kniga za alergii

ALERGISKITE BOLESTIVO R. MAKEDONIJA

Vo redakcija naprof. d-r Vladimir Cvetanov

Skopje, 2006

1

Redakciski odbor:Prof. d-r Vladimir Cvetanov (pretsedatel) Prof. d-r Mirko Spiroski (~len)Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska (~len)d-r Jordan Minov (~len)

Avtori: Prof. d-r Vladimir Cvetanov, EmeritusProf. d-r Jovanka Karaxinska-BislimovskaProf. d-r Elisaveta Stikovad-r Jordan Minovprim. d-r Neda Eòvad-r Sneàna Milkovska, dipl. biologass. d-r Sneàna Risteska-Ku~d-r Olivera Spasovskad-r Mimoza Marseni}

Izdava~i: Institut za medicina na trudot, Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT)Makedonsko zdruènie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA)

Za izdava~ite: Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska, IMTProf. d-r Mirko Spiroski, MZBKIA

Dizajn na korica:Ladislav Cvetkovski i Konstantin-Ko~ko Cvetanov

Lektor:Len~e Danevska

U~senici vo terenska realizacija na Proektot:d-r Valentina Petreska, d-r Qubica Andonovska (Ohrid)d-r Roza Naumoska, d-r @aneta Bocevska (Prilep)d-r Fanica Kapu{evska (Peh~evo)d-r Afrim Ma}elara (Debar)d-r Nikola Ajcev (Dojran)med. sestra Mare Isjanovska (Skopje)

Sorabotnici vo statisti~kata, kompjuterska i farmacevtska realizacija: Prof. d-r Rozalinda Isjanovska, Prof. d-r Kristin Vasilevska, ass. d-r Sa{o Stoleski, ass. d-r Dragan Mijakoski, dipl. farm. Kostadina Jugreva, ass. d-r Vladimir Kendrovski (Skopje), d-r Vlado Stefanoski (Ohrid).

Kompjuterska podgotovka:Vlatko Qubenov, VMG DIGITAL - Skopje

PREDGOVOR

Interesot na avtorot na ovie redovi i negovite sorabotnici, za za~estenosta na alergiskite bolesti vo na{ata zemja datira od pred dve decenii. Pri~inite bea profesionalni, pragmati~ni, me|utoa i poradi toa {to ne sakavme da ja prifatime voobi~aenata floskula: ,,Za àl, za Makedonija s u{te nemame relevantni podatoci za prevalencijata na.....#. Vakvite obrazloènija za odredeni entiteti bea naj~esto ilustrirani so egzaktni brojki za elaboriranata pojava vo odredeni zemji, kako na primer: vo SAD, Avstralija, evropskite zemji, pa duri i onie od na{eto opkruùvawe. Vo 1993 godina, analiziraj}i grupa od skoro 700 neselektirani ispitanici po pat na slu~aen izbor, gi dobivme prvite soznanija za alergiskiot rinit. Vo 1994 godina, na{ite istraùvawa bea zbogateni so mnogu pove}e obele`ja za ovaa pojava, no i vo dvata slu~ai podatocite se odnesuvaa samo za Skopje. Ekipata od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite, vo tekot na 1995 i 1996 godina, realizira multicentri~na studija za ra{irenosta na bronhijalnata astma vo 11 gradovi od R. Makedonija. Od ovie pri~ini, imaj}i gi predvid prethodinite iskustva i vospostavenata sorabotka so lekarite od drugite gradovi vo Republikata, bevme vo mo`nost da go realizirame Proektot broj 400998 odobren od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Istraùvaweto trae{e 5 godini (od 1998 do 2003g.) i be{e realizirano vo {est gradovi. Rezultatite od proektot se elaborirani vo ovaa publikacija. Dokolku izdava~ite ne najavea cvrsta namera knigata da bide distribuirana na Kolaborativnite centri za medicina na trudot pri SZO i Nacionalnite zdruènija za alergologija i klini~ka imunologija, }e be{e izli{en stavot na avtorot na ovie redovi u{te od 1998 godina koga napravi kriti~ki osvrt na neusoglasenosta na nomenklaturata na alergiskite entiteti so onaa na MKB-10 na SZO od 1992 god. Ovaa sostojba u{te pove}e se uslo`ni koga Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija vo 2001 godina proklamira{e nova revidirana nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti. A propos ovaa novina van Cauwenberge kako naslov na edna negova rasprava go postavuva pra{aweto: ,,Novata nomenklatura dali e moda ili potreba?#. Na{iot odgovor bi bil: ,,Moda ne e, no vo ovoj moment ne e potrebna#. Se trudevme rezultatite od istraùvaweto da bidat opservirani od pove}e aspekti, odnosno studijata da ima javnozdravstven karakter. Dali uspeavme?

Urednik i rakovoditel na Proektot prof. d-r Vladimir Cvetanov

Makedonsko zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

Predgovor

3


Sodrìna

5

Sodrìna

Predgovor ................................................................................... 3A. Op{t del ............................................................................. 21

Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti ....................................................................................................23Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti ...24Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti ....................................................................................................26

Atopija .............................................................................................................. 27Alergija ............................................................................................................. 27Alergeni ........................................................................................................... 27Alergiski rinit ............................................................................................... 27Alergiski konjunktivit .................................................................................. 28Astma ................................................................................................................. 28Alergiski bolesti na koàta ........................................................................ 28Atopiski egzem/dermatit sindrom ................................................................ 28Urtikarija ........................................................................................................ 29Kontakten egzem/dermatit .............................................................................. 29Alergija na hrana, lekovi i ubod od insekti .............................................. 29Anafilaksa ...................................................................................................... 30Literatura ...................................................................................................... 30

Relevantnost na nacionalniot - statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti ..........................................................................31Sostojbi vo Republika Makedonija .......................................................31Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija ....................................................32

Alergiski rinit .............................................................................................. 33Alergiski konjunktivit .................................................................................. 34Bronhijalna astma ........................................................................................... 35Atopiski dermatit .......................................................................................... 36Preosetlivost na lekovi .............................................................................. 37Preosetlivost na hrana .................................................................................. 38Alergija od insekti ........................................................................................ 39Potreba od epidemiolo{ki istraùvawa ................................................... 39Literatura ........................................................................................................ 40

Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istraùvawa vo Makedonija ...............................................................................................41Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istraùvaweto 41

Skopje (Sk) ........................................................................................................ 42Dojran (Do) ........................................................................................................ 42Ohrid (Oh) ......................................................................................................... 43Prilep (Pr) ....................................................................................................... 43Debar(De) .......................................................................................................... 43Peh~evo (Pe) ..................................................................................................... 44Literatura ........................................................................................................ 44

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

6

B. Aeropalinolo{ki monitoring ....................................... 451.0. Aeroalergeni od nadvore{na sredina ............................. 47

1.1. Definicija ........................................................................................471.2. Aeropalinolo{ki metodi ...............................................................471.3. Metodologija na aeropalinolo{koto istraùvawe ...................491.4. Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna ....................50

1.4.1. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R. Makedonija .................... 52

1.5. Rezultati ..........................................................................................551.5.1. Skopje ...................................................................................................... 551.5.2. Dojran ...................................................................................................... 561.5.3. Ohrid ....................................................................................................... 561.5.4. Prilep ..................................................................................................... 571.5.5. Debar ....................................................................................................... 581.5.6. Peh~evo ................................................................................................... 581.5.7. Zastapenost na PZ vo R. Makedonija ................................................... 591.5.8. Senzibilizacija-povrzanost so PZ .................................................... 611.5.9. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi ... 621.5.10. Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R. Makedonija .................... 631.5.11. Predlog lista na alergeni za prakti~na primena ......................... 66

1.6. Polenski kalendar(i) ......................................................................681.6.1. Polenski kalendar na gradot Skopje .................................................. 691.6.2. Polenski kalendar na gradot Dojran .................................................. 711.6.3. Polenski kalendar na gradot Ohrid .................................................. 731.6.4. Polenski kalendar na gradot Prilep ................................................ 751.6.5. Polenski kalendar na gradot Debar ................................................... 771.6.6. Polenski kalendar na gradot Peh~evo ............................................... 79

1.7. Zaklu~oci ..........................................................................................811.8. Literatura: .......................................................................................82

2. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina ............................... 832.1. Muvli .................................................................................................83

2.1.1. Rezultati od na{eto istraùvawe ..................................................... 852.2. Doma{ni mikrokrleì ....................................................................87

2.2.1. Rezultati od na{eto istraùvawe ..................................................... 892.3. Doma{ni milenici ...........................................................................91

2.3.1. Ma~ka ...................................................................................................... 912.3.1.1. Rezultati od na{eto istraùvawe ............................................... 92

2.3.2. Ku~e ......................................................................................................... 932.3.2.1. Rezultati od na{eto istraùvawe ............................................... 93

2.3.3. Ptici ....................................................................................................... 952.3.3.1. Rezultati od na{eto istraùvawe ............................................... 95

2.3.4. Lebarka ................................................................................................... 962.3.4.1. Rezultati od na{eto istraùvawe ............................................... 97

2.5. Zaklu~oci .........................................................................................982.6. Literatura: .......................................................................................98


Sodrìna

7

V. Klini~ko-epidemiolo{ki istraùvawa ................... 1011.0. Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti ......................................................................................... 103

1.1. Karakteristiki na ispituvanite grupi .......................................1031.1.1.Vozrasno naselenie ............................................................................ 1031.1.2. Deca ....................................................................................................... 108

