Kako znanje kemije pripomore k ustvarjanju v kuhinji? · PDF fileModul za poučevanje kemije v 8 in 9 razredu osnovne šole. ... lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: ... VSEBINSKI

Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem

Modul pripravili Saša Kramar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]

1

Kako znanje kemije pripomore k ustvarjanju v kuhinji?

Modul za poučevanje kemije v 8 in 9 razredu osnovne šole.

Povzetek Modul je osnovan tako, da učencem da jasen vpogled v svet kemije in kje v vsakdanjem življenju vse je kemija prisotna. Osredotoi se na baze, njihovo definicijo, identifikacijo bazičnih snovi v vsakdanjem življenju. Glede na to, da so dandanes vedno bolj popularne kuharske oddaje in se z njihovo pomočjo nad kuhanjem navdušuje vse več ljudi in tudi vse več le-teh je mlajših, je smiselno prikazati, da je kemija prisotna tudi v kuhinji. Baze bodo spoznali na nekoliko drugačen način. Sledi tudi izvedba eksperimenta-titracije, tudi na nekoliko novejši, drugačen in bolj zanimiv način.

Modul vključuje

1. Navodila za učence Podroben opis scenarija ter učne vsebine in nalog, ki jih morajo učenci rešiti.

2. Navodila za učitelja Predlogi, kako poučevati z učnim modulom.

3. Način preverjanja in ocenjevanja znanja

Predlogi strategij in kriterijev ocenjevanja.

4. Učiteljevi zapiski Podane dodatne informacije o učni vsebini in rešitve nalog v navodilih za učence.

Zahvala Modul sopripravili Saša Kramar (konzulent: dr. Iztok Devetak) po priporočilih EC FP7 PROFILES projekta na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletna stran projekta je http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: [email protected]; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v okviru Konzorcijuma - www.profiles-projects.eu.

mailto:[email protected]

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti


http://www.profiles-projects.eu/










2

Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula; Učenci: VSEBINSKI SKLOP: KISLINE, BAZE IN SOLI

1. z uporabo indikatorjev razlikujejo med kislimi, bazičnimi in nevtralnimi snovmi iz

svojega okolja.

2. uporabljajo pH-lestvico kot merilo za oceno kislosti in bazičnosti raztopin.

3. spoznajo reakcijo nevtralizacije na preprostih primerih in poimenujejo produkte.

4. uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop oziroma laboratorijske spretnosti.

5. poznajo pomen, uporabo in vpliv kislin, baz in soli v življenju in okolju.

6. poglabljajo svoje znanje varnega ravnanja z jedkimi snovmi.

7. Pridobivajo komunikacijske-pisne, govorne spretnosti.

8. Pridobijo kompetence pri natančnosti in zanesljivosti pri opazovanju, opisovanju,

zapisovanju, obdelavi in predstavitvi opažanj.

9. Znajo kritično ovrednotiti pridobljene rezultate.

10. Nadgrajujejo svoje delo in iščejo dopolnitve in spremembe.

11. Načrtujejo eksperimentalno-raziskovalno delo, poznajo laboratorijske pripomočke,

tehnike dela, upoštevajo varnost pri delu.

Vsebina učnega načrta:

Metode in oblike dela: - metode: -besedne metode (ustna razlaga, pogovor); eksperimentalne metode; metode izkustvenega učenja (poučevanje s primeri,); oblike (frontalna, delo v dvojicah, skupinsko delo);

Predviden čas: 3 šolske ure (45 min)

Predznanje: Učenci naj bi že znali: (1) Uporabljati barvno pH-lestvico in vedeli katera barva je značilna za določen pH. (2) Vedo kaj so indikatorji in kako jih uporabljamo. (3) Vedo, da je reakcija med kislino in bazo nevtralizacija. (4) Poznali in razumeli kemijske reakcije. (5) Poznali in znali uporabljati laboratorijske pripomočke. (6) Zapis in urejanje kemijskih enačb, reakcije nastanka preprostih spojin.





3

Aktivnosti učencev


Ime in priimek: __________________________ Skupina: ____ Razred: ___

Zakaj se to učim?

Kako misliš da so se pri pouku kemije odrezali znani kuharji kot so Bine Volčič in svetovno znani chef Gordon Ramsey? Ali so vse svoje znanje ki so se ga naučili že v osnovnošolskih letih povezali s kuhinjo? Misliš da bi na osnovi znanja kemije lahko predvidevali kateri okusi bodo skupaj bolje funkcionirali kot drugi? Šef kuhinje Bine Volčič lahko s pomočjo okusa ugotovi katere sestavine so v kosilu, ki so mu ga njegovi učenci danes pripravili. Vsi znanstveniki pa se ne morejo zanesti na svoj okus. Še posebej ne kemiki, ki jim je uživanje kemikalij prepovedano, saj so te lahko zelo strupene. Če smo prehlajeni, nam tudi voh ne bo ravno preveč pomagal, barva, ki jo vidimo pa nam o lastnosti ki jo odkrivamo sprva ne pove veliko. Zato kemiki uporabljajo posebne kemikalije-INDIKATORJE, ki nam povedo pomembno lastnost neznanega vzorca, kako kisel ali bazičen vzorec je.

(2) Učni cilji: 1. Z uporabo indikatorjev razlikujejo med kislimi, bazičnimi in nevtralnimi snovmi iz

svojega okolja. 2. Uporabljajo pH-lestvico kot merilo za oceno kislosti in bazičnosti raztopin. 3. Spoznajo reakcijo nevtralizacije na preprostih primerih in poimenujejo produkte. 4. Uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop oziroma laboratorijske spretnosti. 5. Poznajo pomen, uporabo in vpliv kislin, baz in soli v življenju in okolju. 6. Poglabljajo svoje znanje varnega ravnanja z jedkimi snovmi. 7. Pridobivajo komunikacijske-pisne, govorne spretnosti. 8. Pridobijo kompetence pri natančnosti in zanesljivosti pri opazovanju, opisovanju,

zapisovanju, obdelavi in predstavitvi opažanj. 9. Znajo kritično ovrednotiti pridobljene rezultate. 10. Nadgrajujejo svoje delo in iščejo dopolnitve in spremembe.





4

11. Načrtujejo eksperimentalno-raziskovalno delo, poznajo laboratorijske pripomočke, tehnike dela, upoštevajo varnost pri delu.

