Kantfest Odstranjevanje nevarnih gumpotencialna nevarnost ekološke katastrofe, ki bi se lahko zgodila v primeru požara oziroma vžiga teh gum, saj bi bilo lahko ogroženo vse mesto

Odstranjevanje nevarnih gum

Po številnih opozorilih Občine Ruše končno začetek odvoza odpadnih gum z bivše TDR.

KantfestPred vrati je že petnajsti osrednji festival vrhunske

kantavtorske glasbe z mednarodnimi gosti.

Matjaž ČrešnarStrokovnjak za vadbo na

prostem o najnovejši športni pridobitvi v Rušah – objektu za street workout.

Glasilo Občine Ruše | november 2017 | letnik VI, številka 8

UvodnikVesela novica ta mesec je, da so številna opozorila in dopisi o nevarnosti brezskrbno odloženih odpadnih gum na območju bivše TDR, ki jih je Občina Ruše sistematično pošiljala na pristojne inštitucije, končno pristali na plodna tla. Odstranjevanje izrabljenih gum se je namreč že začelo, s tem pa je odstranjena tudi velika potencialna nevarnost ekološke katastrofe, ki bi se lahko zgodila v primeru požara oziroma vžiga teh gum, saj bi bilo lahko ogroženo vse mesto. Kakšen obseg je imelo to odlagališče, si lahko ogledate na fotografijah v nadaljevanju revije, v kateri smo ta mesec za vas pripravili tudi intervju z osebnim trenerjem Matjažem

Črešnarjem, ki nam je od bližje predstavil najnovejšo športno pridobitev v Rušah – objekt za vadbo na prostem oziroma street workout. Prebrali si boste lahko novice o prenovi Cvetlične ulice in wellnessa v Rušah ter o delovanju naših društev. Za konec vas želimo povabiti na obilico zanimivih jesenskih dogodkov, ki se bodo odvili v našem mestu: KANTFEST, PredMartinovanje, Noč čarovnic, Cezamov abonmajski ciklus ...

V kolikor imate kakršnakoli vprašanja, predloge, namige, kritike ali vsebino, ki bi jo želeli objaviti v Ruških novicah, nam pišite na znani naslov – [email protected]š Majcenovič

Izdajatelj: Občina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 RušeE-pošta: [email protected] Urednik: Uroš Majcenovič Uredniški odbor: Špela Žerjal, Lucijan Vihar, Teja Peček, Peter AndrejLektorica: Nastja Klajnšek Grafično oblikovanje: DTP, Boštjan Krajnc s.p.Naklada: 3000 izvodov Tisk: KTN d. o. o.Fotografija na naslovnici: Vid AndrejGlasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 392. Pisma bralcev, članke, fotografije, oglase ter vse druge prispevke sprejemamo do 20. 11. 2017, in sicer na naslov [email protected].

18

4 14

4Odstranjevanje nevarnih gumPo petih letih prizadevanj Občine Ruše za odstranitev nevarnih odpadnih gum z območja bivše TDR se je slednje le začelo.

14Matjaž ČrešnarDiplomirani osebni trener in strokovnjak za vadbo na prostem nam je izdal nekaj skrivnosti učinkovitega treninga.

18KANTFEST 2017Začenja se 15. festival kantavtorske glasbe, ki s svojo prepoznavnostjo po Sloveniji in tujini predstavlja tudi izvozni artikel Ruš.

vSEBinALetnik VI, številka 8november 2017

LOKALNE NOVICE4 Odstranjevanje nevarnih

gum5 Prenova Cvetlične ulice6 Večgeneracijski center v

Rušah8 PredMartinovo 201710 10. obletnica bazena Ruše11 Akcija Drobtinica 201712 Na Glažuti prenovili

športno igrišče

POGLOBLJENO14 Intervju: Matjaž Črešnar17 Street workout18 15. festival KANTFEST21 Otroški gledališki abonma

Lučka

ŠPORT25 24. Memorial Bena

Dolinška26 Kegljaški turnir pod UV

svetlobo

DRUŠTVA26 Na Smolniku gasili

mladinci27 Predstavitev projektov

Društva prijateljev mladine29 Likovno srečanje

ljubiteljskih slikarjev v Bistrici ob Dravi

GOSPODARSTVO30 Strokovna ekskurzija

obrtnikov OOZ Ruše

INFORMATOR31 Pridobite si nova znanja

2 / Ruške novice / noveMBeR 2017

www.ruse.si www.ruse.si NOVEMBER 2017 / RuškE NOVicE / 3

LOKALNE NOVICE

Obnova vodovoda PVC v Bistrici ob Dravi

Projekt obnove vodovoda v Bistrici ob Dravi je razdeljen na dve etapi. Prva etapa predvideva zamenjavo dotrajanih PVC vodovodnih cevovodov na Ruški cesti v Bistrici ob Dravi med Ruško cesto 54 in jaškom pred postajo za prečrpavanje Bistrica – Log. Poseg predvideva vgradnjo novih vodovodnih cevi (LŽ DN 150 duktil) v severnem robu cestišča v skupni dolžini približno 290 m.

V drugi etapi bodo zamenjani dotrajani PVC vodovodni cevovodi na Ruški cesti v Bistrici ob Dravi

med Ruško cesto 96 in Ruško cesto 136. Poseg predvideva vgradnjo novih vodovodnih cevi (LŽ DN 200 duktil) v severnem robu cestišča v skupni dolžini približno 440 m.

OR

Občina Ruše bo obnovila dotrajane vodovodne cevovode, na katerih je zaznano nadpovprečno število prelomov.

Javna razpisa za izbiro izvajalca za 'Izvajanje zimske službe na lokalnih cestah oziroma javnih poteh za obdobje štirih let'.

Podelitev štipendij dijakom in študentom.

Zunanja prenova pokopališča.

Obnova Cvetlične ulice v Rušah, obnova kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, preplastitev.

Obnova vodovoda PVC v Bistrici ob Dravi.

Zaključen razpis za izbiro izvajalca za gradnjo nove kolesarske poti med Rušami in Mariborom.

Uspešen zaključek petletnih prizadevanj za odvoz

izrabljenih gum z območja nekdanje TDR.

Komunalno urejanje območje Areha, priprava postavitve bazne postaje za operaterja mobilne telefonije in namestitev defibrilatorjev (AED).

Urejanje postajališč za avtodome na Arehu in v Rušah.

Začetek izvajanja programa Večgeneracijskega centra Štajerske v Rušah, katerega partner in sofinancer je Občina Ruše.

Priprava projekta za ureditev trga pred Domom Kulture v Bistrici ob Dravi in trga pred Občino Ruše.

IZZA OBČINSKIH VRAT

V Rušah bo postavljeno drsališče.

UKREPI MESECA

6

Toliko štipendij je podelila Občina Ruše, od tega tri dijakom in tri študentom.

ŠTEVILKA MESECA

IZJAVA MESECA

mag. Karin Jurše, direKtorica občinsKe uprave»Dobrih pet let je Občina Ruše sistematično opozarjala vse pristojne institucije v državi na ekološko sporno skladiščenje odpadnih gum, ki jih je na območju bivše Tovarne dušika Ruše odlagal lastnik zemljišča. Zaradi neposredne bližine skladišča pesticidov in transformatorske postaje bi v primeru vžiga gum to pomenilo ne samo ogroženost premoženja sosednjih podjetij, temveč tudi ekološko nevarnost za celotne Ruše. Zadovoljni smo, da so večletni ponavljajoči pozivi občine pristojnemu ministrstvu in inšpekcijskim službam končno pripomogli k odvozu gum s področja TDR. Nihče si namreč ne želi še ene okoljske katastrofe v Sloveniji. Vsaj v našem primeru nam je uspelo zadevo sanirati.«

NAPOVED MESECA

INFORMACIJEskupna ocenjena vrednost del znaša 150.216,64 eur (brez ddv). Z deli se bo pričelo konec oktobra 2017 in zaključilo v pomladnih mesecih 2018. Kontaktna oseba je magister saša ajd, občina ruše (02 669 06 41, [email protected]).

FOTO

GRA

FIJI

: OR

www.ruse.si www.ruse.si4 / RuškE NOVicE / NOVEMBER 2017

LOKALNE NOVICE

V Občini Ruše so se s problematiko odloženih odpadnih gum na območju nekdanje Tovarne dušika Ruše (TDR) soočali že od leta 2012. Na tem mestu je bilo odloženih več kot 1000 kubičnih metrov izrabljenih gum ter granulat, ki je bil po deklaraciji sodeč pripeljan iz

davorin Ferk

Odstranjevanje nevarnih gum v Rušah

FOTO

GRA

FIJE

: DAV

ORI

N F

ERK

FOTO

GRA

FIJA

: DAV

ORI

N F

ERK

Občina Ruše si je pet let prizadevala za odstranitev nevarnih odpadnih gum z območja bivše TDR, saj so predstavljale veliko ekološko grožnjo.

Lastniku gum je bila s strani pristojnih inšpekcijskih služb prav tako večkrat naložena ureditev skladiščenja izrabljenih gum v skladu s Pravilnikom o skladiščenju izrabljenih gum, česar pa lastnik ni uredil.

Več kot 25 pozivov pristojnim s strani občinske uprave

Občina Ruše je z več kot 25 dopisi in pozivi pristojnim službam opozarjala na problematiko odloženih odpadnih gum na območju TDR, ki zaradi neposredne bližine skladišča pesticidov predstavljajo veliko potencialno nevarnost v primeru požara.

Bosne in Hercegovine. Pristojne službe se je ves čas opozarjalo na bližino transformatorja ter resno nevarnost požara.

»Požar bi bilo po mnenju gasilcev PGD Ruše zaradi naloženih odpadnih gum nemogoče lokalizirati. Če bi na primer zagorelo skladišče pesticidov, bi lahko požar trajno ogrozil celotno naselje. Leta 2015, ko je že bila izdana odločba o prepovedi dovoza in o odstranitvi gum, je lastnik celo dovažal nove izrabljene gume.«

Prenova Cvetlične ulice v RušahOR

Občina Ruše izvaja gradbena in instalacijska dela v Cvetlični ulici v Rušah. Dela obsegajo obnovo kanalizacijskih in vodovodnih uličnih cevi ter vgradnjo električnih in telekomunikacijskih vodov. V času izvajanja del je stanovalcem neprekinjeno omogočen peš dostop. Dostop z vozili je omogočen v odvisnosti od faze izvajanja del, vendar ne ves čas. Stanovalce in ostale uporabnike prosimo za razumevanje.

INFORMACIJEKontaktna oseba je gospod anton gmeiner (02 671 93 30, [email protected]).


