Kinoloøka zveza Slovenije

KINOLOØKO DRUØTVONAKLO

20 let KD Naklo1979 - 1999

Naklo, 19. november 1999

KINOLOŠKO DRUŠTVO NAKLO

OBŒINA NAKLO

Obœina Naklo, majhna po prostoru, ima obœane, ki so veliki po dejanjih in æepresegajo okvire obœine. To je lahko opaziti na gospodarskem podroœju, kulturnemin druæabnem æivljenju.

Prav taki ljudje pa se tudi zdruæujejo in vodijo Kinoloøko druøtvo Naklo. To druøtvoje v svojem 20. letnem delovanju prav po zaslugi pridnih in sposobnih ljudi vseskozinapredovalo, predvsem v kakovosti delovanja. Tako delo œlanov druøtva ni samo vkorist kinologije in posredno tudi civilne zaøœite, ampak je tudi velika promocija naøeobœine.

Zaradi naøtetega se v imenu obœine Naklo, Kinoloøkemu druøtvu Naklo, lepozahvaljujem za delo v minulih 20. letih, obenem pa jim œestitam za njihov praznik injim æelim øe naprej veliko uspeønega dela in dobrega sodelovanja z obœino.

Æupan obœine NakloIvan Øtular

Kinoloøka zveza Slovenije

KINOLOØKO DRUØTVONAKLO

20 let KD Naklo1979 - 1999

VSEBINA

1. Uvod............................................................................................................................5

2. Ustanovitev druøtva .....................................................................................................6

3. Predsedniki KD Naklo ................................................................................................9

3.1 Milan Pagon................................................................................................................9

3.2 Zvone Vidic.................................................................................................................9

3.3 Milan Pagon ml.........................................................................................................10

3.4 Drago Goriœan ..........................................................................................................10

3.5 Janez Bartol ...............................................................................................................11

4. Strokovna komisija....................................................................................................13

5. Gospodarska komisija ...............................................................................................13

6. Propagandna komisija ...............................................................................................14

7. Komisija za reøevalne pse...........................................................................................15

8. Komisija za agility .....................................................................................................16

9. Disciplinska komisija ................................................................................................18

10. Komisija za odlikovanja ............................................................................................18

11. Finanœna komisija .....................................................................................................19

12. Nadzorni odbor .........................................................................................................19

13. Tekmovalci ................................................................................................................20

13.1 Peter Studen ............................................................................................................21

13.2 Drago Keræiœ ...........................................................................................................22

13.3 Mojca Brenkuø ........................................................................................................22

13.4 Janez Studen............................................................................................................23

13.5 Janez Finægar ...........................................................................................................24

13.6 Brane Æun ...............................................................................................................25

13.7 Marko Habiœ ...........................................................................................................25

13.8 Andreja Jakopiœ .......................................................................................................26

14. Tajnice.......................................................................................................................27

15. Razstave .....................................................................................................................28

16. Zakljuœek...................................................................................................................31

1. UVODKinoloøko druøtvo naklo praznuje 20 let plodnega delovanja na vseh kinoloøkih podroœjih.

Ob ustanovitvi druøtva je bilo Naklo le krajevna skupnost v obœini Kranj. Ker v vsej kranjskiobœini ni bilo druøtva, ki bi se ukvarjalo z organizarano kinoloøko dejavnostjo, smo se ljubiteljipsov odloœili, da druøtvo ustanovimo v Naklem. Do te odloœitve je priølo spontano, saj smoNakelœani in okoliœani obiskovali druøtva, ki so bila ustanovljena na Gorenjskem pred naøim.Tako so obiskovali KD Træiœ naøi ustanovitelji, kot so Zvone Vidic, Irena Markiœ, TomaæBartol, Lojze Zupan, Peter Gradiøar. V Lesce so hodili Drago Goriœan, Mito Jereb, MilanPagon, v Ljubljani pa so bili vkljuœeni Marinøkovi bernardinci.

Z Zvonetom sva obiskala vse omenjen ljubitelje in øe mnogo drugih, za katere sva vedela, da solastniki psov, in ugotovila, da je interes za ustanovitev druøtva zelo velik. Povezali smo se zgospodom Joæetom Vestrom, takratnim sekretarjem Kinoloøke zveze Slovenije, ki nam je nudilstrokovno in moralno podporo. Tako smo 12. decembra 1979 sklicali informativni sestanekvseh zainteresiranih, povabili smo tudi gospoda Vestra. Udeleæba je bila velika, zbralo se nas jekar enaindvajset in sestanek smo spremenili v ustanovni obœni zbor.

V 20. letih smo v druøtvu, v katerem se zdruæujejo ljubitelji kinologije iz skoraj cele Gorenjskein nekaj tudi iz Ljubljane, vzgojili veliko kinologov, izøolali veliko øtevilo psov, tekmovalcev,reøevalcev, agilitaøev. Naøa reøevalna enota je izøolana za reøevanje v lavinah, ruøevinah, zaiskanje izgubljenih in pogreøanih v naravi, zato je vkljuœena v civilno zaøœito (CZ) obœineNaklo, nekateri œlani pa tudi v mobilno enoto reøevalnih psov (MERP) dræavno reøevalnoenoto. Prav zato smo prejeli od ministrstva za obrambo odloœbo, s katero so nam priznalistatus druøtva s posebnimi nameni.

Agilitaøi so se v kratkem œasu razvili v vrhunske tekmovalce v Sloveniji, saj imamo med njimitudi letoønjo dræavno pokalno zmagovalko.

Tekmovalci s øolanimi psi so ponesli glas o dobrem in strokovnem delu v druøtvu po vsejSloveniji in Evropi. Rezultati so zavidanja vredni, kar boste prebrali na naslednjih straneh tekronike.

Paradna dejavnost druøtva pa je bila organizacija mednarodnih razstav na Gorenjskem sejmu vKranju. V letih delovanja smo organizirali eno dræavno razstavo, osem mednarodnih razstav inspecialno razstavo nemøkih ovœarjev.

Ponosni smo na prehojenih 20 let dela v druøtvu, saj øe vedno vsi delamo kot pravi amaterji.

Janez Bartol

5

Druøtvo je bilo ustanovljeno 12. decembraleta 1979. Ustanovni obœni zbor je bil vdomu kulture v Naklem, prisotnih je bilo21 œlanov.

Prvi predsednik je postal æal æe pokojnigospod Milan Pagon. Druøtvo smoregistrirali pri Ministrstvu za notranjezadeve republike Slovenije. Izdelali smo prvistatut druøtva in vpisali, da se bo druøtvoukvarjalo z vzrejo in øolanjem vseh pasem,na podroœju cele tedanje kranjske obœine.

Na naslednjih straneh si lahko ogledate inpreberete zapisnik ustanovnega obœnegazbora.

ZAPISNIK

Ustanovnega obœnega zbora, ki se je vrøildne 12. 12. 1979 ob 19. uri v prostorihdruæbenih organizacij Naklo.

Predlog dnevnega reda:1. Otvoritev2. Volitve v delovno predsedstvo3. Izvolitev verifikacijske komisije

4. Obravnava statuta Kinoloøkega druøtvaNaklo

5. Razprava6. Volitve organov Kinoloøkega druøtvaNaklo

7. Razno.

Ad. 1: OtvoritevUstanovni obœni zbor je otvoril tov. BartolJanez ter pozdravil vse navzoœe, posebno pasekretarja Kinoloøkega druøtva Træiœ tov.

Vestra. Za tem pa je predlagal dnevni red, kije bil soglasno sprejet.

Ad. 2: Volitve v delovno predsedstvoV delovno predsedstvo so bili izvoljeni:• Jereb Mito kot predsednik• Markiœ Stane kot œlan• Bartol Janez kot œlan• Julka Erbeænik kot zapisnikar.

Ad. 3: Izvolitev verifikacijske komisijeV verifikacijsko komisijo sta bila izvoljenatov. Studen Vinko in Zajec Gusti. Kot

6

2. USTANOVITEV DRUØTVA

Pisana druøœina nakelskih kinologov dve desetletji po ustanovitvi druøtva.

overovatelj zapisnika pa tov. MalovrhMilka.

Verifikacijska komisija je ugotovila. da jeprisotnih 21 œlanov.

Ad. 4: Obravnava statuta Kinoloøkegadruøtva NakloTov. Bartol je preœital statut Kinoloøkegadruøtva Naklo. Med ostalim tudi to, da bi sedruøtvo imenovalo Kinoloøko druøtvoNaklo na Gorenjskem, zajema pa najobmoœje obœine Kranj. Druøtvo ima svojznak ter peœat.