2.0. Alergiski rinit ................................................................... 1152.1. Definicija ......................................................................................1152.2. Klasifikacija ................................................................................1152.3. Sezonski alergiski rinit .............................................................115

2.3.1. Etiopatogeneza .................................................................................... 1152.3.2. Celogodi{en alergiski rinit ........................................................... 116

2.4. Klini~ka slika ..............................................................................1172.4.1. Sezonski alergiski rinit (SAR) ...................................................... 1172.4.2. Celogodi{en alergiski rinit (CAR) ................................................ 117

2.5. Dijagnoza ..........................................................................................1172.5.1. Anamneza ............................................................................................... 1172.5.2. ORL status ............................................................................................ 1182.5.3. Funkcionalni testovi ........................................................................ 118

2.5.3.2. Akusti~nata rinometrija ............................................................. 1192.5.4. Ko`ni testovi ...................................................................................... 1192.5.5. Laboratoriski testovi ....................................................................... 1192.5.6. Diferencijalna dijagnoza .................................................................. 120

2.6. Lekuvawe na AR ..............................................................................1202.6.1. Kontrola na sredinata ....................................................................... 1202.6.2. Medikamentozna terapija ................................................................... 121

2.7. Zastapenost na AR ..........................................................................1262.7.1.Rezultati od istraùvaweto od 2003 godina kaj nas ...................... 1272.7.3. Zastapenost na AR kaj decata ........................................................... 1342.7.4. Profesionalen alergiski rinit ...................................................... 1372.7.5. Zaklu~oci ............................................................................................. 1382.7.6. Literatura ............................................................................................ 139

3.0. Alergiski konjunktivit ..................................................... 1413.1. Klasifikacija i definicii .........................................................1413.2. Etiopatogeneza na AK. ...................................................................1413.3. Klini~ka slika ..............................................................................1423.4. Dijagnoza. .........................................................................................1423.5. Lekuvawe .........................................................................................1433.6. Kontrola na sredinata ..................................................................1433.7. Ra{irenost na AK ..........................................................................1433.8. Rezultati od na{eto istraùvawe .............................................144

3.8.1. Zastapenost spored polot i vozrasta ............................................... 1453.8.2. Zastapenost vo oddelnite gradovi ................................................... 1463.8.3. Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni. ................................................................................................ 1463.8.4. Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma. ............ 146



8

3.8.5. AK i endogeni faktori. ..................................................................... 1473.8.6. AK i ìvotna i rabotna sredina ....................................................... 1483.8.7. AK i mesto na ìveewe ....................................................................... 1483.8.8. Zaklu~oci ............................................................................................. 1493.8.9. Literatura ............................................................................................ 150

4.0. Bronhijalna astma ................................................................ 1514.2. Etiologija. .....................................................................................151

4.2.1. Genetski osnovi na astmata ............................................................... 1514.2.2. Atopija .................................................................................................. 1524.2.3. Alergeni ............................................................................................... 1524.2.4. Aeropolucija ........................................................................................ 152

4.3. Patogeneza i klasifikacija .........................................................1524.4. Klini~ka slika ..............................................................................1544.5. Dijagnoza. ........................................................................................155

4.5.1. Anamnesti~ki podatoci ...................................................................... 1554.5.2. Funkcionalni belodrobni ispituvawa ............................................ 1554.5.3. Alergolo{ka evaluacija ..................................................................... 1554.5.4. Markeri na hroni~nata inflamacija .............................................. 155

4.6. Terapija ...........................................................................................1554.6.1. Nefarmakolo{kiot tretman .............................................................. 1564.6.2. Farmakolo{kiot tretman .................................................................. 156

4.6.2.1. Simptomatski lekovi ................................................................... 1564.7. Prevencija ......................................................................................156

4.7.1. Primarnata prevencija ....................................................................... 1564.7.2. Sekundarnata prevencija ................................................................... 1574.7.3. Terciernata prevencija ...................................................................... 157

4.8. Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot ............................1574.9. Epidemiolo{ki studii za astmata vo R. Makedonija ...............1584.10. Epidemiolo{ko istraùvawe na astmata vo R. Makedonija od 2003 god ..............................................................159

4.10.1. Prevalencija na respiratorni simptomi i astma ......................... 1604.10.2. Zastapenost spored polot ................................................................ 1624.10.3. Zastapenost vo oddelnite gradovi ................................................. 1634.10.4. Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni ......................................................................... 1644.10.5. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) ....... 1654.10.6. Povrzanost so endogenite faktori ................................................ 1664.10.7. Povrzanost so nadvore{nite faktori ........................................... 1674.10.9. Zaklu~oci ........................................................................................... 1704.10.10. Literatura ........................................................................................ 172

5.0. Atopiski dermatit .............................................................. 1755.1. Definicija ......................................................................................1755.2.Etiopatogeneza ................................................................................1755.3. Klini~ka slika ..............................................................................1765.4. Dijagnoza ..........................................................................................1775.5. Lekuvawe .........................................................................................177


Sodrìna

9

5.5.1. Nefarmakolo{ki tretman ................................................................. 1775.5.2. Framakolo{ka terapija ...................................................................... 177

5.6. Epidemiolo{ki istraùvawa za AD ..........................................1775.6.1. Rezultati od na{eto istraùvawe ................................................... 1785.6.2. Zastapenost na AD vo oddelni gradovi ............................................ 1805.6.3. Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti ................................. 1805.6.4. Povrzanost so na~inot na ìveewe .................................................. 1815.6.6. Povrzanost so aerozagaduvaweto ...................................................... 182

5.7. Zaklu~oci ........................................................................................1835.8. Literatura ......................................................................................183

6.0. Preosetlivost na lekovi .................................................. 1856.1. Definicija ......................................................................................1856.2. Etiopatogeneza ...............................................................................1856.3. Klini~ka slika ..............................................................................1866.4. Dijagnoza ..........................................................................................186

6.4.1 Anamnesti~ki podatoci ....................................................................... 1866.4.2. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi ................................... 1866.4.3. Dozno-provokativni testovi (DPT) .................................................. 1876.4.4. Laboratoriski testovi ....................................................................... 187

6.5. Prevencija .......................................................................................1876.5.1. Primarna prevencija ........................................................................... 1876.5.2. Sekundarna prevencija ....................................................................... 188

6.7. Epidemiolo{ki istraùvawa ......................................................1886.7.1. Penicilin ............................................................................................. 1886.7.2. Drugi antibiotici i sulfonamidi .................................................... 1886.7.3. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) ................................................................................................ 1896.7.4. Miorelaksansi ..................................................................................... 1896.7.5. Lokalni anestetici ............................................................................ 1896.7.6. AKE inhibitori .................................................................................... 189

6.8. Rezultati od na{eto istraùvawe .............................................1896.8.1. Zastapenost na preosetlivosta na lekovi ...................................... 1896.8.2. Zastapenost vo oddelni gradovi ....................................................... 1906.8.3. Zastapenost spored vozrasta ............................................................. 191

6.9. Zaklu~oci ........................................................................................1966.10. Literatura ....................................................................................197

7.0. Preosetlivost na hrana ..................................................... 1997.1. Definicija ......................................................................................1997.3. Klini~ka slika ..............................................................................2007.4. Dijagnoza ..........................................................................................201

7.4.1. Anamnesti~ki podatoci ...................................................................... 2017.4.2. Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata ........................................................... 2017.4.3. In vivo alergolo{ki ispituvawa ........................................................ 2017.4.4. Laboratoriski ispituvawa ................................................................ 201

7.5. Prevencija .......................................................................................201



10

7.6. Epidemiolo{ki istraùvawa na preosetlivosta na hrana ....2027.7. Rezultati od na{eto istraùvawe .............................................203

7.7.1. Zastapenost vo oddelni gradovi ....................................................... 2037.7.2. Vozrasni ............................................................................................... 2047.7.3. Deca ....................................................................................................... 2057.7.4. Naj~esti klini~ki manifestacii ..................................................... 206

7.8. Zaklu~oci ........................................................................................2077.9. Literatura ......................................................................................208

8.0. Alergija od insekti ............................................................ 2118.1. Definicija i klasifikacija ........................................................2118.2. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom ..2118.3. Klini~ka slika ..............................................................................212

8.3.1. Lokalni alergiski reakcii ............................................................... 2128.3.2. Sistemski alergiski reakcii ............................................................ 2138.3.3. Tek i prognoza ...................................................................................... 213

8.4. Dijagnoza ..........................................................................................2138.5. Prevencija .......................................................................................2138.6. Lekuvawe .........................................................................................2148.7. Specifi~na imunoterapija (SIT) ................................................2148.8. Epidemiolo{ki istraùvawa za alergijata na ubod od insekti ...................................................................................................2148.9. Rezultati od na{eto istraùvawe .............................................215

8.9.1. Vozrasni ............................................................................................... 2158.9.2. Deca ....................................................................................................... 2168.9.3. Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti ........................... 2188.9.4. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii ............................ 218

8.10. Zaklu~oci ......................................................................................2198.11. Literatura ....................................................................................220

G. Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti ................................................... 221

1.0. Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma ................................................................... 223

1.1. Alergiski rinit .............................................................................2231.1.1. Sezonski alergiski rinit vo R. Makedonija .................................... 2231.1.2. Celogodi{en alergiski rinit vo R. Makedonija ............................. 224

1.2. Bronhijalna astma .........................................................................2251.2.1. Bronhijalna astma vo R. Makedonija ................................................. 226

1.3. Zaklu~oci ........................................................................................2271.4. Literatura .....................................................................................228

D. Dodatoci ............................................................................ 231Prilozi ......................................................................................... 233

Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna ....................................................................................233

I. Polen od drvenesti rastenija .................................................................. 233


Sodr`ina

11

Breza (Betula pendula) ................................................................................. 233Buka (Fagus sylvatica) .................................................................................. 233Dab (Quercus petraea) .................................................................................. 234Bor (Pinus nigra)........................................................................................... 234Smreka (Juniperus sabinoides) .................................................................... 235

II. Polen od pleveli ...................................................................................... 235Kiselec (Rumex sp.) .................................................................................. 235Obi~na kopriva (Urtica dioica) ................................................................... 236[tir (Amarantus sp.)................................................................................... 236Gluvar~e (Taraxacum offi cinale) ................................................................. 237

III. Trevi (fam. Poaceae) ............................................................................... 237Prilog 2: Pra{alnik za vozrasni .......................................................238Prilog 3: Pra{alnik za deca ..............................................................241Prilog 4: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na alergiskiot rinokonjuktivit .....................................................................................244Prilog 5: Efikasnost na oddelni lekovi za smiruvawe na simptomite na AR ..................................................................................246Prilog 6: Pra{alnik za profesionalen rinit .................................247Prilog 7: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na astmata .....249Prilog 8: Dozi na IKS koi se primenuvaat vo terapijata na astma - spored Gina 2004 ................................................................252Prilog 9: Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astma ..253Prilog 10: Protokol za brza hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa ...........................................................................................254Prilog 11: Protokol za konvencionalna hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa ..............................................................255

Lista na kratenki ....................................................................... 257Indeks na poimi .......................................................................... 259


Biografii na avtorite

13

Prof. d-r Vladimir Cvetanov e roden 1935 god. vo Skopje. Diplomira 1961 godina na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Od 1962 do 1965 godina raboti kako op{t lekar vo Zdravstve-nata stanica na rudnikot Radu{a. Od 1965 do 1966 godina gi pose tuva post diplomskite studii vo Zagreb vo [kolata Andrija [tampar. Vo 1967 god. polaga specijalisti~ki ispit po medicina na trudot. Vo 1970 godina magistrira vo Zagreb i stanuva prv magister po medicinski nauki na Medicinskiot fakul tet vo Skopje. Vo 1979 god. doktorira na tema alergiski alveolit. Rezultatite od ovoj trud, od nekoi skandinavski avtori, e nare~ena makedonska studija#. Vo 1984 god. dobiva zvawe supspecijalist po alergologija i klini~ka imunologija, a 1993 po alergologija i pulmologija.

Od 1993 god. e redoven profesor na Katedrata po higiena i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Istovremeno bil vklu~en i vo nastavata na supspecijalnosta po alergologija i pulmologija. Eden period drì predavawa i na postdiplomskite studii vo Qubqana i Saraevo. Prof. Cvetanov e osnovopolo`nik na Institutot za medicina na trudot (1972) i Centarot za alergologija (1986) pri Institutot i rakovoditel do negovoto penzionirawe (2000 god). Avtor e na 207 stru~ni publikacii od oblasta na profesionalnata patologija i alergologija.

Otkako vo novoizgradenata zgrada na Institutot za medicna na trudot (1977 god), bea obezbedeni optimalni uslovi, toj prerasna vo nastavna baza na Medicinskiot fakultet. Prof. d-r Cvetanov ja vovede modernata funkcionalna dijagnostika na respiratorniot sistem (1967). Iskustvata od ,,malata spirometrija# gi sumiral i objavil vo 1969 god, a vo spisanieto ,,Alergie und Asthma# primeneta na kutanite testovi so alergeni od rabotno mesto vo detekcija na bronhijalnata astma pri ekspozicija na bra{nena pra{ina (1970).

Vo 1976 god. go vospostavuva testot za odreduvawe na precipitinski antitela so dvojna imunodifuzija na gel-agar, indirektniot test na bazofilna degranulacija, vo toa vreme aktuelen za penicilinskata i medikamentozna preosetlivost vo 1978 god. LIF testot kaj profesionalniot kontakten dermatit (1980). Vo 1991 god. vo Institutot za medicina na trudot otpo~nato e so aeropalinolo{kite istraùvawa i 1993 god. se publicirani i prvite rezultati za gradot Skopje, dodeka vo 1994 god. vovedena e rinomanometrijata kako dopolnitelen i vaèn test vo dijagnostikata na alergiskiot rinit. Dobitnik e na Prvata nagrada za poster na Balkanskiot kongres za alergologija, odràn vo Sofija (Bugarija) 28-30 maj 1998 godina, na tema Povrzanosta na alergiskite manifestacii na di{nite pati{ta so aktuelnata mikroflora vo Makedonija.

Urednik i prv avtor e na publiciranite knigi: ,,Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (1989), ,,Socijalna medicina - Healt promotion# (1995), ,,Alergiski bolesti - lekuvawe# (1998), Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinit (1999), monografijata ,,Specifi~na imunoterapija# (2001). Toj e eden od avtorite na Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~nata opstruktivna bolest (1999) i vo knigata Klini~ka alergolija (Sofija, 2001). Prof. Cvetanov e nositel na dva proekta za epidemiologijata na alergiskiot rinit (1993/1994), multicentri~nata studija za bronhijalna astma (1995/96) i Proektot br. 400998 (1998-2003). Bil pretse da tel na Prviot makedonski imunolo{ki kongrers (1996) i na Makedonskoto zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija vo perodot od 1996 do 2000 god.

Dobitnik e na najvisokoto priznanie na Makedonsko lekarsko dru{tvo za 1996 godina.



14

Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska e rodena 1955 god. vo Belgrad. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1979 god, specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1988 god, a supspecijalizacijata po pulmologija i alergologija vo 2003 god. Poslediplomskite studii gi zavr{uva vo 1986 god i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki, a so odbranata na doktor skata disertacija pod naslov Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz vo 1990 god. se steknuva so zvaweto doktor po medicinski nauki. Ima ostvareno studiski prestoi vo Stokholm ([vedska) vo 2000 god., Oksford (Velika Britanija) vo 2001 god., Erusalim (Izrael) 2005 god.

Od 1980 god. e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot pri Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem, a od 2003 god. do denes e upravnik na Institutot. Za pomlad asistent na Medicinskiot fakultet vo Skopje po predmetot higiena so medicina na trudot e izbrana vo 1986 god., a za redoven profesor vo 2002 god. Aktuelen {ef na Katedrata po medicina na trudot i koordinator na Proektot za razvojot na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje od 2002 god.Eden e od avtorite na prira~nikot ,,Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (Skopje, 1989), monografijata ,,Alergiski bolesti - lekuvawe# (Skopje, 1998), prira~nikot za nastavnici, istra-ùva~i i zdravstveni profesionalci Health Determinants in the Scope of New Public Health (Sofija, 2005) i ,,Public Health: A Tool for Regional Development# (Bukure{t, 2006). Avtor e na poglavjeto ,,Imunoalergiski aspekti na profesionalnite alergiski bolesti# od monografijata ,,Klini~ka imunologija# (Belgrad, 2002). Avtor ili koavtor e na pove}e od 130 stru~ni i nau~ni trudovi. ^len e na Evropskoto respiratorno zdruènie i na Evropskata akademija za alergologija i klini~ki imunologija. Aktuelen zamenik prtsedatel e na Makedonskoto zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija. Dobitnik e na Povelbata ,, D-r Trifun Panovski# na MLD za 2005 god.

Prof. d-r Elisaveta Stikova e rodena 1956 god. vo Skopje. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomirala vo 1980 god.. Vo 1987g. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trudot, vo 1988g. magis ter skite studii, a vo 1990 god. ja odbranuva svojata doktorska diser tacija. Vo 1986g. e izbrana za pomlad asistent po predmetot higiena so socijalna medicina i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet, a vo 2002g. i za redoven profesor. Odgovoren nastavnik e po predmetite zdravstvena ekologija na Stomatolo{kiot Fakultet i predmetite u~ili{na i predu~ili{na higiena na Pedago{kiot fa kul tet. Ima ostvareno studiski prestoi vo Francija i [panija (2002), SAD (2003) i Izrael (2005). Vo 1980g. se vrabotuva vo Institutot za medicina na trudot. Vo periodot 1994-2002g. taa ja izvr{uva funkcijata direktor na Republi~kiot zavod za zdravstvena

za{tita, kade raboti i denes. Eden e od avtorite na prira~nikot Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost (Skopje,1989), prira~nikot za nastavnici Health Determinants in the Scope of New Public Health (Sofija, 2005), kako i avtor na u~ebnikot Higiena, (Skopje, 2003) i na prira~nicite za pravilna ishrana (Skopje, 2001), za prezentacija na zdrvstvenite indikatori(Skopje, 2001) i za Codex Alimentarius (Skopje, 2003). Vo pe~at e nejziniot u~ebnik po zdravstvena ekologija, prva kniga od ovaa oblast na makedonski jazik kaj nas. Bila angaìrana kako nacionalen sorabotnik na SZO vo oblasta na ishranata i bezbednosta na hrana, kako i prv pretsedatel na Nacionalniot komitet za hrana i na Kodeks Alimentarius Komitetot vo Republika Makedonija. Kako vremen sovetnik na SZO rabotela i vo oblasta na zdravstvenata statistika, kako i vo procenkata na ~uvstvitelnosta i adaptacijata pri klimatskite promeni. Avtor e i koavtor na pove}e od 130 nau~ni i stru~ni trudovi, rakovoditel i u~esnik vo 7 me|unarodni nau~no-istraùva~ki proekti. Taa e regionalen koordinator na SCOPES Proektot Development of core curriculum in occupational health i ko-direktor na NATO Proektot Strengthening National Public Health Preparedness and Response for Chemical, Biological and Radiological agents threats. ^len e na Me|unarodnata komisija za medicina na trudot i ~len na nacionaleniot sekretarijatot na Komisijata.