LOKALNE NOVICE

Požar bi bilo po mnenju ostalih uporabnikov prostora in po mnenju gasilcev PGD Ruše zaradi naloženih odpadnih gum nemogoče lokalizirati. Če bi na primer zagorelo skladišče pesticidov, bi lahko požar trajno ogrozil celotno naselje. Leta 2015, ko je že bila izdana odločba o prepovedi dovoza in o odstranitvi gum, je lastnik celo dovažal nove izrabljene gume.

Ministrstvo za okolje in prostor našlo sredstva za odstranitev odpadnih gum

Ker trenutno Inšpektorat RS za okolje in prostor izvaja izvršbo za odstranitev izrabljenih gum v Lovrencu na Dravskem polju, so bila praktično vsa razpoložljiva sredstva usmerjena v to izvršbo. Na srečo je uspelo Ministrstvo RS za okolje in prostor zagotoviti izredna sredstva, ki omogočajo izvedbo izvršbe v Rušah. Edino vprašanje, ki še ostaja odprto je, koliko bodo znašali stroški postopka, ki jih bo moral plačati lastnik gum, torej podjetje RIAG, ki je v stečaju. S pritožbami nad sklepom o izvršbi odstranitve gum s strani lastnikov družbe RIAG se je izvršba za odstranitev gum odlagala vse do 16. oktobra, ko je pristojni inšpektorat začel z odstranjevanjem gum. Posledično bodo vse odpadne gume v teh dneh odstranjene. Po petih letih prizadevanj Občine Ruše in PGD Ruše bo torej končno odstranjena velika ekološka nevarnost za kraj Ruše in širšo okolico, ki jo je povzročal neodgovoren lastnik odpadnih gum.

Ponovno povabiloOR

V Občini Ruše bomo v proraču nskem letu 2018 sofinancirali izbrane projekte ustvarjalnih in rekreativnih aktivnosti za otroke in mladino od 5. do 18. leta, ki se bodo odvijale v času: zimskih počitnic (26.2.-

2.3.2018), prvomajskih počitnic (27.4. –

2.5.2018), poletnih počitnic (26. 6. – 31.

8. 2018), jesenskih počitnic (29.10. – 2.

11. 2018) in novoletnih počitnic (24. 12.

2018 – 2. 1. 2019). Da bi razpis izpeljali ciljno

in hkrati čim bolj racionalno načrtovali vsebine in možnosti izvedbe, vabimo društva, pravne

in fizične osebe (ni nujno, da so iz območja Občine Ruše), ki imajo izkušnje pri delu z otroki in mladimi, da podajo zanimive idejne predloge tovrstnih vsebin s kratkim opisom izvedbe ter okvirno oceno vrednosti projekta. Pri predlogih navedite, kdaj bi se aktivnosti izvajale in za katero starostno skupino so predlagane vsebine predvidene. Rok za oddajo predlogov je petek, 10. 11. 2017 do 12.00 ure. Predloge pošljite na e-naslov: [email protected]

Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo!

»V Občini Ruše bomo v proračunskem letu 2018 sofinancirali izbrane projekte ustvarjalnih in rekreativnih aktivnosti za otroke in mladino.« FO

TOG

RAFI

JA: S

XC


LOKALNE NOVICE

Večgeneracijski center v Rušah

Občina Ruše je konec preteklega leta pristopila k sodelovanju in sofinanciranju Večgeneracijskega centra Štajerska, ki ga Dom Danice Vogrinec s partnerji izvaja

ORv prostorih Dnevnega centra CSD Ruše na Šolski ulici 16a v Rušah. Moto VGC Štajerska je “Kanček več za vse”, kar pomeni, da si z vsemi aktivnostmi in vsebinami prizadevajo za čim boljšo socialno vključenost vseh, za preprečevanje revščine in za

medgeneracijsko povezovanje. Na ta način skušajo vsakemu posamezniku ponuditi priložnost za boljše, srečnejše, mirnejše in bolj zdravo življenje. Prepričani so, da lahko s ponujeno roko vsakemu posamezniku skupaj dosežemo boljše življenje za vse in tako pripomoremo k boljši družbi.

VGC Štajerska vsem uporabnikom ponuja prostore, strokovno podporo, vodene aktivnosti, informacijsko točko in neformalno druženje, kar

V Rušah bODO iZVajaNi bODO NaSLeDNji PROgRami VeČgeNeRaCijSkega CeNTRa

1. storitve brezplačnega pravnega svetovanja namenjene ranljivim ciljnim skupinam – pomoč pri invalidskih postopkih, pomoč pri pravicah v primerih iz družinskega zakonika, osnovne informacije v postopkih dedovanja, pomoč pri pripravi različnih vlog, ugovorov, dopisov, informacije s področja delovnega prava.Izvajalec: dom danice vogrinec mariborTermin izvajanja: tretji torek v mesecu od 13.30 do 15:00kraj: dnevni center csd ruše, šolska 16a

2. storitve brezplačnega socialnega svetovanja namenjene ranljivim skupinam – svetovanje glede možnosti pridobitve sredstev na osnovi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, informacije s področja Zakona o socialnem varstvu, Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Zakona o duševnem zdravju …Izvajalec: dom danice vogrinec mariborTermin izvajanja: drugi ponedeljek v mesecu od 12:30 do 14:00kraj: dnevni center csd ruše, šolska 16a

3. aktivnosti za dvig kakovosti življenja ciljnih skupin ter

preprečevanje zdrsa v socialno izključenost in revščino – izvajanje delavnic za informiranje in osveščanje, aktivnosti skupin za samopomoč, izvajanje preventivnih delavnic za krepitev fizičnega in duševnega zdravja, tečaji tujih jezikov, inštrukcije, športne, kulturne in zabavne aktivnosti, laična nega bolnika na domu …Izvajalci: ozara slovenija, Zveza prijateljev mladine maribor, Zavod antona martina slomška, center za pomoč na domu in andragoški zavod – Ljudska univerza mariborTermin izvajanja: vsak četrtek v mesecu od 10.00 do 13.00kraj: dnevni center csd ruše, šolska 16a

4. strokovni program »mala šola demence«, ki bo potekal pod vodstvom doma danice vogrinec maribor - program osveščanja za neformalne oskrbovalce (svojce) in druge deležnike v verigi oskrbe za osebe z demenco v domačem okolju.Izvajalec: dom danice vogrinec mariborTermin izvajanja: 3. 4. 2018, 10. 4. 2018, 17. 4. 2018 in 24. 4. 2018Kraj: dom Kulture ruše

za uporabnike predstavlja ustvarjanje in vzdrževanje socialnih mrež, preprečuje osamljenost, socialno izključenost in revščino. Projekt sledi cilju dviga kakovosti življenja ciljnih skupin ter preprečevanju zdrsa v socialno izključenost in v revščino s pomočjo socialnega delovanja v družbi, v kateri te skupine živijo. Ciljne skupine, ki jih vključujejo v projekt, so: družine oziroma osebe z nizko

delovno intenzivnostjo; osebe (zlasti otroci in

mladi), ki tvegajo socialno izključenost;

starejši (zlasti tisti iz socialno ogroženih okolij);

družine, v katerih so bile zaznane slabe starševske kompetence;

otroci in mladi s posebnimi potrebami;

romske družine (zlasti otroci in mladi iz teh družin);

enostarševske družine in invalidi.

Za vsebine skrbijo zaposleni na projektu in prostovoljci s

»VGC Štajerska vsem uporabnikom ponuja prostore, strokovno podporo, vodene aktivnosti, informacijsko točko in neformalno druženje, kar za uporabnike predstavlja ustvarjanje in vzdrževanje socialnih mrež, preprečuje osamljenost, socialno izključenost in revščino.«

FOTO

GRA

FIJA

: OR


LOKALNE NOVICE

INFORMACIJEHedvika potočar, predsta vnica za projekt vgc (02 669 0642, [email protected]).

urniK v rušaH - občina ruše

Datum Ura Partner Izvajalec Kontakt Naslov Steber

21.11.2017 13:30-15:00 DDV MB Natalija Zmazek Jurkovič 02 480 61 76 Brezplačna pravna pomoč 1.

13.11.2017 12:30-14:00 DDV MB Darko Špindler 051 376 067 Brezplačna socialna pomoč 2.

02.11.2017 10:00-13:00 DDV MB Veronika Gorišek 031 659 734 Telovadba za telo in možgane 3.

09.11.2017 10:00-13:00 DDV MB Manuela Strmšek 031 759 780 Kanada - potopis 3.

16.11.2017 10:00-13:00 ZAMS Mateja Bečan 031 591 864 Naučimo se tehnik sproščanja 3.

23.11.2017 10:00-13:00 DDV MB Said Bešlagič 031 659 734 Glasbene urice 3.

30.11.2017 10:00-13:00 CZPND Darja Ljubimski 02 235 05 20 Laična nega na domu 3.

pomočjo vključevanja drugih organizacij. Vsi ti so zagotovilo za odlično izpeljane aktivnosti in profesionalno voden VGC, ki pa kljub vsej profesionalnosti kaže tudi kanček več – toplino, prijaznost in domačnost.

Prenova bencinske črpalke v Rušah

petroL d. d.

Kolektiv bencinske črpalke v Rušah sporoča, da je skupina

Petrol d.d. v ponedeljek, 23. 10. 2017, pričela z obnovitvenimi in gradbenimi deli bencinske črpalke v Rušah. Dela bodo predvidoma zaključena v začetku decembra.

napoveduJemo:v petek, 1. 12. 2017ob 18:00prižig lučiv parku pred občino ruše.

Sodelujejo:Kre.aKtiv, oš Janka glazerja ruše, ceZam, občina ruše

Sledi praznični decembrskidružabni program.

Obvestilo o izgradnji optičnega omrežja v Rušah

Na vsa vprašanja v zvezi s potekom izgradnje in delih na posameznih odsekih optičnega omrežja v Rušah boste dobili odgovor pri odgovornih izvajalcih del.

ORGVO – informacije o

gradbenih delih: Marjan Zupan, vodja del

(031-245-852), Tomaž Šinkovec, vodja del

(041-899-907), Jani Škrlec, kontaktna oseba

(031-882-632).

FOTO

GRA

FIJA

: OR

www.ruse.si8 / RuškE NOVicE / NOVEMBER 2017

www.ruse.si NOVEMBER 2017 / RuškE NOVicE / 9

www.ruse.si10 / RuškE NOVicE / NOVEMBER 2017

LOKALNE NOVICE

Ob jesenskem dnevu športa praznovali 10. obletnico bazena Rušeteja peček, špela Žerjal

CEZAM je konec septembra v Športnem parku Ruše organiziral prireditev Jesenski dan športa, ki je bil namenjen vsem generacijam. S celodnevnimi, brezplačnimi športnimi aktivnostmi so obeležili deseto obletnico obstoja ruškega bazena. V čast prvi okrogli obletnici so pripravili program številnih športno-rekreativnih dejavnosti, primernih za vso družino. Občani in drugi obiskovalci so se lahko brezplačno kopali v bazenu, obiskali wellness, kegljali, igrali odbojko na mivki in košarko, rolkali, veslali na Čolnarni pod Športnim parkom Ruše, spoznavali kolesa z električnim pogonom (Turbo bikes Pohorje), preizkusili napihljiva igrala za otroke, se posladkali s torto ter se ob dobri glasbi družili s prijatelji.