(3) Učni dosežki: 1. Pozna nekaj snovi s kislimi in bazičnimi lastnostmi iz svojega okolja (pomen in uporaba), 2. Z uporabo indikatorjev razlikuje med kislimi, bazičnimi in nevtralnimi raztopinami, 3. Uporablja pH-lestvico kot merilo za oceno kislosti oziroma bazičnosti vodnih raztopin 4. Oopredeli reakcije med kislinami in bazami kot reakcije nevtralizacije, pri katerih nastanejo soli in voda 5. Pridobi competence pri natančnosti in zanesljivosti eksperimentalno-raziskovalnega problema 6. Bolje spozna laboratorijske pripomočke, tehnike dela, pošteva varnost pri delu, opazuje, pravilno opiše in zanuje potek eksperimentalno-raziskovalnega dela. (4) Predzanje: : 1. Uporabljati barvno pH-lestvico in vedeli katera barva je značilna za določen pH. 2. Vedo kaj so indikatorji in kako jih uporabljamo. 3. Vedo, da je reakcija med kislino in bazo nevtralizacija. 4. Poznali in razumeli kemijske reakcije. 5. Poznali in znali uporabljati laboratorijske pripomočke. 6. Zapis in urejanje kemijskih enačb, reakcije nastanka preprostih spojin. (5) Viri: Učbeniki in splet, ki so vam na voljo. (6) Novi pojmi: -titracija - analizne metode -naravni indikator - baza - hidroksilni ion.

Naloge učencev

I. DEL

1. Kaj bi rekli, da je v kuhinji kislega in kaj bazičnega?

2. Kakšen okus naj bi imela bazična živila?

3. Ali poznaš še kakšen način s katerim bi kemiki lahko ugotavljali lastnosti kemikalij za

katere ne vedo točno katere so (poleg indikatorjev)?





5

II. DEL

A. TITRACIJA V MALEM

Namen eksperimenta

Učence seznaniti z analizno metodo v kemiji in pri tem uporabiti snovi iz vsakdanjega življenja. Princip kemijske reakcije, pa posplošiti na primere, ki jih učenci poznajo.

Poskusi sam osnovati raziskovalno vprašanje: _____________________________________. S pomočjo točke potek dela po stopnjah skušaj sam načrtovati ekspetiment in v tabelo potrebščine in kemikalije zapiši potrebne pripomočke in snovi. Potrebščine in kemikalije

Ravnanje z odpadki (način odstranjevanja posameznih reagentov) Odpadki, ki nastanejo pri reakciji niso nevarni in jih lahko zlijemo v odtok. Potek dela po stopnjah - priprava raztopin; 50 ml erlenmajerica

¼ tablete rupuruta, 40 ml destilirane vode 0,3 g pecilnega praška, 40 ml destilirane vode 0,5 g sode bikarbone, 40 ml destilirane vode

- pripravljenim raztopinam dodamo 6 kapljic univerzalnega indikatorja - zamašimo z pripravljenim zamaškom - brizgalko napolnimo z alkoholnim kisom - sestavimo skupaj in začnemo titrirati (dodajamo kislo raztopino iz brizgalke) - kislo raztopino dodajamo toliko časa dokler ne opazimo spremembe barve -kislo raztopino dodajaj enakomerno in zraven štej sekunde, koliko jih je minilo, dokler nisi zaznal barvne spremembe. (število sekund zapiši) ŠTEVILO SEKUND: _________________

Potrebščine Kemikalije





6

B. LAKMUSOV PAPRIČEK

Ali so indikatorji le snovi v tekočem agregatnem stanju ali ne? Kemiki poznamo še eno preprosto metodo določanja kislosti ali bazičnosti snovi. Učitelj ti bo dal škatlico v kateri so shranjeni lakmusovi papirčki. Na škatlici so napisana navodila za delo z njimi. Ti pa s pomočjo navodil na škatlici in svetovnega spleta zapiši, kakšen je postopek določitve pH spojin s pomočjo lakmusovih papirčkov. Postopek Potrebščine Kemikalije

Ravnanje z odpadki: Ker rokujemo z zelo močno kislino jo je po končanem delu potrebno skrbno zapreti, odpadke pa dati v posebej za-to pripravljene posode.

! Ker je kislina HCl zelo jedka je pri delu potrebna posebna previdnost!


lakmusovi papički Klorovodikova kislina HCl

kapalke Amonijak NH3

male erlenmajerice

pinceta

destilirana voda





7

Opažanja Pobarvaj okvirčke v tabeli s tako barvo, kakor je obarvan lakmusov papir:

AMONIJAK KLOROVODIKOVA KISLINA

BARVA PRED EKSPERIMENTOM (NEVTRALNO OKOLJE)

BARVA PO EKSPERIMENTU

Nekaj o bazah

Baze so v naravi manj prisotne kot kisline in se od njih zelo razlikujejo. Lastnosti baz so v večini primerov ravno obratne od lastnosti kislin. Veliko baz pridobivamo z industrijskimi procesi, nekatere med njimi uporabljamo vsak dan. Bronstead in Lowry sta postavilo teorijo o bazah da so to kemične snovi, ki lahko sprejmejo proton-vodikov ion. Vodne raztopine baz vsebujejo hidroksilne ione (OH- ). Lewisova teorija pa bazo opredeli kot donor elektronskega para. Ob raztapljanju v vodi odda hidroksilni ion ali pa sprejme vodikov ion. Baza je snov, ki proton sprejme. pH baz v vodni raztopini je vedno večji od 7. Raztopine baz prevajajo električni tok.

Bazične snovi najdemo v izdelkih za osebno higieno in izdelkih, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, kot so zobna krema, mila, čistila za pečice, čistila za odmaševanje odtočnih cevi, pralnih praških in v sredstvih za zmanjševanje odvečne kisline v želodcu.

Prav tako kot kisline tudi bazične snovi najdemo v rastlinah in živalih. Take snovi, ki imajo pogosto omamni učinek in jih uvrščamo med hude strupe, so alkaloidi (kofein, nikotin, morfij, kokain, atropin).

Vprašanja za utrjevanje znanja Ključna vprašanja

1. Pojasni reakcijo nevtralizacije na preprostem primeru!

2. Ali poznaš kakšen primer nevtralizacije iz vsakdanjega življenja?

3. Kaj je indikator?

4. Ali poznaš kakšen naravni indikator?

5. Poleg rdečega zelja, ki ga uporabljamo kot indikator razišči iz katerega sadja





8

ali zelenjave indikatroje še lahko pripraviš indikatorje in opiši postopek

priprave!

6. Od katere do katere pH vrednosti so snovi bazične?

7. Razloži definicijo baz!

8. Kako se razlikuje definicija baz, ki jo je predstavil Lewis od definicije, ki sta jo

postavila Bronstead in Lowry?