Ad. 5: RazpravaTov. Bartol je zaprosil tov. Vestra najspregovori nekaj besd o kinoloøkem druøtvu,nakar se je proønji tudi odzval. Pozdravil jevse navzoœe v svojem in pa v imenu KDTræiœ. Nato pa je dejal, da bomo na podlagizapisnika ustanovnega obœnega zbora prejelidruæbeni dogovor. Koncem januarja ali vzaœetku februarja leta 1980 bi se æe lahkonaøe druøtvo vkljuœilo z ostalimi druøtvi.Treba bo pripraviti naœrt druøtva za leto1980, kateri bo øel v obravnavo œlanom KDNaklo, kjer se bodo lahko dajale razliœnepripombe. Glede dajtev pa se ni mogel øetoœno izjasniti, ker øe niso znane. Za vzrejona naøem podroœju pa bo potrebnoupoøtevati stike z drugimi KD. Pritetoviranju pa bodo zaenkrat øe teækoœe, kerøe ni na razpolago dovolj kleøœ. Pri tem pabodo priskoœila na pomoœ KD iz Træiœa,Økofje Loke in Bleda. Organiziran bo teœajza vaditelje psov. Moæno pa bo dobiti tudibrezplaœno inøtruktorja iz Ljubljane. Vadbapsov naj bi bila na poligonu. Povedal jetudi, da je KD Naklo 18 po vrsti.Ustanovljenih pa je tudi 16 lovskih druøtevin pa 8 kinoloøkih zvez - republiøkih. Tov.Bartol se je tov. Vestru lepo zahvalil zaizreœene besede in odtvoril diskusijo.Izraæena je bila æelja, naj se statut KD Naklodokonœno preœisti besedila. Izvrøni odbor

naj ga ponovno obdela, potem pa naj se davsem œlanom druøtva v razpravo. kar je bilotudi soglasno sprejeto.

Glede znaka in øtampiljke pa je bil sprejetnaslednji

SKLEP

Osnova za znaœko naj bo bernardinska glavaz napisom Kinoloøko druøtvo Naklo.Øtampiljka KD Naklo naj bo okrogla z istimznakom in napisom kot na sami znaœki.

Predlog je bil soglasno sprejet.

Ad. 6: Volitve organov Kinoloøkegadruøtva Naklo

V izvrøilni odbor:• Pagon Milan• Gradiøar Peter• Markiœ Irena• Markiœ Stane• Bartol Mira• Jereb Mito• Sajovic Borut

V strokovni svet:1. Vidic Zvone2. Sokliœ Drago3. Bartol Tomaæ4. Goriœan Drago5. Zupan Alojz

V disciplinsko komisijo:1. Erbeænik Lado2. Vidic Drago3. Guzelj Ivan4. Zajec Gusti5. Marinøek Viktor

V nadzorni odbor:• Bartol Janez• Mohoriœ Joæe• Graøiœ Alojz

7

• Markiœ Tone• Jereb Marija

Za skupøœino KZ Slovenije1. Pagon Milan2. Vidic Zvone3. Bartol Janez

Predlog je bil soglasno sprejet.

Ad. 7: RaznoPotrbno bo dobiti seznam œlanovkinoloøkega druøtva. Vsak œlan naj plaœa

œlanarino, na podlagi plaœane œlanarine pabo prejel œasopis Kinolog.

Predvidena œlanarina, ki jo doloœi druøtvonaj bi bila 150.- din letno, œasopis Kinologpa 90.- din.

Za sprejetje novih œlanov v KD Naklo panaj se da v javno obœilo.

Seja je bila zakljuœena ob 20.30 uri.Predsednik predsedstva ustanov. obœnegazbora: Jereb Mito

8

3.1. Milan Pagon

Spomin sega nazaj, ko so ljubitelji psov v Naklem sklenili, da ustanovijo KD Naklo.K Milanu Pagonu je priøel gospod Bartol spredlogom, da prevzame mesto predsednikadruøtva, katerega namen bi bil vzgajati ljudiv odnosu do psov, skrbeti za pravilno vzrejoraznih pasem in øolati pse, organiziratirazstave in podobno.

Milan Pagon je predsedniøko mesto prevzel1979. leta. Svoje delo je z veseljem opravljaleno mandatno obdobje. Naslednje leto, 18.maja 1980, je druøtvo æe smelo organiziraloprvo zvezno razstavo psov vseh pasem CACYU, ki je presenetljivo dobro uspela. Vpripravljalnem odboru in v druøtvu nasploh sobili res sami poærtvovalni in delu predani ljudje.

V zasebnem æivljenju je bil Milan Pagonvseskozi ljubitelj psov. Sprva je imel malegaMikija, nato pa. po zaslugi sina, øe nemøkodogo Harija, na katerega je bil zelo ponosen.

Njegovi pravilni prijemi, odnos, vztrajnostin doslednost so rodili uspeh, saj je pes naraznih razstavah dobival najviøja priznanjain bil tako leta 1981 »proglaøen« za prvakaJugoslavije v lepoti.

Z vzgojo psov se je ukvarjal vse do svojeprerane smrti. Vseskozi je imel nemøkedoge, ki so doœakale, z ozirom na pasmo,visoko starost, od 10 do 12 let. Pravposebno mesto pa je imela mala Mikica, kije kot »garde dama« stopicala zagospodarjem in obema dogama, Harijem inAgom. Vsaka pasja smrt je Milana zelopretresla. Na pse je bil izredno navezan.Skrbel je za dobro kondicijo svojihøtirinoænih prijateljev. Dnevno se je dvakratpodal na daljøe sprehode, zjutraj pred sluæboin popoldne. Tako je prehodil po veœkilometrov po Dobravi ali po Udenborøtu.Poznal je vsako ped gozda.

Æal je kruta usoda pretrgala Milanovoæivljenjsko pot. Pogreøali so ga otroci vsluæbi, katerim je bil prav tako neizmernopredan, pogreøali so ga naøi øtirinoæniprijatelji in pogreøamo ga tudi mi.

Zapustil nam je tri pse, privzgojeno ljubezenin odnos do njih in drugih æivali. Psi so namzapolnjevali praznino. Sedaj tudi tehnimamo veœ. V domu nekaj manjka, aljubezen do æivali øe ni zamrla.

Fanika Pagon

3.2. Zvone VidicDrugi izvoljeni predsednik KD Naklo je bilgospod Zvone Vidic leta 1981. Predsedovalpa ni dolgo, saj je øe isto leto odstopil inprepustil vodenje druøtva podpredsedniku

9

3. PREDSEDNIKI KD NAKLO

Janezu Bartolu, ki je vodil druøtvo doobœnega zbora leta 1982.

3.3. Milan Pagon, ml.

Œetrti predsednik v Kinoloøkem druøtvuNaklo je bil leta 1986 izvoljeni gospodMilan Pagon mlajøi, ki je prav tako odstopilod funkcije æe junija istega leta. Funkcijopredsednika druøtva je takrat prevzelpodpredsednik gospod Joæe Urh, ki jedruøtvo vodil do obœnega zbora 6. februarja1987, na katerem je bil izvoljen novipredsednik, gospod Drago Goriœan.

3.4. Drago Goriœan

Leto 1987Na rednem letnem obœnem zboru druøtva 6.2. 1987 sem bil zaradi odstopa dotedanjegapredsednika Milana Pagona mlajøegaizvoljen za novega predsednika. Prav v temœasu se je naøe druøtvo poleg rednedejavnosti, to je øolanja psov na vsehstopnjah in vzrejanja psov, intenzivnoukvarjalo z iskanjem primernega zemljiøœaza ureditev novega poligona druøtva, sajdosedanji, glede na intenzivno dejavnost

druøtva æal ni veœ ustrezal. V mesecu maju(23. 5. 87) je naøe druøtvo po programuKZS na prostoru Gorenjskega sejma Kranjorganiziralo telesno ocenjevanje psov zapodroœje Gorenjske. V mesecu juniju smopripravili nekaj propagandnih nastopov naøevrste øolanih psov (4. 6. 87 Zlato polje), skaterimi smo tudi øirøi javnosti æelelipredstaviti naøe delo in kinologijo kot Øport.Tudi reøevalna enota naøega druøtva jenadaljevala z delom na podroœju reøevanjaizpod ruøevin in lavin ter hkrati zaœelaurejati svoje vadbiøœe. V mesecu oktobru(17. 10. 87) je naøe druøtvo organiziralofinale republiøkega tekmovanja po A in Bprogramu KZS, katerega se je udeleæilo 34tekmovalcev iz vse Slovenije in kjer so tudinaøi œlani dosegli lepe rezultate, tako vposamiœni kot tudi skupni razvrstitvi. Vœasu celega leta smo skrbeli tudi zaizpopolnjevanje naøega strokovnega kadra inpoøiljali naøe œlane na teœaje za vodje øolanjain markiranja po programu KZS.