Tomi Prosnik, direktor

CEZAM-a je ob tej priložnosti povedal, 'Bazen je bil in je v Rušah še vedno eden od osrednjih športnih objektov. V zadnjih desetih letih so ga Rušani kar dobro sprejeli, zelo priljubljen pa je tudi pri obiskovalcih od drugod, predvsem pri Mariborčanih. Slednji pravijo, da radi prihajajo sem zato, ker deluje domače. Poleg tega naša

ekipa skrbi za različne programe: od šolskih športnih prireditev in tečajev plavanja do potapljanja in wellness programov ter drugih vsebin, ki so ljudem zanimive.'

Hiter razvoj širšega kompleksa z obnovo igrišč, dodajanjem novih športnih površin in ureditvijo Športnega parka Ruše lepo zaokroža športno ponudbo v Rušah in to obiskovalce še dodatno navdušuje. Tudi nabor programov, ki jih izvajajo v bazenu, se je skozi desetletje bistveno razširil. Med najbolj smelimi načrti za prihodnost je nadgradnja wellness programov. 'Skrbimo, da bo ponudba programov v prihodnosti še večja in bolj pestra. Pri tem pa si želimo, da bazen ohrani to svojo 'dušo'. Še naprej bomo skrbeli, da bo dobro vzdrževan in da bodo zadeve delovale tako kot morajo. Trudili se bomo, da bodo ljudje ob obisku dobro sprejeti in skušali s prenovami programov poskrbeti za sveže dogajanje in ponudbo. V skladu s tem

razmišljamo tudi o nadgradnjah, predvsem na področju wellnessa, kjer nameravamo urediti kar nekaj zadev. Najprej želimo urediti teraso, dodelati počivališče in urediti masažni bazen. Poleg tega imamo z novimi pridobitvami na prostem pred bazenom še eno veliko priložnost za dodaten zagon za vse letne čase, razmišljamo namreč o dodatnih športnih programih, kot je na primer drsališče pozimi,« je še pojasnil Prosnik. Ob praznovanju so - kot se spodobi - upihnili tudi svečke in se posladkali s torto ter si ob tem zaželeli, da uresničijo cilje, ki so si jih zadali.

Številni obiskovalci so ta dan, ki je bil prežet s prijetnimi pozno poletnimi temperaturami, izkoristili za družinsko preživljanje popoldneva, veliko jih je izkoristilo brezplačen vstop v bazen in v wellness, številni ljubitelji narave pa so se odpravili tudi na pustolovsko raziskovanje Drave s kajaki in kanuji.

»Trudili se bomo, da bodo ljudje ob obisku dobro sprejeti in skušali s prenovami programov poskrbeti za sveže dogajanje in ponudbo. V skladu s tem razmišljamo tudi o nadgradnjah, predvsem na področju wellnessa, kjer nameravamo urediti kar nekaj zadev. Najprej želimo urediti teraso, dodelati počivališče in urediti masažni bazen.«

FOTO

GRA

FIJE

: BK

TV

www.ruse.si

LOKALNE NOVICE

NOVEMBER 2017 / RuškE NOVicE / 11

akcija DRObTiNiCa 2017Hedvika potočar, predsednica KorK ruše

KORK Ruše vsako leto sodeluje v vseslovenski humanitarni akciji DROBTINICA. Kot ponavadi so nam tudi tokrat na pomoč priskočile pekarne in Kmečke žene Ruše ter nam skupaj darovali 119 štruc kruha in nekaj drugih manjših pekovskih izdelkov. S prodajo kruha in s prejetimi prostovoljnimi prispevki smo skupaj zbrali 623 EUR. Zbran denar smo 19. 10. predali predstavnici šolske skupnosti. Zbrana sredstva bodo v celoti namenjena otrokom iz OŠ Janka Glazerja Ruše, ki potrebujejo pomoč.

FOTO

GRA

FIJA

: OR

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je naša skupna akcija uspela. Predvsem pa iskrena hvala vsem donatorjem kruha: Mercator Ruše (Pekarna

Grosuplje in Žito), pekarna Center Ruše, Kmečke žene Ruše, Miklavške pekarne, pekarna Strnad Viljem Oplotnica, pekarna Kavčič, vodstvu Caffe Picanto in hotela Veter, Režijskemu

obratu Občine Ruše, mentorici in učencem prostovoljcem OŠ Janka Glazerja Ruše, članicam KORK Ruše, KORK Bistrica ob Dravi in vsem ljudem dobrega srca za prejeta finančna sredstva.

V Rušah nova glasbena skupina Trezordamir Knez

Trezor je nova glasbena skupina, ki skupaj deluje približno eno leto. V tem času smo ustvarili nov program, ki je sestavljen deloma iz instrumentalne, deloma pa iz vokalne glasbe. Stil glasbe, ki jo izvajamo je fuzija bluesa, jazza, rocka in funka. Čez poletje smo posneli 17 novih skladb, ki so trenutno še v studijski obdelavi. S pričetkom prihodnjega leta se nadejamo, da jo bomo lahko prvič ponudili v pokušino. Ker nameravamo prvič nastopiti prav v Rušah, je prav, da vas že

sedaj povabimo nanj. Glasbeno skupino sestavljamo: Damir Knez (kitara, vokal, orglice), Darko Obretan (klavir, klaviature), Stanislav Polič (bas kitara) in Jani Podrzavnik (bobni).

»Trezor je nova glasbena skupina, ki skupaj deluje približno eno leto. V tem času smo ustvarili nov program, ki je sestavljen deloma iz instrumentalne, deloma pa iz vokalne glasbe. Stil glasbe, ki jo izvajamo je fuzija bluesa, jazza, rocka in funka.«

»S prodajo kruha in s prejetimi prostovoljnimi prispevki smo skupaj zbrali 623 euR. Zbran denar smo 19. 10. predali predstavnici šolske skupnosti. Zbrana sredstva bodo v celoti namenjena otrokom iz Oš janka glazerja Ruše, ki potrebujejo pomoč.«

FOTO

GRA

FIJA

: DAM

IR K

NEZ


LOKALNE NOVICE

Na glažuti prenovili športno igriščeteja peček

7. oktober je bil pomemben dan za krajane in krajanke Glažute, saj so tamkaj odprli prenovljeno igrišče in ga predali svojemu namenu. Na ta dan so priredili tudi športne igre.

Obnova igrišča na Glažuti se je pričela konec lanskega leta, načrtovali pa so jo že pred sedmimi leti, vse od ustanovitve Športnega društva Glažuta. 'Sama obnova igrišča je trajala dobro leto. Začetki aktivnosti na tem igrišču pa so stari od sedem do osem let. Na osnovi teh aktivnosti je bilo ustanovljeno Športno društvo Glažuta, preko katerega smo lahko kot formalna organizacija tudi izvajali vse aktivnosti,' je dejal Lovro Bačun iz Športnega društva (ŠD) Glažuta. K temu je dodal, da so potrebo prepoznali že v času, ko je bil on sam še otrok oziroma najstnik. 'Ko sem bil še mlajši in sem imel več prostega časa za preživljanje v naravi na tem delu Smolnika, natančneje na Glažuti, nismo imeli prostora za igranje nogometa, odbojke, košarke ... Že kot otroci smo zato prilagajali ta prostor za različne igre in športe, saj je bil nekoč že urejen za ta namen. Prav zato smo imeli željo, da bi ta prostor prenovili, ga napravili boljšega in lepšega oziroma bolj primernega za igre z žogo,' je povedal Bačun. Povedal je tudi, da so velik posluh za obnovo tega igrišča imeli člani Krajevnega odbora, še posebej predsednik Danilo Lešnik. 'On je bil tisti, ki je na koncu zavzel za pomoč Športnemu društvu Glažuta ter nam namenil nekaj sredstev, s katerimi smo lahko plačali gradbeno mehanizacijo in vsa ostala potrebna dela, s katerimi smo lahko dosegli rezultat, ki ga imamo sedaj. Za

tehnično pomoč je poskrbel tudi Režijski obrat Občine Ruše,' je še dodal Bačun.

Ob tem v društvu upajo, da bodo dobili nekaj sredstev tudi v prihodnjih letih, saj želijo nadaljevati z obnovo oziroma še izboljšati igralno površino. Igrišče, ki bo sicer prihodnje leto štelo že 60 let, je leta 1954 začel graditi krajan Hinko Rutnik in ga v štirih letih tudi dokončal. 'Takrat nas je bila skromna četica mladih ljudi z veliko želje. S pomočjo dobrega prijatelja in sošolca Vlada Skerbinjeka je pred mnogimi leti na tem mestu začelo nastajati igrišče. Pri bližnji hiši, kjer sedaj stoji igrišče, smo našli apno, a ne

tisto gradbeniško, temveč neke vrste 'žlindro'. In na tem kupu so se otroci zelo radi igrali, kopali in vrtali po njem ter počeli vse mogoče stvari,' se je gospod Rutnik spominjal začetkov gradnje igrišča na Glažuti.

Po slovesni otvoritvi in predaji igrišča so na Glažuti dan nadaljevali v športnem duhu, saj so priredili športne igre. Hkrati pa so člani ŠD Glažuta že pričeli načrtovati aktivnosti za 60-letnico igrišča. Slednjo nameravajo obeležiti maja prihodnje leto.