15

D-r Jordan B. Minov e roden na 09. 07. 1960 god. vo Skopje. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1984 god., a vo 2001 god. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki, a vo 2002 god. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina.

Vraboten e vo Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem pri Institutot za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO. Na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje u~estvuva vo nastavata na poslediplomskite studii - kurs po medicina na trudot. Funkcionalnata dijagnostika na kardiorespiratorniot

sistem i profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni opstruktivni belodrobni bolesti se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo negovata rabota. Eden e od avtorite na poglavjeto Occupational Lung Disorders na Prira~nikot za nastavnici, istraùva~i i zdravstveni profesionalci, ,,Health Determinants in the Scope of New Public Health# od 2005 god, kako i na 110 stru~ni i nau~ni trudovi, publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. Vklu~en e vo pove}e doma{ni i me|unarodni proekti, programi i rabotilnici. ^len e na Evropskoto respiratorno zdruènie, Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija, Svetskata organizacija za alergologija, Makedonskoto respiratorno zdruènie i Makedonskoto zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija.

Prim. d-r Neda A. Eòva e Rodena e 1944 god. vo s. Rakle - Prilep. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1971 god. Vo 1981 god. go poloùva specijalisti~kiot ispit po medicina na trudot. Vo 1987 god. od strana na Nastavno-nau~niot sovet na Medicinskiot fakultet, Skopje e izbrana za asistent na Katedrata po higiena i medicina na trudot. Zvaweto primarius e dodeleno vo 1994 god. Vo 2002 god. go poloùva supspecijalisti~kiot ispit po alergologija i pulmologija.

Vrabotena e vo Otsekot za alergopulmologija pri Institutot za medicina na trudot, Kolaborativen centar na SZO.

Nejzinata pove}egodi{na stru~na aktivnost e od oblasta na dijagnosti-ciraweto, voveduvaweto i prakti~noto izveduvawe na pove}e metodi i testovi od oblasta na alergopulmologijata. Lekuvaweto i sledeweto na alergiskite bolesti, profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni belodrobni zaboluvawa i bolestite vo vrska so rabotata se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo nejzinata rabota. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 130 stru~ni i nau~ni trudovi publicirani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani vo zemjava i stranstvo. Eden e od avtorite na knigata ,,Alergiski bolesti - lekuvawe# i na Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit. U~esnik vo nau~noistra ` u-va~ kiot proekt ,,Epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Makedonija#. ^len e na Evropskoto respiratorno zdruènie, na Makedonskoto respiratorno zdruènie i na Makedonskoto zdruènie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija.



16

Dipl. biolog Sneàna G. Milkovska e rodena na 08.07.1962 god. vo Skopje. Na Biolo{kiot fakultet vo Skopje diplo mi ra vo 1987 god., a vo 1998 god. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister na biolo{kite nauki. Na istiot fakultet vo 2002 god. se steknuva so zvaweto doktor na biolo{kite nauki, pri {to studiskiot prestoj go izveduva vo Institutiot za zarazni i parazitski bolesti (Oddelenie za alergologija i aeropalinologija) vo Sofija, R. Bugarija. Vo 2005 g. vo Lion, Francija se zdobi so evropskite diplomi za aerobiologija i aeropalinologija.

Vrabotena e vo Otsekot za alergii pri Institutot za medicina na trudot-Kolaborativen centar na SZO, kade {to aktiv-

no e vklu~ena vo nau~no-istraùva~kata rabota. Poliwa na poseben nau~en interes se aeropalinologijata, epidemiologija na alergiskite zaboluvawa, ekologija i odr`liv razvoj. Kako edinstven aeropalinolog vo Republikata, raboti i na razvojot na aeropalinologijata vo Makedonija. Vo 1993 godina go izrabotuva polenskiot kalendar za gradot Skopje, a vo 2002 godina i za gradovite: Ohrid, Prilep, Peh~evo, Debar i Dojran. Istata godina ja definira alergenskata paleta na aktuelnite alergeni za kutani testovi vo R. Makedonija.

Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 70 stru~ni i nau~ni trudovi, publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. ^len e na odborot za izrabotkata na ,,Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit#. ^len e na Zdruènieto za medicina na trudot, Zdruènieto za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija i Dru{tvoto na ekolozite na Makedonija, kako i ~len na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. U~esnik e vo proektot LEAP na grad Skopje, kako i proektot ,,Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora#. Be{e ~len na nau~niot i organizacioniot odbor na I Makedonski imunolo{ki kongres (2000 god.), kako i general sekretar na I Makedonski kongres na medicina na trudot so me|unarodno u~estvo vo 2004 god.

Ass. d-r Sneàna M. Risteska-Ku~ e rodena na 18.04.1960 god. vo Skopje. Diplo mira na Medicinskiot fakultet vo Skopje vo 1988. Vo 2000 god. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trud, a vo 2003 god. stanuva magister po medicinski nauki od oblasta na medicinata na trudot. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot, SZO Kolaborativen centar, vo otsekot za industriska toksi ko-logija. Kako asistent u~estvuva vo izveduvawe na prak ti~-nata nastava na Katedrata po medicina na trudot od 1998 god. Stru~no-nau~no e angaìrana na dve poliwa od medi cinata na trudot: profesionalnata imunoalergologija i indu st ris kata

toksikologija pri {to kako pole na poseben interes se izdvojuva profe sional niot rinit i funkcionalnata nazalna dijagnostika so rinomanometriskiot metod. Eden e od avtorite na ,,Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit# od 1999 god i prira~nikot od zemjite od Jugoisto~na Evropa, za nastavnici, istraùva~i i zdravstveni profesionalci Health Detreminants in the Scope of New Public Health od 2005. Vklu~ena e vo pove}e nau~ni i aplikativni proekti, programi i rabotilnici od nacionalno i me|unarodno zna~ewe. Ima objaveno pove}e od 70 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjata i vo stranstvo. ^len e na Makedonskoto lekarsko dru{tvo, Makedonskoto zdruènie za medicina na trudot, Makedonskoto zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija, Evropskoto respiratorno zdruènie i Makedonskoto respiratorno zdruènie.



17

D-r Olivera K. Spasovska e rodena na 07. 04 1957 god. vo Struga. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1985 god. Vo 2001 god. ja zavr{uva specijalizacijata po oftalmologija.

Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot, Kolaborativen centar na SZO, vo Oftalmolo{kiot kabinet. Od poseben stru~en i nau~en interes e prevencijata i ranoto otkrivawe i lekuvawe na o~nite bolesti, osobeno onie so alergiska etiologija. Kako avtor i koavtor ima objaveno 20 stru~ni i nau~ni trudovi. U~estvuva vo edukacija na studenti po medicina i doktori na specijalizacija vo ramkite na zdravstveno-edukativniot proces

na Institutot za medicina na trudot. ^len e na Makedonskoto oftalmolo{ko zdruènie.

D-r Mimoza D. Marseni} e rodena na 17.08.1951 vo Kumanovo. Na Medicinskiot fakultet - Skopje diplomira vo 1978 godina, a specijalizacijata od klini~ka imunologija so alergologija ja zavr{uva vo 1984 godina na Vojno-medicinskata Akademija vo Belgrad.

Na Klinikata za belodrobni bolesti i TBC vo Ni{ raboti 17 godini, vodej}i go Kabinetot za imunoalergologija i le~ewe na astmata.

Poslednite 8 godini e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot, Kolaborativen centar na SZO, Otsek za

pulmoalergologija i imunologija.Alergoimunolo{kite testovi so poseben osvrt na medikamentoznata alergija kako i vodewe na specifi~nata i nespecifi~nata imunoterapija se oblasti od interes vo nejzinata rabota.

Avtor i koavtor e na pove}e od 60 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi i drugi stru~no nau~ni sobiri vo zemjava i vo stranstvo.

^len e na Makedonskoto zdruènie za bazi~na klini~ka imunologija i alergologija. U~esnik e vo nekolku nau~ni proekti.

D-r Valentina Petereska e rodena 1952 god. vo Ohrid. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1977 god, a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1986 god.

Aktuelen rakovoditel e na RE Medicina na trudot vo JZU Zdravstven dom Ohrid. Unapreduvaweto na zdrav jeto na rabotnoto mesto e pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota.

Avtor ili koavtor e na okolu 15 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava.

^len e na Upravnio odbor na Zdruènieto za medicina na trudot pri MLD.



18

D-r Qubica Andonoska e rodena 1950 god. vo Ohrid. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1975 god, specijalizacijata po op{ta medicina ja zavr{uva vo 1981 god, a stru~noto usovr{uvawe po pulmologija i alergologija na Klinikata za pulmologija i alergologija vo 1983 god.

Vrabotena e na Otsekot za pulmoalergologija na Internoto oddelenie vo Op{tata bolnica vo Ohrid od 1983 god. Respiratornite i alergiskite bolesti se pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota.

^len e na Makedonskoto respiratorno zdruènie i Makedonskoto zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija.