Leto 1988se je zaœelo v znamenju priprav naorganizacijo 3. Mednarodne razstave psovvseh pasem CACIB Kranj ’88 na prostoruGorenjskega sejma v Kranju. Razstava jepotekala v dneh od 28. do 29. maja. Narazstavo se je prijavilo 789 vodnikov ssvojimi psi vseh pasem in praktiœno iz vseEvrope. Obœni zbor druøtva je potekal 12.2. 1988, kjer smo si v preogramu poleg vsehrednih dejavnosti zadali nalogo dokonœneureditve novega vadbiøœa. Æe v mesecu majunam je uspelo pridobiti 3220 m2 velikozemljiøœe, ki nam ga je v uporabo vsaj doleta 2000 odstopil Merkur Kranj. V mesecuoktobru (8. 10. 88) smo ponovnoorganizirali republiøko tekmo po Aprogramu KZS in øe v istem mesecu (16.10. 88) sodelovali na kinoloøki prireditvinastop sluæbenih psov v Træiœu. Delo napodroœju øolanja psov, treningi tekmovalneekipe in reøevalne enote so potekalinemoteno.

10

Leto 1989Redni letni obœni zbor druøtva je potekal 17.2. 1989, kjer smo potrdili program dela zatekoœe leto in obravnavali poroœila zapreteklo leto. Zemljiøœe, ki nam ga je odstopilMerkur Kranj, s katerim smo podpisali tudiustrezno pogodbo, je bilo potrebno najprejizravnati (1000 m3 odpadnega materiala inzemlje), saj je bila na tem mestu opuøœenagramoznica. Priœele so se aktivnosti zapridobitev lokacijske priglasitve za postavitevbrunarice in ograje okrog celotnega vadbiøœa.Brunarico smo s posredovanjem JanezaBartola odkupili za minimalno vsoto od GGRibnica, jo v gozdovih Debelega vrha nadGlaæuto razstavili in prepeljali v Naklo, kjersmo jo ponovno sestavili. Vadbiøœe smoogradili z æiœno ograjo in zasejali travo. Vsafiziœna dela so prostovoljno opravili naøiœlani. Na Obœini Kranj Sekretariatu zaljudsko obrambo, smo 7. 4. 1989 podpisalisporazum o dolgoroœnem sodelovanju napodroœju zaøœite in reøevanja, na podlagikaterega je bilo druøtvo tudi uradnoupraviœeno do doloœenih finanœnih sredsteviz proraœuna. Podpis sporazuma s podroœjasodelovanja kakega kinoloøkega druøtva napodroœju zaøœite in reøevanja je bil prviuradno podpisani primer takega sodelovanjav Sloveniji. V tem letu smo od TO Kranjbrezplaœno dobili v last, za potrebe reøevalneenote naøega druøtva, terenski avto LadaNiva.

Leto 1990se je priœelo ponovno v znamenju priprav naorganizacijo 4. Mednarodne razstave psovvseh pasem CACIB Kranj ’90 na prostoruGorenjskega sejma v Kranju, ki je potekala vdneh 16. in 17. junija. Na razstavo se jeprijavilo 1242 vodnikov s svojimi psi vsehpasem iz vse Evrope. Gost razstave je bilgospod Janez Drnovøek, takratni predsednikpredsedstva bivøe Jugoslavije. Redni obœnizbor druøtva je potekal 16. 2. 1990. Obœnizbor je bil volilni in ponovno sem bil zanaslednji dvoletni mandat izvoljen za

predsednika druøtva. Dela na novemvadbiøœu so se naaljevala, urejati pa smozaœeli tudi staro vadbiøœe za potrebereøevalne enote. Teœaji øolanja so potekalinemoteno, prav tako pa so se naøitekmovalci redno udeleæevali tekmovanjrepubliøkega in mednarodnega razreda.Reøevalna enota je dosegala vse vidnejøerezultate in njihovo delo je pohvalila tudirepubliøka komisija za reøevanje pri KZS. Vdruøtvu pa smo se zaœeli pogovarjati tudi oagilityju, kinoloøki disciplini, ki je primernarekreacija ali øport za vsakega ljubitelja psov.

Leto 1991Obœni zbor druøtva je potekal 25. 1. 1991.Razpravljali smo o preteklem delu in naœrtihza prihodnost. V mesecu maju (25. 5. 91)smo ponovno organizirali telesnoocenjevanje psov vseh pasem za podroœjeGorenjske. Prireditev je potekala naprostoru Gorenjskega sejma v Kranju. Nateœaj za vodenje øolanja agilityja smo poslalitri naøe œlane in nabavili tudi nekajliterature s tega podroœja. Naøe druøtvo, podvodstvo naøe reøevalne enote, je v mesecumaju organiziralo mednarodno mobilnovajo reøevalnih psov Jezersko ’91. Vjesenskem delu (14. 9. 91) smo ponovnoorganizirali meddruøtveno tekmovanje po Ain B programu z udeleæbo 24 tekmovalcev izvse Slovenije. V program za leto 1992 pasmo ponovno prijavili organizacijomednarodne razstave.

3.5. Janez BartolPredsednik v letih 1981-1986 in 1992-2000.

Leta 1981 sem prevzel vodenje Kinoloøkegadruøtva Naklo po odstopu gospoda ZvonetaVidica. Æe to leto je bilo zelo delovno, sajsmo februarja najprej organizirali predavanjeo vzreji in øolanju psov, v marcu pa smozaœeli øolanje. Med prvimi inøtruktorji v KDNaklo, ki so opravili inøtruktorski teœaj v

11

policijski øoli v Podutiku, smo bili RomanMarkiœ, Zvone Vidic in jaz. Vrsto je prevzelZvone Vidic in jo popeljal do junijskihizpitov.

Imeli smo veliko dela tudi z urejanjemvadbiøœa v Jurœkovem kotu. Postavili smostaro gradbeno barako, da smo imeli vsajmalo strehe nad glavo. Tako smo delali izleta v leto, øolali smo pse, pa tudi noveinøtruktorje, ustvarjali nove in novetekmovalce, se vkljuœevali v program delaRepubliøke kinoloøke zveze itd. Organiziralismo enoto za reøevalne pse, uœili smo se oddrugih in prenaøali izkuønje na naøe mladekadre. Prvi, ki sem se vkljuœil v reøevalnoenoto Kinoliøke zveze Slovenije, sem bil sams psom Brixom Podstolskim. Takoj zamenoj je reøevalno enoto prevzel Joæe Urh.

Æe leta 1980 sem bil na skupøœini KZSizvoljen v disciplinsko sodiøœe. To delo semopravljal osem let, tudi øe kot predsednik.

Vsekakor pa sem se najveœ angaæiral priorganizaciji razstav in pridobivanju zemljiøœaza naøe vadbiøœe. Konœno nam je uspelokupiti prostor, kamor se bomo preselili leta2000. Ta prostor je sedaj samo naø, saj KD

12

Naklo æe vpisano v zemljiøko knjigo kotlastnik.

predsednik: Tomaæ Bartol

Kinolog sem postal æe pred ustanovitvijonaøega druøtva. Æe kot otrok sem bilobseden od psov in æivali. Imel sem sreœo.Starøi so to mojo æeljo podprli z vsem æaromin œasom.

Øportna kinologija me je navduøila æedaljnega leta 1977 in od takrat se tej panoginisem odrekel niti za dan ali dva.

Kmalu sem v druøtvu prevzel strokovnokomisijo in nadaljeval uspeøno delo mojihpredhodnikov. Pospeøeno smo izobraæevalikadre za strokovno vodenje teœajev.Rezultati so vidni pri osnovnem øolanjupsov, reøevalni enoti in agilityju.

Ob tem izpopolnjujem tudi svoje znanje.Rezultati, ki smo jih dosegli z naøimitekmovalci, niso priøli brez truda, so plodvztrajnosti, odrekanj in napornih treningov.predsednik: Janez Finægar

Gospodarska komisija v KD Naklo je bilaustanovljena z namenom œim boljøe skrbetiza druøtveno vadbiøœe. Svoje prve naloge jekomisija imela æe na vadbiøœu v Jurœkovemkotu, kjer ni bilo niti vode niti elektrike.Prvo delo pa se je za œlane gospodarskekomisije zaœelo ob pridobitvi zemljiøœa naPivki, ki ga je kinoloøkemu druøtvuodstopilo podjetje Merkur. Dela na novem

vadbiøœu so bila povezana s saniranjemsmetiøne jame in zasaditvijo trave. Kljub lepourejenemu vadbiøœu pa je druøtvo øe vednobrez prave »strehe nad glavo«. Brunarica, kije øe danes obœasno zbiraliøœe œlanov druøtvain udeleæencev razliœnih prireditev, je bilapridobljena po sreœnem nakljuœju, saj nam joje za simboliœno ceno odstopilo Gozdnogospodarstvo Ribnica. Mnogim œlanomdruøtva je v spominu ostala najveœjaudarniøka akcija prevoza, razstavljanja inpostavljanja brunarice, temu pa so sledilapopravila in temeljito œiøœenje. Z napeljavovode in elektrike je gospodarska komisijaizpolnila priœakovanja in brunarica je oæivela.