Naloge za vajo

1. Natančno opiši opažanja pri prvem eksperimentu Titracija v malem!

2. Razloži opažanja, ki si jih dobil pri izvedbi eksperimenta Lakmusov papirček!

3. Kako se imenuje ion, ki je nosilec bazičnih lastnosti?

4. Katere ione najdemo v razopini Ba(OH)2 ?

5. Oglej si submirko in makro raven delcev, prisotnih v bazični vodni raztopini amonijaka:





9

Na sliki so s črkami označeni posamezni delci, ti pa poskušaj dopolniti legendo:

Kaj prikazuje slika?______________________________________

Legenda: delec a: delec b: delec c: delec d:

6. Na sliki je zapis prikazan zapis reakcije amonijaka z vodo. Reakcija najprej

simolni zapiši, potem pa nariši model še enega reaktanta, ki manjka:





10

7. V spodnji tabeli je navedenih nekaj kislih in bazičnih snovi. Kislim stvarem dajo

kisel okus različne kisline, ki se nahajajo v njih. V tabelo vpiši nekaj bazičnih

snovi. Pri tem si pomagaj s svetovnim spletom. Kaj pa misliš da daje bazičnost

bazičnim snovem?

KISLE SNOVI Kislina, ki jo kisle snovi

vsebujejo BAZIČNE SNOVI

limona (in ostali citrusi) citronska kislina

jabolčni sok (ostalo sadje in

zelenjava)

citronska kislina

kis etanojska ali ocetna kislina;

CH3COOH

jogurt mlečna kislina

kislo mleko mlečna kislina

aspirin salicilna kislina

Coca-cola fosforjeva kislina

tablete vitamina C askorbinska kislina

V žlezah mravelj koprive metanojska ali mravljična

kislina, HCOOH

želodec klorovodikova kislina HCl

(aq)

urin, sklepi pri revmatskih

boleznih

sečna kislina





11

Ali razumem

Katera slika a,b, ali c prikazuje raztopino baze?

Dopolni stavek! Več kot je v raztopini hidroksilnih ionov, _________ bazična je baza. Več kot je v raztopini oksonijevih ionov, bolj_____________ je raztopina. Molekula amonijaka_________________ proton (H+) od molekule_________________. Pri tem nastaneta amonijev ion NH4+ in__________________. Raztopina amonijaka je šibko bazična, saj na shemi v nalogi 4 vidimo, da je v vodni raztopini amonijaka več molekul amonijaka kot molekul produktov.

III. DEL

Ko so učenci Bineta Volčiča pripravljali jabolčno pito na svojevrsten način je pita črne skupine izvrstno uspela, pita rdeče skupine pa je med peko močno narasla. Še enkrat so šli skozi recept in ugotovili da so dodali vse sestavine, ki jih narekuje recept. Vendar niso bili sigurni ali so vse sestavine dali v pravilnem razmerju. Eden od učencev se je spomnil, da bi si pri tej uganki lahko pomagali s kemijo. Tako so tekmovalci prišli do ideje, da preverijo kisle ali bazične lastnosti vseh sestavin, ki so jih uporabili pri peki pite. Za vsako sestavino, ki so jo uporabili pri peki testa naredi raztopino tako, da v 100 ml vode raztopiš 5g snovi. (moke, pecilnega praška, vaniljevega sladkorja, sladkorja v prahu). V literaturi poišči s katerimi kemikalijami lahko preverjamo kisle ali bazične lastnosti sestavin. Če te zanima nekoliko več, lahko na spletu poiščeš tudi postopek kako eno izmed teh kemikalij lahko pripraviš sam.

Recept za pito: Testo : 350 g moke





12

0,5 zavitka pecilnega praška 1 zavitek vanilijevega sladkorja 120 g sladkorja v prahu 150 g margarine ali masla 2 rumenjaka 4 žlice kisle smetane Nadev : jabolka 80 g sladkorja 1 žlica drobtin ščepec cimeta

Katera sestavina v testu je po pH vrednosti močno izstopala?

Poskušaj interpretirati rezultate, ki si jih dobil.





13


Navodila za učitelja Glavni namen vseh PROFILES modulov je, da se učenje začne na način, ki spodbudi interes učencev za učenje vsebine. To predstavlja takoimenovani scenarij, ki je na začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega znanja učencev in tudi sprožiti razpravo o tem katero dodatno naravoslovneo znanje je potrebno za nadalnjo diskusijo o problemu in njogovo rešitev. Nadaljnja razprava o scenariju je ključna komponenta PROFILES stretegije poučevanja, saj predstavlja uvod v "IL" in "ES" v akronimu PROFILES.Prvi predstavlja učenje z raziskovanjem, in drugi širše učenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljev izobraževanja (glej učne rezultate). Že definicija učneja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so učenci aktivni pri izgradnji svojega znanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da steče raziskovanje in je v večini primero raziskovano vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci sami postavijo. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovano učenje omogoča učencem, da naprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti je razlaga pridobljenih podatkov, zato, da se pridobi rešitev naravoslovnega problema. V tem učnem modulu, predstavlja uvod (socio-naravoslovni scenarij) ki se nanaša na kuharske oddaje, ki so v zadnjem času vedno bolj popularne. Kako naj bi si vrhunski kuharji pomagali s kemijo? Ali jim znanje kemije olajša kreiranje v kuhinji in kako? Če vedo da so nekatere sestavine jedi kisle, druge pa bazične ali bo potem novo skreirana jed boljša od drugih? To je le nekaj vprašanj, ki jih lahko sproži scenarij in bi omogočal pričetek razprave med učenci (priporočeno je da se ta del učnega modula izvege v skupinah po štiri učence). Učitelj seveda vodi učence do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih predpisuje učni načrt za kemijo (glejte cilje učnega načrta zgoraj). Pomembno je tudi, da učitelj do določene mere preveri predhodno znanje učencev, ker tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo: Učenci naj bi znali: (1) Uporabljati barvno pH-lestvico in vedeli katera barva je značilna za določen pH. (2) Vedo kaj so indikatorji in kako jih uporabljamo. (3) Vedo, da je reakcija med kislino in bazo nevtralizacija. (4) Poznali in razumeli kemijske reakcije (5) Poznali in znali uporabljatilaboratorijske pripomočke