D-r Roza Naumoska e rodena vo Prilep 1954 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1980 god, a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1992 god. Vrabotena e vo Oddelenieto za medicina na trudot vo Medicinskiot centar Prilep od 1981 god. so rabotni zada ~i vo slu`bata za medicina na trudot i industriskite ambu lan ti vo Prilep, a od 1999 god. e na~alnik na Oddele nieto. So zvaweto primarius se steknuva vo 1995 god. Pulmo lo gijata i alergologijata se pole na poseben interes vo nejzinata rabota. Avtor ili koavtor e na pove}e od 30 trudovi prezentirani na kongresi i seminari vo zemjata i vo stranstvo. U~esnik e na

dvonedelniot seminar za zdravje i bezbednost pri rabotata vo [vedska. Na nivo na lokalnata samouprava aktivno u~estvuva so predavawa i vodewe na rabotilnici vo proektite Zdrava ishrana, Mentalna higiena i LEAP. Vo periodot 1998-2002 kako pretsedatel go vodi Zdruènieto za medicina na trudot pri MLD, a od 2002 god. e potpretsedatel i ~len na Upravniot odbor na Zdruènieto. ^len e na Ureduva~kiot odbor na Biltenot na Zdruènieto za medicina na trudot kade{to u~estvuva so svoi tekstovi i komentari i prevodi od stru~nata literatura. ^ len e na Makedonskoto respiratorno zdruènie, Makedonskoto zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija i IHAP.

Poseben e nejziniot pridones vo izgotvuvaweto na dokumenti za Nacionalnata strategija za medicina na trudot i organizacija i funkcija na slu`bite za medicina na trudot, proektot za izgotvuvawe na Upatstvoto za verifikacija, prijava i registracija na profesionalnite bolesti i mnogu drugi aktivnosti kako zasluga za ovaa nagrada.

D-r @aneta Boceska e rodena na 08.06.1962 god. vo Prilep. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god, specijalizacijata po Patolo{ka anatomija ja za vr{u va vo 2005 god, a vo tek e na poslediplomskite studii.

Vrabotena e na Oddelot za patolo{ka anatomija pri JZO Op{ta bolnica Prilep.

Kako avtor ili koavtor ima objaveno 24 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava.

^len e na Evropskoto zdruènie za patologija i ~len na Pretsedatelstvoto na Makedonskoto zdruènie na patolozi pri Makedonskoto lekarsko dru{tvo.



19

D-r Fanica Kapu{evska e rodena 1957 god. vo Kru{evo. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1983 god, a specijalizacijata po medicina na trdot vo 1992 god.

Vrabotena e vo Dispanzerot za medicina na trudot, Zdravstven dom Peh~evo. Poseben inters projavuva za profesionalnite o{tetuvawa od vibracii i alergiskite zaboluvawa.

Kako avtor ili koavtor ima objaveno desetina stru~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. ^len e na Ma-kedonskoto respiratorno zdruènie i Makedon sko to zdru ` enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija.

D-r Afrim M. Ma}elara e roden na 01.08.1959 god.vo Debar. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Pri{tina vo 1985 god, a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva na Medicinskiot fakultet vo Skopje.

Od 1988 god. e vraboten vo Medicinskiot centar Debar. Pretsedatel ili ~len e na nekolku komisii od zdravstven karakter, kako i na nekolku humanitarni nevladini organi za cii. Dobitnik e na pove}e priznanija i pofalbi. So stru~ ni trudovi u~estvuval na nekolku kongresi i seminari.

Od Lekarskata komora na Makedonija e akreditiran za ispituva~ pri sprove-duvaweto na stru~niot ispit na zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie.

^len e na Lekarskata komora na Makedonija, kako i na Albanian American Academy of Science vo SAD, Zdruènieto na lekarite po medicina na trudot vo Makedonija i ~len na Zdruènieto na lekarite Albanci vo Makedonija.

D-r Nikola Ajcev e roden na 04.09.1960 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god, a vo 2006 god. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina. Vraboten e vo JZO Medicinski centar Gevgelija - ambulanta Dojran. Vlijanieto na ìvotnata sredina vrz zdravjeto na lu|eto so poseben osvrt na mikroklimata na Dojran e pole na poseben interes vo negovata rabota. U~estvuva vo izrabotkata na LEAP (Lokalen ekolo{ki akcionen plan za op{tina Dojran) so poseben osvrt na vlijanieto na ìvotnata sredina na zdravjeto na lu|eto. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdruènie.



20

Prof. d-r Rozalinda IsjanovskaInstitut za epidemiologija so

biostatistika i medicinska informatika, Medicinski fakultet - Skopje

Prof. d-r Kristin V. VasilevskaInstitut za epidemiologija so

biostatistika i medicinska informatika, Medicinski fakultet

- Skopje

Ass. d-r Sa{o B. Stoleski

Institutot za medicina na trudot, Kolaborativen

centar na SZO - Skopje

Ass. d-r Dragan G. MijakoskiInstitutot za medicina na

trudot, Kolaborativen centar na SZO - Skopje

Ass. d-r Vladimir T. Kendrovski, Dr.sci

Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita -

Skopje

M-r phr Kostadina Jugreva, dipl. farm.JZO Gradski apteki - Skopje

D-r Vlado V. StefanoskiSlu`bata za medicina na trudot,

Zdravstveniot dom - Ohrid

Poglavje

A

A. Op{t del

Op{t del

Makedonsko zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija 23

Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti

Alergiskite bolesti vo poslednive decenii prerasnuvaat vo seriozen medicinski i socijalen problem. Spored podatocite na Evropskata bela kniga za alergija (European Allergy White Paper - EAWP) sekoj tret ìtel na planetata strada od edna ili pove}e alergiski bolesti. Va`no mesto kaj alergiskite entiteti imaat polenozite, predizvikani od polenovite zrna i nivnite antigenski determinanti, so nazalni, o~ni, belodrobni ili ko`ni manifestacii, a tipi~en pretstavnik e sezonskiot alergiski rinit.

Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednive decenii {irum svetot i nivnoto prerasnuvawe vo seriozen medicinski i socijalen problem predizvika nivno intenzivno prou~uvawe i zna~ajno podobruvawe vo poznavawata na patogenetskite mehanizmi, dijagnos ti~kite i terapiskite postapki. Sepak, s u{te postoi razlika pome|u postignatiot napredok i zadovolitelniot tretman (menaxment), kako i o~ekuvawata na pacientite so alergiska bolest/bolesti. Zatoa vo 1999 god. nekolku evropski institucii go pokrenaa policentri~niot istraùva~ki i interventen proekt Globalen pristap kon pacientot (Global Approach to the Patient, GAP), ~ii{to osnovni celi se fokusirawe na sistemskata priroda na alergiskite bolesti i na potrebata od standardiziran i unificiran pristap vo nivnata dijagnostika i terapija. Vo ramkite na tie aktivnosti se javi i potrebata od revizija na dotoga{nata nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti i napu{tawe na nekoi termini bez nau~na i prakti~na opravdanost. Ekspertite od pet sekcii i Izvr{niot odbor na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology, EAACI) vo 2001 god. ja objavija revidiranata nomenklatura i klasifikacija, koja{to go pretstavuva aktuelniot mig na bazi~nata i klini~kata alergologija. Se razbira deka novite soznanija, do koi sekojdnevno se doa|a, vo odreden moment }e ja nametnat potrebata od revidirawe i na aktuelnata revizija.

Iako alergiskite bolesti se poznati mnogu odamna, terminite alergija i atopija prvpat se upotrebeni na po~etokot od minatiot vek. Terminot alergija (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmeneto reagirawe) e upotreben od von Pirquet vo 1905 god. za pojavata na poinakvo reagirawe (pojava na bolest) na oddelni lica na odredeni supstancii od nadvore{nata sredina koi se apsolutno ne{tetni za drugite lu|e. Poimot atopija (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmestuvawe) prvpat e upotreben od Coca i Cooke vo dvaesettite godini od minatiot vek, a so nego gi opi{uvaat reakciite na preosetlivost {to kaj nekoi lu|e gi predizvikuvaat odredeni supstancii od nadvore{nata sredina. Osnovni karakteristiki na atopijata spored Coca i Cooke se familijarnata pojava, ograni~enata pojava kaj nekoi lu|e (atopi~ari), povrzanosta so neposredniot (raniot) tip na ko`na reakcija i klini~koto manifestirawe so polenskata treska i/ili bronhijalnata astma. Terminot atopiski dermatit prvpat e upotreben od Wise i Sulzberger vo dvaesetite godini, a so nego tie gi ozna~uvaat razli~nite tipovi na lokalizirana ili generalizirana lihenifikacija, generaliziran nevrodermit ili manifestacii na atopija. Vo toa vreme Prausnitz i Kstner gi objavuvaat svoite sogleduvawa za pojavata na ranata ko`na reakcija kaj licata kaj koi{to dotoga{ ne se javuvala, a


Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO24

prethodno primile serum od atopi~ni lica. So svoite podocne`ni istraùvawa Cooke i Grove ukaùvaat na prisustvoto na termolabilni supstancii vo krvta na atopi~nite lica. Ovie supstancii gi ozna~ile kako reagini, a Otto ja pretpostavil nivnata citofilnost, odnosno pretpostavil deka reaginite stanuvaat aktivni duri otkako }e se vrzat za odredeni kletki. Vo narednite istraùvawa e utvrdena ~estata pojava na klasi~nite alergiski bolesti, kakvi {to se: bronhijalnata astma, polenskata treska, perenealniot rinit, atopiskiot dermatit i/ili alergijata na hrana vo detstvoto i mladosta kaj bebiwata so infantilen egzem.Osoben razvoj alergologijata beleì vo poslednive pet decenii. Vo 1948 god. vo klini~kata praktika se vovedeni hormonite od korata na nadbubre`nata `lezda, {to poradi nivniot izrazen antialergiski afekt pretstavuvalo presvrtnica vo lekuvaweto na astmata i drugite alergiski bolesti. Vo 1953 god. e rasvetlena ulogata na histaminot, eden od najva`nite medijatori na ranata alergiska reakcija. Sopru`nicite Ishizaka vo 1966 god., i Bennich i Johansson vo 1967 god. dokaùvaat deka reaginite se nova klasa na imunoglobulini. Gi ozna~ile kako imunoglobulin E (IgE), {to vo 1968 god. e prifateno od Internacionalniot referenten centar na SZO za imunoglobulini. Istata godina, Coombs i Gell ja promoviraat klasi fi-ka ci jata na alergiskite reakcii na ~etiri tipovi (I IV), vo koja e potencirana razli~nata uloga na antitelata i T limfocitite vo reakciite na preosetlivost. Iako ovaa dihotomija ne e vo soglasnost so aktuelnite imunolo{ki soznanija za dinami~en imun odgovor orkestriran od T pomaga~kite (helper) limfociti (T-po - Th ly) i posreduvan od razli~ni efektorni kletki, protivtela, citokini i hemokini, klasifikacijata na Coombs i Gell s u{te ima zna~ewe. Ulogata na levkotrienite i na~inot na nivnoto sozdavawe e rasvetlena vo 1983 god.

Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti

Spored aktuelnite soznanija, imunolo{kiot odgovor na organizmot go rakovodat Th ly, koi{to spored citokinite {to gi la~at se delat na dve suppopulacii, T-po 1 i T-po 2, a nivnata aktivnost e vo ramnoteà. T-po 1 ja obezbeduvaat za{titata na organizmot od bakteriskite i virusnite infekcii, a T-po 2 od parazitnite infestacii, a moèbi u~estvuvaat i vo odrùvawe na bremenosta. Kaj atopi~arite dominira aktivnosta na T-po 2 imuniot odgovor, poradi {to toj e ozna~en kako proalergiski. ôvekot sekojdnevno e opkruèn i stapuva vo kontakt so golem broj alergeni. Kaj neatopi~nite lica pri ekspozicija na alergenot i negovoto navleguvawe vo organizmot doa|a do sozdavawe na specifi~en IgA (so {to se spre~uva navleguvawe na alergenot vo organizmot pri narednata ekspozicija) i/ili specifi~en IgG i IgM, so {to alergenot se neutralizira vo cirkulacijata.

Kaj atopi~arite ekspozicijata na alergenot na koj{to se senzibilizirani doveduva do aktivacija na T-po 2 i produkcija na nivnite citokini (interleukin 3 Il-3, interleukin 4 Il-4, interleukin 5 Il-5, interleukin 13 Il-13 i dr.), odnosno do aktivacija na alergiskata kaskada. Il-4 ja stimulira produkcijata na alergen-specifi~nite IgE koi{to preku specifi~nite receptori se vrzuvaat za mastocitite (tkivnite bazofili). So premostuvawe na dve molekuli na IgE od alergenot doa|a do degranulacija na mastocitot i osloboduvawe na negovite medijatori (histamin, levkotrieni i dr.) koi se odgovorni za ranata alergiska

Op{t del


reakcija koja{to se javuva 1-2 ~asa posle ekspozicijata na alergenot ({ema br. 1.). Il-5 ja stimulira maturacijata na eozinofilite vo koskenata sr`, nivnata regrutacija od koskenata sr` i cirkulacijata vo soodvetnoto tkivo (respiratorna mukoza, koà) i nivnata aktivacija (osloboduvawe na medijatori). Osobeno zna~ewe imaat katjonskite proteini {to se osloboduvaat od eozinofilite (majorniot bazi~en proteinMBP, eozinofilniot katjonski proteinEKP, eozinofilnata peroksidaza i eozinofilniot nevrotoksin). Zaedno so drugite medijatori tie se odgovorni za docnata alergiska reakcija (6-8 ~asovi posle ekspozicijata na alergenot) i alergiskata inflamacija. Najva`ni, do sega poznati, kletki na alergiskata reakcija se T-po 2, dendriti~nite kletki (dejstvuvaat kako protivgen-prezentira~ki kletki - PPK), plazmocitite, mastocitite i eozinofilite, a se smeta deka odredena uloga imaat i trombocitite, epitelnite i endotelnite kletki.

[ema br. 1. Alergiska kaskada - rana alergiska reakcija

Vo procesot na aktivacijata alergiskata kaskada pri ekspozicijata na alergen uloga imaat i nekoi adjuvantni faktori, kako na primer superantigenot odnosno enterotoksinot na Staphylococcus aureus (se smeta deka ima uloga vo eozinofilnata inflamacija i poliklonalniot IgE odgovor pri atopiskiot dermatit, kako i pri nealergiskata sinonazalna polipoza), potoa ~adot od tutunot i drugi vnatre{ni i nadvore{ni aeropolutanti i drugi.

Vo nekoi slu~ai opi{anata kaskada ja aktivira nepoznat pottiknuva~ (infektiven agens, iritans, nepoznat alergen) pri {to doa|a do razvoj na inflamacija koja, spored svoite patohistolo{ki karakteristiki i klini~kite manifestacii {to gi predizvikuva, ne se razlikuva od onaa kaj klasi~nite alergiski bolesti (pr. nealergiska astma, nealergiski rinit, nealergiska urtikarija i dr.).

Vo tipi~nite alergiski klini~ki manifestacii spa|aat: astmata, rinokonjunktivitot, gastrointestinalnite simptomi i karakteristi~nite ko`ni lezii. Atopi~noto lice vo tekot na ìvotot ~esto razviva nekolku alergiski bolesti {to vo literaturata se ozna~uva kako atopiski mar{. Vo prvata godina od ìvotot dominiraat ko`nite i gastrointestinalnite simptomi, ~esto predizvikani od alergeni od hranata, dodeka rinitot i astmata predizvikani od alergeni od vozduhot se razvivaat podocna.

Atopijata pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za sozdavawe na specifi~ni IgE antitela pri ekspozicija na nadvore{nite alergeni i mo`no razvivawe na alergiski simptomi. Rizikot za razvoj na IgE-posreduvana alergija kaj dete so dva atopi~ni roditela iznesuva 40-60%, dodeka kaj dete so neatopi~ni roditeli toj iznesuva 5-10%. Zasega ne e poznat specifi~en genetski marker za atopijata, odnosno najverojatno se raboti za poligensko nasleduvawe. Poso~eni se



nekolku genski lokusi odgovorni za nekoi fenomeni povrzani so atopijata, IgE produkcija, kakvi {to se: bronhijalna hiperreaktivnost i drugi. Postojat indicii deka, osven IgE produkcijata, atopijata vklu~uva i nekoj vid zgolemena osetlivost na celnite organi, na primer: nespecifi~na bronhijalna reaktivnost kaj licata so astma, naru{ena barierna funkcija na koàta kaj atopi~nite lica itn. Vo otsustvo na genetski marker, atopi~noto lice ne moè da bide identifikuvano pred da razvie senzibilizacija na odreden alergen. Od druga strana, prisustvoto na IgE antitelata vo otsustvo na simptomi ne zna~i bolest. Isto taka, IgE-posreduvani reakcii moàt da se javat i kaj neatopi~ni lica, na primer reakciite na ubod od insekti ili lekovi.

Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti

Revidiranata kalsifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti spored Position paper na EAACI od 2001 god. e pretstavena na {emata br. 1.

Preosetlivosta ili hipersenzitivnosta se definira kako pojava na objektivno reproducibilni simptomi i znaci inicirani od ekspozicijata na definiran stimul vo doza tolerirana od normalnite lica. So ovaa definicija se isklu~uvaat klasi~nite odgovori na organizmot na infektivnite agensi, toksi~nite supstancii i avtoimunite reakcii, a se potenciraat reakciite {to se javuvaat kaj nekoi lica pri ekspozicija na nadvore{nite faktori. Se prepora~uva napu{tawe na terminite idiosinkrazija, intolerancija, hiperreaktivnost i drugi za ozna~uvawe na navedenata pojava.

[ema br. 2. Klasifikacija na reakciite na preosetlivost (Johansson et al.)

Op{t del


Atopija

Atopijata se definira kako li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na ekspozicija na niski dozi na alergeni, obi~no proteini, i predispozicija za razvoj na tipi~ni simptomi kako astma, rinokonjunktivit ili egzem/dermatit. Se potencira zna~eweto na terminot atopija kako predispozicija, a ne bolest.

Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. Makedonija od 2003 god. prevalencijata na atopijata kaj vozrasnata populacija iznesuva 34,8%.

Alergija

Alergijata se definira kako reakcija na preosetlivost predizvi ka-na od imunolo{ki mehanizmi. Reakciite na preosetlivost predizvika ni od neimunolo{ki mehanizmi (pr. preosetlivost na aspirin) se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost, a se napu{taat terminite psevdoaler giski reakcii, idiosinkrazija i sl. Alergijata moè da bide posreduvana od protivtela ili od kletki. Vo najgolem broj slu~ai, protivtelata odgovorni za alergiskite reakcii pripa|aat na klasata IgE i ovoj tip alergija e ozna~en kako IgE-posreduvana alergija. Treba da se potencira deka IgE-posreduvanite alergiski reakcii moàt da se javat i kaj neatopi~nite lica (pr. alergija na ubod od insekti, medikamentozna alergija i dr.). Ne IgE-posreduvanata alergija e predizvikana od antitela od drugite klasi, obi~no IgG (pr. denes retkata serumska bolest, alergiskiot alveolit i dr.). Alergijata moè da bide predizvikana i od kletki, odnosno senzibilizirani limfociti, pr. alergiskiot kontakten dermatit, celijakijata i dr.