13

4. STROKOVNA KOMISIJA

5. GOSPODARSKA KOMISIJA

Œez nekaj let je bila zaradi potreb obposebnih prireditvah in tekmah uresniœenatudi ideja o sanitarijah kot prizidku kbrunarici. Gospodarska komisija je zaradiveœernih treningov uredila øe razsvetljavo na

celotnem vadbiøœu, kupljena sta bila roœnamotorna kosilnica in sneæni plug.

Z leti je gospodarska komisija postala nujendel kinoloøkega druøtva ne samo navadbiøœu, ampak tudi na vseh prireditvah

14

KD Naklo, saj so njeni œlani vednonesebiœno priskoœili na pomoœ. Tako boostalo tudi v prihodnosti, ker so pred nami

nove naloge, ki obsegajo predvsem ureditevnovega druøtvenega vadbiøœa.predsednik: Roman Markiœ

Propagandno komisijo smo ustanovili leta1983 predvsem zaradi potreb pri organizacijirazstav. Na vseh osmih mednarodnihrazstavah je pod mojim vodstvom opravilaogromno delo.

Pri organizaciji razstav moramo razposlatiprijavnice po vsej Evropi, obiœajno je topribliæno 20000 pisem. Vsem prijavljenim jepotrebno poslati odgovor. Natisniti jepotrebno okrog 2000 katalogov, ocenjevalneliste, diplome, pridobiti sponzorje inkoordinirati delo posameznikov.

Predan sem tako Kinoloøkemu druøtvuNaklo kakor tudi slovenski kinologiji, sajsem bil osem let œlan upravnega odbora KZSin uredniøkega odbora revije Kinolog.

6. PROPAGANDNA KOMISIJA

Za svoje delo sem bil, na predlogKinoloøkega druøtva Naklo, odlikovan znajviøjimi odlikovanji Kinoloøke zvezeSlovenije.

Vodstvo komisije (z leve proti desni):• Ljubo Megliœ• predsednik Miran Udovœ• Herman Mubi

V letoønjem letu, ko praznujemo okrogloobletnico ustanovitve druøtva, ne moremomimo eneote reøevalnih psov. Pred dvajsetimi

leti sta g. Urh in g. Bartol s kinoloøkimiprijatelji zaorala ledino med reøevalci v Naklem,s tem pa tudi v vsej bivøi obœini Kranj.

Zanimanje in izkuønje so se prenaøale na mlajøevodnike. Zaœetki, delovanje v lavinah in iskanjev ruøevinah, so se v zadnjih letih nadaljevali ziskanjem pogreøanih oseb na terenu.

Naravna selekcija je pogojevala øtevilovodnikov reøevalnih psov med 10 in 15.Povpreœno øtevilo treningov, izpitov in akcijje pribliæno 80 na leto, kar pomeni velikdeleæ prostega œasa vsakega posameznika, kiga mora posameznik nameniti svojidejavnosti. Vodnik reøevalec mora polegtreningov v Jurœkovem kotu, po Sloveniji inv tujini, poznati prvo pomoœ, prvoveterinarsko pomoœ, vrvno tehniko, radijskezveze, poznavanje ruøevin, orientacijo,nevarnosti v gorah, …

15

7. KOMISIJA ZA REØEVALNE PSE

Reøevalci v akciji.

Kratko poroœilo reøevalcev bom strnil vpovzetek:Zastopati KD Naklo je œast, pa tudi obveza,da znanje in izkuønje ki niso majhne,prenesemo mlajøim za vsaj naslednjih 20 letobstija KD Naklo.predsednica: Sonja Rozman

Agility je øport, pri katerem psi premagujejodoloœeno zaporedje razliœnih ovir, pri œemermorajo biti œim bolj natanœni in hitri. To jedejavnost, pri kateri je zelo pomembnamoœna povezanost med psom in vodnikomter njuna usklajenost. Za vrhunski rezultatpotrebujemo odliœnega, hitrega psa, zazabavo in zaposlitev pa se s tem øportomlahko ukvarja vsak pes, pa naj bo velik alimajhen, poœasen ali hiter, pasemski ali pesneznanega porekla …, in vsak vodnik, starali mlad, moøki ali æenska, bolj ali manjøportnik … Skratka, to je lahko ogorœen bojza najboljøa mesta ali pa le sprostitev, obanamena pa nudita obilo zadovoljstva,zabave, druæenja z razliœnimi ljudmi in psi

ter prijetno vzdræevanje kondicije za oba,psa in vodnika.

V pozni jeseni 1994 smo tudi v KD Nakloimeli prvi posvet o tem, kako v druøtvuzaœeti z novo kinoloøko panogo, ki se je vSloveniji takrat æe naglo razvijala. Imelismo ovire, ki nam jih je posodil PedigreePal, in skoraj niœ izkuøenj na tempodroœju. Andreja Jakopiœ, ki se je prvihspretnosti agilityja nauœila v Økofji Loki injaz, obe polni delovne vneme, sva seodloœili, da se sooœiva z izzivom inpopeljeva KD Naklo v svet agilityja. Naposvetu smo se odloœili, da poøljemo vabilavsem, ki so tisto leto opravili izpite v KDNaklo. Kar nekaj jih je priølo, ostalo pa nazaœetku bolj malo.

Andreja in Sonja sva obiskali seminar zatekmovalce in inøtruktorje v agilityju inznanje, ki sva si ga pridobili, vpeljali vtreninge. Kljub temu pa smo se spopadali zmnogimi teæavami, ki so bile posledicaneizkuøenosti. Prvo leto je tekmovala leAndreja s økotskim ovœarjem Olijem(Anatina Ossian), Dora Øtros z dobermankoAstro in Sonja Rozman z nemøkim ovœarjemNilom pa sva z odliko opravili izpit, tako dasva se naslednje leto æe pridruæili Andreji natekmovanjih.

Naøa domena je, da smo vsako leto boljøi.

Prvo zmago nam je v razredu A1 standardpritekla Nadja Kodras z irskim setromRexom v Mariboru, l. 1996. Isto leto jezmagala tudi Andreja Jakopiœ z Olijem natekmi za Zlato kost v razredu A2 standard.Na stopniœkah je stal tudi novinec v naøihvrstah, Anton Horvat z nemøkim ovœarjemPlutonom, ki je bil 2. v Ajdovøœini in 3. vskupnem seøtevku pokala Royal Canin.

16

8. KOMISIJA ZA AGILITY

V sezoni 1997 nas je razveseljevala predvsemDora z Astro, ki je bila po enkrat 1., 2. in 3.v razredu A1 standard. Prve stopniœke za 3.mesto v razredu A2 standard na dræavnihtekmah sta nam pritekla Tone in Pluton,Nadja pa je bila z Rexom enkrat 3. vrazredu A1 standard.Sezona 1998 je prinesla spodbudo predvsemv elitnem razredu A2-open standard. Nastopniœkah smo bili øtirikrat: dvakrat Sonjain Nil (3.), po enkrat pa Andreja in Oli (2.)ter Dora in Astra (3.).

Letoønja, 5. sezona odkar smo se v Naklemzaœeli ukvarjati z agilityjem, pa je bilanaravnost sanjska. Naj najprej omenimnajboljøe uvrstitve v skupnih razvrstitvah zadræavno prvenstvo Slovenije in PokalSlovenije. Andreja Jakopiœ je z Olijemzmagala v razvrstitvi za Pokal Slovenije vrazredu A2-open standard, z mejnimøkotskim ovœarjem Antejem pa je bila 3. vdræavnem prvenstvu in 2. v PokaluSlovenije. Na stopniœkah je stala tudi DoraØtros s pritlikavim kodrom Tobyjem (3.).Odliœni sta bili tudi Petra Peœar ssamojedom Rafyjem (Raffaello Kaja) na 4.mestu v dræavnem prvenstvu v razredu A1standard in Ana Merhar na istem mestu vslovenskem pokalu v istem razredu. Na

posameznih tekmah sta zmagovali Dora sTobyjem (3-krat v Sloveniji in 2-krat vItaliji) in Andreja Jakopiœ z Antejem (2-kratv Sloveniji in 2-krat v Italiji) in Olijem (1-krat). Na stopniœkah pa so stali øe Andreja zAntejem (7-krat) in Olijem (2-krat), Dora zAstro (1-krat) in Tobyjem (2-krat), Tone sPlutonom (1-krat) in Petra z Rafom (3-krat). To je bila sezona, ki jo bo teækoponoviti, kaj øele izboljøati, vendar se bomotrudili, da ostanemo zvesti tradiciji, da jevsaka sezona boljøa.