14

Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovni scenarij velik pomen pri uvajanju nadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula, ki je v PROILES modulih, doseženo s pristopom učenja z raziskovanjem. Za to je(so) potrebno(na) raziskovalna vprašanje(a), ki nastanejo na osnovi razprav učencev o socio-naravoslovnem scenariju ali jih poda učitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih vprašanj manj uspešni. V tem modulu je možno posataviti nekaj raziskovalnih vprašanj, kot na primer: 1. Ali lahko v kuhinji ločimo kisle in bazične snovi? 2. Kako jih na preprost način v kuhinji lahko ločimo? 3. Kako poteka reakcija nevrtalizacije in kaj pri tem nastane? Po opredelitvi raziskovalnih vprašanja, je v naslednjem koraku potrebno zasnovati raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini vprašanja in kako je mogoče opraviti meritve. Glede na tip modula, ki je strukturirana tako, da se lahko učenci učijo sodelovalno, brez obsežnega vodenja učitelja, je priporočljivo, da se izvede pouk kot skupinsko delo. Delo v skupini naj bo načrtovano in vodeno s strani učencev. Po končanem skupinskem delu naj učenci poročajo o svojih rešitev pridobljenih z raziskovanjem. Ključna tema raziskovalnega dela je, da učenci prodobijo laboratorijske spretnosti, da se učijo laboratorijskega reda, da se seznanijo z potekom reakcije nevtralizacije, da vedo kaj pri tem nastane. Vprašanja, ki vodijo učenje in so vključena v besedilo, ki ga imajo na voljo učenci, so načrtovana tako, da vodijo razmišljanje učencev v tej smeri. Z učenjem z raziskovanjem, se pričakuje, da bodo učenci pridobili znanje o bazah, bazah v vsakdanjem življenju, reakcijami z kisinami. Besedilo v zvezi z vsebino modula je vključeno tudi v navodila za učitelja, in sicer v učiteljeve zapiske, kjer je podani tudi slikovni material, ki ga lahko učitelj, če želi uporabi. Podane so tudi nekatere spletne strani, kjer lahko učenci najdejo več informacij o tej temi. Predstavljene so predvsem vsebine: baze, baze v vsakdanjem življenju, nevtralizacija, titracija, indikatroji. Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi, ki sestavljajo baze še ni konec aktivnosti učencev. Pomemben zaključek modula je vprašanje v naslovu, ki ga je potrebno obravnavati, tako da učenci utrdijo, ne le naučeno s sodelovanjem v razpravi v skupini, ampak tudi razvijejo sposobnosti sklepanja in argumentiranja. Rezultat učenja s PROFILES modulom je sprejetje odločitve oz. soglasja, na ravni posameznika, skupine in na koncu tudi razreda glede socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo naslovno vprašanje in scenarij modula.

Učni cilji posamezne učne ure Učni cilji prve učne ure:

Naučijo se, kaj so baze

Kaj so indikatroji in katere indikatorje vse poznamo

Poznajo in znajo uporabljati pH lestvico

Uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop-zasnujejo eksperiment





15

Učni cilji druge učne ure:

Spoznajo reakcijo nevtralizacije in njene produkte

Natančno spoznajo amonijak kot bazo in kakšna je razlika med šibkimi in

močnimi bazami

Poznajo kakšno je rokovanje z bazami in se urijo v laboratorijskih spretnostih

(poznajo tehnike dela, laboratorijske pripomočke)

Naučijo se natančnosti in zaneslivosti pri izvedbi in opazovanju eksperimenta

Znajo opredeliti raziskovalno vprašanje pri prvem eksperimentu

Znajo napisati natančna navodila za delo na podlagi drugega eksperimenta

Rezultate, ki so jih pridobili znajo kritično ovrednotiti

Učni cilji tretje učne ure:

Z uporabo univerzalnega indikatorja določijo pH vednosti sestavinam pite

Spoznajo, da bazičnim raztopinam dajejo bazične lastnosti hidroksilni ioni

Spoznajo katere baze vsakodnevno uporabljamo

Natančno spoznajo amonijak





16

Doseganje zastavljenih kompetenc

Kompetenca Kompetenca je dosežena z...

1. Spretnosti raziskovalnega dela.

2. Komunikacijske (pisne, govorne) spretnosti.

3. Sposobnosti odločanja in argumentacije odločitev.

4.Eksperimentalne spretnosti

5. Sposobnost uporabe analitičnih metod-titracija

6. Razumejo namen raziskovalnega dela

7. Znajo sodelovati, diskutirati in med seboj priti do pravilnih rezultatov in kritično ovrednotiti rezultate

8. Upoštevajo varnost pri delu





17

KAKO NAM ZNANJE KEMIJE PRIPOMORE K USTVARJAJU V KUHINJI?

Predlogi ocenjevanja Učitelj lahko preveri in oceni zananje učencev na različne načine. Pri tem lahko učitelj izbere in lahko uporabi različne pristope v različnih učnih urah izvedbe modula v skaldu s tem, kateri pristop se učitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le predlogi za vrednotenje zananja in da učitelj izbere tiste, za katere meni,da so v dani situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednostijo razvile spretnosti učencev. Del B temelji na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsaki učni uri uporabe modula, del C pa podaja vrednotenje pisnih izdelkov ter procesov v skupini, ki jih učitelj opazuje. Vse dele učitelj lahko poljudno kombinira in jih uporabi za formativno oceno. Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka: 1. med poročanjem skupin na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek posamezne skupine, 2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer lahko posamezne učence vprašamo, da razložijo posamezne pojme ter na osnovi ustnega izražanja ocenimo njihovo razumevanje (v pomoč so nam lahko vprašanja iz učnega modula), 3. s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, kjer morajo učenci ne le rešiti naloge objektivnega tipa, ampak tudi naloge, kjer zapišejo svoje razumevanje pojmov in argumentacije reševanja problemov, kar omogoča ugotavljanje razumevanja pojmov na višjih kognitivnih ravneh. Učitelj lahko dosežke učencev beleži na različne načine, lahko uporablja lestvico ocen, 1 = nezadostno; 2 = zadostno; 3 = dobro; 4 = prav dobro ; 5 = odlično. Učitelj lahko uporabite tudi tri- točkovne lestvice; na primer x – niso niti minimalno dosežene kompetence, √ = minimalno dosežene kompetence in √√ = ustrezno dosežene (več kot predvideno/pričakovano (na primer: biti kreativen, neodvisno mišljenje/razmišljanje, ki kaže pobude, itd.) Z numeričnimi ali drugimi ocenami lahko učitelj poda ali opiše opombe za celotno skupino ali posameznega učenca. Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na ustno vrednotenje in/ali s pisnimi preizkusi znanja. Primere vprašanj tudi za sumativno ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj pod delom B, seveda pa lahko učitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula. Da učitelj zasleduje učenčeve uspehe pri uporabi modula pa lahko pred uporabo modula pri pouku rešijo učenci pred-preizkus znanja in nato po uporabi modula še po-preizkus znanja. Na tak način lahko učitelj do določene mere spremlja učinke uporabe modulov pri pouku.