»Sama obnova igrišča je trajala dobro leto. Začetki aktivnosti na tem igrišču pa so stari od sedem do osem let. Na osnovi teh aktivnosti je bilo ustanovljeno Športno društvo glažuta, preko katerega smo lahko kot formalna organizacija tudi izvajali vse aktivnosti.«

FOTO

GRA

FIJE

: ŠD

GLA

ŽUTA

www.ruse.si www.ruse.si

LOKALNE NOVICE


Letošnji dijaki prvih letnikov so bili že deveta generacija, ki je v novo šolsko leto vstopila z aktivnostmi na projektnih dnevih ali taboru, kot jih imenujejo pogovorno. »Udeležili smo se različnih delavnic in izdelovali stvari na temo Pohorskih pravljic. Takšen sprejem je nekaj posebnega in mi je zelo všeč,« je povedal Luka Čevnik, dijak 1. letnika smeri kemijski tehnik. Žiga Čede iz 1. letnika smeri farmacevtski tehnik je dejal, » Na takšen način se lahko dijaki boljše spoznamo med seboj ter se kasneje bolje počutimo v razredu.«

106 dijakom GSKŠ Ruše se je letos pridružilo tudi štirinajst prijateljev iz Srbije. Siniša Lisica, dijak Kemijsko-tehnološke šole Subotica nam je povedal, »Bilo je prekrasno, sodelovali smo na

številnih zanimivih delavnicah, zelo navdušeni smo bili nad tukajšnjo naravo. Spoznali smo ogromno ljudi, nastala so nova prijateljstva.« Namen takšnih projektov je bolj sproščeno in morda celo bolj učinkovito učenje ter izmenjevanje izkušenj med sovrstniki in profesorji. Nataša Nikolovski, profesorica kemije na Kemijsko-tehnološki šoli Subotica, je dejala, »To je čudovita manifestacija. Pohvaliti moram ta zanimiv projekt, otroci so neverjetno zainteresirani. Veliko smo se naučili in upam, da se bo to sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje.«

Zadnji dan druženja v Ribnici so dijaki izkoristili za druženje s svojimi starši, ki takšne projekte podpirajo. »Šola je imela včasih slogan 'zelo prijazna šola'. A to so lahko le črke na papirju, če dijaki in starši nimajo možnosti tega tudi dejansko doživeti. Pri takšnih projektih je pomembno, da se dijaki povežejo med seboj in da spoznajo, da smo tudi učitelji ljudje. Ključ do uspeha je, da dijaki spoznajo zanimive vsebine skozi naravo in skozi druženje v prelepem okolju Pohorja,« je povedal ravnatelj GSKŠ Ruše Samo Robič.

Dijaki in dijakinje prvega letnika gSkš Ruše zaključili projektne dneve

teja peček, špela Žerjal

FOTO

GRA

FIJE

:BK

TV

Dijaki in dijakinje Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše so zaključili s projektnimi dnevi v Ribnici na Pohorju

Vabiloobčina ruše in ceZam vabita občane na medgeneracijsko srečanje, ki se bo odvilo v soboto, 4. 11. 2017, ob 12. uri v športnem parku ruše in sicer v okviru prireditve predmartinovo 2017.

v sproščenem vzdušju bomo ob zanimivem kulturnem programu,

družabnih aktivnostih in pogostitvi poklepetali ter skupaj preživeli prijeten dan. na ta dan smo za babice in dedke z vnučki ter starejše od 65 let organizirali tudi brezplačno kopanje v bazenu ruše (od 9. ure dalje).

Za starejše od 65 let smo pripravili tudi manjšo pogostitev, zato prosimo, da svojo udeležbo predhodno potrdite najkasneje do četrtka, 2. 11. 2017, na telefonski številki 02/673-

05-03 ali 051-624-401, preko e-pošte [email protected] ali osebno na recepciji bazena, šolska ulica 17, 2342 ruše (med 8. in 21. uro).

ob predhodni prijavi vas bo na dan prireditve v športnem parku ruše čakal kupon za hrano, pijačo in kopanje. v pričakovanju vaše udeležbe in srečanja z vami vas prijazno pozdravljamo.

občina ruše in ceZam

»udeležili smo se različnih delavnic in izdelovali stvari na temo Pohorskih pravljic. Takšen sprejem je nekaj posebnega in mi je zelo všeč.«

POGLOBLJENO


noveMBeR 2017 / Ruške novice / 15

OČIOČIiz v

»Žal je sistem v Sloveniji takšen, da je lahko osebni trener vsakdo, ki se vpiše v tečaj, zanj plača 900 EUR in ima 12 vikendov časa. Sam sem doštudiral na Pedagoški fakulteti - smer športno treniranje - in upam si trditi, da niti po končani diplomi nisem imel dovolj znanja za samostojno delo. Vse to pomeni, da je potrebnega še veliko samoizobraževanja in lastnega interesa.«

Osebni trenerNaš sogovornik ta mesec je bil Matjaž Črešnar, diplomirani osebni trenerin strokovnjak za vadbo na prostem. Razkril nam je nekaj skrivnostiučinkovitega treninga in pomen najnovejše športne pridobitve v Rušah –objekta za street workout.

Pozdravljen Matjaž, povej nam najprej kdaj je nastala ta zanimiva športna panoga - vadba na prostem oziroma street workout?V tujini je tako imenovana ulična vadba prisotna že skoraj v vsaki ulici in na vsakem vogalu, ima več desetletno zgodovino. V Sloveniji so se začele prve naprave postavljati pred približno sedmimi leti.Iz česa in kako se je razvil ta šport?Ta šport je nekakšna kombinacija gimnastike na telovadnih orodjih, treninga z izkoriščanjem lastne teže in fitnesa. Gre torej za mešanico različnih športov, ki vključujejo vaje za mišično moč, predvsem z uporabo lastne teže.Kakšen je namen te vadbe?Namen je vzdrževanje mišične moči in povečevanje le-te, razgibanje telesa, povečanje gibljivosti in nadgrajevanje vsega tega z različnimi akrobacijami. Največja prednost tega športa je, da se lahko vse opisano izvaja na prostem, v naravi, na svežem zraku, pod drevesi. In pri tem posameznik ne porabi niti enega centa.Ali obstajajo kakšna tekmovanja v tem športu?V tujini obstaja kar obširen spekter tekmovanj na zelo visokem nivoju in z ogromnimi denarnimi vložki. Praviloma so ta tekmovanja povsod velika atrakcija in paša za oči.Kaj pomeni takšen objekt za vadbo na prostem za sam kraj, mesto?Vsekakor je to zelo velika pridobitev za Ruše. Verjamem, da bo ta izjemna pridobitev razlog, da bo vsaj delček mladih naredil nekaj več zase in za svoje telo. Zavedati se moramo, da so Ruše s svojo infrastrukturo športnih objektov korak pred Mariborom. Ne smem pozabiti tudi na starejše, ki bodo lahko s pomočjo ovir razgibavali svoje telo in ostali še bolj aktivni. Le volja je pomembna.Kar nekaj let se že ukvarjaš z osebnim treningom, kakšna je vloga osebnega trenerja – mora biti motivator ali nekdo, ki svetuje in nadzira pravilno izvajanje vaj?

Vloga osebnega trenerja se je z leti precej spremenila. Biti moram motivator, učitelj, športnik, včasih tudi psiholog. Vse to je vključeno v moje delo. Sicer je to osebni pristop, ki si ga vsak trener določi sam. Jaz pogosto treniram skupaj s strankami in jih na ta način motiviram. Najlažje je šteti in popravljati, to zna skoraj vsak.Kakšno je sicer stanje na področju osebnih trenerjev, vemo da je danes ta panoga zelo razširjena?Žal je sistem v Sloveniji takšen, da je lahko osebni trener vsakdo, ki se vpiše v tečaj, zanj plača 900 EUR in ima 12 vikendov časa. Sam sem doštudiral na Pedagoški fakulteti - smer športno treniranje - in upam si trditi, da niti po končani diplomi nisem imel dovolj znanja za samostojno delo. Vse to pomeni, da je potrebnega še veliko samoizobraževanja in lastnega interesa.Kakšen profil ljudi najame osebnega trenerja? So to večinoma osebe s preveliko telesno težo?Interesi so lahko različni: izguba telesne teže, pridobivanje mišične mase, boljše počutje in zdravje, večja psihofizična pripravljenost, večja gibljivost. Treninge vodim osebno, v parih ali v skupini.

Zadnje čase se več ukvarjam s športniki in z ekipami, pripravljal sem na primer Žigo Dimca za Evropsko prvenstvo v košarki,

treniram tudi aktualne državne prvake v futsalu – MB Future.Kako pa so videti vaje, ki jih izvajaš zase, kakšen je tvoj osebni režim treninga?Imam popolnoma svoj koncept, torej sistem vaj, ki so zrasle na mojem zelniku. Skoraj vsaki vaji, ki že obstaja, dodam nekaj svojega. Na podlagi dolgoletnih izkušenj in raziskovanja samega sebe, sem si dokazal, da je to najbolj učinkovito. Ali vaje raje izvajaš na prostem ali v telovadnici oziroma v fitnesu?Vsekakor sem raje v naravi, če le vreme in čas to dopuščata. Zavedam se, da s tem krepim tudi svoj imunski sistem.Kako pomembna je prehrana za izklesano telo?Prehrana je seveda zelo pomembna za lepo oblikovano telo. Pomembna je pravilna izbira živil: beljakovin, maščob, vlaknin in ogljikovih hidratov. To je temelj za nadgradnjo in dobro formo.Kdo ali kaj je tvoj motivator za trening?Zadnje čase je to družina, s katero največkrat treniramo skupaj. Seveda moram k tem treningom dodati še svoje specifične treninge, vendar ogromno rekreacije opravimo skupaj.Kakšni so tvoji cilji v športu? Si jih že kaj dosegel?

BESEDILO Uroš Majcenovič | FOTOGRAFIJE osebni arhiv Matjaža črešnarja

INFORMACIJEČe imate željo izoblikovati vaše telo ali izvedeti več o Matjažu Črešnarju, potem obiščite njegovo Facebook stran (Matjaž Črešnar dipl. Trener) ali pokličite na telefonsko številko 031 205 072.

POGLOBLJENO


Moj cilj je iz svojega telesa iztisniti maksimum. Nekaj ciljev sem že dosegel, a jih veliko še vedno ostaja in jih nikoli ne bo zmanjkalo.Na kateri svoj športni dosežek si najbolj ponosen?Vsekakor sta med njimi zmaga v teku po stopnicah na Kalvarijo v Mariboru in zmaga na Dancon marshu (tek na 25 km z 10 kg opreme) med več kot 900 sodelujočimi iz 30 držav.Kako naj si ljudje strukturirajo svoj dan, da bo v njem dovolj prostora tudi za telesno aktivnost, saj vemo, da je danes večina ljudi ves dan v službi ali po opravkih?Prepričan sem, da si lahko vsakdo dnevno rezervira vsaj 30 minut za rekreacijo. Ni potrebno pretiravati, za začetnike in starejše je to lahko razgibavanje, hoja, ali pa kombinacija obojega. Za tiste bolj pripravljene bo že 45 do 60 minut vaj dovolj. Vsem, ki popoldan sedejo za računalnik ali ležejo na zofo priporočam, da se namesto tega odpravijo na sprehod, ali v naravo.Koliko gibanja oz. telesne aktivnosti na dan je za povprečnega človeka priporočljivo, zdravo?Že 30 minut na dan je dovolj. Vse je odvisno od pripravljenosti, intenzivnosti in načina treniranja. Če izvajam vaje za moč, je zame lahko 50 minut treninga popolnoma dovolj, z visoko intenzivnostjo treninga mi zadošča že 30 minut. Pri teku ali sprehodu, kjer krepimo srčno-žilni sistem, se ta čas lahko podaljša na 1 uro ali več.Katere vaje so najbolj primerne za običajne ljudi, ki želijo dvigniti nivo splošnega fizičnega počutja?Sam sem privrženec več različnih načinov treninga: tek, hoja, kolesarjenje, vaje za moč v fitnesu oziroma telovadnici, vaje na ovirah – vadba na prostem. S tem krepimo celotni del telesa, kar je zame najpomembnejše. S čem se poleg osebnega trenerstva še ukvarjaš?Imam redno službo v Slovenski vojski, mojo popoldansko dejavnost pa predstavlja osebno trenerstvo.


