaviti mehanizem,

nato pa so popravljali svoje napake, in sicer potem, ko so gledali

uspeno sestavljanje. Za drugi na in je bilo potrebnih 25 odstotkov

manj poskuanj kot pri prvem na inu. Jasno je torej, da opazovanje

nekega po etja ni dovolj za hitro u enje. Treba je poetitisto, esar

se ho ete nau iti.Kako lahko s tveganjem razvijate svojo osebnost, je najlepe

pokazal primer Richarda. Rodil se je v razumniki druini, a je opustil

olanje na srednji oli zaradi drog. Jaz naj bi ga opogumil, da bi el

delat diplomo in se potem vpisal na univerzo.

Hitro in zlahka sem ugotovil, da se Richard boji neuspeha. eprav

sem ga nenehno prepri eval, da je pomembneje stvari narediti, kot

pa jih narediti dobro, se vseeno ni mogel odlo iti, da bi delal zaklju ni

izpit, dokler mu nisem porinil telefona pod nos in mu rekel, naj se

prijavi za izpit. Teden kasneje je na svoje veliko presene enje in

presene enje druine izpit opravil.

Da pa bi dobil diplomo, je moral opraviti e preskus poznavanja

ustave ZDA in ustave drave Illinois. Dejal je, da se bo u il eno uro

na dan ves teden in nato el e na ta preskus znanja. Ob najinem

naslednjem sre anju sem ga povpraal, kako mu gre in odkril, da je

izpit odpovedal, ker ni bil dovolj pripravljen. Dogovorila sva se, da se

je ponovno prijavil in pregovoril sem ga, da se bo naslednji teden u il

pol ure na dan.Ob najinem naslednjem sre anju je spet priznal, da se knjig e

pritaknil ni in da ne bo el na izpit. Zelo teko sem mu verjel, da ga

je tako zelo strah. Richarda so vedno prepri evali, da zmore vse, kar

po ne, storiti brezhibno. Ni torej teko razumeti strahu, ki ga je util,

ko je moral tvegati, da morda ne bo uspel. Odlo il sem se, da ga je

treba prijeti e bolj trdo. Zato sem vpri o njega telefoniral in se

predstavil, kot da sem on, ter ga prijavil za izpit, ki naj bi bil ez pol

ure. Ko sem odloil slualko, je bil v hudi stiski in je priel na dan s


44/65


45/65


Mlad uradnik iz New Yorka je bil v zadregi in je imel celo ob utke

krivde, kadar je govoril z naglasom. Ni maral svoje rodne govorice

Bronxa, vendar pa se je po util nepristnega, e je govoril druga e in

se zato ni mogel pripraviti do tega, da bi svojo govorico opustil.

Neki drug lovek, ki je vedno ivel skromno, se je po util zelo

neudobno v dragocenih oblekah, bilo mu je nerodno iti v lokalni klub

ali pa h kaknemu modnemu frizerju. Tudi prstanov ni maral nositi in

uporabljati deodoransov. Na vsak na in je hotel ohraniti bedno

podobo, ki jo je imel o sebi in postal je prav bole e zadregljiv, e je

poskual razbiti ta svoj stari kalup.

Tudi on je zamenjal neizkuenost z nepristnostjo. Seveda se je

pretvarjal, da je izkuen in spreten, eprav ni bil. In kaj zato? Kako

pa naj se sploh esa nau ite, e ne poskusite? Biti nekaj asanepristen, je pa cena za spremembo, e boste vztrajali, bo zagotovo

priel dan, ko se boste v svoji novi vlogi po utiti vedno bolj udobno.

Nazadnje bo misel, da ste morda nepristni, povsem izginila.

In zakaj se ne bi spreminjali? Ali naj vsak hribovec za vedno

govori le svojo hribovsko latov ino? Ali si ne bi morali prizadevati,

da bi pove ali svoj besedni zaklad ? Kaj pa, e bo kdo mislil, da se

opirite, ko govorite pravilno, namesto da bi govorili pocestni argon?

e govorite kot kaken profesor sloven ine, vas bodo verjetno gledali

z za udenjem in tudi sami se ne boste po utili udobno, ko boste

poskuali govoriti kot izobraen lovek. Vendar pa je rezultat vreden

truda.*

e ne premagamo strahu pred tem, da bi u inkovali nepristno,

ne moremo pri akovati nobene spremembe na bolje, nobenega

napredka. Mladi uradnik ne ob nikoli dosegel vodilnega mesta, e ne

bo igral vloge, ki se pri akuje do prizadevnega vodje. Na kratko: kar

vi imenujete nepristnost, je zame le par evljev, ki jih je treba uhoditi.