18

A del Ocena zahtevanih spretnosti učencev

Spretnosti Ocena 1-5 / opis / zaznamek

Socialne vrednote

Zmožnost razdeljevanja nalog znotraj skupine

Zmožnost oblikovanja timskega dela

Zmožnost smiselnega argumentiranja v skupinski diskusiji

Osebne spretnosti

Zmožnost sodelovanja v procesu učenja

Zmožnost kritičnega mišljenja

Ustvarjalne zmožnosti

Zmožnost predstavitve na zanimiv način

Zmožnost samozavesti med predstavitvijo

Zmožnost predstavitve dobljenih rezultatov v razredu

Zmožnost spraševanja in izražanja osebnega mnenja

Uporabljanje znanstvenih metod dela

Zmožnost določitve namena obravnavanega dela

Zmožnost uporabe različnih virov za pridobivanje informacij

Sposobnost oblikovanja različnih stališč do obravnavanega dela

Zmožnost priprave ustreznega delovnega načrta

Zmožnost analize zbranih podatkov

Zmožnost oblikovanja sklepov





19

B del Ocena pridobljena med učnimi urami ali na končnem ustnem ali pisnem preizkusu znanja

1. učna ura

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za vrednotenje; Učenci:

Ocena 1-5 / opis / zaznamek

1 Naučijo se kaj so baze Učenci so zbrani, znajo odgovarjati na zastavljena vprašanja

2 Naučijo se kaj so indikatorji

in katere indikatroje vse poznamo

So zbrani, sodelujejo v pogovoru, prispevajo svoje mišljenje

3 Znajo uporabljati pH lestvico Sodelujejo v pogovoru, odgovarjajo na vprašanja

4

Uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop-zasnujejo eksperiment

Seznanijo se z problemom eksperimenta, zasnujejo kako bodo eksperiment izvedli.

Primer nalog:

1.Pojasni reakcijo nevtralizacije na preprostem primeru! Ob pekočem občutku v želodcu pojemo rupurut in zgaga izgne.

2.Ali poznaš kakšen primer nevtralizacije iz vsakdanjega življenja? V normalnih fizioloških pogojih želodčna sluznica izloča želodčni sok (želodčno kislino in encime, ki sodelujejo pri prebavi) in zaščitno sluz. Želodec izdela vsak dan 1 do 3 litre izredno kisle tekočine. Naloga kisline ni samo razgradnja hranil, pač pa tudi zaščita pred številnimi povzročitelji bolezni. Njeno agresivnost pa blaži želodčna sluznica, ki varuje želodec pred poškodbami. Zato mora obstajati ravnovesje med izločanjem želodčne kisline in zaščitno plastjo želodčne sluznice. Kakor hitro se to ravnovesje poruši, prihaja do težav kot so: bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha ali spodnjem delu prsnega koša, občutek polnosti, spahovanje, zgaga, slabost in napenjanje, bolečina za prsnico,... Težavo lahko rešimo z zdravili imenovanimi antacidi, ki nevtralizirajo želodčno kislino in preprečujejo poškodbe sluznice.

3.Kaj so indikatorji? So pokazatelji kislin in baz. So določene močne barvi in ob spremembi njihove barve lahko sklepamo na kislost ali bazičnost spojine, ki jo preučujem.





20

4.Ali poznaš kakšen naravni indikator? Rdeče zelje.

5.Poleg rdečega zelja, ki ga uporabljamo kot indikator razišči iz katerega sadja ali zelenjave indikatroje še lahko pripraviš in opiši postopek priprave! Iz borovnic, hortenzij, jagod,… Potrebujemo: -nekaj temno obarvanih listov rdečega zelja

-kuhinjski mešalnik ali terilnica

-kozarček ali čaša

-kapalke

-epruvete

-lestvica pufrov z različnim pH

-filtrirni papir ali podoben vpojni papir

-alkoholni flomaster

-kosi plastične folije (npr. iz plastičnih map)

-vodovodna voda

Za pripravo raztopine barvila rdečega zelja uporabimo tanke močno obarvane dele lista, ki jih narežemo na manjše kose in zmeljemo v kuhinjskem mešalniku ali zdrobimo v terilnici. Drobno sesekljanim listom dodamo malo vodovodne vode, tako da dobimo gosto kašo tkiva. Pustimo nekaj časa stati, ob občasnem mešanju in mečkanju. Dobljeno temno vijolično raztopino lahko prefiltriramo v čašo ali pa odpipetiramo samo raztopino brez koščkov tkiva s pomočjo kapalke.

6.Od katere do katere Ph vrednosti so snovi bazične? Od 8 do 14.





21

2. učna ura



1 Spoznajo reakcijo nevtralizacije in njene produkte

V razmišljanje se poglobijo, sposobni so s svojimi besedami opisati reakcijo nevtralizacije.

2

Poznajo kakšno je rokovanje z bazami in se urijo v laboratorijskih spretnostih.

Pri eksperimentiranju so spretni, potek dela je sistematičen, znajo rokovati z laboratorijskimi pripomočki, uporabljajo ustrezno varovalno opremo.

3

Naučijo se natančnosti in zaneslivosti pri izvedbi in opazovanju eksperimenta

Vedo, da je v laboratoriju potrebno biti pozoren na vse malenkosti in to tudi zelo dotično upoštevajo.

4

Znajo opredeliti raziskovalno vprašanje pri prvem eksperimentu

Poznajo namen eksperimentiranja, vedo kaj je njihov problem in ga znajo rešiti.

5 Rezultate, ki so jih pridobili znajo kritično ovrednotiti

Rezultate, ki jih dobijo jih premislijo, utemeljijo in vejo zakaj je do takih rezultatov prišlo.

Potek dela: priprava raztopin; 50 ml erlenmajerica ¼ tablete rupuruta, 40 ml destilirane vode 0,3 g pecilnega praška, 40 ml destilirane vode 0,5 g sode bikarbone, 40 ml destilirane vode

- pripravljenim raztopinam dodamo 6 kapljic univerzalnega indikatorja - zamašimo z pripravljenim zamaškom - brizgalko napolnimo z alkoholnim kisom - sestavimo skupaj in začnemo titrirati (dodajamo kislo raztopino iz brizgalke) - kislo raztopino dodajamo toliko časa dokler ne opazimo spremembe barve Natančno zapišejo rezultate, ki so jih dobili pri eksperimentu Lakmusov papirček.