Poleg æe omenjenih tekmovalcev pa sta naøedruøtvo na tekmovanjih zastopali øe AndrejaJanøa z gordon setrom Galom in PolonaGros s økotsko ovœarko Teno. V prihodnostipa lahko raœunamo øe na Danico Raœiœ-Ahaœiœ s karelsko medvedarko Tiso,Gregorja Drakslerja z nemøkim ovœarjemOrom in Dano Greif s pitbulko Lily, ki seagilityja øe uœijo.

Poleg tekmovanj pa smo agilitaøi KD Nakloaktivni øe na drugih podroœjih, predvsempromocijskih. Vsako leto, letos je bilo tretje,organiziramo tekmo za Pokal Nakla, ki jebila 2-krat tudi finalna tekma slovenskegapokala. Na naøe tekme pride velikotekmovalcev iz tujine (Nizozemska, Italija,

17

Vse bolj uspeøna vrsta agilitaøev.

Hrvaøka). Redno tudi predstavljamo naøedelo na razstavah, ki jih je organiziralo KDNaklo, dnevu Naklancev in vseh stopnjahøolanja psov, ki potekajo v domaœemdruøtvu. Letos sem sodniøka pripravnica zaagility in bo naslednje leto pa bom verjetnoæe sodnica.predsednica: Marija Jereb

Poroœilo o delu disciplinske komisije jekratko. V vseh dvajsetih letih øe ni biloprekrøka, ki bi ga morala reøevati in upam,da bo tako tudi naprej.

V letu 1998 je bil napisan in sprejetdisciplinski pravilnik.

18

9. DISCIPLINSKA KOMISIJA

predsednik: Drago Goriœan

Komisija za odlikovanja KD Naklo je bilaustanovljena oz. izvoljena prviœ na rednemobœnem zboru druøtva 27. 1. 1995 v sestavi:Drago Goriœan predsednik, Mito Jereb inFanika Pagon œlana. Delo komisije je odtega trenutka v celoti opravljal UO druøtva.Predloge za posamezna odlikovanja smonato posredovali Komisiji za odlikovanja priKinoloøki zvezi Slovenije, ki jih jeobravnavala in v skladu s pravilnikomposamezna odlikovanja tudi podelila. Dotega trenutka je Kinoloøka zveza Slovenijena predlog Kinoloøkega druøtva Naklo 46naøim œlanom podelila 42 srebrnih znakov,23 zlatih znakov, 8 redov II. stopnje in 4rede I. stopnje.

Ob praznovanju 15-letnice druøtva je UOna rednem obœnem zboru dne 27. 1. 1995podelil 18 jubilejnih plaket, in sicer œlanom,

ki so bili tudi ustanovitelji naøega druøtva,ter g. Joæetu Vestru, g. Stanetu Korenu, ing. Jakobu Piskerniku za izkazano pomoœnaøemu druøtvu.

Na podlagi sklepa obœnega zbora druøtvadne 26. 1. 1996 je Komisija za odlikovanjapripravila Pravilnik o kinoloøkih priznanjih,ki je potrdil in sprejel obœni zbor dne 13. 2.1998. V skladu s tem pravilnikom je UOdne 25. 10. 1999 podelil 22 naøim œlanom22 bronastih plaket, 9 srebrnih plaket in dvezlati plaketi, poleg tega pa je v sklopupraznovanja 20-letnice druøtva podelil øe 23jubilejnih plaket, ki bodo podeljene obpraznovanju obletnice, dne 19. 11. 1999.

Komisija za odlikovanja pri Kinoloøkemdruøtvu Naklo danes deluje v sestavi: DragoGoriœan predsednik, Marija Jereb in FanikaPagon œlana.

10. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA

predsednica: Metka Bartol

na sliki (z leve proti desni):Metka Bartol in Marina Goriœan

Vodenje finanœnega poslovanja je tudi vdruøtvu, prav tako kot v podjetju, med

pomembnejøimi dejavnostmi. Od vsegazaœetka je za to skrbela Mira Bartol in ssvojim delom vztrajala kar 10. let. V temœasu je za dve leti vskoœila ga. Marija Jerebin prevzela ta del obveznosti, zdaj pa ga æe 8let opravljam jaz.

Ne bi bilo poøteno, œe se Miri Bartol ne bizahvalila za neizmerno pomoœ inpotrpeæljivost, saj brez njene pomoœi delazagotovo ne bi mogla opravljati tako, kotzahtevajo pravila. Vodenje knjig prekoAgencije za plaœilni promet ima paœ strogpravilnik, ki ga je treba brezpogojno spoøtovati,kar mi je predvsem v zaœetku povzroœalonemalo problemov, ker posla nisem poznala vzadostni meri. Finanœno poslovanje v naøemdruøtvu je kar obseæno, saj smo zelo dejavni,tako z izvedbo teœajev, mednarodnih razstav inøtevilnih drugih prireditev.

Z uvedbo davka na dodano vrednost in stalnoøiritvijo dejavnosti v naøem druøtvu paobveznosti iz leta v leto postajajo vse veœje inzahtevnejøe.

19

11. FINANŒNA KOMISIJA

predsednik: Joæe Glavan

œlani: Mira Bartol, Fanika Pagon

Kot predsednik se bom v nekaj stavkih nakratko opisal in predstavil delo naøe komisije.

Rojen sem 2. 11. 1970 v Kranju, stanujem pav Poæeniku 36, obœina Cerklje na Gorenjskem.

V druøtvo sem se vœlanil pred dobrimdesetletjem, natanœneje leta 1987. Tistega letasem tudi obiskoval prvi teœaj s svojo nemøkoovœarko. Teœaj je takrat potekal øe na starem

12. NADZORNI ODBOR

vadbiøœu v Jurœkovem kotu. Zaradi teæav sprevozom od Cerkelj do Nakla, predvsem pazaradi øe ne opravljenega vozniøkega izpita, semmoral s øolanjem prenehati. Ker pa sem vednoimel æeljo izøolati vsaj svojega psa, sem se leta1991 ali 1992 ponovno vpisal v teœaj. Tokrat zaljaøkim malamutom in teœaj sem tudi uspeønozakljuœil z izpitom A. Ker pa to zame ni bilodovolj, sem se po izpitu vpisal na seminarje zavodje øolanja oz. inøtruktorje, ki so potekali vuœnih centrih na Igu in Poljœah pri Begunjah,kasneje pa tudi v Grosupljem. In od takrat pado danes v œasu teœajev spomladi in jesenivodim vrsto z vodniki psov vseh pasem.

Na obœnem zboru leta 1996, ki je bil tudivolilni, pa sem bil izvoljen za predsednikanadzornega odbora. V obdobju od leta 1996do 2000 naøa komisija ni ugotovila nikakrønih

pomanjkljivosti v zvezi s finanœnimposlovanjem druøtva. Ne sestajamo se pravpogosto. Vsaj enkrat letno, obiœajno pozakljuœku za tekoœe leto, pa se dobimo inskupaj pregledamo poslovanje tako roœneblagajne kot tudi æiro raœuna, analiziramo tudibilanco uspeha in finanœno poroœilo za vsakoleto posebej. Naøa blagajniœarka, Metka Bartol,posle z denarjem in papirji vodi aæurno indosledno, tako da naøa komisija nikoli niugotovila kakønih napak ali pomanjkljivosti.Ker pa je letos z uvedbo DDV-ja kar naenkratpostalo veliko veœ dela z blagajno, æiroraœunom in seveda meseœnim obraœunomdavka, smo se skupaj odloœili, da knjiæenje inbilanco predamo za take stvari usposobljeniraœunovodkinji.Lep pozdrav v upanju, da bi bilo øe naprej tako!

20

Od samega zaœetka smo v druøtvu veliko øolalikadre in njihove pse, zato se je dokaj hitroizluøœila skupina vztrajnih kinologov, ki so pse

izøolali do te mere, da so postali tekmovalci, kiso predstavljali druøtvo in naøe delo.