Street workoutO bčina Ruše in CEZAM Ruše sta

ob že obstoječem fitnesu na prostem pri Zdravstvenem domu

Ruše postavila še orodja za izvajanje vadbe na prostem oziroma za t. i. street workout. Naprave so namenjene za trening z izkoriščanjem in z uporabo lastne teže na prostem. Naprave so postavljene v okviru projekta ‘Ustvarjanje športne platforme in prepoznavnosti občine’ Lokalne akcijske skupine LAS DRAVA.

Vadba na prostem je novo športno področje, ki je veliko bolj zanimivo, zabavno in privlačno kot vadba v klasični telovadnici. Vaje se lahko izvajajo kjerkoli in kadarkoli, v lokalnih parkih, na igriščih ali kar na dvorišču. Navdušenci nad takšno vadbo zagovarjajo idejo, da je fitnes stanje

svobodomiselnega duha in da je vse, kar človek potrebuje za vadbo, telo in vztrajnost.

Tipičen primer vadbe na prostem sestavljajo vaje iz: atletike (sistem vaj z različnimi ravnmi

napora, ki so predvideni za krepitev mišičevja, moči in vzdržljivosti ter za oblikovanje atletske postave),

gimnastike (kombinacija preprostih vaj, ki se izvajajo z uporabo lastne teže) in

parkourja (fizična disciplina francoskega izvora, katere cilj je premostitev ovir na najbolj učinkovit način in s pomočjo lastnega telesa – skakanje, plezanje, valjanje, zibanje, stenske akrobacije).

BESEDILO Marko oziM | FOTOGRAFIJE CEzaM

01VAJA

Dvovišinski drog za dvige

02Dvovišinski drog za noge

03Dvovišinski drog za sklece

04Lestev

05Dvojna vertikalna lestev

VAJA: Z obema rokama se oprimite drogov, težo prenesite na eno roko, z drugo roko pa preprimite naslednji drog na lestvi.

VAJA: Po lestvi splezajte navzgor, prestopite na drugo stran in se po njej spustite navzdol.

VAJA: S podprijemom se z obema rokama oprimite droga in se izmenično dvigajte ter spuščajte. Dvig se naj konča takrat, ko je brada nad drogom.

VAJA: En nogo položite na drog, dvignite obe roki hkrati in se priklonite k nogi. Nato vrnite telo v prvotni položaj in enako ponovite z drugo nogo.

VAJA: Oprimite se obeh drogov in se na rokah izmenično dvigajte ter spuščajte.


15. KANTFEST

PRIČENJA SE 15. KANTFEST

V petnajstih letih je festival Kantfest s svojo prepoznavnostjo po Sloveniji in tujini predstavljal tudi izvozni artikel Ruš, je festival duhovito komentiral najzvestejši pokrovitelj festivala

vse od njegovega začetka do danes, Boris Žunko. Prav on in njegovo podjetje Ferrum d.o.o. sta skrbela, da je imel Kantfest vsa ta leta zelo zgovorne in prepoznavne nagrade – Kante, ki s svojo samoironijo sporočajo, kaj si o pehanju za nagradami v umetnosti (in nasploh) misli celotna ekipa, ki je festivalu stala ob strani.

In kdo so bili sodelavci, ki so festivalu s svojimi odločitvami gradili kredibilnost? Žirijo, ki je izbirala in določala, kaj na festival sodi in kaj je prav izpostaviti sestavljajo: Rok Jurič, Bojan Sedmak, Adi Smolar, Jani

Kovačič, Xenia Jus, Katarina Juvančič, Urška Čop Šmajgert, Jure Potokar, Gregor Bauman in Teja Klobčar. Z njihovo pomočjo je bilo mogoče ustvariti mrežo, se povezati z radijskimi in televizijskimi hišami ter z drugimi mediji, hkrati pa tudi s partnerji festivala izven Slovenije. Na tej točki se je še posebej izkazala mobilnost festivala, saj je v Beogradu nastala franšiza festivala Kantfest Beograd, v Bosni in Hercegovini pa Kantfest Sarajevo. Je pa dejstvo, da se je sedaj festival znašel na prelomnici. Sofinanciranje lokalne skupnosti, CEZAM-a in Ministrstva za kulturo se vztrajno niža, zato bo prav kmalu potrebno sprejeti odločitev o nadaljnjem razvoja festivala. Ker vemo, da nihče ni prerok na svoji zemlji, naj o Kantfestu govorijo drugi, mi se bomo pa nato odločili.

BESEDE: Peter Andrej | FOTOGRAFIJE: CEZAM, SlAvko RAjh, ToMiSlAv PinTER, kATARinA juvAnčič, jAn ugRin/MMC RTvSlo

Osrednji festival tokrat vabi na večer vrhunske kantavtorske glasbe z mednarodnimi gosti

Kaj pravijo o festivalu kantfest letošnji nastopajočiAdi Smolar kantavtor»Vloga festivala Kantfest v Rušah je zelo pomembna, saj spodbuja avtorje k ustvarjanju, predvsem pa opogumlja še neuveljavljene ali manj uveljavljene izvajalce kantavtorske glasbe, da svoja dela tudi javno predstavijo. Pogrešam večjo medijsko podporo, ki bi jim omogočila večjo prepoznavnost med poslušalci. Pohvaliti moram Radio Slovenija za promocijo dobre in nove slovenske glasbe, seveda bi lahko bilo tega več oziroma bi lahko že zdavnaj pristopil k organizatorjem festivala in vsaj finalne večere posnel ter jih nato večkrat predvajal. V vseh letih festivala so se predstavili številni zelo kvalitetni glasbeniki, ki so tako po glasbeni kot po tekstovni plati pokazali veliko kakovost in inovativnost. Seveda pa je potrebno vedeti, da gre za glasbo, ki na žalost ostaja skrita večini poslušalcev in to bi se dalo spremeniti tudi s kakšnimi oddajami na televiziji, vsaj v enaki meri kot predstavljajo narodnozabavne izvajalce.«

POGLOBLJENO

Gregor Bauman novinar, sodelavec oddaje Aritmija»V prilogi Dela (Pogledi.si) je povedal, »Prav Kantfest je zbral kantavtorje nove generacije in jim dal prvo priložnost. In zgodilo se je nekaj neverjetnega – izkazalo se je, da je v našem prostoru veliko pesnikov, ki instrument razumejo tako kot Woody Guthrie. Medtem ko s(m)o staro gardo bardov poznali starejši, si je nova generacija pot začela utirati prav na Kantfestu. Albumi Marka Groblerja, Katarine Juvančič in Dejana Lapanje, Boštjana Narata, Leona Matka so vzorčni primer, da še obstaja posluh in (resda omejen) trg za introspektivno liriko, oblečeno v čutne akorde.«

Bojan Tomažič glasbenik, novinar»V pogovoru z Nano Golob Polič je povedal, »Bil sem na Kantfestu v Rušah in Beogradu«!

Ob izjemnih slovenskih kantavtorjih je nujno treba biti ponižen. Kar o sebi pravim, ni ne samozavest, ampak poklon slovenski kantavtorski sceni. In prav za njo veliko naredi festival

Kantfest... Vpijal sem ga v Rušah in v Beogradu. Naš slovenski je seveda užitek, ker imam rad slovenske pesmi, čeprav se od drugih tudi ne odvračam. Uživam pač, ko se v našem

jeziku pove kaj globokega in duhovitega. Kantfestov slogan ‘Iščemo dobro glasbo z dobrimi besedili’ bi morali preimenovati v ‘Najdemo dobro glasbo z dobrimi besedili.’ In kaj bi si še drugega želeli! Kantfest potrebujemo, ker verjame v ustvarjalno moč naših avtorjev, to je v

državi, kjer nihče več nikomur nič več ne verjame, že tako in tako posebnost. Ni zaprašen in zaprt v krog ene od možnih izraznosti. Bi pa bilo lepo, ko bi tisti, ki govorijo, kako jih skrbi

za slovenski jezik, tem pesmim prisluhnili. Da bi se človeku ob poslušanju radia naježila koža od vzhičenosti, ponosa in ne od še enega obupanega vzklika, ‘Kako je to mogoče?’ V avtu poslušam nacionalni radio in ga vsakih nekaj kilometrov ugasnem, ker ne morem poslušati

glasbe. Saj priznam, da sem z leti postal še bolj občutljiv na neumnosti in omlednosti, vendar vsega niti ob pelinkovcu človek ne bi mogel prebaviti.«

Jure Potokar pesnik, prevajalec»O Kantfestovi vlogi za razvoj avtorske glasbe

največ pove dejstvo, da se je glas o njem razširil daleč čez meje naše dežele in da se v

zadnjih letih nanj prijavlja vse več ustvarjalcev zlasti z Balkana. Vsekakor pa je izjemnega

pomena tudi za domače ustvarjalce, saj se na njem pogosto prvikrat širše javno predstavijo, se med seboj spoznajo in izmenjajo izkušnje.

Gotovo pa je največjega pomena za zmagovalce, ki na ta način pridejo do prvih

pravih posnetkov svojega ustvarjanja.«

20 / RuškE NOVicE / NOVEMBER 2017

Katarina Juvančič pevka, kulturna antropologinja»V petnajstih letih, odkar obstaja Kantfest, se je vest o domačih trubadurjih in trubadurkah razširila iz Ruš preko Ljubljane, do Irske in Balkana. Včasih mukoma, vedno pa vztrajno in z veliko navdušenja je festival Kantfest v tej dekadi številnim kantavtoricam in kantavtorjem omogočil platformo za predstavljanje svojih stvaritev, jih povezal ter jih promoviral doma ter v tujini. Brez Kantfesta bi bilo “kantavtariti” na domačih tleh veliko težje in predvsem manj odmevno. Kantfest v vsako slovensko vas in mesto!«

Jani Kovačič kantavtor in profesor filozofije»Ljudje ogromno pišejo, skladajo. Na domači računalnik lahko danes vsak v zelo solidni kakovosti posname svoje komade, ki se lahko brez težav predvajajo na radiu. Skratka produkcija je izjemna. Opažam, da se je tudi stanje na področju besedil izboljšalo. Nedvomno gre za najkvalitetnejša peta besedila. Težava je v javnem preverjanju svojega dela. Poplava kulturnih prireditev in posledično upada obiska pesti vse žanre. Ravno to je bil razlog ZA festival – javno predstavljanje novih izvajalcev. Sedaj smo se osredotočili na nove komade. Zanimivi avtorji so napravili prijeten prepih in festival je bil za marsikoga odskočna deska. Želeli bi si seveda celoletno brbotanje kantavtorske pesmi.«


POGLOBLJENO

C EZAM je za vse otroke v Rušah pripravil ABONMAJSKI CIKLUS, ki bo s šestimi predstavami potekal v Domu kulture Ruše kar

pol leta dolgo in sicer od konca oktobra do konca marca. Otroški gledališki abonma Lučka bo mladim gledalcem enkrat na mesec nudil nepozabno odrsko doživetje in jim približal svet lutk, glasbe in gledališča.