22

3. učna ura



1

Z uporabo univerzalnega indikatorja določijo pH vednosti sestavinam pite

Dobljene rezultate primerjajo s Ph lestvico, zapišejo Ph vrednostih raztopin. Ugotovijo, kateri pH izstopa.

2

Spoznajo, da bazičnim raztopinam dajejo bazične lastnosti hidroksilni ioni

Poznajo hidroksilne ione, znajo jih opredeliti in narisati.

3

Spoznajo katere baze vsakodnevno uporabljamo

Povezujejo kemijo z vsakdanjim življenjem

4 Natančno spoznajo amonijak

Spoznajo amonijak in povezujejo makroskopske, mikroskopske in simbole ugotovitve. Znajo razložiti, zakaj spada amonijak pod šibke baze.

Kako se imenuje ion, ki je nosilec bazičnih lastnosti? Hidroksilni ion. Katere ione najdemo v razopini Ba(OH)2 ? Ba2+ in OH-

Oglej si submirko in makro raven delcev, prisotnih v bazični vodni raztopini amonijaka: Na sliki so s črkami označeni posamezni delci, ti pa poskušaj dopolniti legendo: Kaj prikazuje slika?___Vodno raztopino amonijaka in prisotnost delcev v njej________





23

Legenda: delec a: amonijev ion NH4+ delec b: molekula vode H20 delec c:molekula amonijaka NH3 delec d: hidroksidni ion OH- 12.Na sliki je zapis prikazan zapis reakcije amonijaka z vodo. Reakcijo najprej simolni zapiši, potem pa nariši model še enega reaktanta, ki manjka:

NH3(aq) + H2O(l)

NH4+(aq) + OH –(aq)

V spodnji tabeli je navedenih nekaj kislih in bazičnih snovi. Kislim stvarem dajo kisel okus različne kisline, ki se nahajajo v njih. V tabelo vpiši nekaj bazičnih snovi. Pri tem si pomagaj s svetovnim spletom. Kaj pa misliš da daje bazičnost bazičnim snovem?





24



limona (in ostali citrusi) citronska kislina zobna pasta


zelenjava)

citronska kislina milo


CH3COOH

čistilo za pečice

jogurt mlečna kislina Čistilo za odmaševanje

odtočnih cevi

kislo mleko mlečna kislina pecilni prašek





kislina, HCOOH


(aq)


boleznih

sečna kislina

Katera slika a,b, ali c prikazuje raztopino baze in zakaj?

Raztopino baze prikazuje slika b.





25

Dopolni stavek! Več kot je v raztopini hidroksilnih ionov, ___bolj__ bazična je baza. Več kot je v raztopini oksonijevih ionov, bolj____kisla___ je raztopina. Molekula amonijaka___sprejme_____________ proton (H+) od molekule____vode_____________. Pri tem nastaneta amonijev ion NH4+ in___________hidroksilni ion_______. Raztopina amonijaka je šibko bazična, saj na shemi v nalogi 4 vidimo, da je v vodni raztopini amonijaka več molekul amonijaka kot molekul produktov. Katera sestavina v testu je po pH vrednosti močno izstopala?

Izstopala je soda bikarbona. Poskušaj interpretirati rezultate, ki si jih dobil. Soda bikarbina (natrijev hidrogenkarbonat) je močna baza, njen pH je okoli 9. Pri segrevanju razpade na natrijev karbonat (Na2CO3), vodo (H2O) in ogljikov(IV) oksid (CO2). 2 NaHCO3 --> Na2CO3 + CO2 + H2O Sproščeni plin je "kriv" za vzhajanje testa in rahlost peciv. Je glavna sestavina pecilnega praška.

C del Vrednotenje na osnovi stretegij poučevanja Vrednotenje pisnih izdelkov učencev

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1

Napiše načrt oziroma poročilo raziskave

Zasnuje načrt raziskave oz. postavi raziskovalna vprašanja in/ali pozna namen raziskave/poskusov

Načrt raziskave zadošča minimalnim standardom, ki jih določi učitelj.


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Natrijev_karbonat&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pecilni_pra%C5%A1ek




26

Zna ustrezno predvidevati raziskovalne rezultate.

Razvije ustrezen postopek raziskave in zna določiti katere spremenljivke je potrebno konktrolirati.

2 Zbira eksperimentalne podatke

Ustrezno zbere in zapiše opazovanja/podatke (npr. število opazovanj, kaj upošteva kot sprejemljivo, kako natančno so zbrani podatki, zavedanje možnih napak…).

3

Interpretira ali izračuna iz zbranih podatkov določene parametre in sklepa na njihovi osnovi

Interpretira podatke, zbrane na ustrezen način, ki ga zna upravičiti, vključno z uporabo ustreznih grafov, tabel in simbolov.

Ustrezno sklepa glede na posatavljena raziskovalna vprašanja.

4 Odgovarja na vprašanja

Zagotavlja pravilne pisne odgovore na vprašanja, podane v ustni ali pisni obliki.

Ponuja dovolj podrobne odgovore, zlasti kadar je pozvan, naj poda mnenje ali odločitev.

5

Riše diagrame/ tabele/modele simbolne predstavitve.

Lahko zagotovi zahtevane grafične prikaze.

Je zmožen grafično predstaviti rezultate v primerno velikih grafih in s primernimi podrobnostmi.

Sposoben zagotoviti popolne in ustrezne naslove za diagrami, slikam, tabelam.

6

Naravoslovno ali družbeno-naravoslovno mišljenje

Izkazuje ustvarjalno mišljenje in postopke pri reševanju problemov.

Poda ustrezno družbeno-naravoslovno odločitev na določeno vprašanje ali skrb, s pravilno poudarjeno naravoslovno komponento.

Vrednotenje z opazovanjem

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1 Deluje v skupini, Prispeva k delu skupine.





27

med dejavnostmi in razpravo

Sodeluje z drugimi v skupini in v celoti sodeluje pri delu skupine.

Prikazuje vodstvene sposobnosti - vodi skupino z ustvarjalnim razmišljanjem in pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč (kognitivno ali psihomotorično); povzema rezultate.

Kaže toleranco do članov skupine in jih spodbuja.

2 Izvedbo raziskave ali poskusa

Razume cilje raziskave/eksperimentalnega dela in ve, kateri teste in/ali meritve je potrebno opraviti.

Izvaja raziskavo/eksperimentalno delo v skladu s pripravljenimi navodili/načrtom.

Uporablja laboratorijski inventar na varen način.