Prva tekmovalca sta bila Silvo Bajda, znemøkim ovœarjem Cofom in Janez Bartol zBrixom. Borila sta se po svojih najboljøihmoœeh in izkuønje prenaøala na teœajnike vdruøtvu. Kmalu so se pridruæili øe DragoGoriœan, Roman Saviœ, Simona Æiberna,Ferdo Ferlic, Tone Boæiœ, Miha Marinøek,Janez Kleindienst, Matjaæ Poliœar in PeterJenko. Prav gotovo sta bila med temitekmovalci najbolj uspeøna Peter Jenko inDrago Goriœan.

Prvi, ki je na tekmovanjih pristal tako visoko,da je stal na zmagovalnih stopniœkah pa je bilSilvo Bajda, ki je æe leta 1984 dosegel natekmovanju na Ptuju 3. mesto in pokal. To jebil prvi pokal naøe vrste, katerega je popetnajstih letih gospod Bajda poklonil druøtvuin bo zasedel œastno mesto v vitrini.

13. TEKMOVALCI

Silvo Bajda s sinom in Capom

21

Prvi tekmovalci (z leve proti desni): Peter Jenko, Janez Kleindienst, Drago Goriœan in Ferdo Ferlicv Mariboru, 14. 10. 1984.

13.1. Peter StudenPeter Studen s psico Kvino

Uvrstitve na dræavnih prvenstvih:

• finale skupina B 91: 2 mesto• finale skupina A 92: 2. mesto• dræavno prvenstvo 93: 1. mesto• dræavno prvenstvo 94: 3. mesto• dræavno prvenstvo 95: 1. mesto• dræavno prvenstvo 95, posluønost: 1. mesto• dræavno prvenstvo 96: 3. mesto• dræavno prvenstvo 98, sled: 1. mesto• dræavno prvenstvo 99, sled: 2. mesto

• 17-krat 1. mesto• 13-krat 2. mesto• 10-krat 3. mesto• CACIT Maribor 2-krat 1. mesto• CACIT Maribor 2-krat 3. mesto• CACIT Ljubljana Drenigov memorial,udeleæen 5-krat, najboljøa uvrstitev 2.mesto

Uvrstitve na svetovnih prvenstvih:

1992 Ljubljana: program IPO III1993 Belgija: program IPO III1994 Italija: program IPO III1995 Slovenija: sledarska tekma1995 Finska: program IPO III1996 Francija: sledarska tekma1996 Luksemburg: program IPO III1998 Œeøka: sledarska tekma1999 Øvica: sledarska tekma

Na vseh tekmah je bil rezultat pozitiven,najboljøi rezultat pa je 3. mesto nasvetovnem prvenstvu v sledenju leta 1998na Œeøkem.

13.2. Drago Keræiœ

Najveœji uspehi:

• svetovno prvenstvo v Belgiji leta 1993: 23. mesto, najboljøi Slovenec

• Bergenz 1989, mednarodna tekma CACIT(IPO III), s psico Glora: najboljøaposluønost

• Maribor 1993, CACIT, s psom Jaronom:2. mesto.

Kot tekmovalec sem sodeloval na trehsvetovnih prvenstvih. Vedno sem bil tudi vvrhu v toœkovanju za dræavno prvenstvo,najviøje pa je bilo 3. mesto.

13.3. Mojca Brenkuø

Uspehi doseæeni s psom Jupom:

• ISP I., ISP II., ISP III. - odliœno• 12. 5. 1990, KD Grosuplje, ISP III: 1. mesto

• 2. 6. 1990, KD Ptuj, IPO III: 3. mesto• 15. 9. 1990, KD N. Gorica, IPO III: 1. mesto

• 27. 10. 1990, KD Maribor, IPO III:1. mesto

• 24. 11. 1990, Udine CACIT, IPO III:1. mesto

22

Aktivno tekmoval od leta 1987 do leta 1993.

Mojca Brenkuø s psom Hawkom la Maschera di Ferro

• 16. 12. 1990, S. Vito al Tagliamento,SCH H III: 1. mesto

• 16. 2. 1991: Resistenza - Pordenone• 10. 3. 1991, S. Vito al Tagliamento, SCH H III: 1. mesto

• 13. 4. 1991: Teodor T. Drenig CACITIPO III: 4. mesto

• 21. 7. 1991, Villach, SCH H III: 2. mesto• 3. 8. 1991, Lana, SCH H III: 3. mesto• 6. 9. 1991, 2. FCI WM Dillingen(Nemœija): 228 toœk (odliœno)

• 3. 11. 1991. troboj, Udine SCH H III:2. mesto

• 14. 3. 1992, S. Vito al TagliamentoCACIT: 1. mesto

• 21. 3. 1992, KD Tolmin, IPO III: 1. mesto

• 11. 4. 1992, Teodor T. Drenig CACIT: 2. mesto

• 4. 7. 1992, Velenje, IPO III: 3. mesto• 4. 9. 1992, 3. FCI WM Ljubljana:12. mesto

• 20. 3. 1993, Tolmin, IPO III: 1. mesto• 17. 4. 1993, Teodor T. Drenig CACIT: 1. mesto (291 toœk)

• 24. 4. 1993, Vicenza CACIT: 1. mesto(297 toœk)

Jup je dosegel 3-krat naziv, kar pomeni, daje bil mednarodni prvak v delu. Poleg tegaje imel tudi odliœno oceno zunanjosti.

Zadnja Jupova preizkuønja je bila 24. 4.1993 4. FCI svetovno prvenstvo v Belgiji,kjer pa je zbolel in dosegel 246 toœk.

Uspehi s psico Caty delle Giubbe Rosse:

24. 4. 1993, Vicenza, IPO I: 1. mesto

Uspehi s psom Hawkom la Maschera di Ferro:

• IPO I, IPO II, IPO III - odliœno

• 8. 4. 1995, Teodor T. Drenig, IPO I:2. mesto

• 10. 6. 1995, KD Ljubljana (finale), IPO I:1. mesto

• 24. 5. 1996, Parma Italija (2. svetovnoprvensto za belgijske ovœarje): 10. mesto

• 5. 1997, Avstrija (3. svetovno prvenstvo zabelgijske ovœarje)

• 7. 6. 1997, finale dræavnega prvenstva,IPO III: 2. mesto

• 17. 4. 1998, Teodor T. Drenig, IPO III:3. mesto

• 14. 5. 1998, Nizozemska (4. svetovnoprvenstvo za belgijske ovœarje)

• 10. 10. 1998, Mozirje, IPO III: 1. mesto• 24. 10. 1998, Pinerolo-Italija, capb IPO III (RCACIT): 2. mesto

• 16. 4. 1999, Teodor T. Drenig, IPO III(CACIT): 1. mesto

• 5. 1999, Francija (5. svetovno prvenstvoza belgijske ovœarje)

• 5. 6. 1999, finale IPO III: 4. mesto

Hawk je dræavni prvak v delu.

13.4. Janez StudenIme mi je Janez in sem lastnik, vodnik psaLorda. Lord je pasme nemøki ovœar. Poleæen

23

Brata Peter in Janez Studen na sledi.

je bil 17. 6. 1989. Skupaj sva æe odnjegovega sedmega tedna starosti. V vsehteh letih sva dosegla poleg neuspehov tudiveliko uspehov. Najprej sva opravila, takokot morajo vsi psi, vse potrebne izpite, dalahko sodelujeva na tekmah. Najprej svaipravila izpit B, nato pa øe izpite I, II, in III.

Najbolj vidne uspehe sva zaœela dosegatiprav takrat, ko sva zaœela intenzivnotrenirati v Kinoloøkem druøtvu Naklo.

Prvi uspeh sva dosegla v Murski Soboti leta1994, kjer sva po programu B osvojila 4. mesto.

V letu 1995 so se najini uspehi oziromauvrstitve dosti izboljøale in dosegla sva:

• Polzela: 1. mesto DT IPO I• Ljutomer: 1. mesto DT SL A• Ljubljana: 1. mesto IPO I Drenigovmemorial

• Maribor: 5. mesto IPO I• Ljubljana: 1. mesto DT SL A• Bled: 3. mesto DT SL A• Grosuplje: 1. mesto pokalna tekma IPO I

Med vrsticami naj omenim, da svatekmovala v vseh disciplinah, v sledenju,posluønosti in obrambi. Najbolj pa sva delousmerjal prav v sledenje, ki naju je vodilotudi na svetovno prvenstvo v sledenju 1997na Dansko. V vseh treh panogah svatekmovala do leta 1996 in najin zadnjirezultat je bilo 2. mesto na Ptuju, kjer svaimela poslovilno tekmo.