PROGRAM1. Maček Muri išče kroniko, gledališka predstava (Družinsko

gledališče Kolenc), nedelja, 29. 10. 2017, ob 11:00;2. Anica in grozovitež, gledališka predstava (Založba

Muck Blažina), nedelja, 26. 11. 2017, ob 11:00;3. Kam se je skril Dedek Mraz, lutkovna predstava

(Gledališče Makarenko), nedelja, 17. 12. 2017, ob 11:00;4. Moja Slovenija, glasbena predstava o Sloveniji

(Glasbena Dežela, Alenka Kolman), nedelja, 28. 1. 2018, ob 11:00;

5. Putka Zdravka in Zajček Sladko, gledališka predstava (Zavod Enostavno Prijatelji), nedelja, 25. 2. 2018, ob 11:00;

6. Mala čarovnica Lili - lov za izgubljenim zakladom, gledališka predstava (Družinsko gledališče Kolenc), nedelja, 25. 3. 2018, ob 11:00.

Cena abonmaja za 6 predstav znaša 26,00 EUR, cena vstopnice za posamezno predstavo pa 6,50 EUR. Ob nakupu abonmaja Lučka in nakupu karte za posamezno predstavo ima en spremljevalec otroka prost vstop. CEZAM ponuja tudi nekaj ugodnosti, kot je nižja cena za abonma za drugega otroka (19,00 EUR) in za tretjega ter vse naslednje otroke v istem gospodinjstvu (12,00 EUR). Nakup abonmaja in vstopnic je možen v Športnem parku Ruše na recepciji bazena od ponedeljka do nedelje od 8.00 do 21.00 ure.

INFORMACIJEJavni zavod Center za mlade Ruše – CEZAMTelefon:

031 388 635

E-pošta:

[email protected]

Splet:

www.cezam.org

Športni park RušeTelefon:

02 673 05 03,

051 624 401

E-pošta:

[email protected]

Splet:

www.sportniparkruse.si

“Majhen otrok ne more uživati v predstavi, če pred njim sedi odrasel človek, zato smo polovico vrst (natančneje do dvignjenega podesta) namenili otrokom. Če želite z otrokom sedeti skupaj, lahko otrok sedi v vrsti pred podestom, vi pa na sedežu za njim. Oziroma to storite tako, da ne boste zakrivali pogleda našim najmlajšim obiskovalcem in obiskovalkam. Otroški gledališki abonma Lučka je primeren za otroke od 3. do 12. leta starosti.”


MačeK Muri išče KroniKoKaJeTan Kovičgledališka predstava (Družinsko gledališče Kolenc)Predstava traja 45 minut.Maček Muri je najbolj znan maček iz Mačjega mesta. Vsak večer sede za svojo mačjo mizo in v svojo mačjo knjigo (mačji poznavalci ji pravijo Mačja kronika) zapiše vse dogodke, ki so se zgodili v Mačjem mestu! Toda, glej, mačja nesreča nikoli ne počiva! Muri svojo kroniko izgubi, zato je najbolje, da vzamemo stvari v svoje roke. Napeta mačja predstava, v kateri med razgibanim iskanjem Mačje knjige ugotovimo, kaj vse se dogaja v Mačjem mestu: kdo najraje prepeva, kaj kuha maček Žane, kaj počne maček Rigoleto in v koga je zaljubljena muca Maca!

anica in grozoviTežgledališka predstava (založba Muck Blažina)Predstava traja 45 minut.Le kdo ne pozna otroških knjig o Anici, ki jih je napisala priljubljena pisateljica Desa Muck? Po izjemnem uspehu serije desetih knjig o Anici, ki je prejela Levstikovo nagrado (najvišje priznanje za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti) in bila nominirana za nagrado Večernica ter petkrat zapovrstjo prejela nagrado MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA, ki jo podeljujejo mladi bralci preko glasovanja v knjižnicah, sedaj prihajajo med bralce tudi gledališke uprizoritve. In kot prvi med njimi je naslov Anica in grozovitež. Gre za zanimivo, napeto in poučno predstavo, ki je namenjena otrokom od četrtega do enajstega leta starosti, v kateri dve nadarjeni mladi igralki pričarata čarobno

vzdušje zgodbe, prežete s tesnobo, ki ju doživita 8-letna Anica in njena 12-letna sestra Mojca, ko prvič ostaneta zvečer doma sami. Namesto, da bi ubogali starša, storita prav tisto, kar ne bi smeli.

KaM se Je sKril DeDeK Mraz?lutkovna predstava (gledališče Makarenko)Predstava traja 30 minut.V majhni vasici pod Triglavom je zavladal preplah. Prebivalci vasice, palčki, so na najpomembnejši dan v letu ugotovili, da se je izgubil Dedek Mraz. Palčki so skrbno pripravili darila in ravno na ta dan bi jih moral Dedek Mraz razdeliti otrokom. Le kdo jih bo sedaj obdaril? Zabavne palčke čakajo ob iskanju Dedka Mraza nore dogodivščine.

MoJa sloveniJaglasbena predstava o sloveniji (glasbena Dežela, alenka Kolman)Predstava traja 45 minut.Nova glasbena predstava o Sloveniji, njenih zgodovinskih, kulturnih in demografskih značilnostih, ki vključuje pesmi o sedmih slovenskih pokrajinah in njihovih značilnostih: Primorski (soline, morski sadeži, češnje, oljke), Notranjski (kraški pojavi, človeška ribica, Martin Krpan, klek, ponor), Gorenjski (Triglav, Bled, Bohinjsko jezero, gorska koča), Koroški (Peca, Kralj Matjaž, Raduha), Dolenjski (Gorjanci, staroselci, gradovi, Bela Krajina, Zeleni Jurij), Štajerski (najstarejša trta, kurenti, Zlata lisica, Pohorje, Ptuj) in Prekmurju (štorklje, prekmurska gibanica, narečje, Mura). Skozi glasbeno obarvano predstavo

bodo otroci na njim razumljiv in zabaven način spoznali, da Slovenijo sestavljajo pokrajine, ki imajo svoje demografske, zgodovinske in kulturne znamenitosti.

PuTKa zDravKa in zaJčeK slaDKogledališka predstava (zavod enostavno Prijatelji)Predstava traja 40 minut.To je gledališka predstava, ki spodbuja zdrav način življenja. Se sprašujete, kako bi otrokom dopovedali, da preveč sladkarij povzroča zdravstvene težave? Če je tako, vam predlagamo, da k sebi povabite Putko Zdravko. Na ekološki kmetiji živeča in z vsemi naravnimi rešitvami oborožena vam bo pri tem zlahka pomagala. Njeno pomoč potrebuje tudi Zajček Sladko, ki mu namesto korenčka, fižola in zelja, po glavi rojijo le sladkarije. Oglejte si predstavo v kateri Zajček Sladko Putko Zdravko premami z veliko slastno Liziko.

Mala čarovnica lili - lov za izguBlJeniM zaKlaDoMgledališka predstava (Družinsko gledališče Kolenc)Predstava traja 45 minut.Lili je nekega jutra ob postelji našla čisto pravo čarovniško knjigo, ki jo je tam pozabila čarovnica Zurulunda Divjiparkeljc. Tokrat se je Lili s pomočjo knjige odpravila v džunglo, kjer živijo pisane papige in nevarni krokodili. A še preden si je lahko premislila, so jo ugrabili Indijanci in jo odpeljali naravnost pred poglavarja. Lili se je zapletla v veliko pustolovščino, ki je bila večja od njenih čarobnih izrekov ....


OtrOški gledališki abOnma lučka


Za Vas smo prenovili in osvežili prostore wellness centra na bazenu Ruše.Vabimo Vas, da se sprostite v osveženem ambientu, v novem masažnem bazenu, na veliki grelni klopi in na prenovljeni terasi.

www.sportniparkruse.si


ŠPORT


Planinci s pohodom na Areh obudili spomin na Bena DolinškaTeja Peček

Planinke, planinci in ljubitelji pohodništva so v Rušah obeležili že 24. Memorial Bena Dolinška. S pohodom, ki ga člani in članice Planinskega društva (PD) Ruše že tradicionalno prirejajo, so se na tovrsten način poklonili preminulemu tovarišu planinstva in izjemnemu alpinistu, ki se je 13. 10. 1994 udeležil mariborske alpinistične odprave na 7550 metrov visoko Anapurno III v Himalaji, od koder se ni več vrnil.

»Beno Dolinšek je bil planinski vodnik in alpinist, ki je na žalost ostal na Anapurni. S pohodom se spominjamo njega in njegovega dela ter truda v našem Planinskem društvu,« je povedal predsednik Planinskega društva Ruše, Iztok Urlaub.

V njegov spomin so tako

že 24. leto zapored priredili pohod iz Ruš na Areh. »To je tradicija. Ko sta se z Mitjo Plohlom pripravljala na odpravo na Anapurno, se je Beno za večjo fizično kondicijo vsak dan peš odpravil iz Ruš na Areh. Zato smo tudi izbrali pohod na Areh v njegov spomin. Zdi se mi smiselno in lepo, da se na tak način spomnimo nanj,« nam je dejal Urlaub. Ob tem je dodal, da se tudi sicer večkrat spominjajo Bena Dolinška, saj

»Ko sta se z Mitjo Plohlom pripravljala na odpravo na Anapurno, se je Beno za večjo fizično kondicijo vsak dan peš odpravil iz Ruš na Areh. Zato smo tudi izbrali pohod na Areh v njegov spomin. Zdi se mi smiselno in lepo, da se na tak način spomnimo nanj.«

je bil izjemen alpinist in človek. »Pogosto se pogovarjamo o njem, gledamo fotografije in obujamo spomine, ko smo bili še skupaj,« je še dodal Urlaub.