Do sebe in drugih deluje varno pri delu.

Vzdržuje urejeno in čisto delovno površino.





28

KAKO ZNANJE KEMIJE PRIPOMORE K USTVARJANJU V KUHINJI?

Zapiski učitelja Baze so v naravi manj prisotne kot kisline in se od njih zelo razlikujejo. Lastnosti baz so v večini primerov ravno obratne od lastnosti kislin. Veliko baz pridobivamo z industrijskimi procesi, nekatere med njimi uporabljamo vsak dan. Bronstead in Lowry sta postavilo teorijo o bazah da so to kemične snovi, ki lahko sprejmejo proton-vodikov ion. Vodne raztopine baz vsebujejo hidroksilne ione (OH- ). Lewisova teorija pa bazo opredeli kot donor elektronskega para. Ob raztapljanju v vodi odda hidroksilni ion ali pa sprejme vodikov ion. Baza je snov, ki proton sprejme. pH baz v vodni raztopini je vedno večji od 7. Raztopine baz prevajajo električni tok. Bazične snovi najdemo v izdelkih za osebno higieno in izdelkih, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, kot so zobna krema, mila, čistila za pečice, čistila za odmaševanje odtočnih cevi, pralnih praških in v sredstvih za zmanjševanje odvečne kisline v želodcu. Prav tako kot kisline tudi bazične snovi najdemo v rastlinah in živalih. Take snovi, ki imajo pogosto omamni učinek in jih uvrščamo med hude strupe, so alkaloidi (kofein, nikotin, morfij, kokain, atropin). V uvodu smo ugotovili, da je določevanje kislih in bazičnih snovi samo na podlagi

izkušenj precej težko. Zato za natančnejše določanje kislih in bazičnih snovi

uporabljamo indikatorje. Indikatorji (lat. Indicare – pokazati, prikazati) so barvila, ki

spreminjajo barvo v odvisnosti od kislosti oz. bazičnosti raztopin. Indikatorji, ki jih

največkrat uporabljamo so lakmus, fenolftalein in indikator iz rdečega zelja.Lakmus je

indikator, ki spremeni barvo v vodnih raztopinah kislin ali baz. Poznamo moder in rdeč

lakmusov papir. Moder lakmusov papir uporabljamo za določanje kislosti raztopin,

rdečega pa za določanje bazičnosti raztopin.

S pomočjo barvne lestvice lahko svojemu vzorcu čim bolj natančno izmerimo ustrezen

Ph.





29

Rešitve nalog z delovnega lista za učence

A. TITRACIJA V MALEM

Titracija je analizna metoda za količinsko določanje znanih snovi. Ko znani količini kisline dodajamo neznano koncentracijo baze, lahko iz porabljenega volumna izračunamo kakšna je njena molarnost. Indikatorji so snovi, ki raztopino obarvajo z določeno barvo, na osnovi katere lahko določimo ali je neka snov kisla, bazična al nevtralna. Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje


3x Erlenmajerica 9% alkoholni kis

3x Sredstvo za zatesnitev elenmajerice Rupurut

3x Gumijasto ali stekleno cevko Soda bikarbona

3x Injekcijo Pecilni prašek

Univerzalni indikator

Pri delu so obvezna zaščitna očala in halja. Razen pri delu z gorilnikom nosite tudi zaščitne rokavice. Po končanem delu odlijte uporabljene snovi v posebej pripravljene posode za odpadke. Pazite, da reagenti ne pridejo v stik s kožo. Preden laboratorij zapustite si umijte roke. Ravnanje z odpadki (način odstranjevanja posameznih reagentov) Odpadki, ki nastanejo pri reakciji niso nevarni in jih lahko zlijemo v odtok. Ker se pri tem eksperimentu ne dela z nevarnimi kemikalijami posebna pazljivost ni potrebna. Še vedno pa je učence potrebno seznaniti, da previdnosti v laboratoriju ni nikoli odveč.





30

B. LAKMUSOV PAPRIČEK

Ali so indikatorji le snovi v tekočem agregatnem stanju ali ne? Kemiki poznamo še eno preprosto metodo določanja kislosti ali bazičnosti snovi. Učitelj ti bo dal škatlico v kateri so shranjeni lakmusovi papirčki. Na škatlici so napisana navodila za delo z njimi. Ti pa s pomočjo navodil na škatlici in svetovnega spleta zapiši, kakšen je postopek določitve pH spojin s pomočjo lakmusovih papirčkov. Postopek Vzamemo en lakmusov papirček in ga rahlo omočimo z destilirano vodo. Potem papirček primemo s pinceto in da podržmo nad odprto steklenico amonijaka in klorovodikove kisline. Opazujemo spremembe. Če pa spremembe niso dovolj jasne, lahko v dve manjši čaši nalijemo malo amonijaka in klorovodikove kisline in papirček pomočimo notri. Potrebščine Kemikalije

Opažanja Pobarvaj okvirčke v tabeli s tako barvo, kakor se je obarval lakmusov papir:

AMONIJAK KLOROVODIKOVA KISLINA

BARVA PRED EKSPERIMENTOM (NEVTRALNO OKOLJE)

BARVA PO EKSPERIMENTU


lakmusovi papički Klorovodikova kislina

kapalke amonijak

male erlenmajerice

pinceta

destilirana voda





31

1.Natančno zapiši opažanja pri eksperimentu titracija v malem! Ko smo v pripravljene raztopine dodali univerzalni indikator, se je raztopina v brizgalki obrvala rdečkasto, raztpina v spodnji čaši pa modro. Pri barvnem preskoku se je barva spremenila v rumenkasto. 2.Razloži opažanja, ki si jih dobil pri drugem eksperimentu Lakmusov papirček! Lakmusov papirček se v bazah obarva modro, v kislinah pa rdeče. 3.Pojasni reakcijo nevtralizacije na preprostem primeru! Ob pekočem občutku v želodcu pojemo rupurut in zgaga izgne.

4.Ali poznaš kakšen primer nevtralizacije iz vsakdanjega življenja? V normalnih fizioloških pogojih želodčna sluznica izloča želodčni sok (želodčno kislino in encime, ki sodelujejo pri prebavi) in zaščitno sluz. Želodec izdela vsak dan 1 do 3 litre izredno kisle tekočine. Naloga kisline ni samo razgradnja hranil, pač pa tudi zaščita pred številnimi povzročitelji bolezni. Njeno agresivnost pa blaži želodčna sluznica, ki varuje želodec pred poškodbami. Zato mora obstajati ravnovesje med izločanjem želodčne kisline in zaščitno plastjo želodčne sluznice. Kakor hitro se to ravnovesje poruši, prihaja do težav kot so: bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha ali spodnjem delu prsnega koša, občutek polnosti, spahovanje, zgaga, slabost in napenjanje, bolečina za prsnico,... Težavo lahko rešimo z zdravili imenovanimi antacidi, ki nevtralizirajo želodčno kislino in preprečujejo poškodbe sluznice.