Vo R. Makedonija prevalencijata na alergiskite bolesti iznesuva 35,6% kaj vkupniot broj ispitanici, odnosno 41,4% kaj vozrasnite i 25,1% kaj decata

Alergeni

Alergenite se protivgeni koi{to predizvikuvaat reakcii na preosetlivost posreduvani od imunolo{ki mehanizmi. Vo najgolem broj slu~ai alergenite {to reagiraat so IgE i IgG protivtelata se proteini, odnosno glikoproteini so molekulska teìna od 10 000 do 40 000 daltoni koi vo svojot sostav imaat dosta polarni i hidrofilni aminokiselini, {to gi pravi pogodni za vrzuvawe so razli~ni receptori. Poretko, niskomolekulski soedinenija, kako izocijanatite ili anhidridite, moàt da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija dejstvuvaj}i kako hapteni. Isto taka, pri kontaktniot alergiski dermatit alergenite se niskomolekulski soedinenija (nikel, hrom, formaldehid i dr.) koi dejstvuvaat kako hapteni i reagiraat so T li.

Alergiski rinit

Alergiskiot rinit se definira kako hroni~en rinit predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. Dokolku e dokaàna ulogata na IgE vo patogenezata na alergiskiot rinit, toj se ozna~uva kako IgE-posreduvan alergiski rinit. Vo



dokumentot na SZO Allergic rhinitis and its Impact on Asthma (ARIA) se prepora~uva terminite na dvete formi na IgE-posreduvaniot alergiski rinit, sezonskiot i celogodi{niot, da se zamenat so terminite intermitenten i perzistenten alergiski rinit, so toa {to za slu~aite na sezonskite nazalni simptomi {to se javuvaat kaj licata senzibilizirani na poleni terminot sezonski alergiski rinit e validen. Preostanatite formi na hroni~niot rinitis {to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi (ozna~eni kako vazomotoren rinit, hiperreaktivna rinopatija i sl.) se ozna~eni kako nealergiski rinit.

Prevalencijata na alergiskiot rinitis kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 20,8% (vozrasni 23,1%, deca 16,5%)

Alergiski konjunktivit

Alergiski konjunktivit e vospalenie na konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. IgE-posreduvaniot alergiski konjunktivit se javuva vo forma na intermitenten ili perzistenten. Alergiski rinokonjunktivit e vospalenie na nazalnata sluznica i konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. Preostanatite formi na konjunktivit koi{to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiski konjunktivit.

Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnata populacija iznesuva 12,9%.

Astma

Astmata vo ~ija patogeneza se dokaàni imunolo{kite mehanizmi, odnosno ulogata na IgE, e ozna~ena kako alergiska astma, dodeka vo drugite slu~ai se raboti za nealergiska astma. Se prepora~uva napu{tawe na terminite extrinsic i intrinsic astma, odnosno egzogena i endogena astma.

Prevalencijata na astmata kaj vozrasnata grupa od 20 do 44 god. iznesuva 5,4%.

Alergiski bolesti na koàta

Za razlika od alergiskite bolesti na respiratorniot trakt koi{to se karakteriziraat so uniformna simptomatologija, alergiskite bolesti na koàta se mnogu poraznovidni, odnosno se manifestiraat kako: atopiski egzem/dermatit, alergiski kontakten egzem/dermatit, urtikarija/angioedem, medikamentozni egzante mi, alergiska purpura, alergiski vaskulit, alergiski granulomatozni ko`ni reakcii i dr.

Atopiski egzem/dermatit sindrom

Alergiskiot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS) pretstavuva zaboluvawe predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. IgE-povrzaniot AEDS (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan, a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifi n i Rajka

Op{t del


definiran kako familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija. Vtorata forma na alergiskiot AEDS e ozna~ena kako T-li - povrzan AEDS, a se karakterizira so pozitiven patch test na inhalatorni ili nutritivni alergeni, naod na alergen-specifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija, a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. Nealergiskiot AEDS pretstavuva AEDS predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi, a se prepora~uva napu{tawe na terminite intrinsic atopiski dermatit, kriptogen atopiski dermatit.

Prevalencijata na AEDS kaj decata iznesuva 3,8%.

Urtikarija

Alergiskata urtikarija pretstavuva forma na urtikarija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Vo slu~aite na doka`ana uloga na IgE protivtelata vo patogenezata se koristi terminot IgE-posreduvana urtikarija. Nealergiska urtikarija e forma na urtikarija predizvikana od neimunolo{ki mehanizmi.

Kontakten egzem/dermatit

Alergiski kontakten egzem/dermatit e forma na kontaktniot dermatit predizvikana od imunolo{ki mehanizmi, dominantno celularni (T-po 1). Terminot iritanten/toksi~en kontakten dermatit se prepora~uva za slu~aite vo ~ija{to patogeneza ne se vklu~eni imunolo{kite mehanizmi.

Alergija na hrana, lekovi i ubod od insekti

Slu~aite na preosetlivost kade klasifikacijata bazirana na odreden organ ili sistem e neadekvatna, se klasificiraat spored vidot na alergeni {to gi predizvikuvaat.

Alergija na hrana pretstavuva preosetlivost na odreden vid/vidovi hrana predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. IgE-posreduvana alergija na hrana e formata na nutritivna alergija vo ~ija{to patogeneza e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. Drugite slu~ai na preosetlivost na hrana se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost na hrana. Sli~ni termini se primenuvaat i vo slu~aite na preosetlivost na medikamenti i ubod (venom) od insekti.

Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. Makedonija od 2003 god. prevalencijata na preosetlivost na hrana kaj vkupniot broj ispitanici

iznesuva 4,2% (vozrasni 3,3%, deca 5,0%).

Prevalencijata na preosetlivost na lekovi vo R. Makedonija kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 10,5% (vozrasni 11,2%, deca 9,8%).



Vo R. Makedonija prevalencijata na preosetlivost na ubod od insekti kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 3,1% (vozrasni 2,5%, deca 3,8%).

Anafilaksa

Anafilaksata pretstavuva te{ka, `ivotno-zagrozuva~ka, generalizirana ili sistemska reakcija na preosetlivost. Anafilakti~kata reakcija se razviva postepeno, odnosno po~nuva so ~e{awe vo grloto, dlankite ili tabanite i lokalna urtikarija, se razviva vo multiorganska reakcija vo koja dominira te{ka forma na bronhospazam, a kulminira so te{ka forma na hipotenzija i kardiovaskularen kolaps. Hipotenzijata i te{ka forma na bronhospazam ne mora da bidat prisutni za reakcijata da se ozna~i kako anafilakti~na. Alergiska anafilaksa pretstavuva reakcija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Obi~no se raboti za IgE-posreduvana anafilaksa, pr. predizvikana od konsumirawe kikiritki ili ubod od p~ela. Poretko anafilakti~nata reakcija e predizvikana od IgG ili kleto~no-posreduvani mehanizmi. Drugite, mnogu poretki reakcii na preosetlivost vo koi ne se vklu~eni imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiska anafilaksa, a se prepora~uva napu{tawe na terminot anafilaktoidna reakcija.

Literatura

1. Van Cauwenberge P. Changing the nomenclature: fashion or necessity? Allergy 2001; 56 (9): 809-812.

2. Johansson SOG, Hourihane JOB, Bousquet J et al. A revised nomenclature for allergy. An EEACI position statement from the EAACI nomenclature task force. Allergy 2001; 56 (9): 813-824.

3. Bousquet J, Ansotegui R, van Ree R et al. European Union meets the challenge of the grown importance of allergy and asthma in Europe. Allergy 2004; 59: 1-5.

4. Bousquet J. Allergy as a global problem: Think globally, act globally. Allergy 2002; 57: 661-662.

5. Bonini S. ARIA and GAP extending still further. Summer School02, Sofi a. Bulgaria.6. Frew AJ. Allergic basis of asthma. Eur Resp Mon 2003; 8 (23), 74-84.7. Mosmann TR, Sad S. The expanding universe of T-cells subsets: Th1, Th2 and more.

Immunology Today 1996; 17: 139-146.8. von Hertzen LC, Haahtela T. Asthma and atopy the price of affl uence? Allergy 2004; 59:

124-138.9. Punnonen J, Aversa G, Cocks BG et al. Role of IL-4 and IL-13 in synthesis of IgE and

expression of CD23 by human B-cells. Allergy 1994; 49: 576-586.10. Frew AJ, Kay AB. Eosinophils and T-lymphocytes in late fase allergic reactions. J Allergy

Clin Immunol 1990; 85: 533-539.11. Munitz A, Levi-Schaffer F. Eosinophils: new roles for old cells. Allergy 2004; 59: 268-

272.12. Spiroski M, Kolevski P. Osnovni imunolo{ki metodi. Skopje: MEDIS -

informatika, 1995: 93-104. 13. Spiroski M. Nau~niot trud - da se napi{e i da se objavi. Skopje: Institut za

imunobiologija i humana genetika, 2002: 162-167.