Zasluite si nagrado

Pred nekaj leti sem bral o rudosledcu urana, ki je bil do skrajnosti

discipliniran. Prav po zaslugi te svoje samodiscipline je postal milijonar.

Vedno si je postavljal dolo ne cilje. Hodil je na primer dolo eno

tevilo kilometrov, preden bi si dovolil razkoje po itka; najprej je

To seveda bolj velja za amerike razmere, kjer je govorica tudi simbolpripadnosti dolo enemu drubenemu razredu (op. prev.).


46/65


preplezal nenavadne strmine, preden si je dovolil naslednji poirekvode; ni se ustavil za kosilo, preden ni vzel dolo enega tevila vzorcevtal. Tako se je pomikal od enega takojnjega cilja do drugega in zve er

se je z zadovoljstvom ozrl na zemlji e, ki ga je raziskal.To je enak na in, kot sem ga uporabil sam pri pisanju teh strani.Za el sem danes zjutraj, ko sem letel na Vzhodno obalo. Preden semsi dovolil pogledati v asopis, sem se odlo il napisati nekaj zapiskovza odvetnika, ki naj bi me zaslieval. Potem sem - za nagrado -prebral nekaj lankov in napisal pismo svoji materi. Ponovno semprebral nekaj lankov v asopisu, nato pa sem se odlo il napisati imve strani te knjige do prihoda domov. Vendar pa sem po vsakemnapisanem poglavju pisalni blok odloil in se pogovarjal s sopotnikom

ali jedel. Od asa do asa sem se nagradil s pogledom skozi okno,vendar pa ne prej, dokler nisem kon al poglavja. Potem pa sem sebrez zadrkov predajal sprostitvi.

Ali ni to trdovratnost? boste vpraali. Seveda je, a e ho etedose i zastavljeni cilj, morate pa storiti, kar je potrebno, brez tegane gre. Ho em napisati to knjigo. e se ne bom znal jasno izraatiin tega tudi napisati, knjige ne bom nikoli kon al. al tega ne znampo eti hkrati z branjem, pogovarjanjem z ljudmi, ki so mi pri srcu in

z opazovanjem pokrajine, ki mi je ve . Na kratko povedano: obojegahkrati ne morem imeti. Grozno. Tako pa garam, da doseem blinjicilj, si vzamem nagrado, doseem drug cilj, pa se spet nagradim.Tako se imam svoji trdovratnosti zahvaliti, da se lahko veselim obpogledu na estnajst strani rokopisa, ki sem jih danes napisal in ki

jih prej e ni bilo.Ta tehnika seveda pripelje do naslednje.

Najprej delo, potem zabavaVsak nediscipliniran lovek je tako reko kot nekaken veseljak posrcu. e namre dajete prednost uitku pred odgovornostjo, topomeni, da se ne morete soo iti z odgovornostmi. Ves as se moratezabavati, v ivljenju vam je pomemben le uitek. Delo je tako grozno,da ga je treba vedno odrivati na stran in vam ne sme nikoli ovirativeselja in zabave.

Teko bi rekli, da je to pravi na in pridobivanja samodiscipline.

Mnogo pametneja je ivljenjska miselnost, da je potrebno najprej


47/65


opraviti delo, potem pa se zabavati. Tako imate dvojno korist: 1) delo

je opravljeno in 2) uivate lahko, ne da bi imeli ob utke krivde in vas

ob tem ne grize misel, da se morate vrniti in opraviti tisto, emur se

izogibate. Na primer: e odhitite zve er v kino, preden pomijete

posodo, preprosto ne boste uivali v filmu tako kot bi, e bi posodo

pred tem pomili. Pokvarili si boste film, ker boste nenehno razmiljali,

kaj vas aka doma, kako pozno bo e, kako boste morali drgniti

kronike, na katerih se bodo ostanki hrane e krepko zasuili do

enajste ali dvanajste ure zve er in kako bi si eleli, da bi vse to opravili

e prej. Te neprijetne misli vas bodo odtegovale od uitka pri gledanju

filma, ki bi ga lahko imeli, e bi li v kino popolnoma brez skrbi in

obveznosti.

Miselnost, da je treba najprej opraviti delo in se potem predatiuitku, je tudi dober na in,

Documents

Kako storimo, kar želimo.pdf