V letu 1996 sva dosegla naslednjerezultate:

• Vrtojba: 4. mesto DT IPO III• Ljubljana: 2. mesto DT SL A• Ljubljana: 2. mesto IPO III Drenigovmemorial

• Polzela: 3. mesto DT IPO III• Bled: 1. mesto DT SL A

• Ptuj: 2. mesto pokalna tekma IPO III• Vrtojba: 1. mesto DT SL A

V vseh letih sva bila tudi dvakrat dræavnaprvaka. Prav to, da si dræavni prvak, pa jetudi pogoj in nekakøna vstopnica, da selahko udeleæiø svetovnega prvenstva. Potrdem delu sva dosegla z Lordom vse pogojein se udeleæila svetovnega prvenstva vsledenju leta 1997 na Danskem. Izmed 29udeleæencev sva dosegla zelo dobro 6. mesto.To je bila tudi krona najinega skupnega delain spodbuda za moje delo z novim psom, sajsi je Lord zasluæil mirno uæivanje svoje pasjestarosti.

13.5. Janez FinægarMoja kinoloøka pot se je zaœela preddvanajstimi leti z æeljo izøolati svojega psa.Ko je doberman dopolnil devet mesecev svase vpisala v KD Naklo in priœela s teœajemter ga tudi zadovoljivo opravila. Medteœajem me je navduøila pasma rottweiler,zato sem sklenil, ko bo le mogoœedobermana zamenjati za rottweilerja. Ko jepriølo do menjave se je zopet priœelo novoøolanje, bilo pa je æe laæje, saj sem imel maloveœ izkuøenj. Izøolal sem ga do izpita IPO I,in to z odliœnim uspehom. Po konœanemteœaju in izpitih sem se prikljuœil tekmovalniekipi. Z njo sem priœel nabirati znanje innove izkuønje, ki jih sedaj, ko uœim maloøolo, uspeøno uporabljam. Ker pasmarottweiler ni najprimernejøa za tekmovanja,so mi v druøtvu priporoœili nemøkegaovœarja.

S pomoœjo nasvetov kolegov in kolegic semga izøolal in pripravil za prve tekme.Ognjeni krst je bil na Polzeli 27. 4. 1996 z263 toœkami, skupno 4. mesto. Nato sosledile tekme:

• Mozirje: 3. mesto• Ptuj: 5. mesto

24

• Vrtojba: 10. mesto• Vrtojba 2. mesto• Ajdovøœina: 3. mesto• Polzela: 10. mesto• Bregenz: 4. mesto• Lesce: 5. mesto• Ljubljana: 3. mesto• Ljubljana: 1. mesto v dræavnem prvenstvupo programu IPO I

Sledil je prestop v viøji razred, ki se ni zaœelnajbolj uspeøno, upam pa, da se bo tudi tuspremenilo na bolje.

13.6. Brane Æun

V dræavnem prvenstvu leta 1994 poprogramu IPO I sta s petimi zaporednimizmagami premagala vso konkurenco inpostala dræavna prvaka.

13.7. Marko HabiœMarko Habiœ (15. 4. 1956) s psomOskarjem (93)

• Dræavna prvaka leta 1997 po programuIPO I

• 1. mesto na mednarodni tekmi v Avstriji

25

Janez Finægar s psom Palom.

Brane Æun s psico Luco.

• 1. mesto na vsakoletni mednarodni tekmiv Bregenzu v Avstriji po programu IPO II

• 5. mesto na dræavnem prvenstvu Italije• 1. mesto v Kamniku po programu IPO III• 5. mesto na finalu dræavnega prvenstva vPolzeli leta 1998

13.8. Andreja JakopiœNajuspeønejøi pes na tekmovanjih v letu1999 je moj økotski ovœar Anatina OssianOli. Skotil se je 16. 1. 1992 v Æabnici priKranju, pri znani vzrediteljici økotskihovœarjev Mariji Kavœiœ, v psarni Anatina.Lastnica in vodnica sem jaz, AndrejaJakopiœ.

Oli je tudi zelo lep razstavni pes, saj jeobiskal zelo veliko lepotnih razstav, kar semu je obrestovalo, saj je postal lepotni prvakSlovenije.

V KD Naklo sva naredila izpit iz posluønostiA. Ker pa takrat v Naklem øe ni bilo øportnediscipline agility, sva odøla trenirat v ØkofjoLoko. Trenirati sva zaœela, ko je bil Oli stardve leti. V KD Økofja Loka sva treniralapribliæno pet mesecev. Ko pa sem izvedala,da bo tudi v Naklem zaœel delovati agilitysem se odloœila, da se jim pridruæim in tusem ostala vse do danes.

V KD Naklo treniram æe pet let. Poleg tegada treniram svojega psa, pomagam pritreningu øe drugim, manj izkuøenimvodnikom. Œe sem hotela, da je Oli postaldober tekmovalni pes, sem morala treniratiin samo trenirati. To se mi je obrestovalo.Obiskala sva veliko tekmovanj v tujini inSloveniji.

Dobre rezultate sva zaœela dosegati lanskoleto (1998). V skupnem rezultatu pokalnetekme (v standardu 2 bolj izkuøenih psov),sva osvojila 2. mesto.

Vrhunec doseækov pa je bilo letoønje leto,leto 1999, kjer sva zaradi dobrih skupnihrezultatov dosegla 1. mesto. Seveda svadosegala tudi dobre posamezne rezultate.

26

Andrejin lepotec Anatina Ossian Oli

Najpomembnejøi rezultati v letu 1999:

• 4. mesto na dræavni tekmi v Zagorju obSavi

• 5. mesto na dræavni tekmi v Postojni• 13. mesto na dræavni tekmi v Ljutomeru• 1. mesto na pokalni tekmi v Breznu• 2. mesto na pokalni tekmi v KD Fido -Hruøica

• 2. mesto na pokalni tekmi v KD Naklo

Ker bo Oli odøel kmalu v pokoj, sem seodloœila, da bom kupila øe drugega psa.

Kupila sem si psa pasme border collie, ki æesedaj, pri dveh letih, dosega odliœnerezultate na tekmah. Najboljøi skupenrezultat v kategoriji mladih psov je dosegelna dræavnem prvenstvu, kjer sva osvojila 3.mesto. Skupno, na pokalnih tekmah, pa svadosegla 2. mesto.

Upam, da bom dobre rezultate, ki sem jihzaœela osvajati s starejøim psom, nadaljevalatudi z mlajøim.

27

V druøtvu je prav gotovo veliko dela na vsehpodroœjih. Zato smo vam predstavili vsekomisije in njihove predsednike. Nismo paomenili deklet, ki opravljajo veliko delo. Tose naøe tajnice.

Prva tajnica naøega druøtva je bila gospaIrena Markiœ. Po dveh letih je delo predalagospe Julki Erbeænik, ki je to delo opravljalapolnih osem let. Za Julko je bila na vrstigospodiœna Zdenka Pesjak, ki je po øtirih

letih predala to odgovorno delo gospodiœniÆivi Filej in gospodiœni Rebeki Falle, ki tofunkcijo opravljata øe danes.

14. TAJNICE

Sedanji tajnici druøtva Æiva Filej (zgoraj) in Rebeka Falle (desno)

Æe davnega leta 1980 je Kinoloøko druøtvoNaklo skupaj s Kinoloøkim druøtvom BledLesce organiziralo 1. zvezno razstavo naprostoru Gorenjkega sejma. Predsednikorganizacijskega odbora je bil takrat gospodStane Koren iz KD Bled, podpredsednikgospod Janez Bartol in blagajniœarka gospaMIra Bartol, oba iz KD Naklo. Na tejrazstavi smo kinologi iz Naklega pridobilitoliko znanja, da smo naslednjo razstavolahko organizairali sami.

Leta 1983, natanœneje 22. maja smoorganizirali 1. republiøko specialno razstavonemøkih ovœarjev. Ta je bila sploh prvaspecialna razstava katerekoli pasme v tedanjiJugoslaviji. Prijavilo se je 95 vodnikov ssvojimi psi iz domovine in tujine, sodila pa jesedaj æe pokojna gospa Rina Gobbi iz Italije.

»Korajæa« je rasla, elan tudi, delovnaskupina se je dodobra vpeljala v strokovnodelo in æe leta 1985 smo organizirali 1.mednarodno razstavo psov vseh pasimCACIB na Gorenjskem sejmu. Prijavilo seje 700 vodnikov s svojimi psi iz vse Evrope.Zadovoljstvo vseh, tako razstavljalcev kotnas organizatorjev, je bilo neizmerno.

Na kinoloøki zvezi Slovenije smo sedogovorili, da naj bi bili v Sloveniji vsako letodve tako veliki razstavi. Eno leto spomladi vNaklem in jeseni v Mariboru, drugo leto paspomladi v Ljubljani in jeseni v Lendavi.

Zato smo leta 1986, 14. in 15. junijaponovno organizirali CACIB razstavo, nakateri je bilo prijavljenih 900 psov.Zadovoljni smo bili, saj smo dosegli novrekord razstavljalcev na naøih razstavah.