Op{t del


Relevantnost na nacionalniot - statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti

Sostojbi vo Republika Makedonija

Utvrduvaweto na specifi~ni zdravstveni indikatori i nivno lesno i brzo pribirawe se osnova za vospostavuvawe na odr`liv sistem za upravuvawe so alergiskite bolesti. Vo Republika Makedonija postoi Zakon za evidencija vo oblasta na zdravstvoto (Sl. Vesnik br. 37/79) vrz ~ija osnova proizleguva obvrskata za vospostavuvawe na soodveten zdravstveno-statisti~ki sistem baziran na sledewe na morbiditetot, mortalitetot, iskoristenosta na kapacitetite, kadrovskata ekipiranost i drugi podatoci za sostojbata vo zdravstvenite organizacii i zdravstvoto vo celost. Istovremeno, vo na{ata zemja postoi dolga tradicija na pribirawe, obrabotka i objavuvawe na zdravstveno-statisti~kite podatoci. Ottuka i o~ekuvawata deka, oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podato-ci moàt da ponudat primenlivi podatoci za analiza na sostojbite, planirawe na potrebite i procenka na direktnite i indirektni tro{oci za prevencija, dijagnoza i lekuvawe za eden osobeno aktuelen zdravstveno-ekolo{ki problem, kakvi {to se alergiskite zaboluvawa na razli~ni organi i sistemi. Za àl, nasproti site relativno dobro postaveni preduslovi (zakonska i podzakonska osnova, redovno pribirawe i objavuvawe na podatocite) neosporen e faktot deka raspoloìvite podatoci se prakti~no neupotreblivi. Pri~inata za nivnata neupotreblivost moè da se locira vo dve grupi na problemi:1. slabosti i nedoslednosti vo sproveduvawe na zakonski utvrdenite obvrski

za redovno prijavuvawe na registriranite zaboluvawa-sostojbi vo oddelni funkcionalni edinici na zdravstveniot sistem, osobeno vo segmentot na privatnoto zdravstvo,

2. nesoodveten sistem, pristap i instrumenti za pribirawe, obrabotka i objavuvawe na podatocite

Postavenost na zdravstveniot sistem i mo`nosti za pribirawe i obrabotka na zdravstveno-statisti~ki podatoci Vo soglasnost so osnovnite principi za dostapnost, efikasnost i racionalnost, ambulantno-poliklini~kata i bolni~kata zdravstvenata za{tita na naselenieto vo Republika Makedonija se obezbeduva na tri nivoa primarna, sekundarna i tercijarna zdravstvena za{tita. Organizacijata na zdravstvenata za{tita na oddelni kategorii-populacioni grupi na naselenieto se temeli na vospostavuvawe na nekolku funkcionalni kategorii, i toa: zdravstvena za{tita na decata zdravstvena za{tita na u~ili{nite deca i mladinata zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie zdravstvena za{tita na rabotnicite zdravstvena za{tita na ènite Ottuka, za utvrduvawe na sostojbite vo vrska na frekvencijata i dinamikata na javuvawe na oddelni bolesti, vklu~uvaj}i gi i zaboluvawata so alergiska etiologija, neophodno e da se analizira morbiditetot vo sekoja od ovie funkcionalni kategorii na postavenost na zdravstveniot sistem. Dopolnitelno,



podatocite od rutinskata zdravstvena statistika se pribiraat oddelno za naselenieto koe ìvee vo urbanite i ona vo ruralnite podra~ja na zemjata. I pokraj toa {to na prv pogled se ~ini deka vaka vospostavenata morbi-ditetna statistika e frakcionirana, nekoherentna i onevozmoùva globalna procenka, neosporen e podatokot deka taa dava mo`nost za analiza na nekoi sostojbi kaj oddelni populacioni grupi koi spored svoite demografski i socio-ekonomski karakteristiki imaat odredeni specifi~nosti vo odnos na registriraniot morbiditet. Ostanuva otvoreno pra{aweto dali na sosem identi~en na~in vaka vospostavenata nacionalna zdravstvena statistika dava mo`nost da se dojde do podatoci za site zaboluvawa, {to bi gi zainteresirale onie koi gi donesuvaat odlukite i ja kreiraat zdravstvenata politika bazirana na podatoci. Podatocite koi sledat podolu vo ovaa kniga jasno argumentiraat deka koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija odgovorot na ova pra{awe e negativen. Od druga strana, vaka sloèniot sistem e celosno otvoren kon golem broj subjektivni slabosti koi ~esto pati ja doveduvaat vo pra{awe relevantnosta na dobienite podatoci. Slabite to~ki se lociraat vo doslednoto prijavuvawe i registriraweto na utvrdenite sostojbi vo zdravstvenite organizacii, nivnoto pribirawe i dostavuvawe do ovlastenite specijalizirani javno zdravstveni organizacii na regionalno nivo, a potoa i na nacionalno nivo, nivnata obrabotka i dostapnost na objavenite podatoci. Kone~no, tehnolo{kiot aspekt na postavenost na ovoj kompleksen sistem go pravi krajno ~uvstvitelen kon mo`nosta za gre{ki i propusti. Za ` al, vo re~isi site segmenti na zdravstvoto, zdravstvenata evidencija se u{te s vodi manuelno. I pokraj s pointenzivnoto navleguvawe na informati~kata tehnologija vo site segmenti na rabotata, otsustvoto na edinstveno softversko re{enie i mre`no povrzuvawe na site zdravstveno-statisti~ki subjekti go pravi ovoj sistem krajno nefunkcionalen vo odnos na potrebite na site negovi korisnici.

Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija

Koga se govori za prednostite i slabostite vo obezbeduvawe podatoci za morbiditetot od alergiski zaboluvawa na oddelni organi i sistemi, potreben e kus komentar na mo`nostite koi gi dava oficijalniot sistem za obeleùvawe na bolestite i sostojbite i nivnata implementacija vo nacionalniot sistem za evidencija i registrirawe na morbiditetot. Vo na{ata zemja ve}e deset godini vo upotreba e Desettata me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi (MKB-10). Ovaa klasifikacija se bazira na alfanumeri~ka {ema na {ifrirawe koja se sostoi od edna bukva po koja sledat tri brojki so mo`nost za klasifikacija na bolestite na trizna~ni i ~etirizna~ni nivoa. Ona {to e osobeno zna~ajno, a e vo funkcija na zgolemuvawe na komparabilnosta na pribranite podatoci e pos to eweto na standardna lista za tabelirawe na morbiditetot, kako sostaven del na MKB-10. Ottuka i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite, so ma li isklu~oci kako odraz na odredeni specifi~nosti vo nekoi funkcionalni kate gorii na zdravstveniot sistem, se primenuvaat ovie standardni listi za tabelirawe. Sostojbite vo odnos na oddelnite alergiski entiteti koi se predmet na ovaa studija vo svetlo na mo`nostite koi gi dava MKB-10 se dadeni vo prodolènie.

Op{t del


Alergiski rinit

Spored MKB-10, ova zaboluvawe spa|a vo grupata na drugi bolesti na respirator-ni ot trakt {to se klasificiraat vo kategorijata J30-J39. Koristej}i ja trozna~nata kla si fi kacija alergiskiot rinit spa|a vo grupata J30-vazomotoren i alergiski rinit. So primena na ~etirizna~nata klasifikacija se otvora mo`nost za dopolnitelna klasifikacija na site zna~ajni dijagnosti~ki aspekti na ovoj entitet, i toa:

J30.0 vazomotoren rinit J30.1 alergiski rinit predizvikan so polen (dadenite sinonimi se:

alergija na polen, polenska treska i polinoza) J30.2 drug sezonski alergiski rinit J30.3 drug alergiski rinit (dolgogodi{en alergiski rinit) J30.4 alergiski rinit, neozna~eno

Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata, u~ili{nite deca i mladinata, kako i i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite se vo soglasnost so MKB 10 Listata za tabelirawe na morbiditet. Vo nea alergiskiot rinit e prikaàn zbirno, vo edna golema grupa na entiteti koi se odnesuvaat na bolesti na nosot i nazalnite sinusi i se beleàt so {ifrite J30-J31, J33-J34. So ogled na toa deka ovie grupi bolesti zna~ajno u~estvuvaat vo strukturata na respiratornite morbiditet kaj site populacioni grupi, jasno se nametnuva zaklu~okot deka alergiskiot rinit, kako specifi~en entitet, ne moè da bide analiziran vo odnos na negovata frekvencija na javuvawe. Vo prodolènie se prikaàni dostapnite podatoci koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija od alergiski rinit za periodot od 1998 do 2000 godina.

Vazomotoren i alergi~en rinit, hroni~en rinit, nazofaringit i faringit i drugi zaboluvawa na nosot i nazalnite sinusi vo Republika Makedonija vo period od 1998 do

2000 godinaJ30-J31J33-J34 1998 1999 2000

broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/100000-6 godini maì 535 49,35 881 81,27 947 87,36

èni 401 39,7 733 72,57 828 81,97Vkupno 936 44,7 1614 77,07 1775 84,76

{kolska maì 556 41,16 895 66,26 746 55,22èni 502 39,42 791 62,11 695 54,58

Vkupno 1058 40,32 1686 64,25 1441 54,91op{ta maì 1504 19,53 1346 17,48 2024 26,28

èni 1049 13,4 1438 18,36 1881 24,02Vkupno 2553 16,44 2784 17,92 3905 25,14

medicina na trud

maì 4615 67,5 3761 55,01 3565 52,14

èni 4233 62,55 3190 47,14 2920 43,15Vkupno 8848 65,04 6951 51,1 6485 47,67

Prikaànite podatoci odat vo prilog na prethodno iznesenata konstatacija deka oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci se prakti~no neupot reb-li vi koga stanuva zbor za sledewe na frekvencijata na javuvawe i razvojnata ten den cija

Documents

kniga za alergii