5.Kaj so indikatorji? So pokazatelji kislin in baz. So določene močne barvi in ob spremembi njihove barve lahko sklepamo na kislost ali bazičnost spojine, ki jo preučujem.

6.Ali poznaš kakšen naravni indikator? Rdeče zelje. 7.Poleg rdečega zelja, ki ga uporabljamo kot indikator razišči iz katerega sadja ali zelenjave indikatroje še lahko pripraviš in opiši postopek priprave! Iz borovnic, hortenzij, jagod,… Potrebujemo: -nekaj temno obarvanih listov rdečega zelja

-kuhinjski mešalnik ali terilnica

-kozarček ali čaša

-kapalke

-epruvete

-lestvica pufrov z različnim pH





32

-filtrirni papir ali podoben vpojni papir

-alkoholni flomaster

-kosi plastične folije (npr. iz plastičnih map)

-vodovodna voda

Za pripravo raztopine barvila rdečega zelja uporabimo tanke močno obarvane dele lista, ki jih narežemo na manjše kose in zmeljemo v kuhinjskem mešalniku ali zdrobimo v terilnici. Drobno sesekljanim listom dodamo malo vodovodne vode, tako da dobimo gosto kašo tkiva. Pustimo nekaj časa stati, ob občasnem mešanju in mečkanju. Dobljeno temno vijolično raztopino lahko prefiltriramo v čašo ali pa odpipetiramo samo raztopino brez koščkov tkiva s pomočjo kapalke.

8.Od katere do katere Ph vrednosti so snovi bazične? Od 8 do 14.

9.Kako se imenuje ion, ki je nosilec bazičnih lastnosti? Hidroksilni ion. 10.Katere ione najdemo v razopini Ba(OH)2 ? Ba2+ in OH-

11.Oglej si submirko in makro raven delcev, prisotnih v bazični vodni raztopini amonijaka: Na sliki so s črkami označeni posamezni delci, ti pa poskušaj dopolniti legendo: Kaj prikazuje slika?___Vodno raztopino amonijaka in prisotnost delcev v njej________





33

Legenda: delec a: amonijev ion NH4+ delec b: molekula vode H20 delec c:molekula amonijaka NH3 delec d: hidroksidni ion OH- 12.Na sliki je zapis prikazan zapis reakcije amonijaka z vodo. Reakcijo najprej simolni zapiši, potem pa nariši model še enega reaktanta, ki manjka:

NH3(aq) + H2O(l)

NH4+(aq) + OH –(aq)

13.V spodnji tabeli je navedenih nekaj kislih in bazičnih snovi. Kislim stvarem dajo kisel okus različne kisline, ki se nahajajo v njih. V tabelo vpiši nekaj bazičnih snovi. Pri tem si pomagaj s svetovnim spletom. Kaj pa misliš da daje bazičnost bazičnim snovem?



limona (in ostali citrusi) citronska kislina zobna pasta


zelenjava)

citronska kislina milo


CH3COOH

čistilo za pečice

jogurt mlečna kislina Čistilo za odmaševanje

odtočnih cevi

kislo mleko mlečna kislina pecilni prašek








34


kislina, HCOOH


(aq)


boleznih

sečna kislina

14.Katera slika a,b, ali c prikazuje raztopino baze in zakaj?

Raztopino baze prikazuje slika b. 15.Dopolni stavek! Več kot je v raztopini hidroksilnih ionov, ___bolj__ bazična je baza. Več kot je v raztopini oksonijevih ionov, bolj____kisla___ je raztopina. Molekula amonijaka___sprejme_____________ proton (H+) od molekule____vode_____________. Pri tem nastaneta amonijev ion NH4+ in___________hidroksilni ion_______. Raztopina amonijaka je šibko bazična, saj na shemi v nalogi 4 vidimo, da je v vodni raztopini amonijaka več molekul amonijaka kot molekul produktov. 16.Katera sestavina v testu je po pH vrednosti močno izstopala?

Izstopala je soda bikarbona.





35

17.Poskušaj interpretirati rezultate, ki si jih dobil. Soda bikarbina (natrijev hidrogenkarbonat) je močna baza, njen pH je okoli 9. Pri segrevanju razpade na natrijev karbonat (Na2CO3), vodo (H2O) in ogljikov(IV) oksid (CO2). 2 NaHCO3 --> Na2CO3 + CO2 + H2O Sproščeni plin je "kriv" za vzhajanje testa in rahlost peciv. Je glavna sestavina pecilnega praška.


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Natrijev_karbonat&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pecilni_pra%C5%A1ek




36

Reference 1.Devetak, i., Cvirn Pavlin, T., Jamšek, S.& Pahor, V. (2011). Peti element 9, učbenik za kemijo v devetem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus. 2.Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M., & Wissiak Grm, K. (2005). Moja prva kemija 2: kemija za 9. razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan. 3.E-kemija: pH lestvica. (september 2008). Pridobljeno 7.1.2015 s svetovnega spleta: http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/mod/resource/view.php?id=286 4.E-kemija: Kisle in bazične snovi. (september 2008). Pridobljeno .12.2014s svetovnega speta: http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/mod/resource/view.php?id=286 5.E-kemija: Nekateri znani indikatorji. (september 2008). Pridobljeno 8.1.2015 s svetovnega spleta: http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/mod/resource/view.php?id=286 6. ZELENI ŠKRAT: Rdeče zelje v akciji (17.5.2005). Ljubljana: katedra za botaniko. Pridobljeno 5.1.2015 s svetovnega spleta: http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/poskusi_sam/rdece_zelje.htm 7. WIKIPEDIA: An overview of pH. (15.3.2011). Pridobljeno 7.1.2015 s svetovnega spleta: http://www.braukaiser.com/wiki/index.php/An_Overview_of_pH


http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/mod/resource/view.php?id=286



http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/poskusi_sam/rdece_zelje.htm

http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/poskusi_sam/rdece_zelje.htm

http://www.braukaiser.com/wiki/index.php/An_Overview_of_pH

Documents

Kako znanje kemije pripomore k ustvarjanju v kuhinji? · PDF fileModul za poučevanje kemije v 8 in 9 razredu osnovne šole. ... lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: ... VSEBINSKI