Obdobje dveh let hitro mine, posebnotistim, ki pridno in z veseljem delajo. Pisalose je leto 1988. Priøel je tudi 28. in 29. maj,

ko smo organizirali æe 3. mednarodnorazstavo. Na tej razstavi je bilo 800razstavljalcev in preko 140 razliœnih pasem.

Leta 1990, na naøi 4. mednarodni razstavi,ki smo jo organizirali prav tako naGorenjskem sejmu 16. in 17. junija jeøtevilo psov preseglo 1270.

Veselje v KD Naklo je bilo res veliko.Ponovno smo postavili nov rekord v øtevilurazstavljalcev. Obiskal nas je tudi gospod dr.Janez Drnovøek, takrat predsednik zveznegaizvrønega sveta Jugoslavije.

Z nami se je zadræal veœ kot tri ure. Pravtakrat je pri dr. Drnovøku padla odloœitev zanakup sedaj æe legendarnega Arturja.Obiskovalcev je bilo na tej razstavi toliko,da je policija urejala promet s pomoœjohelikopterja, ker je bil v Kranju zastoj odLabor do Primskovega in Zlatega polja. Toje bila velika nagrada za nas organizatorje,uspeh razstave pa neizmeren.

Priølo je obdobje, ko so se zaœele pisati novestrani slovenske zgodovine. Jugoslavija jerazpadla in Slovenci smo dobili svojodræavo. Tudi kinoloøka zveza Slovenije se jeodcepila od jugoslovanske.

28

15. RAZSTAVE

Dr. Janez Drnovøek na razstavi leta 1990v Kranju.

Mi smo organizirali æe 5. mednarodnorazstavo in sicer 13. in 14. junija. Prijavilose je 934 razstavljalcev, teæave pa so bileogromne. Le dan pred razstavo so nam izKZ Slovenije sporoœili, da razstava ne moreimeti znaœaja mednarodne razstave, temveœle dræavne, ker slovenska kinoloøka zveza øeni bila mednarodne kinoloøke organizacijeFCI. Razoœaranje je bilo straøno.Predsednika Janeza Bartola so poklicali nasestanek UO KZS, bilo mu je neizmernohudo, mislil je, da ga bodo izdali æivci.Razoœaranje je bilo tudi med razstavljalci, kiso priøli od blizu in daleœ, nekateri celo sFinske. Pomagati se ni dalo, ostal je grenakpriokus in razoœaranje. Ko je Janez Bartolœez nekaj let obiskal razstavo v Angliji, jesreœal neznane znance, ki so mu øe vednooœitali to polomijo.

»Vse se vraœa, vse se plaœa« je pregovor, ki jeøe kako resniœen. Priølo je leto 1992 in novizziv. Organizirali smo æe 6. mednarodnorazstavo, tokrat 25. in 26. junija. Kljubrazoœaranju izpred dveh let se je na razstavoprijavilo rekordnih 1369 razstavljalcev, 181razliœnih pasem iz skoraj vseh evropskihdeæel, tudi iz Rusije in Amerike. Na to

razstavo smo øe posebej ponosni, saj je bilarekordna na vseh podroœjih. Postali smo æepravi rutinerji in naøe znanje smo uporabilitudi pri organizaciji ljubljanskih razstav.Odøli smo v Ljubljano, kot delovna skupina,in od veœernih do jutranjih ur pripravili vseza razstavo na gospodarskem razstaviøœu.Med kinologi øe danes kroæijo nepozabnikomentarji.

Priølo je leto 1996 in nov izziv.

Predsedni propagandne komisije RomanMarkiœ je pripravilkar 20000 naslovov izvsega sveta, kamor smo poslali naøeprijavnice. Razstav je bila 15. in 16. junijana prostoru Gorenjskega sejma, obiskalo pajo je 1250 razstavljalcev in veliko gledalcev.

Œas neusmiljeno teœe. Kakor hitro mineobdobje dveh let smo obœutili prav priorganizaciji mednarodnih razstav. V Letu1998 smo organizirali æe 8. mednarodnorazstavo psov vseh pasem. Ni ølo brezproblemov, toda prebrodili smo tudi to. Vslovenski kinologiji se je marsikajspremenilo, tako da pri organizacije terazstave ni bilo veœ pravega æara. Na razstavo

29

Pisana druøœina nakelskih kinologov dve desetletji po ustanovitvi druøtva.

9. in 10. maja se je prijavilo 1200razstavljalcev. Razstav je potekala vnajlepøem vzduøju kot vse doslej,zadovoljstva pa prav gotovo ni bilo takønegakot na prejønjih razstavah.

Denar je sveta vladar. V novi Sloveniji se jevse skomercializiralo in dajatve od razstav sopostale prevelike. Denar pobirajo tisti, ki nedelajo, najveœ pa Kinoloøka zveza Slovenije.Nihœe te veœ ne vpraøa »Ali vam je kajostalo?«, vsak le zahteva svoje. Zato razstaveleta 2000 ne bomo organizirali.

Vsi v kinoloøkem druøtvu smo vsa leta delaliv dobro druøtva, kot pravi amaterji. Edinanagrada je bila, ko nas je jeseni BraneZadnik odpeljal kam na izlet.

Kdor bo prebral te vrstice, bo lahkougotovil, da smo œlani KD Naklo veliko

storili za promocijo Nakla, Gorenjske inSlovenije. Te kraje so obiskali ljubiteljinarave in æivali iz vse Evrope, Amerike,Avstralije in Afrike. Ponosni smo na svojedelo in z velikimi naœrti zremo v prihodnost!

30

Najlepøi pes 8. Mednarodne razstave psov vsehpasem CACIB Kranj 1998.

Pokal za zmagovalca, ki bi si ga zasluæil tudiorganizator razstave.

Prav vsak, ki bo prebral zbornik in takospoznal dejavnost naøega druøtva v œasunjegovega delovanja, bo zlahka ugotovil, daje Kinoloøko druøtvo Naklo imelo nakinoloøkem podroœju pomembnoposlanstvo. V tej humani organizaciji neøolamo le pse, temveœ dajemo poudarekpredvsem na vzgojo ljudi in njihovegaodnosa do æivali, da bi œlovek znalprepoznato govorico psa in ugotovitinjegove potrebe, da je torej ljubezen lahkoobojestranska. Vsakdo, ki je bil kdajvkljuœen v øolanje v naøem druøtvu, je zveseljem prihajal na naøe vadbiøœe, saj se jetukaj lahko sprostil skupaj s svojimøtirinoænim prijateljem.

V zgodovini druøtva je bilo veliko œlanov,tekmovalcev, razstavljalcev, reøevalcev,ljubiteljev narave in æivali nasploh. Ob tejpriloænosti bi se rad zahvalil vsem, ki sokakor koli prispevali svoje moœi in voljo.

Vsem marljivim organizatorjem desetihmednarodnih razstav, saj so s svojimprostovoljnim delom prispevali svoj del kizgradnji vadbiøœa v Jurœkovem kotu in obMerkurjevih skladiøœih.

Iskrena zahvala gre tudi podjetju Merkur zavso pomoœ in razumevanje, Kmetijskizadrugi Naklo, saj so bili oni tisti, ki sonam ponudili prostor za naøe prvo vadbiøœe,da smo z naøo dejavnostjo sploh lahkozaœeli, øtevilnim sponzorjem, ki so naspodprli pri organizaciji mednarodnihrazstav, øe posebej pa poslovnemu centruGorenjski sejem Kranj, ki nam je svojprostor nekajkrat odstopil celo Brezplaœno.

In seveda ne smemo pozabiti g. BranetaZadnika, saj nas je na zasluæeni izlet vsakiœpopeljal s smehom na obrazu in nekajkratbrez povraœila stroøkov.

Hvala tudi tistim, ki jih na tem mestumogoœe nisem poimenoval, saj se je v tehletih delovanja druøtva zvrstilo veliko imen.

Pa tudi vsem œlanom naøega druøtva, ki somu ostali zvesti vseh dvajset let.

Razmiøljanja zakljuœujem z mislijo »Namladih svet stoji«, saj sem prepriœan, da imadanaønja aktivna generacija æe svojenaslednike, ki bodo nadaljevali delo in øiriliglas naøega druøtva øe naprej po vsejSloveniji in izven njenih Meja.

Predsednik Kinoloøkega druøtva NakloJanez Bartol

31

16. ZAKLJUŒEK

Na sliki najmlajøi slovenski marker Grega Teran

32

33

34

36

VETERINARSKA AMBULANTAMEDICOVET d.o.o.

Kajuhova 234000 Kranj