Beno Dolinšek je bil eden izmed slovenskih alpinistov, ki so za vedno ostali v Himalaji. Takrat 25-letni Beno, član mariborske himalajske odprave, je dan pred smrtjo s soplezalcem prišel v tretji tabor (6.600 m). Zaradi slabega vremena in slabega počutja soplezalca se je Beno odločil, da bo na vrh Anapurne III (7.555 m) poskusil priplezati sam. Dosegel je že višino 7.000 metrov, ko sta ga ustavila gosta megla in močno sneženje. Ob 15.00 uri tistega dne se je zadnjič javil v tabor. Umrl je leta 1994.

FOTO

GRA

FIJE

: BK

TV

ŠPORT


kegljaški turnir pod uV svetloboBoštjan Čertalič

Kegljaški klub Ruše bo tudi letos organiziral tradicionalni mednarodni turnir v kegljanju pod UV svetlobo »POHORSKI BATALJON 2018«. Gre za nekoliko

drugačen turnir, ki poteka pod UV svetlobo in ki je v zadnjem času postal v Sloveniji zelo priljubljen, v Rušah pa je že stalnica vse od leta 2010. Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah in sicer v kategoriji Registrirani moški in ženske ter kategoriji

Neregistrirani moški in ženske. V vsaki kategoriji bodo na koncu podeljeni pokali za najboljše.

Tekmovanje bo potekalo v naslednjih terminih: sreda (27. 12. in 03. 01. od

14. do 20. ure); četrtek (28. 12. in 04. 01. od

FOTO

GRA

FIJI

: KK

RuŠE

14. do 21. ure); sobota (30. 12. in 06. 01. od

10. do 20. ure) in nedelja (07. 01. od 10. do 17. ure).

Turnir bomo organizirali v sodelovanju s Športnim parkom Ruše, Občino Ruše ter Športno zvezo Ruše.

Na Smolniku gasili mladinciTeja Peček, Matjaž Kitak

Oktober je mesec požarne varnosti. Po vsej Sloveniji zato gasilci v tem času organizirajo različne akcije za osveščanje ljudi in prirejajo vaje, na katerih urijo sposobnosti in pripravljenost na pomoč. Predstavniki Gasilske zveze Ruše so v sklopu tega opravili tudi operativno vajo mladincev. Na Smolniku so imeli sredi oktobra pravo gasilsko interventno akcijo. Otroci in mladinci, stari med 12 in 18 let, so se v operativni vaji udeležili gašenja travniškega požara in požara doma. Na vaji je sodelovalo okoli 90 otrok in mladincev iz šestih prostovoljnih gasilskih društev: PGD Bistrica ob Dravi, PGD Lovrenc na Pohorju, PGD Ruše, PGD Slemen, PGD Selnica ob Dravi in PGD Smolnik.

»Tokrat smo izvedli operativno vajo gasilske mladine Gasilske zveze Ruše. Naša funkcija je

bila organizacija celotne vaje ter aktivno sodelovanje na sami vaji,« je povedal Lovro Bačun iz PGD Smolnik. Gasilska zveza Ruše operativno mladinsko vajo organizira enkrat letno, njen namen pa je, da mladince pripravijo na kasnejše samostojne naloge, ko ti opravijo gasilski izpit. Tomaž Urleb, predsednik gasilske mladine GZ Ruše, je dodal, da je bil namen vaje seznanjanje mladine in pripravnikov s taktikami gašenja. »Ko bodo mladinci opravili izpit za gasilce, bodo sposobni opravljati svoje naloge samostojno. Za nas, ki smo mentorji mladim, predstavljajo takšne operativne vaje velik izziv, saj smo edini na območju Gasilske zveze Ruše in mariborske regije, ki jih izvajamo.« Otroci in mladinci so na operativni vaji sodelovali zelo zavzeto, saj bodo nekateri kmalu opravljali tečaje za operativne gasilce. Prve čaka ta naloga že letos, ko bodo dopolnili 18 let.

DRuŠTVA

FOTO

GRA

FIJE

: LI

DIJ

A VA

LEN

ČAK

FOTO

GRA

FIJE

: BK

TV


DRuŠTVA


GZ Ruše, DPM

Društvo prijateljev mladine Ruše

Letos je DPM Ruše ponovno predstavilo svoje dejavnosti na tradicionalni Ruški nedelji. V letošnjem letu smo izvedli poleg rednih dejavnosti (Cici delavnice) še dva projekta, ki jih je sofinancirala Občina Ruše. Med letom smo izvedli projekt ‘Eko vrt in mali vrtičkarji’. Organizirali in izvedli smo različne brezplačne aktivnosti za otroke v naravi ter

jim omogočili, da so se o naravi učili predvsem z neposrednimi izkušnjami. Zeliščarstva smo se lotili s prvim pomladnim cvetjem, izdelali smo regratov med ter sirup iz smrekovih vršičkov. Nadaljevali smo z izdelovanjem bezgovega sirupa, kasneje smo nabrali različna zelišča in iz njih pripravili čajne in sivkine vrečke. Z izdelki smo se predstavili na Ruški nedelji. Ob tem smo s pomočjo članov društva izdelali svoj ekološki vrtiček, na katerem smo posadili različno zelenjavo in zelišča.

Predstavitev projektov Društva prijateljev mladine Ruše

Drugi projekt, s katerim smo se predstavili, ima naslov ‘Ruše moje mesto’. V okviru projekta smo organizirali in izvedli kratke izlete ter si ogledali rojstno hišo, osnovno šolo in knjižnico Janka Glazerja. Spoznali smo zgodovino ruške cerkve in odšli na romarsko pot k trem križem. Obiskali smo uspešno podjetje Messer, se pozabavali z baloni, spoznali kako je nastal Letni oder ... V načrtu imamo še ogled lončarske obrti v občini in izdelavo atraktivnih razglednic. FO

TOG

RAFI

JE: D

PM


DRuŠTVA


19. strokovno-poučni izlet OZ VVS Ruše na DolenjskoRajko Todorovski

Konec avgusta smo se vojni veterani iz Ruš podali na 19. strokovno-poučni izlet na Dolenjsko. Ko je avtobus v zgodnjem jutru po ustaljenem vrstnem redu – od Lovrenca na Pohorju do Maribora – pobral vse udeležence, smo se podali proti Dolenjski. Najprej smo si ogledali deželo kozolcev in lokacijo bivših skladišč JLA pri Mokronogu, nato pa se nam je nekaj kilometrov pred Trebnjem pridružila gospa Helena Jurše. Pospremila nas je v Trebnje ter do našega prvega cilja: Zavoda za trajnostni razvoj Dobrote Dolenjske, kjer so nam predstavili tradicionalne dolenjske jedi, ki smo jih lahko tudi preizkusili.

Pot nas je nato vodila do Centra biotehnike in turizma,

kjer Helena Jurše opravlja delo ravnateljice na Višji strokovni šoli Grm Novo mesto. Tamkaj nam je pred obeležjem, ki se nahaja pred šolo, predstavila dogodke med vojno za Slovenijo na tej šoli. Predstavila je tudi šolsko posestvo, ki obsega 250 hektarjev obdelovalne zemlje. Popeljala nas je v njihovo šolsko vinsko klet, kjer smo imeli

degustacijo cvička in ostalih vin, ki jih predelujejo v okviru šole. Po ogledu kleti je Helena predstavila še pridelavo različnih mlečnih jogurtov z odličnimi okusi. Predstavitev šole je bila zelo izčrpna in vsem veteranom toplo priporočam, da ogled te šole vključijo v svoj program, v kolikor načrtujejo ogled tega konca Dolenjske.

Sledil je odhod v strogi center starega dela Novega mesta, kjer smo si ogledali stare mestne hiše, cerkve in kapitelj… Nato nas je v Hiši kulinarike že čakalo kosilo, ki so nam ga postregli mladi in prijazni natakarji ter kuharji s kozarcem šampanjca v roki. Hrana je bila zelo okusna in obilna.

Pot smo nadaljevali do Krakovskega gozda, kjer sta nas pričakala dva sotovariša in nas seznanila kako je potekala bitka med JLA ter pripadniki

TO. Pred samim obeležjem smo z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju in slišali tudi nekatere manj znane podatke. Nato smo odšli do Kostanjeviške jame, ki nas je s svojo lepoto popolnoma prevzela, čeprav trenutno omogoča samo 300 metrov ogleda. Po ogledu jame smo se odpravili na Bizeljsko do kmetije Najger, kjer nam je lastnica predstavila kmetijo in nas nato popeljala na ogled repnice.

Po prijetnem dnevu, ki smo ga prebili na našem izletu, bi se v imenu vseh udeležencev izleta iskreno zahvalil gospe Heleni Jurše za zelo profesionalen odnos, ki ga je izkazala na našem potepanju po Dolenjski. Hvala Helena, druženje z vami je bilo res prijetno.

Vsi se že veselimo našega naslednjega izleta, ki bo za nas jubilejni, že dvajseti po vrsti.

»Najprej smo si ogledali deželo kozolcev in lokacijo bivših skladišč JLA pri Mokronogu, nato pa se nam je nekaj kilometrov pred Trebnjem pridružila gospa Helena Jurše. Pospremila nas je v Trebnje ter do našega prvega cilja: Zavoda za trajnostni razvoj Dobrote Dolenjske.«

FOTO

GRA

FIJA

: RAJ

KO T

OD

ORO

VsKI

Slovo Ervina kraljaMirko Vovšek

Za vedno je odšel naš kulturnik in umetnik - soustanovitelj Ruškega likovnega kroga. Celih 50 let je izgoreval v ruškem prizadevanju za tiste lepe kulturne vrednote, ki žlahtnijo naše življenje.

Bil je mojster na mnogih področjih likovne, filmske in fotografske ustvarjalnosti. Za

vedno je obmirovala njegova spretna risarska roka – tudi v drobni grafični izpovedi. Bil je častni član društva RULIK in desna roka odlični predsednici društva. Vodil je mnoga likovna srečanja mladih in odraslih (tudi letošnjega v avgustu). Urejal in odpiral je razstave v ruških razstavnih prostorih in še in še.

Njegov vzpodbudni optimistični odnos do soljudi,

kolegov, družbe, kraja in umetnosti bo ostal nepozaben! Bil je prepričan, da morajo prave umetnine povedati nekaj, kar seže do srca in so večne ter jih moramo zato spoštovati. Kompozicijske dekoracije so kratkočasne in minljive kot moda.

Njegov veliki življenjski opus je dokončan, v naših spominih in srcu pa bo ostal neizbrisen!

Likovno srečanje ljubiteljskih slikarjev v Bistrici ob Dravi

Iztok Jerina, Društvo Sena

Na deževno septembersko soboto smo se na Likovnem srečanju ljubiteljskih slikarjev, ki ga je organiziralo in izvedlo društvo SENA, v Kulturnem domu v Bistrici ob Dravi zbrali ševilni ljubitelji slikanja. Na srečanju so sodelovali predstavniki društev in posamezniki, ki se ukvarjajo s slikanjem v svojem domačem okolju. Tehnika in tema likovnega srečanja sta bili prosti, zato ju je lahko vsak udeleženec izbral sam.

Srečanje je bilo zamišljeno tako, da je potekalo v dveh dejanjih in zato razdeljeno na ustvarjalni del oziroma na praktično ustvarjanje in na predstavitev ustvarjenih slik na razstavi. Sobotno srečanje

smo pričeli s strokovnim predavanjem, ki ga je vodila mentorica in akademska slikarka ter pedagoginja gospa Natalija Šeruga – Golob. Po predavanju je sledilo slikanje in ustvarjanje. Prav vsi udeleženci smo ustvarjali v pozitivnem in sproščenem duhu ter s tem popestrili dogajanje.

Drugo dejanje je bilo namenjeno razstavljanju slik, ki so nastale na srečanju. Na razstavi slik Likovnega srečanja je sodelovalo 15 ljubiteljskih

slikarjev, ki so se predstavili z dvajsetimi deli. Razstavljene slike sicer nimajo skupne tematike, med njimi pa prevladujejo krajine.

www.ruse.si www.ruse.si NOVEMBER 2017/ RuškE NOVicE / 29

DRuŠTVA

»Na srečanju so sodelovali predstavniki društev in posamezniki, ki se ukvarjajo s slikanjem v svojem domačem okolju. Tehnika in tema likovnega srečanja sta bili prosti, zato ju je lahko vsak udeleženec izbral sam.«

FOTO

GRA

FIJE

: sEN

A

FOTO

GRA

FIJA

: OLG

A M

ALEC

OZ VVS, SENA

www.ruse.si www.ruse.si30 / Ruške novice / noveMBeR 2017

GOSPODARSTVO

Strokovna ekskurzija obrtnikov ooZ Ruše

Tatjana Kocmut

V začetku meseca oktobra se je 50 obrtnikov, članov OOZ Ruše, udeležilo tridnevne strokovne ekskurzije, v okviru katere smo tokrat obiskali inovativno podjetje Danfoss Trata d.o.o. iz Ljubljane. Podjetje Danfoss Trata iz Ljubljane je izredno zanimivo inovativno slovensko podjetje, ki razvija in proizvaja izdelke za regulacijo daljinskega ogrevanja, klimatiziranja in prezračevanja. Zaposluje približno 490 delavcev in ima ob tovarni v Ljubljani še eno tovarno v Kamniku. S svojimi izdelki so prisotni na 70-ih svetovnih trgih, najpomembnejše države zanje pa so Rusija, Nemčija in Poljska. Letos je bilo podjetje med prejemniki priznanja

OOZ Ruše

GZS za 12 najbolj inovativnih podjetij. Priznanje so prejeli za pametni hidronski pogon za sisteme regulacije kakovosti zraka in temperature v prostoru – NovoCon. Ruškim obrtnikom so najprej predvajali predstavitveni film podjetja, nato pa so jim predstavili še vse faze proizvodnje do odpreme proizvodov. Strokovnemu delu je sledilo prijetno druženje s stanovskimi prijatelji ter obisk hrvaškega otoka Krk in njegove okolice.

Drugi del ekskurzije se je pričel z ogledom podzemne jame Biserujka, ki se nahaja na otoku Krku in ki je tudi edina podzemna jama, ki je tamkaj urejena za obiskovalce. Po legendi je ta jama poimenovana po zakladu, ki je bil najden v njej. Sledil je ogled Golega otoka, ki je

»Podjetje Danfoss Trata je izredno zanimivo inovativno slovensko podjetje, ki razvija in proizvaja izdelke za regulacijo daljinskega ogrevanja, klimatiziranja in prezračevanja. Zaposluje približno 490 delavcev in ima ob tovarni v Ljubljani še eno tovarno v Kamniku. S svojimi izdelki so prisotni na 70-ih svetovnih trgih, najpomembnejše države zanje pa so Rusija, Nemčija in Poljska. Letos je bilo podjetje med prejemniki priznanja GZS za 12 najbolj inovativnih podjetij.«

najbolj znan po zaporih, ki so bili zgrajeni za politične zapornike (v obdobju med leti 1952 - 1989). Obrtniki so si ogledali tudi nekdanje zapore za politične zapornice, ki se nahajajo na otoku Grgurju ter majhen otoček Galun, ki je znan kot otok galebov. Zadnji dan so po ogledu Stare Baške in vinarije Katunar pot nadaljevali proti Rušam.

Obrtniki OOZ Ruše so se tudi letos množično udeležili tridnevne strokovne ekskurzije, ki jo vsako leto organizira zbornica. Poleg strokovnega dela in strokovnih vsebin, je bil pomemben del ekskurzije namenjen druženju, medsebojnemu spoznavanju, izmenjavi strokovnih in osebnih izkušenj, spletanju novih poznanstev in novih prijateljstev, predvsem pa dobremu vzdušju.

Skupinski posnetek obrtnikov (članov OOZ Ruše) pred podjetjem Danfoss Trata v Ljubljani.

[email protected] facebook.com/obcinaruse www.ruse.siINFORMATOR


DO NOVIH PRILOŽNOSTI Z NOVIM ZNANJEM

Medgeneracijska akademije Antona Martina Slomška v Mariboru izvaja brezplačna izobraževanja, s katerimi želijo izboljšati temeljne in poklicne kompetence odraslih, odgovoriti na spreminjajoči se trg dela in omogočiti večjo zaposljivost, mobilnost ter osebni razvoj. V proces izobraževanja je vključeno osebno svetovanje, posebej poudarjeno pa je tudi področje informacijsko komunikacijskih tehnologij.

Izobraževanja so namenjena odraslim, delovno aktivnim osebam, prednost pri vključevanju pa bodo imeli zaposleni, starejši od 45 let. Programi bodo delno prilagojeni vsakemu udeležencu. Izvedli bodo programe: Finančna pismenost, Razvoj kariere starejših zaposlenih in Računalniška pismenost za odrasle.

Program Finančna pismenost bo trajal 50 andragoških ur in bo predvidoma potekal dvakrat tedensko popoldan. Z izvajanjem so začeli v drugi polovici oktobra. Udeleženci bodo najprej spoznali osnove informacijsko komunikacijske tehnologije, s katero si bodo lahko pomagali pri nadaljnjem delu. Usposabljanje bo praviloma potekalo v računalniški učilnici (udeleženci se bodo dobro spoznali z opremo in se jo naučili

Nejc Kurbus

uporabljati), kjer bo več kot polovico časa namenjenega izvedbi praktičnih aktivnosti. Po programu bodo udeleženci sposobni sami: oceniti finančna tveganja, uporabljati in vrednotiti informacije, analizirati kakovost finančnih produktov, vrednotiti posledice napačnih finančnih

odločitev, kritično vrednotiti isposojanje, varčevanje,

investiranje in zavarovanje, izdelati osebne finančne načrte in načrte

investiranja, uporabljati državni portal Republike

Slovenije in uporabljati portal E-uprava.

Izvedli bodo tudi program Razvoj kariere starejših zaposlenih, ki je namenjen starejšim zaposelnim, ki ugotavljajo, da jim pri njihovem delu manjkajo posamezne kompetence. V okviru programa bodo udeleženci analizirali lastne sposobnosti glede na zahteve delovnega mesta, ugotavljali prednosti in primanjkljaje v kompetencah ter preučili in načrtovali karierno pot za nadaljnje obdobje kariere.

Zavod Antona Martina Slomška Medgeneracijska akademija Antona Martina Slomška Maribor Vrbanska cesta 302000 Maribor

KoNtAKttelefon: 0590 92 1110590 92 112

E-pošta: [email protected]

Splet: www.slomskov-zavod.si

FOTO

GRA

FIJA

: SXC

INFoRMACIJEZa prijave in informacije pišite na naslov [email protected] ali pokličite na 040 217 815 (Maja) ali 031 722 955 (Kristijan). Izobraževalni programi so za udeležence brezplačni, saj jih izvajajo v sklopu projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2016-2019. Projekt financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

»Naložba v znanje se nam najbolj obrestuje.« Benjamin Franklin

NE ZAMUDITE ...NAPOVEDNIK DOGODKOV NOVEMBER 2017

Občina RušeTrg vstaje 112342 Ruše

Tel.: 00386 2 669 06 40Fax: 00386 2 669 06 54E-pošta: [email protected]

31. 10. torek 15.00 Delavnica za otroke – izrezovanje buč v okviru Čarovne noči v kamnolomu ŠD Glažuta (Gasilski dom Smolnik)

17.00 Komemoracija Občina Ruše, Zveza borcev za vrednote NOB Občine

Ruše, Združenje slovenskih častnikov Ruše (pred spomenikom na Trgu vstaje v Rušah)

17.30 Razstava buč v okviru Čarovne noči v kamnolomu ŠD Glažuta (Kamnolom na Glažuti)

18.00 Zabavni program s čarovnico Mici in ognjeni nastop v okviru Čarovne noči v kamnolomu ŠD Glažuta (Kamnolom na Glažuti)

2. - 4. 11. 2. mažoretni tabor Mažoretni in twirling klub Ruše (OŠ Janko Glazer Ruše)

3. 11. petek 16.00 X. Pokal Ruš v plavanju PK Branik, CEZAM (Bazen Ruše)

20.00 15. Kantfest – festival kantavtorstva CEZAM (Dom kulture Ruše)

4. 11. sobota 9.00 PredMartinovo v Rušah in medgeneracijsko srečanje CEZAM, Občina Ruše (Športni park Ruše)

10. 11. petek 18.00 Literarni večer – Anton Ingolič (110 let rojstva) KUD Franjo Sornik Smolnik (Dom krajanov Smolnik)

24. in 25. 11. 8. Hanzekovi večeri KUD Franjo Sornik Smolnik, CEZAM (Gasilski dom Smolnik )

26. 11. nedelja 11.00 Anica in grozovitež (Založba Muck Blažina), gledališka predstava v okviru Otroškega gledališkega abonmaja Lučka CEZAM (Dom kulture Ruše)

27. 11. ponedeljek od 11:00 do 22.00 Koncert ob 70. obletnici Glasbene šole Ruše Konservatorij za glasbo in balet Maribor, DO Ruše (Dom kulture Ruše)

30. 11. četrtek 16.00 Adventne delavnice DPM (CID Ruše)

1. 12. petek 18.00 Prižig svetlic CEZAM, Občina Ruše (Park pred Občino Ruše)

Documents

Kantfest Odstranjevanje nevarnih gumpotencialna nevarnost ekološke katastrofe, ki bi se lahko zgodila v primeru požara oziroma vžiga teh gum, saj bi bilo lahko ogroženo vse mesto